TRST, nedelja 25. marca 1956 Leto XII. . št. 73 13311) PRIMORSKI DNEVHIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93:808, 37 338 UREDNIŠTVO: &*1-33* - ItfcSSr SC"u! 4S V.ni ™ r, 'iT*; «• 20 - Te«- MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400. vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna J“"e v Širini l stolpca- treovski 80 ' finančno-Moravni I2n m lir 7! er p i*” 13.-18. - Telefon 37-338 CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemsl I 11 I ' ' O-Upravn. 120, osmrtnice 90 Ur - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcčl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdai 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din inozemskega tiska, Državna založna Slovenije Izdaia založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trsi (sferen obračun veliki ve^rat smo poudarili Kp 7ooomen XX. kongresa tazvoj v necle za nadaljnji temve, Sovjetski zvezi, razvod ; predvseiu tudi za gibanj razmah delavskih la Bnn, ,oclalizraa v svetu, novih n2n, «e v vseli onih Prinesel TaVkah' kl «ih Je P^anjkan?11®1-63 in katerih ®n°gočem 36 dosle« v Cističnih za''lral° razv°J novo vJ .glbani- Vse to Pristne j- važnejše in Pinlističn 2a Posamezna so-09 gihan* ln sP«oh napredlo in n’ k°likor bolJ pra-Zu®ela ?opolno ga bodo ra-8ost d'j.i,Z *ega 'zbaja važ-‘»Injem k-USlj> ki ao se v 0leznih j afu zai«le v posa-zlasti v , avskih strankah, tih soeiaii°,m-Unističnih ‘n o-k5'nrih j ‘lcnih a‘zanltah, v nave7anr»ct in" ■ navezanopt na J" izmed"!!116 voditelje e-v Polit i snovnih elemen-Vsakaea ‘Cne6a prepričanja l teh str,0Sfmezneea ilana- l0t Ba Pri^h S° dogodki> ovega razbitje Sta- ^nlinskp m'ta in obsodba V° inieii ke> razumlji-?s«avili , ajVečji odmev in tera vprašanj, na Sovoj. eya članstvo od- ,^0 iskren« -ta odgovor P°* Shsko ri !n, Pošteno, zgo-len ia d*alektično uteme->lističn!SUvljen v okvir a dan=-'• per£,pektive, bo goltate t“3a, disknsija one resnii te Unistično partijo. V disku.„i «e osnovno, da ivS*a od ,*Zvede tako, da *° gibamnje imela delav-. c‘aiije e kot celota in htt, kot cilj največjo kfii varamo direktno potu ete k„i. °tranje diskusije v , * L Stranke. Obenem "^i zaPra3an«e tolikšne v-jPisnio , stvar socializma, ti' k°t s bpravičeni, tem-f« p°Vabk Pt. v !9 iS* s. 1 d aeiavsKin ii Z?1 «e Priznal na tako nenadoma kr, esem.t, •- ko nenadoma likaStc8iamo1Vd Res se lah* ik'kakc ' da je bila ob- 'Psh kongre,,t0 na mo£'kov-d. a helr0j., u izvedli, ne- "> h 5ekoliko ----------- - b9 8tii m=i nagla in mor- bio 5°da t0 Cie. nepripravlie- kaj 9 Odkrit abko velja sa-v t«8*9 Staij6 sec«e o tem, ‘ti „ ‘ n >n stalinizem H ATuma- Ne more Vj-, k° j. .. tl za dejansko to> iZma. ki jo SO-itvai vedn Vo postopoma, ** -a tbrolj temeljito Ptith s*»rti l.1 leta P° sta- Sacr.p0tnennar ie Berjev WClio n , 11 re£, samo li-i« *Utikciiga nosilca sta-U , 1 cei0 . ,ajne polici-H ieilta)> 9lmPerialistične-% Siii* Pa tudi začepil ktkim . obračunava-'lalis!lorljiviS1Stemom, ki je Va v e8a .j ,de* celotnega D 4iv«čja 8 ema ‘n njego- C 8aVeH P°ra? "il a.r' ki j8mo še en sam ^ J mal:-SV°i čas pome-!>b» dkrite ? Presenečenje va, ^lotkv? S0dbe stalini-*j v*eanina: °bisk Hrušče- "‘ttj?‘«aninB' uulsk Hrušče-c*' v Čiln. lr! Mikojana, Pfi u^ogrart °V3etske troji-Sv> rie teU: Kai ni šlo P (vi ».v Pobudo za 9*bi ^sov .,‘b meddržav-St So kar hi samo na kav... sPadaln Sak te>nve6kotliH!polUi2ne ‘te, ..'ritji, * tudl za de-S t ie Pov,alinske poli- N 'h 0dn "oeila preki-stalinr v? Ta ob-’’ ke^Jš: S081' tem p°-it 36 bil st prepričljivej- “ie0DZ deJa: A - **ki Ze po sami . * b010litike 3ansko kntiko 't > ''tike ’ namroA liriimo namreč rtalin-',js .'‘•obji- ’ 1Sene naduto-Sri Zan& komandi-b b.c8°sti S načela e- kNke8 >-leoloeiansko kr- k, ‘ d l n»im- sko-p°litične HSavSe« teze o vo-t'eke . e dejansko lita, teoretičn- a — k' baJeke 5e dejansko V>es jetične dog- C8i>tske£gr 0 obvez- ^C,orccae % t oSuj^Sresu v Mch »Ni °vil Lezo. (a|i ho- •ti v ,89llk) ks'stično-le-i, °d ^ialb«0 različnosti bSkot v odvisno-*k,!bl ^ Sabin Pogojev, »t hi v8ekaj , z besedami SZ fieog kar je z ob,- Ms čeki89 pori*1 'n * pri” h1«, acije ,ls beoBraj- VNhv že dejansk0 Vij9r L.nvo 1- 1)S v ie v\d ?a Je vsa- kV^C811 hotei ViSiB,'8 Bula obisku 3 U 0 n» gan,na (da Etično11 !'am pri* n° Potezo in ki je morda to svoje mnenje celo razlagal ali vsiljeval drugim, moral moskovski kongres dobesedno udariti po glavi. Nasprotno je za tistega, ki je iz manifestacij sovjetske politike v zadnjih treh letih spoznal, da gre za globok razvoj kot posledico razbitja stalinske o-kortenelosti, moskovski kongres skupaj z referatom Hru-ščeva o Stalinu, pomenil samo logično nadaljevanje i-stega razvoja. Iz tega je razvidno, kako je potrebno dialektično gledanje na dogodke v Sovjetski zvezi, in predvsem spoznanje, da gre za razvoj, v katerem je XX. kongres KP 2ŠSSH z razbitjem stalinskega mita samo pomembna faza, nikakor pa ne neka nova toga oblika, kateri se je treba prilagoditi. Nadaljevanje tega razvoja, njegov pospešeni tempo in premagovanje neizbežnih težav, ki jih zastavlja vsak razvoj — vse to je nujno narekovalo temeljit in pošten obračun s preteklostjo, kajti iz preteklosti se učimo za bodočnost, v danem primeru pa je vsak napredek v prihodnosti očitno nemogoč brez premagovanja preteklosti in brez njene odkrite obsodbe, kjer je to potrebno. V tej perspektivi in tem dialektičnem kontekstu gotovo nobenemu pravemu socialistu ne bo težko razumeti sovjetskih dogodkov. Toda treba mu je prikazati to perspektivo in jo pravilno povezati s, perspektivami, ki jih razvoj v ZSSR odpira za socialistična gibanja v svetu, predvsem pa pri nas. Vztrajanje pri starih načinih te-, ga povezovanja, pri mitu vodilne države, ki ga je razbil sam Hruščev, bi bilo prav takšen greh kot prikrivanje dejstev, polovično prikazovanje dejanskega pomena razvoja v Sovjetski zvezi ali poskusi podcenjevanja in 0-miljevanja resnice. Nobeni osebni prestižni razlogi, pa tudi nobeni taktični politični oziri ne morejo odtehtati škode, ki bi jo povzročila neorientiranost delovnih mno žic in njihova nepripravljenost ali polovična pripravljenost na nadaljnji razvoj, v katerem morajo v čedalje večji meri same odločujoče in ustvarjalno sodelovati. Kajti v tem je po našem mnenju ključ do vprašanja, kako lahko imajo delavska, socialistična gibanja največjo korist od novega položaja in kako bo — kar je glavno — od tega imela največjo korist stvar socializma sploh. Edino odkrita in poštena diskusija z globoko marksistično analizo položaja v preteklosti, sedanjih dogodkov in perspektiv za prihodnost bo lahko preprečila takšno zaostajanje največjih delavskih strank za razvojem, o kakršnem zdaj nedvomno pričajo učinki zadnjih dogodkov v Sovjetski zvezi. Zato je tudi nujno, da se tudi pri nas ne le prvič objektivno razčistijo pojmi o prejšnjem in sedanjem položaju v ZSSR in nadaljnjih perspektivah (ki pa niso samo v šesti petletki; — temveč predvsem v notranjem političnem razvoju), temveč tudi, da se odkrijejo in odetranijo vzroki pravkar omenjenega zaostajanja. Potem bo tudi mogoča res marksistično utemeljena m torej zares plodna diskusija o oblikah in prijemih te ali one speoifične poti v socializem. Vse te splošne, a hkrati bistvene ugotovitve veljajo še prav posebno za razmere pri nas. Hkrati pa sodimo, da spričo 5'pecifičnega položaja naših krajev prav pri nas ne bi moglo in smelo biti osebnih težav tako za razumevanje sedanjih dogodkov, kakor za pravilno diskusijo in oceno preteklosti in razčiščen pogled v prihodnost. povabljena na Mko in Danska OSLO, 24. — Konservativni list «Morgenbladet» piše, da sta Bulganin in Hruščev načelno sprejela vabilo, naj ob iščeta Norveško in Dansko dodaja pa, da ni še nič znanega o dnevu obiska. List piavi dalje, da ta obisk vsekakor ne bo sledil sedanjemu obisku Bulganina in Hrušče-va v Angliji. O tem so se že raz.govarjali, a so nato ta načrt opustili. Proces proti Dolciiu v Palermu: zavrnien priziv na ustavno sodišče Hennijev članek v „llnmln 0pcraiu“ poskuša zi/aliti s PSI i/so odgovornost za sodelovanje pri stalinski politiki in jo prevaliti na KPI - M. Matteotti, tajnik PSIH, odgovarja, da je „tudi PSI delala za stalinski režim v Italiji" MOSKVA, 24. — V noti, ki je bila danes izročena ameriškemu odpravniku poslov v Moskvi, je Sovjetska zveza predlagala ZDA, naj se organizira istočasna razstava ameriških balonov, ki so jih zajel' v sovjetskem zračnem prostoru, in sovjetskih balonov «0 katerih ZDA zatrjujejo da so v njihovi posesti«. (Od našega dopisnika) RIM, 24. — V Palermu se je danes začel proces proti Danilu Dolciju in drugim 22 obtožencem zaradi znanih dogodkov v Partinicu 2. februar-ja, 14 obtožencev se zagovarja na začasni svobodi, 4 od teh pa so bili odsotni. Dolci in glavni soobtoženci so obtoženi kršitve čl. 18 enotnega besedila zakona o javni varnosti, ker so «dali pobudo in izvedli, ne da bi obvestili oblasti javne varnosti in kljub njeni prepovedi, sestanek približno 150 težakov na javnem kraju v občini Eartinico«, zločina po čl. 337 kazenskega zakonika zaradi nasilja proti agentom javne varnosti in karabinjerjem. Vsi obtoženci pa so poleg tega obdolženi še ((samovoljnega vdora na javno zemljišče«, ščuvanja težakov, naj ne poslušajo ukaza za razid zborovanja in da so «v navzočnosti več oseb žalili čast in ugled dveh komisarjev javne varnosti in nekega karabinjerskega častnika«. Obtožence zagovarjajo odvetniki Battaglia, Comandini, Varvaro, Taormina, San Fi-lippo. Volpe Torre, Savagno-ne, Sorgi, Jemolo in Cala-mandrei. Zadnja dva sta od-j šotna. Odvetniki so zahtevali, naj se proces odloži zaradi neskladnosti člena 18 zakona o javni varnosti s členom 17 ustave. Ker je bilo to vprašanje že izročeno v razsodbo ustavnemu sodišču in ker bo ustavno sodišče o tem izreklo svoje mnenje do 23. aprila, so zagovorniki zahtevali, naj se proces preloži na čas po tem datumu. Javni tožilec Lo Torto je takoj zahteval, naj sodišče zahtevo zavrne. Sodniki so se poldrugo uro posvetovali, nato pa so sporočili, da je zahteva obrambe zavrnjena «zaradi očitne neutemeljeno-sti»- Proces se bo torej nadaljeval v torek z zasliševanjem prič. Na današnji razpravi je Danilo Dolci povedal, kako so ve razvijali znani dogodki, in tajil, da bi bil nasilen prpti policiji, pač pa se je posiužil pasivne rezistence in pustil, da so ga štirje policaji odnesli. ko so ga aretirali. Isto je priporočal tudi ostalim udeležencem zborovanja. Obenem je Dolci opisal revščino v Partinicu in položaj, ki je privedel do znanih dogodkov- Medtem ko se je torej začel proces, ki se zaradi sploš- nega zanimanja javnosti in ogorčenja razvija v pravi javni škandal in ko je sodišče v Palermu, potem ko je vnovič zavrnilo zahtevo, naj Dol-cija in ostale spusti na začasno svobodo, velja v Rimu precejšnje zanimanje še vedno diskusiji v KPI in PSI. Danes je končno izšel tednik «Mondo operaio« z Nennije-vim člankom, ki so ga že nekaj dni napeto pričakovali. Članek bo objavljen tudi jutri v glasilu PSI «Avanti». Obenem je tajnik PSDI Mat-teotti objavil v glasilu svoje stranke članek o ((Italijanski poti v socializem«. Nennijev članek pomeni v glavnem obsežno razširitev pojmov in postavk, ki jih je vseboval že pred tremi dnevi uvodnik v «Avanti!». Kot je sicer članek obširno dokumen- tiran in vsebuje marsikatero točno ugotovitev, pa ga vendar ni mogoče razumeti kot res pozitiven prispevek k prepotrebni diskusiji v KPI ;n PSI. V njem je namreč vse-preveč odklanjanja vsake odgovornosti Nennija in vodstva PSI za politiko stranke, o kateri nikakor ni mogoče reči. da je bila povsem neodvisna od politike in napak, ki so jih zdaj v ZSSR tako ostro kritizirali. Nenni poskuša prevaliti vso dolžnost «razčišče-nja« na Togliattija in KPI. Zato tudi ni bilo lahko Mat-teottiju odgovoriti, da je Nenni prav tako «delal. da bi u-stvaril v Italiji stalinski režim«. Predvsem pa ni zelo prepričljivo. če izraža Nenni svoje začudenje nad obsodbo stalinizma na moskovskem kon- gresu, ko pa so celo že v krogih desnice ugotovili, da gre samo za logičen pojav v razvoju sovjetske politike zadnjih treh let. Poleg tega ie bil Nenni lani precej časa v Sovjetski zvezi in je imel. kot je sam povedal, dolge diskusije s Hruščevom. Nennijeva popolna »nepripravljenost« na obsodbo stalinizma se torej zdi vsaj čudna. Kakšne namene zasleduje Nenni s politiko, ki je razvidna iz njegovega članka, je težko reči. Opaziti pa je, da članek v mnogih naprednih krogih ni bil dobro sprejet, ker mu je zlasti mogoče očitati pomanjkanje iskrenosti, čeprav je Pajetta včeraj izjavil, da je članek v naprej prečital in da ni videl v njem razlik s stališčem KPI A. P. z,Način dajanja velja več kakor >o, kar se daje" Mollet kritizira ravnanje ZDA pri pomoči nerazvitim deželam Pineau predlaga načrt skupne pomoči v okviru OZN - Laco-ste zahteva še sto tisoč mož za Alžir - Danes volitve v Tuniziji PARIZ, 24. — Francoski zunanji minister Pineau in predsednik vlade Mollet sta podala več izjav v zvezi s francosko zunanjo politiko. Pineau je v intervjuju z dopisnikom lista «Franc Tireur« v zvezi z odnosi med Vzhodom in Zahodom med drugim izjavil: «Najbolj važno se mi zdi Vse, kar lahk" prispeva k odstranitvi tega, kar se običajno imenuje železni zastor, to je k svobodnemu kroženju ljudi in idej. Mi smo podvrženi sovjet- 1 ski propagandi in mislim, da bi se morala priznati recipročnost tudi na tem področju.« O razorožitvi je minister izjavil: «Mi ne mislimo samo na sedanje razgovore v Londonu, pač pa tudi na sedanjo oboroževalno tekmo na Srednjem vzhodu. Na tem področju je dobava sovjetskega orožja Egiptu povečala napetost. Pred sporazumom o mednarodni ustanovi o atomski energiji v miroljubne namene Komemoracija žrtev v ardeatinskih jamah RIM, 24. — Danes zjutraj je bila v Rimu komemoracija 335 žrtev, ki so jih nacifašisti pomorili v ardeatinskih jamah. Ze zjutraj so na kraj položili venec predsednika republike Gronchija. Pri komemoraciji je najprej govoril predsednik narodnega združenja italijanskih družin mučenikov Leonardo Azzari-ta, ki je prebral tudi brzojavke predsednika Gronchija, predsednikov obeh zbornic. Za njim je govoril rimski župan Rebecchini in nato podtajnik Russo. Tudi v poslanski zbornici je bila ob otvoritvi jutranje seje komemoracija. Za PSDI je govoril poslanec Chiaramello, za KPI Pajetta, za PSI Du-goni, za DC pa Concetti. V imenu vlade' je govoril minister Zolli, v imenu zbornice pa predsednik Leone. Pripravljalna konferenca 12 držav, ki je že dosegla sporazum o večini členov, bo nadaljevala zasedanje 9. aprila • Konferenca predstavnikov držav OZN bo verjetno jeseni - Spor med ZDA in Japonsko zaradi nuklearnih poskusov NEW YORK, 24. — Ameri- na konferenca bo morala tu- ška vlada je danes sporočila, da je sporazum o ustanovitvi mednarodne ustanove za a-tomsko energijo v miroljubne namene zelo blizu. V ustanovi bodo udeležene tako zahodne velesile kot ZSSR. Ameriški delegat na pripravljalni konferenci 12 držav, James Wadsworth, je izjavil, da o večini členov statuta bodoče ustanove že obstaja načelni sporazum, in dodal da so bila nadaljnja pogajanja odložena do 9. aprila Takrat, je dejal Wads-worth, bo mogoče po nekaj urah diskusije doseči sporazum. Po zaključku priprav-Ualite konference bo sklicana splošna konferenca, na kateri bodo dokončno odobrili statut mednarodne ustanove za atomsko energijo v miroljubne namene. Mtdtem ko se ie pripravljalne konference udeležilo 12 držav, bodo na splošni konferenci sodelovale vse države članice OZN. VVadsworth je izjavil, da je ie bil dosežen sporazum o tem ,da bo ustanovo vodil izvršni odbor, v katerem bodo zastopane države, razdeljene na štiri skupine: 1. države, Ki so dosegle največji napredeš na tehničnem področju, 2. dr žave, ki proizvajajo največ urana in torija, 3. države, ki lahko precej prispevajo na področju tehnične pomoči n 4. države, ki ne morejo prispevati ne na tehničnem področju ne s surovinami. Čeprav Wadsworth ni pojasnil, kako so države razdeljene v posamezne skupine, sodijo, da bodo v prvi skupini ZDA. Z.SSR, Francija, Velika Britanija in Kanada, v drugi pa Južna Afrika, Belgija, Portugalska, Avstralija in morda tudi Brazilija in Indija. Sklepi odbora bodo sprejeti z na vadno večino, brez pravice veta. Glede države, kjer bi morala biti splošna konferenca, je znano, da so se Švica, Brazilija in ZDA ponudile kot gostiteljice. Datum še ni bil določen, verjetno pa bo konferenca prihodnjo jesen. SploJ. Z ZASEDANJA ZVEZNE LJUDSKE SKDPŠČINb FLRJ E. Kardelj obrazložil zakon o državni upravi Ratitihacija deklaracije o nevtralnosti Avstrije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Zvezni svet Ljudske skupščine je sprejel danes soglasno deklaracijo o priznanju statusa stal. ne nevtralnosti Avstrije. Poročevalec zunanjepolitičnega odbora skupščine Lazar Mojsov, je v obrazložitvi izjavil, da je sprejem deklaracije nov prispevek Jugoslavije k naporom, ki so pripeljali do sklenitve avstrijske državne pogodbe in priznanje neodvisnosti Avstrije. Jugoslavija je dala, je rekel Mojsov, doslej pomemben prispevek k stvari svobode in neodvisnosti avstrijskega ljudstva in je podprla vse napore Avstrije za neodvisnost in svobodo. Na popoldanski seji je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj obrazložil predlog zakona o državni upravi in zakona o zveznih organih uprave. Glavni cilj reorganizacije, ki je bila izvršena leta 1948, je poudaril Kardelj, je bil, da se z družbenim upravljanjem m samoupravo nadomestijo administrativne oblike upravlja nje. Dosedanja praksa je potrdila pravilnost te orientacij". Izvršene spremembe so oslabile birokratične tendence in akti-vizirale široke množice ljudstva. Danes je v delavskih svetih nad 200.000 delavcev in nameščencev, v skupščinah so. cialnega zavarovanja pa nad 10 000 delovnih ljudi. V upravi šestih glavnih republiških mest aktivno sodeluje 155.000 državljanov «To je družbena sila, katere v socialistični praksi ne more nadomestiti najboljši administrativni aparat«, je poudaril Kardelj. Pokazalo se je, da je v teh pogojih osrednja državna u-prava prešibka, da bi lahko zagotovila pravilno izvajanje zakonov. Novi zakonski predpisi bodo prispevali k izgradnji državne uprave, ureditvi pristojnosti in medsebojnih odnosov. Državna tajništva bodo za svoje delo odgovorna zveznemu izvršnemu svetu in parlamentu. Državni tajniki in podtajniki bodo v bodoče lahko ljudski poslanci. Kardelj je ob koncu napovedal potrebo reorganizacije zveznega izvršnega sveta, bančnega sistema, gospodarskih zbornic in drugih podobnih ustanov tei spremembe zakona o državnih in javnih nameščencih in splošnega u-pravnega postopka. B. B. di skleniti, kakšni bodo odnosi .med novo ustanovo in OZN medtem je ameriška vlada objavila besedilo svoje note. ki je bila v ponedeljek izroče-na japonski vladi v zvezi z ameriškimi nuklearnimi poskusi. ki so v načrtu za to pomlad na Pacifiku. 4. februarja je namreč japonski veleposlanik v Washingtonu sporočil ameriški vladi besedilo resolucije japonskega parlamenta, ki je zahtevala prekinitev poskusov. Se prej je japonska vladi zahtevala od ZDA zagotovilo, da bodo plačah: odškodnino v primeru škode japonskim interesom zaradi predvidc j h poskusov. Ameriški odgovor pravi, da so ZDA sicer naklonjene zmanjšanju oborožitve, da pa so v sedanjih mednarodnih o. koliščinah »prepričane, da so predvideni nuklearni eksperimenti življenjske važnosti za njihovo obrambo in za obrambo svobodnega sveta«. Nadalje izraža ameriška vlada mnenje da je zaradi številnih varnostnih ukrepov možnost škode praktično izključena, da pa je pripravljena proučiti vprašanje odškodnine Japonski, če bi se pokazalo, da so japonski gospodarski interesi oškodovani zaradi eksperimentov in zaradi ustvaritve nevarnega področja na Pacifiku. Kot poročajo iz Tokia, ameriški odgovor ni zadovoljil tamkajšnje vlade. Sporočilo japonskega zunanjega ministrstva izraža dvom v zakoni-tos' poskusov, ki bodo sicer izvršeni na ameriškem ozemlju, ki ja bodo dejansko o-mejili svobodo morja za druge države. Konferenca SED v vzhodnem Berlinu BERLIN, 24. — Danes se je v vzhodnem Berlinu začela tretja konferenca vzhodnonemške enotne socialistične stranke (SED). Na prvi seji je poročal prvi sekretar CK, VValter Ulbricht, o delu centralnega komiteja. CK pa je včeraj izglasoval resolu- cijo, ki odobrava sklepe XX kongresa KR ZSSR in poudarja potrebo njihove izvedbe tudi v Nemčiji. Resolucija odobrava tudi poročilo, ki ga je 18. marca podal Ulbricht o moskovskem kongresu. Na tej seji je Ulbricht dolgo in ostro kritiziral Stalina, napovedal strogo izvajanje načela kolektivnega vodstva in poudaril potrebo revizije pro-pagandističnegn dela. Kongresa se udeležuje približno 2.D00 delegatov iz Vzhodne Nemčije ter predstavniki komunističnih part j 21 tujih držav. Dvorana je okrašena samo s partijskim grbom ter z nemško in rdečo zastavo. Ulbricht je v svojem poročilu govoril o drugem petletnem načrtu, ki je bil osrednja tema poročila, obravnaval pa je tudi vsa ostala vprašanja. Med drugim je Ulbricht dejal, da je enotna socialistična stranka pripravljena »začeti pogajanja s social-demokratsko_ stranko, kadar bo tej to všeč, o ustanovitvi skupne ljudske delavske fronte«, ((Pripravljeni smo, je dejal Ulbricht, storiti vse, kar je v naši moči. da bi prišlo do zbližanja med socialno demokracijo in enotno sociaii-stično stranko Vzhodne Nemčije.« Na pogajanjih naj bi govorili o »borbi proti remi-litarizaciji in pofašister.ju zvezne republike ter za mir, demokracijo in združitev Nemčije«. Opazovalci poudarjajo, da je še pred tem Ulbrichtovim govorom zahodnonemšiki socialdemokratski voditelj Erieh Ollenhnuer danes predpoldne ponovil, da «zahodnonemški socialni demokrati na kar najbolj kategoričen narn zavračajo vsako paktiranje s komunisti’. Kongres je danes imenoval tudi «komisijo za širok razvoj demokracije v Nemški demokratični republiki«. V komisijo so bili med drugim izvoljeni ministrski predsednik Grotewohl, minister za državno varnost Wallweber, minister za pravosodje Hilda Benjamin, državni pravdnik pri vrhovnem sodišču Melshei-mer, načelnik kontrolne komisije Matern, obrambni minister Stoph. vzhodnoberlinski župan Weber in bivša predsednik berlinske organizacije partije Hans Jendretz-ky. Jendretzky je bil leta 1953 izključen iz CK. Smernice za razvoj drjigeg« petletnega načrta navajajo med drugim uporabo nuklearne energije v industrijske namene ter uvedbo novih metod v kmetijstvu in živinoreji Ulbricht je poudaril tudi veliko važnost trgovinskih odnosov z afriškimi in azijskimi državami zlasti z Indijo in Egiptom. d odnosih med FLRJ in SZ MOSKVA, 24. — Danes popoldne je prispel z letalom v Moskvo novi jugoslovanski veleposlanik v Sovjetski zvezi Veljko Miounovič. Pred odhodom iz Beograda je Mičunovič na zemunskem letališču izjavil novinarjem, da so bili od vzpostavitve dobrih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo doseženi veliki rezultati na vseh področjih medsebojnega sodelovanja. Stiki zastopnikov političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega življenja so vplivali na vzpostavitev medsebojnega razumevanja in zaupanja in na razvoj prijateljskega sodelovanja. Mičunovič je ugotovil, da še niso izkoriščene vse možnosti za razširitev prijateljskega sodelovanja. in je izrazil upanje, da se bodo ti odnosi še bolj okrepili in razvijali. Ugodni razvoj jugoslovansko-sovjetskih odnosov je konstruktivno vplival na mednarodno sodelovanje in prispeval k izboljšanja ozračja v svetu. na sestanku govorili o Bližnjem vzhodu in o ameriški varnosti. Po mnenja opazovalcev so na sestanku govorili o sledečih zadevah; 1. skupna obramba v Severni Ameriki. O tem se bo Eisenhower v ponedeljek razgovarjal s predsednikom mehiške republike in s kanadskim ministrskim predsednikom. 2. Razorožitev. 3. Rezultati nedavne konference načelnikov ameriških glavnih štabov v Portoricu. Pogreb Lonardija BUEinOS AIRES, 24. — Danes zjutraj je bil v Buenos Airesu pogreb bivšega argentinskega začasnega predsednika republike Lonardija. Pogreba so se udeležili predsednik Aramburu, vsi člani vlade, vojaški voditelji in diplomatski zbor. Pokojniku so izkazali vse vojaške in civilne časti, ki pritičejo predsedniku republike ki umre med vršitvijo svojih predsedniških dolžnostih. Predsednik Aramburu je sinoči govoril po radiu in poudarjal zasluge generala Lonardija za uspeh akcije, ki 'e privedla do uničenja peroni-zma. MADRID, 24. — Zaradi eksplozije, ki je nastala v neki tovarni za izdelovanje nitroglicerina v Galdacanu v bližini Bilbaa, je bilo ubitih 10 delavcev, 30 pa ranjenih. Titova brzojavka BEOGRAD, 24. — Generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito je poslal danes po Wal-terju Ulbrichtu tretji konferenci Združene socialistične stranke Nemčije pozdravno brzojavko z željo, da bi konferenca sprejela ((koristne sklepe v izvrševanju važnih nalog, ki so pred njo«. Malenkov si je ogledal že Sest elektrarn LONDON, 24. — Sovjetski minister za električne centrale Malenkov si je danes ogledal električno centralo St Helens v Lancashiru. To je že šesta centrala, ki si jo je Malenkov ogledal med svojnn bivanjem v Veliki Britaniji. Pozneje sta se mu pridružila še sovjetski poslanik v Londonu Malik in pomočnik zunanjega ministra Gromiko. Popoldne je Malenkov prisostvoval konjskim dirkam v Aintree. Spremljala sta ga Melik in Gromiko. Navzoča je bila tudi kraljica Elizabeta z drugimi člani kraljeve družine, ki pa je zavzela mesto v privatni tribuni lorda Der-byja, medtem ko so sovjetski gostje sedeli v neki stranski tribuni. ElseiilioiNieva posvetovanjs VVASHINGTON, 24. — Predsednik Eisenhower je imel danes v Beli hiši razgovor z glavnimi voditelji ameriške o-brambe. Predstavnik Bele hiše je pozneje izjavil, da so To lahko ima hude posledice za mir. Kako sovjetsko gesto bi svetovna javnost dobro sprejela.« »Kar se tiče gospodarskega področja, je nadaljeval Pineau, sem zagovornik sodelovanja med Vzhodom in Zahodom, da se pomaga nerazvitim deželam. To tezo bom zagovarjal pred našimi ameriškimi prijatelji. Mislim namreč. da se je treba kolikor mogoče izogniti gospodarski hladni vojni. V ta namen bi se moral izdelati načrt skupne pomoči, na primer v okviru Združenih narodov.« Glede sedanjega položaja sovjetskih satelitskih držav je minister odgovoril: «želeti je. da bodo sovjetski voditelji dovolili ljudskim demokracijam, da postanejo neodvisne od Sovjetske zveze, ne da bi s tem spremenile svojo gospodarsko strukturo. Te države bi morale imeti možnost svobodnih pogajanj z zahodnimi državami glede vsega, kar se tiče izmenjave ter kroženia ljudi in idej. Ce bi sedanje kolektivno vodstvo v SZ tem državam dovolilo to, kar je priznalo Jugoslaviji, bi v odnosih med Vzhodom in Zahodom prišlo do pomembne spremembe. ki bi imela zelo velike učinke« Predsednik vlade Mollet pa je govoril skupini 40 ameriških novinarjev, ki potujejo po Evropi, Severni Afriki in Bližnjem vzhodu. V zvezi s sedanjim razvojem v SZ je Mollet izjavil, da »ne more nihče reči. ali smo priča pravi spremembi sovjetskega režima ali oa enostavno novi strategiji.« Po njegovem mneju dajejo sovjetski voditelji vtis. da z dajanjem pomoči nerazvitim deželam nastopajo kot dobrodelniki. Pri tem je Mollet očital ZDA. da ravnajo na tak način, da države, ki jim pomagajo, večkrat postanejo njihove nasprotnice namesto prijateljice. «Obstaja francoski pregovor, je dodal Mollet. ki pravi, da način dajanja velja več kakor to. kar se daje« Po njegovem mnenju so ZDA to dejstvo precej podcenjevale. Na pripombo nekega novinarja, da se zdi, da se Francija boji več ponovno oborožene Nemčije kakor komunizma, je Mollet dejal: »To je staro vprašanje. Mi se bojimo, da bi se nova Nemčija nekega dne povezala s SZ. Zato skušamo povezati Nemčijo na Zahod na tak način, da si ne hi mogla izbrati zavezništva. Mnenja smo. da tudi ZDA niso bile v nekaterih trenutkih preveč previdne glede tega in včasih so pozabile, da smo bili mi Francozi v zadnjih 50 letih dvakrat v vojni proti Nemčiji. Končno pa ne moremo imeti več zaupanja do nove Nemčije, kakor ga imajo sami nemški demokrati. Zato jc treba ustvariti nove vezi in francoska vlada odobrava načrt Kuratoma, ki ne bo organizem kakor evropska premogovna in jeklarska skupnost, pač pa bo imel poseben značaj.« Mikojanovi razgovori o pomoči Pakistanu? Pakistan želi prijateljske odnose s SZ - „Pravda* kritizira Eisenhowerjev program za pomoč tujini KARAČI, — 24. — Sovjetski ministrski podpredsednik Mikojan se je danes dve uri razgovarjal s pakistanskim ministrskim predsednikom Mohamedom Alijem. Razgovarjal se je tudi s pakistanskim zunanjim ministrom in z ministrom za trgovino. Pakistanski zunanji minister Hamidul čovdri je izjavil, da je Mikojanu povedal da Pakistan zeli prijateljske odnose s Sovjetsko zvezo. Oba državnika sta se strinjala v tem, da se čimprej odpravijo vzroki nerazumevanja, ki razdvajajo obe državi. Dalje je minister dejal, da je Mikojanu predočil, da so pogodbe, ki jih je Pakistan podpisal, regionalne obrambne pogodbe in da niso naperjene proti nobeni državi. Dodal je. da z Mikojanom ni govoril o nobenem specifičnem vprašanju in tudi ne o gospodarskih zadevah. V Moskvi se je sprejema, ki ga je priredilo pakistansko poslaništvo ob proslavi dneva republike, udeležil tudi sovjetski zunanji minister Molotov. Zatrjujejo, da je Molotov dal razumeti, da bi biia SZ pripravljena nuditi Pakistanu enako pomoč kakor Indiji. Pakistanski odpravnik poslov v Moskvi pa je pozneje izjavU, da Molotov ni stavil nobene take ponudbe; nekateri diplomati, ki so bili navzoči pri razgovoru, pa zatrjujejo, da so to ponudbo vsebovale besede Molotova, ki jih je izrekel v šali. Moskovska »Pravda« objavlja komentar o Eisenhowerje-vem načrtu za pomoč tujini in piše, da ta program dokazuje, «da se ameriški vodilni krogi odkrito trudijo, da še bolj razvijejo oboroževalno tekmo v svetu«. List pripominja, da so se vojaška nakazila potrojila, vojaška pomoč pa se je zvišala za najmanj 12 odstotkov. »Več ko polovica vojaške pomoči, nadaljuje list, jt določena tistim deželam Azije in Srednjega vzhoda, ki so v vojaških skupinah, ki jih podpirajo ZDA. ali pa ki so zaveznice ZDA.« «To, pravi list dalje, je v očitnem nasprotju z orien'a-cijo, ki se je nedavno razvila na Zahodu proti zaostritvi politike, ki temelji na orožju, orientaciji, ki izhaja iz izjav francoskega zunanjega ministra in predsednika italijanske republike Gronchija.« Program Spaakovega obiska v FLRJ BEOGRAD, 24. — V jugoslovanskih političnih krogih izražajo prepričanje, da bo obisk belgijskega zunanjega ministra Paula Henrija Spaa-ka, ki bo prispel 10. aprila v Jugoslavijo, prispeval k okrepitvi prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Belgijo. V diplomatskih krogih v Beogradu poudarjajo, da so se tesni stiki med Jugoslavijo in Belgijo manifestirali na raznih področjih K temu so prispevali tudi medsčbojni obiski, zlasti ministra Brocla-ya v Jugoslaviji in člana zveznega izvršnega sveta Motne Markoviča v Belgiji. Med bivanjem v Jugoslaviji bo i-mel Spaak, ki bo gost Koče Popoviča, razgovore z uglednimi jugoslovanskimi voditelji o okrepitvi sodelovanja. Med drugim bo obiskal tudi predsednika republike maršala Tita. Poleg tega bo Spaak predaval v Zavodu za mednarodno politiko in gospodarstvo o evropski integraciji. Pred odhodom iz Jugoslavije bo Spaak obiskal tudi Zagreb. Nekemu drugemu novinarju je v zvezi s komunizmom v Franciji izjavil, da tam ni pet milijonov komunistov, pač pa da «ni več kakor 200.000 Francozov, ki so prepričani komunisti«. Na vprašanja v zvezi s Severno Afriko je Mollet med drugim odgovoril, da bodo morda med uresničevanjem odnosov o medsebojni odvisnosti med Francijo ter Tunizijo in Marokom lahko nastale težave, vendar pa vlada zaupa, da bodo premagane. Kar se tiče Srednjega vzhoda, je Mollet izjavil, da bi bilo potrebno, da vse države, zlasti pa tri zahodne velesile, zavzamejo skupno stališče. Po njegovem mnenju bi morale tamkajšnja vprašanja rešiti vse države, ki bi morale med drugim prepovedati izvoz orožja na Siednji vzhod. Mollet je poudaril tudi. da bi se moral bagdadski pakt spremeniti, tako da bi se posvečala večja važnost gospodarskemu razvoju Srednjega vzhoda. Kar se tiče položaja v Al-žiru, je tc dni večina opazovalcev v Parizu mnenja, da se opaža pojemanje delovanja upornikov v tej deželi. Vendar pa so na vsem ozemlju še vedno v teku večje vojaške akcije in večina članov vlade je mnenja, da se položaj ne bo tako hitro izboljšal. Govori se tudi, da namerava Lacoste 7.nhteva'i drugih 100.000 mož od vlade, ki se bo morala čimprej o tem izreči. ((Potrebujemo še sto tisoč mož, če hočemo pomiriti Alžir in ne ponoviti indokitaj-sko vojno.« je dejal Lacoste. «Smo v vojni in samo sila bo lahko rešila položaj,« je poudaril Lacoste, toda tunizijski voditelj Burgiba je v intervjuju listu «Le Monde« poudaril, da sila ne bo rešila ničesar, pač pa bo lahko povzročila potoke krvi in solza ter nepopravljivo sovraštvo. Zato poziva francosko vlado, naj tudi glede Alžira ravna, kakop je rayn»l« slede Maroka JnThntzije.' Jutri bo v Tuniziji 750.000 volivcev (ženske ne bodo volile) izvolilo 98 članov ustavodajne skupščine. Predvideva se odločna zmaga narodne fronte, ki jo v glavnem sestavlja stranka Neodestur, ki jo vodi Burgiba. Slri|a zahteva odložitev seje VS o palestinskem vprašanju DAMASK, 24. — Sirska vlada je dala navodila svojemu predstavniku v OZN, naj zahteva odložitev seje Varnostnega sveta, ki bi morala biti v zvezi s palestinskim vprašanjem v ponedeljek. To je sirska vlada sklenila na podlagi razgovorov, ki so jih zadnje dni imeli predstavniki sirske, egiptovske, jordanske in saudske vlade ter na podlagi včerajšnjih sirsko-libanonskih razgovorov, katerih namen je, določiti skupno stališče teh držav do resolucije, ki so jo predložile ZDA Varnostnemu svetu. Sirski ministrski predsednik je v Damasku danes skupno sprejel predstavnike Velike Britanije, SZ, Francije, Irana in Jugoslavije, to je držav, ki so članice Varnostnega sveta. Te dni predvidevajo nove stike med sirsko in jordansko vlado, ker je danes prišel v Damask jordanski zunanji minister Kalidi. Včeraj pa sta se v Damasku sestala načelnika glavnega štaba jordanske vojske in sirske vojske, da si izmenjata misli o vprašanjih, ki se tičejo obeh vojsk. V uradnih krogih v Damasku so mnenja, da sta dva načelnika glavnega štaba praktično sklenila sporazum o »enotnosti« meja Sirije in Jordana z Izraelom. V primeru izraelskega napada na eno od teh dveh držav bi namreč veljalo, da je bil napad izvršen tudi na drugo državo, in bi vojaške sile obeh držav stopile skupno v akcijo. V teh krogih tolmačijo to kot posredno povezavo Jordana z vojaškim zavezništvom med Sinjo, Egiptom in Saudovo Arabijo. Zvedelo se je tudi, da je Jordan obvestil glavno tajništvo Arabske lige, da bi želel, naj se za 29. marca skliče svet te lige. Posvetovanja naj bi se udeležili ministrski predsedniki ali zunanji ministri držav članic, da temeljito proučijo vprašanja arabskih držav in vsa mednarodna vprašanja. Libanon pa bi baje želel, naj bi se seja sveta Arabske lige odložila na 4. april, ker skupščina ni še izglasovala zaupnice novi vladi. V Amanu pa so objavili sporočilo v zvezi s tamkajšnjimi razgovori med jordanskim ministrskim predsednikom in britanskim poslanikom. poročilo pravi, da je bi; dosežen sporazum, da bo šl( vilo britanskih častnikov v službi pri arabski legiji »osti lo na tisti višini, ki se b > zdela potrebna, da se obdrži sedanje tehnično stanje in da se zavaruje učinkovitost legije«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 12,6, najnižja 9,5, ob 17. uri 11,9, zračni tlak 1011,6 stanoviten, veter 6 km na uto. 1,1 mm padavin, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 7,5. Danes, NEDELJA 25- msr i Ozn. M. dev., Jarosi?L, Sonce vzide ob 6.00 m “J01 fggj 18.24. Dolžina dneva 12.«. ‘čšj vzide ob 17.32 in zatone tstr- \ Agneletto nam dokazov ni skih mestih italijansko topo- nudil, ker jih m mogel nudi-numastiko in navaja v doicaz ti. To je bilo v začetku fe-poročilo iiDemokracije» v i-1 bruarja t l. in dr- Agneletto sti številki, češ da je dejal le; «Jaz nisem bil v zadnjih letih v onih mestih in ne morem reči, če je to točno in do kat ere mere je točno, vsekakor moram obžalovati, če so bila odstranjena ulična i-mena italijanskih mest v Istri in nadomeščena z drugimi i-meni, kajti italijansko mesto ima brez dvoma pravico, da nosi in ohrani imena svojih slavnih mož na področju leposlovja, znanosti, zgodovine itd. Zato sem mnenja, da ni pravično zaradi dejstva, da bi bila izginila iz italijanskih istrskih mest imena slavnih italijanskih osebnosti, na e-nak način postopati s tem vprašanjem v nosem mestu.« (Zauaj pa m vprašal svojih pristašev, ki vsak dan hodijo v istrska mesta?). Ni prvič, da se dr. Josip Agneletto jezi na naš list in mu očita, da je napačno poročal o njegovih izjavah v občinskem svetu Nedolgo tega nam je ponovno poslal v tem pogledu nekakšen popra-vek, zaradi katerega smo ga pozvali naj nam dokaže, da je v resnici tako izjavil kot Njegov o ki ni odgovo je takrat trdil, da ni res, da bi bil izjavil, da je povišanje mezd na žalost huda rana vsega našega gospodarskega življenja. Dr. Agneletto je obljubil, da bo svojo trditev o netočnosti našega pisanja dokazal s pomočjo stenograj-skega zapisnika. Tega ni storil, ker storiti ni mogel. Er-go: naše poročanje je bilo točno. Prav tako je točno naše poročanje glede njegove trditve o odstranitvi italijanske toponomastike v istrskih mestih. Da je izjavil tako kot smo mi poročali, dokazujejo poročila tudi v ostalih tržaških dnevnikih, na katere pa se dr. Agneletto — čudno kajne? — prav nič ne jezi! Točno je tudi, da je dr. A-giielello govoril o terorju v Jugoslaviji m podobne neumnosti. Sploh se dr. Agne-lettu prevečkrat dogaja, da mora naknadno popravljati, kar je izjavljal. Tega si pač ne moremo drugače tolmačiti, kot da se dr. Agneletto v svoji prevroči vnemi pri objemanju s krščanskimi demokrati z Bartolijem na čelu in drugimi predstavniki vladnih strank preveč in nerodno zaletava. kar mu nato očitajo njegovi lastni pristaši, pred katerimi se mora zato z raznimi popravki in drugimi a-krobacijami bran iti in izgo-varjati. Do vsega tega pa prihaja, ker je pač že dolgo časa osnovna politična linija njegove Slovensko-demokrat-ske zveze in Slovenske katoliške skupnosti, najtesnejše povezovanje s Krščansko demokracijo, o čemer nam priča tudi dolgovezno poveličevanje te stranke v zadnjem «KatoIiškem glasu«. Pri tem ima Agneletto kot predstavnik obeh v občinskem svetu točno določeno nalogo blatiti ljudsko oblast v bivši coni B in v Jugoslaviji sploh. In m' resnično nismo prav nič krivi, če je pri tem tako neroden, da govori tako nespametne laži, katerim niti njegovi lastni — uedno bolj redki — pristaši pri najboljši volji ne morejo verjeti. In to ne glede na dejstvo, da je takšna njegova robota v izključnem interesu tukajšnjih šovinistov in sovražnikov vsega, kar je slovensko, hkrati pa' v neizmerno škodo ne samo tržaških Slovencev, temveč vseh demokratičnih mno’ žic pri nas in v Italiji. Iz tega tudi sledi, da je takšna politična linija S DZ in SKS, ki jo izvaja Agneletto, hkrati tudi v škodo naše matične domovine, ne glede na režim, ki v njej vlada. Zato se ne moremo strinjati z Agnelettom, ki se brani, da ni bil nikoli proti matični domovini, ampak le proti režimu itd. Izmed mnogih neresnic, ki jih vsebuje tudi zadnji Agne-lettov članek, naj pokažemo s prstom samo na eno: da je namreč sedanji oblasti v Jugoslaviji in njenim zagovornikom usoda zamejskih Slovencev (»toliko mar kot lanski sneg«. Tudi to je laž, pa čeprav ta beseda dr. A- gnelettu ne ugaja. Tudi njegovi pristaši namreč predobro vidijo, kaj vse so jugoslovanske oblasti storile za zamejske Slovence, katerih ogromna večina pa seveda A-gnelettu odločno odreka pravico, da bi govoril v njihovem imenu. To pravico mu dajejo le «Messaggero Venetov, »»Vita Nuovav, »dl Picco-lo» in drugi znani «zagovorniki» interesou zamejskih Slovencev. Agnelettov odgovor torej ni noben odgover! Tudi zato ne, ker nam je še sedaj dolžan odgovor n/i vprašanje: Kje so in koliko je njegovih in Simčičev.h prosvetnih in kulturnih društev in ustanov, da si lastijo zanje sredstva ta gradnjo kulturnega doma? Glede grožnje z «drugim forumom» pa menimo, da je brez podlage in da v »Demokraciji« niso redki izrazi, ki bi prav zares spadali pred ta «drugi forum» . . pobral iz zaboja pred mlekarno pollitrsko steklenico ter jo sKril v usnjenem suknjiču. Agenti so ga seveda odpeljali na poveljstvo, kjer je Tedesco potrdil, da si je prisvojil steklenico in to zato, ker mu je bilo slabo in je mislil, da mu bo mleko pomagalo. Odločno pa je zanikal, da bi tudi v preteklosti kradel. Med razpravo pred kazenskim sodiščem je mož trdil isto in sodišče, še posebno, ker se je mož prvič pregrešil, ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, ker po mnenju sodnikov mož ni i-mel namena krasti. V Furlaniji je kradel kolesa v Trstu pa jih je zastavljal 22. t.m. so agenti letečega oddelka opazili na Korzu moža, ki je nergdno peljal kolo po cesti in ko so ga ustavili ter ga vprašali, od kod ima vozilo, ni znal točno odgovoriti. Na poveljstvu, kamor so ga odpeljali, so ga identificirali za 25-letnega Antonia Spezialija doma iz bližine Cal-tanisette in v Trstu brez stal nega bivališča. Med zasliševa-njem je priznal, da je kolesa kradel po furlanskih mestecih in jih nato zastavljal v tržaški zastavljalnici. Speziali KADARKOLI se Vam zdi in ne samb v začetku meseca se lahko naročite na '; 15.15 Za našo vas; l«-66 rtj ( ska burja; 16.30-17.00 SP®^ Ljubljane; 17.00 lab1«". „# odlomki; 17.30 Novela1 » ljo; 17.40 Belo in črnv. „5 19.25 Spored iz LjublJ^j jpj-Zabavna glasba; 20.00- red iz Ljubljane; 22.« ,rJ siljene melodije izvaja a ^ stel-anetz: 23.15 Plesna -l«l» L * J f 327,1 m, 202,1 m, *>*■ j.0» Poročila ob 5.00, b-.,2'o0. 13.00 15.00. 17 00 19.00. * ^ ^ 8.15 «Nedeljski peš":; red slovenskih naroon® j^odF 9.00 Otroška predstava- f|ji(> ček Grbavček < ruSi^ir»cta): . v priredbi Mateja ^ 00 Glasbeni intermezzo; * hjjelF žinski pogovori; 0*9', simfonični koncert; 11 • ,0 za beneške Slovence; r. »f; Ad i>cii'C5Ke 1. Iii) danski glasbeni sporno 12.00 Pogovor s PO«l“g$ A Opoldanski glasbeni 1J.1 del: 14.15 Lahka |(F Želeli ste - Dušan Kralj: Na Go,^pop^ f letno (reportaža); U-® danski orkestralni spe> mč' Radijska igra - Fred V ^ f schelmann: Titnbuktu, ^ p-čern-i operni koncert: - »j, pic turni razgledi: 21.15 K® nih in zabavnih melo° i ™ kv«*,j'i*6! 16.00 Posnetek bol«ar*A|^ Čanja v Varese; 18-“V td/L Wh-atsle.v: «Po ve{er9»-,,, 3s P zi.iska igra; 20.30 Vesti,-. b' bor iz filmov: 21.00 C ^1 jf6 nello: »»Zastavonoša«, v 22.10 Variete; 23.00 »P® delia. AVTOMOTODIESEL ¥°w$y PISTONi Delavnica ^ cilindrov. Motoguzzi |iš vadni, turistični, tovo«" kg, tovorni tricikli »E platformo 1500. VpH®{*Ju«. “ mestnj deli. Plačilne •JJ' ložbe, Ul. F. Severo ^ KOLESA, moška in ljena, po 8.000 lij .- j|r. "a prevoz blaga po 24.0™ jir, torna kolesa po 50-0%, 3, obroke. Marcon. Ul. š MLADO DEKLE S trS® pf*6 obrazbo išče zaposlitve t, tikan-tinja v uradu_ aa w drugo delo. lista. Naslov DR. SONJA ne bo sprejet"3 ^fj|i 30. marca do 70. ir Skrbne gosPodl?icl(e. me izdelujejo ob1 -e6* popolni kroj obrn ^ M. MAH6 rjtl. Trst, Ul. Vecellib » cel (blizu bol"1' Moški in KROJAŠKI S A ^1» izdeluje moške ,zJ}el* „ plašče. Posebna >z £ damskih kostum ^ plaščev. Nud’ « in *'(. - izbiro moški .n. to izbiro moških eirne skih vzorcev. ^..goV0,;. ne - plačilo po G>\ MOZETIČ -, baldi 11, telef°° | NEDELJA, 25. marca 1956 TlteiT’ POh r A J A A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasba za godbo na pihala; 11.00 Emil Adamič: Ljubljanski akvareli; 11.45 Havajski motivi; 12.00 Oddaja za najmlajše; 12.30 Koncert operne glasbe; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Otroci 1 Pozori Danes ob IS. uri v radiu Trst A Glasba la nase malte z nagradnim žrebanjem pravilnih rešitev glasbenih ugank ‘UNION1 m lpr Svetovno *«»"".»t? varovalnica 00 1828 je v J ?. L-UL. GHEGA »39 tel. 27512 - 35^,8 Prokurator H* Z A H V A Vsem, ki so z vali ob bridki g\e mame in stare m Viktorije Pip N* roj. Kur1^ se najprisrčneje )a d> j0» mo. Posebna zah ' % . f cem cvetja ter v ji\l , rUefll spremili na njen* ,-iij Sinovi, f*0>' in ostal* Sveto pri KomnU' ZAHVALA i i t«* I Vsem, ki bo nam stali ob strani ob brid6 naše predrage soproge in sestre Cecilije Opara roj. se prisrčno zahvaljujemo. Posebna is'tre„*ži g. Kristini Zlobec za njeno neumorno "pok®.1- 9* r.ost, ki jo je izkazala med boleznijo Jgtn" darovalcem cvetja in vsem, kt so jo sP .(( njeni zadnji poti. fll’ Družine Opara, Slavec, Iva"1 čK Trst - Rodik - Rožice - Beljak, 25.111 .1955 j°hn steintzeck TOe vselei f'1’1- iVo .... 2 zadovolj- JHt Jc I‘"‘. zaka). to- Ne •vem spomia i cv vseh po-'WmuPet ini.spet jih Nr«t , P.Te»vljam m Nfnj( Vecjimi podrobno ; ■ na u,h^iaj zjutraj. V?,;.blii ™o- t2|Wiai^ deca svetlo- { rob0lJe sonca jim i' J{ Madr obarvala. ^ "me- ' da sem sti' ena, Petem Sl _ _ ^ od n.? ?° cesti ^ ne- rnel roke zar‘l globoko v . tu- * »e* J )e bd , zasledal šotor, ei*i ort6 2a sPoznanjs S ie stJemlie- Zraven in ■“ stara železna !’e ilkril „ Hlene špranje Sivi d^menkasti Via- , “to n rti? se je vil iz “ dn’sem in ozkem se še rs«V i“'‘e nekja vi- S J i2£,ub,!- k PCct sem "sito. opazil mla- S Iti mv*aprav de- bomh1?2^ na sebi ta kr'lo tn Prišel bliže, sem • da f0|li držainle V uPognje-L* ? °‘rofc«.' nje ioni.--. 30 bila zaradi Parita robom ple- "«j j. bodila sem in F'*dl>i zar!? a na °' ' »jenft P°tala ' K maltnjah N>v mant ij-em ^duhk° blizu' da ^ C'?.!“.20b™- je bi-** učnega in po_ h ltrn m Pečene Pražene sla- -Je* eQa kruba. Na 2«i)i[°*taia!o use suet- %'J2PnimTd!nCeste in L P*ci. * , pri- N. tn° šot. se ie dv'g- f Prišel -kril° ln is,, " Pa . rPlajšt moški, V. Bila J. stareiši mo- J “Pni Dn °.blečena v p*««..;,;; • N j„a oste GlG „StQ bila gumni. izklesan Podobna k C Kma r-^ovi iri n-l m°kra 'rt *tei »ti K, 'a' sta j6 cedi!a v° “^odu- in n,?21*0 zraven molče gledala «t)i s- "ene. 1 "‘očasno sta brnila tn za- recv "S iB ltien „■ ° raz ni h d °dhiiaj0Č-,h • ' Spod,» sem f°-‘ je dodal >!i in^a"1, °braza sta je <«eb-°. Njem Sr, dejani 1 nad til- *reiiib^ern s trakom m 'bali - "lenem k&’" nna p Cejši °*nik. %S^kar !!'■» e '“jtrlc, tn vilice. e hjf>38dlt». 'n t>ene- krožnike; navsezadnje smo se le najedli m ugreli. Svetloba se je obarvala rn zdelo se je, da je postal zrak hladnejši. Moža sta se obrnila proti vzhodu in njuna obraza je osvetlila zora; pogledal sem proti goram, sonce se je vzpelo že nad njihova slemena in se zrcalilo o očeh starejšega možakarja. Oba sta nato vstala in starejši je rekel: «Cas je, da gremoD. Mlajši se je obrnil k meni: «Ce bi rad obiral bombaž, bi lahko zate kaj storila». «Ne. Grem naprej. Hvala za zajtrk». Starejši je neodločeno zamahnil z roko: «V redn». Nato sta odšla. Vrnil sem se nazaj na cesto. To je vse. Zdaj dobro vem, od kod tisti prijetni občutek. To je bila lepota, ki je vzoudila v meni vsakokrat val topline, kadar sem se tega spomnil. m Naš znani gledališki umetnik, član Slovenskega narodnega gledališča za Tržaško ozemlje tov. Rado Nakrst bo 7. aprila proslavil svojo petindvajsetletnico gledališke dejavnosti z vlogo Henrika IV. v istoimenski Pirandellovi drami Ob razstavi mladih za «Nagrado Ponterosso» Te dni je v rdeči dvorani hotela Excelsior odprta razstava mladih tržaških in furlanskih upodabljajočih umetnikov. Odprta bo do prihodnjega torka. Ta razstava nosi naslov ((Nagrada Ponte-rosso» in se bo v bodoče vršila vsako leto (vsaj tako je ul namenih organizatorjev). To razstavo si je zamislila in uresničila skupina mladih Tržačanov — Paolo Bernobi-ni, Roberto Costa, Ferruccio Foelkel, Manlio Granbassi, Giovanm Perizi, Nino Pinza-ni in Gianfranco Tonini, ki so si postavili za cilj približati javnosti umetniški svet sodobnih mladih umetnikov, od katerih še ni nihče prekoračil 35. leta starosti. Spričo izredno visokega števila prijavljenih del (84 u-metnikov iz Trsta in sosednih pokrajin Gorice in Vidma je poslalo kar 150 del), je morala komisija nekatere izločiti: kljub temu pa je bilo na razstavo sprejetih kar 43 del mladih umetnikov. Razstavljavci, oziroma organizatorji so določili pet nagrad za najboljša razstav- RAZGOVOR S PISATELJEM BRANKOM ČOPIČEM VELIK JE 10 NAPREDEK SMEJATI SE SVOJIM NAPAKAM> Predvsem je bil potreben telefonski razgovor. Znani srbski humorist, mladinski pisatelj, pesnik in romanopisec Branko Čopič, namreč rad sprejema goste, toda težko ga boš našel doma. čopič je vezan za ljudi, iz katerih neprestano črpa življenjsko resnico, ki jo v sebi osvežuje in jo nato oblikuje povečini v nedolžne oblike mladinske ali humoristične literature. Pri Branku čopiču se po navadi ustavljajo njegovi rojaki, Bosanci, kadar hočejo zvedeti kaj več o kakih zadevah v zvezi s književnostjo. To pa zato, ker jim Branko ne bo zameril, da tega doslej še niso vedeli. Njegovo garzo-njero, ki je polna knjig in uslij*. i ter keramični!), figur,., pugna. skoraj ves umetniški in novinarski Beograd. - - No, in tako je čopič sprejel tudi mene. Odprl je vrata, me povabil v sobo in takoj rekel: «0 humorju torej? To ni prav tako nedolžna zahteva.« Pristavil je kavo, ki si jo kuha sam. Zanimala me je njegova dvojnost kot mladinskega pisatelja in humorista in zato sem ga vprašal ali je tu kaka podobnost in v čem je ta podobnost? ((Humorist in mladinski pisatelj sta si po svoji psihologiji zelo podobna. Oba opazujeta in preživljata življenje na podoben način. I prvi i drugi na neki način bogatita življenje. Razdvojene drobne iskrice življenjske lepote in radosti pogosto izžarevajo v pravi požar; oboje, dogodke in ljudi, osvetljujejo s Čapi bajke. Osvetljujejo le lepo in dobro stran življenja, medtem ko se druga stran, tragična stran, sluti le v senci.« Branka čopiča sem prosil, da mi — ako je mogoče — malo podrobneje pojasni to sorodnost. «Zdi se, da tako humorist, kot mladinski pisec na neki način ((deformirata« okoli sebe, ali bolje povedano, onadva že deformirani, surovi in preveč realni svet vračata v njegove prvobitne nedolžne oblike, v take oblike, ki bodo našega duha najbolj razveselile. Iz surovega sveta nujnosh in nesreče nas vodita v svet. z mnogo več svobode. radosti in brezskrbnosti.« Branko čopič je nekoliko obmolknil,,;se dvignil iz fotelja, stopil k zidu, ob katerem so razvrščene velike police knjig. Tu je z roko pokazal nekaj zbirk knjig: «Mark Twain, Capek, Nu- šič, Zmaj. Glejte, mnogi humoristi so hkrati pisali zelo razumno tudi za otroke.« «V čem je torej vsebina humorja, literature za odrasle, če je pa v njem precej sorodnega z mladinsko literaturo?« ((Humoristi, se mi zdi, pripovedujejo odraslim ljudem bajke posebne vrste, oni jim »lažejo”, kot lažemo mi otrokom: «Glej, dedek Mraz ti je prinesel igračke,« pravimo otroku, dejansko pa smo mi sami zakrinkali v dedka Mraza prav navadnega strica Petra, navadnega prozaičnega strica in s svojimi revnimi uradniškimi vinarji kupili igračke in pri tem dolgo barantali za njihovo ceno.« «Hpmor je posebna vrsta bajke m fantastike za nas odrasle, zdravilna vrsta poučne otroške pripovedke; skozi smeh, tu, kot v nekem konkavnem ogledalu, na najmilejši način vidimo svoje napake m hkrati udrihamo po -njih, da bi se jih otresli.« Poskušal sem, da bi iz Branka čopiča izsilil odgovor na vprašanje o sodobni humoristični literaturi, o pogojih, ki so bistveni za njen razvoj. Na to vprašanje se je dobro izmazal s tem, da je rekel: ((Velik vzpon je v tem. ko se človek dvigne tako visoko, da se sam lahko smeje svojim šibkostim, zablodam in strastem in celo svojim vrlinam. Primitivcu je to nemogoče, on se roga drugim in pri tem pozablja, da #opica gleda samo sebe v zrcalu«. Čutil sem, da je razgovor pri koncu. Rojenemu humoristu, ki z domislicami pogosto zabava družbo in ki s svojimi vedrimi stranmi spravlja v smeh bralce, resen razgovor o smehu ni pogodu. Prosil sem'ga samo še za odgovor na sledeče vprašanje: «Iz vaših knjig in pripovedk se čuti, da imate v humoristični literaturi svojo lastno filozofijo. Ali bi lahko vedel, v čem je ta filozofija?« ((Skala humorja je bogata in raznovrstna. Humor je plapolajoča zastava življenjske radosti, hkrati pa karikatura naše napihnjenosti in lažne veličine, oster žvižg biča nad našimi protiljudskimi deformacijami. Humor je hkrati katarza in poln izraz življenjske radosti, hkrati smrt nekoga, ki jezdi skozi noč, noseč za seboj v sedlu svojo žrtev kot oni znani konjenik Leonoro.« ((Humor in tragika se pogosto prepletata in dotikata, humor se huli in prepleta tudi pod vešali, igra se s človeškimi lobanjami na pokopališču, trpko filozofira in končno pride celo do one meje, kjer ga čaka smrt in molk.« «Umri Djortan!« je tolikokrat v šali in velikem zanosu kriknil Andričev ,hamalin’, toda nekega popoldneva se je šala končno uresničila in Djortan je zares umrl in obmolknil na starem zidu nad .kasabo’. Vse se je končno uresničilo in izpolnilo, kot v otroški pripovedki.« Branko čopič, je vstal, da bi ponudil kavo. Ob kavi se je razgovor razplel bolj živo, toda ne več o humorju, ampak o vsem drugem. Pisec, ki mi navajen dajati izjav, ampak ki jih je navajen pisati, je komaj dočakal, da iz tega kratkega srečanja potegne neko korist, — da namreč v tem večnem iskanju o-bogati svojo zbirko tipov z neko rovo življenjsko podrobnostjo, kajti vsi, ki se z njim srečajo, se morajo podvreči nekemu posebnemu »rentgenskemu pregledu«, katerih »posnetke« boste nekega dne našli na straneh njegove otroške ali humoristične literature. In, kolikor je zanimivo, je hkrati prav tako neprijetno biti si svest, da si s svojo osebo, s svojo pojavo prižgal v domišljiji humorista novo iskro, in da boš morda nekega dne spoznal samega sebe v obnašanju njegovega Nikoletina, o katerem vprav sedaj piše zbirko pripovedk. NENAD STAVJEL ljena dela. Novost pri tem pa je v okoliščini, da je pet nagrajencev sicer izbrala posebna komisija sedmih članov, njihov vrstni red pa je bil prepuščen izbiri obiskovalcev, ki naj bi z referendumom določili vrstno zaporedje. Pri prvem pregledu in oceni je Carlo Hollesch iz Pule dobil 6 točk; Carlo Al-Pule dobil 6 točk; Carlo Ciussi, Sergio Altieri, Livio Rosignono, Gianni Russian in Giuseppe Negrissin 3 točke; Carmelo Zotti, Sabino Coloni, Mario Tudor. Enzo Cogno ?, točki; Giuditta Des-sy, Oresta Doliach, Giorgio Titz, Franco Galliuzzi, Marino Sormanl in Elettra Me-tallino 1 točko. Ker se žirija ni mogla zediniti o izbiri petih imen, so oviro premagali z glasovanjem. Tako so določili za nagrado naslednje umetnike: Carla Holle- scha, Sabina Colonija, Livia Rosignana, Carla Ciussija in Giorgia Altierija, o katerih naj bi referendum obiskovalcev določil vrstni red. Preteklo sredo je bil referendum zaključen in prvo nagrado je dobil Livio Rosi-gnano, drugo Carlo Hollesch, tretjo Giorgio Altieri, četrto Sabino Coloni, peto pa Giorgio Ciussi, medtem ko je grafično nagrado ocenjevalne komisije dobil Gianni Russian za edino razstavljeno delo ((Belle s*atuine». Na razstavi so bili zastopani slikarji, kiparji in grafiki, v glavnem dveh umetniških smeri: abstraktne in neorealistične. Tako žirija kot obiskovalci so dali prednost umetnikom neorealistične smeri. Za obiskovalce je to razumljivo; žirija pa se je za to odločila verjetno iz preprostega razloga, ker bi v nasprotnem primeru obiskovalci težko izbirali med deli, ki so njihovemu povprečnemu razumevanju teže dostopna. da ne rečemo celo odvratna. S tem nočemo reči. da te, širši javnosti laže dostopne slikarske vrednote manjkajo povsem pri mlajših predstavnikih abstraktne smeri, kakor so Enzo Cogno, Edera Radiči, Mario Tudor, Giorgio Titz, Pino Zaccaria in še nekateri drugi; a pri njihovih slikah naletimo preveč očitno na namen, hoditi po stopinjah vzornikov, ki stoje sedaj še previsoko za njihove šibke noge. Formula za podelitev nagrad «Ponterosso» je sicer izvirna, a dvomimo, da bi mogla povsem zadovoljiti tako razstavljavce, kakor predstavnike najrazličnejših smeri na področju upodabljajoče umetnosti, ker je znano, da se simpatije pretežne večine ljubiteljev te umetniške zvrsti nagibajo na stran realizma in bodo vedno dajali prednost delom, ki so najlaže dostopna povprečnemu u-metniškemu razumevanju. Gledan s tega zornega kota, moremo reči, da poskus ni povsem uspel. Potrebno bi bilo poiskati neko boljšo formulo, zlasti pa sestaviti tako ltalia slovenščine na Tržaškem v javnih listinah pred 150 leti Testament lovanesa Prašelna iz Doline Objavljamo naslednjo o-poroko, napisano v Dolini pred 134 leti, ne samo zaradi nekaterih lepih in pristnih domačih izrazov, ki jih tu najdemo, marveč tudi kot dokument, ki dokazuje, kako s.o se takratni naši slovenski ljudje povsem svobodno in zavestno posluževali svoje materinščine tudi pri pisanju uradnih listin ter v javnem življenju nasploh. TESTAMENT V Dolini na 13. dan mar-ča 1822 ob 9 uri s jutru, od Jovanesa Prašelna ranega Antona v njegovi hiši 93 v njegovi po navadni kambri Polnili l« 4)ti **%' večja skupina žensk — kulturnih in znanstvenih delavk so priredili v Rimu več sprejemov, katerih so se udeležili 1,s,l]an"Urn' in Javn' de,avci- Na sliki članica te delegacije g. Tsutsin in Pisatelj Alberto Moravia na poslovilnem večeru v Grand Hotelu kamer speva, na posteli se-dejoč, slo bolan ven der p er pravi sastopni sdravi pameti in starosti 46 leit. 1. Jest lohan Prašel sem si svolu vas vas vse trij Priče meni dobru s’nane k sebi skusi mojo ženo Heleno poklicat, de bom mojo Deržino in Hišo v orden ali vred postaviv inu pre-skerbu, koker: 2. Jes Perporočim mojo Dušo Bogu Očeti, Sini inu Svetimu Duhu, Mater Božji, vsim svetnikom inu svetnicam, majmi Patroni Svetmi Iovani, inu moj žvot materi Cerni Semli, 3. Jest pustim za Duše v vicah 40 ji (goldinarjev) de se bodo svete Maše brale sa nje pres vilji, inu tudi 49 svetih maš sa mo ju vbo-go Dušo inu za Duše mojih rančih Staršu s viljami: Tudi sapustim 5 ji de se imajo gospod Tarmini oddrai-tat da jih bodo denli kamer hote, satu kir sem jih biv v zakerstij naidu. Se vet sapustim 25 ji de se imajo zanje tulku leipih. Rož za altar svetega Urha kupit, inu vse tu morejo moji Ver bi plačat. i. Jest sapustim po moji smert i od mojga Premoženja za verbe moja dva sij-na koker Andreasa inu lovanesa toku, da Andreas bo imu Hišo No. 43 pod vodo ali šterno, inu Johanes o-stane v ti hiši No. 93. Ti dve hiši ostanesti p rez partije; ta drugi grunt inu Hi-šu orodje inu vse blagu koker tudi ves moj Dovg bosta do čistiga partila. 5. Jest čem de moja dva Verba moresta vkupai tulku časa živit inu grunt ob- delovat dokler bodo moji ti maihni otroci odrasli inu k pameti peršli, inu de bosta ves Dovg plačala. 6. Jest zapovem inu hočem, de kep moja dva Verba ne mogla ukup živit, taku odverbam inu jeh raz-partim, zdet, de mo; sin Andreas vdobi zraven hiše No. 43 ševeč eno nivo na Portovci ali kar se tam znajde, nivo V Frankovci, nivo na jarači, nivo na Bu-čeuci, inu snožet P er dousi Korojni, snožet v Berbučav-ci, letu njemu ostane vse zelu jranko prez vsiga dot>-ga splačavat, inu prez odrai-tati mojih drugih otrok. Tu drugu vse prez Ba-rem — Blaga (kmetijsko o-rodje) ostane mojmi sijni lohanesi, de pa on bo mov-gu vse moje dovge sam splačati inu tudi te druge moje otroke odverbat. 7. Vglih viši sapovem, de se nesmejo moji Verbi pod-stopit kikei od mojga grunta proč prodat. 8. Ki r pa sapostim 4 moje lube inu maihne otroke, toku jen zapustim vsaktir-mi po 200 ji: vglihi viši ob-ordnam, de kep vsi moja dva verba Premoženji kei perdobila inu p omagala toku od tistega perdobička tudi ti drug 4 otroci nih tal dobili. Moji zakonski gospodinji zapustim za njo šiveč keb ne mogla s mojimi verbi v mien živit, eno njivo v Du-laini Puli imenovana do njene smert i pa po njeni smerti pride tista njiva na-zai na moje verbe inu rau-nu toku 3 tedne v Prašlav-mi malni. (Mlin je bil skupna last, vsak je imel toliko pravice do mlina, kolikor tednov je delal, ko so ga zidali) Iovanes Prašelj navaja nato seznam svojih dolgov in upnikov, ki jih je bilo vsega skupaj šest in katerim je bil dolžan 622 fl in 32 kron. Nato nadaljuje: Jest se spovem de sem na prodano njivo, velika njiva imenovana od kupca Križmana Straina vse Dnar-je prejel, inu mojem Ver-bam zapovem, de ima v mojmi imeni timi Straini kupnu pismu sturit dovolit. lovan Prašel +IOVAN PRASEL Testamentator + MATIJA SANCIN + IAKOB CESNIK + TOMAŽ PARAVELJ Priče žirijo, ki ne bi bila pod vplivom določenih predsodkov. Po drugi strani pa je poskus dal nedvomno pozitivne in ohrabrujoče rezultate: umetniška raven razstave mladih umetnikov je vsekakor zadovoljiva. Sodobni mladi umetniki nam dokazujejo, da se kljub tolikim nasprotujočim si tendencam znajo orientirati z neko določeno trdnostjo. Tako je Hollesch vedno svež in barvno izredno močan, Ciussi sočen. Altieri vedno ljudski in s pravljičnimi prijemi, Coloni trden in zgoščen. Tudor prisrčen, dekorativno pa nas spominja nekoliko na Mušiča; Doliach bi moral nekoliko poudariti svoje nežne barvne akorde. Omembe vredni so še Cogno, Titz. Des-sy, Metailino, grafik Russian. Zotti, Galliussi, Sormani, Zavrtanik, Toffolini, Poz, Bessarione, Radiči, De Mar-chi, Caselli, Sacaropulos. Med kiparji se nam zdi najboljši Negrisin, čeprav nas preveč spominja na Mascherinija, medtem ko bi med grafiki, poleg Russiana, omenili še Sutta. Izšla je «Grlica» Po enoletnem premoru je v Ljubljani znova začela izhajati ((Grlica«, revija za mladinsko zborovsko petje. Revijo izdaja Društvo glasbenih pedagogov Slovenije, uredniški odbor pa sestavljajo priznani slovenski glasbeniki, skladatelji, kritiki in pedagogi: Vasilij Mirk, Radovan Gobec, P. Kalan, Janez Kuhur, Slavko Mihelčič in Ciril Pregelj. Tako bodo mladinski pevski zbori spet imeli svojo revijo, ki jim bo posredovala potrebno pevsko literaturo, glasbenim pedagogom pa koristne strokovne članke, razprave in ustrezna navodila za nadaljnji dvig pevske kulture in kvalitete mladinskih pevskih nastopov. V letošnjem letu bo »Grlica« izšla v petih številkah, katerih vsaka bo imela po 16 strani knjižnega dela in 16 strani glasbene priloge. Izšle bodo v februarju, aprilu, juniju, oktobru in decembru. vsaj tako je predvideno, razen če bi ne nastopile kake nepredvidene težave. Namen revije, odnosno u-redniškega odbora je, da zadovolji vsem potrebam, ki se porajajo v zvezi z mladinski mi zbori, tako da bi se ti mogli laže in z lepšimi uspehi razvijati. Pirhi ali pisanice imajo pri nas tako tradicijo, da si posebno naši otroci skoraj ne morejo zamisliti velike noči brez njih Tržaška knjigarna je zato nabavila v Beli krajini prave, originalne pisanice, ki jih prodaja po zelo nizki ceni TRST Ul. sv. Frančiška 2U Telelon 37-33* Maš tedenski p re g XX. kongres KP ZSSR je še enkrat pritegnil vso pozornost javnosti. Ko so se ie polegli komentarji o poteku in uradnem materialu kongresa in ko je bil v glavnem že ugotovljen njegov pomen za nadaljnji razvoj mednarodnega položaja in naprednih gibanj, so začele prihajati iz Moskve vesti o tem, kaj so pravzaprav govorili na seji, 'ki jo je imel kongres predzadnji dan za zaprtimi vrati in ki je trajala globoko v noč. Čeprav ločno besedilo govora Niki-:e. Hruščeva ni znano (in morda ne bo nikoli povsem točno znano, ker je Hruščev, kot zatrjujejo, govoril improvizirano), se je vendar razvedelo dovolj o tem, kaj obravnavajo na sestankih partijskih aktivov pa tudi nevartijcev v Moskvi in drugod po ZSSR. Sele s tem dobiva moskovski kongres povsem zaokroženo podobo temeljitega in iskrenega obračuna s stalinizmom. Na prvi pogled se zdi morda oblika tega obračuna hitra in nenadna, nemara celo groba. Toda prvič gre za pojave, ki so res zaslužili ostro obsodbo, tudi zaradi škode, ki so jo povzročili doma in v mednarodnih odnosih (spomnimo se samo sovjetskega prispevka k hladni vojni in preloma odnosov z Jugoslavijo, za katerega je zdaj Hruščev povsem nedvoumno naprtil krivdo Stalinu). Drugič, in to je najvažnejše, pa bi bil brez takega nekam temeljitega obračuna dosleden razvoj po novi poti nemogoč in tudi nerazumljiv za same sovjetske državljane. Ce hoče kdo začeti na novo, se mora temeljito posloviti od preteklosti. Prav v tem obračunu s stalinskim kultom vidimo zaradi tega dokaz, da je pri novem sovjetskem vodstvu prevladal resen namen, da ne le vztra ja jo pri sedanji, že spremenjeni notranji in zunanji politiki, temveč da jo predvsem stalno razvijajo in poglabljajo. Za dialektični razvoj nove politike in novih pojmovanj pa je bil nujno potreben obračun s stalinskim dogmatizmom in obenem razbitje starih mitov in prapljic v okviru kulta osebnosti, kajti le na stvarni analizi dosedanje politike in njenih napak je mogoče graditi nekaj novega. Stttlinski kult pa je s svojimi potvorbami zanesel celo vrsto panog sovjetskega znanstvenega in ideološkega življenja izven realnosti. Teh nekaj ugotovitev se nam je zdelo potrebnih za razumevanje tako prihodnjega razvoja kot raznih reakcij v svetu na moskovske dogodke. Vsekakor smo upravičeni do sodbe, da se je v Sovjetski zvezi posrečilo razbiti okosteneli dogmatični okvir in da smemo zaradi tega pričakovati nenehen razvoj. O oblikah in tempu tega razvoja j- težko prerokovati, saj bo moral premagovati nešteto o-vir in težav, zlasti vso dediščino preteklosti, Na drugi strani pa prav to dejstvo onemogoča pravilno oceno moskovskih dogodkov vsem onim, ki so si o ZSSR in njeni politiki napravili neko okostenelo predstavo; dokler se tudi njim ne bo posrečilo te predstave razbiti, bodo nujno tavali v temi o pravem pomenu dogodkov in o perspektivah, ki se odpirajo. To velja tako za meščanske kroge na Zahodu (stalinska oblika ZSSR je končno bolj odgovarjala njihovim razrednim interesom kot nove oblike, ki se pojavljajo), kot tudi za napredna gibanja po svetu, ki jim moskovski kongres odpira povsem nove perspektive. Eno drži- vsako omiljevanje dejstev ali zapiranje oči pred dejanskim pomenom kongresa bo lahko povzročilo samo capljanje za bodočim razvojem. Zato pa tudi že zdaj slišimo toliko čudnih in celo neverjetnih komentarjev. Pomen moskovskega kongresa za mednarodne odnose smo že poudarili. Popolna obsodba stalinizma daje temu pomenu še večji poudarek, ker dokazuje, da pri načelih, ki jih je sprejel kongres, ne gre za papirnate deklaracije, temveč za iskreno politiko, zasnovano na spoznanju dosedanjih napak. Ne le na spoznanju — tudi na njihovi temeljiti in pošteni obsodbi. Čeprav bi izjave večine odgovornih zahodnih državnikov kazale, da še vedno ni premagano nezaupanje, pa se vendar v mednarodnem življenju že pojavljajo znaki za porajanje novega ozračja. Nedvomno se bo morala sova sovjetska zunanja politika boriti še z mnogimi težavami, zlasti z nMaginotovo linijo nezaupanja», kot je dejal Pi-neau, pa si bo vendarle gotovo utrla pot, in to tem laže, čim bolj bo iskreno izvajana. Zaradi tega utegne biti bližnji obisk Hruščeva in Bul-ganina v Angliji še prav posebnega pomenu, zlasti še, ko opazujemo, da se je ob ((nepolitičnem« obisku Malen-kova ustvarilo povsem novo vedrejše ozračje. Obenem se pojavljajo nove perspektive za razgovore o razorožitvi, o kateri razpravlja zdaj v Londonu pododbor OZN. r c. PREJELI SMO Literarne vaje — dijaški list, letnik VII, štev. 5 Uredništvo in uprava Trst, Piazzale Gioberti 4. Zena danas — štev. 138-39 Izdaja Zveza ženskih društev Jugoslavije. Odgovorni urednik Nata Hadžič. Ured-frištvo in uprava Beograd, Dečanska 29. Janez Trdina — Zbrano delo — Osma knjiga — DZS — 1956. Politična knjižnica, štev. 11, O sklepih posvetovanja o gospodarskih vprašanjih; štev. 12, Republikanski E-gipt, Cankarjeva založba. KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam hud) po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti. 1MPEXP0RT TRST, ULICA C. BAT TISTI STE V 23-1 NAD. Tel. 44-208 - Telegr. lMPEXPORT ■ TKIESTE UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material 1ZVAZA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACJE TVRDKA USTANOVLJENA L. 1866 TRST IHnzr.u P.(*iovnnni 1, ■ el. 350111 tL TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO ► Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik na »sa goriva ► Popolna oprema ta kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emajla ner|ovečega [inox.| jekla itd. ► Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki ► Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala ► Lestenci, ter vseh vrst električnih Inči, klasične in moderne oblike POZOR!!! PRED£N NABAVLJATE OBIŠČITE TVRDKO K E R 2 E Produkcija gojencevos razpisu hat družse »tržaški vd« «Giasbene Matice*Vrata velikih tržaških podjetij morajo biti odprta za vse mladince Natečaj za nove službe se omejuje samo na stalno bivajoče v tržaški in milj-ski občini, kar govori o ponovni prikriti diskriminaciji na račun Slovencev Mladinski pevski zbor »Glasbene Matice« na javni produkciji, ki Je bila prejšnjo soboto v dvorani na stadionu »Prvi maj« Lavra Bizjak Andro Vuga Savina Valetič (3. razred) in Bruno Podgornik sta zaigrala stavek iz Riendingovega koncerta Te dni je bila objavljena vest, da bo pomorska družba #Tržaški Lloyd» v Trstu sprejela v službo za tržaški sedež 12 uradnikov II. razreda. / diplomo trgovske akademije (ragioniere); d uradnikov II. razreda, ki so dokončali kako drugo višjo srednjo šolo; dva uradnika III. razreda z di- plomo nižje srednje šole; 5 stenodaktilografk ali daktilo-grafk z diplomo nižje srednje šole. Interesenti za uradniška mesta II. razreda morajo biti rojeni po 1. januarju 1933 ir morajo znati najmanj dva tuja jezika. (Zaželena sta angleščina in nemščina). Intere-senti za mesta uradnika III. razreda in stenodaktilografke odnosno daktilografke morajo bili rojeni po 1. januarju 1935 in morajo znati najmanj en tuj jezik. (Zaželena sta angleščina ali nemščina). Interesenti, ki morajo imeti staino bivališče (residenza) v tržaški ali miljski občini, bodo morali poslati lastnoročno napisano prošnjo z vsemi podatki šolske izobrabe in drugimi osebnimi podatki na navadnem papirju, na glavno ravnateljstvo Tržaškega Llov-da, personalni urad, najkasneje do 5. aprila letos. Vse prošnje bo proučila posebna komisija družbe. Hkrati pa se je zvedelo, da bo v prihodnosti Tržaški Lloyd ustanovil štipendije za praktične usposobljenostne tečaje, za diplomirane študente na glavnih italijanskih u-niverzah. Ti študentje bodo morali predvsem znati tuje jezike in bodo morali biti stari nad 30 let. Gornja vest bo gotovo razveselila tržaške in miljske brezposelne mladince s trgov, sku akademiio odnosno višjo ali nižjo srednjo šolo, ki znajo dva ali en tuj jezik. Vprašanje mladinske brezposelnosti je na tržaškem področju zelo resno. Kot smo že pisali je po uradnih podatkih nad 7000 brezposelnih mladincev in mladink, med katerimi je tudi mnogo mladincev z višjo in nižjo srednjo šolo. Vemo pa, da so bili šolani mladinci prisiljeni sprejeti tudi službe, ki ne ustrezajo njihovi šolski izobrazbi, da vsaj začasno nekaj zaslužijo. Toda v gornji objavi je postavljena ta-le omejitev: interesenti morajo imeti stalno bivališče v tržaški ali miljski občini. Zakaj je glavno ravnateljstvo Tržaškega Lloyda navedlo to omejitev? Ali nimajo vsi prebivalci tržaškega področja odnosno tržaške pokrajine enakih pravic do službe, v katerem koli tržaškem podjetju? In to bi moralo ve- ročju preveč diši po narod- ker imajo vsi prebivalci pod- Ijati še posebno za Tržaški Llovd odnosno za državne aii podržavljene ustanove ali družbe. Z gornjo omejitvijo, ki nudi zaposlitev pri tej družbi samo interesentom iz tržaške in miljske občine, so izključeni vsi ostali mladinci iz drugih občin našega področja. Al nima mladi brezposelni dijak iz dolinske, nabrežinske, repentaborske in zgoniške občine enake pravice do službe pri Tržaškem Lloydu kot jo imajo brezposelni mladinci iz tržaške in miljske občine? Zakaj ta diskriminacija? Morda zato, ker bi se zanimali za ta službena mesta tudi slovenski brezposelni dijaki iz omenjenih občin? Res je, da je v tržaški in tudi miljski občini precej slovenskih mladincev, ki bi se lahko zanimali za te službe. Toda izključitev iz te možnosti interesentov iz ostalih občin na pod- nostni diskriminaciji, kakršne niso izvajali niti za časa fašizma. Ne spominjamo se, da bi kdaj koli državne ali po-' državljene ustanove pri svojih natečajih za službena mesta delale razliko med občinami v isti pokrajini. Za časa fašizma so za takšne službe določili, da mora imeti interesent izkaznico fašistične stranke, ene ali druge režimske zasluge itd., niso pa nikoli napisali, da mora biti samo iz tržaške ali miljske občine. — Podpredsednik Tržaškega Lloyda prof. Romano je tudi tajnik demokristjanske stranke. Zato ga. vprašujemo; «Ali je to razlikovanje med prebivalci tržaške in miljske občine in prebivalci ostalih občin pokrajine demokratično in krščansko?« Menimo pa, da bi moral vladni komisariat, v teh primerih diskriminacije proti Slovencem, uradno nastopiti, ročja ne glede, v kateri občini prebivajo enake pravice do službe. Razne zanimivosti Vsak dan naraste število prebivalcev na Zemlji za približno 55.0Q0 ljudi. Vsak hip divja v raznih krajih na Zemlji približno 1400 neurij. * # * Cisto vodo, v kateri ni raztopljenih nobenih kemičnih snovi, je moč pod pogojem da je popolnoma mirna, shladiti na —18 stop. C, ne da pi zmrznila. * * # Premer drubnih kapljic v megli znaša 0 006 do 0,017 mm. Deževne kapljice imajo v premeru od 0,4 do 10 mm. # « * Groenlandski kit ima največja usta od vseh živali. Ko zevne, znaša razdalja od ene čeljusti do druge celih 5 metrov. FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI Tretja jugoslovanska filatelistična razstava Italijanska poštna uprava bo izdala serijo < evropskih Od 20. do 27. maja t. 1. se bo vršila v Zagrebu III. jugoslovanska filatelistična razstava «JUFIZ 111». Prvi dve razstavi sta se vršili pred štirimi leti v Beogradu in pred dvema pa v Ljubljani. Ob vsaki razstavi je bila izdana posebna znamka, ki je prikazovala motive iz starih delov mest, tako Beograda kot Ljubljane. Za letošnjo «JUFIZ 111» je poštna direkcija že pripravila dve znamki, ki bosta imeli enako vinjeto. Prva znamka za 15 dinarjev bo uporabljiva za frankovno pošto, druga za 30 din pa za letalsko pošto, Prva znamka bo izšla že 20. aprila in bo služila v propagandne namene. Tiskana bo v bakrotisku in bo imela 1 milijon naklade. Osnutek za znamko je napravil prof. Pavle Gavranič. Na znamki bo prikazan Lotrščakov stolp v Zagrebu, ki je iz dvanajstega stoletja. Poleg tega stolpa pa bo naslikana zgradba v bie- bo imela napise «JUFIZ III — ZAGREB 1956». «ZAGREB XII. — XIX. ST. (stoletje)* in naziv države, vse v latinici. V spodnjem levem kotu bo še narisan mestni grb Zagreba. Na dan otvoritve pa bo izšla letalska znamka za 30 din, ki bo imela naklado 300 tisoč primerkov. Izdali bodo tudi bloke, ki bodo vsebovali štiri letalske znamke. Te bodo prodajali le na razstavi, kjer bosta na razpolago dva posebna žiga. Prejšnji dve razstavi sta bili pomembni le za Jugoslavijo, letošnja pa je prerasla državni okvir in pričakujejo, da bo na njej razstavljalo precej inozemskih razstavljavcev. Mednarodna filatelistična zveza je priporočila vsem včlanjenim zve. zam .naj podprejo to jugoslovansko pobudo. Italijanska poštna uprava ni še javila letošnjega programa. Skoro gotovo pa je, da bo izšla znamka ali serija na čast dermeierskem stilu. Znamka deseti obletnici republike, ki LITERARNI VEČER »DRUŠTVA SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV« I RAJ PRIPOMB K m MLA Dl POETOM Kritične pripombe tržaškega literata Vladimira Bartola so sicer naslovljene samo trem udeležencem, imajo pa globok pomen za vrsto mladih pišočih ljudi OTROCI V GROENLANDIJI Kaj menite, kako bi se počutili groenlandski otroci, če bi jih naselili v naših krajih? Razen ledu in snega bi jim bilo neznano vse, karkoli bi videli. Čudili bi se vsaki malenkosti, ki se nam zdi žj vsakdanja, ker jo srečamo na vsakem koraku. Odkrili bi celo prah pod nogami. Prah? Odkod naj bi ga poznali? Počenili bi in bi ga z začude- njem pretakali med prstki. In potem bi opazili travo na travnikih. Kaj je to? Kakšna barva je to? Zelena? Vrgli bi se na tla. Gladili bi travo in jo nežno česali s prsti. Toda trgali je ne bi. Tudi cvetli- cam ne bi hoteli nič hudega. Strmeli bi le nad njihovo lepoto, ki je mi že zdavnaj več V Kjoebenhavvnu na Danskem so poskušali navaditi nekaj groenlandskih otrok od petega do osmega leta na evropske razmere. Poizkus je bil za Dansko posebne važnosti, ‘ier je Groenlandija danska dežela. Izkušnje z otroki iz dežele večnega ledu so bile ganljive. Pajki so jim posebno ugajali, ker so se učili narodno pesem o pajkih, niso jih pa še nikdar videli. ,n tedaj so napolnili vse žepe s pajki. Kogar so hoteli posebno počastiti, so mu dali v znak prijateljstva v dar pajka V vodi se počutijo man Groenlandci ko doma. V njej se premetavajo ko tjulni. Vanjo se vležejo na vse štiri ne opazimo. Ce bi našli kako in uživajo, ko pljuskajo čez- gosemco, metulja ali kako drugo živalico, bi vsi navdušeni poklicali vse svoje prijatelje in preiskali žival natančno. toda previdno, da ji ne bi prizadejali bolečin. Posebno bi se navdušili za pajke. nje valovi. Toda ko bi se morali kopati v kopalni kadi, so se vode zbali in si niso upali vanjo. Groenlandčki radi jedo kot pač vsi otroci. Za razliko od drugih pa imajo radi vse jedi razen kumar. Nobenega groenlandskih otrok ni bilo, moč pripraviti do tega, da bi pokusil kumare. Vzgojitelji si pa ne morejo želeti boljših otrok, kot so groenlandski. Tako obsedijo, kot jih kdo postavi. Potem sedijo ure dolgo mirno, ne da bi se premaknili. Treba jim je izrecno dovoliti, da se premaknejo s svojega mesta. Zato tudi zdravnik nima težav ko mora malega Groenlandca preiskati. Noben groenlandski malček se ne joče. Zdi se, ko da so jim solze neznane. Celo žalosten ali resen obraz je pri njih redkost. Pač pa se veliko smejejo, skoraj vedno se smejejo. Vsi iz sebe so pa bili, ko so prvič videli dež. To jitr je bilo, ko da bi se nebo nad njimi dobesedno odprlo. Ce bi imeli priložnost doživljati s temi otroki vsakdanje pojave, bi veliko bolj čutili. koliko raznih lepot je svet prepoln. Mi, ki jih vidimo vsak dan, jih skoraj več ne opazimo. Društvo slovenskih srednješolcev je v soboto pr.redilo svoj četrti literarni večer, na katerem so se predstavili nekateri že poznani in tudi ne kateri novi mladi literatje. Na večeru je Mnoslav Morje pre-čital več lepih, na nov način podanih in za mladega človeka presenetljivo globokih ljubezenskih in drugih pesmi ter žel soglasno odobravanje. Komisija. sestavljena iz dijakov, mu je v znak priznanja podelila prvo nagrado. Drugo m grado je dobil Goričan Fi-libert Benedetič za originalno in zanimivo črtico »Sergej iz moje ulice« in za pesmi, mei katerimi je po tematiki, razgledanosti in svojevrstni obliki presenetila pesem «Na postaji«. Tretio nagrado je dobila prav tako Goričanka Vi-slava, ki je prečitala več globoko občutenih pesmi posvečenih umrli materi. Mladinka je prvič nastopila na literarnem večeru, vendar kaže talent in precejšnjo izdelanost. Zanimivo in dobro je bilo podano vzdušje gostinske so-* be in ljudi v črtici «Milan» Eve Žnidaršič, čeprav se kasneje dejanje prepočasi in ne. prirodno odvija ter ga prekinjajo nepotrebna razmišljanja. Hektor Jogan in Louys A-bram sta se lotila narodnostne tematike vsak s svojega zornega kota. Prvega odlikuje občutek za dialog, saj je vsa zgodba, čeprav nosi naziv »Moderni časi«, pravzaprav razgovor dveh starcev. L. Abram pa je tudi s prečitano zgodbo «Na pomolu San Car-lo» dokazal smisel za pripovedovanje aktualnih dogodkov Končno je sodelovala na literarnem večeru še Mirka Lavrenčič, ki je prečitala socialno pobarvano občuteno zgodbo. Večer je dokazal resno delo in zanimanje slovenskih srednješolcev.' To poročilo «Društva je napisal o literarnem večeru slovenskih srednješolcev«, naš u-rednik. Kljub temu pa smo zaprosili za mnenje, ne tolike o večeru samem, kolikor o nekaterih prispevkih, znanega tržaškega pisatelja Vladimira Bartola, ki se je zelo ran odzval, saj je vedno imel mnogo smisla in razumevanja za mladino. Njegova ocena je razumljivo mnogo globlja in kai je še posebno pomembno, ne velja samo za nekatere obravnavane mlade literate, temveč jo lahko s koristjo prečitajo vsi tisti, ki šele »poskušajo« • • * Ni mi bilo dano, da bi prisostvoval četrtemu literarne- mu večeru, ki ga je priredilo Društvo slovenskih srednješolcev. Pozneje sem dobil na vpogled samo literarne produkte trojice mladih literatov, produkte, ki so bili prebrani na omenjenem večeru. Kljub tej pomanjkljivosti u-pam, da utegnejo imeti moje pripombe tudi splošen značaj. Prebral sem pesmi in prozo (eSergej iz moje ulice«) Filiberta Benedetiča in pesmi Miroslava Morja in Goričanke Vislave. O vseh treh lahko rečem, da imajo eno izmed osnovnih lastnosti pesniškega daru: pesniško razpoloženje, vzdušje eštimung«, iz katerega se jim poraja želja po pesniškem u-stvarjanju. Vsaka literatura ima pesnike, ki kujejo verze na razne teme, ne da bi jih k temu sililo pesniško razpoloženje a kam li pesniški navdih ali celo ustvarjalna strast. Pri naših treh mladih pevcih i je pesniško razpoloženje očitno Sem pa tja zazveni v nekaterih pesmih tudi navdih, to je iskra, okrog katere se potem kakor okrog kristalizacijskega jedra zgosti pesem. Pri vseh treh pa občutim malo, vse premalo ustvarjalne strasti■ Zapisal sem, da se tem mladim pev- cem iz pesniške «štimung« i pa beseda ali primera pre- poraja želja po pesniškem u- lahko in prehitro pri roki. stvar jan ju. Toda da pesem I Prešeren ni nič manj ja- jasno, trdo in brušeno zazv?-ni je potrebna ne samo želja, marveč ustvarjalna volja. So pesniki, katerim pesem steče tako rekoč sama od sebe .Zupančič je tak pesnik, kakor pripoveduje Izidorju Cankarju v njegovih «Ob-iskih«. Tak pesnik je bil mladi Goethe. Pri Prešernu nasprotno, da je svoje pesmi ponovno in ponovno popravljal ali (verjetno so se marsikatere prvotne variante sploh izgubile, tako da jih je utegnilo biti še več). O Bau-delairu je znano, da je včasih nosil v glavi nekaj verzov tudi po več let in jih preizkušal v najrazličnejših variantah, dokler ni odkril najpreciznejše in edino prave. Župančič je edinstven in enkraten oblikotvorni talent. Njegova pesem teče živo m čisto kakor studenec. V njem so razpoloženje, navdih in oblikotvornost skoraj zmerom v čudovitem medsebojnem ravnovesju. Kljub temu bomo občutili pri tej ali oni pesmi delno notranjo nedodelanost nekakšno nedoločenost, kljub formalni dovršenosti. Zdi se mu, kakor da bj mu bila le- Miadi literatje, ki so nastopili na večeru SSD sen od Zupančiča in tudi nič manjši oblikotvorec. Toda pri njem se zdi, ko da bi se mu beseda trcn in svečano trgala iz glave, da mu je trda kakor kamen, ki ga kleše kipar. Od naših pesnikov opazim samo še pri Gradniku podoben siloviti oblikotvorni napor, podobno železno voljo in vztrajnost, da izpove v pesmi na najkrajši, najkonciznejši in na najbolj dovršeni način svoje čustvo, svojo strast in svojo misel. Govoril sem o kristalizacij-skem jedru, ki ga mora imeti vsaka prava pesem. Kajti pesem mora biti kot vrhunski produkt organizma, pesnika tudi sam organizem s svojim središčem. Tema mora biti vselej jasna in koncizno izražena, pa čeprav bi ta tema bila neko nedoločeno čustvo, neko neznano hrepenenje ali kaj podobnega. Torej: tudi nedoločeno čustveno razpoloženje in nejasno hrepenenje morata biti določeno in jasno izražena. Pesnik ,ki tako čustva doživlja, jih mora prijeti takorekoč za roge, mora jih zgnesti v besedo, kakor zgnete kipar svoj predmet v ilo. Tu ne sme biti popuščanja Pesnik, kateremu se ne vlije pesem 'kakor pri Zupančiču sama od sebe, je dolžan, da se s svojo pesmijo tako dolgo u-kvarja in ogleduje, dokler pe sem ne dobi dokončne oblike, dokler ne postane organizem. Dokler ni pesnik izpovedal na najkonciznejši obliki prav tisto in samo tisto, kar je doživel, občutil, mislil in kar se mu je hotelo vliti v pesem. Melanholija, otožnost, žalost za izgubljeno ljubljeno osebo so bile od nekdaj priljubljena tema mnogim pesnikom in tudi mir pesniškega navdiha. Iz takega razpoloženja in take eštimung« izhaja tudi večina Vislavinih pesmi. Čutiti je, da je to razpoloženje pri mladi pesnici pristno in doživeto. Njena izrazna sredstva so preprosta in skromna. V primeri z intenziteto njenega doživetja, ki se sem pa tja odkrije, je njena oblikovalna volja, njena oblikovalna strast prešibka. Čutiš: nekje na dnu je pristno doživetje, toda pesnica se je zadovoljila s prvim izrazom, ki ?e ji je porodil v glavi. Tako ostane pesem pogostokrat ne samo nedodelana, marveč tudi nejasna. Na primer «Sanje», ki je kratka pesmica, a je polna nekonciz-nosti in izraz njene moči. Tu je njena želja, da bi fanta poljubila na čelo, pobožala po Miroslav Morje je prečital več pesmi licu in se zazrla v njegov vpogled«. (ali je mogoče zazreti se v pogled nekoga Po mojem mišljenju se zazremo v oči ali v lice). Sledi nekaj boljših verzov: »Pod oknom je vihar zavel (vihar ne zaveje, temveč zahrumi) — v daljavi je cigan napel brneče strune in« (ta in na koncu verza je slab), nakar se «štimunp» zaradi nelogičnosti razvije, ko pesnica nadaljuje: «... (in) ti si se smejal: — »Ha, ha, na čelo, je ni sram! — Tako zaman sanjala sem ves dan«. Povsem nejasno ostane, o čem je (deklica) pravzaprav ves dan zaman sanjala, ko iz stilizacije pesmi vendar sledi, da je fanta vendarle poljubila na čelo. ko pravi,- «In ti si se smejal», itd, (Morda je pesnica mislila tudi to samo pogojno? Potem bi morala to slovnično pravilno stilizirati). V neki drugi pesmi (vPuste noči«) poje Vislava, da «misli brezmejne podajajo mučnim spominom roko«. Prispodoba s podajanjem roke je slaba, na hitrico izbrana, kajti i misli i spomini so psihični pojavi, roka pa je preveč otipljivo psihičen pojav, da ne govorim o koncu te pesmi, ki je nebogljen. Preseneti te pa vštimung« v pesmi «Na grobu«, razpoloženje^ ki si je našlo že konciz-nejši izraz, čeprav še zmerom malce konvencionalen in neenakomerno izveden. Tu se je (Nadaljevanje na 5. strani) bo 2. junija, in zn^ti serija takozvamb « (1 znamk. Glede teh tn ^ dodamo nekaj bese . ,j. je predlagala država ^ noevropske zveze, ‘' k boni Nemčiji. Italiji. . ^ gu, Belgiji in Niz0^ p#1 bi le-te izdale s« J ^ ki bi proslavljale skupnost. Predstavni*1 v f ministrstev teh šest * se že sestali v Pajiz , ^ nili razpisati natečaj fljf mi evropskimi ume znank; estal* delavo potrebnih ^ nec marca se bo se!'' jp* sija. ki bo izbrala os p znamke. Zmagova ec nagrado 350.000 ;ayt, t6 bodo enake za vse ^ likovale se bodo e* države in v nomm »ji*1 luti. Sestorica bo P djr tudi ostalim eVr°?!,e g«*** vam naj tiskajo she ^ Tudi skandinavske ( pripravljajo slično rijo. Ta pa naj bi s za propagando ne ^ notnosti, temveč jjC«: stila frankovne zr,a t: tranjem in medsebo ^ metu teh držav, ki Finska, Švedska, rt [i-Islandija. Barva d la enaka, le vf^ f»:; na nominale m ^ ^ na; znamke za naj bi tiskala drzaLj je na v Stockolmu. bolje opremljena JV V Združenih d t* rJlf-rike je že neka) tematsko zbiram® ta namen je bila \tt> Ijena državna z . ie n*!, skih zbiralcev, kl jcal \ nasiv American t sedal ciation. 'Zveza im piti, tisoč članov in m $0 nik upa, da t pjsoč v kratkem času P 0 P, ni zbirajo znam ^ pri- temah. najuu.j . Ijene cvetlice m „jiil možnih tem Je po mnenju 262- tjli . V vzhodnoevroPa. / vah so ze zda t, ne samo Propag anieiiJ tudi ekonomski. vjin« , ke, saj gredo s e ^ ke v inozemstvo y p-j dragocene de^‘faVna |;'J 'pešti proda drZ vsaK stična agencij8 0y I približno 36 m1'” v fM in največ J**1 ,^r i S°VI države, AngUl0 zvezo. ,J Italijanska revi)8 ,* ' ,a “ X‘ ki P „»„ji mladms # »L pisala referend italijanski ie zirnista — pfi^a v svoji mladini # / klem letu. nekaj nad tisoč so dali sledede jj s Spominska ob fr| baiilike svetega y Asiškega, kater napravil pater n°-»' rario. Znamka ■ je j vrednost 2' 'ir i 380 točk. Patru ljena medalj8- oJpenI la na razpolag0 sto p vi.ia Na drugo (jr, šla znamka za jpji A bil« izdana na tnic' * > - *ast st<£a fJ znamka za 10ge‘ata ^ čast slikar)8 gl Kako so se znamke? Tak0*e'jj lif' Beato Angelic« ni lej 60 lir, Str Jjr lir Mazzini 25 lir. Medicin!i j , roni 25 lir. *** H«f P Matteotti 25 ^5 h' f kn-etiiski zav° gii' J sta Grassi 25 a^vč°e co 25 lir iD 25 lir. Naročniki! KUPUJTE pri TVBD ki oglašajo v našem listu! Ribarič Ivafl TRST — ULICA r. CRISPI 14 - ULICA DELLE MIUZ1K »• " T POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI & AVTOGARAŽA TRST - ROJAN - UL MORENI ST. "i ~. „ul» privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaj« 11 Prostori za parkiranj« avtomobilov 1» motornih koles — Odprto tudi ponoči — , J Prevoz potnikov z o**0! MII na vs kraje, tu# T sta doživela 1MPORT ♦ EX"UP VSEH VRST LESA IN TROI® Sel Rasa Omarja je obljubil, da bo počakal na odgovor dva dni in do sledil karavani. Druge Jutro je prišla karavana v oazo kjer je hotela nekaj časa počivali in si dobiti hrane in vode. Dr. Grom je stopil v majhno, nizko hišico, da bi sedel v senci ali malo zadremal. Skoro prestrašil se Je, ko Je našel v sobi že drugega gosta, ki ga je pozdravil z besedami: »Dobrodošel, stan prijatelj! Cudis se, da sem tu, kal ne?» Marko Irt Metka »Domani? Ti si tu? Kaj naj to pomeni?! »Mislil sem si, da izvršitvi naloge ne boš sam kos. Zato sem prispel z letalom v ta kraj, ker sem vedel da se boš tu ustavil. Kje sta pa otroka?« Dr. Grom Je pripovedal kaj se Je bilo zgodilo. ■Ali si že poslal odkupnino?« je vprašal Domani. »Misliš, da sem znorel? Toliko denarja!« se Je hudoval dr. Grom. Domani pa ga Je začel prepričevati, da mora poslati denar, če noče škodovati izvedbi naloge. Dr. Grom se Je vdal. _^a Proza. Ptsem °«n? Pogumnejša ie r'tmiki in . Pogrebu», ki po **»Ja nn lesedi!“ SP0-ptttufe “ Zupančičevo «Cuj 0n(a 'svetCl Preente—n, a se ?# ^ tna l Prozaično. Predelil spuič„.red!o- ie bi se b0- ’*c faenil " Podrobno anali. ferj s Pesmi. Rečem naj '°Hko in verz, če ima I"?- Mora ? ° stopic in rt- ! t in j J slovnično pra-ogicno izveden. Na m. da j "Njeni pesmiv: !!°* Rani b‘ prizanesel ra-J*®ej _ Pmzadeneš, priza-kietu Wleni- tebi, očetu. K b?ie krhll11?’ Miroslav Morje j' UaBon določen oblikotvor-n ,ni mi,’ ™e obvlada v zn-ru*’ ®e „Ir jezika (slovnice). itte p, raznih pesnikov ,i{ti)|i’,vuPančič), tudi v ero-■Poziti S"l.un!7» — ah, a je •!B'rnejJpJ13 tudi tendenco k °bliknU ’n svobodnejše-tesmi 0C|anju. Toda njegove Juka ie ni redko eorganizmiv i d i,lorda «Cas nas pije«, Sra 'fPectmi boTi>> in ie nlrtPa so tudi še kot ‘t si aelane); pri »te-?° »e* USa pesnik izraziti S*?,3 ni ItVari hkrati ali pa "tla feseni zgoščena okrog 1'hbert *nega središča. >»1 t tlenedetič kaže tlf.. . USJlniak "'•eru^ ^ sr^iAi močnejšo u-“ lilti, ^ lastni, izvirni 1 Bo t ° slcuša v pesmi IrH, raznhP’- sajoti svojevrst-,?°itiop° 0Zenje čakanja na n* »odo «„. ? tudi pri-,njen\ • Pfitnp konciznosti. tii ~ni J* prjn r Pmv jasno, kaj ho-**r nrnaIati z zadnjo kitico, n*bo /r čakalnici jesno ako? Od kdaj je ne-) — skozi dim šine v srce in iz-. ul, velja tisto, kar (Jj0rtt Pesn^n^0rna uapisal, da l Pedolni znati izraziti tu-b8T najt, ,fn° razpoloženje s tnjMdetis \ določenimi izrazi. i niti J*a čnt za ritem, y irf niti verzu ne ‘trn^ati niti koncizno-'te j titi logičnosti vse-®In,*tnl *nlcriit: pesem je or-D°li/on) t0 mnogoglasen u biti °rganizem. V njem , V jr. . vse ubrano. tii! )eCl RSer°ej 12 m°]« u-. *azai .°enedetič občuteno 1 ®e ni„J?iC0 prijatelja. Pro- ‘elj j,,, 0 bere, mladi pi- * Olobi a opazovalni dar, a ,J-'*tJ(r0 tetceoa drugega ka-■* p _ Se te seže. Vendar le« ftUcb21 po mojem mišlje-P n. 1e*ikovno) močnejši p Pesnil. ■hnZadevn, m .Pii np mladi Iiteratje J?)ih 6 Potnerijo odkritosti j,' ‘tije ^omb- Nadarjeni so *•' n - per aspera ad Vi ADimir BARTOL P O D G O R A V nedeljo je v župnišču v starosti 78 let umrl Albin Špacapan, oče domačega župnika. Pokojnik je bil zelo znan po vsej Goriški, saj je bil po prvi svetovni vojni prvi levičarski župan v Mirnu, kjer so ga tudi pokopali. Pogreb je bil v torek; po obredu v domači cerkvi so pokojnega Špacapana odpeljali na pokopališče, ki je še na italijanskem ozemlju, kljub temu pa se je tudi iz Mirna zbrala na jugoslovanskem delu pokopališča množica občanov, ki so poznali in čislali pokojnika. Tudi tokrat se je pokazala vsa nesmiselnost položaja ob tem delu državne meje. Obe državi bi se morali končno pomeniti o ureditvi državne meje pri Mirnu in prisoditi Mirnu, odnosno Jugoslaviji vse pokopališče, ki ga tamkaj tudi potrebujejo. Dela na glavni cesti, ki vodi iz Gorice v Podgoro, so precej napredovala; kot je znano, urejujejo obcestne kanale, ki bodo kmalu napeljani vzdolž vse ceste do Grojne, kjer predvidevajo, da bodo prav tako uredili obcestno kanalizacijo. Še vedno pa je v neredu Ulica sv. Justa v Pod-gori. Pred kratkim je bila tu komisija iz Gorice, katere člani so zagotovili, da jo bo občina v kratkem popravila, ker namreč namerava razširiti in popraviti tudi pot, ki skozi to ulico vodi na vrh Kalvarije. Upamo, da ne bo ostalo samo pri obljubah. popravo hlevov in hiš. Posestnik, ki se zanima za napredno kmetovanje in zna ceniti pomen in vsakoletno gospodarsko izgubo ob slabem hlevu, se je odločil, da zgradi, pa čeprav s težkimi žrtvami, moderen hlev z lastnimi sredstvi. Mož zasluži ne le 38-odstotno, ampak še enkrat tolikšno državno pomoč. PREČNIK BOL)UNEC lte ine ^lu dneimikl Razveselila nas je vest, da je občinski svet na svoji zadnji seji odobril postavko v občinskem proračunu za leto 1956 glede izboljšanja telefonske napeljave v Boljuncu. Kakšna je sedanja naprava in kakšne težave imamo za telefonsko zvezo s Trstom, smo že pisali, popolnoma pravilno je, da je v proračunu ludi ta postavka in pričakujemo, da se zadeva ne bo vlekla preveč na dolgo. Kakor smo že omenili v prejšnjih dopisih, bi bilo potrebno, da bi imeli neposredno zvezo z mestom. ■ Priporočljivo pa bi bilo, da bi tudi Boljunec, Dolino in Domjo vključili v mestno telefonsko omrežje. Zaradi tega priporočamo občinski upravi, da se pred izvedbo kakšnega drugačnega načrta pozanima za stvar na pristojnem mestu. Verjetno bo to uspelo, saj so v mestnem telefonskem omrežju že vključene Milje, Nabrežina in celo Zgonik. CEROVLJE Ker nam je zima odnesla vse februarske delovne dni, smo prve dneve v marcu čimbolj izkoristili in pohiteli s poljskimi opravili. Zemljo smo z lahkoto obrnili, ker jo je mraz temeljito dvignil. Tako dobrega oranja, to je primerno suhe ln rahle zemlje, nismo imeli ze dolgo let. Drugih dobrot nam ni poklonila. Lahko rečemo, da smo do prvega pomladanskega dneva izvršili okrog 9/10 oranja in tudi trte smo pretežno obdelali. Svojo nalogo smo torej dobro izvršili in dokazali, da je pn nas še vedno stara pridnost in vnema za zemljo. Ce bi imeli se strokovno izobrazbo, kakor tc zahtevajo današnje prilike, bi dosegli mnogo boljše gospodarske uspehe Prvo, kar na splošno manjka naši zemlji, je gnoj. Zato si uvidevni kmetje prizadevajo, da si ga pripravijo čim več. Torej čim več živine in dobra gnojišča Za ta bi bila morala skrbeti tudi oblast ob priliki obnove. Namesto tega pa je zaključila obnovo tako, kot je znano javnosti, z delno Z zadnjim transportom se je izselil v Avstralijo en naš mladenič. Zapustil je svojo grudo kot stotine drugih, ki jim domovina ne nudi primernih življenjskih pogojev. Mladenič je bil kot malone vsi Kraševci zelo navezan na svoj dom. Zato in ker ne ve, kakšno bo življenje na avstralski celini, se je le težko ločil od njega. Tudi med njim in vrstniki ter ostalimi vaščani je bilo slovo toliko bolj ganljivo, ker je vaška skupnost precej živa. Čeprav ni tujina nasproti delovnim rokam povsem radodarna in samaritanska — kapitalizem se pač povsod drži zakona izkoriščanja — je le upati, da bodo vrline naših ljudi (delavnost, vztrajnost, vzdržljivost, sposobnost i. dr.) pomagale tudi njemu do boljšega življenja. Želimo mu, da bi ga tujina ne razočarala. Ob priliki izseljevanja v «Novo Ameriko« (Avstralijo) mnogi majejo z glavami, češ da je še vedno boljša domača gruda kot na tujem zlata ruda. In to drži. Sicer pa se stvari razvijajo tako, da se bodo morale socialne zadeve reševati vedno bolj v prilog delovnemu ljudstvu in se bodo v narodnem gospodarstvu upoštevali njegovi interesi. Razume se, da se bo moralo to priboriti delovno ljudstvo samo. Kolikor se znamo tej prehodni dobi prilagoditi »n vpreči v tej bortai vse za to potrebne pogoje (zmernost, varčnost, skromnost, umno gospodarstvo itd.), toliko se tudi vzdržimo na površju. POLJANE Tudi pri nas smo občutili dolgo zimo, ki nam je pobrala tudi domačina Pavla Devetaka, številni ljudi pa so bili bolni. Mnogo smo imeli škode, ker nam je v podstrešjih zmrznil skoraj ves krompir in smo ga morali dati za hrano živali, . Na Jožefovo se je ponesrečil v Ronkah bivši gostilničar Mirko Lavrenčič, ki so ga morali pozno zvečer pripeljati v bolnišnico. O nesreči so bili domači obveščeni šele drugo jutro- Čeprav se je precej hudo potolkel po telesu in glavi, izven je nevarnosti in upamo, da se bo kmalu vrnil domov. Moški pevski zbor, ki ga vodi tov. Pavlina Komel, je zelo aktiven, njegovi člani prihajajo vsak torek in petek k vajam. V zadnjem času so se že naučili več novih pesmi, ki jih pojejo zelo ubrano, zaradi česar bi bilo želeti, da bi se kaj kmalu pokazali na kakšnem domačem odru. NABREŽINA Glede na veliko škodo v naših bregih zaradi širjenja obalne ceste je splošno mnenje, da bi podjetja z večjo pozornostjo in večjim obzirom do našega kmetijskega zemljišča zmanjšala obseg škode, ki je taka, da je podjetja ne bodo mogla zadostno poravnati. Ne gre le za izgubo letošnjega pridelka, ampak za okvare, ki bodo izzvale gospodarske posledice za več let naprej. Posebna komisija, ki naj jo za svojo stran imenuje občina, naj bi škodo čimprej ugotovila. Na račun uprave ustanove SELAP padajo vedno hujše kritike. Ustanovljena je za blažitev brezposelnosti, ki pa je ne čutijo vsi brezposelni v enaki meri. Kdor ima svojo hišico, nekaj zemlje, kakšno živinče, ni tako prizadet kot popolni proletarec. So primeri, ko takšne brezposelne SE-LAD prepušča težki usodi že leto dni. Občina naj posreduje, da se s to vse prej kot socialno prakso enkrat preneha. Ne le kamnoseški industriji in njenemu delavstvu, ampak tudi našim kmetom je letošnja zima napravila znatno škodo. Vreme se še ni ustalilo in so poljska dela v zaostanku. Ker imamo malo svoje lastne delovne sile, bodo poljska dela le počasi napredovala. Naši mladi Jožeti, člani našega prosvetnega društva, so na svoj godovna dan jožefo-vali v domu «Igo Gruden«. Praznovanje se je razvilo v lep družabni večer. Lepa zamisel je razveselila vse vaščane, ker se iz takšnih skupnosti rada porodi zdrava misel za koristno udejstvovanje. PADRIČE Sele te dni smo pravzaprav začeli delati na polju, ker je bilo do sedaj slabo vreme in še vse zmrzlo. V zadnjem mrazu nam je zmrznil tudi ječmen, ki smo ga posejali. Zelo smo v zamudi in nas zaradi tega čaka še garanje. Le da bi odslej bilo lepo vreme. * # # Se vedno prihajajo k nam novi priseljenci, ezuli, ki so naseljeni v bivši poboljševalnim, oziroma vojašnici in številnih barakah, ki so jih tam postavili. Mi opravljamo svoja dela in se v njihove zadeve ne vmešavamo, kakor ne maramo, da bi se oni v naše. Do sedaj nam ne delajo posebnih preglavic, razen onih, o katerih smo pisali, namreč glede nesnage. Zdi se pa, da so glede tega zalegle naše opazke, kakor tudi glede škode, ki nam jo je delala otročad, ki je zbijala žogo in se podila po travnikih in vrtovih. Policaji namreč bolj pazijo na to, da ne bo nepotrebne škode in nezadovoljstva. DOBERDOB Pred dnevi se je od nas poslovil učitelj Vojteh Korošec, ki je deset let marljivo učil naše otroke. Slovo od njega je bilo zelo lepo in prisrčno, vsem domačinom je bilo zelo hudo, saj smo se na njega privadili, ker je naše malčke vzgajal zelo lepo. Odšel je v videmsko občino, ker je napravil državni izpit za stalno mesto. Prav tako sta se od nas poslovili tudi dve učiteljici Darja Srebrnič in Ana Ipavec, ki sta prav tako premeščeni v videmsko pokrajino. Njihova mesta so zasedle nove učne moči, za katere upamo, da bodo prav tako kot njihovi predniki o-troke dobro vzgajale. Dvakrat tedensko imamo v vasi večerni tečaj za brezposelno mladino, katero uči župan nemškega jezika. Vse- kakor je pravilno, da se mladini nudi možnost širše izobrazbe, saj Se je pokazalo, da je osnovnošolska izobrazba vseskozi nezadostna. Seveda bi bili potrebni tudi drugi tečaji. Predvsem pa bi morala občina skupno s šolskim nadzorništvom poskrbeti za kmetijske večerne tečaje v slovenskem jeziku in za gospodinjski tečaj, kakršnega vodi v Sovodnjah že več let z velikim uspehom gospa Nada Rojc. Naša mladina je preveč prepuščena sama sebi; čeprav ima dovolj prostega časa na razpolaga, ga ne zna koristno uporabiti, ampak poseda le po gostilnah pri kartah in pri televiziji. Lahko bi bilo drugače, če bi se tudi starejši zanjo pobrigali in bi ji nudili možnost, da se bolj udejstvuje na prosvetnem področju, kajti na žalost moramo ugotoviti, da spi v Doberdobu prosveta spanje pravičnega. Zato ni čuda, da mladino poleg kart zanima samo še ples. V kratkem bosta v Doberdobu in v Poljanah kar dve plesišči; Fer-letičevi grade novo tik trgovine, prav tako pa grade novo plesišče tudi lastniki nove gostilne ha Poljanah. 7. aprila bo prvo sklicanje občnega zbora kmečko-obrtne posojilnice za doberdobsko občino. V četrtek pa je bila seja ožjega odbora posojilnice, za pripravo letnega zbora vseh članov te koristne ustanove. Zima je tudi pri nas prizadejala mnogo hudega; pomrznil nam je ves krompir v shrambah, nekaterim pa je zmrznil tudi tisti, ki so ga vsadili pred zadnjim mrazom. Zaradi hudega mraza se je posušilo tudi okoli 5 odst. vseh trt, prišli smo ob vsa figova drevesa, pa tudi na pšenici je mnogo škode, ki je še nismo utegnili oceniti. Huda zima je vzela tudi več domačinov. Umrli so Andrej Gergolet, Ana Jarc in Jožef Jelen; naj jim bo lahka domača zemlja! RICMANJE Z uspehom našega letošnjega vaškega praznika, ki privabi vsako leto številne goste iz mesta in okoliških vasi, smo kolikor toliko zadovoljni. Seveda bi v našo vas prišlo več gostov, če bi bilo vreme bolj ugodno. Kot vedno smo gostom dobro postregli s pršutom, vinom in drugimi dobrinami. Kar smo pripravili, smo vse prodali, zlasti pršut in vino, tako gostilničarji kot zasebniki. Marsikdo si ob tem prazniku nekoliko opomore. Letos nam je to še bolj dobrodošlo, ker smo imeli pozimi še več stroškov kot druga leta in manj zaslužka. Čeprav je bilo V nedeljo že vse pripravljeno, ni bilo obiska iz drugih krajev, v torek ko je po navadi še do- mači praznik, pa ni bilo gostov zaradi dežja. Pred leti je bilo dan po Jožefovem še živahno po vasi, prišli so večinoma ljudje iz sosednih vasi in so nakupovali razne potrebščine, zlasti suho robo, ki so jo prodajali Ribničani. Po prvi svetovni vojni ni bilo več Ribničanov, ljudje niso več kupovali rešet, škafov itd. a so vseeno prihajali na naš domači praznik, da so se z domačini pogovorili in si gasili žejo, ki jih je mučila od prejšnjega dne. Zaradi neugodnega vremena ni bilo letos skupin izletnikov, ki so radi posedali po travnikih. Bilo je namreč še hladno, cvetja in zelenja pa še nikjer zaradi pozne zime. Gostje so bili zaradi tega sicer nekoliko prizadeti, kmetje pa zadovoljni, ker jim ni nihče delal škode po njivah, vinogradih in travnikih in ni trgal cvetočih vej breskev in mandeljnov, kot se je to dogajalo prejšnja leta. Zaradi slabega vremena so precej zaostala dela za tlakovanje glavne poti po vasi. Pravijo, da je nekoliko krivo tudi podjetje, ki je prevzelo dela. Občinska uprava je posredovala in kaže, da bo zdaj delo šlo hitreje od rok, posebno če ne bo več slabega vremena. SESLJ AN Nekoč je bil Sesljan na Jožetovo zbirališče godovnikov. Okrog male kapelice je mrgolelo ljudi iz vse devinske fare in še preko nje. Za prvim dedom slavja, ki se je odigralo okrog kraških pečenih kruhov iz Pliskovice, fave (boba) iz Furlanije in kramarjev, se je drugi del prenesel v gostilne, kjer so vsi slavljenci in neslavljenci voščili in napijali. Dobre volje in razpoloženja je bilo na pretek in mnoge godovnike in negodovnike je naslednjega dne preganjal maček. Starejši rod pravi, da je bilo takratno jožefovanje izraz skupnosti in medsebojne povezanosti, kar se danes tako pogreša. Letošnje Jožefovo je kljub neugodnemu vremenu privabilo precej ljudi iz sosednih vasi, ki pa so «po moderno« prišli in odšli. Novi časi — novi ljudje! KfTHHZliH PODJETJE franci.ipovec iMnirsini prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za tu in inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4. tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel 33-113 ČEI/LIE jesenske in zimske, v razprodaji dobite za velike in male v treovini J oh! p Theolbani TRST, Ulica Vasari 1U - tel. K9661 Kmetovalci in vrtnarji obiščite nas J TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN IIKOOJA TRST — Strada vecchia per ITstria 266/a — Tel. 41-176 Umetna gnojila, krma za živino — prvovrstna inozemska semena in semena lastnega pridelka — sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelski stroji in druge potrebščine. M france 'Skozi tuje sake l!ni 80 med "n' Or ‘l tisti, ki so kdaj ;> drevo. Toda 4 p° tega lupinarja Klr>kelth krajih Severne je * v £ (Iri1 kakor krompir. 0 IT,lva ^°Pl so znam. Zato še usebiiost, da ve Jo kril' Nefci ?3Tna'ij — Brazilci , ler tote^aSni'Car Poroča na leta 1942 — v a)‘h Južne Ameri- ScC‘3‘ Je »„1, a 1942 ~ V ho trn. ' poletje — pred neko ka- lQ V 5 r- takn^tdUnl paulu m srebu-in r p|ioče. Pride solu n000°° SP0' tudi jaz postal podoben prirodoslovec in raziskoval -g pr minjam se, kako sem na nemški gimnaziji velikokra gV()ji penenjem gledal za profesorjem, ko je stopal sr 'jj Ifjjj, učencev, ki so imeli polno naročje rož in rastlin ka