3. štev. V Kranju, dne 20. januvarja 1912. XIII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stan* za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti za celo leto 4 K, za pol leta 8 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin. — Na naročbe tirm naročnine se ne onra. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 17. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljaj a prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Jugoslovanska politika. Tesnejša združitev jugoslovanskih poslancev v državnem zboru že rodi dobre sadove. Jugo-slovansKa misel, ki je nekdaj kot svetel ideal plavala le bolj po zraku, stopa vedno bližje, dobiva meso in kri, dobiva trdna tla. Vedno bolj se utrjn'" prepričanje, da je združenje Jugoslovanov ejah naše monarhije pogoj našega ob-stank sem i močmi moramo tedaj stremiti, da p. do tega cilja. .' a korak smo zopet bližje cilju. Na Hrvaškem so bile pred kratkim politične razmere še prav žalostne, stranke razcepljene, narod zbegan, meje proti invaziji tujcev nezastražene. Sedaj se Hrvaška dviga iz propada, kar se je pokazalo tudi pri zadnjih volitvah v sabor. Zastopniki hrvaških zemelj so začeli spoznavati grozno usodo, ki preti domovini na kulturnem in gospodarskem polju. Iskali so vezi združenja med dobromisle-čimi rojaki, da se skupno odbijajo madjarski in švabski in laški navali na nekdaj ponosne hrvaške zemlje. Glavno vlogo v tej akciji je prevzela združena Stranka prava, ki stoji v tesnem stiku z našo V. L. S. To je veselo znamenje. Nadejamo se, da bodo tudi z Dunaja kmalu zapihali prijaznejši vetrovi in pripomogli, da na jugu nastopi pomlad. Minuli teden so imeli poslanci in drugi zastopniki glavnega odbora Hrvaške stranke prava več dni v Zagrebu posvetovanje o jako važnih zadevah, tičočih se vseh jugoslovanskih dežel. Zbrani so bili na shodu glavni možje iz Hrvaške, Slavonije, Dalmacije, Bosne - Hercegovine in Istre. Slovencev ni bilo vmes. Zato so se pa spomnili zborovavci svojih bratov tokraj Sotle s tem, da je za vse dr. Mile Starčević brzojavno pozdravil dr. Šusteršiča kot načelnika V. L. S. in izrazil željo, da na; se že skoro zjedinjeni najdemo Slovenci i> Hrvati. Dr. Šusteršič je brzojavno odzdravil dr. Star-čeviču, zastopniku naroda, v Zagreb te - le pomembne besede: »Vseslovenska Ljudska Stranka se zahvaljuje prisrčno za bratski pozdrav. Čutimo se kot del plemenitega naroda hrvaškega in hočemo vedno skupno delovati za blagor in napredek našega ljudstva. Iskreno pozdravljamo gospoda predsednika ter vse zbrane gospode pravaške zastopnike kot najožji somišljeniki in sobojevniki. Bog živi zjedinjeno Hrvaško!" Ljubljanski naprednjaki niso dobili pozdrava iz Zagreba. Njihova slovanska politika hodi po čudnih potih. Ni jim mar kulturni in gospodarski napredek Jugoslovanov in zjedinjenje najbližjih bratov, ampak hočejo biti, kakor sami trdijo, le »moderno slovanski" ter iščejo napredek slovanskih idej le v duhu svobodomiselnosti, t. j. modernega poganstva. Oprostiti se hočejo starih čustev in »meglenega vseslovanstva, ki vse Slovane enako ljubi in ki vidi v vsakem slovanskem človeku brata". Po mnenju ljubljanskih napred-njakov je slovanski človek le tedaj b*at in ljubezni vreden, če je svobodomiseln. Ako ima kdo krščanske svetovne nazore, jim ni brat, temveč škodljiv tujec, na katerega naj se pljuje. Zato oznanujejo „Narodovci", da je treba izluščiti iz njihove slovanske vzajemnosti vse tiste slovanske stranke, ki smatrajo vero kot podlago razvoju naroda. Ker ti bivši narodnjaki iščejo zvez samo med naprednimi slovanskimi elementi, so jim pri srcu le tiste češke stranke, katere vodijo priznani svobodomiseln, kakor Krama F in Masarvk. V svojem hrepenenju po »duševni neodvisnosti" celo dr. Ravniharju naročajo, da naj dragi češki zavezniki ne podpirajo stremljenja S. L. S. niti na kulturnem polju, češ, da tudi tu obstoja med obema slovenskima strankama.preglobok razdor". Med Jugoslovani, hvala Bogu, ne morejo naši liberalci veliko intrigirati, ker tu češka napredna politika nima tal. Hrvaški »Pokrdaši", ki so slovenskim liberalcem pŠ naprednosti najbolj sorodni, so jim podobni tudi v tem, da so stranka brez ljudstva in tedaj brez pomena. Na tako šibko stranko se pa nihče ne opira. V slovenski napredni stranki zasledujemo lahko korak za korakom, kako napredna politika vedno bolj davi in mori pravo slovansko politiko. V kratkem utegnemo doživeti, če pojde tako naprej, da odvrže ta propadajoča stranka naprednosti na ljubo zadnjo trohico slovanske misli. Takrat dr. Tavčar krščanskim Slovencem ne bo samo klical znanega svojega izreka: »Mi pa pripeljemo naših tristo Nemcev!" — ampak se bo drl: »Mi pa pripeljemo naše napredne brate — portugalske prostozidarje!" Kdor bere »Slov. Narod" in opazuje v njem dekadenco narodne politike, se lahko prepriča, da smo pisali resnico. Zato dobro delo stori vsak, kdor k temu kaj pripomore, da ta, jugoslovanski politiki sovražna stranka popolnoma propade na slovenskih tleh. Trgovina z lesom na Gorenjskem. Dalje ki konec. Brezdvomno bi zadruga za nakup in prodajo lesa vplivala tudi na ceno stoječega lesa. V naših krajih daje vrednost posestvu gozd. Posestnik gozda se odloči za prodajo lesa navadno iz dveh vzrokov: ali, da mora sekati, ker je les dozorel, ali pa ga sili k temu kak izreden izdatek pri gospodarstvu, n. pr. izplačevanje dote, nakup zemlje, plačilo obresti od dolga i. t. d. V drugem slučaju se le prerado zgodi, da proda posestnik v sili in zato včasih po vsaki ceni, zlasti ako mora imeti na vsak način denar. Če pade pri tem v roke kupcu, ki zna zadrego izrabiti, je brezdvomno zanj škoda. Ako bi imeli zadrugo, bi bili taki slučaji gotovo redki, ker bi se morala ravnati zadruga po gotovih, preračunjenih na- POblJSTSK. Fantovsko dekle. Spisal I. M. Dovic. IV. Urša je dobila pravico, da sme prodajati špecerijsko blago. Sicer so oče župan malo branili, češ, da ni prave potrebščine, ker je že tako preveč branjarskih patentov. Ali orožnik je Uršo tako ]epo priporočil, da ji je politična oblast dovolila prodajati doma in po hišah. Orožnik Hase pa je bil od tistega časa neredek gost pri Skomoljevib. Kolikorkrat je prišel iz bližnjega trga službenim potom v vas, se je zglasil pri Urši. In Urša mu je rada postregla. Zdaj je postavila predenj kozarec dobrega bri-njevčka, zdaj spet mu je pripravila kako okusno jed. Orožnik se je topil v sladki ljubezni in v dolgih zimskih večerih se je grel rad pri Uršini topli peči. Ljudje pa niso tega zgrešili. Začetkom so se čudili, da orožniki tako radi zahajajo k Urši, kar doslej ni bila navada, sčasoma pa so ugibali vsakovrstne pripovedke in Uršo je zadelo več zbadljivih opazk. Ljudje so se izpodtikali nad obiski orožnikov in zlasti Hase jim kar nič ni bil po godu. Preveč domač se jim je zdel in fantje so že kovali zaroto. Mlada Uršica je najbolj čutila tiste zbadljive pogovore o orožnikih. Svarila je svojo mater in ji pravila, kaj si ljudje pripovedujejo. Ali Uria je skomizgnila z ramama in ni ničesar odgovorila. Uršica je šla spat, a luč je še pozno v noč gorela pri Skomoljevih. Sicer se je mlad orožnik rad dobrikal tudi Uršici, toda ta ni marala za priliznjene besede in se je orožnikom izogibala. Najbolj oprezen je bil Jernejec. Žena mu je pravila marsikaj o branjevki Urši, a ni mogel verjeti. Ko je pa Urša kupila voziček in malega turškega konja ter sama začela voziti se v Ljubljano, tedaj je bilo Jernejcu dovolj. Naročil je svojemu sinu, naj hodi zvečer opazovat, kaj se godi v Skomoljevi hiši. Tonček si je štel v čast, da mu je oče izročil tako vlogo. Zvečer se je priplazil za Skomoljevo hišo in gledal skozi okno, kaj se godi v hiši. Vlekel je tudi besede na ušesa in marsikaj je slišal, kar je z veseljem nesel domov. Besedi po vasi je bilo vedno več. Ljudje so se pohujševali in so sklenili, da se mora tem obiskom pretrgati pot. Nekega večera je orožnik Hase pustil puško v veži. Neki ponočnjak, ki se je splazil v vežo, je hitro iztaknil orožnikovo puško. Kar nič se ni premišljeval. Pograbil je puško in stekel ž njo na vas. Fantje so se veselili in sklepali, kaj ukrenejo s puško. In sklenili so, da jo skrijejo in počakajo, kako se bode orožnik izmuzal iz te zagate. Drugo jutro so že vsi ljudje po vasi vedeli, kako je orožnik Hase šel brez puške domov. Bila je preiskava. A nič se ni moglo izvedeti, kdo je odnesel puška Orožnika Hasa pa ni bilo nikoli več v naš kot. Pravili so, da je izgubil službo in da je bil povrhu še zaprt. Čez pol leta pa je našel orožnikovo puško šolarček, ki je šel v šolo. Nese jo domov, njegov oče jo odnese županu. Bila je zopet preiskava, a storivca niso našli. V. Urša se je izpametovala. Nič več ni nosila težkih jerbasov v hribe. Sram jo je bilo. Pač pa je doma prezidala kaščo in napravila malo pro-dajalnico. Uršici je hotela izročiti svojo trgovino, a hčerko ni veselilo branjariti. Rajši je delala na polju, pravzaprav od tistega čaaa, kar je krožila po vasi in okolici povest o ukradeni puški, ni imela več obstanka doma. Šla je služit za deklo k nekemu kmetu. Sčasoma se je ukradena puška pozabila in tudi Urša je zopet prišla v bolji sloves. Prodajala je pridno doma in spravljala denarje. Nekega dne pride mladi Ribec snubit njeno hčer. Urša ni odrekla. Uršica se je omožila in prinesla k hiši štiritisoČ kron dote. Ljudje so se čudili, da je Urša tako imovita. Zdelo se jim je, da je postala preskopa in od tistega časa so jo jeli popuščati. Hirala je njena trgovina. Na zadnje je Urša prodala bajto s trgovino Vred nekemu tujcu, ki se je priselil v občino. Sama pa se je preselila k svoji hčeri. Pomagala ji je delati in zase je delala pokoro. kupnih cenah. Pozneje, ko bi bila zadruga dovolj močna, bi^ dajala v gotovih slučajih lastnikom stoječega lesa tudi predujeme na les. Tudi sežagani les bi plačevala zadruga lahko po višjih, urav!Wnih ceftah, k**or se to dandanes, ko se mora lastnik sežagairtega lesa obračati do raznih pre kupova v cev. Zadruga bi sama les izvaževala natavnost v inozemstvo in bi bila pot lesu od posestnika lesa do tistega, ki ga rabi, samo skozi zadrugo. Ker bi bili v teh slučajih, ki smo jih tu navedli, umazana konkurenca in nezdrava špekulacija omejeni do skrajnosti, bi vse to brezdvomno vplivalo tudi na vse druge cene, ki se plačujejo pri pridobivanju in obdelavi lesa, na primer, kakor smo že zadnjič omenili, na zaslužek Žagarjev, tesačev in voznikov. Zadruga bi morala skrbeti še za eno: imeti bi morala veščaka, ki bi mogel dati članom tudi potrebnega pouka o gojitvi gozdov, merjenju lesa, obdelavanju, žaganju in preračunavanju. Preračunavanje vrednosti stoječega in posekanega lesa, donašanje dobička žag, pametno rezanje i. t. d. — tu manjka še veliko. Ako bi imeli pri nas Ijudsko-šolski pouk pametno urejen, bi se moralo brezdvomno že v ljudski šoli pri računstvu poučevati učence v takih stvareh, zlasti v takih krajih, kjer je les doma in kjer se v lesu steka vse bogastvo kmetov. Deželni odbor sam naj bi upošteval to pri prirejanju gospodinjskih tečajev v takih krajih. Glavno je to v vsakem kraju, če imamo zadrugo, ali ne: živinoreja in iesoreja sta dve glavni panogi našega kmetijstva. V teh rečeh treba dati našim ljudem pouka in podpore, ako hočemo, da bo kmetijstvo napredovalo. Potem bo prišel Čas, morebiti prej, kakor mislimo, da se bo reklo -Zadruga za trgovino z lesom je ustanovljena in dobro dela 1 Poučni del. Beieđfca o sadjanton. Za sadjarstvo se Gorenjci Še premalo zanimamo. Res je, da ima sadno drevje mnogo sovražnikov in da sadna letina večkrat odreče, vendar je dobiček jako lep, kadar sadje dobro obrodi. Poleg živine je sadje druga opora kmetu. V misel vzame no samo, koliko so kmetje v Poljanski in Selški dolini v minulih letih dobili za sadje, ko so ga voz za vozom odpošiljali na kolodvor. Pa tudi za dom sadje veliko zaleže, ako se posuši in porabi pozimi kot prikuha ali pa kuhano poletu, kot hladilna pijača. Tudi mošt, ki se dela iz sadja, je važen faktor za kmeta, ki ima družino, ker je to zdrava in krepčilna pijača. Danes, ko je vino tako drago, da ga kmet za posle ne more kupovati, je treba pridelavanju mošta posvetiti posebno pozornost. Žganje je silno škodljivo in najboljše sredstvo, da se zatira žganjepitje, je ravno izdelavatije Wotta. Kaj je tedaj treba storiti? Več sadnega drevja saditi, posebno v onih krajih, M so za sađjetejo ugodni, n. pr. v solnčnih legah pod gorami. Dveh napak pa se je treba varovati, kateri pri kmetih večkrat opazujemo, teli namreč, da se sadje pre-gosto sadi in da se ne gleda na to, kakšna je zemlja, kamor se vtakne. Sadno drevo mora imeti zrak in svetlobo, Če hočeš, da bo uspevalo. Treba je že tudi naprej preračunati, predno drevesa sadiš, kakšno obsežnost bodo ista imela, ko bodo dorasla. V plitvo zemljo, kjer je kmalu spodaj sam gramoz, ne sadi visokodebelnih dreves, naj-sibo vrhnja zemlja še tako mastna. Za tako zemljo so samo pritlikavci. Če vsadiš ondi visokodebelno drevo, ki bo delalo korenine na globoko, se kmalu pokaže na vsem deblu rumenkast mah, to je znamenje, da so korenine prišle do gramoza, kjer jim je zmanjkalo hrane. Ne moremo tudi dovolj priporočati, da naj se sadi drevje v prvi vrsti za kupčijo in da naj se predvsem sade pozna, kisla jabolka. Zgodnja in sladka jabolka so skoraj brez vsake vrednosti, niso ne za sušenje, ne za mošt, še manj pa za prodajo. Sadijo naj se tudi jablane, kolikor je mogoče, ene in iste vrste, ne le pri enem gospodarju, ampak pri vseh po celi vasi. To daje sadju višjo ceno, kajti kupec, ki pošilja blago naprej, najrajše naloži cele vagone in najdražje plača, če je le sadje ene in iste vrste. Stara, grda razvada je, da sadje, kadar je dozorelo, otresemo, ali celo oklatimo Če hočeš sadje dobro prodati, ne sme biti nič obtolčeno. Treba je sadje obrati. Res, da je to zamudno, pa se bolje izplača, kakor če greš repo plet. Naprodaj so po prodajalnicah tudi razne vrste obi-ravci za sadje, ki niso dragi, pač pa koristni za vsakega sadjerejca. Kako se naredi slana voda za naso-ljenje mesa. O tem piše „Kmetuvaiec": Na vsak naCin je bolje soliti meso v raztopini soli, kakor ga s suho soljo potresati. V zadnjem slučaju se meso ne pokrije popolnoma z razsolom, ki se šele tvori. Ker razsol hitro odteka od mesa, ki leži na vrhu, in ker se meso, ki ni nasoljeno ali v razsolu, ne nasoli dosti in se lahko pokvari, zato je treba meso večkrat prav skrbno polivati z razsolom, ki se nabira na dnu posode. Če to polivanje zanemarimo ali če ostanejo zračni me-hurci med posameznimi mesnimi kosovi, potem se meso lahko izpridi. Kadar rabimo sol naravnost, takrat ta močno izvleče redilne sokove iz mesa in tekočina, ki nastane pri takem soljenju na dnu posode, je najmočnejša mesna juha, ki je pa preslana in zato ni porabna Če pa napravimo f««SoI, t j. če raztopimo sol v vodi, tedaj •Meso izgubi manj redilnih sokov, in vendar se 4obro nasoli. Pri takem ravnanju je nevarnost za £x>kva*jetije mesa veliko manjša. Zmes za namakanje in soljenje mesa, ki se je vrlo dobro obnesla in je zlasti po Angleškem v navadi, sestoji iz 1 k£ soli, 1 dg solitra, 16 dkg sladkoija in iz toliko dišav (popra, češnja itd), kakor je primerno okusu dotičnega kraja. Vse to se raztopi, oziroma pomeša v 6 litrih vode. Na 100 kg mesa se računa 26 litrov te raztopine. Soliter naredi meso trpežnejše in lepo barvano. Svariti je pa pred večjo množino, ki zdravju škoduje. Prevelika množina solitra dela meso pretrdo in nit-kasto. Prav ugodno deluje sladkor, ker ohrani meso mehko, sočno in okusno. V omenjeni raztopini naj ostanejo manjši mesni kosi 10 do 12 dni, večji pa 3 do 4 tedne. DOPISI. Predoslje. Pretekli teden so našli v »Za-letevovem bruhu" na Kokrici strohnelo človeško truplo, od katerega so ostale samo še kosti in zraven njega nož srednje velikosti. Ljudje sumijo, da je to truplo Andreja Šenka, po domače Raj-žarja iz Predoselj, ki je pred kakimi 12. leti na dosedaj Še nepojasnjen način izginil. Šla sta s sinom Andrejem na semenj v Radovljico, a domov se je vrnil sin sam brez očeta. Že takrat se je širilo mnenje, da je sin pomagal očetu na oni svet. Med tem časom je bil sin že dvakrat v Ameriki, zdaj pa se je slučajno zopet povrnil domov. Orožniki so ga že prijeli, da sodnija do-žene, kako je z najdenimi kostmi. Selca. Po prizadevanju g. državnega poslanca dr. Kreka in g kapelana J. Sedeja si je tukajšnji telovadni odsek »Orel" že meseca novembra nabavil inštrumente za godbo na ihala. Pod vodstvom g. kapelana Sedeja je stvar tako lepo uspela, da je mogel g. kape nik že na občnem zboru izobraževalnega društva, dne 26. decembra poročati, da bo godba prvič nastopila že pri procesiji sv. Rešnjega Telesa dan. G. dr. Krek nam je predočd lepoto in koristi godbe ter pobil še nekaj predsodkov proti nji in zato pričakujemo vsi težko dne prvega nastopa. Da se pa zadostno poskrbi tudi za gmotna sredstva in urede druge zadeve, za kar g. kapelnik, ki je prestavljen za kapelana v Staro Loko, ne bo mogel skrbeti, se je dne 8. t. m. sestavil poseben god-beni odbor v okviru izobraževalnega društva, in sicer takole: predsednik g. dtžavni in deželni poslanec Fr. Demšar; podpredsednik g. Anton Hajnrihar posestnik; tajnik brat Anton Tevž, or-ganist; blagajnik brat Franc Šparovec; dalje pripadata odboru g. kapelnik Janko Sedej, kapelan in načelnik .Orla" brat Jožef Megušar. G. kapelnik je obljubil v svoji veliki požrtvovalnosti, da Cambohl. Nekoč sem dobil nalogo, da naj grem na Belo v preddvorski fari cambohe kupovat. Zvedel sem, da dela tam Čarmanov Aleš prav izvrstno robo. Naprosim prijatelja Joškota, ki je bil doma na počitnicah, za mešetarja. Bil je lep zimski dan. Precej po kosilu grem iskat Joškota, da pojdeva peš čez gmajno po snegu na Belo Domači so se nama smejali, češ: Kaj bosta neki kupila? — Komaj stopiva iz hiše. zagledava sosedovega Jožeta, najinega dobrega prijatelja. »Jože — mu rečem — zdaj greva pa na Belo po cambohe * »Saj res — pravita — počakajta malo, bom pa jaz ,švorca' na-pregel; imam čas, bomo pa cambohe kar lahko s seboj vzeli." V trenutku je bil „švorc" — mlad, visok, ponosen konj — vprežen v lahke sani. Katra nam prinese še en koc na voz in švignili smo po zmrznjeni cesti proti Predosljam. Dobre volje smo bili, ponosni, da gremo na tako važno pot: cambohe kupovat. — Ali — nesreča ni nikoli daleč. — Kar na lepem izpodrsne našemu »švorcu", pade na tla in se kar nič ne gane . .. Hitro skočimo s sani. konja odpet, komat, štrange odvezatl A to ni šlo lahko. Ne malo me je zaskrbelo . . . S trudom oprostimo končno iz vojnic — švorc skoči po koncu — nič se mu ni zgodilo hudega, samo tresel se je, menda vsled mrzlega ležišča ali pa iz strahu. »Tac'ga pa še nikol'," je rekel Jože. »no, bvala Bogu, da ni bilo hujše nesreče." Tako smo prvo nesrečo srečno prestali. Pripeljemo se na Belo Koj prvega Človeka vprašamo, kje stanuje naš Aleš. Pokaže nam hišo Peljemo se tja in vstopimo. »Ali je tukaj Čarmanov Aleš?" — »Ja." Aleš je sedel na malem stolčku in z vso silo tolkel po podplatih — a ne po svojih ali koga druzega — ne — škorenj je imel ravno v delu. .Kaj pa bi radi?" nas vpraša. »Cambohe, ali jih imate kaj?" »Le en par, pa jih lahko še naredim." Njegov fant je ravno izdeloval enega; pokaže nam ga, kako je trden : nanj se vsede, po njem skače, pa se nič ne poškoduje — dobra roba! Zato nismo dolgo premišljevali. Povem mu, koliko naj jih naredi in kam naj jih pelje. Kupčija je bila tako sklenjena; za ceno smo pa menda kar pozabili vprašati! A kaj to! Veseli smo bili, da smo svojo nalogo pri Alešu srečno izvršili — Aleš pa tudi; kakor je obljubil, tako je pripeljal za semenj cambohe v Kranj. »Kam pa zdaj? Po isti poti nazaj." Ne! Pojdimo na Preddvor! Tam obiščemo sestro našega voznika, omoženo s cesarskim možem. Konja pustimo na dvorišču — seveda ga Jože dobro ogrne — mi pa gremo v izbo se malo pogret. Smejali so se tu naši kupčiji s cambohi . . . Med tem pa je solnce zašlo — zimski dnevi so kratki; torej na voz in domov! Kaj pa nam je švorc. med tem naredil? Najbrž mu ni bila všeč naša kupčija, da nismo nič robe s seboj vzeli — je pa udaril z nogo na ojnico s tako silo, da je odbil železni kavelj — in ojnica se ni več držala sani. O komedija! Druga nesreča! Kaj naj storimo? — Jože priveze ojnico trdo k sanem — do doma bo že držalo ... O ta švorc! — Vsedemo se na »zaflikane" sani in drčimo dalje. Pridemo na glavno cesto, na Visoko. Tedaj se šele spomnimo, da se je treba na potu tudi kaj pokrepčati, zato ustavimo in gremo na malco : liter vina in vsak konec klobase. H tro smo gotovi. Ko se peljemo dalje po veliki cesti, nam začne švorc zopet burkati (bil je pač predpustni čas!). Kaj si zmisli? Kar na lepem se ustavi — po veliki cesti se mu je zdel prevelik ovinek do doma ! A Jože ga lepo pogovori in šlo je — a ne daleč. — Zopet se švorc ustavi in — meni nič tebi nič se začne obračati in kar naenkrat smo zdirjali po veliki cesti nazaj . . . Smejali smo se in rekli: no, če hoče švorc po bližnjici, ki se na Visokem odcepi od glavne ceste, domov, naj pa njegova velja. — Ko pridemo na ono stran Kokre, takrat pa začuti švorc bližino doma in jo vdere v kolop, da nam je kar žvižgalo okrog ušes. Jože mu pusti to veselje. Pri tej dirki druge nesreče ni bilo, kakor ta, da je Joškotu veter klobuk odnesel___ Našli smo ga pozneje na koncu voza — sreča v nesreči 1 In pa psička smo pogrešili, ki je šel z nami; ne vemo, kje je poiskal bližnjico do doma; našli smo ga že doma. No, smo že doma, švorc, le veseli se! A — malo še potrpi! Mene moraš še do Predoselj potegniti, potem boš prost! — Ko stopimo tu z voza, smo bili kar premrti, roke in noge trde, brke zamrznjene! A v kuhinji smo se hitro ota-jali in — pohani flaneoti so bili ravno gotovi; nismo se jih branili. Rekli smo pa: hvala Bogu za dobro kupčijo (četudi nismo imeli nič blaga pokazati) in pa, kar je poglavitno: da smo brez nesreče srečno domov prišli... Le švorc nam je topot zameril, zato je šel v drugo službo, pa nam je bilo žal po njem. _£ I. priloga »Gorenjcu" m« r vseh eenah. Ogledala, »lika r vseh velikostih. Popolna oprava i% vila. Specijaliteta: Gostilniški atoli. PohMro Iz želez*, otroške postelje /a vozički pe vsaki oenj. Vodne! Iz ilena-tega omrežja, afrl-eanska trava ali žime, prve v: ste vedno v zalogi'. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okratki. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. za som; postelja, nočna omartoa, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. špeoijaJItete 9 nevestinih baJaM, H-HsJ pfoatofš $ prt-tliom In v I. nadstropju. Čudovito potmi za hotele, vHo 1» za ietevlUa 62 gld. lisa z vrtoi 2—1 je naprodaj 86 10 minut iz Kranfa, ofe drzavnTcettl, bila« cerkve. Natančnejša pojasnila daje upravniitvo lista. or H j sljeh, dne 22. janunarja dopoldne ob 11. uri se bode Boveje in telečje meso vjtoh zavojih po 5 irDdfrranav razpošilja poštnine prosto za 550 K Igaaotj MosftroTios, KdVaalig-et, tatar. komltat lSarm. , 89 6-j taji na glavnem trgu KIS. št. 190 po pokojnem g. Omersa različno pohištvo, postelje, garniture, šivalni stroj, kakor tudi druge boljše stvari. Če bo potreba, se prodaja vrši v torek ob ll. ari dopoldne. gdč: Pavle Babic »Kranju, glavni trg št. 18E uemu občinstva mesta in okolice. •Đo*?Ta. H »P togetevlfena obleka sa m*MJm*W, in etr.ke, »eia^ perilu, ovratniki, kravate, predpasniki, nedercl, krstna uprava in rasntbarvnl trakovi * Nadalje je tu velika zaloga vsakovrstnih nagrobnih veujev, šopkov in cvetlic za cerkvene potrebe, birme, mrliče in za poroke. Dobivajo se tukaj tudi raznovrstni glav-aiki krepala, krtače, čopiči in oaiela domačega izdelka. Postreže se točno in po najnižji ceni. Uršula Anzelc. i)-S iir t? c k 82 13-2 • • • • • • • • i PISMA, OKROŽNICE, CENIKE, K8Č0HE, KUVERTE, VIZITHICE L t.