/: /?nno SODOBNOST
U/ La\J\J\J  revija za književnost in k
kulturo
937     Uvodnik
Braco Zavrnik: V blodnjaku infosfere
947     Se strinjate
Evald Flisar: Predobletnica zadnje slovenske knjige Jochen Kelter: Korenine in krila Marko Kravos: Drevo in krošnja Josip Osti: Težko je biti obupan
959     Intervju
"Demokrati znajo predvsem krasti..." (Enver Dragulj se je pogovarjal z Izetom Sarajlicem)
966     Poezija
Tone Pavček: Sosedje odšel in se vrnil
Meta Kušar: Nove pesmi
Marko Hudnik: Sedemnajst haikujev
982     Proza
Feri Lainšček: Trik z vrvjo
1004     Oglata miza
Slovenci in skupni kulturni prostor
1019     Mnenja, izkušnje, vizije ...
Iztok Osojnik: Etična resnica v času globalizacije Marko Hudnik: Ali branje romanov pomaga pri razumevanju haikujev
1030     Znanost in mistika
Sevved Hossein Nasr: Duhovna kriza sodobnega človeka
Sodobnost 2000 I 945
1049
Sodobna slovenska dramatika
Ocene uprizoritev
Matjaž Zupančič: Ubijalci muh
Vesna Jurca Tadel: Klišejska variacija
Petra Pogorevc: Purgatorij sodobnih nevrotikov
Jernej Novak: Fantastično s pridihom metafizičnega
1061      Avtorji in knjige
Ciril Zlobec: Samo ta dan imam (Jože Pogačnik) Ciril Zlobec: Samo ta dan imam (Miran Košuta) Boris Jukič: Pardon, madame (Lucija Stepančič) Dušan Jelinčič: Ljubezen v času samote
(Lucija Stepančič) Ibmo Virk: Strah pred naivnostjo (Goran C. Potočnik)
1081     Dnevnik
Evald Flisar: Spomini na sedanjost, 6
Gostujoči umetnik: DRAGO TRSAR
Kipar in slikar Drago Tršar se je rodil leta 1927 v Planini pri Rakeku in leta 1951 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Bilje učenec Borisa Kalina, Zdenka Kalina, Karla Putriha in Petra Lobode. Pri Frančišku Smerduju je opravil enoletno kiparsko specialko. Leta 1957 je z množično pojmo-vano skulpturo naredil pomemben preobrat v svojem kiparstvu, hkrati pa se je s problematiko plastike množic izvirno uveljavil v svetu. Sledila so vabila na najpomembnejše svetovne razstave. Decembra leta 1959 je bil izvoljen za asistenta na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1967 je postal docent, leta 1978 pa redni profesor in predstojnik kiparskega oddelka. Leta 1991 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prejel je okrog trideset nagrad, med njimi Jakopičevo in Prešernovo. Ukvarja se tudi z risbo, grafiko in keramiko. Objavljene risbe obsegajo daljše časovno razdobje.
Sodobnost 2000 I 946