v M- i I D D LAD NE ZRASTE« Grosuplje, 21. oktobra 2006 - V avli Osnovne šole Louisa Adamiča je Društvo upokojencev skupaj z nastopajočimi pripravilo srečanje za svoje člane, ki so v tem letu dopolnili 80 ali več let starosti. Od vseh teh članov se jih je udeležilo več kot 80 ali približno polovico, kar je zelo veliko, če vemo, s kakšnimi zdravstvenimi in drugimi težavami se starostniki v tem obdobju srečujejo. Naslov tega prispevka sem si sposodil iz enega od razstavljenih plakatov v avli šole. S tem stavkom pa je v prispodobi povedano, da le predhodna generacija lahko zagotovi življenje mlajši generaciji - od biološkega starševstva pa vse prek vzgoje do izkušenj, prenašanja znanja, kulture in še cele vrsto drugih področij, ter z aktivnim sodelovanjem poskrbi, da se le- ta razvija tako v družini kot v družbi. Slavnostna govornica na prireditvi je bila ga. Marta Hrovatin, ki je ob pozdravih povedala tudi, da srečanje sovpada z volilnim molkom, zato na prireditvi ni bilo »političnih« gostov, da ne bi morebiti kršili predpise. O delu v Društvu upokojencev pa je nato precej obširno opisala posamezne dejavnosti in skupine ter posameznike, ki skrbijo za pestro delo v društvu. Večino teh dejavnosti smo v Grosupeljskih odmevih že predstavili. Srečanje ljudskih pevcev in godcev - že devetič v Račni Danes je priložnosti za skupno prepevanje vse manj. Je pa vedno bolj razširjeno ljudsko petje v okviru kulturnih društev in folklornih skupin. ''Danes ne vriskamo več po pokoše-nih travnikih in ne umiramo od znojnih srag za plugom na ilovnati zemlji. Stroji se trudijo namesto nas. Ne moremo pa z gotovostjo trditi, da je napredek v naše dobro. Nekaj nas še vedno je, ki nam duša ne da, da bi se izročilo, dar in modrost prednikov izgubili, pa čeprav lahko danes zaživijo na svoj način le še na odru, sem ter tja pa se ponovno oglašajo na deželi,'' so zapisali prizadevni organizatorji iz Kulturnega društva Račna za uvod v prireditev. Tako so se že devetič zbrali ljudski pevci iz različnih krajev Slovenije in na radenskem odru predstavili svoje delo in skrb za lepo slovensko ljudsko petje. Peli so na stari način, počasi, bolj zategnjeno, eden ''poje naprej'' in pelje glavno melodijo pesmi, drugi ''pojejo čez", tretji pa ''spremljajo ali basira-jo". Vodilni pevec lahko sam zapoje prvi verz, nato pa vsi "poprimejo". Otvoritveni nastop je seveda pripadel domačim pevcem Zarja. Skupaj pojejo že devet let in izdali so že zgoščenko En hribček prijazen stoji. Zapeli so pesmi Šel bom v zeleni gaj in Visoka je gora. Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXII / številka 11 / november 2006 m y s - < " * i A'ááWfl Dejavnosti gasilcev,v oktobru - meseííu, varstva'pred požari OGLASI Zgodbe iz pekarne Vedno poskrbim, da se dogaja T< okrat se je nasa ekipa namesto v proizvodnjo podala raziskovat področje prodaje, Simona Georgijev je v Pekarni Grosuplje zaposlena kot prodajni v referent - analitik. Ce bi kdo pomislil, da imamo tokrat opraviti z "doooolgočasnim" delom, ga bomo v kratkem prepričali v nasprotno. "S 'eni tista oseba, ki dnevno skrbi za izvoz blaga v sosednjo Hrvaško. Moje delo je, da pripravim dokumentacijo, koordiniram med šoferjem in skladiščnikom, ki pripravlja naše izdelke za razvoz, in našimi naročniki na Hrvaškem. Skratka poskrbim za celotno komunikacijo. Kot analitik pa pripravljam analizo prodaje. K.o se mesce zaključi, sem jaz t is L a, ki reče: ;Da, dobro smo prodajali, več jc prodanega kot prejšnji mesec." Zadolžena sem še za koordinacijo med vodstvom komercialnega sektorja in komercialisti na terenu, Zanje tudi pripravim podatke, ki jih zanimajo: koliko je določena trgovina prodala, k;iteri artikli gredo dobro v promet, kateri pa slabše." nam o svojem delu pove Simona. Podobno kot je dinamičen njen delavnik, poteka tudi Simonin prosti čas. Rada pleše in bere knjige. Njena strast so tuji jeziki. Vesela je, da v Pekarni Grosuplje organizirajo za zaposlene učenje angleškega jezika in razmišlja tudi o učenju španščine. Simona prva izve, kje in kateri izdelki Pekarne Grosuplje se najbolje prodajajo Kot obliko sprostitve po napornem, delavniku že nekaj časa obiskuje tečaj joge. "Nekaj moraš imeti čisto zase, in to je pri meni joga. Takrat se preprosto odklopim. Stres je spremljevalec sodobnega življenja in nekaj moraš najti zase, za svojo dušo. Vedno poskrbim, da se mi dogaja in mi ni nikoli dolgčas,J še pristavi. Sobotna jutra so rezervirana za klepet s sodelavkami. Ponavadi poteka srečanje ob malo daljši kavi pri njej doma. ''Pojamramo' čez moške - to je obvezno, komentiramo tedenske dogodke in nato počasi pripravim zajtrk. Sosedov kruh iz naše pekarne je nujni spremljevalec teh srečanj," nam nekaj skrivnosti o ženskem klepetu zaupa Simona. Simona sc jc pred kratkim pridružila klubu trideset letnikov. Na vprašanje, katero je bilo njeno najlepše darilo, je brez razmišljanja izstrelila: ' Brat že skoraj dve leti dela preko komisariata za begunce v Indoneziji. Povabila sem ga na rojstni dan. Na vabilo mi sploh ni odgovoril, A potem se je kar pojavil na zabavi. Resnično je bilo lepo presenečenje, najlepše," zaključi Simona. 'Pekarna (jmuplje Narejeno z ljubeznijo Sosedov kruh je obvezni spremljevalce sobotnih zajtrkov. NAMESTO UVODA november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 3 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje DEJAVNOSTI GASILCEV V OKTOBRU - MESECU VARSTVA PRED POŽARI Gasilci vsako leto tik pred začetkom kurilne sezone v oktobru posvetijo še nekaj več aktivnosti kot običajno preventivnim ukrepom in skušajo na več načinov predstaviti svoje delo občanom. Tako je tudi v občini, kjer 18 prostovoljnih gasilskih društev v ta namen vsako leto organizira več različnih vaj, izobraževanj, spoznavanj in predstavitev. Letos niso organizirali kakšne posebne velike vaje, so se pa v posameznih območjih društva dogovorila med seboj, kakšne dejavnosti bodo izvršili. Na gasilski vaji na Malem Mlače-vem v soboto, 14. oktobra, kjer so poleg domačega društva pri gašenju namišljenega požara v naselju sodelovala še društva iz Velikega Mlačevega in Ču-šperka, nam je poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Brodnik povedal, da so do tega dne že opravili kar nekaj vaj, kot na primer v Osnovni šoli Louis Adamič v Grosupljem, kjer so 13. oktobra učencem višjih letnikov (razen devetih razredov) prikazali gašenje z gasil-niki, katere so lahko tudi sami preizkusili. Prikazali pa so jim tudi, kako gasijo s peno in z gasilskim topom. 19. oktobra so grosupeljski gasilci v novih Sončnih dvorih predstavili gasilsko tehniko in spoznavno popoldne, 26. oktobra pa so za svoje člane organizirali spoznavanje ulic in novih zaselkov v njihovem požarnem območju. Že 7. oktobra pa so imeli prikaz gasilske tehnike in gašenje z ga-silniki tudi za šolarje iz podružnične šole Žalna in stare šole Brinje. V Lučah so se prav tako 13. oktobra pozno popoldne zbrala gasilska društva iz Luč, Loke, Zagradca in Žalne, ki so preizkusila gašenje gozdnega požara. V soboto, 21. oktobra, pa so gasilci iz Račne v sodelovanju z gasilci iz Čušper-ka ter Velike in Male Ilove Gore »pogasili« požar na 70 m visokem Kopanju, kamor so napeljali v gasilski verigi cevi iz skoraj 800 m oddaljenega potoka Šica. Poveljnik Brodnik nam je ob tej priložnosti povedal tudi, da pripravljajo gasilsko vajo tudi na Gatini skupaj z Za-gradcem in Velikim Mlačevim, v šmar-skem koncu pa bodo izvedli nenapovedano vajo. Prav tako so imeli vajo tudi na poliškem in šentjurskem koncu skupaj s Škocjanom. Ob takih vajah, ki si jih kot poveljnik zveze običajno (če le more) tudi ogleda, ugotavlja tudi pomanjkljivosti in napake in jih zato po vsaki končani vaji javno predstavi prisotnim gasilcem v zboru, da se jim v bodoče poskušajo čim bolj izogibati. Pravi pa, da je ponekod še vedno problematično pogovarjanje po radijskih zvezah, da so nekateri gasilci pomanjkljivo oblečeni in nezaščiteni ter včasih nimajo dovolj gasilske izobrazbe. Ni požarne zaščite oziroma ljudi, ki bi skrbeli za prepoved dostopa na požarišče nepoklicanim, požarne straže in podobno. Paziti je treba, kako se prečkajo ceste z gasilskimi cevmi in kako jih lahko zaščitimo. Na splošno pa ocenjuje, da se usposobljenost za posredovanje v nesrečah med gasilci izboljšuje in da so gasilci večinoma zelo zagnani ter da so vsa ta njihova prizadevanja zelo pomembna. Gasilci v društvih prav tako stalno skrbijo za svoj podmladek, ki bo sposoben z leti prevzemati odgovorne naloge pri intervencijah in vodenju društev. Zato v več krajih sodelujejo tudi s šolami. Tak namen je imela tudi vaja v grosupeljski osnovni šoli, kjer pa zaenkrat še ni tako velikega interesa za prostovoljno delo v gasilskih vrstah kot na podeželju in upajo, da se bo s takimi prikaznimi vajami odločilo več mladih za vstop v gasilske vrste. V ta namen so pripravili tudi informativni vpis, s katerim bi radi preverili, koliko je resničnega zanimanja za to delo. Naj še navedemo, da je bilo 7. oktobra tudi zaključeno občinsko gasilsko tekmovanje, na katerem je sodelovala tudi Gasilska zveza Dobrepolje. Na tekmovanju je nastopilo več kot 70 ekip, tekmovanje pa je trajalo od 7.30 pa do 17.30. Jože Miklič SLIKA NA NASLOVNICI: Letošnji mesec varstva pred požari je bil namenjen gasilnikom, s katerimi najuspešneje pogasimo začetne požare. Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: jozem@siol.net Uredniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 6 1 1 4 8 1 6 0 ISSN: 1 5 8 0 - 0 9 1 1 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.o. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od junija 2005 dalje) v nakladi 5.952 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. SPOROČILA DOPISOVALCEM PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V DECEMBRU 2006 JE TREBA ODDATI DO PETKA, 1. decembra 2006. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nena-ročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z znamko in na njej napisan vaš poln naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJ-SKI ODMEVI (št. 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov bralcev in zaradi žeIje uredništva, da čim večjemu številu Ijudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnešenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN OSTALEGA SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. STRAN ZA POLITIKO, IZ PISARN november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 4 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PROMET DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE Pojasnilo k prispevku »NEVEDNOST ALI ZLOBA« Spoštovani! V prispevku župana Občine Grosuplje gospoda Janeza Lesjaka »Nevednost ali zloba«, objavljenem v oktobrski številki Grosupeljskih odmevov, smo zasledili več napačnih navedb, ki se nanašajo na realizacijo projektov Direkcije Republike Slovenije za ceste, in smo jih v smislu objektivnega obveščanja javnosti dolžni pojasniti. Prosimo vas, da v skladu s 26. in 42. členom Zakona o medijih objavite naše pojasnilo. Uvodoma bi želeli opozoriti na netočnost navedbe, da Direkcija RS za ceste izvajalcu rekonstrukcije regionalne ceste Cikava - Grosuplje »dolguje 34,9 milijona tolarjev, ker ta sredstva (kljub obljubam) niso bila zagotovljena v državnem proračunu«. Direkcija RS za ceste je svoje finančne obveznosti poravnala v skladu s pogodbenimi določili. Prav tako nas preseneča netočna navedba, da je »nekdo poskrbel, da so iz državnega proračuna izginila vsa sredstva za investicije v občini Grosuplje«. - V letu 2005 je bilo za izgradnjo krožnega križišča »Kovinastroj« Grosuplje v proračunu predvidenih 24,7 milijona tolarjev. Stroški izdelave projekta, investicijskega programa, odkupa zemljišč in inženiring storitev so znašali 13,3 milijona tolarjev oz. 11,4 milijona manj od predvidenega. - V letu 2006 je bilo v proračunu zagotovljenih 83 milijonov tolarjev. Porabljeno je bilo 13,4 milijona, predvsem za odkupe zemljišč. Ker niso bila odkupljena vsa potrebna zemljišča, z gradnjo ni bilo mogoče pričeti. Zato so bila preostala finančna sredstva namenjena za plačilo odprave posledic lanske zime, ki je na državnem cestnem omrežju povzročila številne poškodbe. Omenjena finančna sredstva bodo v letu 2007 vrnjena na prvotni projekt, kar je tudi razvidno iz predloga proračuna za leto 2007 in 2008. - V predlogu plana proračuna za leto 2007 je za krožno križišče »Kovinastroj« predvidenih 98,2 milijona tolarjev, medtem ko je v sedaj veljavnem proračunu za leto 2007 za ta projekt predvideno le 30 milijonov tolarjev. - V predlogu plana proračuna za leto 2008 je za ta projekt predvidenih 52 milijonov tolarjev, medtem ko v veljavnem proračunu za 2008 sredstva sploh niso bila predvidena. Iz navedenega je razvidno, da sredstva niso izginila, prav nasprotno, predvidenih je 40,2 milijona tolarjev več sredstev od tistih, ki so bila prvotno predvidena. Nekoliko podrobneje je potrebno predstaviti tudi problematiko pridobivanja zemljišč, potrebnih za izgradnjo krožnega križišča. Župan je tako kot ostali sodelujoči pri pridobitvi zemljišč seznanjen, da je pri vrednotenju zemljišč, ki jih izvajajo pooblaščeni ocenjevalci nepremičnin, prišlo do velikih odstopanj. Cenilna poročila pooblaščenih ocenjevalcev nepremičnin se glede na vsote med seboj razlikujejo tudi do desetkrat. Zaradi navedenega je prišlo do dileme, katero cenitev uporabiti kot podlago za sklenitev kupoprodajne pogodbe. Z občino je bilo dogovorjeno, da pri pridobitvi gradbenega dovoljenja skupaj podamo vlogo, tako da bi z nastopom občine imeli pravico graditi tudi na zemljišču, ki je v njeni lasti. Za mnenje v zvezi z odstopanji med cenitvami, ki so posledica različnih izhodišč glede namembnosti nepremičnin, smo zaprosili pristojne službe Ministrstva za okolje in prostor, vendar odgovora še nismo prejeli. Občini Grosuplje bomo posredovali zadnjo ponudbo pred razlastitvijo, in sicer na podlagi cenitve, ki je s strani investitorja pridobljena od tretjega cenilca, vendar še vedno enkrat nižja, kot jo je zahtevala Občina Grosuplje. Naj še dodamo, da so vse ostale nepremičnine, razen ene, pridobljene. Pogajanja z lastnikom te nepremičnine so v zaključni fazi. Če lastnik do ponedeljka, 6. novembra, ne bo sklenil pogodbe na podlagi zadnje posredovane ponudbe, bo Direkcija RS za ceste vložila predlog za razlastitev. Vsekakor si na Direkciji RS za ceste prizadevamo, da bi prišlo do sklenitve pogodbe in pričetka izgradnje krožnega krožišča, kar je v interesu predvsem krajanov oz. uporabnikov te cestne povezave. Lep pozdrav, Tina Bučič, univ. dipl. kom. Služba za odnose z javnostmi Direkcije RS za ceste Romi ali kako rešiti nerešljivo. Ob zadnjih dogodkih v Ambrusu je prav, da nekaj napišem o problematiki, ki se še kako tiče tudi nas v občini Grosuplje. Napovedana možnost pregona nezaželenih Romov iz občine Ivančna Gorica v našo občino je morda za občane in župana iz sosednje občine zanimiva in zaželena, vendar žal v nobenem primeru izvedljiva rešitev. Ne kot župan ne kot občan ne bom nikoli pristal na tako možnost in v vsakem primeru bom poskrbel, da se to ne bo zgodilo. Dolga leta sem se osebno z vso občinsko upravo ubadal z reševanjem nakopičenih problemov v naši občini, nikomur je nismo odrivali in upravičeno pričakujem, da bodo svoje probleme sosedje ravno tako reševali sami, predvsem pa na svojem pragu. Odnosi med romsko skupnostjo in okoliškim prebivalstvom na Dolenjskem so bili vedno nekje na skrajnem robu strpnosti. Medsebojni problemi in napetosti so začeli izrazito naraščati predvsem po obdobju osamosvojitve, ko je ob vzpostavljanju nove države prihajalo do vrste napak. Predvsem ni bil nihče pozoren na razmere, ki so med romsko populacijo nastajale z nekritično demokratizacijo in razpadom nekoč še kolikor toliko uspešnega upravnega, socialnega, predvsem pa nadzornega in represivnega aparata države. Namesto da bi se problemi reševali, so se z novo zakonodajo predvsem stopnjevali. Romom so ostale pravice, nihče pa od njih ni več zahteval spoštovanja dolžnosti in obveznosti. Nekdanjih družbenih podjetij, v katerih je bilo po direktivi zaposlenih veliko Romov, ni več, zasebniki pa iščejo predvsem kvaliteten, sposoben in delaven kader. Nekdaj so bila vsa zemljišča, na katerih so bile naseljene romske družine, v lasti države (tako imenovano splošno ljudsko dobro), z denacionalizacijo pa so bila nekritično vrnjena nekdanjim lastnikom, ki danes upravičeno zahtevajo odstranitev Romov. Nihče več se ni načrtno ubadal z romsko populacijo, predvsem ne z najmlajšimi. V petnajstih letih samostojnosti je na Dolenjskem zrasla generacija neizobraženih in nesocializiranih mladih Romov, ki so danes strah in trepet okoliških krajanov. Brezskrbnost za eksistenco, brezdelje, pijančevanje, neizobraženost, občutek nedotakljivosti, nespoštovanje družbenih norm in zakonodaje ter skušnjave potrošniške družbe te mlade ljudi ženejo na stranpota in kriminal. Razmere so ušle izpod nadzora in družba je dvignila roke od tega perečega problema. Ljudje in lokalne skupnosti so ostale same s svojimi težavami brez mehanizmov in vzvodov, da se izkopljejo iz nastalih razmer. V takih razmerah se narod samoorganizi-ra, saj je obramba lahko samo še kolektivni odpor in upor. To se je pred osmimi leti dogajalo na Mlačevem in v Grosupljem, to se danes dogaja v Ambrusu, jutri v Bučni vasi in tako naprej. Že davno bi lahko bile razmere mnogo boljše, predvsem pa bolj znosne. Vendar romska skupnost je bila predolgo pozabljena in odrivana. Država se z Romi in njihovimi problemi ni želela ali se ni znala učinkovito spopadati, na lokalnem nivoju pa si tudi nismo znali pomagati. Romi pa so živeli po svoje. Vendar tudi njim ni lahko. Velika večina Romov, tudi na Dolenjskem, si želi mirnega, kultiviranega, človeka vrednega življenja in to je treba spoštovati. Žal pa razmere, kakršne so danes, spodbujajo posameznike k deviantnemu in agresivnemu odnosu do okolja. Tako kot v vsakem narodu so tudi med Romi po večini strpni in dobri ljudje, nekaj pa je neprilagodljivih odpadnikov, ki maltretirajo in z nasiljem ogrožajo tako sonarodnjake kot »civile« v svojem okolju. Z večino Romov bi bilo možno hitro vzpostaviti potrebne kontakte in komunikacijo, ki bi omogočila hitrejšo socializacijo in vklop v družbo, če bi družba znala urediti razmere s problematičnimi posamezniki. Tako pa agresivnost in neprilagodljivost teh meče slabo luč in mnenje na vse ostale Rome v širšem okolju ter kriminalizira celotno romsko skupnost. Tu se vrtimo v začaranem krogu, kajti zakonita represija nad nasilnimi ali celo kriminalnimi posamezniki se nemudoma ocenjuje kot represija nad celotno romsko skupnostjo, temu pa sledijo takojšnji protesti, obsodbe, same romske skupnosti in vseh ostalih »varuhov«. Vsi pristojni se umaknejo, težave v okolju in medsebojni odpor pa se kopiči in narašča. V razmerah, ko hitro narašča socialna stiska med našimi državljani, ti še toliko težje razumejo pretirano toleranten in nerealno radodaren odnos države samo do ene ogrožene skupine državljanov. In kje so rešitve? So! - Pristojne službe morajo najti način in sredstva, da vsi šoloobvezni romski otroci hodijo redno v osnovno šolo. - Represivni organi, policija in sodišča morajo Rome, kršitelje zakona, obravnavati enako in z istimi vatli, kot ostale državljane. - Država mora uvesti stimulacijski način izplačevanja socialnih podpor Romom, ne pa nekritično in vsem po vrsti. - Država mora poiskati možnost za prvo zaposlovanje Romov v za njih primernih in njim prilagojenih državnih institucijah in ustanovah - podjetjih. - Romska skupnost se mora sama notranje povezati in organizirati in v prvi vrsti tesno sodelovati z okoljem v razreševanju medsebojnih problemov in težav. - Romska skupnost se mora distancirati od svojih pripadnikov, ki s kaznivim in kriminalnim delovanjem škodujejo najprej Romom samim. - Postopno je potrebno v prostoru odpraviti medsebojne napetosti in pridobiti zaupanje. Ali smo na pravi poti? Tudi v občini Grosuplje so odnosi med romsko skupnostjo in ostalim prebival- stvom že iz preteklosti napeti in nestrpni, kar je nekoč in bo v prihodnje skrajno oteževalo celovito reševanje njihove problematike. V občini smo pred sedmimi leti, po burnih dogodkih med Romi in 'civili', sprejeli program reševanja nakopičenih težav in problemov. Zavedali smo se, da moramo v prvi vrsti pomiriti razgrete strasti, napetosti in nasprotovanja med Romi ter ostalim prebivalstvom. V ta namen smo organizirali skupne sestanke, na katerih smo ene in druge nagovarjali in prepričevali k strpnim odnosom, medsebojnemu razumevanju in nujnosti sobivanja. Osebno sem posredoval pri večini sporov in umirjal strasti. Na teh sestankih so sodelovali Romi, sokrajani, ter pristojne občinske in državne službe. Danes sem vesel, saj so razmere mnogo boljše in strpnejše, kot so bile, saj je to predpogoj za nadaljnje uspešno delo. Vendar problematike, nakopičene skozi stoletja, ne bo možno odpraviti v kratkem času, za kolikor toliko normalne razmere bo potrebno vložiti še veliko naporov in medsebojne strpnosti. V občini Grosuplje imamo več ali manj trajno naseljenih okoli 160 Romov, ki so bivali v petih divjih, nelegalnih taborih. Po programu smo določili tri lokacije, katere bo občina postopno pridobila v svojo last in na katere bodo nameščeni vsi občinski Romi. Na ta način smo želeli najprej rešiti spore med Romi in lastniki zemljišč. Dve lokaciji Oaza in Pri Nikotu sta že obstajali in stekli so postopki za pridobitev zemljišč v občinsko last. Romski družini iz Rojnika in iz tabora za železniško postajo na obrobju naselja Grosuplje ter romsko družino iz gozda na Stehanu pa smo preselili na novo, komunalno opremljeno lokacijo za industrijsko cono v Grosupljem. Bilo je hudo in za izvajalce izredno naporno. Selitev več kot sto Romov na novo lokacijo je razburkal tedanjo javnost po Sloveniji, odmevalo pa je tudi v EU. Zaradi težav, ki smo jih pričakovali in imeli, smo vse pristojne institucije v državi prosili za pomoč. Nihče se ni odzval. Razen 1 mio SIT, ki smo ga dobili tedaj od Ministrstva za prostor za ureditev nove lokacije, so se vsi ostali potuhnili ali se izrekli za nepristojne. Hitro je bilo jasno, da bomo vse zadeve morali speljati in probleme požreti sami. Postopki in priprave za selitev so bile temeljite in so trajale celo leto in pol. Uspeli smo se dogovoriti s KS Grosuplje za novo lokacijo, zalomilo pa se nam je pri Romih. Pogajanja so bila polna izsiljevanja in groženj, predvsem pa neuspešna. Vendar umakniti se nismo mogli niti hoteli. V projekt je bilo vloženega preveč dela, truda, občinskih sredstev, predvsem pa živcev. Trudili smo se, da bi selitev potekala v soglasju in mirno, žal nam to ni uspelo. Zaradi skrajno nasilnega odpora dela Romov in grožnjami s poboji, smo morali za asistenco zaprositi specialno enoto policije. Za nemoten potek so skrbele tudi vse službe od gasilcev, inšpekcij, zdravstvene ekipe in lokalne policije. Selitev na novo urejeno in komunalno opremljeno lokacijo za Smrekcem, je bila izvedena v nekaj urah, staro naselje za železniško postajo pa smo bili zaradi obupnih higienskih razmer prisiljeni požgati. Šele po preselitvi Romov smo lahko ugotovili katastrofalne razsežnosti ekološkega onesnaženja na lokaciji dotedanjega tabora v naselju Grosuplje. Iz te lokacije je bilo v tistih dneh odpeljano preko 1400 m3 gnoja, smeti in nevarnih odpadkov. Razvnete strasti pri delu preseljenih Romov se še dolgo niso umirile. Še dve leti po selitvi smo morali v več kot desetih intervencijah Rome, ki so se ponovno razselili po občini, vračati v njihovo naselje. Prva faza urejanja razmer je bila s tem končana. Z umiritvijo razmer so nastali pogoji za začetek dela na izobraževanju, zaposlovanju in predvsem socializaciji Romov. Za romske šoloobvezne otroke smo uvedli prevoz v šolo in nazaj v tabor. Ob pomoči Roma domačina, ki skrbi za red in komuniciranje, smo dosegli reden obisk pouka in resen odnos Romov do te družbene obveznosti. Skozi delavnice študentov za socialno delo pa bo poskrbljeno za najmlajše. Prepričan sem, da smo na pravi poti in za mlade generacije Romov me ne skrbi. Ostajajo pa problemi predvsem s srednjo in starejšo generacijo. Kljub pripravljenosti na šolanje in razna usposabljanja je očitno še daleč do kakih otipljivih rezultatov. Živijo in še bodo živeli po svoje, saj so dejansko nezaposljivi. Ubadajo se s 'tradicionalno' dejavnostjo zbiranjem odpadnega materiala, kar pa postaja iz dneva v dan za Grosupeljčane bolj moteče in za okolje nevarno, saj skoraj vsak teden Grosuplje zavije težak smrdeč dim zgorele plastike in gum. Zaradi pogostosti teh dogodkov in agresivnosti Romov noče posredovati že skoraj nihče. Policija trdi, da svoje opravi, če opravi razgovore s krivci, ki pa pri Romih niso nikoli znani. Gasilci se po nekaj slabih izkušnjah ne želijo več izpostavljati. Inšpektor pa praviloma nima komu napisati odločbe. Krivda pri Romih je vedno 'kolektivna' ali pa 'ni krivca'. Tu nas čaka še veliko dela, predvsem pa bo morala tu odločno posredovati država. Vsi mehanizmi in vzvodi za preprečevanje takih nevarnih dejanj so v pristojnosti njenih organov in služb. Ob tem pa, predvsem zaradi slabih izkušenj, tudi na občini iščemo možnosti, kako v teh primerih učinkovito posredovati. Te probleme bomo morali rešiti nemudoma. Vseh problemov z Romi seveda še dolgo ne bomo rešili, vendar stvari gredo v naši občini na bolje in vesel sem, da vsi dosedanji napori niso bili zaman. Župan Janez Lesjak SDS ZMAGOVALKA LOKALNIH VOLITVEV NA DRŽAVNI RAVNI V marcu 2006 je v Sloveniji živelo 2.004.394 prebivalcev, volilno pravico 22. oktobra pa je imelo skupaj 1.670.358 volivcev. Do 19. ure je glasovalo skupaj 972.407 volivcev oziroma 58,22 %. Neveljavnih glasovnic za župane je bilo oddanih 14.945, veljavnih glasovnic za župane pa 957.462. Na državni ravni je glede na osvojeno število mest, ki jih bodo zasedli v občinske svetih, zmagovalka lokalnih volitev SDS. Leta 2002 je na državni ravni dobila 12,63 % glasov, v nedeljo pa skoraj 17 %. Druga je LDS, ki je sicer največja poraženka letošnjih lokalnih volitev, saj je leta 2002 osvojila skoraj 24 % glasov, letos pa le še slabih 15 %. Tretja stranka po številu glasov je SD. Pred štirimi leti je prejela slabih 11 % glasov, v nedeljo 1 % več. Četrta je SLS. Leta 2002 je osvojila skoraj 10 % glasov, tokrat 0,5 % manj. Še vedno pa ima SLS največ županov v Sloveniji. NSi je nekoliko nazadovala. Leta 2002 je na lokalnih volitvah osvojila 8,31 % glasov, letos 6,31 %, nekoliko bolje seje odrezala pri županih. DeSUS je na državni ravni dobil skoraj enak delež glasov kot pred štirimi leti, 5 %. Rahlo je napredovala SNS, a je še vedno dobila le 2,5 % glasov. Ogromno prostora pa so mediji že pred volitvami, še več pa po volitvah, namenili Ljubljani in izvoljenemu Jankoviču. S tem so skoraj zakrili dejansko podobo slovenskega javnega mnenja, ki ga v glavnem »producirajo« centri nekdanje politične in gospodarske moči. Bolj kot s tem pa se bo Jankovič v bodoče moral pametno sporazumevati z aktualno slovensko oblastjo in Ljubljani dati pečat glavnega in prepoznavnega srednjeevropskega mesta, še posebej zato, ker se zelo naglo približuje čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Jože Miklič JAVNO NAZNANILO JAVNA RAZGRNITEV PREDLOGA OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA OBRTNO STORITVENO OBMOČJE SPODNJE BRVACE bo potekala v času od 2. NOVEMBRA do 1. DECEMBRA 2006, v prostorih KS Grosuplje in na Občini Grosuplje. V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 3, Grosuplje, v SREDO, dne 15. NOVEMBRA 2006, ob 18. uri. Vse zainteresirane pravne in fizične osebe lahko v času javne razgrnitve podajo pisne ali ustne pripombe na sedežu KS Grosuplje ali Uradu za prostor Občine Grosuplje, oziroma na zapisnik javne razprave. Vabljeni! JAVNO NAZNANILO JAVNA RAZGRNITEV PREDLOGA OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA ŠMARJE-SAP (stanovanjsko območje) bo potekala v času od 2. NOVEMBRA do 1. DECEMBRA 2006, v prostorih KS Šmarje-Sap in na Občini Grosuplje. V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava v Kulturnem domu Šmarje-Sap, Ljubljanska cesta 41, Šmarje-Sap v TOREK, dne 14. NOVEMBRA 2006, ob 18. uri. Vse zainteresirane pravne in fizične osebe lahko v času javne razgrnitve podajo pisne ali ustne pripombe na sedežu KS Šmarje-Sap ali Uradu za prostor Občine Grosuplje, oziroma na zapisnik javne razprave. Vabljeni! PODJETNIŠTVO, DRUŠTVA, EKOLOGIJA november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 5 NIČ VEČ POSLOVNE NEVEDNOSTI, ODKAR JE ZAŽIVELA TOČKA VEM slab mesec je pretekel, odkar je grosupeljska izpostava Centra za razvoj Litija, ki se nahaja v domu obrtnikov, odprla vrata informacijski točki VEM. Oblika delovanja in poslovanja s pomenljivim naslovom Vse na enem mestu omogoča zlasti že delujočim samostojnim podjetnikom, pa tudi tistim, ki nameravajo pričeti s samostojno dejavnostjo, da v prijaznem domačem okolju pridobijo potrebne informacije in vzpodbude o ustanovitvi in registraciji podjetnika posameznika - s. p. Na točki VEM lahko bodoči podjetniki pridobijo ključne podatke za vzpostavitev in zagon želene dejavnosti, med drugim dokumentacijo za ustanovitev, podatke o potrebnih sredstvih za ustanovitev, katere pogoje morajo izpolniti za opravljanje dejavnosti in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati s. p., samozaposlovanje - povezava z Zavodom za zaposlovanje in vpis v register gospodarskih subjektov pri Ajpes. Vrata centra so se na široko odprla v poznem dopoldnevu, ko so skoznje pričeli stopati visoki občinski predstavniki Grosupljega in Ivančne Gorice, predsednik območne Obrtne zbornice Grosuplje, načelnica Upravne enote Grosuplje, ravnateljica OŠ Brinje, vodja Urada za delo Grosuplje in drugi. Župan Janez Lesjak je z naklonjenostjo pozdravil prizadevanja centra, da bi tudi v Grosupljem našel primerno mesto med podjetniki in da se bodo tudi ti zavedali njegove krajevne vloge, »ga vzeli za svojega.« Ob tem so tudi zaposleni v centru povabili vse, ki razmišljajo o ustanovitvi podjetja, da lahko pridobijo podporo in pomoč izkušenih svetovalcev ob ponedeljkih, med 9. in 15. uro, ter vsako sredo, med 9. in 17. uro. Obenem v centru razpolagajo z aktualnimi informacijami o javnih razpisih za nepovratna sredstva ali za mikro-kredite v prihajajočem letu. »Torej, vsi podjetniki, ki imate v načrtu kakršno koli investicijo, oglasite se v naši izpostavi - Center za razvoj Litija v Grosupljem, skupaj se bomo pripravili na razpise za sredstva v letu 2007,« je potencialne obiskovalce pozvala tudi Nataša Vovk Kocman, vodja izpostave Grosuplje. »Že 16. oktobra, ravno na dan odprtih vrat, je pod vodstvom pomočnice direktorja sklada, mag. Maje Tomanič - Vidovič, stekla delavnica na temo Kakšne projekte bo podprl Podjetniški sklad v letu 2007. Na njej so pregledali razpise za nepovratna sredstva ter mikro-kredite, ki bodo razpisani v začetku prihodnjega leta. Organiziramo pa tudi kratke enour-ne brezplačne delavnice, na katere so povabljeni vsi zainteresirani.« Vsi tisti, ki pa vas bolj privlači brskanje po spletu, pa boste že kaj kmalu na med-mrežni povezavi www.razvoj.si lahko prebirali med dejavnostmi centra, točke VEM, aktualnimi razpisi in delavnicami. Ba. P. 5O LET KONJENIŠKEGA DRUŠTVA: ČISTILNA AKCIJA KONJENIŠKI KLUB GROSUPLJE je v soboto, 21. 10. 2006, organiziral jesensko čistilno akcijo. Akcije se je udeležilo pet članov, ki smo se zbrali pred Peugeot servisom - Brezje. Počistili smo pot od Brezja, ob naravnem rezervatu Bičje, do Benata. Veseli smo, da se ljudje vse bolj zavedajo pomembnosti varovanja okolja in ne odlagajo odpadkov vsepovsod. Radi pa bi, da bi se tudi mlajše generacije začele zavedati pomembnosti čistega okolja in kakovostnejšega preživljanja prostega časa, saj smo na tej čistilni akciji naleteli na dve točki, kjer so bile na kupu prazne pločevinke piva, cigaretni ogorki, prazna steklenica vodke, papirnati robčki in še nekaj bolj osebnega... Spomladi bomo v klubu organizirali še eno čistilno akcijo, za katero upamo, da bo udeležba večja ter okolica čistejša. Vanja Lukman-Tome Komaj nekaj sto metrov od Veterinarskega zavoda, za tovarno Motvoz, za prvim zakritim ovinkom ob kolesarjenju naletim na - »človeško pokvarjenost«. Naletim na kamionsko količino različnih nevarnih, strupenih odpadkov. Kup do kupa. Da to nekdo oz. nekateri storijo svojim om, morajo biti pa zares vorni, še več: pokvarjeni. rirajo ne samo predpise, avne zakonitosti o razgradljivih strupenih ih, da. varnih odpadkov in se kopičita, kaj sedaj? zopet, kot se je TU že o: komunala in račun ... Marjan Trobec Kako čebelarijo na Madžarskem Strokovni obisk članov ČD Grosuplje pri madžarskih velečebelarjih Nekega avgustovskega dne smo se čebelarke in čebelarji že navsezgodaj zbrali v Grosupljem, kjer nas je že čakal avtobus. Nismo izgubljali dragocenega časa s čakanjem na zamudnike, saj so bili vsi presenetljivo točni, polni pozitivne energije in pričakovanj. Pot nas je vodila po avtocesti na Štajersko in nato naprej v Mursko Soboto, kjer sta nas že čakala še dva čebelarja. Eden od njiju je bil veterinar g. Štefan Kovač, ki nam je v nadaljevanju vožnje proti Lendavi in čez mejo na Madžarsko zanimivo pripovedoval o svojih začetkih čebelarjenja in naši avtohtoni kranjski čebeli. Tudi pozneje nam je bil v veliko pomoč, zlasti pri premagovanju jezikovnih težav. Kmalu po prestopu meje smo že prispeli v Lenti. Tam smo imeli približno uro časa za ogled kraja oziroma za morebitne nakupe, to pa je bilo povsem dovolj, kajti naš pravi namen je bil obisk pri treh velikih madžarskih čebelarjih. Čebelarji, ki čebelarijo v podobnih pašnih razmerah, kot so pri nas, izvirajo z različnih območij in imajo tudi različne izkušnje. Zato sta naše čebelarje še posebej zanimala organizacija in razvoj čebelarstva na Madžarskem. Tudi tam je avtohtona kranjska sivka, za madžarske čebelarje pa je značilno, da čebelarijo z nakladnimi panji. Voznik nas je pripeljal prav do domačije prvega večjega čebelarja. Na domačem dvorišču nas je pozdravil gospodar Franc Zalavaris ter nas povabil v svoje delovne prostore, kjer je za nas pripravil tudi okusen prigrizek. Razkazal nam je svojo čebelarsko opremo, še posebej zanimivo je bilo točilo s štiriindvajsetimi koši za satje, izdelano po njegovem načrtu. Zadnja, tretja postaja na naši poti po Madžarski je bila le kak kilometer, dva naprej, na domačiji čebelarja Antona Uštvana, ki čebelari s približno 570 nakladnimi panji, usmerjen pa je izključno v pridobivanje medu. S čebelarstvom se ukvarja in preživlja celotna njegova osemčlanska družina. Tako smo si lahko izmenjali izkušnje z različnih področij čebelarjenja, naši čebelarji pa so lahko kupili tudi drobno čebelarsko opremo ter njihove čebelje pridelke, saj so tamkajšnje cene za naše razmere res ugodne. Na poti domov smo se ustavili še v Prekmurju, natančneje na turistični kmetiji v kraju Turnišče pri Lendavi. Okrepčali smo se z okusno prekmursko hrano in seveda spili kozarček njihove žlahtne kapljice. Ko smo naposled spet sedeli v avtobusu, pa še nismo bili toliko utrujeni, da ne bi strnili naših vtisov in misli ter ob zvoku harmonike, s katero je g. Zlatan Goršič popestril našo dolgo pot, ne bi skupaj tudi zapeli. Za vse je bilo to lepo doživetje, saj smo spoznali veliko novega na področju čebelarstva, predvsem pa smo dobili veliko koristnih napotkov, ki jih bomo s pridom uporabljali pri našem delu. Vanda Koželj - ČD Grosuplje DVE NEDELJI - DVA KOSTAN-JEVA PIKNIKA NA MAGDALENSKI GORI SLIKA ZGORAJ 1: Predno kostanj dajo na peč, ga je treba zarezati. SLIKA ZGORAJ 2: Brez teh dveh možakarjev ne bi bilo pečenega kostanja. SLIKA DESNO: Magdalenska gora - kraj, kjer srečaš tudi prijatelje in sorodnike. _november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 6 MLADI UPI, IZ ŽUPNIJ DAN, KO SMO ŠOLO OBRNILI NA GLAVO Če je naključni obiskovalec v petek, 6. oktobra, pred poukom prišel v osnovno šolo Louisa Adamiča na Tovarniški, se je verjetno nemalo čudil. Učitelji so v copatih in s šolsko torbo čakali pred učilnicami, da se začne pouk, nekateri učenci so z dnevnikom v malce tresočih rokah, a z visoko dvignjeno glavo odhajali od zbornice proti učilnicam, medtem ko so ostali učenci nestrpno pričakovali pouk. Res nenavaden prizor! Kaj pa se je v resnici dogajalo? V čast mednarodnega dneva otroka, 6. oktobra, in mednarodnega dneva učiteljev, ki je dan prej, smo za nekaj ur zamenjali vloge. Učitelji so posedli v šolske klopi, nekateri učenci pa so za uro ali dve prijeli učiteljske vajeti v svoje roke. Več kot teden dni prej so se »enourni učitelji« s svojimi učitelji dogovorili, katero snov bodo morali predelati po učnem načrtu, in se začeli, nekateri manj, drugi bolj, pripravljati na svojo prvo učno uro. Izkušnje pa so bile zelo različne. Po pouku smo se vsi skupaj zbrali v zbornici, da bi izmenjali svoje vtise. Nekatere ure so bile zelo dobro izpeljane, učenci so poslušali in sodelovali, »enourni učitelji« so se dobro pripravili in prav mojstrsko razložili snov, medtem ko so nekatere ure propadle, saj so se »učitelji« slabo ali pa sploh ne pripravili na uro, učenci so klepetali in namerno uničevali uro ali pa se je zgodilo kar oboje hkrati. Tudi učitelji, ki so se za eno uro preselili v šolske klopi, so zelo različno sprejeli svoje vloge. Nekateri so oponašali učence tako, da so klepetali, uporabljali mobitele, prinašali vsa mogoča ustna in pisna opravičila, »pozabljali« copate in dajali neumestne pripombe, medtem ko so drugi skušali pokazati, kako bi se moral obnašati vzoren učenec. Večina je priznala, da se je zelo težko popolnoma vživeti v vlogo učenca, saj je najtežje pozabiti odgovornost, ki jo zahteva učiteljski poklic. Vsi, ki so na ta dan zamenjali vloge, so po končani uri izpolnili vprašalnik. Nekaj izjav je zbranih in objavljenih na spletnih straneh šole. Preberete si jih lahko na spletnem naslovu www.os-lagrosuplje.si v rubriki projekti, na isti strani pa si lahko v galeriji ogledate tudi nekaj fotografij, ki so nastale ob tej priložnosti in v forumu klepetate o tej temi. Zamenjava vlog je bila koristna za učitelje in učence. Prav je, da se kdaj pa kdaj postavimo v kožo drugega, za sam učni proces pa je zelo pomembno, da ga načrtujejo in ustvarjajo učenci in učitelji skupaj, saj to pripomore k večji motivaciji in zadovoljstvu obojih. Učenci na ta način ugotovijo, ne le kaj, ampak tudi kako in zakaj se nekaj učijo, kar vodi k večji osebni odgovornosti do učenja in nenazadnje k večji disciplini med poukom. Večina »enournih učiteljev« je namreč ugotovila, da nedisciplina učiteljem povzroča nemalo težav, saj se namesto s snovjo ukvarjajo z discipliniranjem učencev. Prav tako se je pokazalo, da ima dobro pripravljen učitelj, ki zna zaposliti učence in narediti uro zanimivo, veliko manj težav z disciplino. Na koncu smo se strinjali, da je bil ta dan zanimiv, poučen in tudi naporen, vendar imamo radi spremembe in pestrost, zato je bil morda res prvi, zagotovo pa ne zadnji. Upamo, da ga bomo kmalu spet ponovili, če ne prej, pa naslednje leto v tednu otroka. Meta Knez SVET PO MERI OTROK Naj bo »svet po meri otrok« so se zaobljubili svetovni državniki na posebnem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov leta 2002. Štiri leta kasneje smo se v tednu otroka odločili, da bo naše Grosuplje po meri otroka. Naši najmlajši, naši bodoči politiki, zdravniki, športniki, vzgojitelji... so se namreč odločili, da svojim meščanom podarijo sonce. Sonce v obliki vetrnice, saj sončni žarki s pomočjo vetra hitreje dosežejo vsa srca, prevetrijo misli, da postanejo prijetne, čiste, kot so čiste misli otrok. Ko so bile vezalke na čevljih zavezane, vsi trebuščki skriti za majicami, vse rumene rutke na svojih mestih, smo se s sončki v rokah in s sončki v očeh odpravili na mestne ulice. Gospa, ki nam je prišla naproti, si nas je začudeno ogledala, ko pa smo ji podarili sonce, nekaj prijaznih besed in bonbon, pa smo ji polepšali dopoldne in morda še ves dan, če so ji misli le zašle k nam. Ustavili smo se pri poštarjih, pri naključnih mimoidočih in pot nas je zanesla k samemu županu g. Janezu Lesjaku. Pričakal nas je v sejni sobi, kljub temu da se mu nismo najavili in povedal, da takšnih gostov nima prav vsak dan. Otroške misli in besede župana ste lahko bralci slišali tudi v dopoldanskem programu radia Zeleni val. Tople sončne žarke smo poslali tudi otrokom vsega sveta, spoznali smo Angolo s Špelo in njenim prijateljem Markom, ki sta predstavila življenje afriških otrok, njihove igre, delo, vsakdanjik. Otroci so spoznali, da so sami pripomogli k boljši kakovosti življenj an-golskih otrok, ko so na posnetkih vi- GROŠ je zaplul v hladne novembrske dneve Toplota oktobrskih dni nas je navdajala z neverjetno energijo in nove ideje so se kar same rojevale na toplem soncu ob kavi. Da ne omenjam širokih razprav o preteklih uspehih, ki nam enostavno niso dali miru. Tako uspešen, kot je bil oktober, ni bil že dolgo noben mesec. Skoraj vsi dnevi so bili zasedeni; od stalnih petkovih Simply- jev, do kulturnih projektov in gurmansko obarvanih večerov. S sobotno kostanjado smo na nek način otvorili pester oktober. Na plošči umetelno izdelanega soda (za katerega so bili zaslužni naši fantje), smo cel večer ob spremljavi harmonike pekli kostanj. Začudenje obiskovalcev ob pogledu na skupino ljudi, ki je rezala in pekla kostanj, občasno pa še prepevala, je bilo popolno. Nemalo kdo se je hvaležno pogrel ob sodu, v zameno enkrat ali dvakrat premešal kostanje in za nagrado dobil pošteno merico pečenih dobrot. Te pa niso bile edine, kajti vsi malo bolj lačni so se lahko okrepčali z narezkom, ki smo ga pripravili posebej za tiste, ki so jim bolj dišale mesne zadeve. Naslednjega dne, v nedeljo, 15. oktobra 2006, ni bilo več ne duha ne sluha o kakem kostanju, ampak je bilo vse v znamenju večernega soočenja kandidatov za župana občine Grosuplje. Uroš Slak je vsem trem kandidatom postavljal vprašanja z različnih področij, dotaknili pa smo se vsega, od komunalne infrastrukture, stanovanjske problematike, družbenih dejavnosti in Romov. Edinstvenost tega soočenja je bila predvsem v okolju - bilo je naravnost neverjetno v študentskem klubu gledati približno 70 obiskovalcev, starejših oziroma bolje rečeno NEštu-dentov. Prijetna domačnost s cvetličnimi aranžmaji in intimnostjo prostora je bila zmagovalna kombinacija za uspešen večer. Po napornem vikendu (za soočenje smo sami napisali cel scenarij, kar je terjalo obilo priprav in časa) so se nekateri prav veselili tedna, ko je bila njihova edina obveznost obiskovanje faksa. A kaj ko se je po pričevanjih naših članov tako težko upreti torkovim Hemingwayskim večerom. Sploh pa tokrat, ko sta bila Šternova gosta Sašo Dukič in Tone Košmrlj. Prvi nas je v vlogi mame Mamke zabaval s svojimi prismuknjenimi zgodbicami, drugi pa z raznimi doživetji iz skupine Pop Design in z radia Zeleni val. Prismuknjeno in zeleno pa je bilo isti teden v soboto, na brucovanju s TEY DJ-em. Igrice, ki smo si jih izmislili v upravnem odboru za vse bruce, so bile vse prej kot pametno zastavljene: od štetja na stotine kostanjev do pitja orto nagravžne-ga napitka in početja raznih drugih, z neumnostjo navdahnjenih igric. Končni izkupiček je bil fenomenalen: vsi sodelujoči bruci so dobili naše majice, zmagovalci pa še brezplačen izlet na martinovanje in igro bowlinga. Nadvse nenavaden pa je bil pred kratkim izpeljan Kekec evening. Obiskovalce smo razveselili z originalnimi paštetami Kekec in vrtenjem vseh treh Kekčevih filmov na velikem platnu. Ne boste verjeli, če vam povem, da je bil večer kljub svoji nenavadnosti prav fleten in poln smeha. Potem ko je Kekec odvriskal v planine in s seboj vzel vse svoje prijatelje, nam ni preostalo drugega, kot da priredimo kako zabavo. Sobotni Plastic fantastic pt.II je upravičil naslov mega zabave z množico plešočih mladih, ki vedno znova radi prisluhnejo zvokom housa izpod rok dveh mojstrov: DJ Erryaka Uti in DJ Luka Sabatini. Kar smo obdelali, je bil le ekstrakt pestrega oktobra, sledi pa novembrski na-povednik, ki ne bo nič manj razburljiv od oktobrskega. V petek, 10 .11. 2006, bo v našem klubu nastopila skupina KREMA (premieren nastop na grosupeljskih tleh), teden kasneje, 17. 11. 2006, pa bodo žagali razgrajači iz skupine The Drinkers s pevcem Makijem na čelu (vstopnina bo). Ulala, da ne pozabimo na martinovanje. Groševci ga bomo »orng« zastavili in to z izletom v Vipolže, v Goriška Brda. Tam bo v soboto, 11. novembra, potekalo tradicionalno martinovanje z bogatim kulturnim in glasbenim dogajanjem, manjkalo pa ne bo niti hrane niti dobre kapljice. Za vse informacije in prijave pokličite Mateja Godca na 031-859-650 ali poškilite na našo spletno stran www.klub-gros.com. Uspešno smo zaključili s projektom članskih izkaznic, oziroma bolje rečeno - trenutno imamo 11 popustoda-jalcev, ki našim članom nudijo popuste. Odličen odziv vseh ponudnikov in za študente vedno dobrodošli popusti pri hrani, frizerjih in foto studiih so tudi nam v veliko veselje. Z nezadržno hitrostjo se nam bliža tudi finalni Simply the best contest 2nd part. V soboto, 25. 11. 2006, se bo ob 20. uri pomerilo 5 zmagovalcev predizbornih večerov, zmagovalec pa bo prejel denarno nagrado 1.000 evrov bruto. Za konec pa si bomo vsi privoščili še občni zbor, ki bo letos v četrtek, 30. 11. 2006. Pridite, navijajte in volite za svoje favorite, saj bodo oni krojili usodo upravnega odbora naslednje leto in se za vas, dragi študentje, trudili s projekti, dogodki in raznimi drugimi dejavnostmi. Bodite lepo, pa naj vas ne zebe preveč! Študentski pozdrav, Petra Lukavečki, tajnica ŠK Groš deli, kako ti otroci pridno uporabljajo barvne svinčnike, ki smo jih poslali pred nekaj meseci. Anglijo nam je približala učiteljica iz jezikovne šole Abis, s katero sodeluje naš vrtec Kekec, in zdelo se nam je, da manjka le skok in že bi lahko obiskali znameniti most, uro in se peljali z rdečim avtobusom. Mamica našega Filipa nam je predstavila svoje otroštvo v Romuniji, zapela pesmico v njenem jeziku in bodočim novinarjem odgovarjala na zastavljena vprašanja. In za konec še vroči argentinski ritmi, ki nam jih je v majici svojega najljubšega nogometnega moštva prikazala naša čistilka Elena. Ko se tako z metlo podi po hodnikih našega vrtca, jo marsikateri kratkohlačnik ustavi in povpraša: »Kako se že po tvoje prešteje do pet?« Elena seveda vsakega poduči in skupaj obnovita znanje. Z vzgojo za vrednote, kot so sprejemanje različnosti, prijateljstvo, strpnost in solidarnost začenjamo že pri naših najmlajših v vrtcih. S posredovanjem znanja dobijo otroci moč in spodbudo, da svoje obnašanje oblikujejo v skladu z vrednotami in razvojem. Ko bo zavest otrok, kasnejših mladih in odraslih, o svetovnih in bližnjih problemih naravnana pozitivno, bo svet naravnan po meri otrok. V imenu otrok in strokovnih delavk VVZ Kekec Grosuplje zapisala Petra Bor PRIZNANJE CERKOVNIKU Pomlad je lepa, jesen pa dobra, to res je. Pomlad vsa brsti in vsa cveti, jesen pa nas obdari, toda ne brez pridnih in delovnih rok. Gospod Lojze Lunder je vse življenje cenil delo, zvestobo in spoštovanje do vseh, s katerimi je deloval. Vsako obveznost opravlja dosledno in predano. Poleg dela na kmetiji je prevzel tudi službo cerkovnika v župniji Škoc-jan pri Turjaku, ki jo opravlja z veseljem, skrbno in nadvse vestno. S svojo skromnostjo in poštenostjo ni nikoli silil v ospredje. Zato ni naključje, da sta mu bila jeseni podarjena priznanje in zahvala. Na letošnjo zadnjo septembrsko nedeljo je prejel nadškofijsko priznanje, ki se glasi: Ljubljana, 19. septembra 2006 Ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran podeljuje gospodu Lojzetu Lundru nadškofijsko priznanje in zahvalo za štiridesetletno požrtvovalno opravljanje službe mežnarja v župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev v Škocjanu pri Turjaku. Naj dobri Bog ves Vaš trud obilno poplača s svojim blagoslovom. + msgr. Alojz Uran nadškof Priznanje je gospodu Lojzetu Lundru izročil gospod župnik dr. Edo Škulj. To priznanje je bilo prvič podeljeno kakemu cerkovniku v župniji Škocjan pri Turjaku, pa tudi v drugih župnijah taka priznanja niso prav pogosta. Veselimo se z Lojzetom, da je bilo njegovo štiridesetletno delo opaženo, pohvaljeno in nagrajeno s priznanjem. Iskreno mu čestitamo in želimo vse dobro. T. K. Ponedeljek se smeji, torek pa reži. Sreda gleda gor, četrtek pade dol. Petek jih pa gleda. Sobota je bolana, nedelja pa zaspana. DNEVI Eva Drobnič, 7 let november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 7 KULTURA Grosupeljska ''tretja univerza" po gorenjski kulturni poti Novo "šolsko leto" so udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje začeli z izletom po gorenjski kulturni poti. Zgodaj zjutraj 12. oktobra 2006 smo se zbrali na avtobusni postaji v Grosupljem in se odpeljali proti Gorenjski. In kot nam je že prešlo v navado, so že v Šmarju, ko so na avtobus vstopili zadnji potniki, mikrofon prevzele gospa Marija Tavčarjeva, Metka Krejan in Slavka Mencin, da so nas seznanile s potjo in znanimi ustvarjalci, ki so se rodili na tem malem koščku gorenjskega sveta pod Stolom. Radovljica je bila naš prvi cilj. Tu se je pred 250 leti rodil prvi slovenski dramatik Anton Tomaž Linhart. Mesto se mrzlično pripravlja na decembrske slovesnosti njemu v čast. Imeli smo celo tako srečo, da smo na ulici srečali glavno organizatorko prireditev igralko, kulturno delavko in literarno ustvarjalko Alenko Bole Vrabec. Napisala je dramolet o Linhartu in njegovem času. Sprehod z lokalno vodičko po mestu nam je odkril skrite kotičke, kamor sicer ne bi zašli. Zanimiv in poučen je bil tudi obisk v Čebelarskem muzeju, kjer smo se spomnili tudi znanih grosupeljskih čebelarjev: Franca Košaka, ki je med prvimi gojil matice in jih prodajal po celem svetu, ter dr. Franca Javornika, ki je danes med vodilnimi strokovnjaki za čebelarstvo v Sloveniji. Pot nas je vodila skozi Begunje, kjer smo se le z avtobusa ozrli po današnji bolnišnici, ki je bolj znana po hudih zaporih iz druge svetovne vojne. Ustavili smo se pri gradu Kamen in sredi razvalin poslušali legendo o Pegamu in Lambergarju, ki je bil lastnik tega gradu in je nadziral pot čez Karavanke. Počastili smo tudi grobišče padlih talcev s svečo in z recitacijami, ki jih je izbrala in povedala Marija Fajdiga. Obisk rojstne hiše Janeza Jalna na Rodinah je bil posebno doživetje. Pisateljev pranečak nam je natrosil zanimivosti in nenavadnih doživetij tudi sicer nenavadnega župnika in pisatelja, ki ni "šparal" jezika in vsakemu povedal, kar mu je šlo. Tudi s Finžgarjem sta si bila nekaj časa v laseh. Tudi v Finžgarjevi hiši so nas gostoljubno sprejeli. Poslušali smo enega zadnjih pisateljevih govornih nastopov na radiu Ljubljana, ko je mladim pripovedoval, kako ga je strogi oče vzgajal. Še v avtobusu smo obnavljali zgodbe, ki smo se jih spomnili iz osnovne šole. V Zabreznici, kjer se je rodil Matija Čop, smo si ogledali zanosno in pregledno multivizijsko predstavitev vseh velikih mož, ki so se rodili v dolini ''ka-šarjev". Po dobrem domačem kosilu smo se odpeljali še v Vrbo. Prijazna skrbnica hiše - muzeja nam je povedala marsikaj zanimivega o Prešernu, česar še nismo vedeli ali pa smo že pozabili. Odprla nam je čudovito cerkvico sv. Marka in nam pokazala vaško lipo s 16 kamni okoli nje. Tu so sedeli vaški gospodarji ob posvetovanjih in praznovanjih. V poznih večernih urah smo se polni novih vtisov utrujeni vrnili na domačo avtobusno postajo. Marija Samec Udeleženci izle|^pn*seMlSVÍMaiaa^V[b^ Foto Marjan TroSe^B Novosti iz domoznanske zbirke- 16 kuhar, Boris: Za praznike in vsak dan. V.: Lisa: slovenske dobrote iz testa, 2006, marec, 49 str. : ilustr. KUHAR, Boris: Jedi na žlico. V.: Lisa: slovenske dobrote, 2006, oktober, 50 str. : ilustr. Dr. Boris Kuhar pripravlja v reviji Usa tematske izdaje kuharskih receptov. V marcu 2006 so izšle Lisa slovenske dobrote iz testa za praznike in vsak dan, v oktobru pa jedi na žlico, po katerih je vedno več povpraševanja. Ker je dr. Kuhar etnolog, se je v obeh številkah sprehodil skozi slovenske pokrajine in predstavil značilne ljudske jedi. ŠKRJANEC, Breda: Lesorez. - Ljubljana, Mednarodni grafični likovni cen- ter, 2006. - 12. str. : ilustr. Kustodinja Breda Škrjanec je ob razstavi Privlačnost matrice, lesorez v Sloveniji v 20. stoletju predstavila lesorez kot grafično tehniko. Preprosto, vendar strokovno in pregledno je opisala zgodovino in postopek pri izdelavi matrice in odtisa. Pripravila Marija Samec Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Gras h pije d.a.o. o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih), - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov, - pridobitev gradbenega dovoljenja, - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča. O ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI, NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vase hiše, - za vpis etažne lastnine. NAJDETE NAS na Taborski cesti 3 v Grosupljem in na telefonskih številkah 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 Pripovedi iz Grosupljega in okolice - 28 Dolenjska konjenica v ''vojni'' konec 19. stoletja V celjskem časopisu Novi tednik je direktor celjske knjižnice in priznan domoznanec Branko Goro-pevšek zapisal zgodbo, ki se tiče tudi naših krajev in konjev. In ker slavimo 50-letnico Konjeniškega kluba Grosuplje, povzemam pripoved tudi za naš časopis. ''Glavni junak'' Dragotin Hribar, časnikar, tiskar in založnik, podjetnik, narodnjak in politik, je bil rojen v Ljubljani. Mladi Prulčani z Dragotinom Hribarjem na čelu so hoteli pokazati Trnovčanom, kako se je treba boriti. Poskrbeli so celo za konjenico, tako da so se ponudili kmetom, ki so prihajali z Dolenjske (tudi iz Grosupljega) v Ljubljano, da jim bodo napojili konje, medtem ko bodo oni počivali v gostilni Češno-var, kjer so se imeli navado ustavljati. Dragotinova sestra Anica jim je iz domačega vrta čez ograjo podajala fižolovke. Konjenica pa ne more biti brez mu-zike, zato so si skrivaj v glasbeni učilnici sposodili instrumente šolske godbe. Tako opremljeni so šli v napad. Seveda instrumenti, ki so jih vrnili v šolsko glasbeno učilnico, niso bili več v prvotnem stanju, zato je afera prišla na dan in akterje so izključili. Kako so konje vrnili lastnikom in v kakšnem stanju so ti bili, pa zgodba iz časopisa ne govori. Torej so dolenjski konji že konec 19. stoletja nastopali kot bojna konjenica, čeprav le v bitki med mladimi razgretimi glavami. Po zapisu v Novem tedniku pripravila Marija Samec Privlačnost matrice - lesorez v Sloveniji v 20. stoletju V četrtek, 5. oktobra, so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru odprli razstavo Privlačnost matrice, lesorez v Sloveniji v 20. stoletju. Avtorica razstave Grosupeljčanka mag. Breda Škrjanec je na ogled postavila grafike, nastale med letoma 1911 in 2006. Ustvarili so jih umetniki različnih likovnih smeri, med katerimi sta tudi brata France in Tone Kralj iz Dobrepolja. V času razstave so potekale tudi demostracije in delavnice lesoreza v grafičnih delavnicah MGLC. Na zanimivo oblikovanem plakatu je mag. Breda Škrjanec povzela zgodovino lesoreza. Od poznanih treh zvrsti tiska je visoki ali reliefni tisk daleč najstarejši. V uporabi je že enajst stoletij, v nasprotju z globokim tiskom, ki mu teče šesto stoletje, in ploskim tiskom, ki je stopil v tretje stoletje. Najstarejši doslej znani tisk je lesorezna knjiga, nastala 11. maja 868 na Kitajskem; v Evropi so tisk izumili šele šest stoletij kasneje. Okoli leta 1450 sta dve iznajdbi omogočili, da se je v zahodni civilizaciji lahko uveljavil visoki tisk; tiskarska stiskalnica in stavne tiskarske črte. To je povzročilo pravo kulturno revolucijo. Leta 1493 je nastala Niirnberška kronika, ena najbolj ambicioznih zgodnjih ilustriranih lesoreznih knjig v Evropi, in po nekaterih pričevanjih je pri pripravi ilustracij sodeloval tudi Albrecht Dürer, ki je v 16. stoletju dvignil lesorez na stopnjo mojstrstva. Od tedaj dalje se je lesorez obdržal v obliki književne ilustracije vse tja do 19. stoletja. Kot umetnostna tehnika se je spet uveljavil v 20. stoletju z ekspresionizmom. Razstava se konceptualno nanaša le na dela, nastala izpod dlet umetnikov, ki so v tej tehniki iskali ali našli likovni izraz, ustrezen njihovemu umetniškemu sporočilu. Na tista dela torej, ki so se dvignila nad obrtništvo in sodijo v polje tradicionalne grafične umetnosti. ''Zaradi obsežnega gradiva in omejenega razstavnega prostora sem se pri izboru za razstavo osredotočila na tri stvari. Odločila sem se, da bom več pozornosti posvetila delom, nastalim po letu 1945, tistim, ki so kakor koli pomembna za zgodovino lesoreza oziroma slovenske grafike nasploh in tistim avtorjem, ki so v lesorezu oziroma linorezu ustvarili obsežne opuse; nobenega dvoma namreč ni, da je vsakdo, ki se je ukvarjal z grafiko, naredil tudi kakšen lesorez ali linorez,'' je povedala Breda Škrjanec. Najstarejši na razstavi je leta 1911 nastali lesorez Saše Šantla, najnovejši Mojce Zlokarnik pa so iz let 2005/2006. Ko se sprehajamo po razstavnih prostorih, lahko občudujemo dela Hinka Smre-karja, Miha Maleša, Božidarja Jakca, Lojzeta Spacala, Avgusta Černigoja, Marijana Tršarja in drugih znanih slovenskih slikarjev. Srečujemo se s podobami druge svetovne vojne, z motivi kmečkega dela, prizorov različnih slovenskih pokrajin, ljudi, opazujemo pa lahko tudi moderne, barvne in črno bele lesoreze. ''Za prve umetniško poglobljene grafike in raziskovanje grafičnega medija po formalni plati se moramo zahvaliti ekspresionistom. Kreativne možnosti lesoreza, pri katerem umetnik odvzema materijo in gradi slikovno polje z menjavanjem črnih in belih ploskev in ekspresionistično črto, so eks-presionističnemu izrazu najbolj ustrezale, prav tako tudi les, ki omogoča poenostavljeno izraznost.'' Prvi lesorezi Toneta in Franceta Kralja iz 20. let prejšnjega stoletja so narejeni v tem ekspresio-nističnem duhu. Na razstavi lahko vidimo nekaj grafik iz cikla Zemlja in Ljubljano Franceta Kralja. Razstavljene eksponate je avtorica pridobila iz zbirk slovenskih galerij in muzejev pa tudi iz zasebnih zbirk, kar kaže na zaupanje avtorici in ustanovi, ki gosti razstavo lesorezov. Razstavo si lahko ogledate v tivolskem gradu do 3. decembra 2006. Marija Samec Povabljeni na gledališče, glasbo, film in delavnice v Kulturni dom Grosuplje do konca leta 2006 I petek, 17. 11. 2006; od 16. do 20. ure, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Ivančna Gorica GLEDALIŠKA MASKA, delavnico vodi maskerka Gabrijela Fleischman; INFO: 01/786 90 70 k petek, 17. 11. 2006; Kino ob 19. uri, ZKD Grosuplje; MIAMIVICE, akcijski film četrtek, 23. 11. 2006, ob 19,30. uri, ZKD Grosuplje Družinska komedija z nostalgijo 70-ih, D. Muck: Blazno resno slavni, Prešernovo gledališče Kranj, za izven k petek, 24. 11. 2006; Kino ob 19. uri, ZKD Grosuplje; W. T. C., pustolovski filma k petek, 1. 12. 2006; Kino ob 19. uri, ZKD Grosuplje; KRALJI HITROSTI, akcijski film i sobota, 2. 12. 2006, dan odprtih vrat, ZKD Grosuplje TA VESELI DAN KULTURE, dopoldan različne delavnice: likovna, literarna, plesna, zborovska, gledališka; ob 19.uri koncert šansonov: Boris Cavazza & BAND, vstop prost četrtek, 7. 12. 2006 ob 19,30. uri, ZKD Grosuplje Gledališka predstava - viteški spektakel; CYRANO DE BERGERAC, KUD Dolsko, za izven k petek, 8. 12. 2006; Kino ob 19. uri, ZKD Grosuplje; JAZ, TI IN NADLOGA DUPREE, komedija sobota, 9. 12. 2006 ob 19,30, KD Big Band Grosuplje in ZKD Grosuplje Predstavitveni božično novoletni koncert BIBA GROSUPLJE, za izven ponedeljek, 11. 12. 2006, ob 19. uri, Glasbena šola Grosuplje in ZKD Grosuplje Novoletni koncert GLASBENE ŠOLE GROSUPLJE, za izven k petek, 15. 12. 2006; Kino ob 19. uri, ZKD Grosuplje; VRAŽJA ESKADRILA, pustolovski film torek, 19. 12. 2006 do petka, 22. 12. 2006, ZKD Grosuplje, OŠ Louis Adamič Grosuplje in KS Grosuplje Veseli december 2006 Otroško gledališče HIŠKA: HOP V PRAVLJICO, zaključeno in za izven k petek, 22. 12. 2006; Kino ob 19. uri; UJETI ZAJCA filmska premiera režiserja Luke Gluviča in Gledališča GGNeNi, KD Teater Grosuplje, za izven sobota, 23. 12. 2006 ob 17. uri, Občina Grosuplje in ZKD Grosuplje Prireditev ob Dnevu samostojnosti četrtek, 29. 12. 2006, ZKD Grosuplje Novoletni koncert k petek, 29.12. 2006; Kino ob 19. uri, 7KD Grosuplje; IOHN TUCKFR, MRTFV SI, najstniška komedija Koledar kulturnih prireditev je pripravila Simona Zorc Ramovš *Organizator si pridržuje pravice do spremembe programa. Rezervacija vstopnic: ZKD Grosuplje, Adamičeva 16, 1290 Grosuplje, INFO: 01/786 40 28; Predprodaja vstopnic uro pred predstavo. _november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 8 KULTURA Obetajo se nam vznemirljivi zborovsko koncertni dogodki. Takole nam je po prvih urah zborovodske delavnice poročala Polona Štrubelj, ki uspešno vodi pevke ŽePZ Biser, KD Lotos Grosuplje: Mesec oktober 2006 je bil zelo živahen, upam, da ste bili vsaj na kakšni od prireditev. Poleg tedna otroka, o katerem smo vam že poročali, sta bili v ospredju dve domači društvi. KD Teater - Gledališče GGNeNi je ponovilo lansko uspešnico - antidramo Plešasto pevko ter KD Big Band Grosuplje, ki je z Jesensko glasbeno promenado oživil stare, dobre in preverjene jazz melodije ter še nekaj zimzelenih v priredbi za njihov orkester. Lahko se pa oboji - gledališčniki in glasbeniki -pohvalijo z eminentnimi gosti. Na Plešasti pevki je lepo užival filmski režiser Janez Lapajne, ki je dobil nagrado za najboljši film na letošnjem devetem festivalu slovenskega filma v Portorožu - Kratki stiki. (V njem igra dobra igralska zasedba: Tjaša Železnik, Gregor Zorc, Jernej Šugman ter oče in sin Cavazza, priporočamo v ogled - od 7. decembra naprej v kinematografih!). Prav tako si je Plešasto ogledal tudi letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, lutkar in likovni ustvarjalec Silvan Omerzu. GGNeNovci so imeli kar nekaj treme pri igri zaradi tega! Na koncertu Big Banda pa so bili med poslušalci ustvarjalci trenutne zabavne scene - vodstvo založbe Nika, pri kateri je Nina Pušlar pred kratkim izdala svojo prvo zgoščenko, Rok Kosmač, spremljevalni Ninin band. Ker je bila dvorana pri obeh prireditvah kar lepo polna, je bilo vzdušje »ta pravo«: pri gledališču s smehom med igro in z aplavzom na koncu predstave, pri jazz koncertu pa z rednimi aplavzi med skladbami, za glasbenike, ki so izvrstno solirali. Poleg aplavzov pa sta imela večera še nekaj skupnega: fotografa Petra! Pa nekaj iz njegovega arhiva še za Vas! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Ob dnevu mrtvih smo imeli kar nekaj komemoracij v spomin mrtvih. ZZB Grosuplje in ZKD Grosuplje sta v tradicionalnem sodelovanju poskrbeli za pravo turnejo ekipe nastopajočih pri spomenikih padlih po celi občini Grosuplje: na partizanskem pokopališču na Grosupljem, v Št. Juriju, v Škocjanu, na Spodnji Slivnici in nekaj dni prej tudi v Šmarju-Sapu. Trobilni kvartet Chorus pod vodstvom Jerneja Kralja, ŽePZ Lastovke KD Teater pod vodstvom Mojce Intihar, Vokalna zasedba Zelen KD Šentjurij pod vodstvom Vladimirja Brleka, učenci recitacijskih skupin iz OŠ Louisa Adamiča Grosuplje pod vodstvom mentorice Klavdije Hočevar in podružnične šole Šmarje-Sap pod vodstvom Betke Jamnik, učenec Glasbene šole Grosuplje Miha Žitnik iz razreda harmonike mentorja Primoža Kranjca so v treh dnevih imeli kar pet nastopov, pa naj kdo reče, da amaterji ne delajo! Tudi med prazniki, če je potrebno! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX V letošnjih gledaliških delavnicah Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je reden slušatelj Martin Tomažin, sicer član gledališke skupine KD Škocjan. Na mednarodni poletni delavnici, ki že nekaj let zapored poteka v Izoli, si je izbral igralski studio: Igralec in vloga. Delavnico, v kateri je bilo 13 amaterskih igralcev, je vodila igralka - članica Mestnega gledališča Ljubljanskega - Mojca Funkl. Martin pravi, da so delali predvsem na odru, torej praktično. Tak tip delavnice mu najbolj ustreza. Tudi zato, ker je Mojca Funkl tudi kot mentorica zelo prepričljiva in neposredna. Vsak od udeležencev se vseskozi uči na samem sebi. Prav zato se je odločil, da se udeleži tudi nadgradnje te delavnice v jesensko - zimski sezoni v Ljubljani. Ekipa štirih igralcev se dobiva vsako tretjo nedeljo v mesecu. Zadnje srečanje je bilo približno takole: najprej so imeli sproščevalne vaje, s posebno pozornostjo na dihalnih in govornih vajah, nato je vsak igralec pripravil svojih deset minut v sobi - v pantomimičnem stilu - saj na odru ni bilo ničesar. Če je igralec jasno pričaral iluzijo polne sobe, je bila naloga dobro opravljena. Igralec s to vajo poglablja senzibilnost, občutek do igre v prostoru, v katerem ustvarja gledališko iluzijo, tako je to vajo komentirala mentorica Mojca Funkl. Osnova delavnice ni produkt, temveč osebnostni razvoj igralca in njegova umetniška rast. Martinu Tomažinu želimo veliko ustvarjalnih domislic pri njegovih nastopih v vlogi humornega Toneta »Krivanoga« in seveda tudi kakšno predstavo na domačem odru v Škocjanu! TU Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z območno izpostavo Ribnica organiziral celoletno zborovodsko šolo, ki bo trajala od oktobra 2006 do marca 2007, 10 terminov po 4 šolske ure. Prva stopnja zborovodske šole osrednje slovenske regije poteka v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in je namenjena zborovodjem ali korepetitorjem, ki si želijo več znanj na področju vokalne tehnike. Prvo srečanje je bilo v soboto, 21. oktobra 2006. Zbralo se je kar preko 20 tečajnikov, kar kaže na to, da si zborovodje želijo pridobiti še več znanja in napotkov za uspešnejše delo z zbori. Tečaj poteka skupinsko in individualno. Takšen način (oblika) dela dovoljuje le 12 slušateljev, zato sta se oblikovali 2 skupini po 11 udeležencev. Skupini vodita odlični pevki in pedagoginji, prof. Tatjana Vasle in prof. Francka Šenk. Zborovodja ima veliko odgovornost pred zborom, saj mora poznati osnove akustike, osnove fiziologije pevskega aparata, ogrevalne, dihalne in upevalne vaje ter vaje za intonacijo. Pojavijo se tudi konkretni problemi v zboru, kot npr. kako postaviti zbor, kako doseči dobro dikcijo in intonacijo itd. Zelo sem vesela, da sem udeleženka zborovodske šole, saj so našteti problemi vsebina tečaja. Le-ta se bo zaključil s praktičnim preizkusom slušateljev in podelitvijo diplome o opravljeni zborovodski šoli. Naj naštejemo še udeleženke seminarja; štiri med njimi so članice ZKD Grosuplje: Tanja Cukjati, Ana Erčulj, Sabina Gruden, Tanja Tomažič Kastelic, Danica Kutnar, Polona Štrubelj. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Tudi tisti, ki bi ure zanimivih delavnic radi doživeli kar doma, v Kulturnem domu Grosuplje, imajo v novembru 2006 lepo možnost. V okviru letošnjih delavnic Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, se boste lahko seznanili s poklicem maskerja izpod rok mojstrice Gabrijele Fleischman. Pomagal ji bo tudi asistent Anže Košir. Udeleženci bodo spoznali abecedo maske: seznanili se bodo z materiali in pripomočki, se naučili osnov lepotičenja oz. izboljšanega videza, maskerja bosta prikazala, kako človeka postarati, kako spremenijo videz lasulja, brki, brada; spoznali boste lahko tudi nekaj specialnih efektov maske. Skozi razgovor in želje udeležencev delavnice, ki bo trajala 4 polne ure v petek, 17. novembra 2006, od 16. do 20. ure v igralski garderobi Kulturnega doma Grosuplje, bosta maskerja razrešila vaša posebna vprašanja konkretno, kar na prizorišču samem. Pa še tole: ga. Gabrijela je že kar nekaj časa Grosupeljčanka. Pravi, da tu rada živi. Dve leti je že upokojena, vendar se ji to pri delu prav nič ne pozna. Še naprej redno sodeluje s TV Slovenija, pri filmu in tudi v gledališču - v Mini teatru Ljubljana ter v Prešernovem gledališču v Kranju. Torej, če se želite kaj novega naučiti o maski v gledališču in na filmu, se čim prej prijavite na tel.: 01/7869070! V decembru v goste prihaja gledališki ansambel Kulturnega društva Dolsko. Predstava, s katero so se uvrstili na Linhartovo srečanje 2006, je zagotovo pravo spektakelsko viteško doživetje. Prizori se filmsko izmenjujejo, igralci pa so prepričljivi v igri pravega viteštva in čiste ljubezni. Tekst sam je za amatersko zasedbo pravi izziv. Če jim je uspel, preverite v četrtek, 7. decembra 2006 ob 19,30. uri. Iz gledališkega lista: Če so nekoč babice znale iz nekaj bornih sestavin narediti nadvse okusno jed, kjer je bistvena začimba bila ljubezen, a tudi iznajdljivost, potem je tudi ta predstava, predstava o plemenitem mečevalcu in pesniku Cyranoju de Bergeracu prav to: do potankosti izrezbarjena slika, ki s skopimi materialnimi sredstvi in pogumnimi umetniškimi posegi ponuja nekaj, kar smo v teatru že skoraj pozabili: pristno gledališko zgodbo. Njen namen ni, da bi z besednim ritmom pred gledalca metali nedoločene ad hoc sklepane kolaže kričavih podob. Nasprotno, njen namen je, da gledalcu sporoča, njen namen je, da vzpostavi dialog. Predstavo je režiral študent igre AGRFT Marko Plantan, v glavni vlogi Cyranoja de Bergeraca pa igra Janez Usenik, ki je dobil nagrado za glavno moško vlogo na Linhartovem srečanju 2006. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Film Luke Gluviča Ujeti zajca bo svojo predpremiero doživel na prvem mednarodnem študentskem filmskem festivalu Filozofske fakultete v Ljubljani z imenom Filofest 2006. Kategorije programov, na katere se lahko prijavljajo filmi, so: tekmovalni, netekmovalni in spremljevalni. Ta zadnji je avtomatično rezerviran za vse filme, ki so nastali v produkciji AGRFT v letošnji sezoni. Če bo študentska komisija izbrala film Ujeti zajca v tekmovalni program, bo to že velik uspeh. Takih filmov bo deset in jih bo končno ocenila strokovna dvočlanska komisija iz RTV-ja in Kina Dvor. Festival bo trajal od 12. do 15. decembra 2006, filme pa bodo predvajali v večjih predavalnicah FF. Pa srečno lovljenje s publiko želimo ustvarjalcem filma! Če niste študent in ne boste uspeli priti na Filofest 2006, brez panike. Vabimo Vas v Kulturni dom Grosuplje, Adamičeva 16, v petek, 22. decembra 2006 ob 19. uri na uradno premiero filma in na srečanje z vso filmsko ekipo! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Otroški abonma 2006/2007 je že imel svoj prvi dogodek: predstavo Lutkovnega gledališča FRU FRU slovenske avtorice Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon. Pravljica, ki nam pripoveduje o deklici Jelki, nas je spet začarala. Zaradi čudovite lutkovne estetike, klasičnih marionetnih lutk, pa tudi zaradi dobre animacije obeh animatorjev. Pa pravljica sama ima tudi svojo moč, s še vedno atraktivno zgodbico: ko Jelka izgubi žogo, se pred starši prestrašena skrije pod dežnik, ta pa jo kot pravi balon ponese v deželo Klobučarijo. Vsi tisti, ki bi se želeli mladim gledalcem pridružiti, imate še priložnosti, saj bodo na vrsti še tri predstave, ki so primerne tudi za otroke prvih, tudi drugih razredov devetletke oz. osnovnih šol. Predstave, ki smo jih izbrali, so obetavne, saj so bile nagrajene na številnih lutkovnih festivalih doma in v tujini. Potrudili smo se, da bi mladi igralci spoznali različne lutkovne estetike in si preko predstav samih izostrili dober umetniški okus. Tisti, ki ste zamudili prvo predstavo, lepo povabljeni na naslednje v letu 2007! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Tisti, ki ne bi radi ušli gledališkemu smehu, lepo povabljeni na družinsko komedijo humoristke in tudi igralke Dese Muck: Blazno resno slavni. Predstava je doživela lep uspeh. Zapelje nas v nostalgijo sedemdesetih, ko se je rumeni tisk komaj rojeval, ko je bilo na obzorju zabave le nekaj zvezd. No, ne bomo vsega razkrili. Časa imate še dober teden, da si zagotovite sedež v dvorani Kulturnega doma Grosuplje za predstavo Prešernovega gledališča iz Kranja, ki bo 23. novembra 2006, ob 19,30. uri. Cena vstopnice je 2.000,00 SIT (8.35 €). Lepo povabljeni! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX December bo že tradicionalno živ, saj odpira vrata kulturnih ustanov za tiste, ki so že člani društva, pa tudi za vse, ki bi jih delo v društvih zanimalo - zaradi rojstnega datuma našega velikega poeta Prešerna. Delavnice bomo organizirali v dopoldanskem času, 2. decembra 2006. Pripravljamo plesno delavnico, v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Območno izpostavo Ivančna Gorica, pa tudi likovno delavnico. Prvo bo vodila Špela Repar in nanjo vabimo vse tiste otroke, ki so premajhni oz. prestari za plesno skupino, ki nastaja v okviru KD Teater Grosuplje (starost otrok, ki jo obiskujejo, je omejena od 8 - 10 let). Ta plesno baletna skupina se nam bo tudi prvič predstavila. Zagotovo boste ob nastopu razvozlali ime, ki so si ga nadele male plesalke. Imenujejo se TeGIBlo! Mlada Poljakinja Joanna Zajac, ki trenutno živi in ustvarja v Kriški vasi pri Polževem, bo svoje slikarske veščine akvarelne tehnike posredovala članicam KD Paleta in vsem ostalim, ki jih to zanima. Ob tej priložnosti bomo otvorili razstavo likovne skupine Paleta, ki deluje v okviru KD Teater že drugo leto. Predvideni sta še delavnici: za zborovodje - šola dirigiranja (predvideni mentor je Tomaž Faganel) ter gledališka delavnica, osredotočena na interpretacijo poezije (v dogovarjanju smo z dvema mentorjema - Gašperjem Tičem ali s Petro Govc). Večer pa bomo sklenili s koncertom šansonov, s katerimi nas bo zagotovo spet očaral znani slovenski igralec, še vedno zanimiv za vse generacije - Boris Cavazza s svojim ansamblom. Vstop bo prost. To je darilo ZKD Grosuplje, za vse Vas na Ta veseli dan kulture! Tale OTROŠKI ABONMA 2006/2007 je le pravo ime za nekaj lahkega, rahlega, igrivega; skratka nekaj, kar bi nam polepšalo življenje. Zato letimo na otroški abonma v KULTURNI DOM GROSUPLJE. Cena abonmaja je 3.500 SIT (14,6€). Predstave bodo predvidoma ob 17. in 18. uri. Za informacije pokličite ZKD Grosuplje, tel.: 01/786 40 28 ali GSM: 041 674 050 torek, 13. februar 2007, trajanje 30 minut 2. LUTKOVNA SKUPINA »UŠ« Po Lojzetu Kovačiču Andrej Adamek in »UŠ« ROKEC NA DRUGEM KONCU SVETA torek, 6. marec 2007, trajanje 50 minut 3. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Po Astrid Lindgren Katarina Aulitisova PIKA NOGAVIČKA *torek, 3. april 2007, trajanje 40 minut 4. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Po Petru Iljiču Čajkovskem Ajda Rooss LABODJE JEZERO ^—-^V'* jI pt^B&^^HSE^ ▲ r ' tfafll i ^ 1 F- ■ **' i t -- * ' 'f* 7 j - ¿i 1 / ¡wisi . 1 — 'Jt-r. ■ ' jHK;! '■ T : '• * «* ^ " v » □r* LLJ [ □ O ^ ^ 3 POROČILO Mandati za občinski svet: o ugotovitvi izida glasovanja na lokalnih volitvah v občini Grosuplje, dne 22. oktobra 2006 Občinska volilna komisija Občine Grosuplje je v skladu z 90. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV-UPB 2 in 70/06 - odločba US RS) na svoji seji dne 26. 10. 2006, UGOTOVILA skupne rezultate udeležbe v občini Grosuplje: SKUPNO ŠTEVILO VOLILNIH UPRAVIČENCEV V OBČINI GROSUPLJE: 13.823 SKUPAJ GLASOVALO PO IMENIKU 7.565 SKUPAJ GLASOVALO S POTRDILI 1 SKUPAJ GLASOVALO: 7.566 ODSTOTEK UDELEŽBE V OBČINI GROSUPLJE: 54,73 % Skupni rezultat glasovanja za župana v občini Grosuplje: ZAP. ŠT. IME IN PRIIMEK KANDIDATA ŠT. GLASOV % GLASOV 1 JANEZ LESJAK 3.531 47,49 2 MARJETKA SVETEK 144 1,94 3 MIHAEL KADUNC 657 8,84 4 ANDREJ STRUNA 3.103 41,74 ŠT. LISTE ŠT. MANDATOV IME LISTE 1. 8 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 2. 2 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA, N.Si 3. 0 MLADI ZA GROSUPLJE 4. 2 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 5. 10 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, SDS 6. 0 DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, DeSUS 7. 0 NAPREJ SLOVENIJA, NPS 8. 0 AKTIVNA SLOVENIJA, AS 9. 0 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA, SNS 10. 0 LISTA ZA RAZVOJ GROSUPLJEGA 11. 0 STRANKA MLADIH SLOVENIJE, SMS 12. 0 ZELENI SLOVENIJE 13. 2 SOCIALNI DEMOKRATI, SD 24 SKUPAJ NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI U) D. v V skladu z razpisom drugega kroga rednih volitev župana (Uradni list RS, št. 111/06) občinska volilna komisija obvešča vse občanke in občane Občine Grosuplje, da bo v nedeljo, 12. novembra 2006, potekal drugi krog rednih lokalnih volitev župana. Vsi volilni upravičenci bodo na dom prejeli obvestilo o glasovanju in naslov volišča, na katerem bodo lahko glasovali. Vsa ostala obvestila občinske volilne komisije so objavljena na inter-netni strani Občine Grosuplje www. grosuplje.si. Vabljeni pa tudi na internetno stran Državne volilne komisije www. gov.si/rvk/. m A v Vse dodatne informacije lahko dobite pri OBČINSKI VOLILNI KOMISIJI, ki ima sedež na OBČINI GROSUPLJE, Taborska cesta 2, telefon: (01) 7888 763 oz. 762 oz. 786. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE GROSUPLJE Občinska volilna komisija Grosuplje je na seji, dne 26. 10. 2006, v skladu s Poročilom o ugotovitvi izida glasovanja na lokalnih volitvah v občini Grosuplje, z dne 26. 10. 2006, in v skladu z Razpisom drugega kroga rednih volitev župana, ki ga je razpisala Državna volilna komisija (Uradni list RS, št. 111/06), sprejela RAZGLAS seznama kandidatov za drugi krog volitev župana Občine Grosuplje, dne 12. 11. 2006 1. JANEZ LESJAK, roj. 6. 3. 1950, GROSUPLJE PARTIZANSKA 3, GROSUPLJE, ORGANIZATOR DELA, ŽUPAN OBČINE GROSUPLJE Predl.: SD OO GROSUPLJE IN LDS OO GROSUPLJE 2. ANDREJ STRUNA, roj. 26. 12. 1954, SELA PRI ŠMARJU SELA PRI ŠMARJU 1A, GROSUPLJE, DIPL. UPRAVNI ORGANIZATOR, SVETOVALEC NA UE Predl.: SDS OO GROSUPLJE IN SLS OO GROSUPLJE Številka : 041-1/2006 Datum : 26. 10. 2006 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE Predsednik: Jože ŠTRUS Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXII / številka 11 / november 2006 priloga LOKALNE VOLITVE 2006 november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI Za člane Občinskega sveta Občine Grosuplje so bili izvoljeni: V svete krajevnih skupnosti so bili izvoljeni: ZAP.ŠT. IME IN PRIIMEK STRANKA 1 Janez LESJAK LDS 2 Zdenka CERAR LDS 3 Božidar GABRIJEL LDS 4 mag. Breda ŠKRJANEC LDS 5 Jože INTIHAR LDS 6 Barbara GODEC LDS 7 Boris LEGAN LDS 8 Franc ŠTIBERNIK LDS 9 Mihael KADUNC N.Si 10 Janez KOZLEVČAR N.Si 11 Janez DOLINŠEK SLS 12 Anton PERME SLS 13 Dušan HOČEVAR SDS 14 mag. Božo PREDALIČ SDS 15 Petra ZAKRAJŠEK SDS 16 Janez PINTAR SDS 17 dr. Peter VERLIČ SDS 18 Mojca GLOBOKAR ANŽLOVAR SDS 19 Janez MERVIČ SDS 20 Mihael HOČEVAR SDS 21 Urša LEAH PREDALIČ SDS 22 Lojze VERBAJS SDS 23 Bojan ZUPANČIČ SD 24 Zvonka MILOJEVIC SD SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI GROSUPLJE: - Ivan JANEŽIČ, - Franc POTOKAR, - Matjaž FURLAN, - Boštjan ŠTRUKELJ, - Jakob MÜLLER, - Jožica ZUPANČIČ, - Sašo JALŠOVEC, - Barbara GODEC, - Aleksander ŠIRCELJ, - Anton ŽITNIK, - Andrej KOCMAN, - Danica NOVAK, - Alojz ZAJC. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ILOVA GORA: - Alojz JAMNIK, - Marjanca KREMENŠEK, - Janez PAJK, - Anton PERKO, - Vinko ZAJC. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI MLAČEVO: - Robert JERLAH, - Dušan KASTELIC, - Janez SVETEK, - Benjamin STEKLAČIČ, - Jure JANEŽIČ, - Darinka ZUPANČIČ, - Branko Marjan ZORENČ, - Jože ERJAVEC, - Valentina VEHOVEC. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI POLICA: - Boris ZUPANČIČ, - Branko KAMNIKAR, - Iztok STRNAD, - Andrej FERJAN, - Anton ZUPANČIČ, - Marjan KASTELIC, - Jože VIDIC, - Marjan MAKŠE, - Viktor DEŽMAN. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI RAČNA: - Nada KASTELIC, - Aleš KASTELIC, - Alojz KOVŠCA, - Jožef VALENTINČIČ, - Marija ZAVIRŠEK GORTNAR, - Janez STAREC, - Aljoša ZORAN, - Milena PESTOTNIK, - Lojze VERBAJS. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI SPODNJA SLIVNICA: - Primož MEHLE, - Alojz BAVDEK, - Vida BAVDEK, - Jože MARČIČ, - Janez DEBELJAK. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARJE-SAP: - Peter ŠLAJPAH, - Jakob PEROVŠEK, - Jože MUHIČ, - Rudolf MIŠMAŠ, - Jože KIKELJ, - Stanislav KADUNC, - Jožefa Antonija PRUDIČ, - Aleš STREŽEK, - Anton RIGLER, - Janez TOMAŽIN, - Darko BREGAR. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠT. JURIJ: - Ivan REBOLJ, - Janez KOZLEVČAR, - Milena KOZLEVČAR, - Jože TRONTELJ, - Helena PIRNAT, - Jože DROBNIČ, - Marina TRČEK, - Daniel SUŠNIK, - Jurij KLANČAR, - Uroš GAČNIK, - Franc KOCJAN. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠKOCJAN: - Jožef KRAŠOVEC, - Martin TOMAŽIN, - Janez KRALJIČ, - Igor PODLOGAR, - Miran KOPRIVEC. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽALNA: - Martin JAVORNIK, - Jožica KADUNC, - Franci MARINČIČ, - Boštjan OMAHEN, - Janez KALAR, - Jože GORŠE, - Drago GNIDOVEC, - Marjan POTOKAR, - Janez DUŠA. - skupni rezultat udeležbe, - udeležbo na voliščih, - skupni rezultat glasovanja za župana v občini (po št. glasov), - skupni rezultat za župana v občini (po izžrebanih št.), - rezultati glasovanja za župana po voliščih, - skupni rezultati glasovanja za občinski svet, - rezultati glasovanja za občinski svet po voliščih, - količnik po d'Hondtu na glasovih list, - mandati za občinski svet, - preferenčni glasovi, - končni rezultati glasovanja po listah, - končni rezultati glasovanja po VE, - seznam izvoljenih kandidatov. Priloga vsebuje tudi Poročilo o izidu glasovanja v svete krajevnih skupnosti na lokalnih volitvah, dne 22.10.2006. Številka: Datum: 0041-1/2006 26. 10. 2006 Priloga poročila o ugotovitvi izida glasovanja na lokalnih volitvah v občini Grosuplje, dne 22. oktobra 2006, vsebuje računalniške izpise: OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE GROSUPLJE TAJNIK: Mateja Mušič ČLANI: Joško Tominec Irena Predalič Jože Kadunc PREDSEDNIK: Jože Štrus LOKALNE VOLITVE 2006, Občina Grosuplje ŠTEVILOODDANIHGLASOVPOSAMEZNIMSTRANKAMPOVOLIŠČIHZAOBČINSKISVET Število oddanih glasovnic Število neveljavnih glasovnic 1. LDS 2. N.Si 3. Mladi za Grosuplje 4. SLS 5. SDS 6. DeSUS 7. NPS 8. AS 9. SNS 10. Lista za razvoj 11. SMS 12. Zeleni 13. SD Družbeni dom I 436 9 159 23 6 18 128 4 1 6 13 0 8 11 50 Družbeni dom II 536 18 194 28 7 23 127 15 2 8 10 7 22 16 59 OŠ Louisa Adamiča 830 37 259 60 16 40 258 26 2 4 21 8 16 14 69 Stara OŠ Brinje Grosuplje 706 20 226 35 9 19 246 14 2 5 12 8 26 20 64 Dom obrtnikov Grosuplje 516 30 156 18 4 15 162 5 4 3 9 7 29 8 66 ČD Spodnje Blato 181 5 32 17 5 20 71 3 0 6 6 0 2 4 10 GD Velika Ilova Gora 81 3 26 2 2 20 22 1 0 1 1 0 1 1 1 GD Veliko Mlačevo 215 12 42 10 2 5 85 44 0 0 3 2 0 2 8 GD Zagradec/Grosuplje 148 4 13 11 0 17 73 22 1 1 1 0 1 2 2 Velika Stara vas (J. Ahlin) 136 6 40 4 2 10 56 1 0 3 2 1 1 0 10 OŠ Polica 356 15 60 31 9 57 130 2 2 5 11 1 11 6 16 DD Račna 345 18 41 21 3 66 155 5 0 10 2 2 5 6 11 ZD Spodnja Slivnica 249 13 63 25 6 10 87 3 0 8 5 3 3 1 22 GD Škocjan 227 12 67 24 3 4 82 3 1 3 9 0 2 3 14 GD Ponova vas 240 14 45 42 0 21 83 6 1 3 1 0 7 2 15 OŠ Št. Jurij 454 18 100 103 8 31 131 8 1 6 10 0 4 7 27 KS Žalna 222 10 48 16 2 23 91 13 0 0 6 2 2 1 8 GD Velika Loka 146 9 13 15 5 11 70 5 0 2 0 0 4 3 9 GD Luče 116 6 16 7 0 10 60 6 0 1 1 1 2 1 5 OŠ Šmarje-Sap I 414 17 120 40 1 20 150 7 0 5 6 1 3 9 35 OŠ Šmarje-Sap II 315 17 91 19 4 10 95 10 1 4 5 1 4 8 46 OŠ Šmarje-Sap III 514 35 93 27 13 72 183 10 5 6 11 3 7 6 43 Predčasno glasovanje 150 6 55 4 2 6 38 6 0 1 4 2 2 3 21 Pošta (domovina) 28 1 16 2 1 2 3 3 0 0 0 0 0 0 0 Volišče za invalide 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ DELEŽ 7561 335 1975 584 110 530 2586 222 23 91 149 49 162 134 611 27,33% 8,08% 1,52% 7,33% 35,79% 3,07% 0,32% 1,26% 2,06% 0,68% 2,24% 1,85% 8,46% priloga LOKAL NE VOJNI 2006 november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 1 ŠTEVILO IN DELEŽ ODDANIH GLASOV PO VOLIŠČIH V OBČINI GROSUPLJE ZA ŽUPANA Število oddanih glasovnic Število neveljavnih glasovnic 1. Janez Lesjak 2. Marjetka Svetek 3. Mihael Kadunc 4. Andrej Struna Število % Število % Število % Število % Družbeni dom I 436 4 261 60,42% 9 2,08% 14 3,24% 148 34,26% Družbeni dom II 536 7 328 62,00% 19 3,59% 32 6,05% 150 28,36% OŠ Louisa Adamiča 830 11 449 54,82% 19 2,32% 54 6,59% 297 36,26% Stara OŠ Brinje Grosuplje 706 12 393 56,63% 12 1,73% 30 4,32% 259 37,32% Dom obrtnikov Grosuplje 526 11 276 53,59% 12 2,33% 16 3,11% 211 40,97% ČD Spodnje Blato 181 9 86 50,00% 2 1,16% 12 6,98% 72 41,86% GD Velika Ilova Gora 81 3 46 58,97% 0 0,00% 0 0,00% 32 41,03% GD Veliko Mlačevo 215 3 92 43,40% 2 0,94% 14 6,60% 104 49,06% GD Zagradec/Grosuplje 148 2 47 32,19% 4 2,74% 6 4,11% 89 60,96% Velika Stara vas (J. Ahlin) 136 0 63 46,32% 2 1,47% 9 6,62% 62 45,59% OŠ Polica 356 2 125 35,31% 6 1,69% 37 10,45% 186 52,54% DD Račna 345 5 132 38,82% 8 2,35% 14 4,12% 186 54,71% ZD Spodnja Slivnica 249 8 126 52,28% 3 1,24% 26 10,79% 86 35,68% GD Škocjan 227 4 111 49,78% 3 1,35% 30 13,45% 79 35,43% GD Ponova vas 240 7 72 30,90% 4 1,72% 77 33,05% 80 34,33% OŠ Št. Jurij 454 6 132 29,46% 7 1,56% 179 39,96% 130 29,02% KS Žalna 223 4 98 44,75% 1 0,46% 15 6,85% 105 47,95% GD Velika Loka 146 1 46 31,72% 3 2,07% 10 6,90% 86 59,31% GD Luče 116 3 47 41,59% 3 2,65% 6 5,31% 57 50,44% OŠ Šmarje-Sap I 414 5 171 41,81% 10 2,44% 21 5,13% 207 50,61% OŠ Šmarje-Sap II 315 9 171 55,88% 4 1,31% 9 2,94% 122 39,87% OŠ Šmarje-Sap III 514 11 150 29,82% 8 1,59% 38 7,55% 307 61,03% Predčasno glasovanje 150 0 95 63,33% 0 0,00% 5 3,33% 50 33,33% Pošta (domovina) 29 1 14 50,00% 3 10,71% 3 10,71% 8 28,57% Volišče za invalide 0 0 0 / 0 / 0 / 0 / SKUPAJ OBČINA GROSUPLJE 7573 128 3531 47,43% 144 1,93% 657 8,82% 3113 41,81% POROČILO o izidu glasovanja v svete krajevnih skupnosti občine Grosuplje KRAJEVNA SKUPNOST GROSUPLJE VOLILNA ENOTA A Voli se 2 kandidata KRAJEVNA SKUPNOST ILOVA GORA VOLILNA ENOTA Voli se 5 kandidatov VOLILNA ENOTA B Voli se 2 kandidata ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Franc Potokar 277 60,88 2 2 Ivan Janežič 290 63,74 1 3 Jože Simonič 247 54,29 3 Skupaj 814 VOLILNA ENOTA B Voli se 2 kandidata ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Boštjan Štrukelj 226 40,07 2 2 Igor Dokič 94 16,67 4 3 Marjan Jože Kralj 124 21,99 3 4 Matjaž Furlan 264 46,81 1 Skupaj 708 VOLILNA ENOTA C Voli se 3 kandidate ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Jožica Zupančič 385 45,83 2 2 Anton Rus 322 38,33 4 3 Sašo Jalšovec 341 40,60 3 4 Jakob Müller 433 51,55 1 Skupaj 1481 VOLILNA ENOTA D Voli se 3 kandidate ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Milena Škoda 199 27,15 6 2 Aleksander Šircelj 274 37,38 2 3 Anton Žitnik 268 36,56 3 4 Boštjan Šest 265 36,15 4 5 Biserka Jakopin 226 30,83 5 6 Barbara Godec 316 43,11 1 Skupaj 1548 VOLILNA ENOTA E Voli se 2 kandidata ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Andreja Rajh 170 32,32 3 2 Andej Kocman 221 42,02 1 3 Danica Novak 178 33,84 2 4 Adi Slemenjak 106 20,15 4 Skupaj 675 VOLILNA ENOTA F Voli se 1 kandidat ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Alojz Zajc 163 100,00 1 Skupaj 163 ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Janez Pajk 47 58,02 3 2 Tomaž Žnidaršič 29 35,80 6 3 Alojz Jamnik 56 69,14 1 4 Marjanca Kremenšek 51 62,96 2 5 Vinko Zajc 40 49,38 5 6 Anton Perko 43 53,09 4 Skupaj 266 KRAJEVNA SKUPNOST MLAČEVO VOLILNA ENOTA A Voli se 3 kandidate ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Robert Jerlah 99 46,92 1 2 Dušan Kastelic 96 45,50 2 3 Janez Svetek 90 42,65 3 Skupaj 285 VOLILNA ENOTA B Voli se 2 kandidata ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Benjamin Steklačič 50 100,00 1 2 Jure Janežič 31 62,00 2 Skupaj 81 VOLILNA ENOTA C Voli se 2 kandidata ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Branko Marjan Zorenč 56 86,15 2 2 Darinka Zupančič 64 98,46 1 Skupaj 120 VOLILNA ENOTA D Voli se 2 kandidata ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Valentina Vehovec 31 52,54 2 2 Jože Erjavec 43 72,88 1 Skupaj 74 KRAJEVNA SKUPNOST POLICA VOLILNA ENOTA A Voli se 1 kandidat ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Boris Zupančič 40 100,00 1 Skupaj 40 ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Iztok Strnad 68 45,33 2 2 Branko Kamnikar 82 54,66 1 Skupaj 150 VOLILNA ENOTA C Voli se 3 kandidate VOLILNA ENOTA D Voli se 3 kandidate KRAJEVNA SKUPNOST RAČNA VOLILNA ENOTA A Voli se 3 kandidate VOLILNA ENOTA B Voli se 2 kandidata ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Viktor Strojinc 23 15,75 4 2 Marjan Kastelic 24 16,44 3 3 Anton Zupančič 25 17,12 2 4 Andrej Ferjan 56 38,36 1 5 Stanislav Kozlevčar 18 12,33 5 Skupaj 146 ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Andrej Vidic 91 41,94 5 2 Viktor Dežman 102 47,00 2 3 Marjan Makše 102 47,00 2 4 Jože Vidic 145 66,82 1 5 Uroš Meden 99 45,62 4 Skupaj 539 ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Janko Pavlič 24 21,05 5 4 Aleš Kastelic 76 66,67 2 2 Denis Jašar 10 8,77 6 3 Dušan Erjavec 42 36,84 4 5 Alojz Kovšca 63 55,26 3 6 Nada Kastelic 81 71,04 1 Skupaj 296 ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Marija Zaviršek 61 68,54 2 2 Jožef Valentinčič 71 79,78 1 3 Rok Poderžaj 27 30,34 3 Skupaj 159 NADALJEVANJE NA P6 STRANI VOLILNE PRILOGE Janez Lesjak za župana občine Grosuplje Smo pred drugim krogom volitev. V prvem krogu sem prejel večino glasov, za kar se volivcem in volivkam iskreno zahvaljujem. Vse, kar sem v predhodnih kampanjah obljubil, sem tudi izpolnil. Vem in verjamem, da vas je še veliko, ki opažate rezultate mojega dosedanjega dela, vendar se volitev niste udeležili, ali mi vašega glasu niste namenili. Vtem trenutku je v teku veliko novih projektov v na šo skupno dobrobit, katere želim z vašo podporo nadaljevati in dokončati. Za končno zmago potrebujem vaš glas in upam, da mi ga boste v drugem krogu volitev namenili. V preteklem obdobju smo izpeljali številne razvojne projekte, ki so občino po dohodku umestili med razvite občine v Sloveniji: - več kot podvojili smo prihodke proračuna; - odprli smo prek 600 novih delovnih mest; - zgradili smo dve novi, sodobni osnovni šoli za 700 šolarjev; - zgradili smo dve novi večnamenski dvorani; - zagotovili smo otroško varstvo vsem otrokom, ki ga potrebujejo; - Zdravstveni dom smo v celoti funkcionalno obnovili; - zgradili smo kulturno-izobraževalni center - občinsko knjižnico; - zagotovili smo oskrbo in varstvo na domu vsem, ki takšno oskrbo potrebujejo; -v vsa naselja v občini smo pripeljali tekočo in kvalitetno pitno vodo; - prek 70 odstotkov gospodinjstev smo priključili na kanalizacijski sistem. To so temelji, katere smo morali najprej postaviti in na katerih bomo lahko gradili nadaljnji razvoj. V teku so že pomembni projekti, ki jih želim dokončati: - izgradnja ceste Cikava - Grosuplje: - izgradnja mostu preko železniške proge in povezava Brezja s Sončnimi dvori na cesto - Cikava - Grosuplje; -izgradnja krožnega križišča pri Kovinastroju in ureditev ostalih obvoznih ter prometnih povezav v naseljih in občini; - izgradnja vodnega zadrževalnika Bičje in celovita proti poplavna ureditev naselja Grosuplje; - izgradnja podružnične osnovne šole Žalna in Polica; - izgradnja glasbene šole Grosuplje; - izgradnja in ureditev parkovnih in zelenih površin za rekreacijo in oddih občanov, - predvsem pa nadaljnja skrb za mlade, ostarele in pomoči potrebne. Vsi, ki me poznate veste, da ne znam delati parol, znam pa delati. Vendar za izvedbo začetnih in še drugih načrtovanih projektov potrebujem vašo podporo. Janez Lesjak S V nedeljo na volitvah potrebujem vaš glas, glas za razvoj naših krajev. Udeležite se volitev v čimvečjem številu! Naročnik oglasa je Liberalna demokracija Slovenije 00 LDS Grosuplje ANDREJ STRUNA neodvisni kandidat za župana občine Grosuplje pošto vane voli v Najlepša hvala za visoko podporo, ki ste mi jo namenili v 1. krogu županskih volitev. Utrdili ste me v prepričanju, da je v občini Grosuplje določene stvari potrebno korenito spremeniti. Verjamem, da lahko skupaj pripomoremo k uspešnemu razvoju naše občine, da mesto Grosuplje lahko skupaj naredimo res mesto, ki bo znalo odgovarjati na izzive prihodnosti. Kot neodvisni kandidat za župana občine Grosuplje (za Občinski svet nisem kandidiral na nobeni listi) verjamem, da je v slogi moč. V tem duhu se bom v občini Grosuplje trudil ustvariti pogoje za konstruktivno sodelovanje med občino in državo ter med županom, občinskim svetom in sveti krajevnih skupnosti. Pri tem bomo ves čas imeli pred očmi dejstvo, da ne krajevne skupnosti, ne občine in ne države ni brez posameznika - človeka. Človek naj bo torej na prvem mestu. Pri svojem delu se bom trudil prisluhniti vsaki soobčanki in vsakemu soobčanu. Zaradi aktualnih dogajanj v zvezi z Romi v sosednji občini naj poudarim, da imamo glede reševanja romske problematike z novoizvoljenimi občinskimi svetniki z list, ki me podpirajo (seveda tudi predsedniki občinskih odborov teh strank), usklajeno stališče. Slednje se mi ob pojavljanju različnih »varuhov« pravic Romov in zagovornikov »subkulturnih« svoboščin zdi še posebej pomembno. Spoštovani! - V tesnem sodelovanju z državo bomo v naslednjem mandatu zgradili: cesto, kolesarsko stezo in pločnik na relaciji Grosuplje - Cikava, krožna križišča pri Bučarju, pri Kovina-stroju in pri Logotu, pločnik ob cesti Cikava - Šmarje-Sap (do Malega Vrha), proučili možnosti izgradnje grosupeljske mestne obvoznice ter zavarovali najnevarnejše železniške prehode. - Zgradili bomo nadvoz proti Sončnim dvorom ter modernizirali oz. vsaj redno vzdrževali lokalne ceste. Uredili bomo postajališča. - Pospešili bomo menjavo azbestnih vodovodnih cevi ter azbestne kritine na vrtcih in šolah, pospešili bomo izgradnjo kanalizacije (s pomočjo sredstev iz evropskih strukturnih skladov). - Na področju zdravstva bomo premišljeno in preudarno sprejeli nekatere strateške odločitve ter se pri adaptaciji in razširitvi zdravstvenega doma zavedali, da zdravstveni dom potrebujemo občani in občanke (bolniki in bolnice) in ne zdravniki in zdravnice. - Na področju izobraževanja bomo zagotovili normalne delovne pogoje tudi za vse podružnične šole (npr. Žalna, Polica) ter izboljšali pogoje za delo na ostalih šolah. - Spodbujali bomo kmetijstvo in gospodarstvo. - Za brezskrbno jesen življenja bomo pripravili projekt izgradnje varovanih stanovanj. in volivci! Vse to in še več lahko skupaj uresničimo v prihodnjem mandatu. Za to pa poleg večine, ki jo v Občinskem svetu predstavljajo stranke, ki me podpirajo, potrebujem tudi vaš glas. Vabim vas, da se to nedeljo 12. novembra 2006, udeležite drugega kroga županskih volitev in svoj glas oddate zame. Sam pa vam obljubljam, da bom za doseganje zastavljenih ciljev vložil vse, kar zmorem in znam. Andrej Struna s podporo: N.Si Mladi za Grosuplje Nova Slovenija Kiiiamko uuaatti stranko Lista za Razvoj Grosuplje Danes, za jutri. Za občino Grosuplje p NE VOLITVE 2006 november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI P VOLILNA ENOTA C ZP.ŠT. 1 2 B KANDIDAT Janez Starec Aljoša Zoran Tadeja Gruden Skupaj Voli se 2 kandidata ŠT. GLASOV 33 32 7 72 VOLILNA ENOTA D Voli se 2 kandidata % 71,74 69,S7 1S,22 VOLILNA ENOTA D Voli se 2 kandidata ZP.ŠT. KANDIDAT Milena Pestotnik Lojze Verbajs Skupaj ŠT. GLASOV 81 77 1S8 % 79,41 7S,49 KRAJEVNA SKUPNOST SPODNJA SLIVNICA VOLILNA ENOTA Voli se 5 kandidatov KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARJE-SAP VOLILNA ENOTA A Voli se 2 kandidata VOLILNA ENOTA B ZP.ŠT. 1 2 3 4 VOLILNA ENOTA C Voli se 2 kandidata KANDIDAT ŠT. GLASOV % Jože Muhič 114 B1,2B Anton Tihole 77 21,09 Rudolf Mišmaš 10S 28,77 Lovrenc Černe 69 18,90 Skupaj B6S Voli se 3 kandidate VOLILNA ENOTA D Voli se 3 kandidate VOLILNA ENOTA E Voli se 1 kandidat KRAJEVNA SKUPNOST ŠT. JURIJ VOLILNA ENOTA A Voli se 2 kandidata VOLILNA ENOTA B ZP.ŠT. 1 Voli se 1 kandidat KANDIDAT ŠT. GLASOV Milena Kozlevčar 38 VOLILNA ENOTA C Skupaj 38 Voli se 3 kandidate Vrstni red 1 2 B Vrstni red 1 Vrstni red 1 B 2 4 % 100,00 Vrstni red 1 ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Marina Trček 27 41,S4 1 2 Slavko Gačnik 1S 2B,08 B B Daniel Sušnik 26 40,00 2 Skupaj 68 VOLILNA ENOTA E Voli se 3 kandidate ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Janez Debeljak 116 4S,8S S 2 Stanislav Sklepič 92 B6,B6 6 B Alojz Bavdek 1S1 S9,68 2 4 Vida Bavdek 141 SS,7B B S Jože Marčič 1B9 S4,94 4 6 Primož Mehle 18B 72,BB 1 Skupaj 822 KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOCJAN VOLILNA ENOTA Voli se 5 kandidatov ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Jakob Perovšek 100 22,99 2 2 Peter Šlajpah 112 2S,7S 1 B Marjan Štrubelj 9S 21,84 B 4 Antonija Potokar 61 14,02 S S Igor Smole 67 1S,40 4 Skupaj 4BS KRAJEVNA SKUPNOST ŽALNA VOLILNA ENOTA A Voli se 3 kandidate VOLILNA ENOTA Voli se 1 kandidat ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Robert Baratač 94 4S,41 4 2 Stanislav Kadunc 11B S4,S9 2 B Jožefa Alojzija Prudič 108 S2,17 B 4 Jože Kikelj 119 S7,49 1 S Franci Rakovec 86 41,SS S Skupaj S20 VOLILNA ENOTA C Voli se 3 kandidate ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Anton Rigler 150 BS,97 2 2 Matjaž Kovač 51 12,2B 8 B Franc Polajžer 113 27,10 S 4 Aleš Strežek 158 B7,89 1 S Alojzij Kastelic 101 24,22 6 6 Ana Fabjan 126 B0,22 4 7 Milan Cimprič 63 1S,11 7 8 Janez Tomažin 132 B1,6S B Skupaj 894 ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Sonja Boh 17 S0,00 1 2 Darko Bregar (žreb) 17 S0,00 1 Skupaj B4 Številka: 0041-1/2006 Datum: 26. 10. 2006 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE GROSUPLJE TAJNIK: Mateja Mušič ČLANI: Joško Tominec, Irena Predalič, Jože Kadunc PREDSEDNIK: Jože Štrus ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Ivan Rebolj B6 67,92 2 2 Janez Kozlevčar S2 98,11 1 Skupaj 88 ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Helena Pirnat 127 B2,1S 2 2 Jože Drobnič 120 B0,B8 B B Jože Trontelj 148 B7,47 1 Skupaj B9S Drage volivke, spoštovani volivci Hvala za vaše zaupanje, hvala za vaše glasove. Volilni rezultat nas je tudi v Občini Grosuplje uvrstili na tretje mesto. Delali bomo kot smo obljubili, ker vemo, da je to šele začetek. Vabimo vas, da se v nedeljo, 12. 11. 2006, udeležite tudi drugega kroga volitev župana in glasujte za kandidata JANEZA LESJAKA. SOCIALNI DEMOKRATI, Občinski odbor Grosuplje predsednik Bojan Zupančič ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Uroš Gačnik 119 48,97 2 2 Ivan Mehle 66 27,16 4 B Jožef Nikolaj Hribar 62 2S,S1 S 4 Jurij Klančar 120 49,B8 1 S Franc Kocjan 97 B9,92 B Skupaj 464 ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Jožef Krašovec 112 48,48 1 2 Igor Podlogar 104 4S,02 4 B Marta Smole 85 B6,80 7 4 Boštjan Kranjc 92 B9,8B 6 S Miran Koprivec 104 4S,02 4 6 Janez Kraljič 106 4S,89 B 7 Tomaž Franko 84 B6,B6 8 8 Martin Tomažin 107 46,B2 2 9 Igor Ponikvar 73 B1,60 9 10 Anton Virant 39 16,88 10 Skupaj 906 ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Franci Marinčič 77 44,S1 B 2 Martin Javornik 1B0 7S,14 1 B Jožica Kadunc 80 46,24 2 Skupaj 287 ZAHVALA VOLIVCEM Volitve za Občinski svet občine Grosuplje so za nami. Kot nosilec liste sem bil prepričan, da bomo glede na zelo strokovno in kvalitetno listo kandidatk in kandidatov za svetnice in svetnike, število svetnikov v občinskem svetu povečali. Žal so volivke in volivci odločili drugače. Izgleda, da ni pomembna kvaliteta in vrednote, ki jih zastopamo kandidati in kandidatke naše liste, ampak je še vedno pomembno, kateri opciji pripadaš. Zato ugotavljam, da slovensko volilno telo še ni izostreno, da bi izbiralo med kvaliteto oziroma kvantiteto. Dolžnost mi nalaga, da se kot predsednik NOVE SLOVENIJE OO GROSUPLJE zahvalim vsem kandidatkam in kandidatom, ki so izpostavili svoje dobro ime na svetniški listi Nove Slovenije in s tem dokazali, da so bili s svojim znanjem in izkušnjami pripravljeni sodelovati pri delu v občinskem svetu in s tem neposredno pri preobrazbi občine Grosuplje. Z vsem spoštovanjem do vas, spoštovane volivke in volivci, se vam zahvaljujem za vaš oddani glas in podporo meni kot kandidatu za župana občine Grosuplje na volitvah 22. oktobra 2006. Želenega cilja, žal, nismo dosegli, zagotovo pa smo pripomogli k temu, da bo 12. novembra drugi krog volitev za župana občine Grosuplje. Jaz osebno bom s svojim glasom podprl kandidata g. Andreja Struno in enako pričakujem tudi od vas in da se boste zanesljivo udeležili volitev 12. novembra. Na koncu se iskreno zahvaljujem tudi vsem prijateljem in članom odbora, ki so sodelovali pri moji volilni kampanji. NOVA SLOVENIJA, Krščanska ljudska stranka OO GROSUPLJE, MIHAEL KADUNC ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Boštjan Omahen 2S S1,02 1 2 Bojan Grum 24 48,98 2 Skupaj 49 ANTON PERME - SLS ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Drago Gnidovec 65 44,22 B 2 Janez Kalar 115 78,2B 1 B Jože Gorše 82 SS,78 2 Skupaj 262 VOLILNA ENOTA D ZP.ŠT. KANDIDAT ŠT. GLASOV % Vrstni red 1 Janez Duša 69 S6,S6 2 2 Marjan Potokar 102 81,97 1 Skupaj 171 Ob koncu prvega mandata v občinskem svetu je prav, da se obrnem nazaj v štiriletno obdobje. Začetek je bil zame težak predvsem zaradi ciljev, ki sem jih postavil previsoko in preveč ambiciozno. Moji predlogi oz. predlogi SLS so bili le delno sprejemljivi za večino občinskih svetnikov. V občinskem svetu sem bil zadolžen za področje komunalne infrastrukture ter kmetijstva in podeželja. Bil sem podpredsednik odbora za komunalno infrastrukturo in predsednik odbora za kmetijstvo. V odborih mi je bilo všeč, da se ni politiziralo, ampak so prevladali predvsem dobri predlogi in strokovnost. Čisto nekaj drugega pa so bile občinske seje, kjer pa je večkrat prihajalo do političnega izzivanja in do krize vodenja. Sam sem zastavil pet temeljnih ciljev: - čisto vodo v vsako vas, - podružnične šole, - urejene ceste, ki nudijo varnost za pešce in voznike, - razvoj kmetijstva in podeželja in - racionalno rabo prostora. Tu nas čaka še veliko dela in glede, da ste mi volivci namenili še en mandat, zame to pomeni predvsem obveza, da se po svojih močeh zavzamem za zastavljene cilje, predvsem pa za sožitje med vsemi občani. Lepo obdelana krajina naj bo magnet za vse prebivalce Grosupljega. Kot svetnik sem se trudil, da si kmetje zagotavljajo s svojim delom ekonomsko varnost s svojo pridelavo za potrošniško varno hrano. Občina pa poskrbi za pomoč pri elementarnih nesrečah kot je suša, kjer sem vložil veliko truda. Sam močno verjamem v sposobnost, podjetnost in prizadevnost občanov, zato je bila in bo moja dolžnost da pomagam odpirati perspektive in zagotavljati enake možnosti vsem, ne glede na kraj bivanja. Ponosen sem, da sem član SLS in ne pričakujem, da bo stranka kaj storila zame, ampak da bom jaz lahko nekaj naredil zanjo, predvsem pa za občane. >15 Aktivna Slovenija V svojem lastnem imenu in imenu stranke AS se zahvaljujem vsem, ki so 22. 10. 2006 glasovali zame. Skupaj smo dosegli enega najboljših posamičnih rezultatov na volitvah za občinske svetnike. Vse, ki si želijo aktivno delovati v stranki AS, ob tej priliki vabim, da pokličejo na 031-345 961. Rafko Drobnič 2 2 _november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 15 OBČINSKI SVETNIKI O PRETEKLEM DELU OD 2002 DO 2006 DR. IVAN DUŠAN LAVRIČ - SD Moja svetniška naivnost Sredi leta 2002 sem bil s strani stranke zaprošen, da kandidiram za svetnika občine Grosuplje. Po daljšem razmisleku in večjemu številu razgovorov s takratnim tajnikom stranke tov. Kobilico, sem se odločil, da kandidiram na listi takratne ZLSD. Prepričan sem bil, da s svojimi izkušnjami in znanjem ter sistematičnim pristopom lahko veliko prispevam k nadaljnjemu razvoju kraja. Po končanem mandatu pa razočaran ugotavljam, da s svojim delom nisem uspel praktično ničesar doprinesti k razvoju občine. Poleg nekaj manjših stvari, ki so bile realizirane v tem obdobju, predvsem napeljava vodovoda v oddaljene vasi in asfaltiranje nekaj kilometrov cest, lahko opredelimo kot večje projekte adaptacijo trgovine Vele v otroški vrtec in izgradnjo knjižnice, ki pa je za potrebe občine predimenzionirana in bi vsaj polovico vloženih sredstev koristneje uporabili za mnoge druge zelo potrebne investicije. V to realizacijo štejem samo projekte, ki so bili financirani direktno iz proračuna. Mnogo več investicij je bilo realiziranih iz sredstev gospodarskih družb in samostojnih investitorjev. Moje razočaranje gre predvsem na račun delovanja in funkcioniranja celotne občinske strukture: občinskega sveta, župana in občinske birokracije. 1. Prvo razočaranje je sledilo takoj po izvolitvi. Od stranke, ki me je kandidirala, sem namreč pričakoval jasne usmeritve in konkretne zadolžitve. Kljub mnogim razgovorom sem na koncu ugotovil, da kakega resnega programa ni, obstoja samo splošna usmeritev v bolj socialne programe. Tako je bilo moje delo prepuščeno mojemu osebnemu gledanju na razvoj občine. 2. Po konstituiranju občinskega sveta sem pričakoval od župana program dela z opredelitvijo programov in nalog, ki naj bi bile realizirane v mandatu. Na osnovi tega programa naj bi se stranke z eventuelnimi dopolnitvami oz. spremembami programa poeenotile in tako bi bila dana osnova za sistematično realizacijo štiriletnega programa razvoja občine. Na žalost iz tega ni bilo ničesar. Nekaj časa sem sicer vztrajal na tem programu, ko pa sem videl, da ni nikakršnega posluha, in ugotovil, da nekaterim zelo ustreza anarhični pristop, sem razočaran od tega odstopil. 3. Prepričan sem bil, da bomo vsaj stranke, ki smo župana podprle, če že ni nekega usklajenega programa dela, sodelovale pri pripravi letnega proračuna. Tu je sledilo dokončno razočaranje. Proračun smo dobili na mizo tako kot vsi ostali občinski svetniki. Brez kakršne koli predhodne obravnave. Dopolnitev ali sprememba praktično ni bila možna. Pri eventuelnem vztrajanju po dopolnitvi proračuna si bil deležen najhujšega zmerjanja, okvantificiran si bil kot neke vrste bedak, ki sploh ne ve, kaj je proračun. V strokovno diskvalifikacijo so se vključevali celo občinski birokrati. 4. Podobno se je dogajalo tudi pri drugih stvareh, kjer si doživel večurno prepričevanje tudi do polnoči in še dlje. Tako sem v transu utrujenosti, nemoči in razočaranja nad načinom komuniciranja, kakršnega nisem navajen v svojem kulturnem območju, dvignil roko samo, da je bilo enkrat že vsega konec, ali pa sem predčasno zapustil sejo. Svojo vlogo svetnika sem razumel kot aktivno vlogo pri razvoju občine. Vendar sem bil tu preveč naiven. Hitro sem spoznal, da je vloga svetnika le v glasovanju za ali proti in pod točko razno podajati pobude in postavljati izbrana vprašanja. To je bil izjemno »demokratičen pristop« in za na-ivca, kot sem bil, povsem nerazumljiv. Poleg vseh razočaranj, ki so sledile iz moje svetniške naivnosti, kjer ni bilo mesta za sistematiko in vključevanje znanja in izkušenj, pa sem bil prijetno presenečen nad člani sveta. Neodvisno, kateri politični opciji je kdo pripadal, sem z vsemi zelo dobro sodeloval. Nekega načrtnega nagajanja ni bilo in zato mi je še posebno žal, da tak konsenzualni odnos ni bil izkoriščen za dobrobit občine. Mnogokrat se govori, da politične stranke zavirajo in onemogočajo določene aktivnosti. V našem primeru lahko avtoritativno trdim, da smo bili vsi pri ključnih zadevah enotni, predvsem pa ni bilo načrtnega nagajanja. Bili so le različni pogledi, kar pa lahko samo koristi pri iskanju najboljših rešitev. Posledica vsega tega je, da smo resnično malo storili in še manj postorili. Občina ima relativno velik letni proračun. S 3,5 milijardami letnega proračuna se da prav gotovo mnogo postoriti. Prevelik je sicer delež stroškov za občinsko birokracijo, saj znaša preko 0,5 milijarde SIT. To je mnogo več, kot imajo druge občine v Sloveniji letnega proračuna. Zato so tu potrebne določene racionalizacije. Za mene pa ostajajo še vedno odprti in nerealizirani sledeči projekti, ki bi morali biti v večini realizirani ali vsaj začeti že v mojem mandatu občinskega svetnika: dokončanje ceste Cikava - Grosuplje, delna ureditev Adamičeve in Ljubljanske ulice, izgradnja pločnikov, kolesarskih poti, sprehajalnih poti ob Grosupeljščici, veliko ulic še nima razsvetljave, niti eno križišče ni semaforizirano oz. kako drugače urejeno, center mesta je zelo zanemarjen, ni zgrajena proti- poplavna zapora, ni zgrajen nadvoz nad železniško progo iz smeri Brezje, ni obvoznice, čistilna naprava je neustrezna, vodovodna napeljava je zastarela in potrebna obnove, potrebno je zagotoviti sistematiko in maksimalno racionalnost izgradnje šolskih in predšolskih objektov, razrešiti problematiko zdravstvenega doma in zdravstvene oskrbe, izgradnjo varovanih stanovanj itd. Skratka, v občini Grosuplje imamo še zelo veliko postoriti, kakor tudi v samem kraju Grosuplje, da bo kraj dobil resnično mestno podobo. Vendar to se lahko zgodi le ob skrajno sistematičnem pristopu, z racionalnim koriščenjem proračuna, z dobrim sodelovanjem z vlado in maksimalnim koriščenjem razpoložljivih evropskih sredstev, brez nepotrebnega drobljenja proračunskih sredstev, z zmanjšanjem vlaganj v zidove, z racionalnim koriščenjem vseh prostorskih resursev, v zagotovitvi bolj strokovne občinske birokracije, predvsem pa z upoštevanjem vse množice dobronamernih predlogov in maksimalnega konstruktivnega sodelovanja s krajevnimi skupnostmi, z občinskim svetom in z vsemi, ki lahko prispevajo svoj delček k razvoju občine. Pri tem naj bo osebna pomembnost imaginarna zadeva. Zahvaljujem se za novo življenjsko izkušnjo. MAG. BREDA ŠKRJANEC - LDS Ko sem dobila pismo urednika Grosupeljskih odmevov, v katerem bivše svetnike poziva, naj napišemo nekaj o svojem delu, sem se zamislila. Po analiziranju ne samo svojega, ampak dela občinskega sveta in njegovih organov sploh, sem ugotovila, da je vprašanje napačno postavljeno, ampak k temu se vrnem kasneje. V forumih odločanja, kakršen je tudi občinski svet, je delo posameznika le kamenček v mozaiku, saj šteje le in samo sprejeta odločitev, za katero je potrebna večina; šteje torej rezultat in ne proces. Zase lahko trdim, da sem večino svojih besed v svetu zastavila za kulturne projekte (knjižnica, Grosuplje, mesto kipov, razglasitev mlina za kulturni spomenik lokalnega pomena), odloke in druge akte na področju prostora in družbenih dejavnosti, zakonitost sklepov, demokratičnost izvajanj, svoja vprašanja in predloge pa sem prispevala na podlagi razmerij in sprememb, ki sem jih v lokalni skupnosti opazila sama ali pa so mi jih posredovali občani. Želela bi, da bi bilo slednjega veliko več, da bi občani lokalno problematiko spremljali bolj aktivno in nas svetnike večkrat uporabili za posrednike njihovih argumentiranih opažanj in predlogov. Zagotovo lahko trdim samo, da sem osebno prispevala k pripravi in popravkih pravilnika in metodologije za dodeljevanje javnih sredstev v kulturi, saj sem se tu neposredno osebno angažirala. Toda kako naj izmerim, če so moje besede pripomogle k rezultatu? Kako naj vem, koliko kolegic in kolegov je svoje mnenje spremenilo na podlagi mojih besed. Tega nisem merila, nihče od nas ni. Trdim, da je osebnega zanosa in osebnega delovanja za neko konkretno dejavnost med svetniki malo, več morda pri kolegih, ki so člani sveta in imajo na določenem področju izrazite osebne interese ali pa imajo na področju lokalne javne porabe tudi vodilne položaje in so torej že po službeni dolžnosti dolžni bolj angažirati se. V tem sama vidim sicer problem, ki ga je zakonodaja spregledala in je zato samo etične narave, etika pa s politiko ne hodi ravno z roko v roki. Svetniki torej večinoma delujemo po inerciji, samoiniciativno večinoma ne vzpodbujamo projektov ali sprememb, če pa že, večinoma kolektivno, v okviru svetniške skupine. Dobimo pripravljena gradiva strokovnih služb, ki jih potem po lastni presoji preštudiramo, na sejah pa komentiramo, dopolnjujemo, kritiziramo, nadziramo in jih z večinskim glasom sprejmemo ali zavrnemo. Zaradi vsega tega je nemogoče izmeriti, koliko je bilo mojega dela ali dela katerega koli drugega svetnika dejansko realiziranega, saj gre za neprofesionalno delo kolektivnega značaja, kar pa seveda ne zmanjša odgovornosti. Na vprašanje o tem, kakšno je delo kakega svetnika ali, v primeru občinskih svetov, bolj svetniške skupine, je samo en odgovor. Nanj konec vsakega mandata odgovorijo volivci. Prav zaradi tega bi zame bilo veliko bolj relevantno urednikovo vprašanje, za kaj se bom zavzemala in katera področja bodo moja prioriteta v prihodnosti. Z gotovostjo lahko trdim, da bom tudi vnaprej večino svojega časa posvetila kulturnim projektom in drugim področjem, ki sodijo pod družbene dejavnosti, ekologiji in posegom v prostor. Še naprej bom stala na strani kakor koli diskriminiranih in prezrtih, se zavzemala za kulturo dialoga in kulturo srca, za človeka vredno življenje. Kot doslej bom zagovarjala demokratična orodja pri odločanju v življenju lokalne skupnosti in se zoperstavljala rastočemu demokratarstvu. Kot občinski svetnici mi je javni interes pomembnejši od osebnega interesa, kar pa ne pomeni, da ne spoštujem zasebne lastnine. Sem in bom ostala svobodomiselna, saj samo s svobodomiselnimi nazori lahko izražam sebe kot človeka in kot osebo, ki v življenju prevzema take in drugačne družbene vloge in funkcije. DR. PETER VERLIČ - SDS o svojem delu v občinskem svetu, njegovih odborih in komisijah Moje delo v občinskem svetu je bilo v prvi polovici mandata osredotočeno na delu v dveh delovnih telesih Občinskega sveta in sicer v Odboru za družbene dejavnosti ter v Komisiji za pritožbe, peticije in poravnave. Ocenjujem, da smo delo v obeh delovnih telesih, ki sem jim v tem času predsedoval, dobro zastavili. V Odboru za družbene dejavnosti smo na začetku sprejeli svoj poslovnik o delu ter tudi Program dela Odbora za mandatno obdobje 2002 - 2006. V programu smo pomembno vlogo našega Odbora namenili zlasti spremljanju izvrševanja proračuna pri porabi denarja za investicije in vzdrževanje objektov in infrastrukture na področju družbenih dejavnosti (vrtci, šole, knjižnica, kulturni in športni objekti) ter realizaciji izvajanja programov institucij, društev in organizacij, ki prejemajo občinska sredstva. Žal se župan v času mojega vodenja Odbora sej ni udeleževal, kljub temu da je bil na seje redno vabljen, kar je oteževalo delo Odbora. Dobro se je prijela Komisija za peticije, pritožbe in poravnave, v okviru katere je bila organizirana tudi pisarna Komisije, ki je bila za občanke in občane odprta v pritličju občinske zgradbe. Na komisijo so se s konkretnimi primeri obračali s svojimi težavami ljudje, ki se niso strinjali z odločitvami občinske uprave ali pa so naleteli na težave z njenimi službami. Prepričan sem, da bo Komisija za peticije, pritožbe in poravnave opravljala svoje poslanstvo tudi v naslednjih mandatnih. Ob iztečenem mandatu pa ne morem mimo odnosa župana Lesjaka do vodenja sej občinskega sveta in nerazumevanja, ki ga je kazal s svojim odnosom zlasti do svetnikov, ki smo prihajali iz po njegovem opozicijske stranke SDS. Njegova izredno slaba tolerantnost do naših argumentiranih razprav in dobrih predlogov je občino pripeljala do točke, ko se zaradi neskladij v proračunu med posameznimi programi soočamo z neenakomernim razvojem posameznih krajev v občini in z velikim zaostankom na področju razvoja gospodarske infrastrukture, zlasti cestne. MIHAEL KADUNC - N.Si Pogled na preteklo delo v občinskem svetu Na prvi del mojega delovanja od leta 1990 v Izvršnem svetu občine Grosuplje ter pozneje do | leta 1998 imam kot občinski svetnik pozitiven pogled na delo teh organov, saj so se takrat postavljali demokratični temelji nove občinske lokalne samouprave. Predvsem pa moram poudariti, da so se v tistem času sprejemali generalni prostorski akti za celo občino Grosuplje. Prvič je bil dan pogoj za skladen razvoj samega Grosupljega z okolico ter tudi za vso občino, kar pomeni, da je bil dan pogoj za širitev stanovanjske pozidave, širitev gospodarskih con, predvsem pa je bil zagotovljen prostor za popoln razvoj cestne infrastrukture v samem Grosupljem, kakor v vseh ostalih delih občine. Posebno je potrebno poudariti, da je bila določena tudi prepotrebna trasa za južno obvoznico okoli Grosupljega, ki bi jo naselje Grosuplje že takrat nujno potrebovalo, saj se je promet, posebno tovorni, strahovito povečal. Da je stanje zaradi nepremišljenih potez župana Janeza Lesjaka po letu 1998 na tem področju katastrofalno, pa lahko danes občuti vsak izmed nas, saj se dušimo v prometnem kaosu. Kot občinski svetnik sem bil ponovno izvoljen po štiriletnem premoru leta 2002 na listi N.Si v Občinski svet občine Grosuplje. Priznati moram, da nisem zadovoljen z delom občinskega sveta, predvsem pa ne z realizacijo programov, zaradi katerih so nas volivke in volivci podprli. Izvajali so se samo programi, katere je izbral sam župan. Tu pa se postavlja pod vprašaj tudi delovanje občinskega sveta oziroma svetnikov, saj smo z največkrat vsiljenim izglasovanjem posredno tudi odgovorni za zgoraj opisane napake. Poudariti pa moram, da smo bili večkrat postavljeni pred dejstvo, če ne bomo v paketu sprejeli določenih aktov, bomo škodovali občanom in občankam. Istočasno smo se zavedali, da se bo na drugem področju zgodila večja škoda ali napaka, saj smo nemalokrat ob sprejemanju spremenili tudi že sprejete zazidalne načrte. Zaradi takih anomalij sem se tudi odločil, da kandidiram za župana občine Grosuplje. Žal ste volivke in volivci odločili drugače. Ste pa mi dali ponovni mandat za člana občinskega svetnika in upam, da bomo v novi sestavi občinskega sveta lahko uveljavili večji del načrtovanega programa. Da pa bomo lažje in z večjo gotovostjo lahko realizirali vse zadane naloge in skupaj sodelovali v razvoju občine Grosuplje, pa je spet odvisno od vas, spoštovane volivke in volivci. Na letošnjo Martinovo nedeljo, 12. novembra, se zato najprej odpravite na volišča, podprite s svojim glasom svojega izbranega kandidata za župana občine Grosuplje, zvečer pa bomo skupaj nazdravili sv. Martinu in novoizvoljenemu županu občine Grosuplje. LOJZE VERBAJS-SDS Izziv in izkušnje Za mene je bilo delo člana občinskega sveta velik izziv in nabiranje izkušenj na tem področju. Bil sem še predsednik odbora za gospodarstvo in predsednik komisije za vloge, pritožbe in poravnave in član odbora za družbene dejavnosti. V svetu sem zagovarjal celovit razvoj občine, kajti zame je pomembno, da se enakomerno razvija celotna občina in ne samo center Grosupljega. V odboru za gospodarstvo se posebej velikih korakov ni dalo narediti, saj razvoj narekuje samo gospodarstvo s svojo prisotnostjo in idejami. Sem pa vesel, da smo del denarja, ki je bil namenjen za razvoj gospodarstva in je v prejšnjih letih ostal neporabljen, porabili skupaj z obrtno zbornico za programe, ki so jih predlagali in izpeljali. Kot član odbora za družbene dejavnosti in zadolžen za področje športa sem se trudil, da smo uskladili pravilnik za področje športa v naši občini s sprejetim nacionalnim programom, ki ga je sprejela država. Komisijo za vloge, pritožbe, peticije in poravnave sem vodil polovico mandata. V tej komisiji smo se trudili reševati predvsem spore, ki nastajajo med občani največkrat zaradi mej med sosedi. Kot občinski svetnik sem bil tudi edini, ki je vodil krajevno s skupnost. V krajevni skupnosti Račna sem nosil veliko odgovornost, kajti ljudje pričakujejo, če imajo svojega predstavnika v občinskem svetu, da bo kaj naredil tudi za njihov kraj. Ko pogledam sedaj nazaj, sem največ truda in časa vložil ravno v razvoj krajevne skupnosti, na kar sem še posebno ponosen, saj smo izpeljali vse projekte, za katere bi ob začetku prevzema mesta predsednika težko dejal, da bodo realizirani v višini več kot 60 milijonov (pločnik skozi Veliko Račno, most v Mali Račni, obnova kulturnega doma, asfaltiranje krajevnih poti, razširitev javne razsvetljave...). Za konec bi se vsem, ki so podpirali moje ideje in mi pomagali pri izpeljavi zastavljenih ciljev, iskreno zahvalil. Pozabimo, če je bilo kaj slabega in ohranimo tisto, kar je nas veselilo. JANEZ KOZLEVČAR - N.Si Vtisi o delu v občinskem svetu v preteklem mandatu Glede na to, da se je moje delo v Občinskem svetu začelo sredi mandata, je bil začetek nedvomno povezan z nekakšnim nelagodjem. Vstopiti sredi dela v skupino ljudi, ki prihajajo iz različnih ideoloških področij, mi je bilo ob povabilu k sodelovanju precej neprijetno. Glede na to da v KS Št. Jurij nimamo kabl-ske televizije, da bi si potek sej občinskega sveta lahko ogledal že na televiziji, je bila negotovost na začetku toliko večja. Moje delo se je začelo v mesecu maju 2005, dnevni red za to sejo je predvideval v 2. točki potrditev mandata novemu članu, in jaz sem v tej točki pričakoval rutinsko potrditev. Zato pa sem bil prijetno NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 16 VOLITVE 2006, OBČINSKI SVETNIKI O PRETEKLEM DELU OD 2002 DO 2006 presenečen, ker so soglasni potrditvi novega člana sledile celo tri dobrodošlice, s tem pa je bilo vsega začetnega nelagodja v trenutku konec. Ob izteku mandata bi se rad zahvalil tako kolegicam svetnicam in kolegom svetnikom kot g. županu za zelo konstruktivno sodelovanje. V svojem delovanju sem bil večkrat zelo kritičen do tem, ki so bile v obravnavi, pa kljub temu da sem na svoje razmišljanje dobil kar nekaj polemik, pa v vsem času delovanja nisem prejel nobene zavrnitve, žalitve ali kritike. Delo v grosupeljskem občinskem svetu v preteklem mandatu od maja 2005 dalje je z nekaj izjemami potekalo na višji kulturni ravni kot delo v parlamentu. Podpiram demokratično, kritično obravnavo tem, ki so na dnevnem redu, v smeri iskanja najboljše možne rešitve. V novem mandatu želim, da bi bile razprave še nekoliko bolj skoncentrirane in usmerjene samo v obravnavano temo, brez vsakih primesi demagogije in medsebojnega obmetavanja, ker takšen način dela ne prinese iskanih rešitev, spravlja pa v nejevoljo gledalce pred televizijskimi ekrani in meče slabo luč na tistega, ki na ta način neodgovorno opravlja svoje delo. V mandatu, ki je pred nami, menim, da bi morali popraviti »Poslovnik«, kajti za obravnavo zahtevnejših tem, kot so »Rebalans proračuna« ali »Zaključni račun« je od četrtkov, ko gradivo prejmemo, pa do naslednje srede, ko je na vrsti seja občinskega sveta, premalo časa za priprave na obravnavo zahtevne, zlasti pa zelo obsežne teme. MATJAŽTRONTELJ - SLS Ob koncu mandata občinskega svetnika Veseli me, da lahko ob koncu nekega življenjskega obdobja spregovorim in predstavim nekaj misli oziroma doživetij občinskega svetnika v zadnjih 12 letih in s tem tudi začetke političnega delovanja, ki segajo v leto 1990 oz. 1991. Nesporno moram priznati, da sem vedno gojil namero po delovanju na javnem področju z globoko željo po delu za druge in za boljši jutri. Začel sem tam, kjer se praviloma tudi začne, to je iz čiste ničle. Nisem imel težav pri izbiri stranke, saj mi je bil program krščanske demokracije (SKD) blizu in sem se z njim tudi poistovetil. Z velikim spoštovanjem do takratnega vodstva SKD moram zapisati, da so imeli zaupanje v mlade, in so se odločili ter na listo predlagali tudi mlade in kot predsednik mladih krščanskih demokratov sem to povabilo z veseljem sprejel. Zgodile so se volitve in moj prvi politični uspeh, izvolitev na mesto občinskega svetnika občine Grosuplje. Seveda sem bil ponosen na to izvolitev, ki mi ni bila podarjena, pač pa je bila rezultat trdega dela in odrekanja drugim popoldanskim aktivnostim, ki so očem javnosti večkrat skrite. Nisem si delal utvar, da bom svet spreminjal, sem pa zavestno delal majhne korake, ki so počasi pomenili tudi pomembne rešitve za takratni čas. Štiriletni mandat je hitro minil in že so bile nove lokalne volitve, stranka mi je ponovno zaupala in me uvrstila na listo in bil sem izvoljen v drugi mandat. Čutil sem, da me tudi drugi gledajo bolj spoštljivo in tudi predloge, ki sem jih podajal, so sprejemali z razumevanjem in tudi večjo podporo. V tem drugem mandatu sem nadaljeval začrtano pot, da bom poskušal čim več narediti na področju družbenih dejavnosti za mlade družine in njihove probleme od prostora v vrtcih, možnostih ugodnega kreditiranja, gradnje šol do skrbi za naše čudovite sakralne objekte, za katere cerkev lepo skrbi, ter drugo. Enako pomembna pa mi je še danes tudi skrb za usodo slovenskega naroda in njegovo ohranitev v družbi evropskih narodov, za družbo visokih moralnih in etičnih načel na krščanskem temelju ter za povezovanje Slovencev po svetu in doma. Leto 2000 je bilo na sploh zame leto velikih dogodkov, združitev strank, razdružitev in seveda še največji osebni dogodek, da sem se poročil in z ženo ustvaril dom in družino s tremi otroki ter da sva z ženo Mariano gradila hišo, v kateri nas je sedaj pet, poleg žene še 5-letni sin Kristjan, 3-letna hčerka Natalija in 16 mesecev stara hčerka Valerija. V tem času sem tudi končal študij na fakulteti za organizacijo dela v Kranju. Pri svojem javnem delovanju gre največja zahvala ženi, ki mi ves čas stoji ob strani in me pri mojem osebnem in političnem delu podpira in mi tudi svetuje. Nato sem v letu 2002 sodeloval še v tretje na lokalnih volitvah in bil še tretjič izvoljen za občinskega svetnika. Občanke in občani se srečujemo z vrsto odprtih vprašanj, predvsem pa nas zanima prihodnost v lokalni skupnosti. Sprašujemo se glede naše varnosti: socialne, zdravstvene in fizične, ali bodo zaposlitve po študiju, ali bomo lahko ustvarili družine in zanje imeli možnost dostojnega bivanja, možnost za ugodna posojila za stanovanja, ali bodo otroci imeli mesto v vrtcu, bom lahko prišel pravočasno po otroka v vrtec, ali bo šola imela primeren nivo izobraževanja, ali bo pot naših otrok v šolo varna in drugo. In kaj bo z infrastrukturo, cestami, vodovodnimi napeljavami, kanalizacijo, javno razsvetljavo, zdravstvenim domom. Odgovore na ta vprašanja daje tudi občinski proračun kot najpomembnejši akt, ki ga sprejme občinski svet. Ob izvolitvi v občinski svet posameznik lahko naredi mnogo ali celo več, kot si predstavlja ob sami izvolitvi. Pomembno je, da se zaveda, da so svetniki bili izvoljeni od ljudi in ne glede na starost ali mandate že pred tem, da so vsi svetniki enakovredni, zato je potrebno drug drugega spoštovati in upoštevati posameznikovo prepričanje in ideje. Če ima človek vizijo, potem naj to vizijo tudi uresničuje, saj mu svetniško mesto to omogoča, ima škarje in platno. Nikar naj ne pričakuje, da bo svet spreminjal, zagotovo pa bo lahko s svojimi razpravami na sejah občinskega sveta, s svojim razmišljanjem in predlogi prispeval k boljšemu življenju v kraju oziroma občini. In še nekaj se mi zdi pomembno, to je vztrajanje v tistem, ko človek ve, da ima prav. Večkrat je tako, da je potrebno ideje ponavljati, da na koncu dosežejo podporo. Upam, da sem skozi ta prispevek vlil posameznikom še večjega pozitivnega naboja pri njihovem političnem delu in da je lahko tudi moja osebna izkušnja spodbuda za delo. Sam sem v teh letih prehodil zanimivo pot tudi s padci, a predvsem z vzponi in rezultati. Morda sem potreboval več let, da so me drugi ljudje začeli bolje spoznavati in spoštovati, a vse to ni bilo zaman in sem globoko hvaležen vsem za večletno sodelovanje in podporo. Ne glede na dejstvo, da mi stranka, v kateri sem bil kar nekaj zadnjih let tudi predsednik, ni zaupala, da bi bil še enkrat nosilec liste, se ne počutim kot poraženec, pač pa mi je to velika življenjska in politična izkušnja in motiv, ki mi bo pri nadaljnjem političnem delovanju v okviru morebitnih drugih desnosredinskih strank ali gibanj prišla še kako prav. Ob zaključku 4. mandata in ob dejstvu, da na teh lokalnih volitvah ne kandidiram na nobeno mesto, želim povedati zgolj še naslednje. V veliko čast mi je in ponos, da sem lahko bil občinski svetnik in to nalogo sem z veseljem in odgovornostjo opravljal. Ob koncu se vsem podpornikom iskreno zahvaljujem za sodelovanje, za korektnost in tudi upravičeno kritiko. Prepričan sem, da bi ob večji podpori župana in občinske uprave ter svetnikov lahko dosegel še več, saj idej in predlogov ne manjka. V cenjenem omizju občinskega sveta sem se dobro in prijetno počutil. Zato želim vsem dosedanjim svetnikom na nadaljnji življenjski poti, tako politični kot osebni, vse najboljše, tistim, ki pa bodo občinsko politiko gradili in oblikovali tudi v naslednjem mandatu, pa predvsem misel, da smo vedno tukaj zgolj in samo zato, ker so to naši občani želeli in da delamo za njihov blagor. PRED, MED IN PO VOLITVAH V OBČINI GROSUPLJE V Republiki Sloveniji so 22. oktobra 2006 potekale v 210 občinah volitve za župane in občinske svetnike ter v svete krajevnih skupnosti, ponekod pa tudi v vaške odbore in mestne četrti. V občini Grosuplje je na 25 voliščih glasovalo 7565 volivcev ali 54,73 % volilnih upravičencev. Največ mest v 24 članskem občinskem svetu si je z volitvami zagotovila SDS - 10, LDS pa to pot samo 8. SLS ima tudi po novem 2 občinska svetnika v občinskem svetu in prav toliko tudi NSI. Druge stranke se niso uvrstile v občinski svet. PRED VOLITVAMI V OBČINI GROSUPLJE Politične stranke v občini Grosuplje so se po svojih močeh, zmožnostih in znanju trudile, da bi pridobile čim več volivcev. Če odštejemo, da so nekatere stranke še vedno oglaševale na drevesih, objektih javne infrastrukture in drugih nedovoljenih mestih, potem kakšnih večjih napak nismo zasledili. Stranke pa so poleg klasičnega oglaševanja s plakati, glasbenimi spoti na radiu Zeleni val in predstavitvami na TV Grosuplje izkoristile tudi svoj oglasni prostor, ki smo jim ga brezplačno (oziroma posredno iz občinskega proračuna) namenili pri Grosupeljskih odmevih. Prav tako smo nekaj predstavitev lahko zasledili tudi v ostalih slovenskih medijih. Iz le-teh smo izvedeli tudi za »dribling« okoli gradnje oziroma zaviranja gradnje državne ceste in križišč. Iz preverjenih logov smo lahko vendarle izluščili, da je problem gradnje predvsem na Občini Grosuplje, ki se noče pametno pogovarjati z državnimi organi. En teden pred volitvami je Študentski klub Groš organiziral tudi soočenje županskih kandidatov, katerega so se udeležili Janez Lesjak, Miha Kadunc in Andrej Struna. Soočenje je vodil TV voditelj in nekdanji Grosupeljčan Uroš Slak. Teme so bile dokaj dinamično preizkušene, a položene dosedanjemu županu v usta, pogrešali pa smo le nekatere nekoliko bolj aktualne in grosupeljske »top teme«. O VOLILNIH REZULTATIH Občina Grosuplje šteje 17.159 prebivalcev, od tega je imelo letos volilno pravico 13.823 prebivalcev. Volitev se je udeležilo 7565 volivcev oziroma 54,73 % upravičencev, kar je za 3,5 % manj od slovenskega povprečja. Največji odstotek udeležbe so dosegli na volišču Čebelarski dom Spodnje Blato (70,70 %), najnižjo pa v Gasilskem domu na Velikem Mlačevem (41,03 %). Tudi to kaže, da se je odnos občanov do javnega dela poslabšal, kar gre v prvi vrsti pripisati »zasluge« dosedanji politiki in občinski birokraciji, ki posledično vpliva na splošno razpoloženje med občani. Za župana je bilo oddanih 128 neveljavnih glasovnic, za občinski svet pa 335. V prvem krogu je prejel največ glasov dosedanji župan Janez Lesjak, ki je s 3531 glasovi dosegel 47,43 %, kar je drugo uvrščenega kandidata Andreja Struno in politični stranki, ki sta ga podprli (Slovenska demokratska stranka - SDS in Slovenska ljudska stranka - SLS) zelo razveselilo, saj računajo v drugem krogu na večino glasov, ki so jih to pot oddali Mihaelu Kaduncu. Andrej Struna je dosegel 3113 glasov oziroma 41,81 %, Miha Kadunc pa je zbral 657 glasov oziroma 8,82 %. Marjetka Svetek, ki je zdaj že nekajkrat kandidirala v Grosupljem, pa je dobila le 144 glasov oziroma 1,93 %. Če pogledamo še nekoliko rezultate za župane po posameznih voliščih (in pri tem ne upoštevamo predčasnega glasovanja, glasovanja po pošti in volišča za invalide, na katerem pa ni nihče glasoval), - je Janez Lesjak, ki sta ga podprli LDS in SDS, po številu dobil največ glasov na volišču Osnovne šole Louisa Adamiča, v deležu pa največ na volišču Družbeni dom I. Najmanj po številu pa v Veliki Loki, po deležu pa na Osnovni šoli Šmarje-Sap III. - Andrej Struna, kis ta ga podprli SDS in SLS in še dve novi listi, je po številu prejel največ glasov v OŠ Šmarje-Sap II, kjer je tudi prejel največji delež glasov - 61,03 %. Najmanj glasov je prejel v Gasilskem domu v Lu-čah, a še vedno za 10 več kot Lesjak, saj je bilo na tem volišču oddanih skupaj le 116 glasov. Najmanjši delež glasov pa je prejel na volišču Družbeni dom Grosuplje in sicer 28,36 %. - Miha Kadunc, ki ga je podprla N.Si, je dobil največ glasov v domačem ŠtJuriju in sicer 179, kjer je bil tu tudi najboljši delež njegovih dobljenih glasov - 39,92 %. Najmanj po deležu pa je prejel na volišču v OŠ Šmar-je-Sap II. - Rezultati za Marjetko Svetek so v celoti po naši presoji bolj naključni kot odraz nekega sistematičnega dela kandidatke, ali povedano drugače - ne izvirajo iz njenega dosedanjega (javnega, političnega) dela ali programa. Podrobnejše o rezultatih volitev za župana in občinski svet si lahko ogledate v priloženih tabelah spredaj V VOLILNI PRILOGI. Prav tako si iz tabel lahko ustvarite jasnejšo podobo o izvoljenih članih v svete krajevnih skupnostih. IN ŠE NEKAJ UGOTOVITEV iz rezultatov volitev za župana in občinski svet: Na vseh voliščih sta prevladali SDS in LDS, vendar pa se pri tem kaže zelo zanimiva slika. LDS je dobila največ glasov (če ne upoštevamo predčasnega glasovanja, glasovanja po pošti in volišča za invalide) le na treh voliščih v naselju Grosuplje: Družbeni dom I in Družbeni dom II ter OŠ Louisa Adamiča ter presenetljivo na Ilovi Gori. Če pri slednji pogledamo, zakaj, bo zadeva popolnoma jasna, saj so se prav v zadnjih mesecih na Ilovi Gori pod vodstvom dosedanjega župana Lesjaka izvajala obširna dela na vodovodu in rekonstrukciji vaških cest. Vendar je seštevek »ilovskih« glasov LDS kljub zmagi na tem volišču prinesel le 26 glasov, pri oddaji glasov pa so Ilovci Lesjaku namenili le 12 glasov več kot Struni. Na vseh ostalih voliščih v občini Grosuplje je zmagala SDS. Nova Slovenija - N.Si je dokaj dober rezultat dobila v Št. Juriju (103 glasove), SLS v Šmarju-Sapu III (72 glasov), socialni demokrati so največ glasov prejeli v OŠ Louisa Adamiča (69), DeSUS na Velikem Mlačevem (44), SMS v Domu obrtnikov (29), SNS v OŠ Louisa Adamiča (21 glasov), Zeleni Slovenije pa v Stari osnovni šoli (20), Mladi za Grosuplje v Šmarju-Sapu III (13), AS v Veliki Račni (10 glasov), Lista za razvoj Grosuplje v OŠ LA in enako število tudi v Stari osnovni šoli (8). S temi rezultati se je na grosupeljski lokalni ravni pokazala tudi ocena dosedanjega dela župana in občinskega sveta, kar ugotavlja tudi ena od dosedanjih (in bodočih) občinskih svetnic v prispevku, za katerega sem dal pobudo, naj vsi dosedanji občinski svetniki napišejo nekaj o svojem delu v preteklosti. Z njeno ugotovitvijo se globoko strinjam, saj je tudi po našem prepričanju najboljša reklama za pridobivanje volilnih glasov dosedanje delo tako župana kot svetnikov v posameznih političnih sredinah. Moj poziv ob koncu mandata pa je bil namenjen le svetnikom kot posameznikom, ki so nedvomno s svojim delom dali (ali pa so le želeli dati) nek pečat v občini. Tudi to se je pri političnih strankah v Grosupljem z volitvami zelo dobro pokazalo. In vse stranke, ki so dobile manj glasov kot na preteklih volitvah, se lahko vprašajo, kaj so delale napak, da so jih volivci ocenili tako. O obljubah, ki se potem realizirajo (ali pa tudi ne), pa pri Grosupeljskih odmevih ne pišemo preveč. Raje poskrbimo, da si tak PR stranke naredijo na enakomerno porazdeljenem časopisnem prostoru kar same. In tega so po našem mnenju kar dobro izkoristile tako leva kot desna stran - še celo tisti, ki so pred nekaj meseci zganjali trušč, da bodo prepovedali prejemati Grosupeljske odmeve na njihov domači naslov ali pa še prej, ko so se po »ukazu« PISATI ALI NE PISATI odločili za NE PISATI. V zadnjem času smo bili v Grosupljem tudi priča velikemu priseljevanju in dokaj nasilni pozidavi nekaterih kapitalskih naložb posameznih podjetnikov. Koncentracija volilnih glasov v urbani sredini pa dejansko ne razmišlja o aktivnem sožitju med mestom in podeželjem, temveč prej obratno. Pri tem samo s seštevkom vrednosti nekaterih nujnih projektov, ki jih bo moralo Grosuplje izvesti v naslednjih dveh mandatih, lahko trdimo, da s tako koncentracijo bolj obremenjujejo občinski prostor, kot pa prispevajo v nek socialno vzdržen razvoj in s svojim deležem zaenkrat prispevajo v občinski proračun občutno premalo. Škoda je le, da se vsaj mestno središče ni razvijalo celovito. Tem ugotovitvam pa lahko dodamo še to, da bodo tudi novopriseljeni v kratkem vso obljubljeno gospodarsko in družbeno infrastrukturo začeli pogrešati. Ob taki ugotovitvi pa sta možni samo dve rešitvi: del novopriselje-nih bo začel preprodajati svoja stanovanja in se izseljevati, del pa bo zagnal vik in krik in zahteval manjkajoče. Zato že zdaj lahko trdimo, da ne bo lahko ne za novoizvoljene občinske svetnike kot tudi ne za novega župana, pa kateri koli bo že izvoljen. Spomnimo pa naj še na nekatere druge primere, ko tako radi govorimo o solidarnosti in subsidiarnosti večine do manjšine. V tem primeru bi bilo prav, da govorimo tudi o solidarnosti koncentriranega kapitala do razumnega sobivanja. Z dokaj hitro primerjavo volilnih rezultatov za župana in občinski svet pa se kaže še ena specifična grosupeljska posebnost, ki bi jo lahko poimenovali »Kučanov sindrom«. Na nekaterih voliščih, kjer je prejela SDS (in njej najbližje stranke največ glasov), so volivci oddali glasove Janezu Les-jaku, ki sta ga podprli lDs in SD. Gre za volišča Stara osnovna šola Brinje, Dom obrtnikov, Čebelarski dom Spodnje Blato, Velika Stara vas, Zadružni dom Spodnja Slivnica, Gasilski dom Škocjan in Osnovna šola Šmarje -Sap II. V skupnem seštevku gre za razliko najmanj 145 glasov. Pa še nekaj je treba reči! Tisti, ki na letošnjih volitvah v občini Grosuplje niso prejeli od oddanih 7565 vsaj 250 glasov, kar bi jim zagotovilo mesto v občinskem svetu, bodo v bodoče morali resno razmisliti, ali se jim še splača izpostavljati predvolilnemu dogajanju. Vox populi, vox dei (glas ljudstva, glas božji) so dejali stari Grki. Počakaj-mo! Lahko pričakujemo še kakšna presenečenja? Vemo tudi, da se glas ljudstva lahko zelo hitro obrne, kar smo nekateri, ki smo se v preteklosti srečali s politiko, že občutili na lastni koži. V Grosupljem pa imajo nekateri »za vsak slučaj« še vedno kakšno karto v rokavu, s katero znajo omamiti ali pa utišati drugače misleče. V drugi volilni krog tako stopata dosedanji župan Janez Lesjak, ki sta ga podprli Pahorjevi SD-jevci in Kacinovi LDS-ovci, in Andrej Struna, ki pa ga po volitvah 22. oktobra poleg SDS, SLS, Mladi za Grosuplje in Lista za Razvoj Grosuplje podpira tudi N.Si. Zato lahko sklepamo: Če se bodo volivci, ki so v prvem krogu volili Mihaela Kadunca, odločili za Andreja Struno, potem mu je teoretično župansko mesto zagotovljeno. Kdo pa bo zbral, kje in na kakšen način čim več glasov, prepuščamo lokalnim političnim strategom in volilnim štabom, da dokončno prepričajo še neopredeljene volivce. Prepričanih ni potrebno prepričevati. Morda pa jih bo treba poiskati med tistimi dobrimi 45 % volivcev, ki se prvega kroga volitev niso udeležili. Želimo le, da bi bil preostanek drugega kroga predvolilne kampanje čim bolj korekten in kulturen. Je to v Grosupljem sploh možno? Za prijazno Grosuplje odgovorni urednik Jože Miklič Danes, za jutri. Za občino Grosuplje Hvala za zaupanje! Trudili se bomo, da bomo tako veliko zaupanje tudi upravičili. Občinski odbor SDS Grosuplje www.grosupolje.si Slovenska demokratska stranka Danes, za jutri. Za občino Grosuplje * LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE in wiB^fe hmM Občinski odbor LDS Grosuplje _november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 17 KULTURA FANTJE PO POLJ' GREDO ... Srečanje ljudskih pevcev in godcev - že devetič v Račni NADALJEVANJE S 1. STRANI Moški pevski zbor Samorastnik iz žalske fare in voditelj srečanja Iztok Perozzi. Martin Pečavar - Grgcov Tine iz Semiča je vinogradnik, čebelar, lovec, član petih društev, včasih pa tudi zaigra kaj na harmoniko. Je godec samouk. Gode in poje že več kot petdeset let. Kot sam pravi, je ''štiklce lovil na posluh''. Sedemnajst let star si je sam kupil harmoniko. Oče mu je ni hotel kupiti, češ: ''Če boš špilal, bo kmetija šla nazaj, bo njive šavje zarastlo, okno bo pa s klobukom za-mašeno.'' Zaigral je Staro svatovsko (ohcetno) polko in Triglav marš. Kranjski furmani iz Kranja so prišli na oder zauber oblečeni v lepe ljudske noše s konca 18. stoletja. Tako ime so si nadeli, ker je v Kranju močna furmanska tradicija, saj je bil Kranj stičišče furmanskih poti, tu so furmani menjavali konje in počivali. Sicer pa so člani Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. Že dvanajst let pojejo pesmi vseh slovenskih pokrajin, najraje pa gorenjske. Najbolj poznani so po koledovanju okoli novega leta. Skupino vodi Marijan Novak. Devet pevcev je zapelo Nocoj je ena luštna noč in Konjička bom nak'širala. Ljudski pevci iz Globokega (pri Brežicah) prepevajo že deset let. Po okolici zbirajo pesmi, ki so jih včasih peli med delom ali po njem, saj je tako šlo vse lažje od rok. Dokler ni bilo strojev, so si ljudje pomagali med seboj pri ličkanju koruze, metju prosa, ribanju zelja in repe, luščenju fižola, prebiranju zrnja. Pozimi so zbrani enkrat v eni drugič v drugi hiši skupaj predli, delali zobotrebce, tkali, pletli slamnate kite za copate in predpražnike ter skupaj prepevali in poslušali pripovedi. Stari ljudje še poznajo stare pesmi in napeve, celo v vsaki vasi je besedilo malo drugačno in prav tako napev. Vse to kaže na pogosto rabo in pestrost ljudskega izročila. Enajst pevcev je del lovskega pevskega zbora iz Globokega. Zapeli so nam Poj, poj ptiček moj in Vse rožce bom potrgala. Veronika Zajc iz Dobrepolja je mlado dekle, ki se v glasbeni šoli uči igranja na violino, to znanje pa prenaša na violinske citre, ki jih je igral njen ded in ji predal svoje znanje. Od šestega leta naprej že igra na ta poseben, redek ljudski instrument. Z desno roko drži lok in igra kot na violino, z levo roko pa brenka po strunah kot na kitaro. Zaigrala je tri pesmi: Sem deklica mlada vesela, Sto-parjevo polko in Miciko. Sestre Jakob iz Dobrne so prinesle na radenski oder pohorske pesmi, ki jih je napisal ljudski pevec in glasbenik Jurij Vodovnik, doma s Skomarja na Pohorju. Pevsko izročilo pet sester vpija že od malih nog, saj v družini gojijo družinsko petje. Vsaka stara pesem, ki jo zapoje-jo, jih spominja na otroštvo, na star- še, prijatelje in znance. Zapele so V šentlovrenški fari je fantič bil mlad in Kak luštno je živet. Bodeče neže iz Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja pojejo skupaj že petnajst let. Ime so si nadele po roži, ki je lepa, vendar tudi pika, kot ženske. Zapele so Fantič je hodil daleč v vas in Oj, mam-ca, mamca. Paridolske korenine prihajajo iz Gorice pri Slivnici (pri Celju). Ime simbolizira njihovo vztrajanje pri trdem delu za obstoj in preživetje v odročnih, redko naseljenih predelih na robu kozjanskega narodnega parka. Mladi so odšli, stari pa ostajajo, dokler bo šlo. Druži jih tudi ljubezen do ljudske pesmi, zato so nam zapeli Noč za nočjo premišljujem in Prišla bo vesela pomlad. Samorastniki iz Žalne niso ljudski pevci, njih druži zborovsko petje, bolj ubrano in vsi začenjajo istočasno. Vodi jih Drago Zakrajšek. Tako ime so si izbrali zato, ker so kot zbor sami zrasli in danes pojejo na koncertih, najpogosteje pa tam, kjer jim nikoli ne ploskajo, se je pošalil dirigent, na pogrebih. Zapeli so Čez tri gore in Tam u štajerski deželi. Za konec pa so vzdušje dvignili do vrhunca Ljudski godci Folklornega društva Lancova vas (Videm pri Ptuju). Pet glasbenikov, ki igrajo bas, dve harmoniki in dva klarineta, nastopajo že od leta 1983 doma in na tujem, celo v Singapurju so že nastopali. Trudijo se ohranjati star način igranja, kot so igrali včasih, in tudi glasba je stara, ohranjena dediščina ptujskega polja. Zaigrali so Sem fantič mlad vesel, Štirje fantje špilajo in Haloško polko. Igrali so še pozno v noč tudi na družabnem srečanju, ki se vsako leto kot po pravilu razvije po nastopih. Ljudsko izročilo je pomemben del duhovne kulture vsakega naroda. V njem je ohranjen spomin na življenje nekdaj. Ko še ni bilo radia in televizije, so se novice prenašale po ustnem izročilu, prav tako pradavni spomin na vse preživeto. Ljudske pesmi in pripovedi so v literarni obliki spominjale ljudi na težke in vesele dogodke in jih na tak način ohranjale še dolga leta. Pripovedovale so o vsakdanjem človekovem življenju, delu in praznovanjih, izražale so čustva in občutja, zato so bile ljudem blizu in so jih prepevali ob vsaki priložnosti, ko so prišli skupaj. Ni zastonj nastalo reklo: ''Trije Slovenci - zbor.'' Včasih so peli v družinskem krogu, bilo je več otrok in vsi so se od malih nog ob poslušanju starejših učili besedil in jih ni bilo treba nikoli posebej učiti. Kot odrasli so izročilo prenašali po ustnem izročilu svojim otrokom. Ljudje so se srečevali ob skupnih delih pozimi, ob likofih po težkih kmečkih delih skozi leto in so se znali poveseliti tudi s prepevanjem vsem poznanih pesmi. Nekaj tega vzdušja smo občutili spet ta večer v Račni. Za čudovito sceno iz buč in drugih jesenskih pridelkov je poskrbela Marinka Adamič, za snemalno kamero je bil Darko Kavšek, za ozvočenje je poskrbel Franci Kraškovic, za pogostitev pa Mesarstvo Cvetan in Branka Krnc. Finančno so prireditev med drugimi podprli Občina Grosuplje, Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ivanč-na Gorica, Krajevna skupnost Račna in Pekarna Grosuplje. Marija Samec NA NASLOVNICI: Ljudski pevci Zarja iz Račne. SLIKA SPODAJ: Veronika Zajc iz Dobrepolja je zaigrala na dedove violinske citre. Vse foto TD Račna. Predstavitev knjige in prireditev ob dnevu reformacije ODMEVI PRVE SVETOVNE VOJNE V ŽUPNIJI ŠKOCJAN PRI TURJAKU. Župniki so bili včasih redki ali edini izobraženci v kraju, zato so pogosto puščali globoke sledove v kraju in ljudeh. Janez Jereb pa je s svojo široko razgledanostjo in neverjetno delavnostjo ostal v spominu še dolge rodove. Prizadevni kulturni delavci iz Škocjana, ki so po delavnosti dostojni nasledniki župnika Jereba, so začeli raziskovati njegovo življenje in po delih objavljati odlomke iz župnijske kronike. Letos so izdali tisti del, ki je bil posvečen prvi svetovni vojni. Knjigo so predstavili v cerkvi sv. Kancijana, v nedeljo, 29. oktobra 2006, po deseti maši, ob 100-letnici prihoda Janeza Jereba v Škocjan. Prelat dr. France Oražem je osvetlil osebnostne lastnosti Janeza Jereba. Vsakega človeka oblikujejo trije elementi: to, kar je prinesel s seboj ob rojstvu, torej podedovane lastnosti; to, kar je prispevalo okolje, v katerem je živel; in to, kar človek sam naredi iz sebe, kako dane talente izrabi, to je samovzgoja. Janez Jereb se je rodil v Ljubljani, v srednje izobraženi družini, v kateri so vladali red, spoštovanje, ljubezen in razumevanje. Ko mu je umrl oče, se je navezal na šentjakobskega župnika protonotarja Janeza Rozmana, ki je bil dober, delaven človek in goreč duhovnik, vzoren pridigar. Pridigal je tudi na Jerebovi novi maši. Jereb je kot kaplan deloval v Žužemberku. Tudi tu je sodeloval z dobrim in delovnim župnikom Mihaelom Tavčarjem. Ob takih ljudeh se H Janez Jereb V 3FGM!N v svetovni vojni K>I4 1038 padlim vojakom IZ ¿KOCJANA MC14VHII K Ijinvfi Mtt ELAIti AMT HLmANi sorti "rt l i ud KBA±DV|£ FB KHKA! nit 31$™ iTUlAJ Jflil Odmevi prve svetovne vojne v župniji Skocjan pri Turjaku maj 64 let star je umrl, pokopan pa je na Kopanju. Ljudje, ki so veliko pretrpeli, so postali zato bolj žlahtni in plemeniti in to prav gotovo velja za škocjanskega župnika Janeza Jereba. Dr. Edo Škulj je predstavil svoje delo pri izdaji knjige Odmevi prve svetovne vojne v župniji Škocjan pri Turjaku. Župnik Janez Jereb je takoj po prihodu v Škocjan začel pisati župnijsko kroniko. Ohranjene so štiri knjige, peto, ki jo je napovedal v četrti knjigi, je verjetno vzel s seboj ob odhodu iz Škocjana in se je izgubila kot vsa druga njegova zapuščina. Knjige velikega formata obsegajo skupaj 1145 strani, pisanih z na-livnikom v skoraj lepopisni, vsekakor pa zelo čitljivi pisavi. Po slogu je Jerebovo pisanje na meji med zgodovino in kroniko. Jereb je bil zelo ustvarjalen. Napisal je tudi 50 knjig pridig. Organiziral je izobraževalno društvo in vsa predavanja zapisal, spisal je spomenico Marijine družbe, žal so se vsi ti zapiski izgubili. Kronike pa so ostale in so bogat vir dogodkov doma in po svetu. Dr. Škulj je iz 3. in 4. knjige izbral pričevanja o prvi svetovni vojni. Iz teh krajev je bilo 126 fantov vpoklicanih, 29 jih je padlo. Župnik Jereb se je z vsemi dopisoval. Kar 1500 pisem je prepisal v kroniko, prav tako pripovedi, ki so mu jih povedali domači, kako so živeli in umirali naši vojaki na frontah. Jereb je pisal prošnje za dopuste, premestitve, tolažil domače, pošiljal pakete. Iz njegovih zapisov se zrcali vsa tragika prve svetovne vojne, ki je sicer opisana v mnogih knjigah, zelo malo pa je takih osebnih pričevanj, kot jih srečamo v Jerebovi kroniki. Knjigo je na pot med bralce pospremil tudi pobudnik teh kulturnih dejavnosti Jožef Marolt. Zaradi takih plemenitih in delovnih ljudi, kot je bil Janez Jereb, smo Slovenci obstali. Zato urejajo tudi park okoli cerkve s spomeniki slavnih mož, ki so delovali v teh krajih. je oblikoval v poštenega, delovnega, notranje urejenega in dobrega človeka. Vse te lastnosti je pokazal že v svoji prvi fari Sv. Vida nad Cerknico, kjer se je lepo razumel s farani in je sezidal novo cerkev. V Škocjan je prišel na povabilo faranov, ki so tudi želeli novo cerkev. Takoj se je lotil dela. Pregledal in dopolnil je načrte, sedemkrat obhodil vse vasi in prosil za darove za cerkev. Začeli so sekati les, žgati apno, voziti opeko. V maju 1907. leta so začeli cerkev zidati, v oktobru je bila cerkev že končana. Župnik Jereb je tudi sam vodil cerkveni pevski zbor, učil je mlade organiste in jih usmerjal v orglarsko šolo, kar 13 jih je vzgojil. Nabavil je inštrumente in organiziral verjetno prvo godbo (20 mož in fantov) v Sloveniji, sam pisal in prirejal skladbe. Tudi risal je in v knjigi je objavljenih kar nekaj njegovih skic. Pri njem so se zbirali kulturniki in župniki: pisatelj Fran Saleški Finžgar, ki je služboval v Želimljah, pesnik Anton Medved, ki je bil duhovnik na Turjaku, in pisatelj Fran Jaklič iz dobre-poljske župnije. Petdesetletnega je prizadela bolezen, da se je odpovedal fari in se preselil v Čušperk, ko- NA PREDVEČER DNEVA REFORMACIJE V ponedeljek, 30. 10, 2006, na predvečer dneva reformacije, pa so predstavitev ponovili v prenovljeni učilnici škocjanske šole na hribčku nad cerkvijo. Nastopile so grosupeljske Lastovke pod vodstvom Mojce Intihar in člani domačega kulturnega društva: Martin Tomažin je Dr. France Oražem govori o župniku Janezu Jerebu v cerkvi sv. Kancijana. Dr. Edo Škulj predstavlja svojo knjigo Odmevi prve svetovne vojne v župniji Škocjan pri Turjaku. zaigral Jakličevega Toneta Krivano-ga, na harmoniko je igrala Polona Virant. Maja Sodja in Andrej Adamič sta prebrala odlomka iz nove knjige, Polde Blatnik pa pesem Toneta Pavčka Starosvetnosti. Jan Grčar z Železnice je zaigral na trobento, instrument, ki ga je učil igrati tudi župnik Jereb, prireditev pa je vodila Nina Kralj. Osebnost župnika Janeza Jereba in novo knjigo Odmevi prve svetovne vojne v župniji Škocjan pri Turjaku sta predstavila dr. France Oražem in dr. Edo Škulj, ki je besedila izbral in le toliko popravil, kot je bilo potrebno. Izločil je župnijsko dogajanje, da je ostal poudarek le na prvi svetovni vojni. Knjiga je zanimiva za krajane Škocjana, seže pa tudi čez meje občine Grosuplje, saj so v njej zbrani zapisi o domačinih, ki so sodelovali v prvi svetovni vojni. Jožef Marolt pa je povedal, da je knjiga dostopna po ceni, ki pokrije le materialne stroške, da bo tako dostopna vsem krajanom. Do sedaj je bila kronika na voljo le redkim študentom in raziskovalcem, postopoma pa bo v knjigah na voljo vsem. To je bogastvo, ki se ga ne da kupiti. Kdor ne časti svojih prednikov, ni vreden biti njihov naslednik. Knjigo Odmevi prve svetovne vojne v župniji Škocjan pri Turjaku je izdal Župnijski urad Škocjan ob podpori krajevne skupnosti, kulturnega društva in gasilskega društva. Marija Samec EPZ Lastovke z dirigentko Mojco Intihar so popestrilelpsslfi^ v čast prazniku reformacije. - Foto D. Samec november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 18 OLZD RAVj A-SMEfl j E?OI^R/VJA-SMElfJBPOI^RAV|A-SH£HjEPOLZDRAVJA-SMEI^ Ef OLZDRAVJA-SMEH J OT OliDIUVJ A-SMEIUEP0L7DMYJA-SME^ " * p o l V z o s a v t a -* " m r v ta t te v * n ▼ n //2 ^ KAKO JE ŠKODLARJEV JANEZ GREŠNI DUŠI POMAGAL Pred mnogo leti so Škodlarjeva stara mati Janezu večkrat prigovarjali: »Janezek, če boš kje na samem slišal stokanje in tarnanje, vedi, da je to trpeča človeška duša, ki se za življenja ni spokorila storjenih grehov. Nespokorjena duša ne more na oni svet, zato tava po zemlji, ječi in prosi žive ljudi pomoči. V takem primeru vselej glasno vprašaj: 'Duša grešna, kaj želiš'? Željo izpolni, če le moreš, to je tvoja sveta dolžnost!« Tako so ga večkrat poučili stara Škodlarjeva mati in Janez si je to dobro zapomnil. Naročilo je bila sled starega poganskega verovanja o neodrešenih duhovih umrlih, ki se potikajo po svetu in iščejo pomoči pri usmiljenih ljudeh. Desetletje kasneje je Škodlarjev Janez pozno zvečer koračil skozi Blatni boršt. Bil je pri teti na kolinah in se je zakasnil. Prišel je ravno na sredo gozda, ko zasliši za debelim gabrom sopihanje in stokanje. »Grešna duša je!!!« ga je spreletelo. Imel ga je malo pod kapo in še strah ga je bilo, zato se je zadrl v temo: »Duša grešna, kaj bi rada?« »Malo papirja mi daj, da se bom obrisal,« se je zaslišalo izza drevesa. Tedaj se je trpeča duša sklonila malo naprej in Janez je v luninem soju prepoznal sosedovega Naceta, ki se je vračal s popoldanske izmene v tovarni. »Veš, nekaj me je nanagloma zasvedralo v trebuhu, pa sem moral počepniti za drevo,« je pojasnil. Janez ni imel pri sebi kaj primernejšega, zato je Nacetu za najnujnejše strgalo vrgel časopisni papir, v katerega mu je teta malo prej zavila klobase. »Na, pa se očedi,« je dejal ves vesel, ko je videl, da nima opravka s pravimi duhovi. Potem sta skupaj nadaljevala pot. Za debelim gabrom pa je ostal duh, ki zagotovo ni odšel na oni svet, ker je bil bolj zemeljske narave. Janezu je bilo po tistem lep čas toplo pri duši, saj je vestno izpolnil naročilo stare matere. ni ocvirek Srečam starega znanca in ga pobaram: »Si dobro volil v nedeljo na lokalnih«? »Sploh nisem šel volit,« odgovori in malomarno zamahne z roko. »Kako, da ne,« sem začuden, »saj si doslej redno prihajal na volišča?« »Veš, se tako grdo podpišem, da bi se mi vsi smejali,« mi je odvrnil in se kislo nasmehnil. LS PODOBNICA V kotičku smo imeli sliko s cvetlicami, ki so vas prav gotovo spomnile na kak slovenski pregovor, povezan z njimi, na primer: »V rožah je zdravje«, »Govori, kot bi rožice sadil«, ali v prenesenem pomenu: »Bil je nekoliko v rožicah« in tako naprej. Vsem, ki ste našli take in podobne rešitve, gredo čestitke in vzpodbuda za naprej. Tudi tokrat si bomo pomagali z rastlinami. Poglejte podobo in poiščite pripadajoč pregovor, reklo ali besedno igro. ha, HA, HA, HA, HA, HA, PRED 100 LETI SAJ JE VSE EN ŠMORN »Dedec, nocoj si pa pozen, tri je že ura,« pravi žena možu in se obrne v postelji. »Ženska, daj no mir, kaj se razburjaš; če bi ostal doma, bi bila sedaj ravno tako ura tri,« zabrunda mož in si prične sezuvati čevlje. MALI OGLAS Izginila mi je denarnica z desetimi kronami. Najditelja ali tatu lepo prosim, naj mi pošlje vsaj potrdilo, da denarja nisem zapravil jaz, kar vztrajno trdi moja žena! PREDNOST JE SAMOUMEVNA Dva zajetna gospoda se srečata na ozki poti, a se nobeden od njiju noče umakniti v blato. Tedaj pravi eden: »Kdo pa vam čisti čevlje?« »Sluga v hotelu,« odgovori vprašani. »Jaz pa si jih moram čistiti sam, torej se boste morali umakniti vi,« meni prvi trebušnik. Smešno lahka križanka (S PESNIŠKIM DODATKOM) 1. Sem edina in trojna, začetek močem in konec stvarem. Ugani, kdo sem? 2. Kaj vidi navaden Zemljan vsak dan, škof poredko, papež pa nikdar? 3. Lesen špiček, bronasta kravica in železen teliček? 4. Katera ura kaže samo lep čas? 5. Čim bolj je ravna, tembolj je težavna? 6. Celo noč igrajo, na koncu pa ugotovijo, da so vsi zaslužili? Odgovori: 1. črka m, 2. sebi enakega, 3. zvonik, zvon in zvonjkelj, 4. sončna, 5. cesta v Benatu, 6. godci. Kratice za igrive glavice VPLKT so bile kratice, ki so se nanašale na človeško telo, natančneje na hrbtenične kosti, ki jim pravimo vretenca. Poenostavljeno bi jih razvrstili takole: vratna, prsna, ledvena, križnična in trtična. Novo kratičje ne bo težko, saj obsega le štiri kratice: PPJZ . Ubesedene se nanašajo na čase v obsegu enega leta. Kdor jo bo rešil, bo v poudarjenem navpičnem stolpcu lahko prebral, kako bi pravzaprav morali imenovati župana zelo majhne občine. Vodoravno: 1. tesen (zemljepisno) 2. juha (ljudsko) 3. povečevalno steklo 4. jutranja pijača 5. hrvaška valuta 6. temni deli dneva 7. morski sesalec 8. organi vida Pesniški dodatek (Za lažje iskanje gesla) Če županu daš še »čič«, bo nastal podoben tič. Eden takih bil je pesnik, ki dobro sukal je peresnik. Rešitev iz prejšnje številke: S A D E Ž E Turist (silno dolg): »Ali bi lahko dobil pri vas prenošišče?« Kčmar: »Tako dolgih postelj pri nas pa nimamo. Morda bi šli na kegljišče leč? Vremenska prerokovanja ZA MESEC LISTOPAD (NOVEMBER) 1. Če na mrtvih dan deži, se rad sneg prismeji. 2. Kakršno vreme na Lenarta kane, tako do božiča ostane. 3. Martin naj bo suh, da bo na polju rasel kruh. 4. Če na Cecilijo grmi in treska, bo ob letu žita ko peska. 5. Katarina nam ne laže: po sebi prosinca vreme kaže. 6. Sneg na Andreja - sto dni leži in žito mori. Opravičilo: Pri vprašanju štev. 10 je pri prenosu iz črkovnega v številčni zapis prišlo do neljube napake: pod a) bi moralo biti zapisano po 50 letih, pod b) pa po 60 letih. Kdo pravi, da ne vem! 1. Kdo je domačemu psu najbolj soroden? a) morski pes b) kenguru c) veverica 2. Katerega leta se je rodil pisatelj Louis Adamič? a) l888 b) 1892 c) 1898 3. Kaj se širi najpočasneje? a) elektrika b) zvok c) svetloba 4. Kako so po naše naslavljali cesarja Franca Jožefa? a) blagorodni b) vzvišeni c) presvetli 5. Katero barvilo omogoča osnovno asimilacijo? a) klorofil b ksantofil c karotin 6. Koliko različnih elementov gradi amonijak........ 7. Kdo so bili mostiščarji? a) pobiralci mostnine b) prebivalci stavb na koleh c) graditelji mostov, daljših od 10 m 8. Kateri material je sv. Jožef največ uporabljal? a) kamen c) les d) platno 9. Katero vzgojno sredstvo je učitelj v starih časih največ uporabljal? a) kredo b računalnik c) palico 10. Kje so pri nas gradili ozkotirne železnice? a) v večjih mestih b) za gozdarske potrebe c) za povezavo z drugimi državami Rešitve iz prejšnje številke: 1.a, 2.devet, 3.a, 4.b, 5.c, 6.b, 7.a, 8.b, 9.b, 10.b november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 19 HEC - STRANKE - V KRIZI Čeprav se po zmedenih medijih govori, da so stranke v krizi, porednik EHO CAJTNGOV ugotavlja, da to pa že ne bo držalo, saj jih je vsako leto več, kar pomeni, da so stranke perspektiva. Na primer: Ena od zelo perspektivnih je STRANKA VRTIČKARJEV ZELENEGA GRABNA. Zdaj menda celo POREDNIK pravi, da bo za prihodnje volitve preregistriral kar svojo VELEUPELJSKO GOSTILNIŠKO AGENCIJO. »Golaža glih ne bomo kuhal, bomo pa sem pa tja kakšno zakuhal,« je še dodal. IDIOTI Glede na skoraj polovično volilno udeležbo, bi lahko tiste, ki se jih iz opravičljivih razlogov niso udeležili, poimenovali tako, kot so jih stari Grki - IDIOTI. ZVEZDA DANICA JE S SVOJO IZJAVO ODŠLA V ZGODOVINO. Na enem izmed predvolilnih srečanj na Jančah je menda ZVEZDA DANICA j0ežku dejala: »Raje plešem na Jančah na kostanjevem pikniku kot na festivalih, ki jih pripravljajo v Janševi stranki,« - in nato odšla v zgodovino. ZMAGA JE ŠELE ZAČETEK ali: LUBLANA JE BULANA. Prvo geslo so imeli zapisano POhArjevi somišljeniki na plakatih pred volitvami. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za letošnje lokalne volitve, le v Ljubljani še niso čisto prepričani, kakšno Lublano bi radi. LE NASMEH BO BOLJ GRENAK! Nekdanja ljubljanska županja Viktorija Potočnik je dva dni pred volitvami 2002 podpisala pogodbo s švicarskim podjetjem za gradnjo sporne ljubljanske vzpenjače. Dosedanja ljubljanska županja Danica ZVEZDA pa je prav tako dva dni pred letošnjimi volitvami podpisala (sporno?) urbanistično pogodbo o megalomanskem Potniškem centru Ljubljana (železniški in avtobusni štacijon - LPP). Ko bo Jankovič videl, kakšno jajce mu je podtaknila, ne bo več govoril o rokih in se tudi ne bo več tako PREŠERNOVO smejal. BO LJUBLJANSKA VZPENJAČA REŠEVALA REGIONALNI PROGRAM? Nekatere sodelujoče občine v LJUBLJANSKI URBANI REGIJI se zdaj že sprašujejo, ali bo morda LJUBLJANSKA VZPENJAČA REŠEVALA REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM. »Ali pa bo morda le obratno?« se sprašujejo nekateri regioskeptiki. 22 PROGRAMOV ČLANA FORUMA 21 Poleg nogometnega stadiona svetovnega formata in LPP-ja bo IZVOLJENI ljubljanski špan moral uresničiti še vsaj 20 obljubljenih velikih projektov. POČAKAJMO! KAJ JE REKEL SLIKE KANDIDATOV ZA SVETNIKE Obraz enega od VELEUPELJSKIH kandidatov. ... ROP(OV) Tone? pred nekaj meseci Jankoviču: »To si pa pozabil povedat, da te je politika nastavila... Jest sm te nastavu...« ROPOV TONE? kmalu po 19. uri, 22. oktobra 2006: »To je ROP naših glasov za svetnike v komunskih svetih,« ko je videl rezultate lokalnih volitev na državni ... KACINOV JELKO? dr. Mateju Lahovniku, odhajajočemu podpredsedniku LDS: »Adijo, najšibkejši člen! Saj te je ROPOV TONE nastavu.« ... KACINOV JELKO? prav kmalu po 19. uri, 22. oktobra 2006: »To je plebiscitarni dokaz, da mora vlada odstopiti od položaja. Če bo šlo tako naprej, nam bo v naslednjih letih pobrala skoraj vse poslance v državnem zboru.« ... JANKOVIČ? MAGNIFICU: Magnifico je... Obraz kandidata za svetnika pred volitvami. Obraz kandidata za svetnika po volitvah. INZUNANJE SLAVOJ ŽUŽEK ŠEL ZARES NA BOBEN? - DRUGIČ Zadnjič smo pisali, da je Slavoj šel na (ZLATI) BOBEN. Resnica pa je nekoliko drugačna: Od nekega judovskega filozofa Cohena smo izvedeli, da je Žužek prepisal njegove filozofske misli in jih prodajal za svoje. Jud Cohen Žužka pošilja na BOBEN in ga toži za šest milijonov ameriških dolarjev. (naslov ene od njegovih pesmi) ... JANEZ JANŠA? na poslansko vprašanje o kako je zadovoljen s svojim delom in z delom ministrov ter o (ne)spoštovanju zakonov in zavajanju mag. Milanu M. Cviklu v ponedeljek, 23. oktobra 2006: ».zato se (opozicija - o.p.) tudi potem na volitvah poteguje za drugačen rezultat, kot ga je dosegla na tistih, na katerih je postala opozicija. To bolečino razumem in nimam nobenih problemov v zvezi s tem. V tej državi obstajajo tudi institucije, ki ugotovijo pravnomočno in tudi dokončno, ali je nekdo kršil zakon ali ne. Govoriti kar tako na pamet, da ministri kršijo zakon, je sicer normalno za določen del opozicije, ne pomeni pa, da je to res. Ko gre za politično odgovornost obstajajo instituti, ki jih uporabljate. Gre za interpelacijo, če opozicija misli, da je minister kršil zakon ali ustavo, lahko vložijo interpelacijo. Dve ste vložili, še kakšnih 8 pa napovedali. Vlada bo z veseljem na to odgovorila in dokazala, da očitki ne držijo.... « KAJ JE NATO UGOTOVIL JELKO? Da ima NOTRANJEGA SOVRAŽNIKA, ampak (to pot) kar znotraj lastne stranke. Človek človeku volk! KAJ BO STORIL PODREDSEDNIK MATEJ LAHKOVNIK? Raje si bo zvrtal luknjo v koleno, kot da bi postal član sedanje vlade. Prosim, nikar - ne eno, ne drugo! DIMNIKARJI - SAMO 160 sit na.! V preteklih mesecih, predno se je začela kurilna sezona, so lastniki nekaterih dimnikov lahko ugotovili, kako poceni so dimnikarske storitve. Računajo samo 160 sit. Ampak na minuto, ne na uro! PERSPEKTIVEN POKLIC »Ko bom velik, bom dimnikar,« je izjavil eden od učencev VELEUPELJSKE OSNOVNE ŠOLE devetega razreda. Vsi sošolci so se mu smejali. Čez deset let bo to najbogatejši VELEUPELJČAN. Ali se mu boste potem še smejali, dragi sošolci? BAKER - DOBER PREVODNIK V zadnjih nekaj mesecih v črnih kronikah vedno bolj pogosto najdemo zapise o odtekanju bakrenih žlebov (ne deževnice po žlebovih) s streh na odpad, saj baker tam plačujejo menda celo po 1000 tolarjev za 1 kg. Predlog za rešitev tega problema: Ker vemo, da bi morali biti žlebovi ozemljeni, je najbolje, da ozemljitev zamenjajo za FAZO. BELEZN PRAVLJICA . Nekoč je imel oče tri sinove: dva sta bila pametna, tretji pa je bil zemljemerec. IZ BREZUPNIH VIROV smo spet izvedeli, da se je j0ežek Zagraški Z MEŠANO (beri narazen!) HRVAŠKO-SLOVENSKO ekipo spet klatil po primorskih vinorodnih krajih. NA SOCERBU: PREMISLIL SI JE Že zadnjič pa smo zapisali, da je sodeloval pri meritvah zemeljske težnosti tudi na eni zanimivi gravimetrični točki v kleti gradu Socerb. Ko je najemnik gradu izvedel, da smo ga proglasili za Gorenjca (ki ni niti Primorec, ampak je Prekmurec), nam je lastnoročno natočil dva deci dobrega refoška. Nato nam je zaupal kar za tri dneve ključ od te razvpite grajske kleti. Ključ pa tako velik kot v kakšni cerkvi, le da je bilo vina v tej kleti neprimerno več! Zato najemniku nismo veliko škode napravili. Spili smo le nekaj litrov vina in pojedli do konca ogromen pršut. NOŽ SMO PREPUSTILI HRVAŠKI KOLEGICI, s katerim se je urno lotila pršuta. KLET POTRODNEVNEM MERJENJU (Glej dokaze - zamaški!) 800 LET STARO VINO tja do REKE. Na spomeniku ob križišču pa še danes lepo piše poleg hrvaškega in italijanskega jezika tudi v slovenščini: »Ta spomenik je svojim najboljšim sinovom postavilo ljudstvo.« Torej: Dokazi so tu, dragi politiki! POGLEDA Z MEJNEGA PREHODA - TUDI TUKAJ JE SLOVENIJA: IN MEMORIAM - BRODY-u »Tudi Brody je tisto, kar skuham. Rad naredim testenine z zelenjavo, ki jih skuham v veliki količini, da je dovolj za oba.« Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil najboljši prijatelj Ravno se je navadil na vegetarijansko prehrano, pa so ga zvile resne družbene težave njegove neposredne okolice. Naj počiva v miru in naj si v večnih loviščih skupaj z Arturjem privoščita kakšen priboljšek! Slava njima! Žalujoči vsi, ki so ju poznali. - proti Hrvaški in Jošku Jorasu - TUDI TUKAJ JE SLOVENIJA. DISKURZ Janez D. je pred kratkim podaril medaljo Zemljemerski zvezi Slovenije, samo nekaj dni pozneje pa je NEKI Jani razložil, da bodo zemljemerci s popisom nepremičnin (v katerega spada tudi popis stanovanj in poslovnih enot) postali čisto navadni birokrati. »Spoštovana državljanka, popisovanje premoženja je velika neumnost. Kaj vse si bodo še izmislili birokrati!,« je zapisal Janez D. Eden od zemljemercev, ki ni član Zveze in ki mu v kratkem obetajo naprtiti RAZVPITI POPIS poleg rednega dela v rednem delovnem času brez dodatnih poplačil, bi zares rad vedel, kaj je zares potrebno za narodov blagor. »Bolje nič delati, kot pa delati neumnosti!« je še dodal. STRAŠILO To pot nam je uspelo odkriti tisto znamenito najstarejšo buteljko na Slovenskem. »Hvala Bogu, nismo je poskusili niti odpreti,« nam je na koncu dejal najemnik gradu. ISTRA JE NAŠA! Kljub temu da naši politiki radi zakomplicirajo glede meje, pa smo Z MEŠANO HRVAŠKO-SLOVENSKO zemljemersko ekipo brez posebnih težav (le na carini je malo dlje trajalo!) odšli kar nekajkrat tudi čez mejo. Tako smo tudi pri spomeniku ob križišču v Plovaniji izmerili, kako težki so Hrvatje. Pa se je j0ežek spomnil, da je pred več kot četrt stoletja prav tu zakoličeval križišče in še nekaj drugih cest po ISTRI vse Tako grdega strašila pa že dolgo ne obletavajo NOBENI PTIČI. Še več! Srake so celo lani nakradeno koruzo zaradi samega strahu prinesle nazaj. LAPSUSI - Knjižnica je objavila Novosti iz DOMOBRANSKE zbirke. - Občina je objavila JAVNI razpis za UDARJENE študente. - Urednik Grosupeljskih odmevov je v letošnjem letu praznoval srebrno POKORO. - Največ poslancev na DRŽAVNEM KORU bo tako imela spet Janševa stranka. PRIPOROČILO OB SNEMANJU DOKUMENTARCA Na RAČENSKEM POLJU bodo menda snemali dokumentarni film o življenju prebivalcev ob njem. Filmarji pa so jih že obvestili, naj se v času snemanja ljudje zadržujejo bolj znotraj svojih hiš, da ne bi pokvarili kakšen kader. Priporočilo velja do nadaljnjega. PONUJAMO MU ALTERNATIVNO REŠITEV Spotoma smo tudi izvedeli, da je neki prebivalec iz bližine KOŠČAKOVEGA HRIBA, kljub temu da je bil nagrajen z Ježkovo nagrado, vsako soboto redno v gostilni HRI - BAR. Zato mu grozijo, da mu bodo zrezali tudi RADIO GA-GA za najmanj 2 uri. Če bo v težavah glede zaposlitve, mu ponujamo alternativno zaposlitev v VELEUPSLJKI GOSTILNIŠKI AGENCIJI. Plača bo dobra: Za dva deci na dan se bo že našlo. MED LJUDMI, VREME, KINOLOŠKI KOTIČEK november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 20 DRUGO SREČANJE SOŠOLCEV Lansko leto smo se prvič srečali sošolci, ki smo leta 1945. v svobodni Sloveniji začeli hoditi v šolo v Št.Jurij. Nekateri se lani iz različnih razlogov srečanja niso mogli udeležiti, zato smo se organizatorji odločili, da tudi letos pripravimo ta veseli dan. Hoteli smo privabiti tudi tiste, ki se nam lani niso mogli pridružiti. Malo smo bili zaskrbljeni, da ne bi pokvarili prijetnega lanskoletnega vzdušja, pa smo vseeno vztrajali. Veseli smo, da nam je uspelo ponovno pripraviti ta res veseli dan, saj so nam mnogi rekli, da jim je to najlepši dan v letu. Lansko leto se nas je zbralo osemindvajset, letos pa prav toliko, saj je letos nekaj lanskoletnih manjkalo, prišlo pa je nekaj novih. Uspelo nam je, da se nam je letos pridružila tudi sošolka Marija Kra-pinšek, rojena Rebolj, ki sedaj živi v Holandiji, pridružil pa se nam je tudi njen mož, ki je bil vesel, da se je lahko tudi on udeležil našega srečanja. Sošolki Albinca Bohova in Božica Bo-štetova pa sta telefonirali med našim srečanjem in nas vse prav lepo pozdravili. Na vprašanje, na koliko let naj pri- pravimo srečanja, je nekdo vzkliknil: ''Vsako leto še trideset let!'' Temu je sledil vesel aplavz, kar pomeni, da smo se strinjali, saj ne vemo, kolikokrat se bomo res lahko še srečali v takem številu. Čas, ki ga imamo še na voljo, je treba kar najbolje izkoristiti. Čas namreč teče naprej in se ne zmeni za ljudi, vseeno mu je, če se še kdaj srečamo, zato pa moramo za to sami poskrbeti. In organizatorji smo obljubili, da se bomo še naprej trudili, če bo treba, tudi še naslednjih trideset let. Jožica Sklepič NAJBOLJŠI ČLOVEKOV ŠTIRINOŽNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! VREME V GROSUPLJEM: Oktober 2006 Po nadpovprečno toplem septembru se je zgledoval tudi oktober, ki je bil poleg tega še zelo skop s padavinami. Prve dni meseca smo bili deležni za ta čas precej visokih temperatur, saj so se te povzpele nad +23 °C. Topli pa niso bili le popoldnevi, ampak tudi jutra, zaradi česar je bila srednja dnevna temperatura 3. oktobra celo nad +19 °C (tako topli dnevi so običajno junija ali konec avgusta). Daleč najtoplejše jutro je bilo 4. oktobra, ko je zaradi močnega jugozahodnega vetra termometer ob 5. uri kazal +21,4 °C. To je bila tudi najvišja temperatura tistega dne, kajti tekom dopoldneva se je od zahoda povsem pooblačilo in popoldan se je zaradi hladne fronte in dežja v nekaj urah ohladilo na +13 °C. Zabeležili smo manjšo nevihto, kateri je skozi noč sledil rahel dež. Naslednji dan je bilo še večinoma oblačno, nato pa se je tekom noči od severa razjasnilo in 6. 10. je bilo v meglenem jutru že precej bolj sveže. V dneh ob koncu prve dekade smo prišli pod vpliv območja visokega zračnega pritiska, zaradi česar se je zjutraj v Grosupljem redno pojavljala megla, ki se je razkrojila šele okoli 11. ure. Popoldnevi so bili sončni in prijetno topli; najvišje temperature so se gibale okoli +18 °C. Zelo podobno vreme je bilo tudi v začetku druge polovice meseca, le da se je nekoliko ohladilo. Zaradi zmernega vzhodnega vetra in jasnih dni je zračna vlažnost nekoliko padla, kar je pomenilo manj jutranje megle. Posledično so bila jutra hladnejša in tako je bila 17. 10. zabeležena prva slana. Pod ledišče se je živo srebro spustilo tudi naslednjega dne. V začetku tretje dekade se je vremensko dogajanje spremenilo. Vetrovi so iz vzhodnih smeri obrnili na zahodno in pričel je dotekati toplejši in občasno bolj vlažen zrak. Čez dan se je znova ogrelo nad +20 °C. Jutro zadnjega dne v mesecu je postreglo z močno slano, čez dan pa se je na nebu pojavilo več koprenaste Turški vpadi na slovensko ozemlje 7. del - HERVARD TURJAŠKI Po mnogih slovenskih krajih so se sredi 16. stoletja resno lotili gradnje različnih utrdb in prav tako tudi obrambne organizacije. 1553 so turškega Sulejmana močno motile družinske intrige, ki sta jih pomagala širiti predvsem njegova mlada in lepa žena ruskega rodu Roksola-na - Hurem in njen zet Rustem. Ti prepiri so pripeljali celo tako daleč, da je sultan dal usmrtiti svojega najstarejšega sina Mustafo. 1557 leta je Mehmed Sokolovič kot veliki vezir (glavni sultanov svetovalec in namestnik v pokrajini) postavil za patriarha v Peči svojega sorodnika Ma-karija Sokoloviča. Na težke čase za slovenski narod spominja tudi zapis Primoža Trubarja v posvetilu h knjigi »Ta prvi dejl tiga novi-ga testamenta«, ki je bil prav tako natisnjen leta 1557, ko poleg pisanja o sebi, svojem šolanju, nastanku svojih knjig, o veri ... spregovori tudi o življenju Slovencev in Hrvatov: »Oba naroda slovenskih in hrvaških dežel se mi na- mreč srčno smilita ... ker morata prebivati in stanovati na turški meji in se nimata nikamor drugam dejati niti kam ubežati, ker je Turek zavzel in venomer čedalje bolj zavzema najboljši in največji del njihovih dežel in trgov, ker Turki in martolozi (pripadniki plačanih obmejnih enot, običajno kristjani) skoraj vsak dan mnogo ljudi pobijejo, po-davijo, polove, z ženo in otroki odvedejo, ločeno prodajo v večno, bolj kot živinsko sužnost za sramotno in nenaravno uporabo ... « Zapisal pa je tudi vzrok takemu pisanju ter željo, da bi dosegel določen vpliv: »In tole pripovedujem na dolgo v nemškem jeziku (ki ga ne znam posebno dobro) na začetku slovenske knjige ... zaradi nekaterih Nemcev, ker mojemu govorjenju in poročanju, češ da Turki tako grozovito in brez prenehanja, kakor sem zgoraj povedal, mučijo Slovence in Hrvate ... težko verjamejo in ker imajo nekateri to mojo pripoved za izmišljotinjo ... Nadejam pa se, da si bodo ti in drugi pobožni Nemci, ki bodo zvedeli o bednem, usmiljenju vrednem življenju ubogega slovenskega in hrvatskega ljudstva Tako je bilo tudi letos, ko so predavalnico Gasilskega centra napolnili zvedavi skrbniki in bodoči vodniki v kinoloških tečajih, ki jih organizira domače kinološko društvo. oblačnosti, ki je naznanila bližajočo se spremembo vremena. V vsem mesecu so bili zabeleženi le trije padavinski dnevi, v katerih je padlo skupaj 15 litrov dežja na kvadratni meter. To v primerjavi z oktobrskim povprečjem, ki velja za obdobje 1995-2005, predstavlja vsega 10 %. Najvišja temperatura je bila +23,7 °C 2. 10., najnižja pa -1 °C 17. 10. V treh jutrih je živo srebro padlo pod ledišče, slana pa se je pojavila dvakrat. Megla je bila zaradi jasnih in mirnih noči razmeroma pogosta in je bila v Grosupljem opažena v šestnajstih, v okolici pa v osemnajstih jutrih. Popoldnevi so bili s povprečno temperaturo +18,6 °C pretopli za okoli tri stopinje (v desetih dneh se je ogrelo nad +20 °C), jutra pa so bila s povprečno temperaturo +7,6 °C običajno hladna. Srednja mesečna temperatura je bila tako okoli +13 °C, kar je približno dve stopinji topleje, kot je bilo v povprečju zadnjih 11 let. Iztok Sinjur KINOLOŠKO DRUŠTVO GROSUPLJE VSAKO ŠOLSKO LETO PRIČNE Z ZANIMIVIM PREDAVANJEM Za uvod je poskrbel Marjan Kastelic, dr. vet. med. in direktor veterinarske ambulante BUBA, ter nanizal nekaj temeljnih znanj, ki jih mora obvladati vsak skrbnik mladega psa. Sobivanje se prične z nakupom mladiča, pri čemer je potrebno pozorno preveriti nekaj osnovnih vidnih znakov, ki pričajo o stanju novega družinskega člana. Ko skrbnik izbere iz legla pri vzreditelju (ali morda v zavetišču) svojega mladiča - najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da se pasjega mladiča nikdar ne kupuje v trgovini z živalmi! - je priporočljivo, da ga ob prihodu v novi dom pregleda veterinar. Ta bo znal najbolj oceniti zdravstveno stanje in opazil npr. izcedek iz oči, stanje dlake, ki je ogledalo zdravja mladiča, morebitne znake bruhanja, driske... Prva naloga novega skrbnika je odpravljanje notranjih (gliste, trakulja) in zunanjih zajedavcev (bolhe, uši, klopi...). Eno izmed uspešnih sredstev so tablete Pratel, ki se dozirajo po ena na vsakih 10 kg telesne teže mladiča. Zanje je še ustreznejša oblika sredstva pasta. Za odpravljanje glist zadostuje en odmerek vsake pol leta, obvezno pa pred vsakim cepljenjem oziroma pred drugimi posegi. Za odpravljanje trakulje pa je potrebno odmerek ponavljati tri dni zaporedoma. Ker bolhe izkoriščajo ugodne pogoje za razmnoževanje na pasjem ležišču oziroma v stanovanju, nenazadnje pa se včasih preselijo tudi na ljudi, je priporočljivo sistematično popršiti vse površine, kjer se pes giba. Zaščititi je potrebno tudi psa, zato se najbolj uspešno uporabljajo ampule s sredstvom, ki zajedavce odganja. Delujejo od enega do treh mesecev (odvisno od vrste proizvoda) in lahko psu prihranijo neprijetno srbenje in boleče alergične reakcije kože, skrbniku pa visoke stroške zdravljenja in zahtevno nego. Marjan Kastelic je opozoril tudi na pojav srčne gliste, ki jo prenašajo komarji predvsem v predelih Istre in Primorja, obolenje pa se lahko konča usodno, s poginom. Klopi prenašajo tudi nekatere bolezni, ki so prav tako lahko usodne za psa in jih ne smemo zanemarjati. Gre predvsem za boreliozo, na srečo pa že obstaja dovolj učinkovito cepivo. Cepljenje proti kužnim boleznim je na srečo postalo pri nas že običaj, saj nudi visoko zaščito pred zelo nalezljivimi boleznimi: kugo, kužnim kašljem, parvovirozo, kužnim vnetjem jeter... Za zaščito se uporablja kombinirano cepivo, prvi odmerek pa naj mladič dobi že v leglu pri šestih do osmih tednih starosti. Ponoviti ga je treba po preteku meseca dni, nato še enkrat po preteku naslednjega meseca. Tako je mladič dovolj zaščiten, da se lahko cepljenje v nadaljevanju ponavlja v presledku enega leta. Cepljenje proti steklini je obvezno na podlagi zakonskih določil, saj je steklina tudi za človeka zelo nevarna bolezen. Mladiča je skrbnik dolžan cepiti pri starosti treh mesecev, med različnimi cepljenji naj bo vsaj tri tedne presledka. Ob prvem cepljenju proti steklini bo veterinar mladiču vstavil mikročip in ga s tem trajno označil po veljavnih predpisih. Podatke o psu in njegovem skrbniku pa ambulanta vnese v centralni register psov. Od uvedbe republiškega centralnega registra je svojega lastnika našlo že veliko izgubljenih psov in Marjan Kastelic ocenjuje tovrstno bazo podatkov za veliko pridobitev. Pri prvem cepljenju lahko pes dobi tudi dokument - evropski potni list, ki služi za evidenco vseh cepljenj pa seveda tudi za prehod državne meje. Odkar je Hrvaška uvrščena na seznam t.i. tretjih držav, glede prehoda meje z domačim ljubljenčkom ni več težav. Zadostuje namreč že omenjeni potni list. Za nekatere države pa je potrebno pred odhodom na počitnice opraviti meritev števila protiteles v pasji krvi (titracijo) kot dokazilo, da je bil pes cepljen proti steklini in je pred boleznijo ustrezno zaščiten. Marjan Kastelic je opozoril še na nekatere težave, s katerimi se srečujejo skrbniki mladih psov. Gre predvsem za nepravilno hranjenje psov: za nepravilno izbiro vrste hrane, premalo kakovostno hrano, neustrezno hrano za starost psa, nepravilno razmerje hranilnih snovi.., ki povzročajo prebavne motnje, nepravilen razvoj okostja, kar lahko privede do težkih okvar in invalidnosti psa, pa tudi do bruhanja, driske, hujšanja ali prevelike teže. Večina, več kot 70 odstotkov pacientov, ki iščejo pomoč v veterinarski ambulanti, ima namreč težave, povezane s prehrano. Za mladega psa je nujno potrebno izbrati kvalitetno hrano, je poudaril predavatelj. Dotaknil se je tudi vprašanja čistoče. Svetuje, naj skrbniki pazijo na čisto okolje, v katerem pes živi, in uporabljajo tudi razkužilo. Bolj je namreč čisto, manj je bolezni. V prvi vrsti spada v skrb za čistočo pomivanje pasjih posod za hrano in vodo ter odstranjevanje iztrebkov. Hrana naj bo psu na voljo vedno ob točno določeni uri, odraslim najbolje dvakrat na dan. Če pes posode ne izprazni v celoti, je potrebno hrano 20 minut po obroku odstraniti in posodo očistiti. Pri mladih psih obeh spolov je nujno pravočasno razmišljati o neželenem razmnoževanju, zato Marjan Kastelic svetuje sterilizacijo psičke oziroma kastracijo psa, s katerim skrbnik ne načrtuje potomstva, pri starosti približno šest mesecev, vsekakor pa pred spolno zrelostjo. Na srečo se vse več skrbnikov odloča za to možnost. Pri psički tako v veliki meri preprečijo pojav raka na seskih in gnojno vnetje maternice (obe bolezni ogrožata življenje psičke), najpomembneje pa je, da ni neželenih mladičev oziroma nadležnih pojatev. Pri samcih, ki imajo močan spolni nagon, veterinarji svetujejo zgodnjo kastracijo in s tem preprečitev dominantnega oziroma agresivnega vedenja. Oba posega sta enostavna in cenovno dostopna vsakomur. V nadaljevanju predavanja je Tina Modic predstavila pripomočke za igro, nego zob, kožuha, krempljev, blazinic,... Poudarila je velik pomen igrač v pasjem življenju, saj z igro skrbnik psa motivira pri vzgoji, šolanju in pri delu, igrače za grizenje pa nadomestijo skrbnikove predmete, ki si jih pes prisvoji in poškoduje. Igra in grizenje sta za pasji razvoj še kako pomembna. Opozorila je tudi na obvezno pobiranje iztrebkov za psom, saj s tem varujemo okolje, človeško in pasje zdravje. NOVICE IN ZANIMIVOSTI IZ PASJEGA SVETA vsak prvi petek v mesecu, ob 18.10, na frekvencah Radia Zeleni val, v oddaji »Pasji val« Oddaja o psih in njihovih skrbnikih spet prinaša aktualne prispevke, nagradna vprašanja in klepet z zanimivimi gosti. Oddajo Pasji val, na sporedu bo spet v petek, 1. decembra 2006, lahko poslušate tudi preko spletnih strani www.zelenival.com. Ne zamudite je! Mojca Sajovic in bodo dobili o tem verjetno poročilo, gnali k srcu njih veliko stisko in nevarnost; z vnemo bodo zanje Boga prosili, da bodo z njihovo pomočjo tem rajši vztrajali proti Turku ... « Istega leta (1557) je v Senju bil veliko bitko s Turki stotnik Herbart (ali Her-vard) Turjaški. Ker se v neposrednih spopadih niso mogli srečati s Turki, so napadli vlaško vas in pobijali, požiga-li in uničevali, tako kot so to delali Turki po slovenskih in hrvaških tleh. V naslednjem spopadu, ko so Turki napadli Slunj, pa so se vključili v boj tudi grofa Ivan in Nikolaj Frankopan, grof Blagaj, Maksimilijan Lamberg in Ivan Kisl. Hervard Turjaški je napadel vas Srb, presenetil Turke in jih ogromno pobil, vas pa zažgal ter se z obilnim plenom jadrno umaknil. Toda, tudi kadar je šlo za redno turško vojsko, se je Hervard Turjaški brez pomislekov spopadel z njo in skoraj po pravilu zmagal. Hervard je potolkel turško vojsko leta 1558 pri Nadlišku. 1559 in 1560 so Turki napadali ljudi na Krasu. Zadnjič pa so plenili po ribniško-kočevskem in notranjskem območju. Valvasor pravi: »Ko so Turki pred več kot sto leti (od izdaje Slave vojvodine Kranjske) še pogosto vpadali na Kranjsko, se je enkrat znašel pred dvorcem (gre za opis pri dvorcu Ženek (Son-negg/ Sončni vogal, Iški dvorec na Studencu blizu Iga) tudi turški baša s svojim krdelom. Vendar so jih naši z ba-šo vred potolkli, zato se tisti kraj v deželnem jeziku še dandanašnji imenuje Baškelce.« 1562 je Hervard Turjaški pregnal ropajoče Turke iz okolice Novega mesta in jih pri Kostanjevici pognal čez vodo, kjer jih je več kot 100 utonilo. V tem času se je po ukazu nadvojvode Karla gradilo utrjeno mesto Kar-lovec. Ta gradnja pa je pomenila tudi hud udarec Novemu mestu glede nekaterih privilegijev in gospodarskih tokov nasploh. Večina vojske in njene oskrbe je bila takoj preseljena v Kar-lovec. Leta 1566 je Hervard Turjaški v dolini reke Une, blizu trdnjave Novi, pre- magal veliko turško armado in ujel njihovega poveljnika, ki ga je izpustil šele za odkupnino 30.000 zlatih cekinov. Po tej slavni zmagi je bil imenovan tudi za deželnega glavarja Kranjske. (Desetletje in pol je kot deželni glavar ter vicedom oziroma skrbnik deželne zakladnice funkcijo opravljal Jakob Lamberg z Boštanja do svoje smrti.) Hervard Turjaški se je v tistih časih sam, s svojimi vitezi in prijatelji, Friderikom Višnjegorskim, Lovrencom Petri-čevičem, Ivanom Voljkovičem in drugimi, boril proti Turkom, saj mu avstrijski cesar ni dal za boj nobenih vojakov, niti denarja zanje. Celo obrambne postojanke je moral sam vzdrževati in utrjevati. Bojevanje Hervarda Turjaškega s Turki je trajalo polnih 29 let. V bitki za Siget, kamor se je odpravil Sulejman II. Veličastni z delom svoje vojske na svojem tretjem pohodu proti Dunaju, je leta 1566 naletel na hrvaškega bana Nikolo Šubišiča Zrinj-skega. Pri trdnjavi je sicer ustavil turški napad, v kateri je izgubilo življenje 18.000 konjenikov in 7.000 jani-čarjev. Toda tudi branilci Sigeta niso vzdržali. Zrinjski se je odločil in razstrelil trdnjavo. Siget je padel v turške roke. Veliki vezir Mehmed paša Sokolo-vič pa je moral svojim vojakom prikrivati, da je v bitki 6. septembra padel tudi Sulejman II. Veličastni. Osmani so nato njegovo srce pokopali v mavzoleju pri Szegedinu, truplo pa so odpeljali v Istanbul. Jože Miklič, se nadaljuje november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 21 _V SPOMIN, ZANIMIVOSTI_ 5.0 i HO M Tr 6.0 110.0 «I UM 88. 6 0i I'M «a HDli 1LH ID D1100 1W 11S? 115- 150,100 1M 10GE ia> 10.0*20.0 H» 101/ 203- 15O*i00 MM 951 2 at 20 0*20.0 «M 930 j?r • ' : ' S[0 919 46» POL STRANI 5SJ 912 SOS. 30 0 x 20.0 m S)? »4 iO3>iO0 era H78 132" CELA lira HEJ ssr Točka znaša protivrednost 0,511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA tewjEUH* (l&lo končni dirienzije 17.L.20IH ■.Te dr o^L zieseh i ogfiMvan ojssa 00/ 5.0x110 23?0s 95B7 112M ftflxKUO 237.03 10675 12410 ¿0x10.0 Zlf-tB 12W2 IbIHi 100x100 E3J.00 13352 1S754 150*100 237XB 1SS7S 2)254 100x200 H;.03 24551 ZEW1 150*300 Kfia 34941 41829 20.0x200 237.« 45M5 •• . ' ^roa 55619 bMil 20.0 x 27.7 53703 61231 7H&1 300x200 237.03 asu 79145 «0*300 aroG 84123 lOiiB 400x277 arxia 11W22 Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja), TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi), ali PDF zapisu. Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov jozem@siol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca končne grafične postavitve amset@siol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. november 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 22 KOTIČEK ZA UPOKOJENCE, ZDRAVSTVO ZDRAV ČLOVEK IMA STO ŽELJA, BOLAN LE ENO. (A. P. Čehov) Z MASAŽO DO BOLJŠEGA POČUTJA Bolj kot za katero koli drugo metodo komplementarnega zdravljenja smo ljudje dovzetni za terapijo dotika. Z dotikanjem, pritiskanjem, glajenjem, gnetenjem... se sproščajo energetski tokovi v našem telesu in stimulirajo akupresurne točke, hkrati pa se krepi imunski sistem. To predstavlja ugodje in vpliva na dobro počutje. Vsaka masaža pre-krvavi kožo, jo oskrbi s kisikom in pospeši odvajanje telesnih odpad- nih produktov. Prinaša boljšo preskrbo tkiv s hranilnimi snovmi, posledično pa sproščenost mišic in vezi ter preprečevanje bolezni z izboljšanimi obrambnimi sposobnostmi organizma. REFLEKSNOCONSKA MASAŽA Imenujemo jo tudi refleksoterapi-ja in temelji na stimulaciji akupre- surnih točk v telesu. V humani holi-stični (celostni) medicini je prav gotovo ena najhitreje se razvijajočih metod in se uporablja tudi na živalih (psih, mačkah, konjih,...). Sodi med najboljše, najenostavnejše pa tudi med najbolj učinkovite metode naravnega zdravljenja. Teorija, da je z obdelavo površine kože mogoče vplivati na organe, je zelo stara. Na ta način so pred več kot 4000 leti zdravili že Egipčani v času faraonov, »BREZ STAREGA MLAD NE ZRASTE!« Nadalje je ga. Hrovatinova poudarila, da so bili nekateri med prisotnimi gostje rojeni še v rajnki Avstro-Ogrski. Kar nekaj jih je preživelo prvo svetovno vojno. Nekateri so bili rojeni v času oblikovanja države Slovencev, Hrvatov in Srbov in nato stare Jugoslavije. Vsi pa so preživeli drugo svetovno vojno in vse njene strahote, pa nenazadnje tudi novo Jugoslavijo, ki pa je prav tako neslavno končala. Pred petnajstimi leti smo dočakali samostojno Slovenijo. Koliko se je že samo ob teh dogodkih izpisalo in zarisalo dogodkov v obraz, dlani in srce? Koliko skrbi, dela, prizadevanj, vzponov in padcev? Najstarejši med gosti se je rodil leta 1911, se pravi pred 1. svetovno vojno. Vsem je slavnostna govornica izrekla dobrodošlico. Ob takih praznovanjih Društvo upokojencev Grosuplje po že utečeni praksi povabi tudi kakšnega gosta, ki jim spregovori o aktualnih družbenih ali strokovnih temah. To je bila gostja iz Evropa centra, ki je nazorno in tekoče obrazložila, kako bo potekala zamenjava slovenskega tolarja za EVRO. Prikupno glasbeno in govorno popestritev so tudi to pot izvedli otroci in mladinci folklornega podmladka Rege iz Račne. Za petje pa so poskrbele pevke Ženskega pevskega zbora Lastovke, ki jih je tokrat na citre spremljal Dušan Mazaj. Pesmi so bile lepo izbrane za tako priložnost in kar precej zbranih v avli je pritegnilo s svojim glasom. S svojima pesmima sta v kulturnem programu srečanja sodelovali tudi grosupeljski pesnici Jožica Sklepič in Dragica Karolina Zakrajšek. Prireditev pa sta vodila grosupeljska ljubiteljska igralca Larisa in Jan. V programu je nastopila tudi naša kulturni-ca Simona Zorc Ramovš, ki je poskrbela za sooblikovanje scenarija prireditve na posebno željo je osebno recitirala pretresljivo pesem irskega porekla. V nekem domu za ostarele so našli zapiske kot nekakšen dnevnik. Socialna delavca, ki sta to raziskovala, sta jih našla v zapuščini starejše gospe, ki je bila precej zmedena, pravzaprav zmešana. Kljub vsemu pa so ti zapiski kar precej dobro zadeli občutke te ženice. Zapiske je potem obdelala neka irska pesnica in jih oblikovala v bolj lirično obliko. Ta prevod iz angleščine pa je delo Majde Šlajmer - Japelj. Kljub temu da pesem nima naslova, je mnogim segla do srca. Po kulturnem delu so se zbrani zadržali še na zakuski in krajšem družabnem srečanju. Grosupeljski odmevi vsem starostnikom želimo veliko zdravja in še veliko takih veselih in kulturnih druženj. Še posebej pa v adventnem in predbožičnem času polno mladostnih radosti. SLIKA NA NASLOVNICI: Ženskemu pevskemu zboru Lastovke in Dušanu Mazaju s citrami so prisotni pritegnili s svojim glasom. ameriški Indijanci in kitajski zdra-vilci. Angleški znanstvenik sir Henry Head (1861-1940) je dognal, da obstajajo živčne povezave med notranjimi organi in kožo (ste vedeli, da se pri obolenju želodca določen del na koži odzove s srbenjem ali rdečino?), ameriški zdravnik William Fitzgerald (1872-1942) pa je naredil temelj za zemljevid refleksnih con na človeških stopalih. Razdelitev točk po stopalu izhaja iz predpostavke, da je stopalo od strani podobno človeškemu telesu. Masaža stopal pri lažjih obolenjih bistveno pospeši ozdravitev in predstavlja uspešno dopolnitev klasičnega zdravljenja pri težjih obolenjih, tudi kroničnih, kot so npr. revmatična obolenja, alergije, težave v meni. Izkušnje kažejo, da motnje v delovanju želodca in prebavil velikokrat povzročajo glavobol, za katerega klasična medicina ne najde vzroka. Upoštevanja vredne so tudi diagnostične lastnosti refleksoterapije, saj izkušen terapevt lahko z dotikom na posamezne točke zazna neravnoves-je v telesu oziroma pomanjkljivo delovanje posameznega organa, ki mu točka pripada. Gre seveda za uravnavanje fizičnega in psihičnega počutja, zato po terapiji lahko zaznamo spremembe tudi v razpoloženju. Uporabnik lahko po terapiji začuti draženje h kašlju, opazi močneje obarvan urin, utrujenost, bolezenski znaki se trenutno lahko celo okrepijo (kar je običajno pri mnogih metodah naravnega zdravljenja!). Vzpodbujanje telesa k izločanju strupov v obliki izločkov (sluzi iz dihalnih poti, koncentriranega urina, žolča ipd.) je eden od ciljev terapije. Terapevt običajno zabeleži zdravstveno stanje uporabnika, morda izmeri njegov krvni tlak, da ga po seriji terapij lahko primerja z začetnim, zapiše tudi težave, ki jih uporabnik navaja. Masaža običajno traja 45 minut, je neboleča, uporabnik pa sproščeno leži. Ena boljših novic v zvezi z refleks-noconsko masažo stopal je, da nima stranskih učinkov, lahko jo izvajamo sami ali s partnerjem. Lahko pa se prepustimo rokam izšolanih terapevtov. V državi je ta trenutek poklic »refleksoterapevt/refleksotera-pevtka« edini s področja alternativnih metod zdravljenja, ki je standardiziran in zanj obstaja možnost pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije. Pri izbiri terapevta naj bo to vodilo za vsakega uporabnika: oseba, kateri prepuščate v obdelavo svoja stopala, naj ima državni dokument o pridobljenem poklicu. BOWNOVA TERAPIJA Bownova terapija izhaja iz Avstralije, kjer jo je pred petdesetimi leti razvil samouk Thomas Bo-wen (1916-1982). Avstralski vladi in širši avstralski javnosti je postal znan leta 1975, ko je vlada izvedla anketo o uporabi naravnega zdravljenja. Izkazalo se je, da je bil Tom med najbolj zaposlenimi in uspešnimi zdravilci v Avstraliji, saj je na leto pomagal tudi do 13.000 ljudem. Njegova terapija je v Avstraliji pa tudi v svetu iz leta v leto vedno bolj popularna. Priznavajo jo tudi mnoge zdravstvene zavarovalnice, saj se je izkazalo, da je učinkovita v mnogih primerih, pri katerih druge terapije odpovedo. Tom Bowen se je že od otroštva navduševal nad zgradbo in delovanjem organizmov ptic in drugih ži- vali. Zelo si je želel študirati medicino, vendar mu takratne družinske razmere tega niso dopuščale. Svoj talent v manualnih terapijah je najprej preizkusil na športnikih, ko je po tekmah pomagal trenerjem in maserjem pri masaži. Bil je tudi izredno občutljiv na energetsko polje in - kot je sam dejal - na vibracije, ki jih je čutil v živčnem sistemu. Tom Bowen ni zapustil nobenih zapiskov o svojem delu. Kot je sedaj znano, je dal le šestim terapevtom možnost in privilegij, da so ga lahko pri delu opazovali in mu asistirali. Vsi so bili profesionalni manualni terapevti (maserji, osteopati in kiropraktiki). Bil je izredno nadarjen, radodaren in njegov primarni cilj je bil pomagati ljudem. Svoj talent je širokosrčno razdajal ne samo ljudem, ampak tudi živalim. Bownova terapija je edinstvena ročna tehnika, pri kateri gre tako za fizično kot energijsko stimuliranje telesa. Bistvo terapije predstavljajo t.i. « Bownove poteze«, ki jih terapevti izvajajo na specifičnih lokacijah na mišicah in ovojnicah tetiv ter neposredno na živčnih ovojnicah. Začetni dražljaj se izvrši preko ovojnice površinskega vezivnega tkiva, ta takoj prenese dražljaje na ostale sisteme, ki v telesu uravnavajo njegove funkcije. Značilnost Bownove terapije je izredno nežen dotik, ki aktivira živčni sistem, energetske poti - meridiane in živčne receptorje. Terapevt se orientira na telesu po mišicah, med katerimi potekajo meridiani. Če je organizem izsušen, je pretok slab, oviran je tudi v primeru poškodb. Zato velja pravilo, da z Bownovo terapijo lahko uspešno pospešimo okrevanje po poškodbah in operativnih posegih. Bownova terapija se učinkovito uporablja tudi pri vseh težavah gibalnega aparata, artritičnih spremembah, pomaga pri prebavnih motnjah in motnjah pri izločanju, učinkovita je pri sproščanju in hitrejšem odstranjevanju kemičnih snovi iz telesa. Spisek uporabnosti je dolg, pomembno pa je, da se Bownovi terapevti izobražujejo tudi v Sloveniji in združujejo v Društvu Bownovih terapevtov. Podatki o terapiji in terapevtih so na voljo tudi na svetovnem spletu www.bowno-vaterapija.com. Mojca Sajovic V občini Grosuplje je veliko ljudi in organizacij, ki že vrsto let uspešno delujejo na različnih področjih. Naselje Grosuplje je bilo pred kratkim poimenovano v mesto. Radio Zeleni val s sodelovanjem Grosupeljskih odmevov poskuša to raznoliko dogajanje z večmesečno akcijo »Kdo bo nosil zlati ključ Grosupljega?« predstaviti vsem občanom z vašo pomočjo. Prepričani smo, da bi se ljudje, ustanove in različne dejavnosti med seboj še bolje povezali, ko bi se domačini in na novo naseljeni prebivalci v Grosupljem čim bolje spoznali. V ta namen izvajamo večmesečno akcijo glasovanja v različnih kategorijah. Odločitev, koga izpostaviti kot osebnost, podjetnika, kulturnika, športnika, naj klub/ društvo, ki so z delovanjem na svojem področju dali pečat mestu in občini Grosuplje, pa prepuščamo vam. Glasovanje poteka pod budnim očesom petčlanske komisije. V komisiji bodo sodelovali: • Marko Podvršnik, predstavnik Občine Grosuplje, • Jože Miklič, odgovorni urednik Grosupeljskih odmevov, • Stanka Parkelj Rozina, vodja marketinga Radia Zeleni val, • Tanja Kenig, vodja informativne redakcije Radia Zeleni val in • Lado Kastelec, član skupščine in upravnega odbora Obrtne zbornice Grosuplje. Izbor bo potekal do 31. decembra 2006 z zaključno svečano prireditvijo z zanimivim kultur-no-umetniškim programom 6. januarja 2007, na kateri bomo podelili ZLATE KLJUČE GROSUPLJEGA. O projektu pa prisluhnite vsak petek ob 17. uri na frekvencah Radia Zeleni val, kjer v polurni oddaji predstavljamo zgodovino Grosupljega, osebnosti in potek glasovanja. Pridružite se in glasujte v naslednjih kategorijah: • občan/ka občine Grosuplje, • naj podjetnik, • izredni športnik, • izredni kulturnik in • najboljše društvo / klub. Radio Zeleni val, odgovorni urednik Boris Peterka ŠPORT, ZANIMIVOSTI, OGLASI ZAKLJUČEK MODELARSKE SEZONE Zahvaljujoč dolgi in lepi jeseni, se modelarska sezona končuje nekoliko pozneje kot ponavadi. Kljub temu brenčanje po nebu še ne bo čisto zamrlo, saj nizke temperature in/ali sneg niso ovira. Glavno dogajanje pa se gotovo seli v delavnice, kjer se ponekod že sestavljajo novi modeli in prav zanimivo bo videti, kaj bo prinesla pomlad. Letošnje leto je bilo zelo uspešno, saj smo si uredili modelarsko stezo na Gatini. Zahvala gre prizadevnim klubovcem in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali, da je tako velik projekt uspel. Obenem pa smo z organiziranim načinom letenja sprejeli tudi določena varnostna pravila in frekvenčni red, ki se ga moramo v okolici steze držati vsi modelarji in ne le tisti, ki smo včlanjeni v društvo. Več informacij in tekoča obvestila lahko preberete na http://forum.modelarji.com, morebitna vprašanja pa naslovite na mdgrosuplje@gmail.com. Veliko uspeha pri izdelavi novih zamislic! Jure Tratnik V mesecu decembru bo to izlet na Javornik - 1240 m Izlet meseca Vsako leto je organiziran planinski pohod na Javornik, visok 1240 m, ki je eden višjih vrhov Notranjske in je v pogorju zahodno od Logaškega polja in južno od podolja Logatec - Idrija. V njegovi bližini je tudi smučišče Javornik. Na ta nezahtevni razgledni vrh se lahko povzpnemo z več strani. Najobičajnejši vzpon je iz Črnega vrha preko Šasne Ravni, mimo Habatovega vrha naravnost na vrh od zahoda, lahko pa sam vrh obkrožimo po južni strani in gremo najprej do Pirnatove planinske koče pod vrhom Javornika in od tam proti zahodu na vrh. Po drugi pa pri Šasni Ravni nadaljujemo po cesti proti vzhodu po gozdni cesti in nato po kolovozu po severnih pobočjih Javornika naravnost do Pirnatove koče in nato od tam na vrh. Obe varianti od nas zahtevata okoli dve uri zmerne hoje. Ob lepem vremenu je z vrha lep razgled proti Julijcem, Savinjskim Alpam in seveda po vrhovih in planotah Notranjske. Vzpon tudi v primeru snega ni zahteven, saj je običajno že narejena gaz. Seveda pa je potrebna zimska oprema, t.j. dobri planinski čevlji, palice in topla oblačila. V planinski koči imajo običajno kar dobro zalogo jedače in pijače. Odhod 16. 12. 2006, ob 6.30, z avtobusne postaje. Če bo več prijav, gremo z avtobusom, sicer z osebnimi avtomobili. Za PD Martin Oblak vabi lo Društvo gojitelj ev malih pasemskih živali Grosuplje, prireja ob svoji 10. obleti lici obstoja VELIKO DRU: ŠTVENO RAZSTAVO MALIH ŽIVAL Na ogled bodo pasemski kunci, golobi, v rodna in okrasna perutnin a, glodalci, plazilci in drobnica. Razstavo si bos te lahko ogledali v prostor ih OŠ Louis Adamič v Grosupj iT v soboto, dne 18 od 8. ure do 18 . ure in v nedeljo, dne 19. 11. 2006, od 8. ure do 1 17. ure. Pridite, veseli bo. mo vašega oteka, Tajnik; Boštjan i Perko ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE VZAMEMO V POSREDOVANJE OZ. V PRODAJO VEČ RAZLIČNIH NEPREMIČNIN. V centru Grosupljega najamemo manjši poslovni prostor z vsemi priključki v izmeri cca 30 m2 za mirno in tiho dejavnost, zaželeno parkirišče. Tekmovanje mladih ribičev v RD Grosuplje POPRAVEK: MANJKAJOČE FOTOGRAFIJE Članom Ribiške družine Grosuplje ter avtorju prispevka z gornjim naslovom Bogdanu Kuliču-Ležimircu, še posebej pa mladim tekmovalcem, ki so tekmovali 24. 9. letos na ribniku pod Boštanjem, se opravičujem, ker nismo objavili priloženih fotografij. Čisto enostavno smo jih pri montaži časopisa spregledali. Za napako se iskreno opravičujem. Odgovorni urednik Jože Miklič Novo! V\1 Nekirurški lifting Rezultati, ki so vidno takoj! Nudimo še: shujšcvatnc, ariticclulitnc trctmanc, Oxi in Čokoladne tretmane, veliko vrst neg obraza in telesa, masaže, masaže z vročimi kamni, pedikuro in manikuro, solarij, individualni trening, darilne bone, ambulantno fizioterapijo, fizioterapijo na domu,... I FizioFit Mediko Kizioterapija, kozmetika in pedtkura Dedni dol 33 1294 Višnja Gora tel.: 01 78 R4 63!, 78 03 069 www. med tko ,si, www.tico.si/mcd i ko, inediko@siol.nEL PETER KASTELIC s.p, Sen'¡si ramo: T V, vidco, radio, PARTIZANSKA 8 Hi-Fi aparate, 1290 GROSUPLJE daljinski upravljala, , kamere... tel.: 041-774-274 del. čas: pon., sre., pet. 9-12 in 14-16 10 LET ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA GROSUPLJE, Adamičeva 30 01 787 34 13, 041 723 731 Petrovič Goran dr.dent.med fiO J D h / K 1 356 i/t&Ûaéacffe 1390 GROSUPLJE Tel.: 01/73Ê 26 22; 78B 30 20 Fax: 01/786 46 El E-mail: epg@&ioLnet INSTALACIJE * ÏRGOUIMA * IHŽEIUIREHIG + SERVIS ELEKTROIriEHAf^jlKA IH r bHNIČNA TRGOVINA JQiEAHLtíi ¿.-p., Kototairafa c«Ta í, f¿3& Grüsen^ m 01/ TB 7 14 51, GSM: 031/640 WO Hm uMum^mm POOBLAŠČEN] ZASTOPNIK □ err t i. (fiö" ^ v NOVO PONUDBI: BlSS SU Y3E CH> il □□ 30 LET 'it-jjf J in-ahidjj nrLh THh p ■ H-II I d, -Ctl pomriMi «a nfrTfcj 1 1 1 + ■ ■i u Paketi SOLO, DUO in TRIO. Pfiket Pizzicato C-- ■ I J . ■ J J l, t I I 1.1 ■ L -h t h-! "H if Lektos d.o.o., Adamičeva 3b 1 290 Grosuplje, Tel./fax: (01) 786-46-49 Delovni čas: ponedeljek - petek 9-12 in 14-18 sobota 9-13 NEDELJAJN PRAZNIKI ZAPRTO VINSKA KLET VIDMAR OBRTNIŠKA 2 ■ GROSUPLJE PRODAJA ODPRTIH VIN A VIPAVSKEGA VINORODNEGA OKOUSA Jfma /3/ma w£na PRODAJNI BLAGOVNI CEKItt Grosuplje, Rožna dolina 9 m • A « ■ * Del. tos: pon.-pel 7-18 \ scb. 7-11 nimnio ÍF 01 786-33-66,786-33-63 HRANILNICA 00 PE GROSUPLJE Kftlrtdvftrskii 01/78 62 925 LON d.d., Kranj varčevanje, kredilij plačilni promet, osebni in podjetniški računi,, c-lon Bančne storitve na Ljubezniv Osebni Način ZLATA LONOVA JESEN mm-EMmm-Him-CEfflšHmmtiL- ■ POTROŠNIŠKI KREDITI V ENEM DNEVU "TUDI DO 8 LET ■ PLAČILO FOLOŽNlC PO NAJUGODNEJŠI TARIFI (l95~Sffj ■ VARČEVANJE V SIT AU EUR PO KONKURENČNIH OBRESTNIH MERAH ■ VODIMO OSEBNE IN PODJETNIŠKE RAČUNE ■ E-L0N ZA FIZIČNE IN PRAVNE OSEBE ■ UGODNI TEČAJI MENJALNICE _ - - c-posta* BANKOMAT HRANILNICE NA KOLODVOHSKI VAM JE NA VOLJO www. on. ti i rrcrSjgS ..= i