ŠTEV. 249. Peštaina plačana v gotovini. Poesmezua številka Din 1.—. LETO lil. 'K ‘i >-w Izhaja vsak dan opoldne, izvzemšt nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—• Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Tudi to je že mogoče. V kratkem se vrše volitve v Svet slušateljev ljubljanske univerze. Splošno razpoloženje med akademiki je, da pride de pri teh volitvah do sporazuma in da se ne ponovi lanski volilni boj, kar sicer ni ravno znak agilne mladine. Ni verjetno pa, da pride do sporazumnih volitev, ker kandidira najmočnejša skupina med drugimi tudi akademika, o katerem se je in se še javno trdi, da je svoje dni de-nunciral svoje srednješolske kolege in povzročil težke persekucije. te očitke pa se ta skupina, l<‘ kan_ lega akademika ne zmeni in pra-v*> da so se ti očitki privlekli na dan samo zato, ker se drugače ne more ničesar očitati njeni kandidatni listi. Ko je ta akademska skupina — menda Hi treba še posebej povdarjati, da je pod ypllyom SDS — nastopila s tako trditvi-3°> Pa je vsa zadeva prenehala biti samo ^ ‘jaška, temveč je postala javna zadeva naroda, ker od njene pravilne ali nepra-viln'e rešitve zavisi, kakšno mladino volimo. Dijaku, ki kandidira na reprezentativno mesto, se očita, da je zagrešil denun-''iantstvo. Niti sam ne toži zaradi tega °citka, niti ne zahteva skupina, ki ga kandidira, da toži. Očitek denunciantstva ostane ueodvrnjen, kakor da bi denunci-a^stvo ne bilo nič posebnega! '^Vrnimo in se čudimo in ne razume-nip, kuj takega mogoče. Akade m- ska* Olllladina je bila vendar od nekdaj Uajvjšja ‘ll najbolj rigorozna braniteljica rasti in ni nikdar trpela v svojih vrstah ljudi, ki bi tudi ie v najmanjšem ne mogli dokazati, da so vredni biti akade-mični državljani. Sedaj pa pade očitek demmciant in nihče se ne zmeni! Ali je to res mogoče? Stvar je vendar nad vse enostavna. Ni treba, da letajo akademiki na sedišča, to-vsaj njihov časten sod UJiko v najkrajšem času dožene, če je očitek upravičen ali ne. Že v lastnem interesu mora napadeni to zahtevati, ker mora vendar tudi sam razumeti, da bo vsa javnost smatrata očitek ?a utemeljen, če nanj ne reagira. Se jasnejša pa je stvar za društvo, kateremu pripada. Vsaj je vendar jasno, da mora Irpeti ugled društva, če se o njegovem članu trdi, da je zagrešil denunci-antstvo. Društvo mora vendar skrbeti, da je njegov ščit čist in v lastnem interesu mora na vsak način zahtevati, da se stvar razčisti. A tudi za ljubljansko univerzo samo stvar brezpomembna. Kakšen ugled za Univerzo, če bi bilo to res, da je med njenimi dijaškimi reprezentanti mož, ki mora molčati, če se mu očita denunciant-stvo. Silno daleč smo padli, da moramo take stvari, ki so bile vedno samoposebi umevne, danes naglašati in opozarjati na pravilno rešitev. To dejstvo dokazuje, da se je naša mladina navzela vseh slabih lastnosti naše dobe. Ko je videla mladina. da so ostali na visokih položajih ljudje, ki so zakrivili nečastna dejanja, je sama izgubila z mi sel m dolžnost časti. lil tako pridemo do najbolj žalostne konstatacije. Večno delujoč motor za zboljšanje javnega življenja bi morala bili mladina, danes pa doživljamo, da mora javnost opominjati mladino. Perspektive, ki jih kaže ta konstatacija, so tako žalostne, da morajo postati javna zadeva in zato upamo, da bo vsa zadeva še pred volitvami v Svet slušateljev ljubljanske univerze rešena tako, kakor odgovarja to tradicijam slovenske akademske omladine. Pred odločilnimi dogodki v radikalni stranki. Beograd, 5. nov. Stojimo pred zanimivimi dogodki v političnem življenju, vendar včerajšnji dan ni bilo zabeležiti nobenih važnih momentov. Opazilo se je samo, da je bil Uzunovič na včerajšnji dopoldanski seji ministrskega sveta precej pasiven in je tudi samo nekaj minut ostal pri seji. Kesneje je odšel in se več kot eno uro zamudil v razgovoru s predsednikom skupščine Markom Trifkovi-eem. O uspehu tega razgovora ni nič znano in tudi Uzunovič ni hotel dati nobenih izjav, temveč se je izogibal sestanku z novinarji. Konferenca se je vršila v kabinetu predsedstva narodne skupščine. Včeraj popoldne’ob 6. je Uzunovič nenadoma zopet sklical sejo ministrskega sveta. Posameznih ministrov niti ni bilo v njihovih uradih, temveč so bili nekateri v klubih, drugi pa doma. Vsi so bili nujno poklicani na sejo. Pred sejo ni bilo mogoče izvedeti, kaj bo predmet posvetovanja. Opazilo pa se je, da so vsi ministri s posebnim zanimanjem prišli na ta sestanek. Pri nekaterih je bilo razbrati z obraza neko skrb. V parlamentarnih krogih smatrajo, da stojimo pred definitivno rešitvijo spora med radikali. Pašidevi radikali ostajajo še naprej na svojem stališču. Ne ve pa se, ali je !e taktika, ali res prava namera g. Pasica, pri tirati potek dogodkov do skrajnosti, če ne postane zopet on šef vlade. Ko kralj pride v Beograd, bo tam tudi dalje časa ostal. Balugdžič, ki je odpotoval. v Topolo, se še ni vrnil. Ni bilo mogoče dobiti kaj natančnejših poročil o razpoloženju drugega ustavnega faktorja glede na vrenje, ki ga je opaziti med radikali. Treba je na. vsak način naglasiti, da vsi parlamentarni krogi gledajo na situacijo zdaj tako, kakor da bi ne bilo izključeno, da pride do volitev. Sodi se, da naglica vlade pri done šen ju zakona o dobrovoljcih kaže na to, da so kaj slabi izgledi za daljnje trajanje narodne skupščine. Naglasiti se mora, da je Koroščev klub na včerajšnji seji narodne skupščine zavzel skoro obstrukcionistično stališče na ta način, da so poslanci Jugo slo venskega kluba tako kakor poslanci iz drugih opozicijskih skupin stavljali razne predloge in vprašanja, samo da onemogočijo nerealno delo skupščine. Tudi Pašičevi radikali se v vprašanju agrarnega zakona za Dalmacijo vedejo jake značilno. Centrumski radikali so mnenja, da hočejo Pašičevi radikali s tem zakonskim načrtom delati težave in izzivati nepriiike tudi v sami vladi. Podčrtava se vsaj, ua namerava Pasic ta moment izkoristiti za svoje svrhe. Če pa ne bi mogel tu pripraviti do izraza svojih namenov, bo pa v klubu zavzel tako stališče, da radikalni klub ne bo mogel več v celoti podpirati današnje situacije. Ker take prihajamo v vedno bolj zamotan položaj, zato v nekaterih radikalnih krogih I»e izključujejo možnosti, da pride do novih volitev. Seja vlade. Beograd, 5. nov. Seja ministrskega sveta je trajala sinoči od 6. do 9. Na seji je predsednik vlade sporočil ministrom, da je sklical sejo ministrskega sveta zato. da. se čimprej. pretrese zakon o centralni upravi. To diktira potreba, da se ta zakon čimprej predloži narodni skupščini. Na seji se je razpravljalo o načrtu. Ker se je videlo, da se stališča ministrov v posameznih točkah tega načrta ne ujemajo, je bilo ministrom prepuščeno, da načrt do ponedeljka prouče in priredi vsak svojo stilizacijo in doda vsak svoje opazke. Ministri so zapazili, da se je pri pretresanju tega načrta proučevalo razpoloženje posameznih oseb v vladi. To se podčrtava kot simptomatično za te dni. ko je treba, da se razčisti situacija pri radikalih. Po seji je dal dr. Srskič novinarjem pobližje podatke' o načrtu zakona o centralni upravi. Kot najvažnejše je povda-ril, da se po novem zakonu predvideva samo enajst ministrstev. Tudi je .povedal, kako se bodo posamezni ukinjeni resori združili z drugimi resori. Dr. Srskie je h koncu naglasil, da bo ta zakon na vsak način do konca tega meseca v narodni skupščini sprejet. Opazilo se je, da na tej seji ministrskega sveta ni bil prisoten Miša Trifunovič. Po seji so bili povabljeni od Uzuno-viča na daljšo konferenco ministri dr. Ninko Peric, general Trifunovič in dr. Ninčič. ! Seja finančnega odbora. PREVELIKI IZDATKI ZA GLEDALIŠČA. Beograd, o. nov. Včeraj je bila plenarna seja finančnega odbora. Ta seja se je vršila v poslopju Narodnega pozorišta . Tam se je namreč tudi proučevalo stanje gledališča. Obširno poročilo o delu in o finančnem stanju gledališča je podal njega upravnik g. Predič. Opozoril je na izdatke zagrebškega gledališča, ki so višji kakor pri beograjskem, čeprav so dohodki za 2 milijona dinarjev nižji. Za beograjsko gledališče predvideva Predič za letos primanjkljaj od 400.000 Din. Če se temu ne odpomore, bo uprava prisiljena, pretvoriti gledališče v mane-žo in reducirati osobje., kar ga bo preveč. ' - Država plačuje za gledališča 30 milijonov dinarjev, na leto, in sicer 6 do 7 milijonov za materialne izdatke, 23 milijonov pa za osebne. Ti izdatki so tako veliki, ker imamo osem gledališč. V mnogih krajih imamo tudi opere, ki veliko stanejo: tri petine izdatkov gre za glasbo in le dve petini za druge stvari. Predič predlaga, naj se opere povsod razen v Beogradu, Zagrebu in v Ljub- ljani ukinejo. Na ta način se bodo pri-štedili H milijoni dinarjev. Po tem ekspozeju so govorili poslanci Anta Protič, Uzdrlijevič, Basariček, De-metrovič, Miletič, Bazala, Šalili Balič, Pušenjak, Smodej in Stefanovič. Vsi so bili složni v tem, da je treba spremeniti ves sistem naših gledališč. Gledališča liaj se črtajo iz proračuna. Država naj jih podpira s subvencijami. Gledališča pa naj bodo avtonomna. Treba se je izogibati angažiranju tujih državljanov.. Najemajo naj se domače moči. Basariček in dr. Bazala sta stala na stališču, da se moTajo mesta pritegniti k kritju stroškov za gledališča. Ni prav, da kmet, ki gledališča nikoli ne vidi, za to plača. Najvažnejši je bil predlog Milana Stefanoviča, ki je rekel, naj se skličejo vsi upravniki gledališč na sestanek. Na tem sestanku naj se razpravlja o predlogu finančnega odbora, da se to vprašanje potem definitivno reši- Ta predlog je bil sprejet. Nato je bila seja končana. Prihodnja seja pa ni bila še napovedana, temveč bo sklicana pismeno. KRALJ NE PRIDE K ODKRITJU STR OSSM A J BRJE VEG A SPOMENIKA. It e dgrad, 5. nov. Kakor se je izvedelo, N j. Vel. kralj ne. pride v Zagreb k odkritju Strossmajerjevega spomenika. — Kralj ostane do konca tega tedna v Topoli. POLOVIČARSKO DELO ANKETNEGA ODBORA, Beograd, 5. nov. Na seji anketnega odbora je bila prečitana pismena izjava Radeta Pašiča. Poslanec Timotijevič in G rol sta zahtevala, da se Rade Pašič konfrontira z gospo Milinovo. Ranko Trifunovič pa je to odklanjal, da bi se vsa stvar čimprej končala. On mora namreč pripraviti poročilo za narodno skupšči- no o Adamovem in o aferi s čekom. Da bi se rok za obstoj anketnega odbora podaljšal, m jZg]eda. GRADNJA URADNIŠKIH^HIŠ. Beograd, 5 nov Namestnik pravosodnega ministra dr. Simonovič je sprejel včeraj delegate udruženja za zgradijo uradniških stanovanj. Delegati so prosili ministra, da jim dovoli za težaška dela pri zidanju hiš določeno število kaznjencev \z beograjske kaznilnice, ker se bliža že zima, ki bo onemogočila nadaljnje delo. Minister je obljubil, da bo prošnji po možnosti ugodil. DR. ŠEBA SE VRAČA V BEOGRAD. Beograd, 5. nov. Češkoslovaški poslanik dr. Šeba se danes vrača v Beograd. REZULTAT VOLITEV V AMERIŠKI SENAT. Newyork, 5. nov. Po službenih rezultatih, ki so bili znani do včeraj popoldne ob 5. ameriškega časa, so od 35 mest, ki se imajo popolniti v senatu, 21 mest dobili republikanci, 14 pa demokratje. Pii teh rezultatih bo imel senat, ki se sestane meseca marca 1927, 47 republikancev in 47 demokratov; razen njih pa enega pristaša farmerske stranke in neza-visnega člana Maineja. Glede na to nobena od obeh velikih strank nima odločilne večine. Odločevala bosta torej glasova farmerskega senatorja in Maineja, ki sta doslej že vedno glasovala z.demo-' krati. Vladali bodo tedaj lahko v senatu demokratje in to tem preje, ker je proli republikancem v Illinoisu in v Pensilvaniji vložen protest zaradi kupovanja glasov. V parlamentu je zagotovljena premoč republikancem. Po zadnjih vesteh je do-zdaj izvoljeno 222 republikancev, 189 demokratov in 2 farmerja. 29 mest je še nedoločenih. V večini volilnih okrajev je šlo pri volilcih za vprašanje prepovedi alkohola. Ves vzhod z Ne>vyorkoin na čelu je glasoval za revizijo zakona o prepovedi alkohola. Udeležba pri volitvah je bila mnogo večja kakor pri zadnjih volitvah. Zdaj so se prvič uporabljali avtomatični aparati za glasovanje. V večini držav je bila večina za ukinjenje zakona o prepovedi alkohola'. V nekaterih ktajih so se izrekli z večino H:1 za ukinjenje alkoholne prepovedi. Povsod zahtevajo, da se dovoli vsaj točenje piva in lahkih vin. NAPAD NA FAŠISTOVSKO MILICO. Trst, 5. nov. Včeraj ponoči so neznane osebe vrgle bombo na vojašnico narodne milice v Sv. Petru. En fašist je bil takoj mrtev, pet pa je bilo težko in lahko ranjenih. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, toda brez vsakega uspeha. Na mesto nesreče so v hitrici došla oja-čenja iz Postojne. V lorek se je vršila prav interesantna seja preiskovalnega Odbora. Zaslišana je bila gospa Milinova, vdova bivšega ravnatelja beograjske podružnice Slavenske banke. Njena 'izpoved je bila zabeležena stenografično. t/javila je, da ie pripravljena vsak čas s prisego potrditi svojo izpoved. Izpovedala je, thi ji je obljubil gospod Rade Pašič, s kali rim je bila po posredovanju svojega moža v tesnih prijateljskih odnošajih, da ji pripade ei> milijon dinarjev od provizije kupčij s tovarno v Adamovem. Nato ji je sporočil neki prokurist Slaven-ske banke, da ji pripade še ve? kot milijon dinarjev, ker da je dobila Slavenska banka od Adamovega *> milijonov češkoslovaških kron na račun Rade Pasita. Ko se je radi tega obrnila na Rade Pašiča, ji je ta dal le 300.00'.! dinarjev in ji izjavil da ji trenutno ne more \ č dati, ker mora še mnogo razdeliti med ii'noge osebe, med katerimi so tudi nekateri ministri. Na vprašanje, kdo so ti ministri, je gospa Milinova odgovorila, da se tega ne mori; več spomniti. Nato je protestirala proti postopanju Rade Pašiča in se z’njim sprla, pri čemer je -iz popolnoma prijateljskih vzrokov interveniral Dragiša Stojadinovi«? nato advokat dr. Tar-laglia in še nekoliko uglednih oseb. Končno sta se z Rade Pašičem sporazumela, da ji izplača 1,000.000 dinarjev, kot njej odgovarjajoči del pri 'kupčiji s tvrdko v Adamovem. V gotovini je prejela 600.000 dinarjev in Kako se je gospodarilo. ZASLIŠANJE GOSPE MILINOVE. j tolpe so korakale po mestu in kričale, naj bile z malimi spremembami oglasno spre- M i Francija vrne Italiji Xi/.zo in Riviero, ki da jeie. Enako je bil soglasno ..prejet predlogi i dr. NVindiscberja glede dep-utaci-je. _______________ * J T «K ! X ’ .. . . * . y _ i . . * sta italijanski. Za ta posel je bil določen moj mož, da ga izvrši pri raznih merodajnih faktorjih v Beogradu, ni mi pa nikoli rekel v čem ostoji ta Kupčija. Rekel mi je samo, da dobi za delo večje število delnic. iuicit; i it J /uucvi ovuj vjnn, dično Doro Pašičevo, hčerko bivšega ministrskega predsednika, dalje Pašičevo snaho in ženo Rade Pašiča Rebeko Pašičevo, dalje nekega gotovega odvetnika Rocco(?) in pokojnega ministra Gjuričiča. Imenovala je tudi bivšega finančnega ministra dr. Stojadinovi- PROTES1NI Midi) TRGOVSKIH IN PRI VATNIH NASTAVLJENCEV. Včeraj, v -četrtek ob 8. uri zvečer iiui-celiii bnuu je u i L iict jjc i Jeli pilul Ulvivpu trgovske ;bolnišfce blagajne, da se prizna elanom blagajne le pravica do III. razreda v bolnieah in ne do II., kakor je veljalo do.se-daj. Shod, ki ,se ga je udeležilo do 3C0 oseb, je otvoril g. Urbančič, ki je pozdravil zasiop- * , - “ S' L>UU11L*V, J'-' jrW l < « • » da, ki je napel vse sile, da ohrani cast in mke Trgovske zbornice, Zveze .indmstrijcev, ugled Paši če ve družine. Proti njej ie dr. Sto- • trgovskih gremijev, Delavske zbornice ier jadinovič postopal absolutno korektno. Hotel j ostalih delavskih in trgovskih korporacij. Takoj naito_ je nekdo izmed zborovalcev vprašal Urbančiča, kdo je sklicatelj shoda. Urbančič mu je to pojasnil, nato ipa predlagal za predsednika shoda g. Poljšaka, predsednika Zveze bančnih uradnikov. je. vso zadevo mirno rešiti, zlasti tako, da ne bi zanjo izvedela javnost. Zapretili so ji, ne sicer direktno, nego indirektno po odvetniku Lukiču,-ki ji je sporočil preko državnega svetnika Sardelica, da jo v naslednjih dneh zapro. Pod pritiskam ie grožnje je pristala v sporazum z Rade Pašičem in je prejela milijon dinarjev, čeprav j? imela pravico na milijon čeških kron. Zanimivo je pri tem, da je Sardelic, ki je izrekel to grožnjo v stanovanju Lukiča, prosil pred kratkim anketni odbor, naj ga o tej zadevi ne izprašuje, ker so to strašne in težke stvari. Izjavil je, da ne more ničesar izpovedati o vsej zadevi, ki je prišla v javnost šele potom gospe Milinove. Gospa Milin je odkrato izjavila, da je bilo Adamovem navad- uiiv« uruuniKOV. Prvi je referiral Urbančič sam. Omenjal je krivico, ki se je pripetila članom ‘trgovske bolniške blagajne ter označil to kot prvi po- j izkus, da ise ta blagajna priključi Središnje-mu uradu za zavarovanje delavcev v -Zagre-bu. Nad 90 let že obstoji trgovska bolniška blagajna in 'sedaj jo hočejo ukiniti! ■Predsednik trgovskega društva »Merkur, dr. Wiiulisclier je v daljšem govoru izjavni, da se strinja z akcijo nameščencev in je Pred ; giKUt' UtSJ/lHHtlje. > Urbančič je nato poročal o prispevkih za 'j 1 l^orzo dela in za brezposelne. Nad 5 in pol J _ _______________________________ dr. Wiiulisoner, nakar je predsednik Poljšak zaključil lepo uspeli shod! Resolucije, ki jih je shod soglasno sprejel, so sledeče: t. da se jim takoj vrne ugodnost uporabe II. razreda v bolnicah. 2. Da ravnateljstvo Trg. bolniškega in 'podpornega društva takoj skliče občni zbor, peda tam pregledno sliko o dosedanjem delovanju in stavi na dnevni red tudi volitev novega odbora. Naloga poslednjega bodi, da doseže z vsemi razpoložljivimi'sredstvi nadaljno avtonomijo društva. S. Da ministrstvo sedanjemu provizorn^mu k f stanju napravi konec na ta način, da izposluje potom finančnega zakona Trg. boln. m podp. društvu v Ljubljani isto ugodnost, ko jo daje zakon -trg. društvu »Merkur« v -Zagrebu. 4. Strokovne organizacije, ki fungirajo tot 5U0 delnic Trboveljske premogokopne druž 5 v'wul/« *'*'“** J'-' bc, katerih vrednost je tedaj znašala 450.000 j posredovanje pri tvrdki v A dinarjev. Glede teh delnic je gospa Milin iz- na provizijska kupčija, pri kateri je sodeloval javila, da je njen mož dobil pri neki priliki j tudi njen mož, ki je iniel dobiti 5 odstotkov večjo množino delnic, da jih prinese v Beo- od provizije. urad, ker je bil določen, da uredi neko za- j Anketni odbor je po njenem zaslisanju H e v o' tičočo se Trboveljske družbe v Beogra- j sklenil zahtevati od Rade Pašiča akt o podu in je delnice debil za razne usluge pri me- j godbi med njim in gospo Milinovo. Glede . rodajnlh faktorjih. Te delnice so bile deponi- ostalih dokumentov, ki potrjujejo njeno iz- i rane v podružnici Praške banke v Beogradu, poved, je gospa Milin izjavila, da jih ima ona j Pri tej kupčiji je moral njen mož razdeliti sama in dr. Milan Stojadinovič. Nato se js i delnice kot nagrade raznim osebam. ! anketni odbor posvetoval o nekih drugih ] Na delež nienega moža je za njegov trud i stvareh in sklenil, da se odpošljejo pisma, v i pripadlo 1500° delnic. Po smrti moža je sma- , katerih se zahtevajo podatki o ostalih aferah, tiala ga. Milinova za potrebno, da dvigne te ■ ki pridejo pred anketni odbor. - delnice iz omenjene banke in da jih prenese ' Po seji so člani anketnega odbora izjavili, j \ Sla v enak o bank«. i da so iapovedi gospe Milinove, ki je govorilu i Ker jo je še vedno mučil spomin na ža- j jasno in odkrito o kupčiji in posredovanju s lostni konec njenega moža ni hotela prenesti | tvrdko v Adamovem, napravile zelo težak. delnice in ie prosila Rade Pašiča, naj ji na- ; da naravnost strašen utis. ............................, " on to uslugo. On je to tudi resnično na- i Vsi člani so bili po sej, deprimiran, in n,- prav l in je dvignil vseh 1500 delnic pri Pra- ! so hoteli v začetku sploh ničesar izjaviti uo- ; Siri banki naložil jih je pa samo 1000 .pri i vinarjem. Zlasti so težke izpovedi ge. Mrh- ki iunffirajo 'KOt sklicateljice zborovanja, se pooblaščajo, da budno pazijo na izvedbo naših ■ slučaju potrebe skličejo ponovno zborovani -5. Da se takoj izda pravilnik za uporab Sonda, ki se je nabral pri ministrstvu sociame politike iz prispevkov delav. namescencev da se strinja z akcijo namescencev ju ic pic-'- in delodajalcev, pri čemur naj "eV:'ru^;'i> % laaal naj se pošlje posebna deputacija k , interesi nameščencev, ki trpe na brezpose - M predsedniku Središnjega urada v Zagreb. Zn « nosa se bolj kot fizični delavci. V prav^- deputacijo se slavi tudi sa-m na razpolago. | ku naj se vaiuje teritonjalno načelo gle Nato je Urbančič prečita! resolucije, ki so i nabranega denaija Slavenski banki, dočirn jih je 500 uporabil za neko svojo aro. Radi tega je nastal spor med njo in Rade Pašičem. S a vprašanje nekega člana anketnega^ odbora, kaka je ibila ta kupčija s Trboveljsko, je gospa Milinova odvrnila: >Tega ne vem! nove, ki je za vsako svojo trditev brez obo- \ lavljanja kategorično iznesla težke obtožbe, j omenjajoč razna imena in naglašajoč, da ima * za vse, kar je trdila, dokumente, ki potrju- = jejo njene izpovedi, kakor tudi, da je vsak hip j pripravljena priseči na to, kar je rekla. Včerajšnja seja Narodne Politične vesti. skupščine se , osvežil vzrcke, ki so primorali g. Pasica in | Pisnika zadnje seje je bil precitan _i ! , h in , trmžnio nreorečiti, da ne ; 1 i U da se razumemo. Splošno priljubljen kavni natSomesSela ŽBoiiiva se v vse§ dobro a sortirani!) Ssolonifatnifi i- gavtnafi. skega""kluba za poplavljence v Sloveniji. \ tem0 predlogu zahtevajo poslanci, da nakaze vlada kot prvo podporo za poplavljence v >to veniji 20 milijonov dinarjev, da dovoli občini m dokler se ne prične izvajati zakon o kmetijskih kreditih brezobrestna l>o»oj^a, da -c d o veli ministrstvu za javna delazapo ,,1-ivo cest in mostov 40 milijonov dinarjev ministrstvu ra socialno politiko pa 0 milijonov dinarjev za nakup hrane " sem, da .e prične z zgradbo hudournikov, da se dovo jo dVv&ii odpisi in da da vojni nums,er na razpolago zadostno število tehničnih cel. Nujno, t ie toplo zagovarjal posl. Sušnik, ki je dej. . da znaša škoda v Sloveniji nad 500 milijonov dinarjev. Za niim so zagovarjali nujnost govorniki opozicije, tako hrvatski federal M Žanič, posl. SDS dr. Pivko, govornik Demo kratske zajetlnice Bali« m zeniljoradnik Vujič. Proti nujnosti pa se je iz p vi \ imenu vlade finančni minister dr. Peric, ki je iv t ivlial da bo vlada, kakor za druge poplavljen«! ’ tako storila tudi za one v Sloven j J™^ kar je v njeni moči. Vladna vec,na se ie rtato izjavila proti nujnosti, kar jc b' f Z pričakovati, ker s,o bili tud, preje odk. o-njeni vsi nujni predlogi za pomoč popla'-Ijoneem v Vojvodini '>n Srb,p. - Natove oM > protestiral posl- Kremžar kei n Jlp)^ dnmšeine na dne\ni ieu njeg je bil tudi ta predlog pokopan. Nato I InSstva. Kot prvi je govoril prot, po>l. sLS ne pride v vlado. Vse kaže, da je SLS zamudila ugoden trenutek in da je: njen v«ton v vlado odložen za daljšo dobo. S slo stališča je to zelo obžalovati, ker je venskega stal s a j ^ mof 20 mandatov. s tem zaig • I LS zaj)011lniia lekcijo in Jpaino pa, da si oo ,p»„v ra*, m iM„..i-, - ‘. *aktiko. Prav res ni malo spremen . | kake politične stran- | in ne more bit, namen na y u , da se venomer samo P°;!a atl.B siicvu giufcm o i t „ pride do popolnega razčišcenja raznih afer, ampak časi njih komande so minuli. In to je , spoznala celo naša veledična SDS. V »vojern , glavnem kanonu je bila včeraj objavila ki-mežljavo razpravo o propadanju radikalne stranke in manjkalo je samo-se zagotovilo, da vse hiti pod prapor od polomov bank tepene SDS, pa bi tudi slepec jasno videl, kako je zašla SDS v tako zagato, da ji pomagajo samo še meditacije. Teli se pa naj le posluzi. vsaj je papir enako potrpežljiv, kakor je trpežljiva miselnost onih zapeljmiikov, k, se še danes navdušujejo za stranko Slaven' banke. . ... - Izid volitev na Saškem. V nedeljo, d n 30 oktobra so se vršile volitve v saslo de-žeini zbor. Volilni izid je razočaral skoraj v>e stranke in je tudi udeležba volivcev zelo nazadovala. Napredovali so samo komunist, ,„ sicer precej znatno ter nemška gospodarska stranka Socialni demokrati, ki so se popiej razcepili v deželnem zboru na dve frakciji, od katerih je bila ena za sodelovanje a me‘ ščanskimi strankami, druga manjša pa za, sodelovanje s komunisti, so šli cepljeno tuui ^ volilni boi in sicer je dobila komunist oni na klonjena oficielna socialnodemokratska s.'r‘'1s ka 758.124 glasov in 23 mandatov (preje mandatov in skupno -s starimi socm ’ 936.206 glasov) in stara, meSčanskim kani naklonjena soc. demokratska slry' j 98 0*26 glasov in 4 mandate (preje 23). m je izgubila nemška demokratična Stranj-Izid volitev komentirajo nemški deniokr. listi, da je Saška sedaj -se bolj rdeča' '"deželne vlade ne bodo mogli sestavit, "d| socialni demokrati s komunisti m niti » ,, s seli meščanskih strank, k, imajo samo -mandata večine, lo pa le tedaj & « ) pridružijo še stara socialno de otok stranka, kar pa je le malo verjetno. ju — Protiirancoski izgredi v BenghasUJ v Trinclisu. Fašisti so v lorek uprizorili • like proftfrancoske izgrede tudi v Beo^ like pr0Tiiran<*osiie ragiruc ‘uu, . ■—-p in Tripolisu. V Benghasiju je tolpa ^ udrla v francoski konzulat m je P ,• alJ. konzula, da je izobesil J ke, da se venomer sanio ^^"rtrank 'k"zasta^o. Enako so udrli f.&Ui v Tripo .su s številom mandatov, ttmvti pp (losegi;, v franooski konzulat m dejansko napa« je, da se poslavlja z uspehi, k s_ i , 7uhl ter .konzularno osobje. Francoski P v realni politiki- 1» SloVf, J\f1f0, še nikoli- ! slanik v Kirnu Besnard je takoj proies ' pehe na gospodarskem poljuJ-iko'i)ofe ^ najogtteJH na^n pri italijanskem dil ‘>' Ne zadostuje izgovor, da Beogra ,anda- ' matskem uradu, ki je obljubil, da uvede pi - stranka, ki ima skoraj vse slove,0 ' jskaV0 jn slorilce strogo kaznuje. V Venti- le mora doseči, da bo Beograd tla). < doseže, je njena stvar, ampak doseči nuna. al nai odkrilo pove volileem, Jutras je neki »—c«, prav na akademski način polemiziranja- napisal članek »afera«, iz katerega \zemam par srčkanih cvetk. 1...... Izbrali so si tovariša Iskro, la jim je trn v petah, tega se boje ... In njih sovraštvo in bojazen do imenovanega tovariša j? razumljivo, saj datira še iz let, ko se je bil tov. Iskra kot srednješolec postavil v boj proti komunistični propagandi na naših srednjih šolah, ko je preprečil, da se naše srednješolske organizacije niso izpremenile v razno frakcije KTME (?). Manice SKOJ-a. Zmagal je v tej borbi, a poraženci poraza ne morejo pozabili; za to se hočejo nad tov. Iskro maščevati. . 9 pa svetujemo doticnemu gospodu, bivšemu relilcu-šesto&oku, naj raje molči, da tudi mi ne pridemo na dan in pred javnost! Marsikaj bi se dalo povedali in povedali!... Torej tak način opravičevanja na moja izvajanja in mnenje o g. Iskri in vsem tistim, ki ga protežirajo! V članku:’ >Da se razumemo v 245 številki ,- Narodnega Dnevnika sem jasno očrtal in povdaril, da bi ljubljanska univerza *me'a zelo dep- ugled, posebno pa njeno dijas v , čegar reprezentantje bi bili ljudje, m bi n« sili n% svojem čelu pečat ■ najpodlejšega i o veškega dejanja-denunciantstva. Iz Članka afera v Jutru pa se jasno vidijo tendence čl; pie-Icžil. Zimska suknja in druga oblačila, nudi v največji izbiri in najceneje tvrdka MAČEK LJUBLJANA Aleksandrova c. št. 12 Blatnem jezeru, kjer namerava spisati večjo dramo o povojnih Evropejcih. Kapram inter-vjuverjem se je Rabindranath lagore izjavil, j da je povojni Evropejec nenasitljiv imperin-! list, ki ne more imeti nikdar dovolj zemlje ‘ in denarja in ki drvi v svoji nenasitljivosi) j v pogibelj. _ , j — Kitajci načejo vrč »lužiti Evropejcem, v * Čaugfu-u se je pričela antibritanska agria-i cija, ki je zavzela že precejšnje dimenzije, i Vsi Kitajci, ki so služili pri Evropejcih, so ; jeli stavkati. j — Zvezana služkinja. 23-letno služkinjo i Ivano Posli na Dunaju*bo našli te dni v eta-| 110 \ a n ju njenega delodajalca, ležečo sredi so-I be na tleh zvezano. V ustili je imela kos lesa. : Zavita je bila v preprogo. Ko so j0 rešili, je j dejala, da »o jo napadli lopovi. Končno je priznala, da je napad figurirala, da je poskusila, kako je človeku v takem trenutku pri : srcu. Skušala se je zopel rešiti, kar se ji pa j ni posrečilo in je začela klicali na pomoč. — (14 mesecev v strahu pred električnim | stolom. Slo pariških advokatov, med njimi i poslanec Paul Boncour, je adresiralo na atne-: riško vlado peticijo, v kateri se zavzamejo za4 — Pozabljivi turški zakonodajalci. Po uvedbi novega turškega civilnega zakonika se je izkazalo sedaj, da so pozabili turški zakonodajalci pri nekem paragrafu na jako važno, točko. V zakoniku ni namreč nobene določbe glede sklepanja zakonov med Turki in inozemci. Na zadevno vprašanje je odgovoril justični minister Mahmut Essad-beg, da turški zakonik inozemcem ne prepoveduje sklepanja porok s Turki. V slučajih, da bi pa delali inozemski zakoni tozadevne težkoče, naj se obračajo stranke na turške prefekte, ki bodo stvar uredili. Vprašanje je že praktičnega pomena, ker sta se poročila dva inozemea s Turkinjami. Sklenitev zakona jima je bila dovoljena, vprašanje pa je, če je zakon pravno veljaven. — Tragedija v blaznici. V neki umobolnici pri Brnu je bil izvršen pred par dnevi umor -- drugi tekom letošnjega leta. —Okrog poldneva je začul službujoči paznik na koridorju v prvem nadstropju pretresujoče klice na pomoč.'Pohitel je v celico, iz koje se je culo vpitje. Tam se mu je nudil krvav prizor. 40-lelni umobolni Skoupy, herkulično raščen mož ie vrgel drugega pacijenta. SO-letnega Franca Zavalila na tla ter jel teptata po njegovo glavi. Paznik je stekel po pomoč in posrečilo »e mu je, da je osvobodil že napol mrtvega starčka iz rok pobesnelega Skoupva. Med pazniki in Skoupyjem je prišlo do hude borbe. Končno je bil umobolni premagan in vklenjen. Zavalil je par minut nato umrl. T celici se je nahajalo vsega skupaj devel umo-botnih. Dva pacijenta sla bila popolnoma mirna ter zrla topo na to. kar se je zgodilo. Ljubljana. 1- Pasji kontumae. Ker je bil v Ljubljani zopet ugotovljen sumljiv slučaj pasje stekline, odreja mestni magistrat po naročilu velikega župana z dne ‘24. oktobra 1926, vet. l»r. 195 na podlagi §8 41. in 42. zakona z dne 6. avgusta 1909, drž. zakonika št. 177 zn okoliš mestne občine pasji kontumae. 1. V področju mesta Ljubljane morajo bili vsi psi neprenehoma na verigi, oziroma morajo bili zavarovani z nagobčniki, ki zabrnnjujejo grizenje. 2. Vsi psi morajo bili popisani v pasjem katastru pri meslnem magistratu in morajo bili zaznamovani » pasjimi znamkami. ' 3. Prepovedano je jemati pse s seboj v javne i prostore kakor tržišča, gostilne .kavarne itd. Psa izpeljati iz kontumačnega okoliša se sme le z dovoljenjem mestnega magistrata. 5. Vsakdo mora svojega psa, ki je prišel v dotiko s steklim ali stekline sumljivim psom, ali če opazi na njem sumljive znake stekline, oddati takoj mestnemu konjaču ali ga pa talko zavarovati, da ni nevarnosti za okolico. Tudi mora slučaj takoj naznaniti mestnemu magistratu. 6. Pse, ki bodo zaloteni proti navedenim odredbam, se bo uničilo, lastnika pa kaznovalo. Za prestopke proti odredbi pod točko 3. se smatra paodgovorne ‘tudi lastnike navedenih prostorov. — Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse člane na prihodnji tedenski seminar, ki se vrši v sredo, dne 10. novembra 1926 ob 17.30 na kirurgičnem oddelku splošne bolnice. Predava g, primarij dr. Derganc: Operacija raka v zadnjem črevesu. Demonstracija. Na predavanje se posebno opozarjajo kolegi z dežele. Odbor prosi za točnost ! 1— Policijski drobiž. Policija je aretirala dva berača. Zabeležila je pet kaljenj nočnega miru ter nekaj manjših prestopkov. — Go-spej Roth Mariji, soprogi železniškega strojevodje, stanujoči v hiši zadruge »Bajtar« v Spodnji Šiški, je neki neznan uzmovič odnesel v ponedeljek ponoči 600 Din vreden plašč, ki ga je gospa pustila na verandi. — V stanovanje stavbnega tehnika J. Vidica v Kosezah je izvršil neznan storilec vlom in pobral za 3500 Din obleke. 1— Podoficirsko podporno društvo ljubljan-sek garnizije priredi v soboto 6. t. m. ob. 20. uri v hoielu Llovd zabavni večer s plesom in šaljivo pošto. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča odbor. Maribor. in— Premeščenja Z ukinitvijo mestne kontrole carinske pri gl. carinarnici v Mariboru so se odredila sledeča premeščenja: Šef mestne kontrole M. Zisič je premeščen v Dubrovnik, g. šiško, računski preglednik v Novi Sad. g. Korošak, računski preglednik v Skoplje. Ostalo osobje nižjih vrst pa se porazdeli po ostalih oddelkih. . m— Prosta stanovanja, Limbuš št. 8 — 1 soba in kuhinja od Ignacija Heh; 2. Studenci, Aleksandrova cesta ‘23 — 1 soba in kuhinja od Ivana Felsa; 3. Studenci, Na obrežju 76 — ‘2 sobi in kuhinja od Franca Juga; 4. Krčevina št. 90 — Lovski dom — 1 soba in kuhinja brez peči in štedilnika od Terezije Strosove; 5. Zg. Poljskava št. 32 — 3 sobe, kuhinja in pritikline od dr. Ljudevita Sinkoviča; 6. Miklošičeva ulica 2 111, — 2 sobi. kuhinja od dr. Krsto Cazafura. — Prošnje je vložiti do ‘20. novembra 1926. m— Nevaren spremljevalec. Neka dama, ki je za praznike prispela iz dežele, je naletela na kolodvoru v ponočnih urah na spremljevalca, ki jo je v neki samotni ulici pohotno napadel in ji, ko mu je pretila nevarnost, odnesel kovček. Policija ga zasleduje. BORZE. Zagreb, 4. nov. Devize: Ne\vyork ček 56.5 do 56.8, London izplačilo 274.55—275.35, Pariz izplačilo 192—194, Milan izplačilo 242.16—244.10, Berlin izplačilo 1346.76 do 1349.76, Praga izplačilu 167.6—168.4, Curiii izplačilo 1092.75—1095.75. i' Curih, dne 4. novembra. Beograd 9.1425, Ne\vyork 518.625, London 25.14, Pariz 17.075, Berlin 123.3125, Dunaj 73.175, Praga 15.355. Milan 22.50, Bukarešta 2.85, Sofija 3.74, Budimpešta 0.00726. Šport Rezultati važnejših inozemskih nogometnih tekem. Amaterji : 'Hakoah 2:2 — Slovan : Siunhering 2:2 — Rapid : Rudolfeliugel 8:1 — Admira : Wacker 3:3 — VVAC : Sport-ktub 4:2 — \VAC : Hakoah 3:0 — Hertha : Wacker 2:1 — Sportklub : Cricke ter 4:4 — Nemčija : Holandska 3:2. Tekma se je odigrata v Amsterdamu pred 80.000 gledalci. — Škotska : Wales 3:0. — Poražena je bila tudi praška Sparta v Newyorku od Rrosklynn Wanderers 3:1. — Medmestni match Pari« : London 2:3. — Dunajski Slovan : Sportklub Sturm (Gradec) 6:0. — Dun. Rapid : Ferencz-varos v Budapešti 1:4. 42 letni atlet zmagovalec v maratonski hoji. V hoji na 50 lun, ki se je vršala te dni na Dunaju, je zmagal 42 letni Gustl i(W. A. F.) v času 5:09.03. Prehodil je torej povprečno 10 km na uro. Hoff ostane v Ameriki. Charles Hoff, norveški rekorder v skoku ob palici, je bil pred kratkim izgnan iz Amerike. Vendar mu ie a meri kanski delavski urad dovolil, da sme ostati v Ameriki še do junija 1927. Krasne kupčije »teniškega cirkusa«. Arae-rikanee Pyle prireja z večjo skupino mednarodnih igralcev, med njimi Suzana Lenglen, m is Brovvn in francoski Champion Feret, velike matche v različnih velemestih Unije. Finančni uspeh teh športnih prireditev je sijajen. Po končani prvi turneji izkazuje podjetje 150.000 funtov dobička. Lenglenova, zvezda ensembla. je napravila krasno kupčijo, ker je udeležena na dobičku z 10% in zasluži tedaj okoli 10 milijonov Din. Eksperiment se ji je popolnoma posrečil in na njene živce bo ta gospodarski uspeh samo ugodno vplival. Kako si vzdržava dama svoio mladostno svežost? Zelja vsake dame jet si ohraniti svojo mladostno svežost do starosti. To dosega Američanka in Francozinja s kulturo telesa in s prikladnim oblačenjem, posebno pa z obutvijo. Ona je spoznala, da je dobro negovana noga temeljni pogoj za dobrobit. Ha ulici - v zimi - usnjati čevlji, doma, v uradu ali pri delu čevlji iz blaga * to je njeno geslo. A St ftM O nosite doma ali pri svojem poslu čevlje iz žameta ali lastinga. Čevelj iz tkanine 1Jr 9 UH 91 zrači nogo, jo vzdržuje suho in toplo, je gibek in udoben, preprečuje utrujenost, olajšuje delo; Priporočamo naš model: 1445 iz la žameta 4345 iz 8a Bastinga 99- Din 99 • , / Rudvard Kipling: Knjiga o džungli. «Sai vama pravim, da ne bodo za vama, doklei se meni ne bo zljubilo; ampak konj je. res dobra misel, ka.ili Messua je utrujena. Njen mo/, je. vstal m povezai poslednje rupije v pas. Movvgli je Messui skozi okno; hladni nočni zrak jo je po/n d, a i džungla je bila ob svetlobi zvezd videti jak.) temna in strašna. „ . _ v Ali poznata pol do Kanhivvare? je šepnil Movvgli. Prikimala sta. . , Dobro. Pomnita pa. ne bojta se me. lud. ni treba vama hitro hoditi. Samo - samo malo petja po džungli bosta slišala spred in zad. Mar misliš, da bi se podala na tako nevarno nočno pot skozi džunglo, če nama ne hi grozil, da naju sežga? Boljše je, da naju ubijejo zver. kot ljudje je dejal Messuin mož. Messua pa je pogledala Mowglija in se nasmehnila. -Pravim, je nadaljeval Movvgli, prav kakor da tu Baloo že stotič ponavljal staro džungelsko postavo nepazljivemu mladiču, pravim, da n. nit. en zob , džungli naperjen zoper tebe, niti ena noga v < ^ ni vzdignjena zoper tebe. Ne ustavi te niti človek mt. žival, dokler ne ugledaš Kanhivvare. Stražo bos- .niel okoli sebe. Nato pa se je hitro ukrenil k Messui rekoč: On ne verjame, ampak ti boš verjela, kaj V Ej, gotovo, sin moj. Človek, duh ali volk iz džungles verjamem ti. -Njega bo strah, ko sliši moje ljudstvo peti. 11 J>a boš vedeta, kaj pomeni, in razumela. Pojdi sedaj, a počasi ker ni treba hiteti. Vrata so zaprta. Ihteč se je Messua vrgla Movvgliju pred noge, on pa jo je drhteč naglo vzdignil. Nato se mu je obesila okoli vratu in mu rekla vsa dobra imena, ki se jih je »mislila: njen mož pa se je zavidno oziral po polju in rekel: Ako dc speva v Kanhivvaro m me bodo Angleži poslušali. vložim tako tožbo zoper brahmina, Buldea in (-tale da bodo pošteno čutili. Dvakratno m. bodo plačali. ker je nu je polje neobdelano m bivoli nekrmljem. Vso pravico hočem imeti.-. ^ kaj tQ ppavica Mrvvgli se je nasmejal. ^ ^ naMj in videi ampak — pridi ob prilu dnj “tfproli .la,..S« i" »“« V”'kUl1" ► iz Skrivališča. Movvgli, >in skrbi, da bo cjdi za lijima. j varna. Malo se oglasi vsa džungla vedela, da sta h včasih. Jaz bi poklical Bagheeio. , Dolgo, zamolklo bdenje je naraščalo m padalo m Movvgli je videl, kako se je Messuin mo/ ustrasil in olw-„1 in je skoraj hotel zbežati nazaj prot. koci Pojdi naprej, je zaklical M vvgli veselo. Saj sem dejal, da utegne biti nekoliko petja, la glas pojde » teboj dc Kanhivvare. To je glas naklonjenosti džungle Messua je priganjala moža naprej; tema je objela begunca in mati Volkuljo, ko se je Bagheera pojavil malodane Movvgliju pred nogami, drhteč od ladosti nad liočjo, ki dela džungelsko ljudstve samopašno. Sram me je tvojih bratov,« je dejal in predel. Kako? Mar niso prijetno zapeli Buldeu? je vprašal Movvgli. . Predobro! Predobro! Tako dobro so peli, da sem celo jaz pozabil na svoj penos in sem, pn zlomljeni ključavnici, ki mi je dala svobodo, prepeva, no džungli kakor da bi šel spomladi v snubce! Ali nas nisi slisal • Imel sem druge posle. Vprašaj Buldea, če mu je bilo petje všeč. Kje pa so moji štirje? Ne želim, da bi nocoj eden izmed človeškega krdela zapustil vrata. Cernu pa ti bodo oni štirje?« je dejal Bagheera poslavljajoč se z ene noge na drugo in žarečih oči predel glasnejše kot prej. Tam jih lahko zadržujem, Mali bral. Ali bo ubijanje navsezadnje? Petje pa pogled na ljudi, ki so plezali na drevje, je naredil, da sem prav pri-pravljen. Kaj pa je človek, da naj skrbimo zanj ta li rujavi kopač, zemljojedec brez dlake in zob? Ves 1 dan sem mu sledil — opoldne — pri belem solnčnem svitu Bagheera sem! Bagheera! Kakor plešem s svojo ; senco, tako sem plesal s tistimi možmi. Poglej!« Najboljša, najcenejša kolesa in Hvalni stroj bo edino Petelinčevi znamke Gritener, Adler, Phdnix Blizu Prešernovega spomenika za vodo. za dom, obrt !n industrijo. Pcuk brezplačen, ugodni plačilni pogoji • Tud! na obroke. • Večletna garancija. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . PUB1EP' Josip Peteline, Ljubljana Mag. št. 28241, ref. IX. Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje dobavo in polaganje obstenskih kaolin- tl HAI.1U in nrfllimfllPnh OP- Gostilno prometno prevzamem \ decembru v najem ati m račun. — Ponudbe pod »Gostilna« na uprav, tista 500 Din nagrade dam tistemu, kt mi pre-•krbi službo kot »luga. — Naslov pove uprav* liata ,. **■ Hotelski sluga .. . itJ' V« - g prakso in letnimi spričevali se sprejme. — Ponudbe na hotel »Slon-. Ljubljana. shih olosilc v novih in prenovlienh objektih mestne klavnice. Razpis0* pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Ltngarjeva ulica št. l/IH. — Ponudbe je vložiti rajpozneje do 15. novembra 1926 opoldne, pri imenovanem uradu, Mestni magistrat ljubljansk KontoHstlnja z vedemo pi»armško pr* kao išče mesta pri kakem večjem podjetju. Gr* tudi nekaj mesecev brezplačno Ponudbe proai na upravo lista pod: »Marljiva«. PH - (»It ttfolfon 1/M. • Tatat. M. Advokat dr. Albin Smole naznanja, da je svojo odvetniško pisarno iz dosedanjih prostorov v sodni ulici št. 9 preselil v Dalmatinovo ulico st 5 prtličje na levo. Mali oglas! Gospod trgovsko vea€‘,. Za vsako besedo ae plače j pisarniško prakso išče 50 par, za debelo tiskano j .)rimero.egn mesta najraje Pa Din 1.—. / Ljubljani. Službo lahko ' nastopi lakoj. Ponudbe prosi na upravo Usta pod: Stekleno i,,.rečno opeko 'majo »ta! l no v *logi Združene ope-• kane d. d. v Ljubijau! »Zanesljiv«. VMMfc-Olr' .VOlg-g^TII *. »,i»m Izdajatelj: Aleksander Z«l«aa»kar. - Urejuje: Vladimir Svet*. Za tiskamo »Merkur« odgovarja: Andrej Sever. V.i v Ljubljani.