kor gres Udruimma Jugosiowanskaga Uilteijstva. Nova p?3v?«a UJU- — H&soSueija ko^grasa. -Bu^eve^vno^eupra. ve — llave s@dar»jega 3?re sedlnika UJU Milana Rabrefioviča in biv- lega u-etin!ka ,,Narodne Prosvetft" Miluttna Stankovčia o dtosiodlkih na skupščini šn položaju i>o kongresu. NADAUEVANJE SKUPŠČINEJPOPOL* DNE 21. AVG. 1930. Popoldne po otvoritvi razstave je nada« ljevala skupščina svoje delo ob 4.' uri. Ker niso bila še gotova poročila odsekov, je povzela besedo podpredsednica UJU gdč. Jelisava Vavra, ki je ob tej priliki tolmačila pismcne pozdrave nekega tajnika učiteljskega udruženja v Ameriki, s katerim se je sezna» nila v Londonu na nekem mednarodnem uči* teljskem kbngresu in ki ji je izročil pismcn pozdrav za naš kongres, ki ga je prečitala. POROČILO VERIFIKACIJSKEGA ODBORA je bilo soglasno sprejeto brez debate. POROČILO (ODSEKA O LETNEM IZ* VESTJU UJU. Tov. Mil. Majstorovič, ki je bil poročes valec tega odseka, je prečital poročilo odseka o izvestju UJU. Odsek- je ugotovil, da je bilo v prošlem letu več uspehov nego neuspehov. Organiza* cija je dosegla lepe uspehe z o-zirom na oja^ čenje in izpopolnitev organizacije. Ako tudi ni bilo toliko enakega uspeha pri delu na za= ščiti stanovskih interesov, smatra odbor, da je organizacija zastavila vse napore in storila vse, kar je bilo v njeni moči. O izvestju je govorila na to le tov. ga. Nikoletičeva, učiteljica v Skoplju, ki je zahte^ vala od uprave UJU, da se čimbolj zavzame za izjednačenje materijalnih prejemkov po» ročenih učiteljic z neporočenimi. Izrekala je protest proti temu, da se odvzema z neučitelji poročenim učiteljicam stanarinski dodatek. Navaja nekaj občih slučajev, s katerimi so poročene žene zapostavljene in zahteva. da uprava UJU deluje na to, da se ta krivica odpravi. Na njene pripombe je odgovoril podpred* sednik UJ{J tov. Vujanac, ki je točasno pred* sedoval skupščini. V tem prevzame predsedstvo predsednik Vlada Petrovič, ki ugotovi, da se ni nihče več javil k besedi, kar znači, da kongres priznava delo uprave in poročilo o delu UJU in se strinja z njim. i»Mi smo res delali kolikor smo mogli in kakor smo umeli. Vprašam vas, ako (»primate«) sprejmete poročilo odseka in daste s tem upravi razrešnico?« Sprejeto so= glasnp! Ker ostali odseki še niso izdelali po= ročil. je zaključil ob 6. uri skupščino in jo napovedal za naslednji dan ob 9. uri. VECERNI KONCERT UČIT. PEV. iZBORA »MARINKOVIČ«, Ob 21. se je vršil koncert učiteljskega pevskega društva »Marinkovič« iz Beograda v oficirskem domu. Dvorana je bila nabito polna in se je udcležilo koncerta skoro vse učiteljstvo, ki je pri.šlo na kongres UJU. Nastopil je učitcljski mešani zbor. ki ga je vo>di!-4irigent g. Vladimir Slatin, profesor glašbene akademije v Beogradu. »Marinkoviču« se obeta lepa prihodnost. Zapel je med drugim dva Mokranjčeva ru= koveta Krstičevo »Bajko srpskega junaka«. Pri koncertu je sodeloval z nekaj solotočkami tudi g. Jankovič. ; Zatem se je vršil ples. Med odmorom je pozdravil učiteljsko pevsko društvo »Marin= kovič« predsednik Ijubljanskega učiteljskega zbora tov. Drago Zupančič, ki jc izmenjal z dirigentom znaka obeh pevskih zborov. NADALJEVANJE KONGRESA DNE 22. AVGUSTA 1930. Ob 9. dopoldne se je nadaljeval v veliki univcrzitetni dvorani kongres UJU. Predsedoval je tov. Vlada Petrovid. SIo= vcrivSkt zapisnik je vodil tov. Miloš Verk iz Rpgaške Slatine. Ogromna dvorana je bila že pred pričetkom ppvsem napolnjena. tako da so morali posetniki stati na hodnikih. POROČILO ODSEKA ZA PRAVILA. Predsednik je dal besedo tov. Milanu Ras brenoviču, ki je bil predsednik odseka za pravila. On je izvajal jako precizno stališče od* seka Odsek je pri svojem delu gledal v prvi vrsti na to, da se najde baza za sporazumno delo brez preglasovanja. Vkljub temu je v odboru prišlo do oddvojenega mišljenja treh članov. Poudaril je, da v. pogledu smotra UJU in njegpvega delovanja ni bilo različnih naziranj. Do različnih naziranj je prišlo v pogledu te= ga, ali naj se UJU organizira po sekcijah v dosedanjem pravcu ali po banovinah. On pravi: Ker današnje sekcije niso osnovane ne-na plemenski in ne pok'rajinski osnovi ter imajo svoje veljke prpsvctne in gospodarske ustanove, jih je treba nadalje obdržati, kakor so to storili profesorji, zdrav* niki itd. Toda, da bi se ustreglo tudi onim, ki so za banovinske sekcije, se je pristalo tudi na to na ta način, da se take sekcije lahko formirajo tam, kjer se "U sreskih društev ba= novinskega teritorija izreče za to na svojih zborovanjih. Poleg tega se prepusti obmejnim društvom, da na svojih zborovanjih z 2/.i ve« čino sklepajo, kateri sekciji se hočejo priklju« čiti. Na ta način se je hotelo zadovoljiti vse struje. Ako se osvoji ta temelj. se bode Udru* ženje okrepilo in enako tudi navdušenje za delo. kar bo dvignilo naš ugled in potrebno priznanje. Na to stališče so v odseku pristali dele« flati sekcije Beograd, Ljubljana in Split, a so bile proti temu sekcije Zagreb in Sarajevo. Oni so^stali na stališču. da je s pravili treba predvideti samo banovinske sekcije. Poročilo o odsekovem stališču je na to prečital sourednik »Narodne Prosvete« tov. Dušan Prica. Poleg gornjega stališča in točke je od* sek predlagal izpremembe k projektu, ki ga pbsega »Izvegtaj«, še: 1. da se vnese poleg narodnega tudi dr» žavno edinstvo, ki je po 6. jan. 1929. dobilo nes.trankarski značaj; 2. da sme UJU imeti tudi pevske od= seke; 3. da so v širjem izvršnem odboru tudi predsedniki vseh sekcij, ki se morajo sesta« jati na seje najmanj vsaka 2 meseca, na stro= ške centralne blagajne ter rešujejo vse glav« ne posle Udruženja in o, njih napravljajo sklepe, ki so obvezni za ožji odbor, da jih izvede; 4. v prehodnih določbah je odsek stavil izpreminjevalni predlog, naj ostane stari od< bor do potrditve novih pravil, izvoli se pa odbor tudi po hovih pravilih, ki stopi šele te= daj v funkcijo, ko bodo nova pravila odobre= na. (To staiišče je plenutn zavrgel popoldne, dočim je bilo dopoldne sprejeto, ker se sploh ni debatiralo o teh 4 točkah, ampak samo o sekcijah ter je zaradi tega prišlo popoldne do nesporazuma pri volitvah) IZJAVA POV. UJU (ZAGREB GLEDE PRAVIL. Takoj po govoru tov. Rabrenoviča in či* tanju poročila po poročevalcu tov. Prici je govoril g. Josip Pezelj, predstavnik zagreb^ škega poverjeništva, ki je prečital naslednjo Deklaracijo Udruženja jugoslovenskega dliteljstva pov. Zagreb. Učiteljstvo udruženo v tem poverjeni« štvu, deluje stalno za šolo in stan, v smeri popolnega jugoslovenskega državnega edin« stva. V tem pogledu je edina direktiva vse* mu učiteljstvu iz teh krajev, obnovitveno stremljenje Nj. V. kralja in kraljevske vlade, v katerem sodeluje učiteljstvo z največjo udanostjo. ; ) {. . : 1.1 ~ iTiiM V tem smislu je bila prirejena, in se je tudi spontano izvršila, naša IX. pokrajinska skupščina v Beogradu dne 19. avgusta. katere sklepe odobrava vse udruženo in neudruženo učiteljstvo iz teh krlajev. Sklicujoč se na ta dejstva in v zvezi zgo> tovimi pojavi zadnjih dni pri nas, zahteva naše jičiteljstvo na današnji skupščini nasled^ nje: 1. Sprememba pravil naj se neizogibno izvede z reorganizacijo po banovinah. 2. Podlaga udruženja je državnosnacijo= nalna v smeri integralnega jugoslovenskega edinstva, da sc pa more v udruženju to iz* vesti, mora vladati prihcip večine in ne pro=> porca, po katerem bi moglo priti do izraza strankarstvo, proti kateremu se bori to po* verjeništvo že nekaj let na vseh zborovanjih. 3. Za čim učinkovitejšo izvedbo tega smo* tra zahtevamo, da pridejo v odbor aktivri\ učitclji in da se deluje v izključno nacijonai« nem duhu. 4. Z ozirom na pred kratkim podano \ijavo zagrebških aktivnih učiteljev, ki so bili dosudaj izven skupnega udruženja, a žehjo z nami popolno edinstvo v de!u za kralja in domovino, izjavljamo največjo pripravijennst za ujedinjenje vseh učiteljskih vrst na pod« lagi popolne enakopravnosti in splošnih, pro« svetnih in stanovskih interesov. 5 Apeliramo na današnjo skupščino \n vse tovariše(ice), ki so prožeti s pravim na» cijonalizmom, da sprejmejo to v današnio resolucijo skupščine ter, da to tudi izvedejo, kar bo v dobro naše organizacije in v intt-rcsu cciega učitcljskega stanu. STALIŠČE SEKCIJE LJUBLJANA GLEDE ' PRAVIL. Po izjavi sekcije Zagreb se je razvila ob« širna debata. Povcrjenik pov. UJU Ljubljana tov. Ans drej Skulj je izjavil v imenu sekcije Ljublja^ ria. da si osvaja sekcija stališče odseka glede sekcij po sedanjih poverjeništvih ali po ba* novinah, ker je to stališče jako liberalno in iirokogrudno ter prepušča možnost razvoja na en ali drugi način ter evolucijski razvoj stvari. Noče ničesar oktroirati in nasilno ali revolucijonarno jzvestl, ampak se pusti svj« boda in najširše soodločevanje. nekak plebi« scit v tem vprašanju članstvu. DEBATA. Tov. Vasa Oreščanin govori proti pred= logu in za banovinske sekcije. Tov. Dušan Vitorovič iz Niša pravi: Po izjavi g. Skulja in po resoluciji, sekcije Beo« grad smatram. da je vprašanje reorganizacije definitivno rešeno. Niti eden, ki je iznesel na» sprotno mišljenje, ni doprinesel potrcbnih argumentpv in krepkih razlogov v obrambo svojega stališča. Čudi me izjava tovarišev iz Zagreba, ki so dosedaj najživejše žastopali sedanjo razdelitčv. Prosim tovariše iz sekc^ie Beograd, da se priključijo tovarišem iz sek^ cije Ljubljana in da glasujemo za predlog odbora. Tov. Djttrid iz Strumice veli: Obžalujem, da na tej skupščini slišim besede pleme, po= krajina in provincijalizem. Razdelitev po bu^ novinah bi zelo radi sprejeli tudi mi učjtilji iz Južne Srbije, ker bi bil to naš lokalni inte* rcs, da dobimo sekci.jo v.Skoplju. Toda mi ne aledamo na naš lokalni interes, nego na obči. V imenu učit. društva iz Strumice prosim to^ variše, da glasujejo za predlog odbora. Tov. Nedeljko Lazarevič iz Sarajeva preds laga, da se uvedejo banovinske sekcije z mo= difikacijo, da se več manjših lahko združi v eno večjo. V prilog odborovega predloga so še go* vorili tov. Boža Josinovič iz Šabca. Dušan Sestan iz fPtuja. Radoje Ristič iz Vlad. Hana, Stojadin Petrovič iz Jagodine, tova. Nikoletič iz Skoplja, Filip Tošovič iz Beograda, Milan Cvijovič iz Beograda. Tov. Zarije JoVanovič je zagovarjal upra« vo brez vsekakih sekcij, da bi bila samo apeska društva in centraia. IZJAVA POV. UJU SARAJEVO GLEDE PRAVIL. Tov. Radotnir Popovič, sarajevski pover« jenik, zastopa stališče osnovanja sckcij po ba« novinah in očita sekciji Beograd posebno čia* nom iz Beograda. Re&olucija učiteljstva sekclje Sarajevo. (Objavljena v »Politiki«.) Delegati sreskih učiteljskih društev po« verjeništva Sarajevo so priredili danes sesta* nek radi nekih vesti o razdiranju Udruženja jugoslovenskega učiteljstva in na tem sestan« ku podpisali sledečo izjavo: Mi smo za edinstvo Udruženja jugoslo« vejnskega učiteljstva s sedežem glavnega od« bora v Beogradu in s sekcijami po razdelitvi naše države na upravne teritorije (deset sekcij). Beograd, 20. avgusta 1930. Predsednik sarajev. sekcije: Radomir Popovič. (Sledi še štirideset podpisov delegatov sreskih učit. društev sarajevskega poverje« ništva.) STALIŠCE SEKCIJE BEOGRAD GLEDE PRAVIL. Na to je podal pov. bcograjskc sekcijc UJU sledečo oficijelno izjavo: Beograd je vedno, tudi v prcteklosti da* jal vzgled obče široke tolerance. Bcograjsko učiteljstvo je dvigalo zastavo tudi tedaj, ko je ta država postala močna in samostojna. Tudi v momentu, ko je dobila država inic SHS smo izdclali pravila v zmislu ideje jugo*slovenstva in smo nazvali svoje udruženje ju= goslovenskim. „. . Potrcbno jc prepričanje, da so ucitelji prepričani Jugoslovcni in konstruktiven ele« ment. Zakaj sc hočemo sedaj, zaradi banovin* ske upravnc razdelitve prepirati in slabiti naše velike cdinice, ustvarjajoč malc. Jaz scm za to, da dosedanje sekcije ostanejo. toda ko ne bo več potrtebe za nje, da ale tudi te ukis nejo. Pozivam vse zavedne delavce in prija* telje Udruženja, da si osvojc odločbo večine in se vsi sporazumemo v tem. ZOPET DEBATA O /PREDLOGU ZA PRAVILA. Za tcm sc je znova razvila debata, v ka= tero je poseglo več učiteljev, ki so očrtali dve struji. Eni so bili za banovinske sekcije, drugi za sedanjc stanjc. Obojim govornikom so pritrjevali pristaši istcga naziranja. Clani sarajevske sekcije so odločno za* htevali banovinske sekcijc in njim so se pri= družili mnogi zastopniki zagrebške sckcije. Ker je izgledalo, da debate ne bo konec, so delegati pričeli klicati: »Dovolj jc debale, glasujmo!« ; Lista prijavljenih govornikov je bila iz= črpana. PREDLOG ZA iPOIMENSKO >GLASOS VANJE. / Predsednik pov. UJU Sarpjeivo, tov. D. Popovič, je stavil v imcnu te sekcije predlog, da se glasuje poimensko in sc mora manjšina na to pokoriti večini. Ta predlog je bil od skupščine odbit, po« sebno ker je bila že pozna ura. V protest so delegati pov. UJU Sarajevo zapustili dvora* no in njim se je pridružilo nekaj dclegatov zagrebškega poverjeništva. Toda ta korak ni vplival na nadaljno delo skupščine. GLASOVANJE O PREDLOGU IODSEKA ZA PRAVILA. Predsednik V. Petrovič je dal predlog od= seka na glasovanje z dviganjem rok, šc ko so bili navzoči delegati sarajcvskega poverjcni^ štva, ki pa niso sodclovali pri glasovanju. Predlog je bil z veliko večino sprejet. (Pri tem je pa skupščina popolnoma prezrla debato o ostalih štirih predlogih odseka, osobito o vo= litvi novcga odbora, ter je bilo to brez debate sprejeto, kar je dovedlo do popoldanskih ne* sporazumljenj.) RESOLUCIJA KONGRESA UJU. Med tem je izdeloval posebni odsek, v katerem je bil za pov. UJU Ljubljana tov. Josip Kobal, resolucijo, ki naj bo predložena kongresu. Skupščina je nadaljevala delo. Pre* čitano je bilo poročilo odseka za resolucije, ki mu je predsedoval tov. Ljuba Pavlovid. Resolucija je bila brez debate sprejeta. Resolucija jubilejnega kongresa se glasi: Po svetovni vojni se je jugoslovensko učiteljstvo združilo in je takoj združeno naj= živahnejše nadaljevalo delo za duhovno zbli* žanje in narodno edinstvo Srbov, Mrvatov in Slovencev. Tudi na svojcm desctletnem slavju najiskreneje pozdravlja to misel, tem bolj, ker se sedaj ustvarjajo jugoslovenski idcali. Da bi pa učiteljstvo še nadalje moglo eim uspešnejše delati za blagodejni razvoj drža* ve, izraža s to resolucijo naslednje svoje želje: I. V splošnem oziru naj vsak učitelj iz kraljevine Jugoslavije z vscmi silami dela za dosego duhovnega narodnega jugoslovenskcga pojmovanja in istih teženj. II. Glede na narodno šolo in šolsko upra« vo želi, da bi bilo HJJU kot legitimen pred* stavnik in polnopraven pooblaščenec učitelj« stva sodelavec državne prosvetne uprave, od katere naj bi sc vedno koi tako smatralo tudi pri izdelavi zakonskih načrtov, ki sc Fičejo narodne šole in narodne prosvete, pri. izdelavi uredb, pravilnikov, učnih načrtov in učnih programov, kakor tudi pri drugih poslih sploš= nega šolskega značaja. Nadalje, da se čimpreje reorganizira glav* ni prosvctni svet in da bi bilo pri tem tudi osnovno^šolsko učiteljstvo dostojno zasto* pano; da se pospeši otvarjanje šol in povsod uvede reden in popoln pouk, da se takoj prične otvarjanje višjih narodnih šol in da se čim prej uresniči z zakonom o narodnih šolah določeni fond za graditev šolskih poslo* pij in učiteljskih stanovanj, in končno da se omogoči uporaba vsake dobro kva= lificirane učne knjige, ker se samo na ta na= čin more izpopolniti šolska književnost. III. Glede na učiteljstvo samo in v inte= resu duševnega miru ter večje usposobljenosti učiteljev narodnih šol želi, naj se strokovno usposobljenost izpopol* njujc na tečajih, ,ki naj se vrše po potrebi. Učiteljem naj se zagotovi stalnost službe in se izpraznjena mesta pravočasno objav* Uajo, v zboljša njihov gmotm polozaj in učiteljc nagradi enako, kakor ostalo uradništvo s so= razmerno strokovno izobrazbo, zagotovi z zakonom določena stanarina, ki naj sc vračuna tudi v pokojnino. nakažejo naj se jim redne draginjske do= klade po krajih, v katerih bivajo, z državnimi uradniki poročenim učiteljicam naj se izpla* čujejo polne draginjske doklade, nadalje naj se ugodno reši vprašanje po= godbenih učiteljev, šolskim upraviteljem, ki poučujejo v raz« rcdih, naj se priznajo upraviteljske doklade, učiteljski kandidati naj se čimpreje na* mcščajo ter ueiteljem omogoči čim lažje in čim cenejše zdravljenje. IV. Glede na UJU se izraža želja, naj bo vsak učitelj njegov član in dela za prospeh njcgovih namenov. Istočasno se izrcka iskre* na želja, da bi se ludi ona hrvatska društva, ki so doslej šc ločena, pridružila UJU. . BANKET V HOTELU »IMPERIJAL«. Beograjska mestna občina je priredila opoldne v hotelu »Imperijal« banket za uči= tcljstvo. Banketu so prisostvovali v imenu beograjske občinc g. dr. Stojadinovič, glavni odbor in večje število učiteljstva iz vseh kra« jcv naše države (vsega 70). Mcd obcdom je prišlo do prisrčnih in iskrenih manifestacij za Beograd. Gostc je pozdravil g. dr. Miloslav Stojadinovič, ki je v svojem govoru pohvalil delo učiteljstva in poudarjal, da njihovo delo v šoli in izven nje nikakor ne zaostaja za istim delom v inozem« stvu, posebno v zapadnih državah. Od učiteljstva so se zahvalili za zagreb* ško povcrjeništvo tov. Ivan Vereš, ki je pou* darja!, da nam je bil Beograd mnogo prejc Pijemont ncgo skupna prestolnica. Za ljub? Ijansko poverjeništvo tov. Skulj, za splitsko tov. Grega in za sarajevsko tov. Popovič. POPOLDNE 22. AVGUSTA 1930. POROOILO FINANCNEGA ODSEKA. Ob 15. se je kljub veliki vročini, ki je vladala v Beogradu, nadaljevalo zborovanje v univerzitetni dvorani, ki je bila zopet napol* njcna. Navzoči so bili zopct tudi Sarajcvčani. Podano jc bilo poročilo finančnega odse^ ka, ki je pripravil ves materijal na posebni scji pod vodstvom ljubljanskcga glavnega blagajnika UJU tov. Rada Gruma. Poročilo navaja denarno stanje organiza^ cije, ki jc precej narastlo od zadnjcga kon« gresa. UJU si je zgradilo tekom zadnjega leta »Dijaški dom«, čegar sliko je^)bjavil svoje^ časno že Učit. tov. in ki je veakega pomena za UJU. Ta Djački dom je vclik plus za delo uprave UJU. Prečitan je bil zapisnik odseka, s katerim se zahteva, da se knjigovodstvo preuredi vr modernem zmislu ter se odpravijo nckateri manjši nedostatki. Naloga odbora UJU je, da se zahteve tcga zapisnika striktno izvedejo. DEBATA O VOLITVAH JN NOVI UPRAVI UJU. Simpatično je bila sprejeta izjava tov. Oreščanina iz Zagreba, ki je bil svojcčasno v zagrebškem veleizdajniškem proccsu pod ba^ nom khucn Hedervarijem obsojen na smrt. Zavzemal se je za složno delo ter je po= udarjal v svojem tempcramentnem govoru, da se člani zagrebškega pov. pridružujejo skle* pom, sprejetim dopoldnc, tako glede vpraša* nja poverjeništev, proporca in drugih zadev. Mi Hrvati, je naglašal, smo prav tako Ju= gosloveni kakor vi in bomo vedno z vami na isti črti. Njegova izjava je bila sprejeta z bur* nim odobravanjem. Posebna debata se je vršila o novi upravi, glede katere so se pojavila različna mnenja. Eni so zahtevali nove volitve, drugi pa so vztrajali na tem, naj obdrži sedanja uprava mandat do prihodnjega kongresa. Na predlog predsednika tov. Petroviča je bil izvoljen posebni odbor za proučitev tega vprašanja in eventuelno sestavo kandi« datne liste. V ta odbor sta sporazumno z de> legati ljubljanskega poverjeništva prišla tov. Skulj in Dimnik. Odbor je siocjr sloglaisno spres jel, da naj oi&tane s(tari adbar do spilejletja no5 vih piiavil ozirtoma potrditve pravil. Ko pa je to vpfašanje prišlo pfled plqnum, ise je |>iazvila zelo dolgotnajna debata in je zavladbla težka atmosfera. Celo nekateri člani odbora so v plenumu z ozirom na razpoloženje dclegatov dcsavouirali ta sporazumcn predlog. Večina sekcij jc bila proti temu, da bi kongres sploh volil novo upravo, čcš, da bi to bilo nezakonito, ker še pravila niso potrjena. V imenu ljublj. sekcije je tov. Skulj iz= javil, da sicer sprejema nove volitve, vendar pravi, da so učitelji pov. UJU Ljubljania do» bili vtis, da tu ne gre za to, da bi se dobila dobra pravila in tudi dober upnlivni odbor, rtiarveč da je vsa borba osebnega značaja. Po* samezni govorniki, ki so nato govorili, so prehajali celo v psebnc napade. Predsednik tov. Petrovič jc skušal pomm ljivo vplivati, vendar se mu to ni posrečilo. Vedno so se čuli klici z galerije: »iPodajte ostavko!« Na kongresu je zavladala težka atmosfera. IZPRAZNITEV ZBOROVALNE DVORANE. Prcdsednik je komaj uspel s svojim pred* logom, da se dvorana izprazni in da se do= pusti vstop samo dclegatom. Po daljšem od* moru se je to tudi zgodilo in v dvorano so prišli samo delegati, ostali pa so se podali na galerijo, od koder so neprestano delali nemir in z raznimi medklici motili potek kon« gresa. PRICETEK NEMIROV. Po odmoru je izjavil pov. Skulj, pover« jen, v imenu odbora, da se volitve po novih pravilih nc morejo izvršiti preden ista niso odobrena od oblasti. 'Predlaga, da ostane stari odbor do odobritve pravil in volitev na pri* hodnji skupščini. Nato se takoj oglasi tov. Sveta Gojkovid, ki. je bil v odboru za sestavo liste ter pravi: »Poročilo tov. Skulja se nanaša na pristanek samo enega dela članov odbora, drugi člani odbora niso pristali na stališče, ki ga je iz= nesel tov. Skulj. Mišljenje čLanov beogradske, sarajevske in splitske sekcije je bilo, da se izvoli nova uprava po novih pravilih. Ta izjava je presenetila delegate, ki so se začudili in nastal je nemir in krik v dvo= rani. Govorilo je več govornikov, ki pa niso bili v stanu pomiriti zborovalce. Na to se oglasi predsednik pov. UJU Beograd tov. Milan Popovič, ki pravi: Jaz sem temu odboru predsedoval. Bili sta dve struji: ena da ostane stara uprava, a druga, da se voli nova uprava. Moje je bilo mišljenje, da volimo novo upravo, toda pre= vladovalo je drugo naziranje ter sem vsled tega naprosil tov. Skulja, da on to poroča skupščini. Jaz sem za to, da se voli nova uprava, a da stara vodi posle do odobrenja pravil. Nastal je zopet nemir ter je govorilo več govornikov. V imenu zagrebškega pov. UJU je podal tov. Ambrož Pestiček izjavo, da so proti vo= Htvam nove uprave in nečejo delegati sodelo^ vati pri volitvah, ker smatrajo vplitve za pros tipostavne^ dokler pravila niso odobrena. Nemir je naraščal, posebno je zagrebške delegate vznemirjala neka izjava bivšega nji« hovega člana Petra Gruiča, ki je bil preme* ščen v zadnjem času v Skoplje. Naposled se oglasi zopet pov. Andrej Skulj, ki izjavi, da zaradi težkega položaja pristaje na volitve, ali ne po pravilih, ki jih oblast še ni odobrila. Poudari pa: »Dobil sem vtis, da se tu ne dela za noVa dobre pravila in zdravo upravo, nego za o&ebnpsti.« iPredsednik je bil primoran zopet odre* diti odmor. / NOV POIZKUS ZA SPORAZUM. Napetost je naraščala, v avli so se sestali zopet predstavniki poedinih poverjeništev, da bi sestavili liste. Zagrebški zastopniki so zahtevali v slučaju, da se črtajo eni upokos jenci enako postopanje z drugimi. Pri tej pru liki se je videlo, da je bilo vse prejšnje ma« nevriranje z volitvami in zveze tega vpraša= nja s pravili zgolj osebnega značaja — da odide en predstednik in pride drugi. Sporazum je bil nemogoč, ker se je lista in Tjudi kratko* malo diktiralo in vnašalo celo od ljudi, ki niso imeli nobenih pooblastil ampak^e svoje aspiracije pri vsej zadevi. Tako postopanje je ogorčilo zastopnike zagrebškega, ljubljanskega in splitskega po* verjeništva. IZJAVE POVERJENIŠTEV. Po odmoru je nato dobil besedo tov. Du« šan Šestan, ki; je izjavil v imenu sekcije Ljub= ljana, da smatra za nemogoče volitve v taki atmosferi ter ne more to dovesti do dobrega rczultata, zaradi česar se sekcija izreka proti izvršitvi volitev, posle naj vodi stari odbor, ki; je izvoljen v Zagrebu za tri leta. Na to je podal v imenu zagrebškega po= verjeništva izjavo tov. Ljudevit Krajačič, ki se je solidariziral z ljubljanskim poverjeni^ štvom. Z ljubljanskim poverjeništvom se je so* lidariziral v imenu svoje sekcije tudi pred^ sednik pov. UJU Split. Z vseh strani so- se čuli klici proti vo» litvam. *• V imenu sekcije Sarajevo se oglasi tov. Krsta Matijaševič, ki zahteva, da se zboruje po dnevnem redu in se volitve izvrše. Nastal je zopet nov vik in odobravanje enega in drugega stališča. iPredsednik tov. Vlada Petrovič je skušal priti do besede, a dolgo mu ni uspelo, nato .ilzjavi: »Večina poverjeništev se hoče abstinirati (k! volitev. Kcr je situacija tako težka, a vse= eno ne morem prevzeti na sebe to ulogo, da izvršim pod danimi razmerami; volitve, imam pravico in dolžnost, da o tem izvestim z do= pisom upravno oblast, da pošlje komisarja.« To je izzvalo oglušen hrup. Klici so se čuli z galeriije in parterja. Govorniki ,so se dvigali na klopi in so govorili brez odobrenja in ne da bi jih kdo čul, vsak seveda za "svojo tezo. Situacija je postala strahovito mučna in težka. VOLITVE NA OKRNJENI SKUPŠCINI. Proti koncu so mnogi ljubljanski. zagreb« ški in drugi delegati že zapustili dvorano v mnenju, da se dnevni red ne bo več nada* ljeval. Predsednik Petrovic je odšel iz dvo* rane in predsedstvo jc prevzel podpredsednik Vujanac, ker se predsednik ni več vrnil. Vkljub vsej situaciji je beograjsko po= verjeništvo izneslo svojo listo in so bili iz« voljeni z glasovi, kolikor je ostalo pač dele* gatov še v dvorani in ob pasivnosti še navzo* čih delegatov zagrebškega, splitskega in ljub« ljanskega poverjeništva, sledeči člani v iz= vršni odbor: Milan Rabretiovič, Ljuba Pavlovič, Milo« rad Vujanac, Miladin Cvijovič, Mil&n Mihaj« lovič, Damljan Rašič, Milan Popovič, Danilo Milanovič, Pavk Flere, Sttevan Tintor, Vujica Petkovič in .Dušan Prica. Za namestnike: Bogdan Vašid, Dragiša Štes fanovič, Stana Cvetkovič, Milorad Gojkotvid in Nikola Milenkovič. V širjem glavnem odboru in v nadzor« nem odboru. naj ostanejo dosedanji člani, ako ne podajo poedinci ostavke. To je bilo prvič, kar obstoja UJU, da se je izvolila lista, na katero niso pristala vsa po« verjeništva in doSedaj ni poizku&alo ni eno poverjerništvo, da bi preglasovalo samo ali v zvezi z ostalimi poverjeništvi ostala poverje. ništva. Proti temu je sedanji odpor, k«r je izključeno, da bi imelo tako vodStvo organls zacije potreben ugled in avtdiitativen vpliv, ki je potreben posebno sedaj, ko se rtešujejo najaktualnejši problemi za šolo in učiteljstvo. KONSTITUIRANJE VODSTVA UJU. Dne 24. avgusta t. 1. se je sestal širši glav* ni odbor UJU in izvršil konstituiranje. Za predsednika UJU je bil izvoljen tov. Milan Rabrenovid, za I. podpredsednik tov. Milan Vujanac, za II. podpredsednika tov. Jelisaveta Vavra iz Zagreba, za tajnika tov. Milan Mi» hajlovič in tov. Damjan Rašič, za urednika »Narodne Prosvete« Milan (Popovič (poverje< nik UJU Beograd) in Dušan Prica, za uredni* ka »Učitelja« Vujica Petkovič, za zastopnika v mednarodni federaciji učiteljskih društev pa Danilo Milovanovič. Volitev je bila izvr* šena ob nenavzočnosti zastopnikov zagreb« škega, ljubljanskega in splitskega poverjeni* štva. Po poročilih listov je bilo od 37 članov navzočih 19, torej odsotnih 18. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: za predsednika^Boža Radulovič, za podpredsednika Mita Lujid, za tajnika Bora Pavlovid, za člana Radojka Ni« kolid in Jovan Boškovid. IPO KONGRESU. Izvoljen je odbor, ki ima nalogo izgladiti spor — iradi tega se izvoljeni odbor ni hotel konstituirati. (»Politika« 24. avg. 1930 priobčuje sledeči članek tov. Milana Rabremoviča iz Beograda:) Konec učiteljskega kongresa je zapustil precej mučen utis na vse učiteljstvo. Vsi so občutili neprijetnosti, ker je prišlo do neso* glasij pri bolj osebnem in postranskem vpra« šanju in ne pri načelnem. Radi tega so vsi vo< ditelji in sekcijski odbori ostali včeraj v Beo* gradu, da bi poskušali doseči soglasnost in izgladitev spora, ki bi: mogel dovesti udruže« nje do nepotrebnih pretresljajev. Istočasno so vsi obžalovali, da je prišlo do prepirs a<a jubilejnem kongresu, ki bi moral biti mogoč» na nacijonalna in stanovska manifestacija. Razen tega je tudi dosedaj prišlo večkrat do raznih momentanih prepirov, a se je vedno našla baza za sporazum in učitelji so odhajali s svojih skupščin z lepimi rezultati. Včeraj dopoldne se je skušalo priti v stik s predstavniki vseh sekcij. Izvoljeni člani no> vega odbora so se zbrali v Dačkem domu. Njihovi; seji je prisostvovala gdč. Jelisava Vavra v imenu zagrebškega poverjeništva in g. Kutlača v imenu splitskega poverjeništva kot opazovalci. Le ljubljansko poverjeništvo ni paslalo svojega predstavnika. Seja je imela potrebno večino za delo. V početku se je so= glasno konstatiralo, da je bi:l celoten posto« pek pri predsinočnjih volitvah novega odbora popolnoma pravilen. Prvič, volitev novega odbora je bila na dnevnem redu. Javljen in odobren dnevni red se ni mogel menjati in večina je po vsej pra« vici zahtevala volitve. Drugič, večina novega odbora obstoja iz članov, ki so prišli v odbor po pravilih in na podlagi svojega položaja. Radi tega bi ti mo* rali priti v vsakem slučaju v odbor. Tretjič, predsednik ljubljanske sekcije g. Skulj je podal na skupščini izjavo, naj ostane stari odbor, kar stvarno itak pomenja volitev odbora, in četrtič, kandidirane osebnosti so bile iz» voljene soglasno od večine in sicer znatne večine. Pa vendar in poleg tega ker je vsa zadeva taka, se niso hoteli člani novega odbora kon? stituirati, dasi so imeli po pravilih to pravico. Dejstvo, da niso pri volitvah sodelovala tri poverjeništva. dasi so v manjšini, je privedlo člane novega odbora do tega, da so izrazili željo, da se skuša priti do skupnega dela. Iz teh razlogov je predlagal g. Milan Ra? brenovič, kateremu je bilo ponudeno mesto predsednika, da se ne prične z nikakim delom in da naj se tudi odbor ne konstituira, preden se ne pride v zvezo s poverjeništvi Zagreb, Ljubljana in Split. Potrebno je zastaviti vso dobro voljo in vsa sredstva, da se doseže spo« razum, je izjavil g. Rabrenovič. Predlog je bil sprejet skoro od vseh čla^ nov. Sprejet je bil tudi radi tega, ker se ve« ruje, da bodo tudi ostala poverjeništva sode* lovala v nadaljnem delu udruženja, ker se ne more domnevati, da bi ne hotela sode'ovati samo radi tega, ker niso bila pri volitvah nav* zoča. Da se doseže sporazum, je izvoljen po« seben ožji odbor, v katerem so gg. Milan Ra> brenovič, Milorad Vujanac, Radomir Popovič, gdč. Jelisava Vavra in g. Kutlača. Odboru je poverjena naloga, da pride v stik z vsemi poverjeništvi in se potrudi do= seči poravnavo spora, kar je v interesu udru* ženja in celokupnega učiteljstva. SPOR V UCITELJSKI ORGANIZACIJI. (»Politika« 4. sept. 1930. prinaša sledeči č'anek urednika »Narodne Prosvete« tov. Mi« lutina Stankovida iz Beograda:) O priliki jubilejnega kongresa Udruženja jugoslovenskega učiteljstva se je dogodilo ono, kar bi se ob taki priliki moglo najmanje želeti: nastal je spor med sekcijami udruže» nja, ki je končal s tem, da so zagrebška, ljub« ljanska in splitska sekcija zapustile učiteljski kongres med volitvami novega odbora. Na ta način je ostal novoizvoljeni odbor Udruženja jugoslovenskega učiteljstva brez sodelovanja omenjenih sekcij. Tak zaključek jubilejnega učiteljskega kongresa je zapustil ncprijeten utisek pri učiteljih in pri njihovih prijateljih, prav za prav pri vseh, ki se intere^ sirajo za delo učiteljstva in njihove organiza^ cije. Samoobsebi razumljivo je, da ne mo< rejo biti pojavi v učiteljski organizaciji po^ vsem indiferentni ne samo za učiteljstvo nego tudi za širšo javnost. Ker duh, ki Vlada v uči= teljski organizaciji;, se more smatrati kot sin* tcza mišljenja in čuvstvovanja onih, ki jo tvorijo in katerih razumevanja morejo biti rczultat najvišjih nalog narodne šole. Naše učiteljstvo, kot celota, je pokazalo z delom. da je bilo v vseh slučajih na višini svoje naloge in je to do sedaj vedno potrje* valo ž delom svoje orga^nizacije, ki je v mars sičem mogla služiti za vzgled. V toliko bolj je iznenadil dogodek na učiteljskem kongresu in daje povod, da se natančneje prouči, kaj je zmešalo dobro razpoloženje mcd učitelj« stvom in dovedlo do tega, da so zapustile na dan, ko se je proslavljalo cdinstvo vsega ju* goslovenskega učiteljstva, tri sekcije jubilejni kongres in odrekle sodelovanje pri volitvah novega odbora, ki bi moral voditi in repre* zentLrati vsc jugoslovensko učiteljstvo. Tolažilno je reči, da niso to nikaka spres menjena razumevanja z ozirom na samo ide= jo, ki je združila učiteljstvo v zajednico. Na kongresu samem se je konstatiralo, da je prišlo do aesoglasja radi popolnoma osebnih vprašanj, ki so med učiteljstvom ustvarila težko atmosfero in nezaželjen trenutek, ko so ta osebna vprašanja potisnila v ozadje vse ostalo. Po vsem tem, kar se je zgodilo, mora biti sedaj mnogim jasno, da bi moral biti jubia lejni kongres, ki se ga je udeležilo nekaj ti* soč članov, samo manifcstacija najlepših čuv* stev in kolektivnih zahtev, ki se tičejo šole in učiteljstva. Na takem kongresu se ne bi smelo niti dotikati tako perečih vprašanj, za katera se ve v naprej, da bodo dovedla do nesporazuma. Ta vprašanja so: sprejem novih pravil in volitev novega odbora udruženja (dasi ni mi; nilo niti leto dni od zadnjih voli.tev). Dve najvažnejši vprašanji novih praviU ki sta povzročili dvojno stališčc, sta: volitev odbora po proporcu in vprašanje razdclitve po sekcijah. Od 13.000 članov, kolikor jih ima učiteljs ska organizacija, jih pripada okoli 7000 beo= grajski sekciji, ki je potemtakem številno lnočnejša nego vse ostale sekcije skupaj. Resnica je, da nova pravila ne predvidevajo volitev odbora udruženja proporcijonalno po sekcijah, marveč po listah, ki morajo biti se= stavljene za vse sekcije; ampak kakor hitro je vnešen v udruženjc tak duh, da se računa na zmago s pomočjo najmočnejše sekcije, je jasno, da tudi ta sistem ni odpravil sporov med sekcijami in tudi problem udruženja ni s tem rešen. Formalno imajo nekateri člani beograjske sekcije*prav, ko pravijo: Naša sekcija je šte= vilno močnejša nego vse ostale skupaj in zato ne moremo trpeti, da nam oni, ki so štc* vilno šibkejši, vsiljuje odbor. Nesporno pa je dejstvo, da ni naše udrus ženje osnovano na nckakem številčnem so* razmerju sedanj.ih sekcij, ki so kot take ostans ki preteklosti. marveč na širokem pojmova* nju našc narodnc misli, ki je bilo prežcto z ljubcznijo in navdušenjcm prvih ustanovite* ljev in voditeljev našega udruženja. PopoU noma razumljivo je, da bi, če bi bcograjska sekcija zasnovala svoje pravicc glede volitev odbora izključno na podlagi svoje številčrfe premoči in ne oziraje se na razpoloženjc osta-. lih sekcij, iste ravno tako mogle reči, da tudi one ne pristanejo na to, da se jih v udruženju majorizira. Zato tudi grešijo oni, ki računajo na či« sto tehničen številčni uspeh, a ne na ono euv< stvo, ki je združilo učiteljstvo v to zajcdnico. V tem je ključ vsega problema. Kdor natančnejše pozna ljudi in razmere, uvidi takoj, da je ta proporcijonalni sistem v pravilih v glavnem rezultal osebnih načr* tov, ki je imel v naprej določen cilj poedin= cev, kateri so s pomočjo tega računali na osebni uspeh. Proporcijonalni sistem je pomiril vse struje v beograjski sekciji, ki so težile za tem. da pridejo v odbor in da imajo na ta način za seboj večino te sekcjje gotove ams bicije. ki so številčno najmočnejše ter da pris dejo s pomočjo beograjske sekcije v odbor gotove osebnosti. To jih je v glavnem tudi združilo, da so nastopili vsi za listo, ki je bila rezultat tega sporazuma, in to brez ob* zira na razpoloženje učiteljstva ostalih sekcij. Medtem so demantirali dogodki na kon* gresu točnost takih računov in pokazali, da se v zajednici ne more operirati s takimi me* todami in da že sama zajednica zahteva one= ga, ki bi se s širokim pojmovanjem dvignil na višino pravega jugoslovenskega učitelja in katerega izvolitev bi bila rezultat nedeljenega zaupanja vseh, ali vsaj večinc vseh sekcij, nikakor pa zmage številčno najmočnejše sek* cije. Daleč smo že od same misli, da bi ljudem, ki so izvoljeni v novi odbor. osporavali osebno veljavnost, ker oni spadajo nesporno v vrsto naših najboljših učiteljskih moči. Res= nica pa je, da oni, ki želijo priti na čelo Udru* ženja jugoslovenskega učiteljstva, ne smejo snovati svojih načrtov na transakcijah samo v eni sekciji, pač pa morajo iskati daleko večjo podlago za svoje delo in biti inspirirani z mnogo širšim pojmovanjem učiteljskega problema. Da je res tako, je najboljši dokaz v tem, da je prejšnje delo, inspirirano po tem čuvs stvovanju in pojmovanju, uspelo združiti uči* tel*jstvo, medtem, ko je nasprotnemu delu uspelo učiteljstvo razdružiti.