GOSPODARJENJE SOZD EMONA UGODNA DEVETMESEČNA OCENA informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Leto 9 december št. 88 LJUBLJANA, 22. novembra - Delavski svet SOZD Emona je na osmi redni seji v hotelu Union obravnaval poročilo o izidu referendumov o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD in o sprejemu statuta SOZD, obravnaval je 9-mesečni obračun poslovanja in sprejel elaborat o družbenoekonomski utemeljitvi pristopa DO Jugotehni-ka Ljubljana in DO Angro-promet Čuprija v SOZD Emona ter razpisal referendume. Sprejel je tudi sklep o določitvi članov poslovodnega odbora in razpisu ter rebalansu skupnih stroškov SOZD za leto 78. Miran BLAHA, direktor za splošne in samoupravne zadeve, je podal poročilo o izidu referendumov o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Emona, o sprejemu statuta SOZD Emona, ter spre- SREČNO 79 ^OPer _ Emona center v koprski Semedeli, ki bo imel v dveh etažah 2100 kv. metrov hfodajnega prostora, predstavlja tehnološko in konceptno eno izmed rešitev, izvedeno iz dosedanjih izkušenj Emone, obenem in istočasno prvi Emona center na obali, ki se v izhodišču doslanja na sosesko in njen razvoj. Kupcem bo na voljo 60 parkirišč, kar je pomembno tudi za ,ranzitne kupce - turiste, ki jih tu v sezoni ne manjka. Dela se bližajo h koncu, zato pričaku-^bio, da bo novi Emona center odprt v prvi polovici prihodnjega leta. membah o združitvi v Interno banko Emona. Referendumi v temeljnih in delovnih organizacijah Emone so bili v času od 6. do 16. oktobra 1978. Skupno število volilnih upravičencev je bilo 10.174 (od tega 662 kmetov kooperantov), glasovalo je 8601 volilnih upravičencev ali 84,5%. • Za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD je glasovalo 8014 delavcev ali 78,8%, • za statut SOZD je glasovalo 8016 delavcev ali 78,8%, • za spremembe o združitvi v Interno banko 8025 delavcev ali 78,9%. Točen izid glasovanja po temeljnih in delovnih organizacijah SOZD EMONA je bil objavljen v E-Informatorju št. 86. Delavski svet SOZD Emona sprejme poročilo o izidu referendumov un ugotovi, da je večina vseh delavcev v vsaki temeljni in delovni organizaciji SOZD Emona glasovala za sprejem navedenih samoupravnih aktov. Pooblaščeni podpisniki TOZD in DO nato podpišejo sprejete samoupravne akte. 9-MESEČNO POSLOVANJE 1978 Poročilo so prejeli vsi člani delavskega sveta skupno z vabilom, kratko obrazložitev pa je podala tov. Hribernik-Cerne J ožica* V obdobju od I.-IK/1978 smo v SOZD kot celoti realizirali celotni prihodek v vrednosti 8,859.523 tisoč din, kar predstavlja 71% plana in pomeni 14% večjo realizacijo celotnega prihodka kot v enakem bodobju lani. Delež celotnega prihodka se je v trgovski dejavnosti v SOZD Emona v prvih 9 mesecih letošnjega leta zmanjšal iz prejšnjih 82% na 79%, povečal pa se je delež hotelsko-turi-stičnih dejavnosti iz 6 na 8% in proizvodne dejavnosti za 1%. V globalnem 14% povečanju celotnega prihodka je celotni prihodek v trgovski dejavnosti porasel le 10%, medtem ko je bila rast pri ostalih dejavnostih, ki predstavljajo skupaj 21% celotnega prihodka SOZD 19% pri proizvodnji in 60% v hotelsko-turistični dejavnosti. (Nadaljevanje na 2. strani) 1 kaj in kje bomo gradili E-NALOŽBE 1979 nj nčakujemo, da bomo v nasledki111 197q letu uresničili vrsto na-sti°V V lz6radnji novih zmogljivosti 1tSkorai vseh področij dejavno-b0’ 1(1 so združene v Emoni in da Se na ta način naslednja gradbena izm°rf ena usPe^nei^ih. Vsaka dni *ek investicij ima za seboj kat60- Pripravljalno obdobje, med Vrrim ie bilo treba razrešiti celo jj' _'vprašanj, kjer nestrpnost, ki Podlegamo vsi, ne pomaga mno-mi’,Jle.glede na to, da ostajajo za-n ,e_ in daljši roki še vedno ključ-ožava izgradnje. k^Pogi vedo iz lastne prakse, ka-fekvu pot do urojovanja zem-st ‘h odnosov, komunalne infra-deig ture. pridobivanja soglasij, iz-tehnVfj Projektov, ki so vsako leto Vrst °j°^ko in sicer zahtevnejša, pa d0 .e drugih poslov in podrobnosti pra^ aj, ko se praznuje »likof«. In za t. zato ni nerazumljivo, da tako za ®te’ ki so vložili sredstva, kot ne. ki bodo objekte izkoriščali predstavlja otvoritev pomemben in svečan trenutek. Takih pričakujemo v Emoni v novem letu lepo število. Naj pričnemo pri kompleksu Čatež. Nekje v maju se bodo odprla vrata novega hotela z vrsto spremljajočih dejavnosti in objektov. V okviru zdraviliškega turizma bo to enkratna naložba z mnogimi rešitvami, ki bodo Čatež postavile v vrsto najzanimivejših turističnih točk, kjer naj bi gost in obiskovalec našla vrsto dejavnosti, ki ustrezajo današnjemu interesu. Pri hotelih velja omeniti dolgo pričakovani začetek gradnje hotela Evropa v Celju. Zastavili bi v januarju, računajo, da bo prva faza gotova v novembru, druga pa v prvem četrtletju 1980. »Faze« pomenijo najprej dograditev novega hotela, nato pa adaptacijo in preureditev starega dela. Približno v istem času kot Čatež bo zaključena tudi gradnja »Holi- day Inn« hotela Union, s čemer bodo ljubljanske zmogljivosti tako v kakovosti kot po številu postelj izdatno povečane. Trajna skrb za razširitev maloprodajne mreže tako za boljšo oskrbo občanov bo v naslednjem' letu dala kar izjemne rezultate. Prav na prehodu v novo leto bodo prerezali trak v Semedeli pri Kopru novi sodobni blagovnici, ki je v projektu upoštevala številne tovrstne izkušnje tako, da lahko trdimo, da bo ta eden lepših in funk-cionalnejših objektov te vrste. Tekom leta - proti koncu - pa bo enaka slovesnost na Kremenci pri Postojni. Čeprav gre za manjše površine in drugačno ponudbo, se bo zadnja lahko ponašala tudi z zelo uspelo oblikovno rešitvijo. V Ljubljani je tik pred začetkom gradnje z zanesljivim načrtom, da bo do konca 79 tudi otvoritev, Emona-center v Štepanjskem naselju. Tako bodo vse številnejši krajani, sicer z zamudo, prenehali z Gradnja naše poslovne stavbe na Šmartinski cesti poteka po predvidenem načrtu »romanji« zato da bi se oskrbeli z vsakodnevnimi artikli. Drugi sorodni center v Ljubljani pa bo začel rasti pri Slepem Janezu v Šiški. Čeprav ni zelo verjetno, da bi doživel krst v istem letu, zamik vendar ne bo velik. Skoraj zanesljivo pa je, da bo razširitev trgovine v Šentvidu, ki ima zaradi razsežnosti skoraj značaj novogradnje, pa pričeta in zaključena pred naslednjim novembrom. Na Dolenjskem v središču Novega mesta pa bi morali postaviti temeljni kamen za veliko blagovnico. Res je, da realne ocene razreševanja mnogih problemov ne vzbujajo 100% optimizma in bo prej ko ne večji del leta potekal v pripravah. Blagovna hiša v Brežicah, raznovrsten in dobro opremljen objekt spričo dejstva, da je večina predpriprav za nami, je eden tistih, ki ima možnosti, da bi sprejel prve kupce pred koncem drugega leta. Nekje ob istem času pa bo novi poslovni center Emone sprejel vse številnejše organizacije naše hiše, ki so bile mnogo let razdrobljene in nameščene na skoraj vseh koncih Ljubljane. Položeni temeljni kamen za blagovnico v Mozirju in pričetek gradnje v aprilu v Zrečah sta prispevka Emone k boljši oskrbljenosti dela celjske regije. Obe gradnji se lahko ponašata z naravno izredno lepima lokacijama. V proizvodnji je že v teku izgradnja novih hlevov v Ihanu, s čemer se uresničujejo večletni načrti prašičereje. Znano je tudi precej izven naših meja, da je ta dejavnost ena najuspešnejših tehnoloških rešitev, ustvarjena v celoti doma. Program povečanja ribarskih zmogljivosti na 500 ton je tudi ena izmed trdnih postavk leta 1979. Lahko bi naštevali še vrsto posegov, ki so za vsako izmed dejavnosti v Emoni pomembni, pa čeprav nimajo tako vidnega fizičnega obsega. Ob tem pa seveda številne programe in projekte, ki so v obdelavi z namenom kontinuiranega napredka in razvoja na vseh področjih. Vsekakor pa že doslej omenjene, stvarne in otipljive naloge nalagajo Emoni velike odgovornosti, ki bodo prav v naslednjem letu bistveno prispevale k uresničitvi zastavljenega srednjeročnega načrta. Upamo, da bo poročilo ob letu lahko v celoti potrdilo današnje prognoze. DIPL. INŽ. BORIS KRISTANČIČ ■ LJUBO FILIPAN: Letošnji uspehi nas obvezujejo Mineva prvo leto nove organiziranosti naše organizacije združenega dela v obliki SOZD EMONA. Po vsebini in programu delovanja naše organiziranosti smo dosegli visoko stopnjo decentralizacije poslovanja, vodenja, finančnega poslovanja in samoupravne organiziranosti. Tudi napori v letu 1979 so usmerjeni še v nadaljno decentralizacijo in odločanje po delavcih samoupravljalcih v vseh pomembnih in važnih odločitvah gospodarjenja in upravljanja z zaupanimi družbenimi sredstvi. Na drugi strani pa je bilo sprejetih vrsto samoupravnih sporazumov, ki kljub decentralizaciji združujejo interese TOZD in DO v smislu doseganja skupnih ciljev, zlasti pri združevanju sredstev za uspešnejše izvajanje najpomembnejših nalog sprejetih s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev za uresničevanje skupnega programa investicij za obdobje 1978-1982 (po sistemu kontinuiranega planiranja) in po drugih sporazumih, s katerimi smo opredelili skupne cilje in naloge. Ce na kratko analiziramo dosežene uspehe v letu 1978 (končno sliko uspešnosti poslovanja bo pokazal zaključni račun za leto 1978), lahko ugotovimo, da so vse DO in TOZD v sklopu SOZD EMONA poslovno leto zaključile uspešno, razen TOZD Hoteli Bernardin, pri katerem smo izgubo že vnaprej planirali. V letu 1978 smo sprejeli nekaj skupnih in najbolj pomembnih samoupravnih aktov, ki nam omogočajo, da dokaj heterogene interese TOZD in DO kljub vsemu povezujemo v enotne skupne programe, to so zlasti: • samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za uresničevanje skupnega programa investicij v SOZD EMONA za obdobje 1978-1982; • program investicij v SOZD EMONA v letu 1978-1982; • dogovor o izhodiščih za poslovno politiko, poslovne usmeritve in razvoj SOZD EMONA za obdobje 1978-1982; • samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma 9 združevanju dela in sredstev v sestavljeni organizaciji združenega dela EMONA s katerim smo poleg drugih sprememb uveljavili namesto individualno poslovodnega organa SOZD kolegijski poslovodni organ; • poslovni odbor SOZD EMONA; • samoupravni sporazum o združitvi v Interno banko EMONE in druge samoupravne akte, ki urejajo aktivnost in dejavnost Interne banke in hranilno-kreditnega poslovanja; • samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in organiziranjem med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo sestavljene organizacije EMONA; • vrsto samoupravnih aktov za združitev in ustanovitev novih temeljnih organizacij v DO Jestvina Koper, TOZD Obala Koper, DO E-Commerce, DO E-Blagovni center, DO E-Centromerkur itd.; S Pobude in priprave družbenoekonomskih utemeljitev za združitev v SOZD EMONA - DO Agropromet Cuprija; • sklenitev več kot dvesto temeljnih samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med proizvodnjo, trgovino, hotelskimi organizacijami in turistično organizacijo Globtour; • sklenitev več samoupravnih sporazumov o skupnem vlaganju, ki so jih sklenili DO Blagovni center in DO E-Commerce za uvajanje razne kooperacijske proizvodnje; • samoupravni sporazumi o ustanavljanju temeljnih organizacij in združevanje temeljnih organizacij v delovne organizacije, kot je bil to primer v DO E-Blagovni center, DO E-Commerce, DO Ilirija, II. Bistrica in DO Jestvina Koper itd. Lahko bi našteval še in še primere zelo živahne aktivnosti vseh poslovodnih struktur in samoupravnih organov v TOZD in DO pri uresničevanju in uveljavljanju zakona o združenem delu in drugih zakonskih predpisih o družbenoekonomski ureditvi naše SOZD. Podčrtati pa sem želel le tiste, ki vse naše TOZD in DO po družbenoekonomskih interesih združujejo v SOZD EMONE. In kaj smo dosegli v letu 1978? Devetmesečni periodični obračun nam nakazuje, da bomo sprejeta planska predvidevanja po celotnem prihodku dosegli in presegli oziroma v nekaterih dejavnostih zlasti pa turistični, hotelski in nekaterih TOZD maloprodaje zelo visoko presegli. Samo pri DO E-Commerce po dosedanjih ocenah celotnega prihodka ne bodo dosegli, predvsem vsled objektivnih razlogov - spremembe zunanjetrgovinskega režima, zmanjšanje uvoza nekaterih proizvodov, zlasti kave. Kljub težavam pa je pričakovati, da bodo planske ob- (Nadaljevanje na 3. strani) NAGRADNI RAZPIS Moj vsakdanji delovnik »Smo mi zaradi vas ali ste vi zaradi nas? Uredniški odbor E-informatorja razpisuje nagradni razpis na temo »Moj vsakdanji delovnik«, in sicer za vse člane TOZD in DO v okviru SOZD Emona. Gre za kratke in jedrnate zapise o dnevnih dogodkih na vašem delovnem mestu, kaj vse doživljate in kako prenašate dnevne tegobe, najsibodo že vesele, žalostne ali komične. Pišite nam kratko in jedrnato, z veseljem bomo objavili vaša pisma in vas ob Dnevu Emone tudi pošteno nagradili! Morda vas bo pripravil do pisanja naslednji vzklik, ki ni tako redek: »Smo mi zaradi vas, ali ste vi zaradi nas! Pohitite, razjezite se ali se poveselite, kakor vam gre bolj izpod peresa. E-informator UGODNA DEVETMESEČNA OCENA ZIMSKA SMUKA V TUJINI (Nadaljevanje s 1. strani) Čeprav predstavlja celotni prihodek realiziran v 9 mesecih letošnjega leta le 71% plana za leto 1978, lahko pričakujemo, na podlagi gibanj iz preteklih let, da bo plan za leto 1978 dosežen. Pri trgovski dejavnosti je DO Emona Commerce v obdobju I.-DC/1978 dosegla le 60% planiranega celotnega prihodka, kar je 7% manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Vzrok za tako nizko reali- SOZD kot celoti v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 1%. V primerjavi s planom je bilo 3 oz. 4% manj zaposlenih kot je bilo planirano. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je SOZD kot celota dosegel 102,209.000 din ostanka dohodka za poslovne sklade tj. 15% več kot enako obdobje lani, kar predstavlja 79% plana. Če ne upoštevamo izgube Bernardina, znaša ostanek dohodka za poslovne sklade 144,566.000 din oz. 79% plana za leto 1978. Izguba TOZD slim, da smo zaradi počasnosti zamudili možnost, da bi realizirali svoje razvojne programe in jih bomo tako realizirali pod mnogo slabšimi kreditnimi pogoji, vzroki za tako stanje pa so drugje in niso v finančnih konstrukcijah. Naslednje vprašanje je vprašanje odnosov v osebnih dohodkih. Najvišje povprečje v osebnih dohodkih ima DO Emona Inženiring, najnižje pa TOZD Supermarket Maribor, celotna SOZD pa indeks 95. Potrebno bi bilo uskladiti startne osnove v celotnem SOZD, ker sedanje razlike povzročajo upravičeno nezadovoljstvo med delavci. Nadure nenormalno naraščajo v DO E-Inženiring, ter je potrebno ta problem urediti. Pereč je problem naraščanja zalog in upadanja koeficienta obračanja v temeljnih in delovnih organizacijah, ki so bile že prej naštete. Mislim, da je treba stvari boljše realizirati in sproti sprejemati določene ukrepe za izboljšanje situacije. V razpravi bi želel slišati od predstavnikov temeljnih in delovnih organizacij kakšne ukrepe so sprejeli za izboljšanje navedenih situacij. Mitja SVETELJ, direktor Interne banke, je podal obrazložitev na najpomembnejše ekonomske podatke iz periodičnega obračuna za obdobje od I.-IX/1978 in povedal, da je bila v Interni banki Emona narejena analiza, ki je pripravljena, da se bo obravnavala na zboru Interne banke. Iz te analize je razvidno, da smo izdali mnogo več za obresti za kratkoročne kredite kot v preteklem letu, prav tako je za cca 14 milijard več zalog kot lani v istem času, delo z obratnimi sredstvi je neracionalno ter je bistveno slabša situacija v zvezi z likvidnostjo. Zato moramo to situacijo gledati iz dveh vidikov in sicer predvsem to, da bo banka omejila možnosti za dajanje kratkoročnih kreditov. V analizi, ki so jo dobili delegati za zbor interne banke, smo skušali poiskati vse vire iz nenormalnega obračanja zalog in iz dolžniško-upniških razmerij za realizacijo celotnega programa investicij. Končni predlog bomo posredovali na zboru interne banke in ugotovili katere investicije se bodo realizirale. Če se ne zmanjšajo zaloge na normalno raven in se ne uredijo dolžniško-upravniška razmerja, investicijskih planov ne bomo mogli realizirati. Zato je treba predvsem boljše gospodariti. V razpravi so sodelovali: • predstavnik DO Ribar-stvo-export, ki je povedal, da je v periodičnem obračunu napaka pri nadurah. Te so dejansko znašale din 40.000 in ne 400.000 kot je navedeno. • DO Emona Commerce, direktor Zvone VEBER, ki je poudaril, da situacija v tej DO dejansko ni dobra, vendar je treba iskati vzroke v časovnem obdobju v kakšnem letu nazaj. Pereča situacija se je obravnavala na nivoju samoupravnih organov delovne organizacije in družbenopolitičnih organov ter kolegiju ter je bilo o vseh teh razpravah obveščeno tudi poslovodstvo SOZD. Glede stanja zalog je tov. Veber poudaril, da so to predvsem zaloge sektorja A, ki se bavi z izvozom iz svoje lastne proizvodnje, ki je precej draga in repromateriala, ki se mora za lastno proizvodnjo uvažati. Zaloge v sektorju A se pojavljajo zaradi kopičenja gob, ki bodo šle v izvoz v tem letu, odnosno nekaj v začetku prihodnjega leta. Najbolj zaskrbljujoče so terjatve inozemskih kupcev in sicer terjatve nad 180 dni. Glede na nove predpise bo v našem poslovanju v bodoče dovoljeno dovoljeno, da ima zaloge le sektor za agrume, konsignacijo in oskrbo jaht in ladij. V bodoče bomo reševali skladiščenje centralno, da se tako omogoči kontrola zalog. Za stare terjatve od 90-180 dni in od 180 dni dalje so zadolženi direktorji sektorjev, da podajo poročilo o ukrepih, ki jih bodo podvzeli za rešitev tega. Vsi direktorji so zadolženi tudi, da bodo vsi avansi in akreditivi urejeni in morajo podati pismeno poročilo ter seznam vseh tistih referentov, ki tega niso podali pravočasno. Za vse zahtevne posle mora referent v bodoče dobiti predhodno soglasje, da lahko gre v tak posel in sicer od direktorja, računovodje ali strokovnih služb. Vzrok za slabo poslovanje v 9-mesečnem poslovanju leži v obrestih. Pogoji za poslovanje v zunanji trgovini se bodo v prihodnjem letu še zaostrili. Glede na reorganizacijo v naši DO in glede na navedene ukrepe, ki sem jih navedel, pričakujemo, da se bo stanje v zadnjem tromesečju bistveno izboljšalo. Ljubo FILIPAN je predlagal, da se iz navedene razprave in poročil potegne sledeče zaključke: • rezultati v turistični in hotelski dejavnosti so bili dobri, • Hotel Bernardin je dosegel ugodne rezultate, ta kolektiv pa je kljub finančnim in tudi kadrovskim problemom, dosegel največ, kar je bilo mogoče, • reorganizacija v DO Emona Commerce obeta, da bo gospodarjenje v tej delovni organizaciji boljše, • vodilne strukture morajo vložiti vse sile, da se v tej DO izboljšajo stanja terjatev in zmanjša stanje zalog, • poslovodstvo SOZD bo z vodilnimi delavci te DO sklicalo poseben sestanek na katerem se bo obravnavala celotna problematika in se dogovorili za delo v prihodnjem letu. • vse delovne in temeljne organizacije v SOZD Emona pa naj vložijo vse sile za zmanjšanje zalog, za boljše gospodarjenje, ker je od tega odvisna naša nadaljnja politika in razvijanje investicijskih programov, • izboljšati je potrebno delovno disciplino in delovno produktivnost, • sklicali se bodo razgovori s posameznimi grupacijami, ker se bodo v letu 1979 zaostrili pogoji gospodarjenja in bo to zahtevalo dodatno angažiranje, • v mesecu decembru bo sprejemanje planov za prihodnje leto, • izboljšati je treba sodelovanje med DO Emona-Com-merce in DO Emona Blagovni Center, ker niso usklajeni programi, zlasti na področju sadja in zelenjave, • ustvariti je potrebno sinhronizacijo, da bo SOZD Emona bolj enotna na domačem in tujem tržišču. + Nadalje je tov. Filipan apeliral na vse, da do konca leta čimveč naredijo, saj so predvsem v trgovini in proizvodnji še možnosti ter vložijo dodatne napore, da bo zaključni račun za leto 1978 boljši. Komunisti SOZD Emona o dohodkovnem povezovanju Ljubljana, novembra - Komunisti SOZD Emone so na problemski konferenci kritično ocenili dosedanje dohodkovno povezovanje ne samo znotraj SOZD, ampak predvsem s tistimi organizacijami, ki zaradi svojega monopolnega položaja povzročajo zapiranje tržišča. Pomanjkanje posluha za dohodkovne povezave pa ima jaseri odsev v ponovnih zahtevah po višjih cenah končnih izdelkov. SOZD Emona je letos podpisala 150 samoupravnih sporazumov z raznimi organizacijami po vsej državi. Medtem ko so se sorazmerno hitro sporazumeli z izdelovalci, ki jih je na tržišču dovolj, pa »monopolisti« o kakšnem dohodkovnem povezovanju sploh nočejo slišati. Trenutno največji problem, ki kaže na vse negativne posledice zapiranja tržišča, je problem cene koruze, ki seveda potegne za seboj celotno agroživilsko industrijo. V Vojvodini, kjer jo obirajo, veliki kombinati že sedaj zmajujejo z glavami, češ, koruze ni. Vsa družbena proizvodnja v Vojvodini se je dogovorila, da bo odkupovala koruzo po tri dinarje za kilogram, v Slovenijo pa ta koruza pride že po 4,65 dinarjev (4,30 plus 0,30 din transport in kalo). Prav takšno koruzo pa bomo sedaj uvozili iz ZDA, seveda z boni- REICHENFELS (809-1818 m) Prijetna gorska vasica leži ob vznožju obronkov Svinje planine v gornjem delu Labodske doline. Obdajajo jo vrhovi Packalpe, Ho-henwarta in Zirbitzkogla, ki tvorijo predgorje Nizkih Tur. Celotno področje pred plazovi ščitijo gozdovi. Kraj razpolaga z dvema sistemoma žičnic, od katerih ima nižji začetno postajo v neposredni bližini hotelov oziroma vasi. Pelje na višino nekaj več kot 1100 metrov. V neposredni bližini končne postaje sedežnice so še tri vlečnice za otroke. Najvišja vas popelje do višine 1400 metrov. Ob slabih snežnih razmerah obstaja možnost uporabe višjega sistema žičnic - Klippitzt-horl, kjer se z višine 1460 metrov lahko povzpnete na višino 1818 metrov (4 vlečnice). Za ljubitelje sankanja je na razpolago proga, ki poteka od končne postaje sedežnice v dolino. Kraj razpolaga še z drsališčem, kegljiščem in smučarsko šolo izkušenih smučarskih učiteljev. Reic-henfels je od mejnega prehoda Dravograd-Vič oddaljen ca. 79 km, od mejnega prehoda Jezersko pa ca. 100 km. Sedemdnevni paket v vseh spodaj navedenih objektih vključuje: oskrbo s polpenzionom (dvoposteljne sobe) in tedenske karte. HOTEL ZUR ALTEN MUHLE novejši hotel B kategorije, vse sobe TWC v središču kraja, le nekaj metrov oddaljen od začetne postaje sedežnice. Posebna ugodnost: za otroke do 6 leta smučarska karta brezplačna - posebna cena za otroke do 15 leta - možnost nočne smuke - sankar-ška proga. ficirano carinsko stopnjo, po ceni 2,90 din za kilogram! Jutri pa naj bi se v Beogradu dogovarjali, kam naj bi 150.000 ton ameriške koruze odšlo... Cena koruze predstavlja v ceni krmil za živino kar 47 odstotkov. Že sedanja lastna cena proizvodnje svinjskega mesa v Ihanu znaša 23,11 dinarjev. Če hočemo dobiti končno ceno - torej tisto, ki jo plača potrošnik, moramo lastno ceno pomnožiti s faktorjem 2,3. Zaradi novega »tečaja« cene koruze pa je cena kilograma svinjine v Ihanu poskočila na 27,83 din. Za kilogram svinj- skega mesa namenjenega potrošniku, naj bi se cena torej dvignila za nič manj kot za 52,90 dinarjev! Vedeti pa je treba, da so proizvajalci in predelovalci mesa proti podražitvi, a notranjih rezerv, ki bi lahko pokrile »koruzni skok«, enostavno ni... Seveda niso težave le pri HOTEL REINSBERGERHOF hotel stoji blizu gornje postaje sedežnice na višini 1100 metrov. Vse sobe TWC. GARNI KASERMANDL nahaja se v središču istoimenskega kraja, TWC v nadstropju, gostom nudi prenočišče in zajtrk, medtem ko večerjo v hotelu ZUR ALTEN MUHLE. PENZION VVEINSTUBERL nahaja se v neposredni bližini sedežnice, vse sobe TWC. Primerno za družine, možnost dodatnega ležišča. V Reichenfelsu smo zakupili še nekaj sob pri zasebnikih, kjer dobite prenočišče in zajtrk, večerjo pa v hotelu ZUR ALTEN MUHLE. Posebna ugodnost: za otroke do 6. leta brezplačna smučarska karta - posebna cena za otroke do 15. leta - možnost nočne smuke - sankaška proga. NASSFELD (Mokrine 1500-2300 m) znan visokogorski turistični kraj na nadmorski višini 1500 metrov. Smučarjem sta na voljo dva sistema žičnic, katera vas popeljeta na višino preko 2200 metrov. V kraju se nahaja samopostrežna trgovina, restavracija, ki nudi prehrano po solidnih cenah. Dinarje menjajo po dnevnem tečaju. Prelaz oziroma mejni prehod z Italijo (135 km od Ljubljane) je odprt od 8. do 20 ure. V Nassfeldu je tudi smučarska šola, ki tečajnikom zagotavlja uspeh. GARNI HOTEL ALPENROSE razpolaga z 10 sobami, družinskimi apartmaji, zajtrk je vključen v ceno tedenske najemnine, hotel je v neposredni bližini vlečnic Jenul, zelo primeren za družine z otroki-Popust za goste hiše pri tedenski karti uporabe žičnic Jenul. proizvodnji mesa, ampak se te pojavljajo povsod tam, kjer z ZZD predvidenih odnosov še vedno nismo uspeli speljati na osnovni moto: dohodek po vloženem delu. Res je da imamo panožne sporazume, ki pa še vedno temeljijo na zakonu o cenah, ki je star že natanko sedem let. Novi zakon o cenah pa pripravljamo že dve leti, torej več kot smo rabili za temeljni zakon o združenem delu! • Nemogoče je namreč dejstvo, da še vedno 70 odstotkov cen izdelkov določamo administrativno. Administrativno določanje cen Pa ima za posledico poleg nemogočega dogovarjanja o skupnem prihodku in dohodkovnem povezovanju tudi dejstvo, da cene teh izdelkov letno skačejo od 10 do 12 odstotkov - seveda navzgor. Tiste cene, ki se oblikujejo svobodno (perutnina) pa se letno dražijo za 2 odstotka! Komunisti SOZD Emona vidijo tudi zaradi takšnih nepravilnosti edino pot v dohodkovnem povezovanju, ki bo moralo biti trajnejše. Pri tem s je obdeluje, neguje in jo sak dan boža z očmi. Daje kruh. Tako je tudi z naši-P1.1 kmetijci. V prejšni števil-1 s_nio zapisali, da so potoku ftiščici v Moravčah, ki je Poplavljala velike površine ztrgali iz »rok« 80 hektarjev enilje, jo meliorirali in jo dhernenili v lepe njive. Inž. ^ance Peterlin, direktor *d Poljedelstvo-govedoreja čah 9,545.160 din. Nove njive v Moravčah smo že preorali ali kot pravimo kmetijci, napravili smo zimsko praho. Na 40 ha bomo posejali koruzo za sila-žo, na ostalih 40 ha pa bomo posejali oves. V prihodnjih treh letih bomo z mmelioracijo na Pšati pridobili 158 ha novih njiv in sicer 63 ha v letu 1979, 1980. leta 50 ha in 1981. leta 45 hektarjev. Elaborat za navedena dela je že izdelan in predložen Zvezi vodnih skupnosti v recenzijo. Pripravljamo že tudi program za leto 1982. Gre za 60 ha na Pšati, ki spada v območje bežigrajske občine, kjer že delajo pedološke in hidrološke analize. Tako skušamo z nenehnim načrtovanjem pridobivati nove njive, da si zagotovimo lastno proizvodnjo krme za govedorejsko proizvodnjo in proizvodnjo mleka, kar je predpogoj za uspešno gospodarjenje.« Zvone Gjurin ■ NAŠ RAČUNALNIK DOBI NOV SPOMIN pomembnost združevanja ne le iz gospodarsko-poslovnih ozirov, ampak tudi iz družbenopolitičnih. Na tem področju je to prvo združevanje pomembne srbske delovne organizacije s slovensko. S tem je dana velika politična odgovornost in obveznost tako Angroprometa Čuprija na eni strani, kakor tudi vsem dosedanjim članicam Emone na drugi strani. Zaupanja, ki smo ga na ta način dobili, ne smemo v nobenem primeru zapraviti, čeprav bodo prvi skupni koraki prav gotovo naporni in bodo terjali od SOZD Emone mnogo prizadevanj. Kaj pričakuje Angropromet Čuprija od te združitve? Iz naših razgovorov bi lahko izluščili naslednje: • Razvoj in širitev dejavnosti Angroprometa, predvsem pa posodobljanje poslovanja na podlagi tehnoloških, organizacijskih in poslovnih izkušenj in znanj Emone. Na tem področju se bodo morali še posebej angažirati strokovni sodelavci skupnih služb SOZD in tudi drugi strokovnjaki iz posameznih TOZD; • Trdnejše povezovanje s proizvajalci oziroma dobavitelji blaga preko sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju, ki jih sklepa Emona; • Popestritev trgovskega, predvsem tehničnega blaga s kvalitetnimi izdelki slovenskih proizvajalcev; • Popestritev trgovskega blaga z uvoženimi artikli široke potrošnje preko emonske zunanje trgovine (v odnosu z izvozom blaga!); • Organiziranje dolgoročnih kooperacij v okviru Angroprometa za odkup živine, koruze in drugih pridelkov, ki jih potrebujejo proizvodne organizacije Emone; • Dobava specialnih prehrambenih proizvodov (na primer ovčji sir, kislo zelje v glavah itd.) emonični trgovski mreži za popestritev blaga; • Organiziranje odkupne postaje v okviru Angroprometa za zbiranje in pripravo gozdnih sadežev in drugega blaga za izvoz (širše področje Čupri-je je s tega stališča izredno zanimivo!); • Strokovna pomoč pri ra",Njive, ki jih izgubljamo za-za ■■ Urbanizacije, industriali-in gradenj objektov ne-sk'kZn° manjša obseg kmetij-?'it’60 dinarjev iz koloi BAUVAGE, atomiseur Ce£kc„lje Christian Dior 3' 265,95 dinarjev Moderno blagovno poslovanje LJUBLJANA, 21, decembra -Naše največje in najobsežnejše delo (obdelava podatkov) predstavlja blagovno poslovanje, ki ga uspešno opravljamo že 9 let, osebni dohodki 13 let, kadrovska evidenca in osnovna sredstva 14 let, nam je za uvod v predstavitev dela našega računskega centra -uradno Emona elektronski center, zakaj elektronski, ne ve nihče - v katerem je zaposlenih 66 delavcev (od tega 11 tiskarjev), povedal njegov direktor Miloš Per-tout. Blagovno poslovanje s pomočjo računalnika pomeni sprotno spremljanje in delno načrtovanje (planiranje) pretoka blaga, prihod blaga v grosistična skladišča, avtomatska distribucija v Maloprodaji sicer po naročilnicah itd. DO Blagovni center in MIZ sta v celoti zajeta v naš računalniški spomin, Emona Commerce je zajeta z dinarskim skladiščem, do novega leta bo pri nas Ilirija iz Ilirske Bistrice, takoj za njo pride koprska Je- stvina. Centromerkur se je že pred reorganizacijo vključil v spominske zavoje računalnika. Tudi TMK je prišla letos na diske. Naš računalnik IBM 370, model 135 bo prihodnje leto obdelal 1,100.000 postavk eksterne nabave, pretok med DO Blagovni center in maloprodajo bo obsegal nad 5 milijonov postavk, medtem ko bodo prodajne postavke dosegle številko 12 milijonov. Kakor je že bolj ali manj znano, naš računalnik že dobro leto dni po Spominu polni naše markete z živili in drugim potrošniškim blagom. Na osnovi lanskega prometa v določenem času-ob-dobju daje računalnik in njegovi programerji predlog, koliko katerega blaga naj bi letos dobil določen market. Predlaga faktor povečanja (14 dni prej) itd. Ta sistem velja samo za stalne artikle. Na sezonske vplive računalnik še ne reagira, tako na primer pri kruhu pred prazniki kaj lahko »odpove«, ker ne ve, kakšno bo vreme in z njim v tesni odvisnosti potrošnja. Povsem jasno je, da brez človekovih korektur ne gre. Računalnik sproti širi obdelavo podatkov na vse nove članice SOZD Emona. Njegov obseg dela razen tega predstavlja 80% vsega dela za potrebe Emone in 20% za druge naročnike. Druga, zahtevnejša smer razvoja računalniške obdelave podatkov pa predstavlja integracija obdelav. V spominu računalnika so vsi krediti Emoninih kupcev, HKS služba, in finančno knjigovodstvo. Bruto bilanco na primer naredi kar računalnik, zato je bistveno cenejša. • Določen nerešen problem predstavlja Interna banka Emone, ki se še ni vključila v računalnik in v celoti računa in obdeluje svoje številke po ročni oziroma peš poti! Ob tem dobro vemo, kako je bančno poslovanje iz leta v leto bolj zapleteno. Izven računalniškega spomina E-elektronskega centra je Posavje--Brežice, ki ima svoj računalnik. Konec marca bo naš računalnik dobil nov spomin, kar pomeni, da mu bodo povečali njegove spominske zmogljivosti in propustnost. Gre za dodatni notranji in zunanji spomin, ki ga predstavljajo novi diski, magnetofonski trakovi itd. »Kar zadeva cene storitev našega računalnika, so 30 do 40% nižje kot drugod,« posebej poudarja Miloš Pertout, »pri čemer nas rešuje obseg dela in 13-letne delovne izkušnje.« Blagovno poslovanje je integrirano do takšne stopnje, da je ves promet blaga, finančne transakcije in popoln obračun prometnega davka (po trgovinah in občinah) obdelan, čeprav imamo 102 davčni skupini z 200 stopnjami, v celotni ZRN na primer po samo dve. Računalniški delavci Emone so razen tega posebej ponosni na dejstvo, da bodo z nastopom prihodnjega leta kot prvi v Jugoslaviji začeli pisati tudi virmane, in sicer za DO Blagovni center in Emona Mercur. In: prometni davek bi brez računalnika moralo peš obračunavati 50 delavcev, kar bi nas stalo okroglo milijardo din letno. EMONCEK SIGNORICCI, orig. Nina Za brata: Ricci, Pariš — za po britju Brivniki znamke REMING- Cena: 130,80 din in kolonj- TON z mrežico ali noži ska voda iste znamke - 279,70 SF-2 z mrežico din 763,80 din Selectro 3 z noži din 664,60 Za varno vožnjo v snegu V Supermarketu in Trgovski hiši Emone-Maximarketu v Ljubljani lahko kupite snežne verige znamke Amater in Rival. Verige Amater od 352,65 din do 490,70 din, verige Rival od 710,33 din do 904,85 din. Moravče - »Pojdimo in sejmo,« je dejal Jernej Lenič, predsednik skupščine občine Domžale, ko je prerezal vrvico ob otvoritvi melioriranega zemljišča v Moravčah. usmerjanju proizvodnje (otroška konfekcija, pletarski izdelki) in pri plasiranju teh proizvodov v emonski trgovski mreži; • Uvoz potrebne opreme za modernizacijo tehnoloških postopkov; • Ugodnosti pri tekočem finančnem poslovanju, ki izhajajo iz vključitve v interno banko; • Večja možnost pridobivanja kreditov za nove investicije na račun večjih finančnih potencialov; • Organiziranje računovodskega poslovanja preko Elektronskega računskega centra; • Organiziranje izpostave Globtoura na področju Čupri-je - in morda še kaj. Na koncu je prav, da povemo, kaj pričakuje Emona od združitve Angroprometa v naš SOZD. Že iz opisanih pričakovanj Angroprometa je razvidno, da se v mnogih točkah povsem ujemamo. Predvsem pa je potrebno poudariti naslednje: S Zainteresirani smo, da bi preko Angroprometa plasirali na ta tržišča kvalitetno blago slovenskih proizvajalcev; • Zainteresirani smo za dolgoročne kooperacijske odnose na področju vzreje in dobav živine, koruze in drugih kmetijskih proizvodov, ki jih ima Slovenija premalo; • Zainteresirani smo, da razširimo zbiralno mrežo za odkup gozdnih sadežev za izvoz. Ko bomo združeni, bomo prav gotovo odkrili in odkrivali še več drugih skupnih interesov. Vedeti pa moramo, da vsega tega sam formalni akt o združitvi ne bo prinesel. Potrebno bo res tesno in aktivno sodelovanje vseh članic naše ekonomske družine. PAVLE KOGEJ Kakšna bo SOZD Emona v letu 1979 OD 1. JANUARJA 1979 BO SOZD EMONA SESTAVLJALO 18 DELOVNIH ORGANIZACIJ, OD KATERIH BO 9 ENOTNIH , V DEVETIH PA BO 35 TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA. SKUPAJ TOREJ 53 ORGANI ZACIJ, V KATERIH BO 10 DELOVNIH SKUPNOSTL PROIZVODNE DELOVNE ORGANIZACIJE AGROEMONA, Domžale • TOZD Poljedelstvo-govedoreja, Domžale • TOZD Prašičereja, Ihan • TOZD Tovarna močnih krmil, Ljubljana EMONA KMETIJSKA KOOPERACIJA, Domžale EMONA MESNA INDUSTRIJA, Zalog EMONA RIBARSTVO, Ljubljana TRGOVSKE DELOVNE ORGANIZACIJE EMONA COMMERCE, Ljubljana • TOZD Izvoz-Uvoz, Ljubljana • TOZD Obala, oskrba ladij, letal in maloobmejni promet, Koper • TOZD Proizvodnja, kmetijska kooperacija in maloobmejni promet Ljutomer EMONA BLAGOVNI CENTER, Ljubljana • TOZD Prehrana, Ljubljana • TOZD Centromerkur, Ljubljana • TOZD Transport, Ljubljana EMONA MERKUR, Ljubljana • TOZD Maloprodaja, Ljubljana • TOZD Trgovska hiša Maximarket, Ljubljana S TOZD Supermarket, Ljubljana, • TOZD Supermarket, Maribor • TOZD Supermarket, Osijek • TOZD Centromerkur, Ljubljana • TOZD Pekarna Center, Ljubljana EMONA ILIRIJA, Ilirska Bistrica S TOZD Trgovina, Ilirska Bistrica • TOZD Gostinstvo, Ilirska Bistrica EMONA DOLENJKA, Novo mesto • TOZD Engro-detajl, Novo mesto • TOZD Detajl, Črnomelj EMONA POSAVJE, Brežice • TOZD Trgovina na veliko, Brežice • TOZD Trgovina na malo, Brežice • TOZD Gostinstvo, Brežice EMONA JESTVINA, Koper EMONA MERKUR, Ptuj EMONA ANGROPROMET, Čuprija • TOZD Velikoprodaja, Čuprija • TOZD Maloprodaja, Čuprija • TOZD Ravanica, Čuprija • TOZD Tehnoplet, Čuprija HOTELSKE IN TURISTIČNE ORGANIZACIJE EMONA HOTELI, Ljubljana e TOZD Hotel Slon, Ljubljana, • TOZD Hotel Slavija, Maribor • TOZD Hotel Evropa, Celje • TOZD Grand hotel Union, Ljubljana • TOZD Hotel Riviera, Portorož, • TOZD Hoteli Bernardin, Portorož • TOZD Zdravilišče Čateške toplice, Čatež ob Savi • TOZD Igralnica Casino, Ljubljana EMONA Globtour, Ljubljana DELOVNE ORGANIZACIJE OSTALIH DEJAVNOSTI # EMONA INŽENIRING, Ljubljana # EMONA ELEKTRONSKI CENTER, Ljubljana # INTERNA BANKA EMONA, Ljubljana L ŠPORT IN REKREACIJA Red in varnost na smučiščih Po dolgem času smo tudi v Sloveniji dobili zakonska določila, po katerih se bodo ravnali smučarji in žičničarji. V tujini že imajo take zakone, pri nas pa smo kar predolgo čakali nanje. Napisati zakon in ga sprejeti ni posebno težavno, precej teže ga je uresničevati: zakon natančno določa, kakšen mora biti red na javnih smučiščih, dopolnjuje ga še pravilnik o redu in znakih ter rediteljski službi. Tako smučarji kot žičničarji se morajo zakona držati. Zelo preprosto je kaznovati žičničarje, če ne izpolnjujejo svojih obveznosti, zelo težko pa je kaznovati nevzgojenega smučarja. Prvi, ki so povzdigli glas o neredu na smučišču so bili smučarji. Kako tudi ne, saj so večkrat za drag denar stali v vrstah in smučali na povsem neurejenih smučiščih, pri tem so bili vsako vožnjo izpostavljeni nesrečam zaradi drugih oseb. Izbira smučine Smučar, ki prihaja od zadaj, mora izbirati smučino tako, da ne bo oviral smučarjev pred seboj. Prehitevanje Smučarji lahko prehitevajo od zgoraj, z leve, z desne, vendar v oddaljenosti, pri kateri prehitevam smučar v svojem gibanju ni omejen. Dolžnosti spodnjega smučarja in tistega, ki preči smučišče Smučar, ki ustopa na smučišče, ali ga želi prečiti, se mora najprej prepričati, da je smučišče od zgoraj prazno in, da ne ob oviral smučarjev, ki prihajajo po upadnici smučišča. Prekinitev vožnje Vsak uporabnik smučišča se mora izogibati nepotrebnemu zaustavljanju na ozkih in nepreglednih delih smučišča. Smučar, ki na takšnem delu proge pade, naj se čimprej odmakne, da ne ogroža sebe in drugih. ČESTITKA Dve novi magistri Iva Rotar in Minka Škerjanc iz TOZD Prašičereja Ihan sta s študijem ob delu uspešno opravili magisterij na Biotehnični fakulteti, oddeleku za živinorejo. Obe nista samo dobri delavki, temveč tudi odlični športnici, zato jima iskreno čestitamo! ŠPORTNIKI SOZD EMONA Zato je nastal dogovor o primernem vedenju na smučišču, da bi bilo smučanje, kar se da prijetno za vse. Dogovor vsebuje 10 točk: Obzirnost do drugih Vsak smučar naj se vede na smučišču tako, da ne bo oviral drugih smučarjev Obvladanje hitrosti in način smučanja Hitrost in način smučanja mora vsak smučar prilagajati svojemu znanju, terenu in vremenskim razmeram. £ Vzpenjanje Smučar, ki se vzpenja, naj uporablja skrajni rob smučišča. Pri slabi vidljivosti, naj tudi tega zapusti. Upoštevanje smučarskih prometnih znakov. Vsak smučar mora upoštevati znake in oznake na smučišču. Ravnanje pri nesrečah Vsak uporabnik na smučišču je dolžan pomagati ponesrečenemu. Legitimiranje Vsak, bodisi priča ah udeleženec, odgovoren za nesrečo, se mora ob nesreči legitimirati, ali dati svoje podatke. Težko bi zahtevali, da mora smučar prebrati vse člene in zakone. Teh 10 pravil pa bi prav gotovo prebrali, če bi bili zapisani na vidnem mestu na smučišču. Naj navedem še nekaj podrobnosti, ki nam grenijo ure razvedrila na smučišču. Na prvem mestu je gotovo vedenje v vrsti čakajočih na žičnico. Vrivanje v vrsto ni primerno. Še posebno grajam mlajše tekmovalce, ki se »zvezdniško« obnašajo in se jim neznansko mudi, s tem pa povzročajo čakajočim v vrsti nervozo in nepotrebno razburjanje. Seveda pa to niso vedno tekmovalci, temveč tudi že odrasli smučarji, ki se jim ne da čakati disciplinirano na red. Še posebno ne bi omenjala »bogati« besedni zaklad nediscipliniranih smučarjev. Omenila bi rada prednost, ki jo imajo reševalci in redarji na žičnicah. Vsekakor opravljajo navedeni svoj humani poklic, in dostikrat se pripeti, da padejo tudi na te pripombe o prednosti na žičnicah, kar je neodgovorno in nesramno od teh oseb. Novi zakon prinaša tudi dolžnosti žičničarjev. Javna smučišča, ki so homologizira-na, kar pomeni, vsako smučarsko progo, s žičnico. Do sedaj se maksimuma smučarjev žičničarji niso držali; vrste, ki so nastajale pred vstopom na žičnico so bile neznosno dolge, proga pa nevarna zaradi prezasedenosti smučišča. Zato tudi toliko nezgod. Novi zakon pa prinaša določilo, ki pravi, da je lahko na smučišču le toliko smučarjev kolikor je zmogljivost smučarskega terena (piste). Zmogljivost smučišča se določuje od zmogljivosti žičnice prevoženih smučarjev na uro, ter od širine in dolžine smučišča. Zato so žičničarji dolžni da ustavijo prodajo kart takoj, ko žičnica in teren dosežeta svoj maksimum. Prav tako mora biti pista pripravljena in urejena. Zato so lastniki žičnic dolžni pripraviti smučarski teren, tako kot predpisuje zakon. (Gladko smučišče, poteptano smučišče in brez grbin, prometni znaki, in oznake težavnosti proge.) Za vse uporabnike poleg navedenih zakonov velja tudi, da lahko postavljajo VSL in SL proge za treninge oziroma tekmovanje osebe samo z dovoljenjem uprave žičnice. Na mnogih žičnicah v SRS, pa je strogo prepovedano postavljati VSL proge. Naj navedem na primer samo Kranjsko goro, v kateri je bilo v sezoni postavljeno tudi do 15 tekmovalnih rekreacijskih prog, ki so praktično zasedle celotno smučišče. Postavlja se vprašanje, ali ostane na takem terenu sploh kaj prostora za rekreacijske smučarje? Po novem zakonu je dovoljeno postavljati vse proge v Kranjski gori samo na Podlesu gledano od spodaj navzgor na levi strani in to le z dovoljenjem uprave žičnice in IZLET ŠOFERJEV Blagovni center v Ohridu Dan šoferjev proslavljamo vsako leto 13. 7. Naši šoferji pa so si že nekaj let zaporedoma odrekali proslavljanju z željo, da bi naredili lep izlet z letalom. In res, želja se jim je uresničila, namesto vsakoletnih zabav v prirodi, so pridno zbirali denar in dne 29. 10. 78 odpotovali z letalom na Ohrid. Da se je uresničil izlet z letalom, so finančno podprli tudi ostali sektorji v DO BC za kar se Šoferji LEPO ZAHVALJUJEJO. 125-minutno potovanje z letalom bo ostalo vsakemu izmed nas v lepem spominu. Predvsem zato, ker so se mnogi od njih prvič peljali z letalom in s strahom v srcu, nekaterim zato, ker so imeli s seboj tudi svoje žene oz. moža, drugim pa spet zato, ker so mesto Ohrid videli prvič. Res je bil čudovit pogled, ko smo zagledali lepo zasneženi Ohrid, središče makedonskega turizma. Ogledali smo si Ohridsko jezero ob albansko-jugoslovan- to 2 progi na dan. Zato tudi drugi tereni po Sloveniji še posebno s 1 ali dvema žičnicama nimajo dovoljenja za postavljanje prog. O problematiki reda in varnosti na javnih smučiščih bi lahko še veliko napisala, mislim pa, da bi morali v glavnem upoštevati našteta navodila: to bi bilo na prvi stopnji popravljanja razmer že veliko. MIRA TEŽAK ■ SINDIKALNI IZLET V Kumrovec, Stubice in grad Mokrice ski meji, ki se razprostira na površini od 348 km2 in je globoko 286 m. V jezero teče ČRNI DRIN, ki je bogato z ribami. Ogledali smo si tudi samostan, kjer je pokopan Sv. Naumn, ki je umrl leta 910. Bil je prosvetitelj in učenec Cirila in Metoda, brat in sodelavec Klimenta Ohridskega. Po vrnitvi iz ogleda Sv. Naumna smo krenili na kosilo v restavracijo »LETNICA« od tu pa smo imeli do odhoda avtobusa na letališče prosto. Nekateri smo si ogledali staro turško cerkev, razne ostanke kulturnih spomenikov iz davne preteklosti, kjer pa jih je v lepem Ohridu res veliko. Včasih je tam stala cerkev ali samostan kot npr. Sv. Kliment kjer je sedaj narejeno letno gledališče za razne Ohridske prireditve. Malo naprej je bila včasih triladijska bazilika Sv. Sofije (najvažnejši spomenik iz srednjega veka) danes je tam mali muzej. In še in še bi lahko naštevali, ker teh kulturnih spomenikov je v Ohridu res veliko. Skoraj vsakdo od nas pa je zašel tudi v male trgovinice, kjer je v izložbi mamljivo privlačil napis: »PRAVI OHRIDSKI BISERI«. Kupljeni biser je vsakdo ponesel svojim najdražjim'v dar. Z Ohrida pa ni ponesel samo biser, pač pa tudi lep in nepozabni pogled na zasneženi in sončni OHRID. Frida Eckert Dne 9. 9. 78 je bil organiziran izlet v Kumrovec, Stubice in piknik v Mokricah. Iz Šmartinskega dvorišča so krenili trije avtobusi v lep sončni dan. Razpoloženja je bilo že zjutraj dovolj. Pri samem vstopu v avtobus je vsak izletnik dobil popotnico za moč in dobro voljo. Vožnja je potekala v redu. Prvi naš postanek je bil v Kumrovcu, kjer smo si ogledali dom, v katerem se je rodil in preživel svoje otroštvo naš dragi TITO. Mnogo je bilo ljudi ta dan na ogledu. Žal nam je bilo le to, da nismo imeli toliko časa, da bi dočakali in pozdravili maršala Tita, ki se je ravno tisto popoldne pripeljal v svoj rojstni kraj. Toda žal, nam čas to res ni dopuščal. Bili smo tudi na ogledu novozgrajenega kulturnega doma v Kumrovcu. Potem so nas IZLETI KLUBA UPOKOJENCEV V letu 1978 je klub priredil več izletov, ki se jih je udeležilo okrog 300 članov in njihovih svojcev. Izlete smo priredili na Pohorje, v Tjentište in v Bernardin. Pri vseh izletih se opaža, da so udeleženci več kot srečni in zadovoljni, saj prihajajo v stik s svojimi kolegi, s katerimi z veseljem obujajo spomine in se spominjajo vseh dogodkov, poleg tega pa imajo še poseben užitek na izletih. Vsi izleti so bili več ali manj dobro organizirani, nekateri pa so se izjalovili, ne po naši krivdi, za kar smo poskrbe-" li za nadomestilo tega užitka in ga nadoknadili z zelo uspelim popravkom. To je bil zadnji izlet v Bernardin. VZAJEMNA POMOČ Pri zadnjem pregledu članstva vzajemne pomoči smo ugotovili, da precej interesentov, ki so vplačali znesek za posmrtnino, niso poslali pristopnih izjav, iz katerih je razvidno, da so člani vzajemne pomoči in kateremu preživelemu naj se izplača posmrtnina. Opozarjamo vas, da pri tem lahko pride do nesoglasij in nepredvidenih sporov. Zato bo pisarna vzajemne pomoči poslala vsem opozorilo, da takoj pošljejo svoje pristopne izjave in se tako izognejo morebitnim nesporazumom. UPOKOJENCI JAVLJAJTE SPREMEMBO NASLOVA Ponovno opozarjamo vse upokojence v njihovem lastnem interesu, da javljajo takoj vsako spremembo naslova. Pisarna kluba ne more biti odgovorna, če član kluba - upokojenec ne prejema informatorja in vseh obvestil tako o pomoči, izdajanju novoletnih bonov, informacij o izletih in o drugih ugodnostih. Zato še enkrat opozarjamo: SKRBITE ZA TOČEN NASLOV! V kolikor tega ne boste storili, boste sami povzročitelji nereda in neinformiranosti. UPOKOJENCEM -NEČLANOM VZAJEMNE POMOČI ZA PRIMER SMRTI Po izidu zadnjega E-Informator-ja, kjer je bila objavljena vest o delu vzajemne pomoči, nam je bilo jasno, da je precej članov kluba, ki še niso člani te vzajemne pomoči, premalo informiranih o delu te pomoči. Zato danes ponovno pozivamo vse upokojence, da čimpreje pristopijo k tej solidarnosti pomoči. Sporočamo, da je po vesti v zadnjem informatorju pristopilo še 10 novih članov, tako da znaša zdaj število včlanjenih že 450 članov, ki bodo tako povečali pomoč preživelemu, da bo dobil že 4500 din. Z vašim pristopom pa bi se to število še povečalo in bi bila pomoč še precej višja ter bi pokrivala velik del stroškov pri sedanji visoki ceni pogrebnih stroškov. Prispevek pa, ki ga plačate, ni tako občuten, pozna pa se, ko boste v potrebi. Jrl) ‘ : avtobusi odpeljali v Stubice, kjer smo si ogledali prekrasen spomenik Slovensko-hrvaške-ga kmečkega upornika, ki je bil leta 1573 ujet v bitki pri Stubici, kronan z žarečo krono in razčetverjen v Zagrebu. Že močno utrujeni smo krenili v grad Mokrice, kjer nas je že čakalo obilno kosilo, vseh vrst mesa na žaru, dober domači topli kruh in vino za pogasitev žeje po obilnem mesu. V gradu samem nas je čakalo tudi malo presenečenja. POZORNOST - organizatorju te domislice LEPA HVALA. Namreč, vsak izmed nas izletni- kov je dobil malo leseno tabli-co z napisom: GRAD MOKRI" CE - 9. 9. 78. Prirejen je bil tudi srečolov z lepimi dobitki. Izlet se je končal pozno v noč, v veselem razpoloženju, z večkratnimi vprašanji, ki so bila za organizatorje tega izleta prav v pohvalo, a to je: KDAJ BOMO SPET NAREDILI TAKO LEP IZLET. Odgovor na to vprašanje pa je: NASVIDENJE V LETU 1979 V ŠE VEČJEM ŠTEVILU. FRIDA ECKERT IZ TOZD MALOPRODAJA Uresničevanje zakona o združenem delu 25. novembra 1976, torej pred nekaj več kot dvema letoma, je skupščina SFRJ sprejela Zakon o združenem delu. Tov. Kiro Gligorov je ob tem med drugim dejal: »ZZD daje rešitve za žgoča vprašanja odnosa delavcev do sredstev za proizvodnjo in do sadov svojega dela na podlagi marksistične analize družbenih gibanj, njihovih protislovij in naše bogate samoupravne prakse in bo postal močno orožje v rokah delavskega razreda v njegovem zgodovinskem prizadevanju in boju za brezrazredno družbo.« Zavedajoč se pomembnosti tega akta smo tudi delavci TOZD Maloprodaja pristopili k sprovajanju določil tega zakona v vsakodnevno delo oziroma našo prakso. Vse odločitve v TOZD po izidu zakona so bile inspirira-ne z njegovo vsebino, pa tudi če tega še nismo imeli urejenega v normativnih aktih TOZD. Najpomembnejše je prav gotovo da določila ZZD upoštevamo pri naših odločitvah, ukrepih in delovanju. Podlaga za tako delo pa je tudi uskladitev vseh samoupravnih splošnih aktov z ZZD ter tudi z zakonom o delovnih razmerjih, zakonom o delitvi dohodka ter ostalimi zakoni, ki so posledica izida ZZD. Zakon o ZZD je določil 11. december 1978 kot rok za uskladitev samoupravnih aktov; naslednji pregled sprejemanja aktov v TOZD Maloprodaja pa kaže njegovo izvajanje: • Dne 8. 6. 1977 smo sprejeli Statut TOZD Maloprodaja oziroma njegovo prečiščeno besedilo - zaradi uskladitve z zakonom o volitvah in zakonom o delovnih razmerjih pa smo dne 22. 6. 1978 sprejeli še statut o spremembah in dopolnitvah statuta TOZD Maloprodaja. • Dne 26. 1. 1978 smo sprejeli pravilnik o osnovah in merilih za delitev OD, sredstev skupne porabe in nadomestil, ki bremene materialne stroške - dne 5. 10. 1978 smo delavci sprejeli pravilnik o spremembah in dopolnitvah tega pravilnika ter ga tako še bolj približali naši praksi oz. delu. • Dne 22. 6. 1978 smo sprejeli SS o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo Maloprodaja o. sub. o. Ljubljana DS TOZD Maloprodaja ie prav tako sprejel v tem obdobju naslednje akte: • Dne 31. 5. 1977 je bil sprejet pravilnik o varstvu pred požarom, • Dne 3. 11. 1977 je bil spre- jet pravilnik o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in načinu njihovega zavarovanja, . • Dne 20. 1977 je DS sprejel pravilnik o narodni zaščiti TOZD Maloprodaja, • Na svoji seji dne 30, 3-1978 je DS sprejel katalog normativov kot sestavni del pravilnika o delitvi OD, • Dne 8. 8. 1978 je bil sprejet pravilnik o zavarovanju premoženja TOZD Maloprodaja, • Dne 12. 10. 1978 je bil sprejet pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, • Dne 14. 12. 1978 pa smo sprejeli še pravilnik o varstvu pri delu TOZD Maloprodaja. Poleg tega smo delavci sprejeli tudi akte, ki urejajo naše delo v okviru DO Emona Merkur oziroma SOZD Emona. V njih zajeto bistvo zakona o združenem delu, ki je seveda prepleten s specifiko našega poslovanja oz. našega vsakdanjega dela, to pa je tudi duh zakona o združenem delu. Formalnim zahtevam ZZU smo torej s sprejemom vseh omenjenih aktov zadostili' vendar nas to ne sme navdati5 samozadovoljstvom saj bom0 morali vse že sprejete akte' predvsem pa odločitve še naprej vsklajevati in prilagajat bodisi novim zakonskim določilom, bodisi izkušnjam, ki s° bodo ob uveljavljanju teh zakonov pokazale za uspešne. Naše osnovno del prav got°' vo usmerjeno na iskanje nov izvirne j še rešitve organizacij v cilju povečevanja produktn nosti, ki je osnova za naše b° doče delo. Prav tako bom morali v prihodnjem letu spre jeti akte, ki bodo urejali d° hodkovne odnose, bodisi zn traj SOZD Emone, bodisi na zven. V te akte pa bomo prav got° vo morali vgraditi vsebinsl\ nove in izvirne rešitve, ki na bodo ob naših predviden normalnih uspehih zagotavll le normalen razvoj, delo in z* ljenje v prihodnjih letih. RUTAR FRA^ NOVICE IZ ILIRSKE BISTRICE Emona center na Kremenci Ilirska Bistrica - Postojna, 14. decembra - »Prejšnji mesec, pet-oajstega, takoj ko je bila sklenje-na pogodba s SGP »Primorje« iz Ajdovščine, smo pričeli z zemeljskimi deli pri gradnji E-centra na Kremenci,« nam je povedal Janko Sabec, direktor naše delovne organizacije Ilirija v Ilirski Bistrici. Gre za sodobno trgovino tipa Emona center v novem postojnskem naselju Kremenci, kot smo ze poročali v julijski številki E-In-iormatorja in katera naj bi bila na- red ter odprta 15. avgusta prihodnje leto. Emona center na Kremenci bo imel več kot 1200 kv. metrov skupnega prodajnega prostora, od tega 600 kv. metrov čistih prodajnih površin ter velik parkirni prostor, za nad sto osebnih avtomobilov. Denar za naložbo je zagotovljen. Gre za okrog dve stari milijardi dinarjev, od katerih je 45 odstotkov združenih sredstev Emone, ostalo pa krediti Gospodarske banke iz Ljubljane in Splošne banke iz Kopra. ■ DRUGI O NAS Novi odnosi doma in v svetu Direktor Emona Commerce Zvone Veber: »Mislim, da bi korali sistemsko urediti uvoz “laga, ki je rezultat naših last-nlh naložb (kava). Zdaj je namreč uvoz takega blaga izenačen z uvozom kateregakoli drugega blaga. V naš zunanjetrgovinski sistem bi morali vgraditi rešitve, ki bi spodbujale organizacije združenega dela k višjim oblikam sodelovanja z deželami v razvoju. Spodbujati bi morali Pfedvsem naložbe prek mešalih podjetij, da bi si tako zagotovili surovine in tudi izdelke široke potrošnje, ki jih mora-m° sedaj kupovati na tretjih tržiščih. Izvoznikom bi morali priskočiti na pomoč z večjimi Uvoznimi spodbudami, da bi lahko uveljavili z bolj konkurenčnimi cenami, razen te-§a bi kazalo za OZD z aktivno rzvozno-uvozno bilanco razši-riti njihove pravice glede raz- polaganja z devizami, ki jih ustvarijo. Sodelovanje z državami v razvoju je v naši republiki še vedno omejeno na zelo ozek krog organizacij združenega dela. Tisti, ki smo bili prisotni v teh državah že pred leti, smo še dandanes glavni nosilci sodelovanja. Številne OZD formalno izražajo veliko pripravljenost za sodelovanje, ko pa je treba v konkretno akcijo, se zelo rade umaknejo. In še nekaj: informiranje o možnostih sodelovanja z državami v razvoju bi morali prilagoditi potrebam OZD. Ne gre toliko za kvaliteto informacij, ki je že zdaj dobra, ampak imam v mislih njihov obseg - so namreč preobširne. V delovnih organizacijah smo preobremenjeni s »papirji«, zato bi morale biti informacije kratke, jedrnate, da bi jih lahko sproti predelali.« Dnevnik, 1978 OBNOVLJENA TRGOVINA V ZABIČAH V vasi Zabiče, 10 kilometrov oddaljeni od Ilirske Bistrice so Ilirja-ni obnovili klasično trgovino, kar jih je stalo 500 tisočakov. Za boljšo oskrbo občanov po okoliških zaselkih imajo precej klasičnih prodajaln. Samo v kraju Podgora imajo tri trgovine in sicer v zaselkih Vrbovo, Kuteževo in v Podgraji. Ne obnavljajo pa samo prodajalne, temveč skrbe tudi za svoj avto-park. Štirinajstim tovornjakom so letos že dodali dva nova, do konca leta pa imajo namen kupiti še enega s prikolico. Prihodnje leto bodo, tako imajo v načrtu, kupili še 40-tonski tovornjak znamke Magirus za prevoz večjih količin blaga. PO NOVEM LETU DVA TOZDA Delovna organizacija Ilirija se bo, o tem se bodo delavci 22. decembra odločali na referendumu, preoblikovala in bo imela dve temeljni organizaciji združenega dela: tozd trgovina in tozd gostinstvo ter skupne službe. Sprejeli bodo še samoupravne akte in izvolili samoupravne organe. V tozdu trgovine bo vključenih 41 trgovskih enot od blagovnice, marketov do klasičnih in specializiranih prodajaln, gostinstvo pa bo združevalo 8 enot -dva hotela, kavarno, bifeje itd. Dosedaj so sprejeli že 20 aneksov k samoupravnim sporazumom za samoupravne interesne skupnosti, še nekaj pa jih morajo sprejeti do konca leta. Pregled izračuna obveznosti DO Ilirije do posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, tako otroškega varstva, kulturne in telesno kulturne skupnosti, zdravstvene in socialno-skrbstve-ne skupnosti in drugih kaže, da se bodo prispevki iz bruto osebnih dohodkov povečali od letošnjih 7 milijonov 418 tisoč na 9 milijonov 393 tisočakov ali 27 odstotkov. Prispevki iz dohodka, osnova je bruto osebni dohodek, pa se bodo povečali v letu 1979 za 23 odstotkov, od 2,795.000 na 3,427.000 dinarjev. E-INFORMATOR • Z NOVIM LETOM Enovita DO Emona-JesMne Koper, 14. decembra - Na obal-ern območju se delavci na referendumih odločajo o združitvi v °vit° delovno organizacijo Emo-.. "Jestvina. Tako naj bi se v DO ^mona-Jestvina združile TOZD , Sovina Obala ter poslovne eno-Market v Kopru, Cesta JLA 8, T0J7n sestavu DO Emona Merkur, to^D Maloprodaja, trgovina s fo-n "\Metialom in kozmetiko v Berti ?*®u, TOZD Supermarket )»n, ana ter trgovina Šport in ga-em ,‘j® * * * v Bernardinu, TOZD Tr-O .slca hiša Emona. O tem Božo Jestvi^' Pomočnik direktorja DO n", z dogovorom o izhodiščih za ritv °yno politiko, poslovne usme-anh. ln razvoj SOZD Emona v ob-or )u. 1978 do 1982 smo začrtali oh.,i lzach° trgovske mreže na kalnem območju. °s °vne enote bodo v okviru žai Ite delovne organizacije obdr-nj, svoj.status in obstoječo orga-bod Cx° in bodo poslovale tudi v Posl 6 v°bsegu svojega predmeta Nabava trgovskega-prehrambe-nega blaga bo tekla preko novih organiziranih skladišč združenih organizacij, ostalo blago pa bodo poslovne enote nabavljale kot dosedaj. Pomembno velja omeniti, da bomo pristopili k posodobitvi nabave blaga za trgovine in markete preko računalnika, kot je to že dalj časa in uspešno v Emoni. Socialna varnost in dosledno izvajanje samoupravljanja sta zajamčeni. V prehodnem obdobju do konstituiranja nove delovne organizacije in sprejema samoupravnih aktov se obravnavajo vse pravice in dolžnosti v skladu z akti, ki so jih sprejeli delavci v posameznih TOZD in DO v katerih so združevali delo dosedaj. Menim, da bomo z združitvijo dosegli večjo ekonomsko in socialno varnost, da bomo lažje obvladovali težave, ki nas zakonito spremljajo v trgovini skozi vsa obdobja. Občanom bomo v naši združeni maloprodajni mreži lahko nudili popolnejši asortiman blaga enake kvalitete, po enotnih cenah in tako DO EMONA BLAGOVNI CENTER Nova reorganizacija 0r? Vključevanjem delovne Sest ni.zaciie Centromerkur v žerTVl]eno organizacijo zdru- v njla dela Emona, se je tudi centaSl DO Emona Blagovni cii„,er’ spremenila organiza-Cerifd oblika. Dosedanja DO W iTtreh? je ,bilu sestav" zaeii ^ temeljnih orgam-Trem ■'Ttženega dela, in sicer; daje 7 6 na veliko, Malopro-delnv Unanie trgovine in pa iz službne skupnosti skupnih Prei«r5e^erendumih, ki so bili °bia,!r1 mesec (rezultati so bili form + v zadnji številki In-tudi 7r0ria)- smo se odločali ki n..nov’ organizacijski oblito o-86 delovne organizacije, Tozd rpZaradi tega, ker se je Cent, rgovina na veliko iz DO Bo m°,merkur vključila v DO SestavV ° bo D° EC s 1.1.1979 cija „1)ena delovna organiza-TnvS1^ Pa bodo: itielin?D PREHRANA. Ta tega j ,a organizacija združene-dbstria, 0 združevala bivši in-isko prehrambeni sek- tor, sektor sadja, zelenjave in pijač, sektor proizvodnje, predelava, pakirnico, pražarno, zeljarno v Tomačevem, skladišče Kraš, regalno in embalažno skladišče. TOZD CENTROMERKUR. Temeljna organizacija združenega dela Centromerkur bo združevala bivši sektor široke potrošnje, bivšo TOZD Trgovino na veliko iz DO Centromerkur s skladišči in pa sektor biro-opreme. TOZD TRANSPORT. Celotni transportni park, mehanična delavnica in vzporedne službe. in pa delovna skupnost skupnih služb, ki bo enovita na nivoju DO. Pri preoblikovanju organizacije so bile močno aktivirane vse družbenopolitične in samoupravne sile, saj je potrebno, da se v celoti reorganizirajo samoupravni organi in pa družbenopolitične organizacije. JURE KRIŽNAR dosegli večji ugled in zaupanje pri potrošnikih. Ne nazadnje pa pomeni povezava vseh delavcev trgovine na obali, predvsem delavcev, ki so bili doslej v TOZD in DO izven tega območja, zagotovitev nepo-srednejšega in učinkovitejšega informiranja in samoupravnega odločanja tako v novi delovni organizaciji kot v samoupravnih interesnih skupnostih ter boljše in lažje delo v družbenopolitičnih organizacijah.« Odločali so se Za in proti Koper, 14. decembra - Na referendumu 5. decembra so se delavci koprskega marketa na trgu JLA, ki je bil dosedaj v okviru Emonine tozd Maloprodaja, Ljubljana s 13 proti 10 glasovi odločili, da bodo odsedaj združevali delo z delavci DO Emona-Jestvina v Kopru. Kako in zakaj nam je povedala Zofka Lisac, prodajalka v marketu in predsednica osnovne organizacije sindikata - »Pred dobrim mesecem smo imeli zbor delavcev, na katerem smo obravnavali problematiko o reorganizaciji oziroma združitvi z DO Emona-Jestvina. Za mene to ni predstavljalo nekaj novega, saj sem bila pred leti zaposlena pri Jestvini. Za druge je bilo to malce drugače. Saj veste, kako je to. Že če se seliš, se z mešanimi občutki. Vem, čeprav gremo v drugo delovno organizacijo, bomo ostali v veliki družini Emone. Imeli smo nekaj pomislekov glede na naš dosedanji način poslovanja. Tu imam v mislih delo tehničnega značaja, kot je naprimer pol-nenje marketa s pomočjo računalnika. Tega v Jestvini še nimajo. Kaj če bo promet manjši, mi pa smo plačani po doseženi realizaciji prometa? Bodo ostali osebni dohodki takšni, kot so sedaj, ali bomo pri tem prikrajšani? Taka in podobna vprašanja so se nam kar ponujala - a treba se je bilo odločiti, po 12 letih dela v ,hiši‘ Maloprodaje, je bilo to malo težko, zato je 13 delavcev glasovalo za združitev z DO Emona-Jestvina, 10 delavcev pa proti. Kot sindikalna delavka sem pojasnjevala družbenoekonomsko utemeljitev združitve v DO Emona-Jestvina, saj gre v zadevi za zaokrožitev celotne trgovske mreže na obalnem območju in za realizacijo programa, sprejetega z dogovorom o izhodiščih za poslovno politiko, usmeritve in razvoja SOZD Emona. Menim, da bo lažje tudi družbenopolitično delo. Ljubljana je le daleč, mi z našimi problemi pa živimo tukaj na obali. Hitreje bomo lahko razreševali probleme, ki bodo nastopili in se hitreje in kvali-tetneje odločali. Mislim, da ima strah le velike oči.« POSTOJNA - Težki stroji nenehno brne na gradbišču postojnske Kremence, kjer ilirskobistri-ška Ilirija gradi potrošniški Emona center. ■ NOVICE IZ DOMŽAL Na kmetih ni zimskih počitnic Domžale, 6. decembra - Zimo na kmetih si večinoma predstavljamo - zakurjeno, toplo kmečko peč, proti mrazu požirek domačega in koline. Prelepo, da bi bilo vse resnično. Delo na kmetih tudi pozimi nikoli ne zamrč. Naši kmetij ci v Domžalah, Mengšu, Vodicah, Smledniku in na Pšati ga imajo tudi sedaj preko glave. Lani so dobro gospodarili in zato, kot pravimo - prišli na zeleno vejo, po dolgih letih truda in naporov. Vreme jim letos je in ni bilo naklonjeno. Posejali so 420 hektarjev ozimne pšenice in na 195 hektarjih rž - za proizvodnjo rženih rožičkov, ki jih rabi farmacevtska industrija. Za krave molznice in plemensko živino so pripravili 10.200 ton koruzne silaže, za pitance - mlado goved pa 9305 ton kar skupaj znese kar 1900 vagonov ali vlak dolg od Kamnika do Ljubljane. Temeljito pa se pripravljajo tudi za pomlad, za pomladansko setev. Največ skrbi in dela imajo mehaniki in delavci, ki skrbe za strojni park. Pregledati, popraviti in urediti je treba 70 traktorjev, 90 prikolic, 8 žitnih in 10 koruznih sejalnic, 15 trosilcev gnojil, 5 kombajnov za žito in 6 za silažno koruzo, 5 obiračev koruznih storžev, kamion s prikolico in 3 kombije. Pred vrati je registracija!! Kaj to pomeni, si lahko predstavljamo, če se spomnimo na skrbi in pota ob registraciji in tehničnem pregledu svojega avtomobila. Nekaj delavcev je res sicer na dopustu in se bodo vrnili sredi januarja, ko bodo strokovna predavanja o pridelovanju koruze in žit, siliranju krme, prehrani rastlin, kmetijski mehanizaciji ter zaščiti rastlin. Predavanja so obvezna za vodje OE in delovodje poljedelske proizvodnje in se jih redno udeležuje okoli 25 delavcev, predavajo pa strokovnjaki Biološke fakultete iz Ljubljane. V tromesečni tečaj za traktoriste, ki bo v Novem mestu pa nameravajo poslati 5 delavcev. Rad Imam mleko Pri proizvodnji mleka dosegajo naši kmetij ci lepe uspehe. Ljubljanskim mlekarnam so prodali več kot 5 milijonov litrov mleka, za katerega dobe 1,06 din za tolščobno enoto. Molzejo skoraj 1000 krav molznic, ki so jih dobili s križanjem - pretapljanjem - evropskega tipa črnobele govedi v ameriški tip, ki daje do 1000 litrov več mleka že v prvi laktacijski dobi, to je v dobi, od ene do druge telitve. Skušajo doseči svoj cilj: 6000 litrov mleka povprečno na kravo molznico. Nekaj krav je pravih rekorderk. Krava številka 3922 je imela po telitvi kar 48 litrov mleka dnevno. V 445 dneh je »proizvedla« 10.043 litre mleka s 3,91 odstotki tolšče. Povedali so nam, da krave z 8000 litri mleka pri njih niso več nobena redkost. Z roko v roki z MIZ V Smledniku, kjer rastejo zrezki v stoje, kot smo zapisali, pitajo mlado govedo - pitance. Letos so jih naši mesni industriji v Zalogu prodali 2300 glav, kar predstavlja milijon 140.000 kg mesa - junetine. Emona Commerce pa jih je izvozila 180 glav. Naše pitance lahko pohvalimo glede kvalitete mesa, saj ga dajo kar 58 odstotkov. Emona Commerce pa je poskrbela tudi za naše kmetijce ter jim uvozila 200 doz semena najboljših plemenskih bikov na zapadu za umetno osemenjevanje, kar bo dalo približno 50 novih plemenskih teličk za vzrejo. In ker je že tukaj čas kolin naj povem še to, da so naši kmetijci pridelali tudi 100 ton prosa, ki je že pri mlinarjih, ki ga bodo dah v stope, odkoder bo prišel ven kot kaša, prepotrebna za prave domače kmečke krvavice. Zvone Gjurin PROSLAVA ZA PRAZNIK REPUBLIKE Ljubljana, 28. 11. 1978. Na proslavi, ki smo jo organizirali mladinci naše delovne organizacije ob počastitvi Dneva republike, je sodeloval tudi tam-buraški zbor folklorne skupine Emona. V lično okrašenem prostoru družbene prehrane DO Emona BC smo za naše delavce organizirali proslavo za 29. november, Dan republike. Za uvod v praznično razpoloženje je naš moški pevski zbor zapel Kovičevo pesem Praznik republike pod vodstvom zborovodje Mavricija Slatnerja. Mojca Omejec, sekretarka OO ZK, je v govoru o pomenu današnjega dne, med drugim tudi poudarila: »Kongresi, ki so bili v letošnjem letu, so pokazali, da je to prava pot razvoja meddruštvenih odnosov. Pokazali so tudi, da uživa Jugoslavija velik ugled na mednarodnem področju, kjer s svojo aktivnostjo prispeva h krepitvi gibanja neuvrščenosti in popuščanja napetosti.« Tamburaški zbor folklorne skupine Emona je zaigral Melodije iz Bele krajine, dijak Stojan je recitiral Borovo »Novo Pesem« novi mladini. Sledili sta še recitaciji Kajuhove pesmi »Ko človek bo človeka prepoznal«, ki jo je recitirala Sonja, Andreja pa Kosovelovo »Ekstazo smrti«. Lepo uglašene tamburice Emonske folklorne skupine so še zazvenele Stare splitske plese, pevski zbor pa se je odrezal z dvema nastopoma, in to; zapeli so pesem Marjana Kozine »Naša zemlja« in Apihovo »V borbi krvavi«. Za vezno besedo med nastopajočimi je skrbel Jure. Čeprav je bila proslava po številu točk skromna, pa je bila zelo prisrčno pripravljena, škoda je le, da se je le od 600 (šesto) zaposlenih udeležilo komaj kakih sto. Ob 29. novembru v DO Emona - Blagovni center 28. nov. v Ljubljani Tovarišice in tovariši! Jutri praznujemo po vsej Jugoslaviji in naši rojaki po svetu pomemben praznik. Jutri mineva 35 let od drugega rojstva nove Jugoslavije. Na prvem zasedanju AVNOJ v Bihaču so delegati pokazali pravo bistvo boja NOV, a na drugem zasedanju v slikovitem bosanskem mestu Jajcu je v revolucionarnih petih točkah za vedno rojena nova Jugoslavija. Vest o novi Jugoslaviji je kot ptica obkrožila svet in velesile, SZ, ZDA in Velika Britanija so jo morale sprejeti kot dejstvo. Konec je bilo s tem zakulisnih bojev o interesnih področjih v Jugoslaviji. Že med vojno je bilo jasno poudarjeno, da pomenijo svoboda, neodvisnost, svoboden razvoj, predvsem pa mir in varnost v svetu velike cilje našega boja. Revolucija pa še ni končana. Prenesla se je samo iz enega področja na drugo. Naš boj je sedaj, v svobodni Jugoslaviji, v nadaljevanju revolucionarnih tradicij NOV, v krepitvi gibanja neodvisnosti v svetu in v razvijanju samoupravnih odnosov med delovnimi ljudmi. Moč gibanja neuvrščenosti je v njegovi širini, v tem, da ustreza koristim ogromnega dela človeštva. Če vse to upoštevamo, vidimo, da politika neuvrščenosti najustrezneje izraža naša socialistična prepričanja in opredelitve, saj je to politika, v katero so vtkani najplemenitejši ideali in stremljenja človeštva. Kongresi, ki so bili v letošnjem letu, so pokazali, da je to prava pot razvoja meddruštvenih odnosov. Pokazali so tudi, da uživa Jugoslavija velik ugled na mednarodnem področju, kjer s svojo aktivnostjo prispeva h krepitvi gibanja neuvrščenosti in popuščanju napetosti v svetu. A tudi na notranjem področju moramo paziti, da bomo natanko takšni, da uresničimo odnose za katere se zavzemamo in smo jih opredelili v Ustavi in v Zakonu o združenem delu. Siti moramo enotni, složni in da bodo napredne sile kar se da enotne. Danes živimo v obdobju spreminjanja sveta in medljudskih odnosov, kar se jasno kaže tudi v našem kolektivu. Stalne reorganizacije niso odraz slabega poslovanja, temveč iskanja novih poti in zvez v samoupravljanju in boljšem poslovanju. Jasno, da na tej poti naletimo tudi na težave, ki ne bodo tako hitro premagane. To je dolg proces. Vendar moramo biti vsi najaktivnejši ustvarjalci te nove družbe, novega sveta, novih odnosov v svetu. V imenu vseh delovnih ljudi Jugoslavije vam čestitam za praznik republike! JURE KRIŽNAR DO EMONA MESNA INDUSTRIJA ZALOG NOVOLETNA NAGRADNA E-KRIŽANKA IZ TOZD PRAŠIČEREJA IHAN SPET JE GORELO Taki so bili komentarji, ko je javnost zvedela za požar na faripi v Ihanu, ki je izbruhnil 30. 11. 1978 okrog 22. ure in v katerem je pogorel hlev za plemenske svinje - pra-silišče ter 85 plemenskih svinj in 650 pujskov. Ker se je požar vnel ob dela prostem dnevu (prazniku), so bili tudi komentarji na račun naše nebudnosti. Vzrok požara sicer še ni uradno potrjen, vendar je nesporno dejstvo, da požar ni nastal zaradi malomarnosti, neprevi- dnosti, nebudnosti ali celo zlonamernosti. V zimskem času je za proizvodnjo potrebno hleve, - prasilišča -dodatno ogrevati. Toplota, ki jo proizvajajo živali same ne zadošča za ogrevanje. Pravkar rojeni pujski rabijo toploto okrog 25° C. To toploto dobivajo deloma z ogrevanjem z infra žarnicami, deloma pa z vpihavanjem toplega zraka iz ter-mogenov. Sistem ogrevanja z vpihavanjem toplega zraka s termogeni je osvojen v večjih delavnicah, industrijskih halah in v farmski proizvodnji, ker zagotavlja ekonomičnost in varnost. Na farmi v Ihanu je napajanje teh termogenov z gorivom iz skupne cisterne s pomočjo črpalke preko krožnega pretočnega oljevo-da. Da se v oljevodu ne poveča pritisk, je pri povratnem iztoku olja v cisterno nameščen predtlač-ni varnostni ventil. Ta varnostni ventil pa je iz še nepojasnjenih REFERENDUM V RERNARDINU Delavci hotelov Bernardin so se 8. decembra letos ponovno zbrali ob skrinjicah, da bi izrazili svojo voljo in na referendumu glasovali za ali proti. • spremembam in dopolnitvam statuta DO Emona hotelov, • spremembam in dopolnitvam samoupravnega sporazuma o združitvi v DO Emona hoteli, S spremembam in dopolnitvam statuta svoje TOZD in • pristopu DO Agropromet Čuprija ter DO Jugotehnika Ljubljana v SOZD Emona. Kljub neugodnemu terminu za sklic referenduma, ko je v turizmu veliko ljudi odsotnih zaradi letnih dopustov, se je glasovanja udeležilo 71,75% volilnih upravičencev. Od teh jih je za referendum glasovalo 95,90%. To je že drugi uspešnejši referendum v tem letu, kar potrjuje željo večine delavcev hotelov Bernardin, da prispevajo k razvoju svoje TOZD in SOZD Emona. , .„ Marino Mahnič MESO BO -DOBER TEK! vzrokov zablokiral in prekinil pretok olja nazaj v cisterno. Zaradi prekinitve pretoka olja v oljevodu je črpalka povečala pritisk v takšni meri, da so popustili dovodi olja pri gorilcu, kar je povzročilo požar, ko so pregorele še dovodne cevi pa je izliv olja pod pritiskom v ogenj bliskovito zanetil požar na ves objekt. Prisebnosti delavcev farme, ki so prvi prihiteli gasit in okoliških gasilcev gre zahvala, da se ogenj ni razširil še na druge objekte. Pri ponovni usposobitvi oljevo-da, smo varnostne ventile odstranili in jih nadomestili z direktnim pretokom olja nazaj v cisterno in s tem onemogočili povečanje pritiska in možnosti ponovnega požara. O požaru je razpravljal delavski svet TOZD Prašičereja Ihan na svoji redni seji dne 12. 12. 1978. Ob tej priliki je sprejel sklep, da se najbolj prizadevnim delavcem pri gašenju požara in hitri odpravi posledic da javno priznanje in pohvalo: • pri gašenju požara in reševanju živali: Gnidovec Franc, Potrbin Anton, Mučeč Milan, Gnidovec Ani, Orešek Metod, Kordež Mara, Dragar Janez, Hozjan Andrej, Hozjan Kristina, Markič Ivan, Starin Nande, Rotar Peter, Zabret Stane, Starin Slavka, Maučec Jože; • za odpravo posledic požara: Bajt Gregor, Gnidovec Franc, Starin Nande, Potrbin Anton, Jurca Franc, Dragar Janez, Lipovšek Franc, Klemenčič Ivan, Orešek Niko, Markič Ivan, Hozjan Andrej, Ros Janko, Kastelic Ivan, Lukman Rafko, Zalokar Franc, Čandek Alojz, Orešek Metod, Vezenšek Polde, Hozjan Avgust, Andrašič Ignac, Logar Breda, Gjerek Stefan, Koncilja Emil, Limoni Marjan, Dokl Rudi (ml.), Grubič Ilija, Šuštar Stane, Testen Marko, Zabret Stane, Merič Evgen, Dokl Rudi (st.), Banko Anton, Krepek Edvard, Dokl Franc. Navedeni delavci naše farme so ponovno dokazali svojo pripadnost farmi, kot že mnogokrat prej, ko so nas ogrožale kužne bolezni (karantena). Ih-edsednik DS: LENIČ JOŽE, 1. r. S tem člankom vam želimo predstaviti del proizvodnega programa DO Emona Mesna industrija Zalog. V Mesni industriji Zalog, kjer dela 560 delavcev, koljemo vse vrste živine razen perutnine, pripravljamo sveže meso, izdelujemo vse vrste svežih in sušenih klobasičarskih ter suhomesnatih izdelkov, proizvajamo poltrajne in trajne konzerve, v Lokvah pri Sežani pa proizvajamo kraške specialitete. Najbolj znan je kraški pršut, ki se uvršča v najvišji kakovostni razred tovrstnih mesnih izdelkov doma in v tujini. Preko 40% izdelkov prodamo v interni maloprodajni mreži. Vse klobasičarske, suhomesnate izdelke in sveže sesekljano meso vakuumsko pakiramo v moderno opremljenem in avtomatiziranem obratu. Prednosti vakuumskega pakiranja so predvsem v tem, da izdelek lahko izbirate vi-zuelno (samopostrežni način kupovanja), higiena in obstojnost vakuumsko zaprtih izdelkov sta mnogo boljša, ker na predpisani nizki temperaturi vzdržijo do 14 dni. Teže zavitkov in cene so točno določene, izredno so praktični na izletu, doma ali na delovnem mestu. Za hitro pripravljena kosila vam priporočamo naše gotove izdelke v pločevinkah kot so: sarma, nadevana paprika, fižol s klobaso in hamburško slanino, več vrst golažev, klobasa z zeljem, goveji vampi. Naštete jedi pogrejete v zaprti pločevinki v vroči vodi ali pa jih pogte v ponvi in z dodatkom začimb korigirate okus po želji, ter jih servirate. Vse konzerve konzerviramo v avtoklavih brez dodatnih konzervansov. »6 dni - 6 jedi« je paket šestih konzerv z različno vsebino: sarma, segedinski golaž, goveji golaž, goveji zrezek v omaki, tortelini v omaki in fižol s klobaso. Zaradi praktične embalaže je paket zelo primeren za prenašanje (na taborjenje), ali za shranjevanje doma. Trajni klobasičarski izdelki kot npr.: emonska salama, zimska salama, salamin, grajski salamin, turistična klobasa, suha domača klobasa, so proizvedeni iz najboljšega svinjskega in govejega mesa. Izdelki so dimljeni in zorjeni v klima komorah z avtomatsko regulacijo temperature, vlage in cirkulacije zraka. Zorenje na zraku brez termične obdelave, daje izdelkom njihovo odlično aromo. Z željo za čim hitrejšim napredkom delavci Mesne industrije Zalog iz leta v leto povečujemo proizvodnjo, izboljšujemo kvaliteto ter širimo asor-timan. Nagrade za E-križanko Rešitev nagradne E-križan-ke pošljite do 10. januarja 79 v zaprti kuverti z oznako: »E-križanka« na naslov - E-Infor-mator, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2. Za reševalce smo pripravili lepe nagrade: 1. nagrada - TV sprejemnik Minirama 2. nagrada - Vikend pen-sion za 2 osebi v hotelu Bernardin 3. nagrada - vrednostni bon za 500 din. 4. nagrada - kraški pršut izdelek MIZ, pršutarna Lokev, 5. nagrada - kraški zašink, izdelek MIZ, pršutarna Lokev. 6. nagrada - trajna salama Emona MIZ 7. nagrada - paket: 6 dni - 6 jeedi, izdelek MIZ. 8. do 10. - 450 gramske doze pražene kave P-special, Emona Blagovni center, Ljubljana. 11. nagrada - vrednostni bon 100 din. 12. nagrada - vrednostni bon za 50 din. Pri reševanju vam želimo mnogo zabave! E-Informator Na zboru delavcev v Neki tovarni so se pogovarjali o proizvodnji in o prostih sobotah. Tehnični je povedal, da je njihova proizvodnja tako modernizirana, da bi lahko od sedaj dalje delali samo ob sredah. Po kratki debati se oglasi Janez Postopač in vpraša: »A vsako sredo?« Obrat moderniziramo in izboljšujemo z novimi sodobnejšimi stroji. V preteklem letu smo dogradili moderno hladilnico s kapaciteto 2000 ton, v letu 1979 pa bomo popolnoma prenovili klavnico. Vsako leto organiziramo tudi izobraževanje ob delu. DIPL. INŽ. IRENA ROME ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage hčerke MALČI ZAJC se zahvaljujem vsem sodelavcem Supermarketa Ljubljana za darovane vence in izrečena sožalja, ter spremstvo in poslovilne besede na njeni zadnji poti. Oče, mama in bratje ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem svojim sodelavkam in sodelavcem Emona marketa na Jami in sindikalni organizaciji Šiška za darovane vence, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. VIDMAR MARIJA ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem etaže B - Maximarketa za prelepo cvetje, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. PEČAUER KLARA ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta JOŽETA KOVAČA se od srca zahvaljujem svojim sodelavcem Supermarketa v Ljubljani, posebno iz etaže A za darovano cvetje in izražena sožalja, sodelavcem z uprave pa iskrena hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti. TILKA ZAJEC Z MOŽEM ZAHVALA Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem Supermarket Ljubljana za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti VIDA ŠEMOLE ZAHVALA Ob smrti svoje ljube mame se iskreno zahvaljujem kolektivu Glob-toura za lepo cvetje, vsem sodelavcem za izraze sožalja, spremstvo in poslednji pozdrav na njeni zadnji poti. HVALEŽNA JELKA CIGOJ A V7 informator glasilo delavcev sozd emona ijubljana Izhaja enkarat mesečno - Ureja uredniški odbor; glavni urednik in odgovorni urednik Miran Blaha. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655, int. 223, 310-091. Tisk: ČGP -Delo-, Ljubljana -naklada: 11.000 izvodov. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana leto 9 PRILOGA NOVEMBER 1978 št. 87 Kot smo objavili že v zadnji številki E-Informatorja, so bile dane inciative in predlogi za pristop novih delovnih organizacij v SOZD Emona. Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD je sprejel sklep, da se prične postopek za pristop DO Jugoteh-nika, Ljubljana in DO Angropromet, Čuprija (SR Srbija). V ta namen so skupne komisije obeh organizacij izdelale družbenoekonomsko utemeljitev pristopa teh delovnih organizacij v SOZD Emona, ki jih objavljamo v tej prilogi E-Informatorja št. 87. Te utemeljitve bodo obravnavali vsi delavci vseh TOZD in DO v sestavi SOZD Emona in o pristopu teh dveh delovnih organizacij odločali na referendumih, ki bodo predvidoma od 5. do 20. decembra 1978. DRUŽBENOEKONOMSKA UTEMELJITEV ZA ZDRUŽITEV DELOVNE ORGANIZACIJE JUGOTEHNIKA LJUBLJANA V SOZD EMONA UVOD Sestavljena organizacija kot ena izmed oblik združevanja dela in sredstev pomeni tako obliko združevanja delovnih organizacij, preko katere se delovne organizacije, ki opravljajo sicer različne, vendar med seboj tehnološko ali poslovno povezane dejavnosti, združujejo s ciljem, da bi tako dosegale vsaka za sebe in vse skupaj boljše ekonomske učinke, poleg tega pa zagotavljale tudi večjo socialno varnost delavcev v vseh TOZD in DO. Na podlagi navedenih izhodišč, ki so utemeljena v zakonu o združenem delu, so poslovodni organi obeh organizacij t. j. delovne organizacije Jugotehnika in SOZD Emona že v oktobru leta 1977 pričeli s proučevanjem možnosti za združitev DO Jugotehnika v SOZD Emona. Od meseca avgusta letošnjega leta so se ti razgovori intenzivno nadaljevali tako, da so bili v razprave vključeni tudi poslovodni organi in strokovni predstavniki vseh temeljnih organizacij DO Jugotehnika, iz SOZD Emona pa tistih TOZD oziroma DO, ki so s svojo dejavnostjo neposredno povezani z dejavnostjo DO Jugotehnika. O izhodiščih za združitev so razpravljale tudi družbenopolitične organizacije (sindikati, ZK) obeh organizacij, pri DO Jugotehnika pa tudi delavski svet DO in delavski sveti TOZD, v SOZD Emona pa izvršilni odbor delavskega sveta SOZD. V teh pripravljalnih razpravah so bil soglasno ugotovljeni skupni interesi in poudarjene možnosti za doseganje skupnih ciljev v trajni povezavi, posebej pa še za naslednje srednjeročno obdobje. Da bi navedene ugotovitve in izhodiča natančneje opredelili in jih posredovali vsem delavcem obeh organizacij, je bila imenovana posebna strokovna komisija, v kateri so zastopani predstavniki obeh organizacij z nalogo, da v tem elaboratu natančneje opredeli interese in pogoje združitve, da bi lahko na tej osnovi delavci v obeh organizacijah na referendumu odločili o združitvi. V tem elaboratu torej prikazujemo: 1. predstavitev obeh organizacij; 2. temeljni cilji združitve; 3. razvojni program, 4. zaključek. Najpomembnejši ekonomski podatki za vse organizacije združene v SOZD Em«na pa so: j. Stanje sredstev in virov na dan 31.12.1977: a.)Sredstva po sestavi (aktiva) __________________________________________________________ (v 000 din) Struktura sredstev 1976 1977 lndex Osnovna sredstva 1,928.487 2,565.139 133 Investicije v teku 220.961 84.878 38 Dolgoročni plasmaji 406.910 633.110 155 Zaloge 1,052.063 1,406.889 134 Žiro računi 278.869 216.374 78 Kupci in druge terjatve 441.695 393.423 89 Kratkoročni plasmaji 60.329 114.254 189 Sredstva skupne porabe 148.378 195.654 132 Sredstva rezerv 91.752 99.928 109 Druga aktiva 210.592 233.017 111 SKUPAJ AKTIVA 4,840.036 5,942.667 123 1. PREDSTAVITEV OBEH ORGANIZACIJ A. SOZD EMONA V SOZD Emona so sedaj zastopane štiri dejavnosti, in sicer: - proizvodnja (kmetijstvo in predelovalna industrija), - trgovina (na veliko in malo ter zunanja trgovina), - hotelirstvo in turizem, - projektantsko inženirinška dejavnost. Navedene dejavnosti v SOZD Emona opravlja 17 delovnih organizacij, od katerih je sedaj 11 enovitih, v sestavu šestih pa je organiziranih 26 TOZD. Sedaj so v teku priprave za reorganizirale štirih delovnih organizacij, pri čemer bodo sedanje enovite delovne organizacije Emona Blagovni center, Emona Commerce in Emona Ilirija. V teku pa so tudi priprave za združitev delovne organizacije Angropromet Čuprija v SOZD Emona. Ta delovna organizacija ima ca. 600 zaposlenih, organizirana pa je v 4 temeljne organizacije in sicer: - Trgovina na veliko, - Trgovina na malo, - Proizvodnja otroške konfekcije in trikotaže, - Proizvodnja lesno-pletarskih izdelkov. V SOZD Emona je po stanju 30. 9. 1978 zaposlenih ca. 8630 delavcev in 974 učencev v gospodarstvu. III. Bančne zveze in poslovni partnerji Temeljne in delovne organizacije, združene v SOZD Emona so članice tistih temeljnih bank, na katerem področju imajo svoje sedeže. To pomeni, daje pretežni del temeljnih in delovnih organizacij vključeno v Ljubljansko gospodarsko banko, vse druge pa v temeljne banke, ki so združene v Ljubljanski združeni banki, razen TOZD Grand hotel Union, ki je član Jugobanke. Vse TOZD so vključene tudi v Interno banko Emone, ki je članica temeljne gospodarske banke Ljubljana. S sredstvi stanovanjskih skladov so TOZD na področju ljubljanskih občin združene v Ljubljanski stanovanjski banki. Tak način bančne povezanosti predstavlja torej dvojno povezovanje t. j. tako, da so TOZD oz. DO vključene v svoje regionalne banke in posredno preko Interne banke v Ljubljansko gospodarsko banko. To je pomembno vsled tega, da lahko na ta način izvajamo kreditno politiko nad vsemi članicami SOZD pri čemer sodeluje tudi Ljubljanska gospodarska banka, ki je najpomembnejša temeljna banka v Sloveniji. Z najpomembnejšim; poslovnimi partnerji s področja proizvodnje so temeljne organizacije, združene v SOZD Emona sklenile samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev. Doslej so ta sporazum podpisale organizacije Emone z drugimi organizacijami: HP Združeno podjetje živilske industrije (Kolinska, Droga, Tališ, Laško, Univit) Ljubljana, Agraria, Koper; Kanjiža, Kanjiža; Badel, Zagreb; Bratstvo i jedinstvo, Bačko Gradište; Čoka, agroind. kombinat, Čoka; Eta, Kamnik; Gavrilo-vič, Petrinja; Goriška Brda, KZ Dobrovo; Hidrotehnik, Ljubljana; Intes, Maribor; Kmetijski kombinat Vipava, Vipava; Mlinotest, Ajdovščina; Me-dex, Ljubljana; Mesopromet, Zagreb; Pivovarna Union, Ljubljana; Podravka, Koprivnica; Perutnina Zalog, Ljubljana; PIK Takovo, Gornji Mila- b.)Viri sredstev (pasiva) (v 000 din) Struktura virov sredstev 1976 1977 lndex Poslovni sklad 2,012.731 2,511.272 125 Dolgoročni krediti 1,215.668 1,464.997 120 Kratkoročni krediti 379.509 395.071 104 Obveznosti do dobaviteljev 652.408 772.498 118 Sklad skupne porabe 176.666 252.320 143 Rezervni sklad 93.403 139.020 149 Druga pasiva 309.651 407.489 132 SKUPAJ PASIVA 4,840.036 5,942.667 123 II. Glavni elementi iz sredstev celotnega prihodka pa so: _____________ (v 000 din) Elementi 1977 Plan 1978 Doseženo 1.-IX.1978 Celotni prihodek 10.904.910 12.486.962 8.910.056 Dohodek 1.317.028 1.538.778 1.142.902 Osebni dohodki 697.600 795.785 600.261 Ostanek dohodka za posl.in rezervni sklad: a.) s pokritjem izgube Bernarc 133.199 143.645 102.208 b.) brez izgube Bernardina 156.842 182.993 144.566 Opomba^ Rezultat brez izgube Bernardina prikazujemo zaradi tega, ker se le del te izgube novac; Slovin, Ljubljana; Tovarna olja, Slovenska Bistrica; UPI, Sarajevo; Zdravilišče, Rogaška Slatina; Zvezda, Tovarna olja, Zagreb; Žito, Ljubljana; Zvečevo, Slavonska Požega; Žito-Makedonija, Skopje; 29. novembar, Subotica; Ljubljanske mlekarne, Ljubljana; Sloboda, Osijek; Dalmacija vino, Split; Tovarna olja, Domžale; Zasavska zadruga, Trbovlje; IPP Banat, Ki-kinda; KŽK Kranj, Kranj; Mirna, Rovinj; Vrbas Commerce, Vrbas; Agroplod^Resen; Pionir, Subotica; Polzela - tovarna nogavic, Polzela; MTČ Čakovec, Čakovec; Galeb, Omiš; Beti, Metlika; Pletenina, Ljubljana; Lisca, Sevnica; Rašica, Ljubljana - Gameljne; Triko, Bosanska Gradiška; Biokovka, Biokovo; Mega, Zagreb; Unitas, Zagreb; Rio, Rijeka; PIK, Maribor; Kroj, Škofja Loka; Universale, Domažale; Labod, Novo mesto; Kombiteks, Bihač; Tekstilna, Medvode; To-nosa, Ljubljana Savlje; Dekorativna, Ljubljana; Gorenjska oblačila, Kranj; Elkroj, Mozirje; Tosa-ma, Domžale; Ključ-ŠIK, Sarajevo; Triglav konfekcija, Kranj; Modni salon, Velenje; Vunarski kombinat, Bijeio Polje; Jutranjka, Sevnica; Tekstil, Ljubljana, Svilanit, Kamnik; Novoteks, Novo mesto; Brako, Titov Veles; Fabrika Stakla, Zaje-čar; INSA, Zemun; Ilirija-Vedrog, Ljubljana; Iskra - Zmaj, Ljubljana; IGO, Ljubljana; Jugo-plastika, Split; Kmetijska zadruga, Velike Lašče; Krka, Novo mesto; Kovinostroj, Grosuplje; LEK, Ljubljana; Labud, Zagreb; Pazinka, Pazin; Pliva-Neva, Zagreb; Sladkogorska, Sladki Vrh; Saturnus, Ljubljana; Toko, Domžale; Zlatorog, Maribor; Žima, Ljubljana; Parno Modriča, Modriča; Lesnina, TOZD Gramex, Ljubljana; Loške tovarne hladilnikov, Škofja Loka; Trimo, Trebnje; Al-pos, Šentjur; GP Hrastnik, Hrastnik; IMP TOZD SKIP, Ljubljana; Impol, Slovenska Bistrica; Imos, Ljubljana; Izolirka, Ljubljana; Kograd, Dravograd; Soko, Mostar; TIM, Laško; Indov, Ljubljana; RŠC, Velenje; Kombiteks, Bihač; Zora, Zagreb; PIK Sirmium, Sremska Mitroviča; Tovarna obutve PEKO, Tržič. Poleg navedenih proizvodnih organizacij po TOZD in DO združene v SOZD Emona sodelujejo še z naslednjimi najpomembnejšimi trgovskimi in proizvodnimi organizacijami: Nama, Ljubljana; Tobačna tovarna, Ljubljana; Astra, Ljubljana; Slovenija-šport, Ljubljana; Brodocommerce, Reka; Kras Jadran, Sežana; ERA, Velenje; Slavija, Zagreb; Nama, Varaždin; Robna kuča, Zagreb; Povrtnina, Maribor; Uni-verzal, Bjelovar; Primorje Gorica, Tolmin; Kokra, Kranj; Mercator, Ljubljana; Kmetijska zadruga, Trebnje; Prvi junij, Trbovlje; Agraria, Brežice; Dom, Ljubljana; Kemikalija, Zagreb; Obče trgovačko poduzeče, Zagreb; Kovinotehna, Celje; Fero-moto, Maribor; Veletrgovina, Sarajevo; Stokopromet, Skopje; Generalexport, Beograd; Voče, Zagreb; Nakoplod, Skopje; Vočar, Beograd; Kooperativa, Beograd; Intereuropa, Koper; Slovenija sadje, Ljubljana; Fotooptik, Sarajevo; Hit, Mostar; PIK, Čačak; Ikarus, Zemun; Autocommerce, Ljubljana; Kemoservis - foto-material, Ljubljana; Koopromet, Ljubljana; Poslovno združenje za stočarstvo, Osijek; Gramex, Ljubljana; Splošna plovba, Piran. Tu smo navedli kot že rečeno le nekaj najpomembnejših poslovnih partnerjev, sicer pa poslujejo organizacije, združene v SOZD s-prekc 2000 kupci in ravno toliko dobavitelji. f 0 0 m b O J. ?8Šio S-DO | J??1 !5 5 2-3 !o n-5 |t ?|^ Z 'O l cn *r -O a 0 m “O S 1 /C7 —C —/ —4 I (37 C7 -888 to 0 0 fs/ fs/ fsV 1 ^ ^ < OC7C7<^ g" s- o^r< !5 0 c 0 a 3 g g 3 -• 3 3 -0 — 8 2 ° 0 >8 =;• • 5r "» O if O. O O m ? X" c / C7 —C —/ —/ —1 —/ —/ —/ / C7 C7 C7 C7 C7 C7 /fE.0000000 /0 00000 'Š- OOOOOOO J g1 m m 2? 2 ^ C T,WWHU)H> 10 - f rt 7#"S € a -S a r |g § | g r 5 g | 3 o| -;t? 8 3 0 g. 0 lns-3-4^ ll | 8 8 S? -s? i* 1 CO 1 7T- C 2. 0 0 S 3 IloooiE • N NN ij. X- O 0 0 - > > • ar 13 *§ 1 8' 0 !§ 8 & 3 2 ,Q 3 7T Q* • - c < r c <> dl 3 D 5 D ■j n k) in no ois)K)Cn — On VJ N) in 4^ Ca) sO Is)OnCa)Q0—« 00 —• Is) On 00 On XI O XJ • O 00 • •••••• • • co • • Cn —* O* On V) in nO «0 co 4^ 4». O XI ^ K) 00 NO —• in Ca) N) O IS) XI 0 O IS) ^ Ov -N 00 -N Ca) in IS) 4x ‘o in co Ca) —. —• Is) 00 Ca) Ca) O Ca) 00 nO —- O Ca) 0 00 —* Is) 454.221 u,8& S £ 8 00 Ca) 0 in Is) k ■ Ca) —* K) 00 X is) 8 81 S $ 8 h k 0 — 00 0 K) Ca) 00 G) K) . — K) IS) — coxi2uivu8)ui y ž M Si u OIO-OO-ŠJOCJVJ O U M i K) • eeeeeee ••••• °QQQ—Q Ca) 4^ 4k. —• 00000x10000 Q CD 0 00 0 OnOOOonOOO 0 xi in — co in K) <> hO in SKR §§'£ Ca) 22 0 3 ^0 XJ 00 339.605 K) 8 4*- • • • Ca) 'O C) K) Os —• Os Ca) O Ca) 5 6 K) IS) -A -A —• Ca) —• «0 in V. N) VI V| IS) X| Ca) — 00 G) A G) —• >Q Os O 00 00 0 00 Ca) 00 >C — — 4S 00 XI in 4S. -A cx in NO O —• Ca) Ca) O CO K) X| n ooocninoo—'OOnO ino*OK)0 • eeeeeee e e e e e CO CO Sl O) CO XJ -.0 Ca) XI N) 00 4v Ca)O|nOx1is)Is)00nZ Ca) in Is) Is) x|N)0'00(a)'0'0 »O N) X| 0 — 4s Is) xj k §S85 s 2 4X 1 'O x| 00 8.224 — Is) Os 0 XI 4S. O vi x| O xj Ca) 4s —- —• 5 id fe a 0 — Is) NO Ca) K) 1 — — — w 2 8 u! — tgsa^ —• Ui Oi — oj <5 00 — K) 0 on — K) k $ — in On in K) Os 88$ in dl 'O k 0 0 — Vj In *0 in -N — in 00 k) Ca) —- In N) in 8 8 k fe 00 00 in On ■N Ca) k> a —a —• Ca) —* Is) —• Is) —• K) 4^ NO X|nO—*Ca)—* eeeeeee e e e e e —. 0 nO —4 N) NO 4fc* XI CO O XI cn Ul in -N Qn Q 4^ O Si 01 X| q XI NO O On 0 0 —• O Ca) Ca) K) X| >0 §> *s 4n M sj x| 8S8; O 22 0 3 5 00 0 e 0 — r- y* K) in Ch S 0 1 — Ca) Is) in >0 in O ^ 5:2 3 Is) 0 0 00 — 0 <5 cn NO e— 4^ —• SJ 4w CO in co in in —• Is) — O N) Xj 00 dl n CD_ 0 2. ■0 12.502.062 388.586 310.000 79.496 33.000 62.100 14.395 55.500 30.500 8.500 63.000 112.000 58.486 57.000 3.600 3 998.965 373.000 149.800 Plan 19781 8. 8.910.252 322.363 385.278 50.508 26.820 59.4501 8.498 J 40.540 23.746 7.272 56.344 92.887 52.408 45.524 3.124 518 4 746.845 271.098 100.369 k \ vO XI 00 156.842 1 133.199 - 8.638 1.909 1.107 982 511 19.174 1.344 416 1.694 - 23.643 1.428 7.628 428 5 17.039 3.833 2.948 dl O Q 0 00 On O IXJ — — ^ 8 IS 1 1 3.400 2.495 293 2.244 -39.437 1.500 7.395 405 6 6.582 6.126 3.400 Plan 19781 a. 3- N "O 8 144.566 102.208 fr— 1 1 It, IS) G) IS) G) IX| 8 i8 k Es ik G) 00 00 G) 1 Cn 1.348 1.653 194 2.962 -42.358 2.263 5.625 648 7 10.297 2.961 1.945 § O X 00 (D N le_ ž 1 jpomembnejsi poslovni rezultati po posameznih TOZD s° nasledn Število zaposlenih in povprečni osebni dohodki po TOZD tto OD na i z ur ^ o >< 1 \ in 5.306 5.130 6.690 5.407 V) 5.866 _ 5.665 1 N* 5 V H UlOOOCN^O — O-O — CO-^tOOCOOO^COr- 'OococMOin^Foo 'V N- N- X}- -rt in in "O 00 55 N* 5.256 _ ' CO IX o* 00 rx o o 6.675 _ 7.671 J 5.326 . Poprečni ne zaposlenega 1977 xh 4.665 4.468 6.130 4.765 "'fr 5.251 4.873 4.302 •—■o*—inhsooo O O O N* 4.986 9.780 5.527 5.104 5.955 4.492 Povprečno število zaposl iz ur § O >< J. co 250 70 35 355 co 566 338 00 CNCOCNfOCOOO'Qin,o'tnNpO' — — — CN CO CN — 1.362 125 CO co S S K R CN 00* DO EMONA CENTROMERKUR DO JESTVINA KOPER DO MERKUR PTUJ SKUPAJ DO E. HOTEU DO EMONA GLOBTOUR o z CtC z ULJ >N Z < z o 5 LU O Q DO EMONA ELEKTRON.CENTEF DS INTERNA BANKA DS SOZD EMONA SKUPAJ SOZD EMONA O a £ N O 1— DO EMONA DOLENJKA TOZD Engro-Detajl N.m. TOZD Detajl Črnomelj De lov. skupnost Dolenjka 1 SKUPAJ DO E. DOLENJKA DO EMONA HOTELI TOZD Hotel Slon TOZD Hotel Slavijo TOZD Hotel Evropa TOZD Hotel Riviera TOZD Hotel Bernardin TOZD Zdravilišče čateške top TOZD Hotel Union TOZD Igralnica Casino Delov skup. DO E. Hoteli a OD na iz ur 00 N O >< 1 m 5.157 5.650 5.576 8.906 5.354 5.680 4.749 6.873 | 6.104 1 5.990 >OU-)0000000 >ou-)CNincorxcNco r— N-^NDCČON-sO inin^^^coinin 5.119 4.891 4.891 5.118 5.107 5.363 5.149 Poprečni netti zaposlenega X ix o n- 4.257 5.028 4.820 4.552 4.666 00 o o v 4.753 83 CN in O in 4.230 4.279 3.912 4.204 4.223 3.427 4.460 4.852 4.216 4.177 4.177 4.046 3.809 4.350 4.099 povprečno število zaposl. iz ur I-IX. 1978 (O oo >o co co N" o o CN 1— 1— 1 9 564 00 CN 440 613 ^ N N in t ^ - oo in — ooon-ooooo o in — — — — 2.275 284 (N — X) 'O N1 CN lO 'O CN 385 rx N O CN co o o N - 5 CN — — 494 00 co 553 o 416 614 oorxixoo>o — — inoo — Cnoorx o in — — — — S CN CN 280 CO CO 00 Q ^ in co CN 424 TOZD/DO DO AGROEMONA i TOZD Pol jed.-Govedoreja TOZD ftašičereja TOZD Tovarna močnih krmil Delovna skupnost Agroemona SKUPAJ DO AGROEMONA DO KMETrKOOPERACIJA DO MESNA INDUSTRIJA DO RIBARSTVO EXPORT DO EMONA COMMERCE DO EMONA BLAG.CENTER DO EMONA MERKUR TOZD Maloprodaja TOZD Trg.hiša Emona TOZD Supermarket Ljubljana TOZD Trgovina Obala Koper TOZD Supermarket Osijek TOZD Supermarket Maribor. TOZD Pekarna Center Delov.skup.Emona Merkur SKUPAJ DO E.MERKUR DO EMONA ILIRIJA DO EMONA POSAVJE TOZD Trgovina na veliko TOZD Trgovina na malo TOZD Gostinstvo Delov skupnost Emona Posavje 1 SKUPAJ DO E. POSAVJE IV. Organizacije skupnega pomena 1. Delovna skupnost SOZD Na ravni SOZD je organizirana delovna skupnost. V delovni skupnosti se opravljajo naslednja najpomembnejša opravila: 1. opravljanje del v zvezi z izvajanjem poslovodne funkcije SOZD (kolegijski poslovodni organ); 2. organizacija razvojne dejavnosti ter poslovno vsklajevanje med članicami SOZD; 3. opravljanje takih komercialnih poslov, ki so po sporazumu o združitvi v SOZD preneseni na raven SOZD; 4. organizacija investicijske dejavnosti; 5. organizacija sistema planiranja ter priprava predlogov planov za raven SOZD; 6. ekonomska analiza in poslovna informatika na ravni SOZD, zlasti pa posredovanje podatkov o poslovanju vseh TOZD vsem TOZD; 7. organizacija zajemanja računovodskih in drugih podatkov (enotni kontni plan) zlasti pa organizacija elektronske obdelave računovodskih in blagovnih podatkov; 8. finančna revizija in instruktaža iz tega področja; 9. razvijanje kadrovsko-organizacijskih metod dela in priprava sistemov nagrajevanja; 1Q. pravna pomoč na področju delovno pravnih, samoupravnih in statusno pravnih zadev, pravno zastopanje in svetovanje (pravno zastopanje samo delno, tu se zaenkrat poslužujemo še tudi zunanje pravne pisarne); 11. svetovanje in instruktaža v zvezi z urejanjem odnosov z zavarovalnicami; 12. organizacija in pomoč na področju družbene samozaščite, narodne obrambe ter varstvo pri delu; 13. vzdrževanje stikov z javnostjo, protokolarne zadeve in skrb za enotno podobo SOZD; 14. zbiranje, urejanje in posredovanje informacij v internem glasilu in v sredstvih javnega obveščanja; 15. organizacija in strokovna pomoč pri izvajanju rekreativne ter športne dejavnosti. Natančno so naloge delovne skupnosti SOZD urejene s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah in obveznostih in odgovornostih med TOZD v sestavu SOZD in delovno skupnostjo ter na podlagi tega sporazuma z vsakoletnim planom delovnih nalog. V delovni skupnosti SOZD je sedaj zaposlenih 50 delavcev. V letošnjem planu pa je predvideno 63 delavcev. Predračun stroškov delovne skupnosti za leto 1978 znaša 14,395.248 din, do 30. 9. pa je realiziran z 57% to iz razloga, kot že rečeno, da vsa delovna mesta niso zasedena. V smislu citiranega sporazuma med delovno skupnostjo in TOZD prispevajo posamezne TOZD sredstva za finansiranje delovne skupnosti takole: - 10% potrebnih sredstev vse TOZD v enakem deležu, - 50% potrebnih sredstev prispevajo TOZD v sorazmerju s celotnim prihodkom, s katerim so udeležene v celotnem prihodku vseh organizacij SOZD, - 40% potrebnih sredstev prispevajo v sorazmerju z družbenim proizvodom (dohodek + amortizacija), s katerim so udeležene v družbenem proizvodu vseh organizacij združenih v SOZD. K temu je treba pripomniti, da citirani sporazum določa, da prispevajo organizacije, ki so se na novo združile v SOZD, v 1. letu le 50% od navedenega deleža, v drugem letu pa 75%. Ta določba je vnešena vsled tega, ker se predpostavlja, da v prvih dveh letih skupne strokovne službe za nove organizacije še ne morejo opravljati v celoti vseh funkcij, ker se le-te s posameznimi nalogami postopno vključujejo. V zvezi z delovanjem SOZD kot celote je treba pripomniti še to, da poleg potreb delovne skupnosti nastajajo na ravni SOZD še določene potrebe oziroma stroški, ki nimajo značaja potreb delovne skupnosti. Taki stroški so zlasti stroški za skupno ekonomsko propagando, udeležbo na sejmih, skupno oglaševanje, stroški reprezentance, stroški internega glasila, stroški izdelave filma, letna izdaja Activityja in drugih podobnih materialov, stroški sej in sestankov organov SOZD, stroški za skupno organiziranje športnih prireditev, stroški delovanja kluba upokojencev, razne dotacije organizacijam gasilskim društvom, športnim društvom na ravni SOZD ter amortizacija osnovnih sredstev, ki jih uporablja delovna skupnost SOZD. Za leto 1978 znaša proračun vseh navedenih stroškov 3,009.000 din. Za 9 mesecev so ti stroški že preseženi za 5%, zato bo potreben rebalans plana. Navedene stroške pokrivajo TOZD po istih osnovah, kakor so prej navedene za prispevke delovni skupnosti. 2. Interna banka Interna banka deluje v Emoni že od leta 1973. Od 1. 1. 1978 pa je organizirana v smislu zakona o bančnem in kreditnem sistemu in tako tudi registrirana pri Gospodarskem sodišču v Ljubljani. Odnosi med temeljnimi in delovnimi organizacijami ter interno banko so urejeni v samoupravnem sporazumu o združitvi v interno banko iz septembra 1977. Temeljni cilji in naloge interne banke so opredeljene zlasti v členih 4. do 6. citiranega samoupravnega sporazuma. Tukaj navajamo le določbe, ki opredeljujejo, katere zadeve bodo članice uresničevale preko interne banke (drugi odstavek 4. člena) tj.: 1. združevanje dela in sredstev za vlaganje v osnovna in trajna obratna sredstva za skupno ustvarjanje dohodka, medsebojno kreditiranje ali finansiranje brez obveznega vračila med seboj ter drugimi udeleženci združevanja; 2. združevanje sredstev za finansiranje tekočega poslovanja članic; 3. denarne in kreditne posle z domačimi bančnimi in drugimi finančnimi organizacijami; 4. sodelovanje z bančnimi in drugimi finančnimi organizacijami na področju planiranja; 5. kreditne posle z drugimi uporabniki družbenih sredstev; 6. vlaganje sredstev v podjetja v tujini; 7. obračun in poravnava medsebojnih obveznosti preko internih računov pri interni banki (sedaj preko eksternih računov); 8. posle z vrednostnimi papirji; 9. vodenje hranilne kreditne službe (delavci organizacij Emone dobivajo osebne dohodke delno ali v celoti prek hranilnih knjižic. V pripravi pa je tudi predlog žiro računov za delavce. Obseg poslov interne banke se določa z vsakoletnimi finančnimi plani. Zlasti pomembna je funkcija banke na združevanju sredstev za investicijske naložbe. To združevanje se ureja s posebnimi sporazumi. Tudi združevanje obratnih sredstev zavzema v interni banki velik obseg (sedaj ca. 200 milj. N din). Din). Že samo ta podatek pomeni, da organizacije združene v SOZD koristijo za ta znesek manj eksternih kratkoročnih kreditov, pri čemer je dosežen prihranek, računajoč 10%-no obrestno mero 20 milj. N din letno. Združevanje sredstev za investicijske naložbe pa omogoča približno za polovico hitrejšo realizacijo novih naložb, kot bi jo lahko realizirali brez tega finačnega inštrumenta. Posebej je treba poudariti še to, da je tudi urejanje odnosov z zunanjimi bančnimi institucijami prek interne banke mnogo uspešnejše, saj vse organizacije, združene v interni banki nastopajo proti poslovnim bankam enotno, interna banka pa je tudi posrednik za sodelovanje med različnimi temeljnimi bankami, v katere so vključene posamezne TOZD oz. DO. Interno banko upravljajo članice prek svojih delegatov v zboru banke, kjer so zastopane vse TOZD. V izvršilnem odboru banke pa so zastopane članice po posameznih dejavnostih. V interni banki je sedaj zaposlenih 43 delavcev, dohodek delovne skupnosti banke pa se oblikuje iz razlike med aktivnimi in pasivnimi obrestmi ter po tarifah za opravljanje posameznih bančnih storitev. 3. Elektronska obdelava podatkov Elektronska obdelava podatkov je za vse organizacije, združene v SOZD organizirana v posebni delovni organizaciji Emona elektronski center. V tej delovni organizaciji je sedaj zaposlenih 65 delavcev. Organizacija koristi elektronski računalnik IBM 370/135. Ta računalnik ima v najemnem odnosu. Imamo pa še en računalnik 360/30, ki je last te organizacije, vendar je zaradi nekompatibilnosti z navedenim večjim računalnikom sedaj dan v najem. Del računalniških kapacitet je trenutno še prost, kljub temu pa je ta DO zaradi uredbe kompleksnejših obdelav (banka podatkov ter priključitev terminalov) že v dogovoru za povečanje računalnika, kakor tudi za nabavo dodatnih priključkov za zajemanje podatkov (diskete), za kar ima tudi že uvozno dovoljenje. Najpomembnejše naloge, ki jih ERO za TOZD opravlja so: - vodenje blagovnega knjigovodstva za Emona Blagovni center in nekatere druge organizacije in v tej zvezi izdelavo raznih statističnih poročil, fakturiranje, izdelavo cenikov itd.; - vodenje evidence oz. knjigovodstva nabave blaga za vso maloprodajno mrežo Emone in nekaterih drugih organizacij, ki kupujejo blago v Emona Blagovnem centru. Ta evidenca obsega tudi izračunavanje maloprodajnih cen, obračun razlike v ceni ter prometnega davka; - vodenje analitičnega knjigovodstva osnovnih sredstev vključno z obračunom amortizacije ter revalorizacijo osnovnih sredstev; - obračun osebnih dohodkov z obračunavanjem vseh prispevkov vključno z izpisovanjem virmanskih nalogov za te prispevke; - vodenje knjigovodstva soldakontov vključno z izpisovanjem virmanskih nalogov za nakazilo ter vsemi potrebnimi izračuni v plačani realizaciji itd.; - vodenje evidence za hranilno-kreditno službo, ki je v sestavi interne banke; - za nekatere TOZD vodi ERC tudi celotno finančno knjigovodstvo, v pripravi pa so tudi programi za kompletni finančni obračun, tako za TOZD, kot za posamezne organizacijske enote v njihovem sestavu. V programu elektronske obdelave podatkov so tudi določene ekonomsko tehnična izračunavanja kot so linearno programiranje v proizvodnji, obračun proizvodnje itd. ERC obračunava svoje storitve po tarifah za posamezne vrste storitev, ki jih za vsako leto skupaj s planom potrdi delavski svet SOZD. 4. DO Emona Inženiring Tudi DO Inženiring ima v okviru SOZD Emona funkcijo splošnega pomena. Njena naloga je, da za potrebe organizacij, združenih v SOZD, sama pripravlja investicijske projekte in programe, prevzema gradbeni nadzor, posreduje investitorjem nabavo investicijske opreme, pri čemer se, kadar gre za uvoženo opremo poslužuje tudi DO Emona Commerce in njenih podjetij ali predstavništev v tujini. Ta delovna organizacija v veliki meri pripravlja celotne inženiringe ali kompleksne projekte tudi za druge organizacije izven Emone na domačem in tujem trgu, pri tem posreduje investitorjem zlasti vse tiste vrste opreme in proizvodov, s katerimi poslujejo organizacije, ki so združene v SOZD Emona. Prav tako posreduje v svojih projektih tudi tehnologijo, ki je uspešno uveljavljena v organizacijah Emone. Iz tega razloga kot strokovni sodelavci te organizacije sodelujejo tudi strokovnjaki iz ustreznih TOZD in DO Emona. 5. DO Emona Commerce Tudi DO Emona Commerce je neke vrste splošnega pomena, saj preko nje nastopajo na tujem trgu vse organizacije, združene v SOZD Emona, razen hotelskih organizacij, ki so zastopane prek turistične agencije in DO Inženiring, ki v inženirinških in projektantskih zadevah nastopa na tujem trgu neposredno. Vse organizacije, ki so združene v SOZD Emona, zlasti tiste, ki nastopajo na tujem trgu, pa se lahko poslužujejo podjetij in predstavništev, ki jih ima Emona Commerce v tujini. To so: a) Podjetja v tujini: - Globtrade GmbH Mijnchen, - Globmarket A.B. Stockholm, - Aprimex Nairobi, - Emona Caffe, Centrafrigue, Bangui. b) Predstavništva v tujini: - v Budimpešti, - v Pragi, - v Vzhodnem Berlinu in - v Moskvi. V zvezi z navedenimi organizacijami, ki so kot rečeno skupnega pomena, je treba opozoriti še na dopolnitev sporazuma o združitvi v SOZD, na podlagi katerega bo pri vsaki taki organizaciji organiziran poseben strokovni svet iz predstavnikov vseh tistih koristnikov njihovih storitev v sestavu SOZD, za katere te organizacije pretežno delajo. K navedenemu razvojnemu programu je treba pripomniti, da ga v celoti v tem obdobju ne bo mogoče realizirati, ker ne bo na razpolago dovolj lastnih sredstev. Zato se ta program z vsakoletnimi plani konkretno opredeljuje tako, da se pristopi k posameznim investicijam v okviru razpoložljivih sredstev, pri čemer se vključujejo posamezne investicije po prioritetnem redu, ki je dogovorjen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana. Pri tem se upošteva tudi stopnjo pripravljenosti investicijske dokumentacije. B. DO JUGOTEHNIKA Delovna organizacija Jugotehnika opravlja trgovinsko dejavnost na veliko in malo ter zunanjo trgovino, proizvodnjo glasbil ter servisno dejavnost. Trgovinska dejavnost na veliko posluje pretežno z naslednjimi blagovnimi vrstami: - elektrotehnični material, - aparati za gospodinjstvo (bela tehnika), - akustični aparati in glasbila, - inštalacije za ogrevanje, vodoinštalacijski material in sanitarna keramika, - kabli in žice, telefonija, elektromotorji, industrijska razsvetljava, stikalna tehnika in avtomatika, - oprema za gostinstvo in trgovino. Z enakim predmetom poslovanja dela tudi zunanja trgovina in trgovina na drobno. Delovna organizacija ima v svoji sestavi 4 temeljne organizacije in sicer: - TOZD Trgovina, - TOZD Zunanja trgovina, - TOZD Melodija Mengeš, - TOZD Servis. V. Glavne investicijske naložbe po TOZD za obdobje 1978 - 1982 so v posameznih TOZD predvidene naslednje nove investicijske naložbe: TOZD Opis naložbe Vrednost naložbe Od tega iz lastnih sredstev ~T 2 4 TOZD Poljedelstvo-Govedoreja Rekonstrucija mlečnih farm z obnovo črede ter pridobivanje zemljišč 61.426 36.492 TOZD Prašičereja lil. faza rekonstrukcije farme Ihan tunelski hlevi Ihan (30.000 pitane) čistilne naprave Ihan s priključkom na medobčinsko-čistilno napravo, rekonstrukcija osnov.črede obrat za predelavo gnoja, nadomestitev pogorelega objekta 186.219 51.922 TOZD Tovarna močnih krmil II. faza rekonst. in modernizac. nova tovarna močnih krmil in založni silosi (Zalog) 60.000 ton v izmeni 297.135 155.372 SKUPAJ DO AGROEMONA 544.780 243.786 DO Kmetijska kooperacija Zbiralnice mleka Trzin (5001), Brezju (50011. Radomlje (10001), Beričevo (10001), Prodajalna Domžale 4.383 3.243 DO Mesna industrija Rekonstrukcija in modernizacija proizv.obratov l.faza vlaganj v novo tržnico v Ljubljani za žago tov. proda j .površin. fViključek za plinovod sovlaganje v izgrad. pitališč za zagotovitev surovin II. faza rekonstr.proizv.obrat. Poveč proizv.kapacitete v Lokvah 99.761 47.798 DO Emona Ribarstvo-export Razširitev ribogojnice, na Krki, Obrat za predelavo žab. Odkup in preureditev prodajalne v Ribarnico Ljubljana.Rekonst.volišče rib Dragomelj, Ribogojnica na Krki. 37.420 9.770 DO Emona Commerce Hladilnica Ljutomer,Gaggio Elmant - Bled, Skladišča, Luka Koper, Odkupne postaje v Srbiji 163.044 61.327 DO Emona Blagovni center Zelenjarna Tomačevo,samopost. na veliko, pakirne linije, Ilirija Vedrog - sovlaganje, Skladišča 143.760 74.306 TOZD Maloprodaja E-market: Cigaletova, Šentvid, Štepanjsko, E-Center, SŠ 7, Nove Jarše, Nove Stanežiče 276.236 103.736 TOZD Supermarket Lj. Rekonstrukcija blagovnice ll.fazc^ potrošniški center Mozirje 65.697 28.238 TOZD Maximarket E-Center žreče, E-Center Bežigrad ureditev novih prostorov v trgov, hiše 135.760 48.760 TOZD Supermarket Maribor E-Center Maribor - JUG 67.880 29.380 TOZD Supermarket Osijek Rekonstrukcija blagovnice, E-center obnove blagovnice in razširitev zmogljivosti 75 787 43.287 ] 2 3 4 TOZD Trgovina Obala Koper E- center Semedela 51.728 24.431 TOZD Pekarna-Center Rekonstrukcija proizvodnih obratov 31.440 16.440 SKUPAJ DO EMONA MERKUR 704.528 295.272 DO Emona Ilirija E-Market Kremenica, E-center Rijeka, adaptac.skladišč, spmopost restavracija Ilirska Bistrica, adaptac, hotela Ilirska Bistrica 136.784 47.632 TOZD Trgovina na veliko Brežice Novogradnja skladišč in garaž 39.628 15.678 TOZD Trgovina na malo Blagovna hiša Trnje, Trgovina v Cerkljah 17.756 51.831 TOZD Gostinstvo Brežice Adaptacija hotela 11.528 6.028 SKUPAJ DO EMONA POSAVJE 68.912 73.537 TOZD Engro-detajl Novo mesto Trgovina v Trebnjem, Blagovnica Novo mesto 153.634 68.524 TOZD Dolenjka -Detajl Črnom Skladiščne zgradbe samopostrežna 12.280 6.350 SKUPAJ DO EMONA DOLENJKA 165.914 74.874 DO Emona Centromerkur Adaptacija in razširitev blagovnice LJ., Blag. litija adaptacija sklad .fbve Jarše 42.929 19.629 DO Emona Jestvina Centralna skladišča Izola, E-market Ankaran, E-market Lucija, E-market Jagodje 86.243 45.023 DO Emona Merkur Ptuj Salon pohištva v sklopu nakupoval, centra Ptuj, tekstilna hiša -preureditev 23.580 2.220 TOZD Hotel Slavijo Maribor izgradnja, rekonstrukcija hotela 104.800 24.800 TOZD Hotel Evropa Celje Adaptacija sedanja in izgradnja novega prizidka 81.879 19.914 TOZD Zdravilišče Čateške toplice Izgradnja hotela 192.336 38.468 TOZD Hotel Union Izgradnja prizidka hotela v tipu "Hollida/ Inn" 95.867 19.899 TOZD Hotel Casino Rekonstrukcija igralnice 5.240 1.240 SKUPAJ DO EMONA HOTELI 480.122 103.321 DO Emona Globtour Oprema poslovnih prostorov, nakup poslovnih prostorov: Zagreb, Novo mesto, Beograd, Split, Novi Sad, Pula, Poreč, Osijek. 18.602 18.602 DO Inženiring Skupna vlaganja s proizvajalci opreme 9.000 1.800 Administrativne in strokovne službe so organizirane v delovni skupnosti skupnih služb TOZD Trgovina je nadalje organizirana v 4 sektorje in sicer: - Sektor široke potrošnje, - Sektor investicijske potrošnje, - Sektor trgovine na drobno, - Sektor funkcionalnih služb (skladiščenje in transport blaga). Komercialno in skladiščno poslovanje se vodi tudi v zunanjih delovnih enotah - Mariboru, Novi Gorici, Trbovljah, Zagrebu, Beogradu, Nišu in Boru. V okviru sektorja trgovina na drobno posluje 28 prodajaln, od tega 8 v Ljubljani, 2 v Zagrebu, ostale pa v Mariboru, Domžalah, Kranju, Bledu, Ajdovščini, Dobrovaru, Kanalu, Postojni, Sežani, N. Gorici, Piranu, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Tržiču, Metliki in Črnomlju. Delovna organizacija po svojih TOZD razpolaga za 25.529 m2 skladiščnih površin v Ljubljani, od tega je 9529 m2 pokritega in 16.000 m2 odprtega prostora. V Novi Gorici s 1630 m2, v Trbovljah 675 m2, v Nišu 6000 m2 z možnostjo razširitve še na 12.000 m2. Skupna površina prodajaln znaša 6366 m2, od tega je v našem lastništvu 3323 m2. Servisne delavnice obsegajo 450 m2, proizvodni obrati 1000 m2, upravni prostori pa 2200 m2. V. Poslovni partnerji DO Jugotehnike Proizvodne organizacije, s katerimi so sklenjeni samoupravni sporazumi o trajnem poslovnem sodelovanju: Elka, Zagreb, Elma, Ljubljana, Emo, Celje, FKN - Fabrika kablova, Negotino Vardar, SOZD Gorenje, Velenje, IMP, Ljubljana, Iskra, Ljubljana, Magnohrom, Kraljevo, Metalum, Novi Sad, Mehanika, Trbovlje, Milan Vidak, Futog, Tovarna stiskalnih naprav, Maribor, SOUR Rade Končar, Zagreb, RIZ, Zagreb, Obod, Cetinje, Sijaj, Hrastnik, Sloboda, Cačak, SOZD Elkom DO Strojkoplast, Maribor, TEP, Zagreb. Večji kupci in dobavitelji: Astra, Ljubljana, Centromerkur, Ljubljana, Elektro, Ljubljana, Elektrotehna, Ljubljana, Elektrovod, Ljubljana, IMP, Ljubljana, Lesnina, Ljubljana, Mercator Ljubljana, Metalka, Ljubljana, Nama, Ljubljana, Slovenijales, Ljubljana, Elektro, Kranj, Merkur, Kranj, Elektro, Celje, Kovinotehna, Celje, Mercator TOZD Univerzal, Idrija, Soča, Koper, Gorenje - Varstroj, Lendava, Elektro, Nova Gorica, Nanos, Postojna, Primorje Gorice, Nova Gorica, Alpkomerc, Tolmin, ERA, Velenje, Podunavlje, Beočin, TSN, Beograd (in Mladenovac), lnex Beograd - vsi OOUR, Brod, Slavonski Brod, Elektropreskrba, Zagreb, Rade Končar, Zagreb, AIPK, Bosanska Gradiška, Tiki, Ljubljana, Elektrokovina, Maribor, Elma, Ljubljana, Gorenje, Velenje, Iskra - vse TOZD, RTB, Bor, Magnohrom, Kraljevo, El - vsi OOUR, Sever, Subotica, Fabrika kablova, Zaječar, Obnova, Osijek, Elka, Zagreb, Rade Končar, Zagreb, TEŽ, Zagreb, FNK, Negotino. Glede investicijskega programa kot je prikazan v prejšnji tabeli, je treba že v tem elaboratu ugotoviti, da gre za zelo obsežne in velike finančne naložbe za to obdobje. Podatki tudi kažejo, da so lastna sredstva te organizacije tako v posameznih letih, kot v celoti mnogo prenizka, da bi organizacija sama te naložbe realizirala, saj lastna sredstva ne zadoščajo za potrebni delež pri zajemanju bančnih kreditov. V kolikšni meri bo mogoče v tej zvezi realizirati skupne naložbe v okviru SOZD in eventuelno drugih organizacij, bomo morali vsako leto odrejati s posebnimi plani in sporazumi po načelih, ki so vsebovana v aktih SOZD in Interne banke oziroma bodo na novo opredeljena v spo- 1 2 3 4 DO Emona Elektronski center Nakup opreme ter odkup najetih strojev, povečanje zmogljivosti 7.153 5.492 Skupne investicije - Graditev poslovne zgradbe EMONA 308.444 111.791 - Rezervirana sredstva za skupne naložbe za povečanje obsega poslov za skupna vlaganj a 15.720 15.720 - Rezervirana sredstva za stroške priprave idejnih projektov 5.240 5.240 - Delež pri izgradnji KPD Ivana Cankarja 19.411 5.824 - Delež pri izgradnji skladišč v Omožu 15.500 - SKUPAJ SKUPNE INVESTICIJE 364.315 138.575 SKUPAJ SOZD EMONA 3.201.230 1.266.207 cializacijo dejavnosti po TOZD, v bodoče pa tudi s smotrno izgradnjo novih kapacitet (kot že omenjeno skupna skladišča, poenotenje transportnega parka in drugih sredstev za delo upoštevajoč seveda specifične potrebe posameznih organizacij); - učinkovitejšem nastopu na področju inže-nirinsko dejavnostjo s posredovanjem komplet-nejše usluge; - uvajanju enotne metodologije planiranja in zajemanja podatkov, pri čemer bodo koriščena sredstva elektronske obdelave podatkov in sodobni sistemi organizacije; - skupni in kvalitetni pripravi izhodišč ali osnutkov za samoupravne in druge akte ter sodelovanje pri reševanju pravnih, kadrovskih in drugih vprašanj iz področja organizacije dela, sistema izobraževanja itd.; 2. Učinkovitejše gospodarjenje s sredstvi, kar bo doseženo z: - racionalnostjo v novih naložbah, transportu, optimalizaciji zalog; - združevanjem sredstev za nove naložbe v osnovna sredstva, enovitejšem nastopu do poslovnih bank ter drugih partnerjev zaradi večjega interesa za združevanje sredstev; - združevanjem obratnih sredstev pri interni banki in večjega obsega koriščenja vrednostnih papirjev; - doseganjem boljših izvoznih in uvoznih učinkov, posebej na področju vezave izvoza z uvozom ter iskanja boljših možnosti za nadome- razumu o srednjeročnem planu, ki ga bo treba pripraviti. Pri realizaciji nekaterih naložb, zlasti kar zadeva izgradnjo skladišča v Ljubljani, ki v tem programu predstavlja več kot polovico potrebnih sredstev, bo treba program izgradnje skladišč reševati skupno z ostalimi organizacijami, združenimi v SOZD Emona zlasti z DO Emona Blagovni center in DO Emona Commerce. Smiselno isto velja tudi za izgradnjo servisnih obratov in za izgradnjo ter lokacijo nekaterih specializiranih trgovin, v kolikor bo SOZD organiziral ali izvajal izgradnjo šoping centrov. Na izgradnji proizvodnih objektov TOZD Melodija Mengeš pa je poleg notranje trgovine v sestavu SOZD gotovo zainteresirana tudi DO Emona Commerce, saj bo del te proizvodnje namenjen izvozu. 2. TEMELJNI CILJI ZDRUŽITVE Iz predstavitve obeh organizacij, ki prikazuje sedanji obseg in vrste dejavnosti ter tudi že predvidene razvojne programe, lahko realno določimo tudi temeljne cilje združitve. Izhajajoč iz osnovne usmeritve, da naj bo rezultat združitve čim večji doseženi dohodek na enoto minulega in živega dela v vsaki organizaciji posebej in v vseh skupaj, te cilje opredeljujemo takole: 1. Boljša organizacija dela, ki se bo odrazila zlasti v; - skupnem nastopu do poslovnih partnerjev, kadar gre za take proizvode v SOZD (omogočanje nabave velikih serij in po potrebi naročanje izdelave specialnih oz. ekskluzivnih proizvodov) in s tem izboljšavo oskrbe potrošnikov in drugih organizacij z blagom oz. reprodukcijskim materialom; - kvalitetnem urejanju dohodkovnih odnosov med proizvodnjo in trgovino; - izboljšanju tehnične organizacije dela, ki bo dosežena v kolikor bo največ mogoče s spe- Najpomembnejši ekonomski podatki za DO Jugotehnika. so naslednji: l. Stanje sredstev in virov na dan 31.12.1977 a.) Sredstva po sestavi (aktiva) X TOZD Trgovina TOZD Zunanja trgovina TOZD Servisi DSSS TOZD Melodija Mengeš Skupaj DO Jugotehnika 1 2 3 4 5 6 7 Denarna sredstva 24.149 8.923 906 3 3.155 37.136 Vrednostni papirji 14.250 128 - - - 14.378 Terjatve iz posl.razm. 52.977 11.268 286 2 3.007 67.541 Terjatve iz dohodka 9 32 13 - 143 197 Sredstva v obračunu 810 435 623 1.635 - 3.512 Obroč.dohodek v zalogah - (f) - 3.325 3.395 Aktivne časovne razmej. 563 429 47 8 47 1.094 Zaloge 263.429 4.450 2.086 58 9.076 279.099 Kratkoročni plasmaji 66.781 - - - - 66.781 Dolgoročni plasmaji 51.930 2.035 163 - 2.011 56,139 Osn.sr.v upor.-po nab. vred. 84.799 519 865 12.351 98.544 Vsega povpr.vred.OS 43.816 265 670 - 8.516 53.267 Osn.sr.v upor.po sed.vr 40.983 254 194 - 3.846 45.277 Osn.sr.v pripravi 23.086 - - - 14 23.100 Posl .sr.izven uporabe - - 1 - 129 130 Sredstva rezerv 13.846 431 306 - 1.761 16.344 Sredstva skupne porabe 13.146 978 862 744 1.432 17.162 Skupna aktiva 565.969 29.363 5.557 2.450 27.947 631.2 8 6 TOZD Trgovina TOZD Zunanja trgovina TOZD Servisi DSSS TOZD Melodija Mengeš Skupaj DO Jugotehnike 1 2 3 4 5 6 7 b,)Viri sredstev (pasiva) Trajni viri poslovnih sredstev 225.814 14.834 2.244 - 13.305 256.197 Dolgoročni krediti 30.761 - - - 1.539 32.299 Kratkoročni krediti 91.277 - - - 2.225 93.502 Obv.iz poslovnih razm. 110.615 6.823 29 1 1.706 119.172 Obveznosti iz dohodka 9.699 404 32 1.531 953 12.619 Obv.za odtegnj.davke in prispevke 6.277 50 109 - 458 5.095 Sredstva v obračunu 2.116 537 16 - - 2.670 Pasivne čas o/ne razmej. 58.804 4.659 1.615 155 2.512 67.746 Viri rezerv 11.782 299 351 - 1.850 14.282 Viri sredstev solidarnosti 156 17 8 19 468 246 Viri sredstev skup.porabe 18.668 1.739 1.154 744 3.353 25.658 Skupna pasiva 565.9iff? 29.362 5.558 2.450 27.947 631.286 IIj Glavni elementi iz delitve celotnega prihodka za DO Jugotehnika (v 000 din) Elementi 1977 Plan 1978 Doseženo l-IX/78 Celotni prihodek 1,498.634 1,928.521 1,382.509 Dohodek 138.450 173.610 107.303 Osebni dohodki 69.082 92.825 71.701 Ostanek doh: za posl.in rez.skl. 21.982 31.099 7.060 3. RAZVOJNI PROGRAM a) Naložbe V poglavju »Predstavitev obeh OZD t. j. SOZD Emona in DO Jugotehnika« smo prikazali predvidene naložbe, kakor so jih za realizacijo nadaljnjega razvoja oblikovale organizacije pred združitvijo. Z ozirom na obsežnost tega področja v tem elaboratu sedaj ni mogoče dokončno oblikovati novega skupnega programa naložb zlasti še zaradi tega, ker niti program organizacij združenih v SOZD Emona, niti program DO Jugotehnike ni izbilanciran v tem smislu, da so v programu zagotovljena sredstva lastna in tuja za njegovo izvedbo. Iz tega stališča lahko torej v tem elaboratu določimo le izhodišča in smernice za uresničevanje tega programa v skladu z Dogovorom o izhodiščih za poslovno politiko, poslovne usmeritve in razvoj SOZD Emona v obdobju 1978-1982 (Mokriški dogovor z dne 26. 5. 1978) ter sklepom delavskega sveta SOZD o poslovni politiki SOZD Emona z dne 17. 7.1978. V smislu citiranih aktov bo potrebno z vsakoletnimi sporazumi za uresničevanje srednjeročnega programa določiti konkretne naložbe, ki se bodo v posameznem letu pričele izvajati. Pri tem bomo morali upoštevati izhodišča, ki so določena v citiranih aktih, ki pa so za posamezna področja opredeljena takole (navajamo samo tiste, ki so pomembne za to združitev). 1. Dejavnost trgovanja na veliko (točka 32.) mokriškega dogovora - Modernizacija skladiščenja in transporta blaga, - Skupne naložbe za razvoj maloprodajne mreže, - Izgradnja ali odkup založnih skladišč v distribucijski mreži, ki so nujna za ekonomično oskrbo maloprodajne mreže. 2. Dejavnost zunanje trgovine (točka 33. mo^ kriškega dogovora) - skupne naložbe za razvoj in povečanje poslov, - finančno usposabljanje podjetij Emone v tujini z dogovorjenimi poslovnimi usmeritvami. 3. Dejavnost trgovine na drobno (točka 34. mokriškega dogovora) ščanje uvoznih materialov z domačimi, iskanje novih trgov. 3. Doseganje večje socialne varnosti vseh delavcev tako, da bomo: - z boljšo organizacijo dela in koriščenja sredstev dosegali boljše rezultate dela in s tem tudi sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ter dosegali boljše delovne pogoje; - v primeru objektivnih potreb razporejali delavce med TOZD in DO, da bi s tem zajamčili delo delavcem tudi v primeru, če bi zaradi modernizacije postopkov ali iz drugih ekonomskih razlogov postalo delo v določeni organizaciji nepotrebno ali neracionalno; - v primeru, da kakšna od TOZD iz objektivnih razlogov pride v ekonomske težave tako, da bi poslovala z izgubo in ne bi mogla delavcem izplačevati normalnih osebnih dohodkov, bomo v okviru možnosti in skupnih interesov s posebnimi samoupravnimi sporazumi izvajali sanacijo take TOZD; - v cilju uveljavljanja učinkovitega razporejanja dohodka oz. osebnih dohodkov po delu bomo s posebnimi sporazumi dogovarjali skupine osnove iz tega področja, zlasti pa se dogovarjali o enotnih kriterijih za merjenje učinkov dela, za nadomestila iz osebnih dohodkov itd.; - s posebnimi sporazumi združevali tudi sredstva za stanovanjsko izgradnjo in za druge solidarnostne namene. III. Najpomembnejši poslovni rezultati po posameznih TOZD so naslednji: (v 000 din) TOZD Celotni prihodek Ostanek doh.za posl.In rez.sklad 1977 Plan 1978 I-fX/78 1977 Plan 1978 l-IX/78 1 2 3 4 5 6 7 TOZD Trgovina 1373.433 1731.413 1262.555 18.289 26.383 5.762 T OZD Zun.trg. 72.606 134.523 69.267 1.489 2.238 547 T OZD Servis 8.015 9.196 7.420 167 502 99 TOZD Melodijo 31.686 37.724 31.846 2.037 1.976 652 Del .skup.DO 12.894 15.665 11.421 - - - Skupaj DO Jugotehnika 1498.634 1928.521 1382.509 21.982 31.099 7.060 Opomba: Temeljna organizacija Trgovine je zaključila devetmesečno obdobje 1978 s prekomerno neplačano realizacijo. Izračun po fakturirani realizaciji kaže, da znala ostanek dohodka za poslovni in rezervni sklad v tej TOZD za devetmesečno obdobje preko 20.000 tisoč din. ZV. Število zaposlenih in povprečni osebni dohodki po TOZD TOZD Povprečno število Povprečni neto osebni dohodki zg aoslenih na zaposlenega iz ur 1977 l-lX/78 1977 l-lX/78 i 2 3 4 5 TOZD Trgovina 434 448 5.467 6.961 TOZD Zun.trg. 14 12 6.847 7.699 TOZD Servis 52 54 4.385 4.833 TOZD Melodija 196 197 4.009 5.196 Delovna skup.DO 102 103 5.729 6.927 Skupaj DO Jugotehnika 798 814 5.096 6.399 VI« Glavne investicijske naložbe DO Jugotehnika ■za obdobje 1979-1983 so predvidene naslednje nove investicijske naložbe _____________________________________________________________________ (v 000 din) Naziv objekta 2 m 1979 1980 1981 1982 1983 Skupaj T 2 3 4 5 6 7 8 1. Upravni prostori Ljubi jana, Pod trančo 5 160 2.000 2.000 Ljubi jana,Celovška 172 150 1.000 1.000 Beograd,Tak ovska 100 2.000 2.000 Bosna 50 500 500 Košaro 50 500 500 Ljubi jana 3.000 60.000 60.000 Skupaj 3.510 5.500 500 60.000 66.000 2. Prodajalne Cerknica 500 8.000 8.000 Bled 150 1.500 1.500 Črnomelj 300 5.000 5.000 Ljubi jana 1.000 10.000 10.000 20.000 SkuKL. 1.950 9.500 5.000 10.000 10.000 34.500 3. Proizvodni obrati Melodija Mengeš 40.000 40.000 ŠasL 40.000 40.000 4. Servisne delavnice Ljubi jana, Mačkova 80 1.200 1.200 Ljubljana 2.000 30.000 30.000 Skupaj 4 2.080 1.200 30.000 31.200 5. Skladišča Ljubljana 15.000 4.000 50.000 100.000 100.000 254.000 Sremska Mitroviča 2.000 10.000 10.000 Ljubi jana,Celovška 1.000 1.500 1.500 Maribor 1.000 10.000 10.000 Primorska 2.000 20.000 20.000 Skupaj 21.000 25.500 70.000 100.000 100.000 295.500 6. Adaotafjjg 1.000 500 1.500 3.000 7. Osnovna sredstva 5.000 6.000 6.000 7.000 6.000 30.000 8. Nerazporejeno 300 500 500 1.000 1.000 3.300 SKUPAJ 1 - 8 48.000 122.000 138.000 118.000 77.000 503.500 Viri finansiranja 1. Lastna sredstva 20.000 15.000 15.000 95.000 40.000 185.000 2. Krediti in združ.sr. 28.000 107.000 123.000 23.000 37.000 318.500 Ta dejavnost mora biti usmerjena s pospešeno iz gradnjo novih maloprodajnih zmogljivosti ob vzpostavljenih distribucijskih poteh. Prioriteta in skupna podpora bo priznana le tistim tovrstnim investicijam, pri katerih bosta objekt in tehnologija v njem ustrezala dogovorjeni in v SOZD razviti tipizaciji. Glede izhodišč za določitev prioritet razvoja določa citirani dogovor naslednje: a) Osnovno izhodišče za opredelitev prednosti posamezne investicijske naložbe mora gledano z vidika SOZD kot celote njen učinek za: 1. za skupno gospodarsko trdnost in poslovno sposobnost organizacij v SOZD; 2. večjo nadaljnjo investicijsko sposobnost SOZD: 3. boljšo notranjo organiziranost in večjo racionalnost poslovnih linij; b) V pogojih omejenih možnosti morajo biti uresničene investicijske namere po temle vrstnem redu: 1. dokončanje začetih investicij; 2. zagotovitev normalne obnove osnovnih sredstev; 3. izgradnja najmanj dveh prodajnih centrov letno ter povečanje zmogljivosti pitanih prašičev za 30.000 kom in modernizacija mesne industrije; 4. razvoj kmetijske dejavnosti (zlasti pridobivanja novih površin); 5. skupne naložbe za povečanje surovinske osnove ter naložbe za povečanje obsega izvoza; 6. izvršitev ostalih investicij po dogovorjenem srednjeročnem programu. V okvir navedenih usmeritev je torej možno opredeliti tudi interese iz programa temeljnih organizacij DO Jugotehni-ke in sicer takole: 1. Interese TOZD Trgovina - izgradnja skladišč se pokriva s citirano 32. točko dogovora, pri čemer bomo, kot že rečeno, morali upoštevati izgradnjo skupnih skladišč tako za DO Blagovni center za neprehrambeno blago, DO Emona Commerce za konsignacijsko blago ter za DO Jugotehnika TOZD Trgovina; - v točki 32. je predvidena tudi izgradnja založnih t. j. področnih skladišč za oskrbo maloprodajne mreže, v kar se prav tako vključuje TOZD Trgovina DO Jugotehnika; - razvoj maloprodajnih zmogljivosti je opredeljen v točki 34., pri čemer je glede na DO Jugotehnika treba upoštevati še predvideno izgradnjo šoping centrov in specializiranih prodajaln. 2. TOZD Melodija Razvoj te dejavnosti se vključuje v interesno področje zunanje trgovine (točka 15/10 in 33/2) t. j. v skupne naložbe za razvoj in povečačanje zunanjetrgovinskih poslov (zlasti je tu pomemben učinek povečanega izvoza gotovih izdelkov). 3. TOZD Servis Program TOZD Servis se vključuje v citirane akte tako iz interesnega področja zunanje trgovine, kakor tudi trgovine na drobno, saj sta t. j. dve dejavnosti že po predpisih zadolženi, da skrbita za servis tehničnega blaga, ki ga prodajata. 4. Skupne naložbe v poslovno zgradbo Ta naložba bo omogočena le s prodajo obstoječih poslovnih prostorov in s sovlaganjem vseh TOZD v okviru DO. To naložbo bo ob pogoju ustrezne lokacije smotrtno povezati tudi z izgradnjo skupnih skladišč neprehrambenega blaga. Vrstni red vključevanja posameznih naložb bo seveda odvisen tako od razpoložljivih lastnih sredstev TOZD v SOZD, zlasti pa tudi od politike bank za posamezno vrsto naložb. Vsekakor pa je gotovo, da bo možno v okviru SOZD predvidene naložbe lažje in prej realizirati, kakor bi jih bilo možno v primeru, če bi bila delovna organizacija sama. Pri tem je treba namreč upoštevati ne samo funkcijo združevanja in prelivanja kratkoročnih sredstev, ki omogočajo sproščanje dela tistih lastnih sredstev, ki se sedaj uporabljajo za trajna obratna sredstva, temveč je treba poudariti tudi enotnejši nastop nasproti bankam, ki je v okviru SOZD uspešnejši zlasti glede vrstnega reda naložb, ki se finansirajo z združevanjem sredstev, pa tudi obresti so v takem primeru nižje (po sedanji bančni politiki za 2%). b) Poslovna politika in organiziranost Tudi glede uveljavljanja poslovne politike je smotrno izhodišče vezati na prej citirani »Mokri-ški dogovor« in »Sklep delavskega sveta SOZD Emona«. Iz dogovora o izhodiščih za poslovno politiko bi v tem elaboratu citirali le najpomembnejša izhodišča, ki so pomembna za obe OZD. Ta izhodišča so: (točka 8) SOZD kot celota mora biti poslovno usmerjen tako; 1. da bo z ukrepi za boljšo samoupravno, pravno in poslovno organiziranost ter racionalnost poslovnih linij dosežen harmoničen ustroj in sestava v njej združenih ekonomskih subjektov; 2. da bo aktiva v pobudah za pridruževanje tistih novih organizacij, ki opravljajo katero izmed dejavnosti SOZD, praviloma na takih lokacijah v Sloveniji in Jugoslaviji, ki jih bo mogoče gospodarno vključiti v poslovni proces upoštevajoč načelo racionalnosti in ekonomičnosti; 3. da s pridruževanjem novih organizacij v njen sestav povečuje svojo notranjo zaokroženost in poslovno sposobnost ekonomskih subjektov, ki jo sestavljajo; da bo torej vsako pridruževanje v liniji obstoječih dejavnosti SOZD, osnova njenega plana in njene poslovne politike; 4. da bo aktivna v povezovanju z drugimi po dejavnosti sorodnimi DO in SOZD zaradi; - učinkovitejše nabave in prodaje; - zagotovitve ustreznega asortimana surovin in gotovih proizvodov; - boljše oskrbe potrošnikov in boljše ponudbe sploh; - večje učinkovitosti pri izvrševanju finančne funkcije; - usklajevanje razvoja proizvodnih, skladiščnih, prodajnih in storitvenih zmogljivosti; - skupnega in enotnega nastopanja pri uveljavljanju družbeno priznanih interesov; 5. da bo delovala za razvoj in rastočo učinkovitost poslovnih skupnosti, oblikovanih na podlagi samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev, ki jih organizacije sklenejo z drugimi proizvodnimi oziroma prometnimi organizacijami; 6. da bo aktivni dejavnik za koncentriran nastop in uveljavljanje na zunanjem trgu najmanj tistih OZD, s katerimi bo SOZD ali katera od organizacij sodelovala; 7. da bo vzpodbujala in organizirala združevanje sredstev in dela: - za vsklajeni razvoj organizacij; - za naložbe, ki organizacijam trajneje zagotavljajo surovine* blago ali plasman blaga oziroma storitev; - za naložbe, ki jih zaradi družbenega pomena SOZD uresničuje določena nosilna organizacija pa imajo razen ekonomskih tudi politični pomen; - za pospeševanje izvoza blaga in storitev ter kreiranja devizne bilance z OZD; - za skupne naložbe na podlagi transformacije obveznosti za pomoč nerazvitim; 8. da bo delovala z uporabo vseh družbenih možnosti in sredstev, zlasti pa prek svojih delegatov in drugih predstavnikov v ustreznih organih družbenopolitičnih skupnosti, zbornic in interesnih skupnosti za tako družbeno politiko cen, kompenzacij in drugih oblik družbenega vpliva na tržišče surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov, da bo na področju proizvodnje in prodaje živil ter izvajanja storitev, ki so pomembne za devizno bilanco, dosežena trajnejša in gospodarno usmerjena skladnost v pogojih nabave surovin, proizvodnje in prodaje proizvodov ter akumulativnosti in obveznosti za skupne in splošne potrebe; 9. da bodo organizacije združevale na ravni SOZD tiste poslovne funkcije, ki jih lahko učinkoviteje opravijo združeno kot posamično; 10. da bodo organizacije z ustreznimi samoupravnimi odločitvami o nalogah delovne skupnosti SOZD ter o pooblastilih poslovodstva SOZD zagotovile uspešno uresničitev poslovnih usmeritev po prejšnjih točkah tega odstavka. Za izvajanje poslovne usmeritve je treba upoštevati še naslednja izhodišča, po katerih bodo delovale posamezne organizacije: (točka 9); - delovne organizacije bodo praviloma specializirane po strokah, - tiste delovne organizacije, ki bodo glede na posamezne zahteve trga in glede učinkovite organiziranosti izjemoma izvrševale preko TOZD v svojem sestavu več dejavnosti, bodo med seboj tesno poslovno in dohodkovno povezane z organizacijami, nosilci stroke v SOZD, da bo na ta način dosežena potrebna enotnost ravnanja in aktivnosti v posamezni stroki; - ustrezno načelom iz prejšnje alineje morajo biti tudi poslovne in razvojne usmeritve take, da se bo krepila specializiranost organizacij, tako glede na proizvodni oziroma storitveni program. Opisana načela v odnosu na vključitev DO Jugotehnika v SOZD Emona konkretno pomenijo tole: 1. TOZD Trgovina v sestavu DO Jugotehnika bo svojo maloprodajno dejavnost še naprej opravljala in širila v svojih specializiranih prodajalnah, upoštevajoč pri tem, da bo to dejavnost še razširjala, kakor je že povedano v poglavju o razvojni usmeritvi tega elaborata t. j., da se bo vključevala tudi v predvidene šoping centre. Pri širitvi te mreže bo ta TOZD imela prednostno pravico za prevzem takih lokalov iz obstoječe maloprodajne mreže Emone, ki bi se iz ekonomskih ali tehnoloških razlogov ukinjali. Dejavnost trgovine na veliko, ki je tudi v sestavu te TOZD, je specializirana v glavnem na naslednje blagovne grupe: a) iz področja široke potrošnje: - vodoinštalacijski material, - bela tehnika, - akustika in glasbila. b) Piz področja investicijske potrošnje: - kabli in telefonija, - elektroinstalacijski material in elektromotorji, - stikalna tehnika in avtomatika, - gostinska in hotelska oprema. Za navedene blagovne grupe bo DO Jugotehnika oz. TOZD Trgovina ob združitvi v SOZD Emona postala glavni nosilec poslov, kar pomeni, da bo z dobavitelji tega blaga sklepala pogodbe tudi za druge TOZD v sestavu SOZD Emona, ki s tem blagom poslujejo. Tako sklepanje pogodb bo opravljala v soglasju s temi TOZD in pod pogoji, ki jih bodo skupno dogovorile. Z blagom iz navedenih blagovnih skupin bo eksterne kupce prvenstveno oskrbovala DO Jugotehnika iz svojih skladišč. S tistimi vrstami blaga, ki imajo značaj kratkoročne oskrbe maloprodajne mreže oz. potrošnikov in so vezane tudi na skupno dostavo z ostalimi vrstami blaga, bodo svoje kupce oskrbovale tudi druge trgovske TOZD Emone, zlasti DO Emona Blagovni center in DO Emona Posavje. V prej navedenih skupnih pogodbah bo določeno, ali bodo te trgovske TOZD na veliko dobivale to blago neposredno od proizvajalcev ali pa preko skladišča DO Jugotehnika. Pri teh odločitvah bodo TOZD pri medsebojnih dogovorih upoštevale načelo ekonomičnosti in racionalnosti tako glede odnosov z zunanjimi partnerji, kakor glede odnosov s kupci in pa tehnologije skladiščenja in odpremljanja blaga. Glede na že sprejete obveznosti in sklenjene pogodbe bo celoten sistem, kot je opisan v prejšnjih odstavkih te točke, uveden šele v letu 1980 s tem, da si bodo vse prizadete TOZD že tekom leta 1979 prizadevale čimbolj vskladiti svoje poslovanje z opisanimi izhodišči. Glede prometa z investicijskim materialom se bo TOZD Trgovina DO Jugote-hnike povezovala zlasti z DO Emona Inženiring, da bi ta v svojih projektih v največji možni meri posredovala prodajo tega materiala investitorjem. Pri TOZD Trgovina je treba že sedaj pojasniti, da so v teku priprave, da bi se ta TOZD predvidoma do konca prvega polletja 1979 reorganizirala v 2 TOZD t. j. TOZD Trgovina na veliko in TOZD Trgovina na malo. Taka reorganizacija je utemeljena s specializacijo poslovanja, pa tudi s celotno poslovno tehniko, ki je pri vsaki dejavnosti različna. Za to so podani tudi ustavni pogoji in tudi pozitivni predpisi tako specializacijo narekujejo. Obstoječa predstavniška in potrošniška mreža DO Jugotehnike ostane zaenkrat organizirana v sedanji obliki s tem, da bodo vse TOZD oziroma DO že v letu 1979 pristopile k najbolj racionalni organizaciji te mreže, zlasti na področjih, kjer se predstavniška in potniška mreža organizacij, ki so združene v SOZD pokriva. V tem smislu bomo postopali tudi pri organiziranju novih predstavništev. 2. V TOZD Servis DO Jugotehnika se vključi tudi vsa obstoječa servisna dejavnost, ki je sedaj organizirana v okviru DO Emona Commerce. Združitev bo izvedena s prenosom sredstev in virov, ki jih sedaj ta dejavnost v sestavu DO Emona Commerce opravlja in s premestitvijo delavcev iz tega področja. Prenos bo opravljen v teku leta 1979. Pri organizaciji TOZD Servis se kot bodoča programska naloga postavlja tudi to, da organizira svoje servisne izpostave tudi v večjih potrošniških centrih izven Ljubljane. V svoji poslovni politiki bo morala biti ta TOZD usmerjena na izvajanje čim bolj kompleksne servisne dejavnosti tako za blago v času garancijskega roka, kakor tudi za vzdrževanje izven garancijskega roka, pri čemer naj se redna servisna dejavnost dopolnjuje še z dejavnostjo montaže aparatov, za katere pride to v poštev. 3. TOZD Melodija Mengeš Dejavnost te TOZD ostane nespreme- njena, razširjena pa bo na področju izvoza in kooperacijske odnose s tujimi proizvajalci. Razumljivo je, da bo dejavnost te TOZD v bodoče še mnogo bolj povezana s celotno maloprodajno mrežo v sestavu SOZD Emona, ki take proizvode prodaja, z DO Emona Commerce pa glede izvoza in uvoza. 4. TOZD Zunanja trgovina, ki je bila doslej v sestavu DO Jugotehnika, se iz te DO izloči in se z vsemi sredstvi, pravicami in obveznostmi ter vsemi delavci, ki delajo v tej TOZD vključi v DO Emona Commerce in to v ustrezne sektorje. TOZD Izvoz-uv oz (sedanja enovita DO Emona Commerce se namreč s 1. 1.oz (sedanja enovita DO Emona Commerce se namreč s 1. 1. oz (sedanja enovita DO Emona Commerce se namreč s 1. 1. 1979 reorganizira v tri TOZD t. j. TOZD Izvoz-uvoz, TOZD Proizvodnja in kmetijska kooperacija ter TOZD Oskrba in brezcarinska prodaja). Delavci TOZD Zunanja trgovina DO Jugote-hnike so na svojem zboru že predhodno ugotovili, da ta TOZD nima pogojev za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti, kakor jih določajo tozadevni pozitivni predpisi. S tem, da se ta dejavnost vključuje v DO Emona Commerce, pa ta DO prevzame obveznost za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov tudi za vse TOZD v sestavu DO Jugotehnika, po potrebi pa tudi za vse tiste njene poslovne partnerje, s katerimi so TOZD DO Jugotehnika dohodkovno ali poslovno dolgoročno povezane. 4. ZAKLJUČEK Komisija, ki je ta elaborat pripravila, se zaveda, da v njem, čeprav je relativno obširen, ni bilo mogoče v celoti in v podrobnosti obravnavati celotne problematike in drugih vidikov bodočega sodelovanja in dela, zato bodo strokovni delavci, ki so v komisiji sodelovali, na samih zborih, ko bodo delavci ta elaborat obravnavali, po potrebi še pojasnili in dopolnili. Na navedenih zborih bodo morali delavci poleg tega elaborata seveda obravnavati še akte, v katerih bodo odločali na referendumu. Ti akti so: 1. samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Emona; 2. Statut SOZD Emona; 3. samoupravni sporazum o združitvi v interno banko Emona; 4. samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo SOZD Emona in TOZD. Delavci TOZD Zunanja trgovina bodo na referendumu odločali tudi o izločitvi iz DO Jugotehnika in združitvi v TOZD Izvoz-uvoz v sestavu DO Emona Commerce. Poleg navedenih aktov bodo delavci na zborih obravnavali tudi še dogovor o izhodiščih za poslovno politiko in usmeritve za razvoj SOZD Emona v obdobju 1978-1982, iz katerega so nekatere določbe povzete tudi v ta ekonomski elaborat. Obravnavali in potrdili bodo tudi sklep o poslovni politiki SOZD Emone, ki ga je sprejel delavski svet 17. 7. 1978. Nadalje bodo delavci na zborih določili kandidatne liste za delegate: - delavski svet SOZD (za vsako TOZD enega in 2 za DO kot celoto), - delegate za zbor interne banke (iz vsake TOZD eden). Na referendumu bodo delavci torej odločali: 1. O združitvi DO Jugotehnika v SOZD Emona po stanju 1.1. 1979 in istočasno o sprejemu sporazuma o združitvi v SOZD, o sprejemu statuta SOZD Emona ter sporazuma o medsebojnih razmerjih z delovno skupnostjo SOZD; 2. O združitvi v interno banko Emona in o sprejemu sporazuma o združitvi v interno banko. Istočasno, ko bodo delavci o navedenih zadevah odločali z referendumom, predlagamo, da se izvedejo še volitve delegatov v: - delavski svet SOZD; - zbor interne banke. Ta elaborat je končno oblikovala komisija, sestoječa iz naslednjih članov: a) za Emono: Muhič, Popovič, Blaha, Kočar, Logar, Bregar, Ulčar, Germovšek, Beline b) za Jugotehniko: Lavrič, Rudež, Jakše, Gerl, Koncut, Adamič, Macarol, Loj k, Majcen V Ljubljani, 8. 11. 1978 DRUŽBENOEKONOMSKA UTEMELJITEV ZA ZDRUŽITEV DELOVNE ORGANIZACIJE ANGROPROMET ČUPRIJA V SOZD EMONA UVOD Sestavljena organizacija kot ena izmed oblik združevanja dela in sredstev pomeni tako obliko združevanja delovnih organizacij, preko katere se delovne organizacije, ki opravljajo sicer različne, vendar med seboj tehnološko ali poslovno povezane dejavnosti, združujejo s ciljem, da bi tako dosegale vsaka za sebe in vse skupaj boljše ekonomske učinke, poleg tega pa zagotavljale tudi večjo socialno varnost delavcev v vseh TOZD in DO. Na podlagi navedenih izhodišč, ki so utemeljena v zakonu o združenem delu, so poslovodni organi obeh organizacij tj. delovne organizacije Angropromet Čuprija in SOZD-a Emona v mesecu avgustu t. I. pričeli s proučevanjem možnosti za združitev DO Angropromet Čuprija v SOZD Emona. O interesih za združitev je razpravljal tudi delavski svet delovne organizacije Angropromet, v Emoni pa izvršni odbor delavskega sveta SOZD. V delovni organizaciji Angropromet pa je opravljenih več konsultacij tudi s predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, kakor tudi s predstavniki občine Čuprija. Dne 24. oktobra letos je bil v Čupriji sestanek, na katerem so bili od Emone prisotni Ljubo Filipan v. d. generalni direktor, Ivan Muhič pomočnik generalnega direktorja ter Peter Zule, predstavnik DO Emona Blagovni center. Angropromet je zastopal Miodrag Kolev, direktor delovne skupnosti skupnih služb in namestnik direktorja, občinsko skupščino pa so zastopali predsednik Siniša Ilič, podpredsednik Miodrag Jovanovič in kasneje še sekretar občinskega komiteja Vojin Filipovič in generalni direktor PIK Čuprija Jovan Nikolič. Na tem sestanku smo medsebojno spoznali določene podatke SOZD Emona in DO Angropromet Čuprija ter smo konstatirali, da obstoje obojestranski interesi za združitev. Predstavniki občinske skupščine Čuprija so izrazili pripravljenost, da dajo svoj delež, da pobudo podprejo in jo pomagajo uresničiti. Prav tako so povdarili, da obstoje interesi občine Čuprija, da pride do integracije Angroprometa v SOZD Emona Ljubljana. Da bi vse to realizirali v skladu z zakonom in ustavo, so se dogovorili, da strokovne službe SOZD Emone pripravi elaborat o ekonomski upravičenosti te integracije, pri čemer bo uporabila podatke, ki jih je pripravil Angropromet Čuprija. Prav tako je bilo dogovorjeno, v kolikor bo z elaboratom ugotovljena ekonomska upravičenost in če se bodo delovni ljudje odločili za integracijo na referendumih, ki naj bi bili v za- četku decembra, da bo Angropromet začel poslovati v sestavu SOZD Emona s 1. januarjem 1979 leta. V zvezi z navedenim torej predlagamo ta elaborat, v katerem prikazujemo: 1. Predstavitev obeh organizacij in njihovi razvojni programi; 2. temeljni cilji združitve; 3. zaključek. PREDSTAVITEV OBEH ORGANIZACIJ A. SOZD EMONA (Glej: Družbeno ekonomska utemeljitev za združitev delovne organizacije Jugotehnika Ljubljana v SOZD Emona - uvod) B . DELOVNA ORGANIZACIJA ANGROPROMET, ČUPRIJA I. Splošni podatki Delovno organizacijo za proizvodnjo in promet blaga na veliko in malo Angropromet Čuprija n. sol. o. sestavljajo štiri temeljne organizacije združenega dela z delovno skupnostjo, in to: TOZD Blagovni promet na veliko in transport »Velikoprodaja« s sedežem v Čupriji, TOZD Blagovni promet na drobno »Maloprodaja« s sedežem v Čupriji, TOZD Proizvodnja otroške konfekcije in trikotaže »Ravanica« Čuprija, TOZD Proizvodnja in predelava protja in izdelkov iz protja in proizvodnja lesene galanterije in izdelkov iz lesa »Tehnoplet« Čuprija, Delovna skupnost skupnih služb s sedežem v Čupriji. Vse temeljne organizacije združenega dela imajo ločene žiro račune, medtem ko je v odnosih s tretjimi osebami dogovorjena popolna solidarnostna odgovornost, kakor med TOZD. Skupne službe oz. delovna skupnost opravlja vse posle finančne, knjigovodske, pravne, splošne, narodno obrambne, zavarovanje oseb in lastnine, planiranje, razvoj in notranjo kontro- lo, tako da imajo posamezne TOZD samo lastne operativne službe ter nimajo svojih skupnih služb oziroma neproizvodne režije. Finansiranje delovne skupnosti skupnih služb uresničujejo v skladu z odločbami Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih TOZD in delovne skupnosti, odnosi med TOZD pa so urejeni s Samoupravnim sporazumom o medsebojnih ekonomskih odnosih združenih v TOZD. CAngropromet Čuprija je delovna organizacija posebnega pomena za občino kot družbenopolitično skupnost in zaradi tega je tudi logični interes predstavnikov občine za nadaljnji razvoj te delovne organizacije, ki ima vse pogoje za večjo ekspanzijo, kar zadeva razvoj trgovine na veliko in na drobno. V teh dejavnostih namreč še zdaleč niso zadovoljene potrebe kupcev na debelo in na drobno na tem območju. Občina Čuprija sodi v regionalni okvir Šuma-dije in Pomoravja, ki je ekonomsko najmočnejša pokrajina v Srbiji ter locirana na mednarodni cesti Beograd-Niš na 144. kilometru od Beograda. Skozi Čuprijo vodi tudi železniška proga Beograd-Niš, medtem ko so centri sosednjih regij oddaljeni od Čuprije največ do 90 kilometrov (Zaječar 86 km, Kruševac 50 km, Kragujevac 60 km, Kraljevo 90 km, Niš 90 km, Požarevac 80 km). Vsi ti centri so povezani med seboj z dobrimi cestami. Čuprija se nahaja med dvema večjima mestoma, in sicer sredi med Svetozarevom in Parači-nom, tako je od prvega oddaljena 9 in od drugega 8 km. Ta tri mesta fizično predstavljajo eno celoto, saj so med seboj povezani z dobrimi cestami. Taka lokacija naše delovne organizacije omogoča večji gospodarski razvoj pod pogojem, da smo zanj opremljeni. Angropromet je bil kot veletrgovina doslej glavni preskrbovalec za vse to območje, pa tudi za Kragujevac, Kruševac in Niš. Spričo določenih okoliščin, predvsem zaradi preslabe podpore finančnih institucij, kakor tudi zaradi integracije z lnexom, je prišlo do zastoja pri razvijanju te dejavnosti, čeprav so zanjo obstojali pogoji. Zaradi tega je skupen promet ostal relativno skromen v primerjavi z organizacijami, ki so se medtem hitro razvijale. V Čupriji ni prisotna neka večja trgovina, ki bi prišla od drugod, pri čemer moramo izvzeti prodajalne, vendar so v regiji prisotne beograjske trgovine ATEKS, blagovne hiše in drugi. To območje nima v nobenem mestu razvite veletrgovine, ki bi lahko uspešno preskrbovala kupce vsaj s prehrambenimi izdelki, kaj šele v široki potrošnji, spričo česar kupci največ zahajajo v Beograd. Beograjske trgovine tudi nimajo na tem območju svojih skladišč, zaradi česar je preskrba precej slaba. II. Podatki o dejavnosti Osnovno dejavnost DO Angropromet bi lahko uvrstili v štiri glavne dejavnosti in to. Trgovina na veliko, Trgovina na drobno, Proizvodnja otroške konfekcije in trikotaže ter Proizvodnja in predelava trsja in izdelkov iz lesa Trgovina na veliko je v svoji strukturi prometa najfnočneje udeležena s prehrambenimi idelki in alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, in to 60%, z izdelki široke potrošnje in tekstilom z 20%, gradbenim materialom, tehničnim blagom in opremo za higiensko-tehničnimi izdelki za varstvo pri delu z 20% skupnega prometa. Majhen del skupnega prihodka odpade na transport, ki predstavlja vzporedno dejavnost TOZD Velikoprodaje. I Trgovina na veliko je organizirana kot TOZD, v / katere sestavi so: poslovalnica prehrambenih izdelkov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, s skadiščem prehrambenih izdelkov in skladiščem alkoholnih in brezalkoholnih pijač, poslovalnico za promet široke potrošnje, tekstila in HTZ opreme, s skladiščem blaga široke potrošnje - hišnih potrebščin - skladiščem tekstila, skladiščem HTZ opreme, poslovalnico za prodajo gradbenega materiala in tehničnega blaga, skladiščem gradbenega materiala, skladiščem bele tehnike in drugega tehničnega blaga ter poslovalnica transporta z voznim parkom o okoli 20 vozil pretežno znamke TAM s prikolicami. Trgovina na drobno je organizirana kot TOZD z okoli 75 maloprodajnimi objekti in eno blagovnico. V strukturi prometa je najmočneje zastopana prehrana, blago široke potrošnje in tekstil. Vsi prodajni objekti so v glavnem zgrajeni po sodob- nih zahtevah in so pretežno v lasti naše delovne organizacije. Objekti so najmočneje locirani na območju občine Čuprija, izven občine pa so največ prodajalne, ki so specializirane za prodajo otroške konfekcije in trikotaže - Smederevo, Požare-vac, Peč, Djakovica in drugi. Na območju Despotovca in Svilanjca imamo pretežno prodajalne s prehrambenimi izdelki. Skupna površina maloprodajnega prostora znaša okoli 8 tisoč kvadratnih metrov, od tega 1500 kv. m blagovnic, okoli 500 kv. m. specializiranih prodajaln kovinske galanterije, vodovodnega materiala, barv in lakov ter repromaterialov. V strukturi prodajaln s prehrambenimi izdelki imajo deset samopostrežnic, ostale pa so klasične trgovine. Otroška konfekcija in trikotaža posluje kot TOZD z obratom za konfekcijo in obratom za trikotažo. Konfekcijski obrat je pogorel 17. aprila letos, zato so začeli graditi nov obrat z zmogljivostjo 200 delavcev, medtem ko je bilo v starem zaposlenih le 120 delavcev. Finančna konstrukcija za ta obrat je zaključena, zato pričakujejo, da bo nared do konca leta. Ta delovna organizacija izdeluje izključno otroško konfekcijo in trikotažo ter HTZ opremo in druga specialna naročila. V sestavi prometa na debelo posluje od 1. julija 1977. leta. TOZD Tehnoplet izdeluje izdelke iz protja in ima lastne plantaže trstike. V sestavu te TOZD je tudi obrat mizarstvo, v katerem izdelujejo gradbene elemente in druge izdelke. Zaposluje 50 delavcev. Delovna skupnost skupnih služb opravlja vse posle finančne, knjigovodske, pravne in splošne narave ter varnosti, investicij in nadzora. Ima tri sektorje: finančno-knjigovodskega, splošnega, ter kontrolo in zaščito. III. Podatki o zaposlenih Angropromet zaposluje 580 delavcev, od tega 230 v TOZD Maloprodaja, 95 v TOZD prodaja na veliko, 120 v TOZD Ravanica, 50 v TOZD Tehnoplet ter 85 v skupnih službah. Podatki so približni, ker je fluktuacija delavcev v okviru delovne organizacije razmeroma velika. Kvalifikacijska struktura je naslednja: kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev je v TOZD Maloprodaja 95%. Vodje poslovalnic, skladiščniki, manipulanti so v glavnem delavci z visoko kvalifikacijo, kakor tudi brigadirji in delavci na zahtevnejših delovnih mestih v proizvodnji konfekcije, medtem ko sta direktor te proizvodnje in šef tehnične priprave dela tekstilna inženirja. V TOZD Tehnoplet so pretežno zaposleni ple-tarji z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami, ki sicer nimajo formalne kvalifikacije, ker niti ne obstoja, so pa mojstri v svoji stroki, ker je ta dejavnost del domače obrti. V delovni skupnosti skupnih služb so zaposleni pretežno delavci z višjo, srednjo in visoko izobrazbo, odvisno od dela, na katero so razporejeni. Skupno število delavcev z visoko izobrazbo: 6 diplomiranih ekonomistov in en diplomirani pravnik. Kvalifikacijska struktura zaposlenih je v glavnem zadovoljiva, obstoja pa močna težnja nadaljnjega izobraževanja za določene potrebe in profile. IV. Podatki o sodelovanju z največjimi poslovnimi partnerji in sodelovanje z bankami Največji poslovni sodelavec v trgovini je PIK Čuprija, saj znaša letošnji promet z njim 3,5 milijarde S din, razen tega imamo podpisane samoupravne sporazume o dolgoročnem sodelovanju s proizvajalci prehrambenih izdelkov, in to: Kolinska Ljubljana, - celotna grupacija hra-na-pijača, Agro Subotica, PIK Takovo, Gornji Milanovac, Žitomlin Svetozarevo, Navip Zemun, Prokupac Prokuplje, Rubin Kruševac, Vino Žu- STANJE VIRCM IN SREDSTEV NA DAN 31.12.1977 A. Aktiva Zap. Opis Skupaj „ T O 2 T5 štev. delovna organ. vini oprod. Veliko prodaja Tehnoplet Ravanice n 2 T~ 5 5 7 Osnovna sredstva in drugi plasmaji 1. Osnovna sred. (nabavna vred.) 43.684 23.038 11.205 3.021 1.419 2. Poprav. vred .osnov.sredstev 10.751 6.494 2.103 1.966 347 3. Osnov.sred.po sedanji vred. 32.933 21.704 9.102 1.055 1.072 4. Dolgoroč.plasmaji osnov.sred. 6.817 5.112 1.686 - 20 5. Sredstva rezerv 1.760 779 972 8 - Obratna sredstva O. Denar .sred. in vred.papirji 11.262 4.872 1.576 1.404 3.410 7. Terjatve do kupcev 1.765 948 1.700 117 8. Dani avansi in premije 161 2 - 111 48 9. Zaloge 75.977 28.078 44.511 1.641 1.750 10. Časovne razmejitve 31.549 30.795 754 _ 11. Drugi kratkoročni plasmaji iz poslovnih sredstev 12.800 9.893 972 576 1.360 Sredstva skupne porabe 12. Denarna sredstva skup.por. 586 288 270 28 13. Plasmaji sredstev skupne por. 3.281 2.107 900 78 197 Ostala aktiva 14. Ostala aktiva 27.717 7.610 18.139 1.108 860 SKUPAJ AKTIVA 207.610 112.179 80.588 6.126 8.717 B. Pasiva 1 2 3 4 5 6 7 1. Poslovni sklad 36.257 27.731 5.520 2.540 466 2. Dolgoročni krediti za os.sred. 5.762 2.213 2.624 83 842 3: Dolgoročni kred.za obrat.sred. 19.988 15 746 2.152 283 1.807 4. Kratkoroč.krediti za obrat.sred. 12.047 7.348 3.724 848 127 5. Obvezn. do dobaviteljev 40.763 10.176 30.551 36 _ 6. Druge kratkoroč. obveznosti 43.355 14.629 25.996 847 1,933 7. Pasivne časovne razmejitve 29.551 26.920 2.477 154 - 8. Rezervni sklad 1.760 775 977 8 - 9. Sklad skupne porabe 3.868 2,395 1.171 106 197 10. Ostala pasiva 14.258 4.246 5.446 '1.221 3.345 SKUPAJ PASIVA 207.610 112.179 80.588 6.126 8.717 (v OOP din) Znp. Naziv objekta in kapacitete Predračunska Viri ! Krediti Opombo vrednost po Združena cenah iz 1. sredstva sredstva bank od do 1978 drugih TOZD 1 2 3 4 5 7 8 9 10 1. Samopostrežne prodajalne tipske 4.225 m2 - 3 kom 1975 1980 3.000 1.000 2.000 ena prodajalna 2. Skladiiče 3.000 m2 1975 1980 10.000 3.000 - 7.000 v zaključni fazi - v teku izgr. 1.000 m 3. l>editev prometa v ekonomskem dvor. 1975 1980 900 900 - - izgradnja zaklf. 4. Izgradnja prodajnega objekta "Slavijo" 2.000 m2 1975 1980 20.000 7.000 - 13.000 zagotovljenih 7.000 tisoč din 5. Tržni center 30.000 m^ 1975 1980 300.000 30.000 100.000 170.000 zagotovljena sredstva za elektr.ini, 6. Obrat konfekcije 1975 1980 8.000 1.000 - 7.000 in projekte v zoklj.fazi 7. RazSiritev mizarskega obrata 1975 1980 5.000 1.000 - 4.000 346.900 43.900 100.000 203.000 1 pa Aleksandrovac, Soko-stark Beograd, Kraš Zagreb, Servo-Mihajl Zrenjanin, Kombinat Vrbas, Franck Zagreb, ter številnimi drugimi proizvajalci prehrambenih izdelkov in pijač. Navedli smo samo dobavitelje, ki v večji meri sodelujejo pri nakupni nabavi naše delovne organizacije. Kot proizvajalci blaga široke potrošnje in hišnih potrebščin so pomembnejši naslednji: Merima Kruševac, Saponia Osijek, Aldus Novi Sad, Ohis Skopje, Metalac Gornji Milano vac. Pomembno sodelovanje je tudi z uvozniki blaga široke potrošnje, kot so: Centroprom, Kri-stal-import Nanos, Centromerkur Ljubljana, Veletrgovina Sarajevo in drugimi. Kar zadeva poslovne zveze z našimi kupci, so največji poslovni sodelavci: Rubin Kruševac, Trgovina Boljevac, Bisernica Rožaje, Bjelasica Bjelo polje, Jasiko-vac Ivangrad, Montenegro-komerc Bar, kot tudi nekaj poljedelskih zadrug v okolici Čuprije, ki imajo svoje trgovine. Trajnejše sodelovanje v oskrbi ustvarjajo z nekaj delovnimi organizacijami, ki jih oskrbujemo z opremo za varstvo pri delu, prehrambenimi izdelki in repromateria-lom. Trajno sodelujemo tudi s proizvajalci tehničnega blaga in gradbenega materiala, kot so Glin Nazarje, TIKI Ljubljana, LIV Postojna, Toza Markovič Kikinda, GIK Kaniža, Polet Novi Bečej, Ingrap Čuprija, Milan Blagojevič Smederevo, Gorenje Velenje in drugi. Poleg navedenih sodelavcev pripominjamo, da zelo dobro sodelujemo v obeh smereh z večjimi gospodarskimi sistemi, kot so UPI Sarajevo, Agrokombinat 13. julij Titograd, Dobrina Celje, in drugimi, s katerimi imamo podpisane dogovore o trajnem sodelovanju. Naša delovna organizacija je komitent Jugo-banke-osnovne banke Svetozarevo - filiala Čuprija, JIK banke - filiala Svetozarevo, v naših poslovnih prostorih pa je tudi ekspozitura LB -temeljne Banke Beograd, katere komitent sicer nismo, vendar pa z njo sodelujemo. Naš največji problem predstavljajo obratna sredstva za večjo ekspanzijo, ker banke, katerih komitenti smo, zaradi dejstva, da so tudi drugi trgovci njihovi komitenti, vodijo politiko tako imenovane »pravilne delitve sredstev«, tako da banka dejansko nikomur ne more jamčiti (nobeni trgovski organizaciji na tem območju) večjega razvoja. Dosedanji stiki z LB so sicer dali določene učinke, vendar le-ti niso izpolnili vseh pričakovanj, čeprav so ji odstopili poslovne prostore v Čupriji. VII. Program razvoja delovne organizacije An-gropromet Program razvoja delovne organizacije je v glavnem usmerjen na investicijske načrte do 1985. leta in na aktivnost pri povečanju skupnega prihodka in dohodka v tem obdobju. Sestav- ni del našega programa razvoja je tudi razvoj stanovanjske gradnje, povečanje zaposlenosti ter reševanje vprašanj, ki neposredno zadevajo življenjski standard naših delovnih ljudi. Vendar bodo večje napore kot doslej vlagali v nove naložbe in skupen dohodek ter prihodek. S programom razvoja do 1980. leta so predvidene naslednje naložbe: 1. Gradnja trgovskega centra z okoli 30.000 kvadratnimi metri v Čupriji. 2. Gradnja skladišča z okoli 2000 kv. m. koristne površine za TOZD prodaja na veliko. 3. Gradnja novega konfekcijskega obrata. 4. Povečanje proizvodnih zmogljivosti v TOZD Tehnoplet. 5. Gradnja treh novih samopostrežnic v naseljih v bližini Čuprije. 6. Gradnja prodajalne - 2000 kv. m. v Čupriji na območju Slavije. Od teh načrtov so doslej realizirali: Zajamčen je denar za začeto gradnjo skladišča za 1000 kv. m., zagotovljen je tudi denar za dograditev novega obrata konfekcije, končana je ureditev dvorišča TOZD prodaja na veliko in prometnice. Zagotovljen je denar za dograditev samopostrežnice v vasi v neposredni bližini Čuprije. Zagotovljenih je 7 milijonov din za dograditev prodajalne na Slaviji v Čupriji. Za vse te naložbe, ki so med realizacijo, je zajamčenih povprečno 30% lastnih sredstev, ostalo pa predstavlja denar bank. Za dograditev konfekcijskega obrata pa je zajamčen denar iz republiškega sklada in občine pod zelo ugodnimi pogoji. Dograditev trgovskega centra predstavlja enega največjih podvigov, za katerega je zainteresirana tako družbenopolitična skupnost kot proizvajalci našega območja. Realizacija tega programa predstavlja skupno akcijo vseh, do-čim je Angropromet samo nosilec investicije ter VI. Celotni prihodek in njegovo delitev 2iLi2.Le.toJ predstavlja bodoče organizacije za vodenje tega trgovskega centra. Za ta projekt je pripravljen elaborat in idejni načrt, nakar bodo zanj skušali zbrati potreben denar. Pripominjamo, da so za dolgoročni koncept gradnje javnega skladišča v Čupriji zainteresirani tudi proizvajalci kot organizacija za transport s tega območja prav zaradi prometnih zvez, položaja Čuprije in prihodnje regulacije Velike Morave. Cilji združevanja Osnovni cilji združevanja Angroprometa v SOZD Emona so: Samoupravno povezovanje in združevanje v veliki sistem zaradi dolgoročnega samoupravnega povezovanja s proizvodnjo z namenom, da rešimo probleme proizvodnih organizacij, kar zadeva plasman njihovih izdelkov. Izkoriščanje prednosti večjega sistema s ciljem razvoja in ekspanzije trgovine na veliko na tem območju, trgovine na drobno, reševanje problemov proizvodov konfekcije, kakor tudi izvoza pletarskih izdelkov. Povezovanje SOZD Emone preko DO Angroprometa s proizvajalci na območju Čuprije, predvsem pa s tistimi proizvajalci, ki izdelujejo blago - repromaterial oziroma surovine za predelavne zmogljivosti SOZD Emone, kakor tudi za predelovalne zmogljivosti Emoninih partnerjev. Povezovanje proizvodnih organizacij s tega območja na osnovi dolgoročnega sodelovanja s SOZD Emona ima cilj in namen boljšo preskrbo tako SOZD Emona kot boljši plasman izdelkov proizvajalcev z območja Čuprije. Hkrati uvajajo nove dejavnosti, da bi bi bolje oskrbovali SOZD Emono s proizvodi, ki jih pridelujejo in izdelujejo na tem območju. Gre tudi za izmenjavo organizacijskih in tehničnih izkušenj Emone za boljšo organizacijo maloprodajne mreže kot tudi trgovine na veliko z namenom čimboljše oskrbe občanov, uporabo skupnih inštitucij na ravni SOZD Emone za lažje uresničevanje investicijskih programov in finančnih problemov pri tesnejšem povezovanju s poslovnimi bankami. Angropromet je v skladu z ustavnimi določili in zakonom o združenem delu usmeril vsa svoja prizadevanja v povezovanje s proizvodnimi organizacijami zaradi lažjega skupnega planiranja proizvodnje in prometa. Čeprav delovna organizacija ne sodi med manjše delovne organizacije, obseg in zmogljivosti ne dovoljujejo statusa prometne organizacije, ki lahko jamči in predstavlja pomembnejši dejavnik v razreševanju problemov plasmaja blaga. Zaradi tega smatrajo, da lahko z združevanjem v večji sistem, v katerem bo delovna organizacija nastopala skupno z ostalimi članicami SOZD, ji bo dana možnost, in garancija za lažje sporazumevanje proizvodnje in trgovine. Angropromet ima v sestavu SOZD Emona (v 000 din) Opis Skupaj delovna organizacija TOZD Maloprodaja Velikoprodaja Tehnoplet Rovani ca 1 2 3 4 5 6 7 1. Celotni prihodek 327.230 163.803 150.660 3.460 9.307 2. Porabljena sredstva 296.870 147.413 143.534 706 5.217 3. Amortizacija 877 558 214 53 522 4. Dohodek 29.483 15.832 6.912 2.701 4.038 5. Zakonske in pogodbene obveznosti 7.173 3.653 2.564 385 571 6. Del čistega dohodka za oseb.doh. 19.650 11.277 3.570 1.947 2.856 7. Del Čistega dohodka za skup.porabo 328 120 51 76 81 8. Del čistega doh. za poslovne sklade 2.332 782 727 293 530 b.) za januar - september 1978 1. Celotni prihodek 337.663 153.138 169.478 5.215 9.832 2. Porabljena sredstva 299.081 133.540 159.227 1.452 4.862 3. Amortizacija 1.617 730 721 73 93 4. Dohodek 36.,965 18.868 9.530 3.690 4.877 5. Zakonske in pogodbene obveznost? 13.506 6.745 4.274 1.227 1.260 6. Del čistega dohodka za osebne dohodke 20.463 9.816 4 .640 2.495 3.512 7. Del čistega doh. za skupno porabo 193 105 46 20 22 8. Fel čistega dohodka za poslovne sklade 2.803 2.202 570 - 82 večjo možnost za ekspanzijo trgovine na veliko na območju Čuprije, kar pomeni boljšo preskrbo občanov s predmeti široke potrošnje, ker ima sistem Emone široko razpredeno kupoprodajno mrežo doma in v tujini. To pa bo dalo tudi večji promet in dohodek. Glede na renome Emone si bo delovna organizacija Angropromet vsekakor pridobila večje zaupanje in ugled tako pri kupcih, proizvajalcih in dobaviteljih. Ker ima solidne skladiščne prostore ter so lastniki ugodnih lokacij za razširitev teh prostorov, menijo, da si bodo ob zagotovitvi dobre izbire uspešno razvijali trgovino na veliko, predvsem zaradi dejstva, ker to območje nima niti enega modernega preskrbovalca blaga in repromateriala. Z vključitvijo v SOZD Emona bi se izboljšali izgledi za prodajo konfekcije lastnega proizvajalca tako v okviru SOZD in izven nje. Ker so izdelki konfekcije Angroprometa precej iskani predvsem na zahodnem tržišču, menimo, da bi problem izvoza teh izdelkov lažje rešili s pomočjo Emona Commerce. Območje Čuprije je znano po poljedelski proizvodnji in industriji, ki je zasnovana na predelavi surovin iz kmetijstva. To območje je bogato raznih rastlin naravnega porekla (gozdni sadeži in podobno), kar predstavlja surovino za določene dejavnosti predelovalcev v okviru Emone, ali ki predstavlja blago, zelo iskano v tujini. Ko imajo pred očmi vse to, smatrajo, da bi integracija delovne organizacije Angropromet v okvir SOZD Emone na široko odprla možnost vsem članicam SOZD, da se lažje povezujejo s proizvajalci našega območja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih dobrin ali da lažje organizirajo odkup kmetijskih in gozdnih plodov s pomočjo naše delovne organizacije. Zdaj in v prihodnje obstoje dobri pogoji za organizirano proizvodnjo posameznih kmetijskih pridelkov za potrebe Emone, predvsem preko kombinata v čupriji. Možna je tudi kombinacija, da bi bila vsa ta dejavnost organizirana v okviru DO Angropromet. Hkrati bi lahko zagotovili lažje in učinkovitejše ter bolj racionalno odkupovanje posameznih gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč, ki so potrebni za izvoz Emone. Pred seboj imajo dva načina organizirane proizvodnje in odkupa: Prvič organizacija odkupa preko DO Angropromet, ki ima že sporazume z določenimi proizvajalci, drugič z neposrednim organiziranjem proizvodnje in odkupa. V naslednji fazi bi lahko integrirali kakšno manjšo kmetijsko organizacijo v okvir DO Angropromet, s čimer bi zagotovili večjo ekspanzijo organizirane proizvodnje in odkupa. DO Angropromet predstavlja za proizvajalca v občini Čuprija, predvsem za PIK pomembnega partnerja, kar zadeva plasma njegovih izdelkov in zalaganja z repromaterialom in opremo. Z združevanjem Angroprometa z Emono želijo doseči močnejšo povezavo SOZD Emone kot celote s Čuprijskimi proizvodnimi organizacijami zaradi obojestranskega sodelovanja pri preskrbi in plasmaju blaga. To povezovanje ni enostransko, ker je struktura proizvodov kombinata iz Čuprije takšna, ki jih Emona išče, prav tako pa je PIK zainteresiran, da se poveže z večjim sistemom spričo dolgoročnega sodelovanja in trajnejšega reševanja določenih problemov. Ob vsem tem naj povemo, da je v čuprijskem območju dovolj delovne sile. Integracija Angroprometa v sistem Emone zagotavlja, da se bodo kupci lažje opredelovali za oskrbovanje pri Angroprometu, seveda pod pogojem, da bodo občutili določene spremembe v kvaliteti in izbiri blaga. Pri razreševanju problemov obratnih sredstev in razreševanju investicijskih naložb lahko pričakujemo močnejšo pomoč poslovnih bank, ker se bodo pojavljali kot člani SOZD z velikim potencialom. če skušamo analizirati tako cilje Angroprometa kot SOZD Emone, kar zadeva Ču-prijo, gre prvič za povezovanje Emone s proizvodnimi organizacijami na tem območju, organiziranje proizvodnje na tem območju ter odkup, kar lahko storijo takoj. Vse probleme okrog integracije in širšega povezovanja bi lahko rešili v 1979 letu. Drugič pomeni vstop v sistem Emone za Angropromet boljšo oskrbo maloprodaje in razvoj prodaje na debelo, kar pa bo trajalo leto do dve po združitvi. Uresničitev drugih investicijskih programov, odprtje novih zmogljivosti, organiziranje novih dejavnosti v okviru Angroprometa pa bi predstavljalo dolgoročnejši načrt, vendar zanesljivo uresničljiv. • Poleg omenjenih ciljev obstoja še vrsta drugih interesov tako DO Angroprometa kot SOZD Emone, zakaj v celoti takšno integracijo v celoti za sedaj ne moremo izmeriti razsežnosti. Pomembno je, da vemo, da nameravana integracija v SOZD Emona za območje Čuprije ne predstavlja, da prihaja k nam organizacija iz Ljubljane, temveč organizacija, ki bo z enim delom, to je Angroprometom, delovala pri nas. Ta okoliščina pomeni široke možnosti ekspanzije SOZD Emone kot celote na območju ožje Srbije. ZAKLJUČEK Predstavniki obeh organizacij, ki smo ta elaborat pripravili, se zavedamo, da v njem nismo mogli zajeti vseh dejstev, ki bi lahko še bolj predstavila osnovo za odločitev v združevanju in jo v tem elaboratu predlagamo. Zato bomo sa- moupravnim organom v obeh organizacijah in na zborih delavcev, ki bodo ta elaborat obravnavali, po potrebi dali še dodatna pojasnila. Zavedamo se tudi, da bodo predvideni rezultati dejansko lahko doseženi le pod pogojem iskrenega in kvalitetnega sodelovanja tako na ravni samoupravnih in poslovodnih organov, kakor tudi vseh strokovnih delavcev, ki bodo neposredno zadolženi za posamezna področja dela. Za zaključek v tem elaboratu navajamo še najpomembnejše postopke v zvezi z izvedbo združitve: Ti so: 1. delavski sveti obeh organizacij bodo morali, če želimo, da bo združitev izvedena per 1.1. 1979 čim preje obravnavati ta elaborat in, če se z izhodišči strinjajo, sklicati zbore delavcev in razpisati referendum (referendum naj bi bil v času od 4. do 14. decembra); 2. na zborih naj bi delavci obravnavali ta elaborat, delavci temeljnih organizacij Angroprometa pa tudi najpomembnejše akte SOZD Emone t. j.; a) samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Emona; b) statut SOZD Emona; c) samoupravni sporazum o združitvi v interno banko Emone. Nadalje bodo morali delavci temeljnih organizacij Angroprometa na teh zborih obravnavati tudi kandidatne liste za delegate v delavski svet SOZD in za zbor interne banke (v delavski svet bodo volili delavci iz vseh TOZD po enega člana, delovna organizacija kot celota pa še 2 člana, skupaj torej 6 članov; v zbor interne banke pa voli vsaka TOZD po enega delegata). 3. Na referendumu bodo delavci DO Angropromet odločali: a) o združitvi delovne organizacije Angropromet v SOZD Emona po stanju 1.1. 1979, istočasno pa o sprejemu sporazuma o združitvi v SOZD in sprejemu statuta SOZD; b) o združitvi v interno banko Emona in o sprejemu sporazuma o združitvi v interno banko. Zaradi racionalnosti predlagamo, da bi istočasno, ko bo izveden referendum, opravili tudi volitve v prej imenovane organe t. j. v delavski svet SOZD in v zbor interne banke. Glede vseh ostalih postopkov t. j. oblike sklepov in zapisnikov, na podlagi katerih bodo izvedeni ustrezni vpisi v sodne registre obeh organizacij, bodo strokovne službe obeh organizacij neposredno sodelovale. V Ljubljani, 17. XI. 1978 Za DO Angropromet: Za SOZD Emona: Jovan Krivokapič I. r. Ivan Muhič I. r. Direktor DO Pomočnik generalnega direktorja