PRO GLASILO SLOV ENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Issaed d*Uy exc€pt Sund*ys and HoHdšpa LETO—YEAR XI. C«M lut. jc $3.00. M iwoa4-«l»ii Mttar Janucrr t S. 1»1«, »t tk. i>«.t-ofNca at Chioajjo, Illinois, undrr th. Act mf C«ur«u o f Marali t, lllt. CHICAGO, HX., ČETRTEK 11. JULIJA (JULY) 1916 STE V.—NUMBER 101. Publuh#^ anS dlatributod uad.r parmit (No. 140) autboriacS kj tho Ac« %t (X t obar «, 10>T, mm filc «1 tk« Poat Officc mf Cbicago, IMUoi. cena se ni potrjena. PREDSEDNIKU PRIPOROČA JO, DA JO VETIRA. Farmarji so zadovoljni s sedanjo ceno. Washington, D. C. — V aploš-ncm pričakujejo, da predsednik VVilson vetira kongresni kompromisni predlog, po katerem stane iiušelj pšenice na lokalnem trgu $2.40. Vencu k i ko obvestili predsednika, če ostane la cena zu lokalni trg, da bo stal bušelj pšenice v Chicagu $2.t>9, sod moke »e pa podraži za dva dolarju. Poljedelski department in živilska uprava ixjavljata, da ni u-pravičena podražitev pšenice. He-kli so, da se hoče s povišano ceno le pouiugati takim farmarjem, ki pridelujejo pšenico na neproduktivnem svetu. , Farmarji v žitnem pasu napravijo dober dobiček in ho zado-voljni s sedanjo ceno po $2.20 v Chicagu, kot jo jc določilu vlada. Farmarji, ki ne morejo napraviti dobičku h to ceno, žive zu-padno na pasu, ki se izlivu iz za-padnega Kuiiksku v obe Dukoti. Tukaj je tako mulo mokrote, dn imujo dober pridelek le enkrat v treh /letih, letošnji pridelek pa tvori že četrto slabo letino v tej pokrajini. fV lil stat IniftcTJ pšenice pet dolarjev, bi farmarji v tem kraju komaj napravili profit. Letos sivpridelali- manj kot po o-sem in deset bušljev nu aker. Po sedanji minimalni ccni wtu-ne bušelj pšenice dva dolarja, aloge sladkor ja Nova davčna pred-so se povečale, loga proti raz- GOSPODINJE NAJ VSEENO sipiiostie VARČUJEJO S SLADKOR- ¥ " _ JEM. PREDMETI, SLUfiRČI POTRA TI, VI80K0 OBDAVČENI. $2.39Vi Iv New Torku. Predsednika ao informirali, čc potrdi povišano ceno, dn jc edina pot, da hc konzumentom ne piv draži kruh, ako vladn kupi ve« pšenični pridelek. Po tem načrtu bi sc cena zniža I u od 10 do 12 centov pri bušlju. Ali predsedniku so tudi poveduli, du mora kongres dovoliti takoj $500,000.000. du vlada izvede ta načrt. Poleg tegu pravijo, du bi ta cena učinkovulu tudi na ceno v Ku-nadi in vludu bi potrebovalu nu-daljnih $200,000,000, da financira nakupovanje pšenice zu zaveznike. To ko vzroki, du ko priporočili predaedniku, da naj vetira pšenl-čno ceno. Ravnati se je treba natančno po določbah živilske uprave. Washington, D. 0. — Živilska uprnvu jc izjavila, da sladkorja ne primanjkuje in da je živežui položuj najboljši, odkar ko Združene države Ktopile v vojno in so pričelo skrbeti za prehranjevanje zaveznikov. Kljub temu je treba, da ae ameriško ljudatvo strogo ravna po določbah živilKke uprave in zniža konzum sladkorja na tri funte na oaebo in na mesec. Spolnjevati mora tudi druge odredbe za prihranit ev živeža in v domačem gospodinjstvu nuj izgine vsaka potrata. Vsaka prihrjuiitev na Živilih odvrača pomanjkanje hrane od ljudstva. Kes je, da bo letošnji pšenični pridelek znašal nad 900,000,000 bušljev, nikakor se pa ne moro in ne sme odnehati z ' varčevanjem pšenične moke. Treba je napravi-ti pšenično rezervo doma iu on-kraj oceanu, kajti nihče ne more aedaj povedati, kakšna bo letina v prihodnjem letu. Nemogoče je pričakovati cd Živilske uprave, da umakne omejitve za konzum pšenične moke in mesa, dokler traja vojna, ker jc r vojnem treba računiti z izrednimi dogodki. Ce ko žitnice polne žtoa in hladne u hrambe zvrhane z mesom in drugimi živili, se ni treba bati, du pride lakota. Pomanjkanje na mesnem trgu izginja in vračamo se v normal voznina po železnici pa podraži pšenied aa.$2>2ti v Chiuiicu in na ue.. vojne rajmsre. Živilska* upra- VELIKA DRUlBA PRIZNALA VOJNI DELAVSKI ODBOR Washington, D. C. — General KI ec trie kompanija v Schenecta-dyju, zu katero dela 21,000 deluv-eev, je izjuvila, da kc podvrže razsodbi vojnega delavskega odbora v vaeh spornih vprašanjih. Haz-sodba je za obe stranki veljavna. Zaslišanje o spornih vprašanjih se je' vršilo v Sehenectadyju. Delavci zahtevajo 2f> odstotno povišanje mezde od prvega maja na prej, stalni oaemurni delavnik, e-nako mezdo za enako delo, ne gle-de nn to, če ga opravljajo delavci nli ileluvke. va najbrž kmalu modificira on.e jit v«* aa h«u4s in. restavracije. Prihranitev mesa v hotelih in restavracijah je omogočila živilski upravi, tla je pomagala /ava/.-nikoni. V dveh minolih mesecih so šle velike pošiljutve govedine iu svinjine v Evropo. BRUTALEN ČIN PRETEPAČEV IN PRIDANIČEV. VELIKA NEZGODA NA ŽELEZ NIČI. Nashville, Tenn. — Oaobna vla k u National Chattanooga & St. Louis železnice sta udarila skupaj blizo Itelle Meade Parka, zapad nega nashvillakega predmestja Telefonsko poročilo pravi, da je |>et in dvajset i»acb ubitih in |>et in sedemdeset ranjenih. lokomotivi in dva vozova za prtljago ho razbiti. 1'asažirski vo*, predeIjeu ra zamoree in belopolt-nike in |H«ln pasažirjev, je bil pre rezan na'dvoje. Več voz «e je prekanilo tn pod rt i ne so držale po-ne%re«'rne potnike kot v kleščah. I'n loknlnem vlaku je ubito ludi ukospremno oaobje in VREME Osne« lepo vreme, v temperatu-i n* bo izpremrmbc; severni 'vern/jipitdui vetrovi Kolnčni vzhod ol» 5:24 a. m zahod oh 8 31 p. m. Birmingham, Ala. — Ko so se delavci /.brali zvečer na shodu, da razgovarjajo o strokovni organizaciji, jc med nje vdrla tolpa našemljenih pretepačev in pridani-čev, ki uo dejali, du so vigilantjc, in so odvedli s sabo Kdvvurd Crou-glui, organizatorja "Mednarodne unije rudniških, mlinskih in žgal-niških delavcev," in VVilliam Hala, zamorskega organizatorja "A-meriške delavske federacije." Croughu so rekli, da mora hoditi k oddaljeni železniški postaji in se ne ame vrniti nikdar več v blrniinghumski distrikt. Preiskali so mu vse žepe iu ukradli vse listine, ki so jih našli pri njem. S Haloni so ravnali na pobalinski način. Odgnali so ga z /.avezanimi očmi nekam od ('oalbunga, in ker se ni slekel hitro, so atrgali obleko z njega. Njegovo telo so ohlili z gorko smolo in ks |>ovuljs-li po kurjem perju. Pri 1em "junaškem" činu so kleli, du se je delalu tema. Ilule se je napotil proti Hlrming-h a mn iu na potu je srečal delavni, ki mu je dal gazoliu, da se je opral .perja. Ilinlil je vao noč, du je prišel v Itirrninghum. Vigilantaki odbor jc takoj dru zri dan podal izjavo, da ni bil i.l-hče njegovih članov navzoč pri napndu. Ilirminghamaki delavski strokovni svet ae Je takoj pe«.il r zadevo iu sklenil, da jo predloži oblastim, da izgrcdnikl prejmejo zasluženo kazen. Zvezna \ lada je večkrat obhodila take Čine kot nepoatavne In op<^rorila oblasti, da naj kaznujejo krivec Ali to je v takih sitima-jih flo težka reč. Napadal«! in pretepači ho po izvršenem čil u jravnotako hitro izginili, kot so j prišli Posledica tega rokovnjaškega nastopa i*l strani nepoznanih z-i-koveev je bila, da ao rndsrji v rudnikih okoli Htiaaelvllls, Ala , pro glasili en dan trajajočo prote.t-•o stavko. .A.* j*.-* ,x r ' ■ ■ -. jho^.. jj?,. d. • '■M afta v'. C AfVl i-icfcj tU ProalSaM, A. t. I«Hmm, PMlMultr General. Razsipnost je v sorodu z izdaj stvom, pravi zakladniški de-partment. Washington, D. 0. — Zakladniški department jo priporočil zborničnemu proračunskemu odseku, da obdavči predmete, ki služijo luksiiHU ali potrati. Department pravi, da je potrata "v sorodu z izdajstvom," in priporoča visok vojifi davek na dragoceno moško, žensko in otroško obleko, fino pohištvo, toaletne predmete, hotelske račune, gazo-lin, ročne torbice in listnice. Gospodje in gospe, ki imajo slu. ge, bodo morali plačevati višji davek od njih kot od služkinj, čc bo priporočilo »prejeto. Povišan bo duvek na avtomobile, zlatnino, dragulje, godbene inštrumente, na telefonsko iu brzojavna sporočilu, neopojne in o-pojne pijače in tobak. Zakladniški department priporoča dva davčna razreda. V enem razredu pla«v,a konzument davek za predmet, ki ga kupi v prodaji nu drobno. V drugem razredu plača davek tovarnar ali voletrgovce, mdirektno ga pa plača konzument, k<* bo moral.plo- nujna potrebno. To je glavni v* čutj višjo ceno za produkt. Zakladniški department priporoča : Petdeset odslotkov od eene v prodaji nu drobno na zlatnino. Vštete so žepne in stenske ure, is-vzemži onih, ki jih kupijo armad-ni oficirji. Dvajset odstotkov na avtomobi-le, tovorne avtomobilske ewo^W motorclkljc, gumijaste obroče in godbene inštrumente. Davku bodo podvržene obleke nud $110, klobuki nad $4, Krajce nud $2, pajuitmka sp< m In ja obleka na $2, nogavice nad 35c, Čevlji nad $6, rokavice nud $1, spodnjs obleka nad ovratnice iu poli- Kontrolna predloga zopet v senatu. 8ENATNI ODSEK JE ZAŠLI | ŠAL 8AMO ENO PRIČO. Dtžavno nadzorovanje brzojava Ii je nujna jpotreba pravi se na tor Smith, Waahington, D. 0. — Senatni odsek za državno trgovino jc P« burni razpravi odobril s aed-mfmi proti trem glasovom resolucijo, ki pooblašča predsednika, da prevzume telefonsko in brzojavne naprave. Henat je prejšnji dan odkloni) resolucijo In jo vrnil odseku, ker ni hotel zuslišati prič o tem vpru-šah ju. Zdaj je senatni odsek zašli-šal kst pričo le fsrltons, predsednika Wewtern Telegraph kompanije, za zaprtimi durmi. Po nje-goVein zaslišanju je bil odklonjen prMlog, ila se zaslišijo šc nudalj-ne priče. V torek zvečer ko govorili v kongresnih krogih, tla je v sredo zopet pričakovati viharne seje v senatu. Mogoče kateri se neto t! stavi predlog, ds se rezolud-javgopet izroči senatnemu odseku. Ksj prinese sredina seja, šc nihče ne ve, ko odhajajo te vrstice v tisk. Senatorji, ki ao v tesni zvezi a predsednikom, so rekli svojim to-vapftem, da je boljše nadzorovanje odposlanih brzojavk po državi rok, da naj pridejo telefonske ln brzojavne naprave ped držuvuu nadzorstvo. Nevarnost stavke je naključni vzrok. Senator Kd. Smith iz Južue Ka-roline je rekel, da bo ameriško ljudstvo še v par dneh prepriča-uo,'da je vladu nastopila pravilno, ko je priporočilu državno kontrolo nad telefonskimi in brzojavnimi nupravami. Senator Rmilh u|>n, da senat sprejme resolucijo v e-nem tednu uli desetih dneh. Sestradano ljudstvo na Dunaju nasičujejo s svinčenkami mesto s kruhom. Jugoslovani veiee bolj odločni v bo|u za osvoboditev. Milita risti" dolže" Karla inZitoizdaistva. liern, dvlca, 10. jul. — Z I)u-uaja prihaja vest, da je velika množice snttradanih delavcev ln delavk priredila tamkaj veliko demonstracijo v pondeljek. Demonstrant je ao udr.li v mestno hišo ravno ob času, ko se je vršila seja občinskega sveta lu zuhtcvall so kruha. Seja je bila razbita. Policija in ognjegiiKcI so bili brc/, moči vpričo številne množice in demonst rat je so nekaj t asu gospodarili v mestni hiš). Nato je bilo poklicano vojaštvo. Demonstrant jo uo metali kamenje na vojake in zadnji ao pHčell streljati. Vnel se je boj na ulicah in mnogo ttseh je obležslo mrtvih lu ranjenih. Končno ao vojaki obkolili mestno hišo in nadvladali množi- » c o. ZEMLJlAČNI SLEPARJI V MREŽI. ce. Davek bo treba plačati od ženskih oblek, ki stanejo nad $40, ženskih plašČev nuil izdelanih oblek nad $2.r>, kril nad $15, klobukov nad $10, čevljev nad $t>, modrcev nad $5, svile, kl stane nad $1.50 jard, kontenine, ki stane nad 50c jard, volnenega blaga, ki stane nad $2 jard. Otroške obleke so tudi podvržene davku. Plačati bo treba davek od obleke nad $15, obleke Iz bombaževim« nad $.'!, obleke iz kontenine nad $.r>, od svilene in volnene oM<*kc nud $H, klobukov nad $.r>, čevljev nad $4, rokavic nad $2. Pohištveni davek je določen za ornarnentalnc svetilke, namizne prte, nože, vilice, Žlice, srebrno in fino porcelanako posodo, fino stekleno posodo, nu pohištvo v sestavi, če je bilo trehu plačati mul $T> zu komad, zastore nad $2 jaid,i u«, pogodbo in atavibšče je vaše," preproge nad $5 štiriaški jard. £itvi zaračuidjo $12*0 zs pre-Olnlavčene bmlo listnice, roč-,pis in kupno |H»|fodho. Svet ni ns-nc torbice, glavniki in zrcsls, ki vadilo nič vreileti iu kompanija Je stanejo nad $2. zanj plačala kvečjemu en dolar. I)e»et iMlatotkov na hotelske ra ■ j;1-^* čune nad $2 50 za sobo sil nsd $5! SPOR MORNARJEV NA VEU na osebo ln ua dan po ameriškem načinu. Sedanji deset odstotni davek na kabaretne račune se razširi ua rt-sta vrači jake in kavarniške račune. Velet rže«- Iki plačal deaet centov ml ga Ione gazolina. Na brzojavna in telefon« k a sporočila, ki atane-jo nad 15 eentov, se davek podvoji Na neojMijne pijače bo davek štirjkrat večji, kot je srdaj. Povl. ša »e davek ua sirup in druge iz- Amsterdam, 10. jul. — Mnoge depeše spričujejo, da je notranji položaj v Avstro-Ograki silno napet, V ogrskem državnem aboru ae nadaljujejo Ijutl napadi itn vrhovno poveljništvo avstro-ogrske armade, kl ga madžarski poslane! dolže, da nabtt žrtvuje ograks polke ua italljettikl fronti. Na drugI strani ao ae avstrijski militaristl spravili nad sesaijn Karle in njegovo ženo, katerima očitajo poclfisem; nemški element v avstrijskem utilitarističnem krogu celo dolžl Karla in Žito izdajstva centralnih držav. Medtem ko se Ogri pritožujejo, da morejo prispevati preveč svojih polkov za italijansko klav* nieo na račun avstrijakih čet, obtožujejo f'ehl Nemce iu Madžare, da ho v izjalovljeni ofenzivi nuj-več trpeli slovauakl polki, katere je vrhovno poveljništvo nalašč po. rinilo v ospredje, kjer je bil naj-hujši moril nI ogenj. ("Vhom in Jugoslovanom je dala ponesrečena ofenzive ob Pisvl novega mat ciljala za boj proti llaba* burŽanom. Jugoslovani nastopujo vedno bolj odprto lu odločnejše proti Dunsju. Vrhutega pa razsaja lakota kskor šc nikdar poprej I sa gitapodsr-sks stavba Avstro-Ogrske poks nu vaeh koncih in krajih. Duiiajski korespondent tukajš njega lista "Tljd" javlja, da jc cesarica Žita zliolcla vwled skrbi radi obdolžit v«, da Je Itslljauaka špionka. Iludimpeštanakl listi, ki ao pri. Šli aemkaj, vselmjejo silovite ns-pade ii a avstrijsko poveljništvo armade ua Italijanald fronti, kl so posneti la debate v državnem zbo-iil. Poslsnee Kennys Je dejal tekom debate j "Jzgul* ogrske ' armade ob Piavi ao bile ogromne. Zanes Ijlve Informacije kažejo, da ao o-gmke čete tvorile (iN odstotkov ns* padajoče armade, dočlm bi Jih proporcionalno ne amebi biti več kakor 20 odstotkov. Obnašanje vrhovna komande torej dokazuje, da se namerava docela uničili msd žsrake enote, čeprsv ac dosiobraii* motor. Do TS konjakih ali $15, od laki minister že tako trudi, da M o 24 do .40 konjakih «11 $25, od »I. lepšal dejstva lastniki, ki priha Ohioago, IU. — Javni organi so zopet zaprli dva glavna stana loterije s stavhišci, ko ao preiakali piiiurniškc prostore ludenpeudent Premium kompanije in Oreat Weatern Sales kompanije in aa-plenili knjige in dokumente. Na varno so odvedli šest oseb, ki ao opravljale kupčije za kompaulji. Javni toŽitelj Joliu Owen pravi, da so ua takle na<čln lovili žrtve. Kompaniji sta fmslali svoje zastopnike v kinemotograflčna gle. dališča, ki ao razdelili gledalcem listke iu jim rekli, da naj zapiše* jo nanje ime iu naslov. Povedali so jim, da bmlo zvečer izžrebali stavbišč«. Nekaj dni kaaneje ss prikaže nn domu žrtve znMtopnik kompanije "Zadeli ate atnvbišče," pove s vi selim obrazom žrtvi. "To je fino, krasno in precej denarja vredno atavbišče v Miehigsnu. Plačati vam jc treba prepis, kup- KIH JEZERIH Ohioago. DI — 10,000 organiziranih monsrjev ns Velikih jeserlh rast n vk a dne 29, Julija, če ladje, plovne In psrobrodne družbe ne sn rej mejo razsodile plovbenega odbora, kateri morajo iNlpra-vitl poselske knjižice zs momsr je Prizailetih Je do 400 IsdiJ. do 40 konjskih sil $40, nsd V) vlečks. mineralno vod«, gumij zs I konjskih »II $50 r vedenje, vstopnice k klnemato I od slog je treln plakati 25 grafitnim predat s v am Davek na o|w»jne pijače se po jajo z Italijanske fronte In kateri nimajo najmanjšega povoda, da M lagali, potrjujejo brez olnHav- stoikov «d plače kot davek Kdorjljana, da eo bili 99t fi, 441 ima štiri ali več slug, plača ato j in polk popolnmoa uničeni dvoji. Se<1aj JC teeba plačati ««1 od*i«»ikov od skupne plače Vaaki Tisti vojaki, ki niiMf obležali mrt galonc žganja $:< 20 davka, nova predloga določa ¥> 44» za galono. Ksvnotsko «e p merlško gospodarsko misijo v rtt> sko republiko. Garda, kl bo naj-brže sestavljena la ameriških, an glešklh, francoskih iu japotMŠtlh čet, more Imeti mednarodni enačaj prvič zalo, da rusko ljudatvo ne bo autnllo o kakšnih zasebnih interesih te ali one države, In dru* gič, da bodo vae prizadete dršave enako Jamčile, da nimajo dimnega namena kakor pomagati Kuai-ji na noge, ako hoče Kusljii apre. jetl njihovo ihiiiioč, Amsterdam, 10. jul. — Iz Mpa-k ve istročajo, da Je prelil valami severne Itualje od Itelega morja do Azije proglaailo neodvktno republiko pod Imenom "Volograča republika", Nova republika alm< patizira z entcnthlml ssveznlkl. London, 10. Jul. U I te ril na čez Amsterdsm javljajo, dn so čežkoslovnške čete v Sibiriji oku-pirnlc Nikolsjevsk ob reki Amur iu Slzrsn ter Moslum ob Volgi H00 milj Južiiovzhodtlo od Nlžnlnov* goroda. Zapadno od Vladivostoka ao (''ehiMlovaki premagali v novi Plitki Imlševlke lu avatro-iiemške vjetnike. «Pariš, 10. jul, — Tukaj poro-čajo, da bo bolševiška vlada pri. ali jena stopili v sveso s Nemčijo proti zaveznikom, ako jo bodo Že nadalje ugdožale čela češkoslova* škili proatovoljcev. Nemčije tudi zshtsvs polici jako kontrolo v Moskvi in l*etrogradu lu neovirano trsnspohlrsnje avoje srmsde na niski sever, kjer ao se prrfdvetel Murmana Izrekli sa zavasuike. London, 10, jul. — Vesti Iz nemških virov gorove, ds js v Moskvi nI »sedim atanje, toda bolševiki Imajo' mesto popolnoma pod avojo kontrolo, Nemški liati dolže Anglijo, da je imela svojo roko pri umoru grofs Mirbaeha. Ilerlln-aka " Voaaiyhe Zeitung" pravi, da so umor zskrlvill pristaši aavez-nikov in avojo trditev podpira s el-tstom Iz n«ksgs govors, ki gs je Unel menševik v Moakvl ob čssu fttrajka želssničsrjev Ihitlčni go-vornlk js dejsl "fta je, ds vržemo od sebe zsnko, katero nsm je ustsknll okoli vrstu grof Mtrhsch, drugsče naa čsks ara mol os smrt. Proč r nemškim kapitalom! Prsč z Mlrbaebom in njegovo protlrevn* ktclonarno bsmlol ' DrugI nemški listi nspsdsjo hol ševike, češ ds nočejo ns redit i prs vega reds v Musiji "Koelniaehe Zeitung" piše, ds izobrsžsnl ntskl jišču In as lUoče Jih j« odnaals v smrt narasla reka. Vlada ua Du- ^________naju dobro ve, ds ogrski natiM hi ___ in tsko alopnjevaje navzgor, lU tro izginja Moške js še nsjti edl sloji (f) komaj čakajo, de pride-ss plsčs ml štirih alužklnj 100 od laols f mestih; vssi ao Že popidno- Jo Nemci v Moskvo lu nsprsvljo •totkov. _ ima praaee." 'rsd is mir, ^ . ^ m PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE liha t* dnevno rmi«n nedelj te prsratkov LASTNINA SLOVENSKE NARQDN1 POPPOKNE JEDNOTI _Cena ocluor po do*«*on». lokov** m ne vralaJo-B hteroteteat Zediajane driare (tzvra Ckica«o ) * u£' liiplimliltiu IH mm— i CMasgs te biiiOrt UM — » Hpol m fl M M »3 $2 2» m •tih • "PROSVETA" mm uwiai» a_ "THE ENUGHTENM •i tW lasaeddaifr MOpt Spodaj «nd Helidaja. Owm* br tka torjev prišlo do »poznanja položaj^ bodo sami rekli, da osem ur dela zadostuje v rudnikih in da naj se. rudarji organizirajo. Z. Data« e M.pmh m. pt. v inUmn. demokracije po- ^.^^.^tTSU tisnili svoje osebne želje v kot in rajše pretrpe semintje tudi kakšno majhno krivico od nekaterih ozkosrčnlh privatnih jMKljetnikov, kakor da bi vsled ustavljene produkcije trpeli' cilji, za katere so Združene države izdrle meč. Pri organiziranih rudarjih najdemo torej razumevanje za ljubljeno črnožolto monarhijo preje, predno je bila napovedans vojna. Danes bi že lahko njihova trupla gnila ua galiških, srbskih, al ianskijt in italijanskih bojiščih. Pomislite, kaka slava! Ali ni slsd-ko umreti za cesarja f Če ste dobri avstrijakantje, mi boste gotovo pritrdili, ds je ni alajše smrti, kot dati življeuje ns,bojnih po Ijih za interese "avltlega cesarja" Veate kaj vam jaz povem. Veči noma ate zbežali v Ameriko, ker niste hoteli služiti cesarja, kot sc izrsžajo nafti stari ljudje. Strak pred avstrijskim komisom, strah pred avstr. davki, strah prec nizkimi plačami avstrijskih de laveev in drugi taki strahovi so vss pripodlli v to deželo. Vsfia telesa so priftla sem. Iluh vaš pa še vedno živi onstran Atlantika, ker so vafti možgani preslabi, da bi se otresli vplivom vzgoje, ki so jo vam vbili v glavo, da ste fte ve, . .... iirmAkfu. imp.ri.ILn,., n.vd.1. T" " . diihnra ..pornotfi proti tak«.« L^^STi^, . , .... . ,, r . ... «s je nspredek človeštvs omogo-sislemu, ki mu pije kri iz živega a-« ... »Li w a___v- .l* u. i telesa. Dane* js sa ftušteriMe le 1 a' " ^ i vojni položaj, kajti le človek, ki se zaveda, zakaj grelm.l« sli nič pmstora v .lav«.j™anr£ £ JJ^ v tej veliki h veto vn i vojni, je pri volji doprinaiati žrtve ga pa JrLttlB0 vMll in trpeti. : \ !mwl •m*rUkl,ni Wo1rwl- mn borbo demokracije za tak« To razumevanje pa pogrešamo pri nekaterih privat- »:u,\m' •M^tlsti,]kafcoiiaa je,-ne pa, da bi ae ode- „ . „,, ' , „ '„ , % ... . . __.. i ki slutijo interesom, ki hočejo vali a frazami o boju sa destokra- KMtjotniKtn v srednji rennsyivan»jif ki ne pravijo svo- llitfmrltl novo monarhijo ns jutru nih lfutijewi.Mii V mrt.i.j. . t-«...nj.>it..»j., «« i«c p.«v.ju j ,mtv«rifi novo monarhijo na jugu jim rudarjem: Organizirajte se, kajti le ▼ skupnem spo- avatrijake monarhije, in tisti, ki rarumu med delavcem in delodajalcem »o zavarovane ko- «> še vedno navdani a avstrijskim riati obeh: operatorja in rudarja. patri jot izmom, vredni ob«,je. Pr- ... >t ....... .... . . I rt zato, ker ne žrtvujejo svojih \ takth rudnikih delajo rudarji še vedno deset ur na tn0či t» demokratično osvobodi dan. Seveda ni teh rudnikov veliko, vseeno pa dokazujejo,! tev Jugoslovsnov, drugi ps zato. eijn, pri tem pa assledovsli po-polnoma drugačne namene. 4Mbor SRZ je isvoljen od dele-gatov ustanovnega stara v Chl-esgi. V Pro« veti ps sem v klel pri-občeno pismo pstrs Zekrnjšks, ki diktira, kdo naj bo v odboru SRZ kakih volitvah pri njem nI go- ga združenja, potem nekaj doktorjev, kakšen alovenski bankir, par odvetnikov in trgovcev in "ti naj predatavljqlo eksekutivo SRZ. Tiati, ki jih je iivolil ustanovni zbor delegatov SR2., pa naj odstopijo in se umsknejo v zadnje vrste. Taki ao Zakrajškovi pbgo-i. Ljudatva ni vzel prav nič v po-iev. Poetavimo v odbor ljudi, ki j štejejo, "prominentneJ be. Kadar bomo poslali resolucije, memorandume iu druge take dokumente, bo zelo vleklo, ko bodo na njih podpisane osebe, pred katerih ibieni bodd stali: reverend, doktor, pater; ko bi bili v Združenih državah vsaj tudi baroni in grofje. Gotovo bi se nafte! kakften tudi za v eksekutlvo SRZ. Iz omenjenega Zakrajftekove-ga pisma so Slovenci lahko spoznali, koliko jim je za demokracijo pri nasprotni organizaciji. Iz njegovega dopisa sije jasno vsa tedenca nedemokratičnega duha. Nič voliti, nego zberemo se »ku paj taki lujdje, katerim bodo o-blasti vse verjele, ker smo "pro-minentni." Kdor se nam bo upi ral ali nasprotoval, ga bomo lahko spravili s poti, ker nsm bodo oblasti verjele vse, kar bomo po ročali o nam neljubih osebah. Spominjam se še volitve poslancev v deželni in državni zbor v stari domovbii, Hpovednice in prižnice so spremenili v navadnš agitacijeka sredstva za klerikalne kandidate. K/iko so gromeli mladi kaplančki na prižnicah proti nasprotnim kandidatom, ki so v služ bi samega vraga, da upropastijo katoliško cerkev med (slovenskim narodom. Še mi je v spominu, kako je neki župnik strtišil svoje fa-rane, da jih bo h. . .vzel, če ne bodo glasovali za katoliška kandidata Jarca in Dermastijo. Ja« jih precej poznam, ki niso glasovali za omenjena gospoda, pa jih fte ni h. . . vzel in jih menda tudi ne bo. 1/. tega pa se razvidi, da smatra slovenska duhovščina naie ljudstvo za otroke, katere je treba le zastrašiti, pa postanejo ubogljivi. Ako pa le nagajajo, jih je treba tucli kaznovati. Slovenska duhovščina v domovini je morala spremeniti to naziranje tekom te vojne, ameriški slovenski duhovni so pa že tudi lakko spoznali, da imajo samo še par trdnjav, kot Joiiet, Calumet in par drugih, kjer še ni prodrla napredna misel. Ampak nekaj drugega je, kar je pokazalo naše duhovnike v zelo Čudni luči. Vatopili so se v ospredje za organizatorje Slovenske na rodne zveze in ukazali svojim ov čicam naj pristopijo v njihove po družnice. Ali mislite, tfa so verniki ubogali t Kaj še! Oni so ven dar kristjanje, zato hodijo v cerkev v vsem svojem Življenju, pa jim ni še nikdar noben duhovnik ali katoliški list rekel, da je av »trijska dinastija lumiparska in nedemokratična nego se jc zanjo lepo molUo. Sedaj naj pa to lepo navado opuste. "Nothing doing!" Sedaj imajo v teh klerikalnih slovenskih kolonijah podružnice, ki štejfjo po par "članov. Kje je vendar vpliv slovenskih duhovnikov, cenjeni pater Zakraj-šek? Če ne morete dobiti pristašev med ljudmi, ki so skozinskoz prepojeni z verskim duhom, kako boste poteih dobili vpliv med Slovenci, ki niso zapisani v farovških knjigah T Doživeli ste velik fiasko. Zato ae spametujte in nehajte z napadi na oragnizacijo, ki dela za pošteno osvoboditev Jugoslovanov. Dokazali ste svojo nespoaobnoat. Iz tega ate lahko dobili izkušnje, da ata deklamirsnje in aktivno delo dve različni stvari. Zato je za vas sedaj najboljše tisto, kar ste svetovali sedanji eksekutivi S. R. Z., to je, da se umaknete nekoliko bolj v zadnje sedeže. O* pa vaa veseli pravo narodno delo, potem ga je tudi za vas v izobilju, kajti iti morate med ljudi, med katerimi imate duhovniki največ vpliva, daairavno ae je pokazalo, da je v nekaterih ozirih jako majhen, pa jim razjastiujte we. daj fte vedno vrezali v svojih ra-čunih in tudi v bodoče nimajo u- ! pati v kake večje uspehe kljub demagogični metodi, s katero ho se prikazali na naše bojno polje. Masa ni tako neumna, da hi sc je dalo zavajati dan za dnem. Pa-našnji časi so doba prerojenju ve-iikih ljudskih mas, doba spozna-vanja. Doprinesti je morala veli. kanske žrtev in ker so že padlo tc žrtve, naj vsaj ne padejo za-atonj. Jugoslovani žele združen-ja; o tem ni več nobenega dvoma. Žele ga tudi namišljeni borci za svobodo naših narodov, le da si oni žele takega združenju, ki bo v interesu v prvi vrsti dinastije in vladajoče kaste. Tako združenje pa ni v interesu demokracije, zato smo pa mi proti ta-kemu delovanju. Ravno zato pa smo tudi povzdigiuli avoj glas za združenje jugoslovanskih narodov v federativno republik«, kjer bo vladala enakost, ne pa da bo ena oseba, oziroma familija dinastije več, kot vsi podložniki. Saj v#s poznamo; ves čas pred vojno'in fte en čas med vojno ste bili za habsburško dinastijo, kor j ite mislili, da je Avstrija in dinastija, ki jo vlada, enoinisto. Se- j daj pa se presedlali iz ene dinastije na drugo, kajti do ameri-kairizacije vaših malenkostnih o-seb je se dolga pot. V daljavi pred vami se blišči samo ena vodilna zveeda in to je dinaslija.i Ljudje pa ne mislijo tako, zato j jih tudi ni v vaših taborih, ra«-ven nekaj malega,, katere at jfj pridobilo potom zavijalne taktike vaših agitatorjev in ker *.ii bili dotični maloštevilni pristaSi j premalo poučeni o resnični situaciji. Vai drugi pa so v nam nasprotnem tanoru večinoma iz ma-herijalnih razlogov. Zato je naj-' \*Čja hinavščina in laž, če prihajate na dan e trditVami, da stopate slovenski narod. Ako ima kdo pravico, da govori v imenu ameriških Slovencev, potem je ♦<> Slovensko republikansko združenje, katerega so se oklenili i«*-ljenci našega naroda v tej deželi. Mi.smo proti temu, da bi taki ljudje govorili v imenu naSega naroda in nam odločali državo, vladano po vladarju, ki ga bo pojavila "milost božja." Mi stoji-1110 za Wilsonovim vojnim pro-gramom, ki' je program svetovne demokracije. Ta program ne določa novih monarhij, pač pa »vo-bodo narodom, ki so jo sami želeli. Slovenski narod si je gotovo želi in se tudi f>ori zanjo. Ravno ako jo žele vsi zavedni Hrvati iu Srbi. Ti ljudje zahtevajo Jugoslavijo za ljudstvo, ne pa aa dinastijo. Današnja Avstrija je skrpucana skupaj za dinastijo, nc pa za narode, ki žive v mejak avstro-ogrske monarhije, kajti tl žele oprostiti okovov, ki jih ve-fejo na habsburško dinastijo. A'i nsj sledi iz tegs, da si taki narodi žele okovov v mejah drugik uržav, ki Obstoje v prvi vrsti radi interesov dinastij? Delavsko ljudstvo jc vsepovsod na čelu gibanju za demokracijo in ravno tn velja za Slovence. Med tistimi n:.rodi pa, kjer je delavstvo Se nekako mrtvo, imajo vodilno besedo reakcionarni elementi, ki si »likajo kot voditelji ljudstva. Slovensko delavstvo je v veli-U večini zavedno, kar se tiče jugoslovanskih narodov, ravno med Slovenei agitacija reakcionarjer najbolj otežkočena. /.a pristaše nazadnjuških idej ni prostora med nami. To sc j* pokazalo tudi na konferenci krajevne organizacije SRZ. 23. junija v Imperialu, Pa. Zastopana ij hibi vaa kult uma in podpo«™1 društva ter slovenski sarialiati^ ui klubi zapadne Pennsylvanij*.j Navzočih je bilo okoli petsto r.b* rovaieov. ' ^ Predsednik je otvoril zborov* nje a pozivom na navzoče za del* v sn je Slovenakega republiča* skegs ad rušenja. Za tem je. no pozdrs vi jen, nsstopil centrsh^ tajnik organisacije SRZ za padno Pennsylvanijo, * brst J«* Trčelj, kl je pozivsl nsv/očej vstrsjnemu delovsnju zs verniki bojujejo. In ked« bo to majhno Sevilo opem-l^r^i,. Z'.TZSJZZZ .. ■, *£. \ L , i ' A __ liziranja vseh naših sil proti a v. tokraciji. Svoboda našega narodu je v veliki meri odvisna od zmage Združenih držav, zato moramo tej republiki v njem prizadevanju za poraz avtokracije stati na strani. Dotikal seje naših vprašanj v ožjem amialu in nam prepričevalno dokazoval, da narodi n bo obsojeni namenu nositi bre mena monarhov za večno na svojih plečih. Avtokracija je prišli ne da bi se bilo treba boriti za njo, je dejal govornik. Za demokracijo ae pa moramo boriti, kajti drugače se krvosesi ljudskih mas ne bodo umaknili s svojih mest. Naši nasprotniki opažajo, da ae je naše ljudstvo naveli <*alo suženjatva pod avatro-ogr .iko hegemonijo, pa hočejo izrabiti to priliko da potlačijo narod pod hegemonijo druge nadvlade. Kljub temu, da imajo na razpolago velika denarna sredstva, jim narod noče slediti, kajti naš narod ae ne da preslepiti plačani kampanji. (Živahno odobravanj*) Sprejela se je resolucija, ki ob-soja tiste plovenake liste, ki delajo prati Slovenskemu republi-canskemu združenju, ali pa so sprentenili avoje atališče s tem, da so preskočili v nasproten tabor Taki listi niso vredni podpore našega zavednega ljudstva. Resolucija obsoja tudi vse tiste ljudi, ki aktivno ali indirektno o-vi rajo in napadajo naše gibanje. Listi, ki so sovražni našemu gibali, so lahko vsakemu znani in ni treba imenovati v javnosti. Potem bi morda kričali, da jih hočemo bojkotirati in bi imeli nove pretveze za natolcevanje proti našemu gibanju. Resolucija v tem smislu je bila sprejeta r. burnim odobravanjem. Slovensko republičansko adrn-ženje v zapadni Pennsylvaniji je *»ednj že tako utrjeno in krepko razvito, da ga ne morejo uničiti nobeni Trofiti, ne Londonski odbor in ne hudomušni Pire i, pa če se v svoji "Ameriki" še tako zaletava v nafio organizacijo. Na tej konferenci se je nabralo $73. Polovico te svote smo dali ameriškemu Rdečemu križu, druga polovica pa je ostala v blagajni SRZ. V soboto se je pa. vršila veselica, ki je baje vrgla stotak dobitka za SRZ. To vso dokazuje, da Slovenci tega okrožja ne spe, nego so aktivni v tem velevažnem gibanju *a našo Mvar. Za to požrtvovalnost zaslužijo priznanje vse ameriške slovenske javnosti in vedeli j9 bodo ceniti tudi Slovenci v domovini, kadar izvedo borbo svojih rojakov na .ameriškem kontinentu za njihovo osvoboditev. Louis Britz. VESTI Z BOJIŠČA. FRANCOZI IN ITALIJANI PRO DRLI 16 MILJ NA STO MILJ DOLGI TRONTI V ALBANIJI London, 10. jul. — Nepričsko-vnno hitro razvita ofenziva fran-cosko-italijanskih čet v Albaniji tvori danes nsjvsžnejši dogodek na evropakih bojiščih. Zadnja poročila se glase, da so zavezniške čete razteguile ofenzivo od trideset na sto milj dolgo črto ln na več krajih ao Italijani in Francozi prodrli deset do petnajst milj daleč. Bojna črta drži od Jadranskega jnorja do točke južuozapadno od Bitolja v južni Srbiji; v Albaniji napadajo italijanske in franeoukc čete, medtem ko v južni Srbiji sodelujejo divizije reorganizirane srlmke armade. Najhujši boji ae vrše ob Jadran nkem morju, kjer zavezniki beležijo tudi največ u*|>ehov. Italijanski kavaleriji, ki operira na albanski obali, pomagajo angleške bojae ladje, katere a morja liomhardira-jo postojanke na obrežju. Italijanom se je v torek poarečilo priti avatrijakim četam aa hrliet in po- na Balkanu ni povsem snaua, ali samo italijanska armada se raču na na .'>00,000 mož pod poreljni. štvom generala Ameglia. Kanonada v Pikardiji.' London, 10. jul. — N« aiigle&k fronti in večjem delu franeoake a Pikardiji se vrše besni topniški dvoboji. Nemška artilerija je postala zelo aktivna in poročevalci na bojišču napovedujejo novo o -fenzivo. Angleški vojni stan javlja, du »o angleške čete v Flandriji izvr-šile sinoči dobro operacijo v okolici Merrisa; nekaj Nemcev je bilo vjetih. Nemški lokalni nočni napadi ao bili odbiti . Pariz, 10. jul. — Vojni stsn jav lja o ljuti topniški bitki v Pikardiji. Nemčijo včeraj izgubili fie dem eroplanov in dva balona. Večji sovražni protinapad ua franco ske postojanke severnozapadno od l^ongpoiita je bil odbit. Severno od Marue v okolišu Chateau Thierryja, kjer se nahajajo ameriške čete, so bili včeraj tudi hudi topniški boji. Nemci so besno bombardirali hrib št. 204, katerega so pred par dnevi izgu bili. Nemški letalci ubili 54 bolniških postrežnic. London, 10. jul. — Iz Amater« dama poročajo, da so nemški letalci včeraj napadli ambulančno postajo v La Paiuiu, Belgija, nekaj milj proč od bojne fronte. Kakih 50 bomb je padlo in posledica je bila, da>ja 54 postrežnic v službi Rdečega križa, ki ao obvezovale ranjence ,obležalo mrtvih in mnogo drugih je bilo ranjenih. Dnevni aaanam. izgub. Washington, 10. jul. — Današ -nji seznam vsebuje 103 imena. Izgube: 21 mož je ubitih v boju, 15 jih je umrlo za ranami in štirje vsled boleziti, 3'so smrtno ponesrečili, eden je lahko in 45 težko ranjenih, 14 mdi pa pogrešajo. Admiral Hiitae naaladU Kuahl London, 10. jul. — Demisija dr-ja. Kuehluianna. nemškega uiiui-stra runa njih zadev, je potrjena stvar. Kakor poročajo iz Rerliuu čez Amsterdam, bo admiral lliutae njegov naslednik. Hintze je zagri zcu militariut in juuker. Praki sod v Teheranu. Washiugtou, 10. jul. — Ameri ški poslanik v Teheranu (Perzija) javlja državnemu department u, da je v meatu razglašeno obsedno stanje vsled velikih izgredov, kl so se vršili zadnjo dni zaradi pomanjkanja živeža. O ameriškem konzulu, ki je za pustil Tabriz pred nekaj tedni, ko so Turki vlomili v njegovo po slopje, ni še nobenega glasu. Ameriške vesti. ŽRTVE POTAPLJAČE ENAJST DNI NA MORJU, * Zračni napad na Carigrad. London, 10. jul. — Iz Amsterdama poročajo, da so zavezniški avijatlki z macedonske fronte ob? skali Carigrad zadnjo nedeljo ln zmetali večje število bomb, kl so naredile veliko škodo. Kazaa Is Inozemstva. Atlantiik* luka. — Zopet je postala nevtralna ladja Žrtev potapljače. Ta usoda je zadela norveški parnik "Augvald" na potu lz nekega francoskega \pristanišča v Baltimore. Transatlautiški parnik, kl je dospel v luko, je prinesel vest, da je bil norveški parnik potopljen sredi oceana dne 23. junija. Parnik je štel 27 mož. Od tali jih je pripeljal transatlantiškl parnik v Ameriko enajst, trije so utonili in trinajst jih še pogrešajo. Transatlantiškl parnik je redil enajst mornarjev, ko ao bili že 11 dni za igračo valovom ua oceanu. Uživali ho morske rastline in pili deževnico, ki ao jo lovili v svoje klobuke. Prestali ao tako strašne muke, da jih ne more opisati nobeno pero. Na transatlantiškem parniku so jim posvetili največjo paznost, da so jih zopet spravili k sebi, kajti njih moči ao bile popolnoma pri kraju,/ko so jih rešili. Soe. delegacija v Londonu. London, 10. jul. — Ameriška socialistična delegacija je prišla v ondon. Namen delegacije je u-trditi vezi med manjšinskimi v Ameriki in zavezniškimi aocialisti sprejet na londonski med/.avezni-ški aocialistlčnl konferenci v februarju t. 1. (Delegacija ameriških aoeisli-stov, ki so odšli v Kvropo, sestoji iz sledečih znsnih sodrugov: A. M. Simons iz Wisconsins in John Spargo, bivša člana ekuekutive ao-cialiatične stranke; Louis Kepeliti, urednik "New Appela"; Alcssu-der 1iowst iz Kansasu, predsednik 14 .distrikta preniogsrske organizacije 1'nited Mine Workers of America; Charlea Kd\vard Russeil; pcofcaor (ieorge D. Herren in Frank Bohu. Delegacija je pred odhodom izjavila ,da se popolno -ms strinjs z mirovno formulo predsednika Wilsona.) nemškega Avatrija Ja odklonila poveljnika. Rim, 10. jul. — Iz ftvlee je prišlo poročilo, da je Avatrija zavr < itila ponudbo nemškega generalnega štaba, ki je zaključil, da tnora nemški general Otto von Boulow prevzeti poveljništvo avatro-ogr-Hke armade na italijanaki fronti. Avstrijski v jetnik ja aašal starega znanca mod Američani v Italiji. Glavni stan italijanske armade, 10. jul. — Vojaki v svatrijaki armadi. ki ao bili v je ti ob Piavi, menda še ne vedo, da ao Zdntšene . države v vojni. Tako vaaj eprlčuje drli so mostove na rečici Hemiai In dogodek. Ko ao včeral sta ..i.ii velik d',t »v",ri>klh avatrijaki vjetniki v vrsti ab - ^ ^ mimo privoail avtonuddl s ameriško vojaAko misijo, kl se je ustavil. Tedaj je neki v jetnik o gošoril šoferja v angleščiniHej Mike. kaj pa ti delaš tukaj f" ft« fer ae je obnill in spozual stare zajeli Italijani ao okupirali mceteee Fie ri, IH milj aevemovzhodno «1 Av-Iona In bližnje hribe a samostanoma Ijivani In Pohani vred. Srednje krilo je medtem pro-drl« v dolino Tomorika in po hudem I mi ju z Avatrijei okupiralo gJ numm, a katerim je delal v A-inočne sovražne poatojanke v oko ; ^rikl. Ko je šofer povedal vjetni-lišu Kafaglave. ku, da je Amerika v vojni, ae je I)o danea ao zavezniki našteli zadnji zamudil ln nato je rekel: 1300 v jetnikov in plen v lopovih I "I pem. da pride dovolj Am« riča In drugem materijah* j* velik. Ho nov in da zmagajo, potem ls>»" jevanje ae vrši izključno na odpr vaaj Izšli iz tega močnika ln šli tam polju. Moč aaveanišk« armade prej naaaj v Aawrlko." je postopal nemški korzar po isti niftodi, kot na piratskem krlžare-nju ob atlantiškem obrežju. Korzar je vstavil pornflt, da je nanj streljal iz topov, ln korzarski po -veljnik je ukazal mužtvu, da naj odide v čolna, potem je pa parnik pogreznil z bombami. e Kapitan Kggc z dvanajstimi mornarji je rdšel v čoln, ki so je zgubil od čolna, v katerem je bilo štirinajst mornarjev, Dva dni kasueje se je Čoln s štirinajstimi mornarji prekucnil v viharju, Tri-je mornarji so utonili, enajstim se jc pa posrečilo zopet izravnati čoln. V viharju so izgubili živež, vodo in vesla. Pričala je strašna beda med njimi, ker ni bilo vode in živeža. Pri-čeli so loviti in uživati morske rastline. Lovili ao deževnico v klobuke, da so si zs silo potolažili žc. jo. Tako so prenašali strašne uiti' ke, njih moči so počasi pohajale kot umirajočemu človeku, ko so dne četrtega julija ugledali na horizontu pa/nik, kl jih je rešil strs-šnc, počasne In sigurne smrti. lisu niso zadostili vojnim potre« l»em. I prava je uvoječasno vzela inieijativo, ki je prišla do prepri« čguja, da niao železnice več koa svoji nalogi v vojnem času. Predsednik WUaon iaia oelo vrsto potrebnih uredb, ki ao potreb, ue, da jih kongres sprejme, prod** gre na tridesetdnevne počiinhe, Senator Jame« Hamiltou Lovi* i« tttiuoiaa je bit v pondeljek *\ « *ev povabljen na konferenco v Belo hišo. V, kongresnih krogih priča* kuje jo,"fta predsednik razkrije senatorju lvcvvisu svoje Želje z o/i. rom ua sakone, ki jih Želi, da ati sprejeti . »- , TRIJE UBITI V BITKI Z DB ZERTBRJI. Little Ročk, Ark. — Tri ogrbe no Bile ubite v dveh bitkah, ki sta se vršili med uradniki in pet in dvajsetimi vojaškimi beguni v s.i-mi, oddaljeni Obetu milj zapadno od lleber Springsa, Ark. Uradniki so prosili v Camp Piku za voja-ško poiuoč, da jim bo mogoče po* loviti jdezerterje. Mrtvi soj rlirter IlazeUood, šofer, Tom Atkinson, star let, iu njegov IH-letni ain. Prva bitka se je vršila bll/.i At-kinsonovaga doma, kjer so vojn-ški begun«! imeli zatočišče. Slovanska Narodna Oataaevljeua B. aprila taoa. PUporna Jadnata Iakerp. IT. jaa tja laof v drl IUlaoia. RUDNIK JE UNIČIL VRT. Boranton, Pa. Mrs. W. Dol-met sli je sedela na mostovžu, ko je opazila, da se je del lijencgu dvorišča pogrczuil za 15 jardov v rudnik, iz katerega so pobrali o-poruike. Kmalu ae jo tudi drugod vsedla zemlja, da je končno hiša gledala !z teh podsudb kot da stoji na otoku. Tudi ns drugih krajih v mestu ae je zemlja vaedia vsled podanih v rudniku. Mesto izgleda, kot da ao ogromni krti rili pod njem. IZ LJUBEZNI V PROSTOVOLJ. NO SMRT. Montgomery, Ala. — 22-let ni Po i'/1 i«»\ cd'i n Šc 11 iliJ nj i hm m r jev » «"«a-x a-Iaa taal ia. -lujUlč KONZUM GOVEDINE JE PRE VELIK. Ohioago, IU. — Zvezna Živilska uprava namerava uvaati odmerke govedine na domu, v hotelih in re-atavracijah, ča m ne zniža kotizum govedine. To avarilo jc izdal llar-ry A. Wheeler, zvezni livilaki u-pra vitel j za Illinois. Mr. Wheeler pravi, da je aedunji kouzuin gove dine prevelik in da ui pravično, če se hrani z maseom le v javnih je> dilnicah, doma pa ostane konzum neomejen. Konzum sladkorja je tudi pre velik in ga bo treba znižati. Z mo ko ja l>oljše ia položaj ae obrača na boljše . pri zveznem oskrlmiškem zboru, je savžil strup in umrl, ker mu je gdč. Rny Marcus odpovedala ro-ko. Lavine jc pričakoval, da ga kmalu premestijo. Preden odide, je hotel dolilji končno besedo od syoje IzvolJenke. Hay mu ja <»o Jaatilla aa BufM>riii(aadaata odi DIAMOND BMOKBLBBB OOAL OO. Beward, Pa. aMdalh |a H mU* ad auala B«eaai. f» PREDSEDNIK ZA DRŽAVNO KONTROLO NAD MESNO INDUSTRIJO Waahlngton, D. 0. — V panda Ijek s/1 govorili v kongreunih krogih, da aa ja pre«laeduik Wllaon odločit priporočiti državno kontrolo nad meano in mlin a rak o lil • duetrijo. V kongresnih krogih pričakujejo, da uprava naznani j bojni trti. svoj proaram Javno med počit nI-' -..... ■ ■ eaml. Ravuotako pričakujejo, ds ČEVLJARSKI DELAVCI DOBI uprava vztraja, da pridejo brzo javne in lelefonake naprave pod vladno kontrolo. Po poročilu zvezne obrtne komi sije In živilakega upravitelja Hoo. verja sodijo pr«d»ednik In njigovt dVetavalei, da velemeaarji v t*bl • eagu ln valemlinarji v Mtnnezpo - U POVIŠANO MEZDO Havarhiil. Masa — V velikih tovarnah aa čavlja sa povi šali meado dalavoem aa daaat ad -atotkov, Poviša« >i ja proatovolj bo ia priaadaUh Ja w1 tiaod delav j Sledeče so zaslužili naši delavci. Atifalo Judlna sa dva tedna. .$11M1 Tony Habroda M " .. 111.1« Pate Jennor " ** ., iaa.60 rarmall Oliva " " .. tld.at Kam < srpan t ar " M .. 10V 9* Mlek M sala k " " Ul.Sf Tony tnMaura M " 10«.IT <'aam I Jo Zbruala " M Itt .tO Peter Verkk ............ I1B.B5 J ar k (Jalatzkjr " " ,, II9II Ako bodete, lehko tudi vi pridete ta delati. livtjeoeko eUftje prt naa je, da lahko dobro eaaluftlte in lodl nekaj prihranit* Za boljto ugodnoat ne *lm d»leveem amo poaUvlil preraj novih stanovanj. Imamo pa Ie4i ma le "šende" sa aamea In demo at ara etanovenje aaateej ako Jih kdo kode. VI lahko pridete »em, e B A O. le-lerale« do Helaoppta, Pa., pa bodi ai la Pitteborgha ali pe la Jobne-u»wna ali Soekwooda, Pa. Delavce ae pobija aa io dele te natega urada vaak poadelek Jutra. Oglasite ee pri Mr A. M. BPBINOgftJU, fai Hoaaa Bid«, PSlAarik, Pe. IS Muk Mn CmI C. Prof. Dr, Muliln BDRAVVIK - SPBCIALIST RA SLOV1NOB 411—4th Avenue (VA SPROTI POlTB) Pittsburgh, Pa. atari la iakašeai adravaik, a M letae prakso. Edravt aepalao la kltva vss bo* laast, plula, lelodae, obleti, trgaaja, oervosaoal, krvae boleaai, kakav tudi drage botesal molkih. Oadravl vaake boleaaa katero preveaaas v avojo sekr be. Uporablja aajbolja evropaka, aaaari Ika ia eaiatik delov avela adraviia. Mta-ke aeae. Naeval breapialee. Tedea pregled popolaoma Jamlea. Pri aaeai ee adravi vallko Itevilo Bloveaeev. Uradaa ure od I. ajutraj do $ sveler, ob sede Ijek aamo a« M. Is S. popeldea. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK SSS fess Ave., flttlkvsli, Ps. iIHi ■---.--i- U« L..1.41 , tB^JsSF* Va* kmifmt, kl «4t«b« MirtOa trnki Ke kt. Xatvam fmutfT * krat OrmSM mM I V »nyaita». ayydaa ta kiVoTiSAr.Jft1ah. ^ai^da a w» aveiaf^Mi a.liftah ea rroavru) , je LUTERANCI.i IUstoričen roman. Spisal Antoa Eodor. <»MMMMMHI (BOO) Dvs Izmed »rojih tovarišev postavi ua na-hprotuo stran, ssm pa Ježe ob desni strani ceste poleg prejšnjega prežsrja. •'Ali imaš vrvico!" vpraša tiho potem tovariša. e "linnm jo in kamen v ruti, če bi ae utegnil braniti." "U dobro zategni, ds ne more kričati, vse drugo prepusti menit" govori poveljnik. Med tem se čujejo udarci konjski kopit vedno bližje in bliije. Čas nekaj trenotkov zsjsše jezdee v rogovilsst borovec. Konj se spodtskne. A predno preskoči ustavljeno ograjo, zgrabita ga dvs inožsks za uzdo. Orjaški poveljnik pa prime jezdeca in ga poatsvi kakor otroka raz konja na zemljo, kjer mu vrže tovariš zenjko ns vrst ter um z višnjevim robcem zsveše oči. Vse to je bilo urno in brez hrupa izvrieno. Ko ze odstrsni potem zopet ogrsja raz ceate, zajaše poveljnik vplenjenega konja in uksže tovarišem, naj vodijo ujetnika po stezi v gozd v naznanjeno zavetje, v Najmanj eno uro so hodili možsksrji z ujetnikom po gozdnem potu. ftele na višini za gozdom so m* ustavili pri ssmotnetn poslopju, ki se je prištevalo k vasi Rašici. Brez trkanja so se odprla hišna vrsta ; kajti nekdo jih je pričskovsl, sjtorsfno jc bilo (H)Nlopje zapuščeno. Poveljnik je ukszal potem trem tovsrižem, naj stražijo poslopje, z ujetnikom ln enim pomoč-nikom pa je stopil v hišo in tsm tikrcssl luč. "Hodil" zakriči neti) ujetniku. "Ti učenost naša pa tisto pisanje poišči ter pero ln Črnilo," reče svojemu tovarišu. /godilo se je, kakor je velel. "Ali veš, prijatelj, zakaj si nocoj zgrešil pot in namestu škofu meni prišel v pestf" vprsša potem poveljnik, o katerem je brslee že gotovo uganil, da je naš znanec kovač Iz Kranja, njegov po-magač pa mestni pissr Naglic, a oni jzmed straž nikov zunaj, ki je ležal v resju, čevljar Krilker. Ko ujetnik ne odgovori, ki je bil mestni sod-nik Kramar, temveč obrne obraz v stran, pravi kovač t "Vse na avetu ima svoje plačilo In svoj dan. Urez božje volje niti vrabec s strehe ne pade, zs-ksj bl tebi ne povrnil dobrote, ki jo nsm krivo-vercem izkazuješ! Vendar, čss je še, da se spo-koriš ln poboljšaš I Zaradi tega prostovoljno pre-kliči, kar ei poročal gosposki do sedaj proti nsm, In pomagaj Knsflju, ds se zopet vrne v domo. vino!"---------<------L---f • ■ ; " '■• Prej bledo Krsutsrjevo lice je zarudelo pri teh besedah in zopet pobledelo, kajti st oprav zdaj Je spoznal, v kakšnih rokah je njegovs usode. Upa na rešitev nI Imel, zaradi tega je rekel strogo: "Kar sem govoril in pisal, je reunica, prekll • eriti ali tajiti nimam ničesar." "Nam sodil, sam obešen bil," odgovori mirno prejšnji potem iu pristavi t "Videli bomo, kakšen mož-beseda si. Čitaj, pisar, pismo, nsplssno ln podaj tovarišu pero, ds podpiše spodsj Imel" Pisar Naglic"* čits s spremenjenim glasom sledeče pranje t 1 "Jaz podpisani is s pečatom potrjeni sodnik kamniškega mesta, Gregor Kramar, nsznsnjsm slavni deželni vlsdi, da je lutersnstvo v moji sod-niji i/umrlo in izginilo popolnoms. Zstorej ne po • trebuje nlkakoršnega nadzorovanja več. V tem platnu tudi polrjujem, da se je zgodile huda krivica nekdaj Knaflju, ker so mu krivover-atvo podtikali le njegovi sovražniki, ter mors 011 ra rad i tega še vedno živeli po nedoljžnem v pro-gnsnstvu. Po prsvlel torej tlrjsm, naj se pokliče Knafelj brez odloga v domovino, ln naj se mu podeli njegova nekdsnjs služba inestnegs kaplana v Kamniku." 1'epclkasta barva je med čltsnjem tegs pisma spreminjala sodnika Kramarja. "Ali si umel pismo?" vprsša kovač potem resno. Ker ne odgovori Krsmsr, nadaljuje: "Vse eno, ds le podpišeš lestnoročno, drugo preskrbimo mi Pisar, pritisni sodnljskl pečati" veli dalje. In med tem, ko seže Nagllč v žep po ukradeni uradni pečat, odstrani ai Krsmsr a komolcem (ksjti roki je iinel zvečani) ruto rsx oči in ugledsvši •»voj u rud tri pečat, vzklikne: "Nagllč, torej ti si tudi tst in krivoveree! Ni-licc mi ni mogel ukrsatl |»M'a1s, kot le ti ssm." A pri tej prlOl ga apomni težka pest, ds je »• j«• t nik. Ukaz sc glasd : "Primi pero in podpiši i»jc prokleto ime." "Nikdar, če ini vele cestni ropsrjl in lute-nuni," odgovori brez strshu Krsmsr. "Piiar zategni vrvico, dsj mu duAka in pisal bode, UUr da bi po ecati takel." Zategnil je Naglic zanjko, katero je noall sodnik na vratu, da je šinila višnjeva harvs v Kra mai jevo lice. A tnnaat je bil ujetnik, in pero <»r ni uiiiiilo v njegovi desnici '" t "nkaj grive, jaz ti hodem rokavice umeril. .I,i sv iw.de Ramo pisalo," de je razjarjeno prejšnji |H>trgne in žepa tskoivsno zspestno vrtllo ter >iakne >«nj levo Krsinarjevo roko \«irmerne bolečine je morsl čutiti sodnik pri t< «.\ ski sili. Trenutek porneje je le vgibal pisar Naglic i I pihniti dokument ter ga mnehljaje aprsvil v k\,,|.. letnico. Poveljnik ps je ukazal od|>eljstl tni>g|ega *o«lniks v strsnako aoho In je Kri • -.»mju uročil gUvijo strsžo nad ujetnikom. ŠTIRIINDVAJSETO POOLAVJE. Drugo jutro ao ae vozile po cesti med Ljub -Ijauo ui Kamnikom tri kočije. V prvi je aedel ljubljanski škof poleg avojega spremljevalca, ško fijskegs tsjnika. Ko pridrdrsjo vozovi na kamenito meugiško polje, prijaše jim v naglici jezdcc nasproti ter ae ustsvi pred škofovo kočijo meneč, da ima važno poročilo. Nato je opravičeval proti višjemu duhovnemu doKtojsnstveniku sodnika Kramsrjs, češ ds inu zarsdi nujnega odpotovsujs v toplice ni mogoče spremljsti ga k napovedani slavnoati, a o mnogih vsžnili stvsreh ]>oročs mu kmslu pismeno ter prosi milostne pomoči v onih nujnih za-devsh. Ko je izvršil jezdee to povelje mestnega sodnika, izginil je zopet na prašni cesti proti Mengšu. * V Mekinjah pa je bila ista nedelja jako mIo • vesns. Že dolgo sc ni prsznovslo umeščeuje tsko imenitne in bogsta nune, kot je bila l^avrs Str-vmolska. Zastopano jc bilo pri ti priliki plemenitaštVo od blizu in daleč, akoravno jo je dvojil sicer baš v poslednjem času na novo vzbujeni verski boj. Naravno je tedaj, ds je skrbela cerkvena oblast, ds ne moti krivoversko ljudstvo, podkupljeno sli zspeljsno, te svečsnosti. Zarsdi tega je privolile le pičli množici vstop v cerkev ter razposlala med njo svojo skrivne čuvaje. A veudar ee je med slavnost jo posrečilo majhnemu postarnemu možu, prignesti se v obližje velikega oltarja, kjer je bil odločen prostor povabljenim gostom. Videlo se je, kakor da lii se bil vsi-njenee nalašč piiril v obližje mlsde nune, da vzbudi pri prvi priliki nase njeno pozornost. In ko bl ga bil kdo neprestsno opazoval, videl bi bil, kako je dvigal zapored brez potrebe kvišku svojo desnico z razprostrtimi prsti in da je dal neko znamenje mladi nuni, ko sta sc srečala njuno pogleda. Kmalu potem jc zapustil cerkev in se pridružil tovarišu, ki je zunaj za zidom slonel, Brez-dvomno je njega pričakoval, kajti ta rmi je skrivsj rekel: . "Zvečer bodi pripravljen! Pokrečilo se mi je opozoriti našo prijsteljieo. Brez dvombe zve o pravem času naš načrt, in če nas ne izda kska kukavica, izpolnjena je o polnoči želja našega mojstra." In v resnici, ko ho pogasnile v tisti uoči luči po samostanu, prišla sta za zid ona dva možaka. Opazovala sta omreženo okno v prvetn nadstropju, ln ko se je prikazala tri pote zapored lučica ha njem in zopet izginila, rekel je starejši, a manjši tovariš velikem^, mlajšemu: "Glej šenta, tunela je naju. Knaflju ^e bode dozdevalo, kakor da Id mu med vlekel skozi usta, ko Čuje, da je v naših rokah ta punics grajska, tn res, takegs para šc si bilo, ko bi jo on potem za ene kvatre ali dvoje za ženo k sebi vzel, če bi tudi Stolčka pisano gledala." "Molči!" dejal je potem resno mlajši prijatelj. "Kaj ti veš, kaj je lepa ženska, ko tijje tvoja ' škrbasta Spela Živ dan ušesa st rojila in post trar kladala, kakor da bi bil vsak dan veliki petek." Ordo je pogledal izpod nizkega Čela moŽlčck Juri Kriškar šale izbljgjočcga Oogalo, a svojo jezo je zopet rahlo po grlu spustil in pristavit; "Jaz poznam tudi enega; kl bi mu bela golobica bolj dišala kot krokarjeva pečenka, ko hi jo zase v peat. dobil. To bi se morda utegnilo tudi pripetiti, ko bi njegove roke po kovaškem mehu ue dišale in ga kakor lisico, ki je tudi zvita, že ns tri sto korakov ne izdale." Tako sta se pikala in ščipala za samostanskim zidom naša znsuca, ko se šum in hipoma tudi krik, prepir in jok na samostanski porti začuje. Oogsls skoči k vratom. Ko ps razume notri znsn, proseč glas, udari s koleem po tečsjih, ds js-mejo omshovsti. Kriškar ps spleza na omreženo okno in zagleda, kako sc borite« samostansko vre-tarleo dve mladi nuni, hoteč ji Izviti ključe iz rok. Z grozo zapazi tudi, da omagujete poslednji ter ds je brez dvoma izdati nsčrt njegovega mojstre. A v istem trenutku čuti, ds ga je nekaj zaske-lelo po hrbtu, kakor da bl se ovil bič njegovega ži-vots. In ko se ozre, zagleda, ds držlts dvs moža-ks njegovega tovariša. Ts kritični položsj vzame, kakor bi trenil, vso radovednost Krišksrju. Brez obotavljenja skoči raz visokegs okns. In ko vstsne, ležsls sts že tovsrlševs nspsdsles ns tisku. "Glejva, ds odnese vs pete! Kdo vl, kdo je iz-dsl naš nsčrt?" pravi Gogala potem, ko s Kri • Šksrjem proti Nevljsm tečeta, kskor ds bi gorelo zs njlms. Drugi dsn ps sc je vršila v mekinjskem samostanu takozvana tajna sodba proti dvema redov • nicama. (NitIIi bi brez dvoms poslednji ostrost srednjeveške inkvizicije, ko bi ne bilo mlsjše verovalo slavno, plemenito ime, starejše ps Čsst in moč njenega brst s, I jubljsnakega škofa. Za našo povest ima ta preiakava le toliko vrednosti, da je razdvojila za vselej zvezo dveh enako mislečih redovnic. Ona jc osvetila v slsbih barvah ženski znsčsj. ln to je imelo potem imenitne posledice, s ne ns čsst ženskemu prljsteljstvu! PETINDVAJSETO POOLAVJE "Vse ae je zaklelo proti nam, prijetelji." dejal je neksj dni pozneje tlogsls, ko se je vrnil po-sito v noči k svojim tovsrišem, pri cerkovniku < 'epudru v Mengšu shranim, in ns obrazu ae mu je bralo, ds je jsko slsbe volje "Zaradi tistih golobic, ki sc nfco dale izpeljati, še ni izgubljeno vae, mojster nsš. Čemu bi bili tudi obe Knaflju? M lajaš bi bila psč dobršns in peti^ns. ksdar prhle njen dan. A če nI, ps nI. Nihče ne ve, kje gs še čevelj luli ln itsksj " Tsko tolsŽi piaar Naglič svojegs poveljnika in pristavit. r (Dalje sledi). ^ Milko Vogrin. Novela. — Spisal dr. Stojaa. Čuden iu nepopisljiv utis delalo je vse to na Roberta. Danes je prvikrat spoznal, da nima res ()!• ga sočutja do njega in da mu vse-kdaV in povsod nasprotuje. Sedaj mu ja pa še izrečno odgovorila, da mu prepušča — vse njegove vrte na Ogrskem. Žal mu je postajalo, da se ni brzdal v svojem govorjenju ds ni zatajeval svojih misli in nazorov. Spoznal je, da jc s svojim ošabnim in brezobzirnem postopanju malo dosegel, temveč si še bolj odtujil mlado Olgino srce, ki mu je postajalo vsak dsn tem vrednejše in milejše. Zdaj se je začel sto-prav bati, da bi mu res Olga svoji odločnosti, kakor/ jo je danes kazale, ne odrekla srca in roke, in da bi mu nič ne utegnil 3 pon agati plemenito ime in graj A čina pri njegovem namenu. Take misli so rojile po Rober tovi glavi. Močno je bil ta nepri Čakovani prepir z Olgo in deloma tudi z materjo potrl njegovo svč nost in saniosvest. lznenadilo g« je bilo odločno nasprotovanje prej tako plahe deklice. Iz te splošne zadrege in tiho-te reši celo družino posel, ki se je sem po vrtu približeval. Najprv ga zapazi Rihard in vzklikne: "Telegrafski posel grel" In pri teh besedah se ozre jo mahoma vsi ter gledajo, od kod bi po sel prihajal. Vsa družba se zelo ust raši nepričakovanega poala kakor se to tudi sicer v vsakdr. njem življenju dogaja, Gosp Skenovska in Rihard sta mislila, da ve je kaj doma očetu pripetilo. Olgi je začelo srce še bolj ne-Ho prej biti, meneč, da se jim kaka nezgoda o Vogrin u in Konar-skih poroča. Le Roberta ni ganil poslov prihod, zakaj njegovo are.} so* v tem hipu druge važnejše nti-sli| strah in up, navdajale. ,\'i V krat kem se je pa pokazalo, da so se bili vai trije zbali zastonj brzojavnega posla. Bralo se je v brzojavu, da pride Hke-noveke jutri, dne 19. junija, po poldne grof Konarskl z obiteljo ured obiskati. Tega naznanila pa se je bila najbolj razveselila O! ga. Njeno srce, prej otožno in rnzsrjeno, postajalo je zopet( vedelo. Takoj je pogledala bratr., namežiknila mu s očmi, smehlja je se, ter s tem izrazila, da se njun načrt menda le uresniči. Upala in nadejala se je, da doj-de s Konarskim gotovo tudi Mil ko Vogrin, po katerem že njeno srce tako željno hrepeni. In te misli ni ona celi večer opustila Vsled tega je bila tako zamišljena, da ni zvečer pri čaju često-krat vedela, o čem se govori. Ma ti sama je nekaterskrati opazila, zakaj je nocoj tako vsa v mislih in redkobesedna. Večkrat jo je tudi opomnila, naj se razgovo rov udeležuje. Mislili so pač vsi, ds ji je rszpor s Robertom segel globoko v srce, 1 u zategadelj sc ji ne ljubi govoriti, ali varali so sc vsi, kakor veva midvs. dragi čitstelj! Zstorej pa tudi niso mogle nocoj niti materine liesede ničesar opraviti pri nji. A ker je Olga še vedno isto mslontar-nost in zsmišljenost kszsla, poslovil se je Robert prej, nego je bila sicer njegova usvsds, in * i-dl domsči so šli ta večer kmalu k počitku. Ta dan je bilo krasno vreme niti oblaček se ni prikazoval na vedrem nebu, in čista nebeška modrina je odsevsls Iz glohočinc Vrhskegs jezera, ki je bilo glsd-ko kskor zrcslo. Dsnes si videl v njem, ksko se ksmenite čeri koroških gors dotiksjo nebeškega stropa, gledal si, ksko se zrcslljo v njem cvetoče livsds, cerkvice, bele hišice, ljudje in žlvsll oh vodnem obežji. To je krsaen pogled, to ao pisori, ki ae jih nikdsr ne nsvellčsš, in dslje ko jih gledaš, tem bolj te očarujejo. Proti večeru tegs krssnegs dneva sedeli ste Olgs in njena msti v utiei tet zrli tjs po jezer-ni glsdinl Solnce je rsvno v nebo kipeči Oblr ognjeno-rudeče ža-rilo ter se poplavljalo od plsnin-skih sinov. "Glej, mama, ksko krsaen je ts prisor", opozori Olga mster, ki je gledsls proti aolnčnemu zs-hod«. "Obir je kakor v ognji. I Poglej ga, pe hitro, sicer se skrije solnce ss gorami." i Mati se obrne proti Oblrjn, ob- čuduje planinsko žarenje, nekaj minut šc, in solnce zstone. "Zares, tako krasnega prizora še nisva tukej videli," odgovori zdaj mati vza zamaknena. 0 da, mama, dostikrat sve že gledali takih prizorov, ali vsak ;>e tako lep in nov, da se nam poslednji najkrasnejši dozdeva. Na >unaju nimamo takih naravnih epot kakor tukaj, hi meni se vidi, da ima gospod dr. Vogrin prav, ako trdi, da bi vsa ta kra-sots tam na Duuaji ne bila tako epa, kakor je tukaj v njegovej domovini." To je res," pritrdi mati, "ali vsak krsj ims svojo naravno lepoto, in vsak človek povzdiguje najbolj krasoto svoje domovine!' Ali glej, mama, ksko pa je to, da se meni izmed vseh krajev, katere sem videla, ta kraj najbolj dopada, da on mi je eelo milejši nego moj rojstni kraj! Tukaj se čutim tako prosto, tako veselo, kakor metuljček, ki leta od cvetlice do cvetlice; tu se čutim prerojeno, povzdigneno nad zem-skim življenjem!" "To je pripisovati naravi, ki rias ohdaje, in sploh pomladi, ki upliva vzvišeno.na nas," odgovori jej mati vsa začudena nad 01-ginim govorjenjem. "Kako pa to, mama!" nadaljuje zopet deklica.' "Meni jc pri srci, kakor da je tu najlepše in najbolj veselo na svetu. Tu bi bivala vse svoje Žive dni, tu bi o stala na veke. Ali najsrečnejše, zdi se mi, živelo bi se tam le .ta omen bregu jezeru, tam gori onej majhni hišici, od katere se nama bela stena sem dol v utlco blišči. Tam gori je ravno tako, kskor je opisal dr. Vogrin in^ idilični dom." Pl teh besedah je deklica obmolknila, a mislila si je na tihem v svojem srci: "Tam bi bilo lepo z njim živeti, tam bi bila prava sreča domo!" Ko ni deklica več glasu povz-dignols, ampak preiriišljeVaje zrla nemo pred se, prime jo mati zu roko ter pravi: "Nocoj se mi pa vidiš Olga malo izpremenjena! Na tvojo do miiljijo so ti naravni prizori kaj nfočno uplivali! Kako da si tako zamišljena! Človek mora gledati življenje, kakor je, nepa kakor si ga ml v srci slikamo. Dandanes je vse realno, in ona stara idili-čnost je čisto že s sveta Izginila. Ker pa moramo tudi mi v svetom iti, ko on z nami ne gre, tedaj je pa tudi nam biti realnim. In tako ti bode menda razumljivo, zakaj Že tvoj oče zdaj zato skrbi, da bode njegova hči, slabo žensko bitje v sedanjem viharnem času, i-mela dobro zaslombo in f>omoč v svojem življenju." Te besede so kakor strel vzdra-mile Olgino srce iz lepih sanj o srečnem, pravem zemskem življenju. Hipoma je stal v domišljiji pred njo nadporočnik Robert s vsemi slabimi lastnotmi, katere je ona zadnji čas ua njem opazila. Predočevals si je posestvo njegovo in grajšeino tom na planem, pustem Ogrskem in čutila že popolnoma, kako bi bila tam zapuščena iu nesrečna. Ali te slike ho dirpale nagloma mimo njene duše ter napravljale prostor lepšim podobam. Pred njo je stopil Milko v vsej svoji znotranjej in zunanji lepoti, Čutila se je z njim nerazločljivo združena tu na o-balih Vrbskega jezera, kjer bi rada vedno prizore današnjim enake z njim občudovala. V take slike utopljena rti seveds Olgs insteri odgovorile, zstorej nsdsljuje sama: "Znano ti je mends, zsksj je slednji čss bsron Robert tolikokrat k nam zahajsl. Gotovo si že opszils, ds se in zs-te jsko poteguje, ds ti je zelo prijszen, in ds mu je nsšs hišs, tvoja druščina najljubša." Pri teh heaedsh »e gleda hči vsdno v tis, neizpregovorivši besedice. Trebs je torej materi dalje govoriti: "Iz vsegs počet js Robertovega ps morsino sklepati, ds ims on do nss, v zlasti ps do tebe veliko nsgnenost. To udsnost Robertovo ps je oče njegov nsrsvnost potrdil, rekoč, ds si smstrs njegov sin zs nsjvečjo srečo ns svetu, imenovstl nekdsj tebe — svojo ženo. Ako bl smel on upsti v to hlsženost, prsvil je dslje bsron njegov oče, ostsvll bl vojs ščino, prevzel grsjščino in posestvo ns Blstnem jezero-- in živel tsm le tebi, le tvoji sreči." Tu je msti govor pretrgsla čakajo, ksj odgovori ns to hčerks Olga. Ali Čakanje je bilo zastouj, zatorej nadaljuje: Tvoj oče in jaz sva bila te izjavo vesela. Jaz sama sem se pre-pričsls, ds si želi bsron Robert pridobiti tvojo roko. Oče se j. pogajal z očetom Robertovim ter spoznal njegove razmere in jc z*, dovoljen. Mislil je sam o tem N I teboj govoriti, ali naposled je to nežno nalogo meni prepustit -i Kavno včeraj mi je oče pinal, kakor veš. V pismu me med drugim tudi vpraša, ali sem o tej zadevi že s teboj govorila. Dalje mi na. znanja, da je sicer že vse v red-i kar se tiče Robertove zveze s teboj, le ti že moraš v njo privoli, ti; a to bodeš, kakor poznava oče in jaz tvoje otročje srce in ubog. Ijivost, rada storila." Čim dalje je mati tajnosti ra^-kladala, tem hitrejše in močneje je bilo Olgi srce. Da bi pa zakriU svoj notranji boj, molčala je ter zrla mirno pred sc. Delala se jp, kakor da bi nič ne čutila in bi j«j bilo vneto neznatno in malomarno. Ko tedaj mati nobenega odgovora nedobi, nadaljuje zopei: Tvoje privoljenje v to zveze pa si bode, kakor mi oče piše, baron Robert sam od tebe izprosil. On je že dobil za dva meseca du-pust in pride k nam v Poreče pr-ve dni meseca junija. Do zaroke ostane tukaj, pato gre k velikim vojaškim vajam na Ogrsko, in v jesen bomo lahko na Dunaju slovesno praznovali tvojo poroko." Najbolj so pretresle ubogo deklico besede, da pride po njeno privoljenje Robert sam, in to že v nekaterih dneh. Srce se ji krči, ko pomisli, da bode morala nan-vino lepoto Milkove domovine deliti s človekom, do kojega ne tli niti iskrica ljubezni v njenem srci. » * "Tako seni ti zdaj ljuba Olga vse povedala", končuje naposlotl mati. "Prepričana sem, da si vesela, ko vidiš, kako skrbiva oče in jaz za te. Nadejam se, da odo-lirujc tudi tvoje srce to napino na mero, in da bodeš srečno liveia i možem, ki ti ga je izbrala skrb tvojih starišev. —• Ali ni to vse tako, Olga! Kaj porečeš ti nato? Govori, moje dete!" "Kaj tiaj na vse to odgovoriai, ljuba moja mati," izpregovori slednjič vendar le Olga z veliko malomarnostjo, a njen notanji nemir se je poznal na tresočem, plahem glasu, s katerim nadaljur je: /'Tu je toliko stvari, toliko odločilnih vprašanj, da ne vem, i>a katero bi naj najprej odgovorila. Glej, draga mati, ti si moje v«;, ti si moje veselje in tolažilo. Ker mi ni Bog sestre dal, da bi jej potožila svoje gorje in lajšala z njo fvoje notranje čute, obračam sc do tebe, ti moja zlati mati. Hočem ti torej povedati vse, kar ruti moje srce, in te proaiti s sklenjenima rokama, ne zapusti me, ne vrzi me od sebe svojega otroka!" i ' •1 ! In pri teh besedah objame i nežnima rokama svojo mater i.i jo poljubi gorko na lice. Solze o-tročje in materine ljubezni pa 10 v tem trenotku močile dvoje lic. A med tem ko si na materinih prsih hči s solzami tolaži ubogo sr-ee, gladi ji mati rumenolaee kodre, ki so se ji bili na ramena vsi-pali, šepetaje: "Uteši ae, Olga, uteši se: Saj si moja, moja edina hči, moje vse, Govori, kar ti srce teži, hočem tora Ifall se je nshsjsls že dsl j čsss v postelji vsled slsdkor ne bolezni . Nekegs dne je vpr»-šsls mirno zs nož in šksrje in odrezala dvs inffcirsns prsts na nogi. Zdrs vn iki prsvi jo, ds je izvršile dobro operscijo. Zdsj je t»' pustila posteljo, hodi po bergljnk in ae najbrž osdrsvi.