3 nč. 61. številka. Izdanje za soboto 23. maja (v Trstu, v soboto zjutraj dne 23 maja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden v sestili n-danjih ob torkih, četrtkih in sobotah. Z jutranje ižtl,-.nje izhaja ob (i. uri zjutraj, večnrno pa oh 7. uri večer, — Obojno izdaujp stan« : za ,jelenmeser. . f. 1.—, izven A vatri'* f. h.V1 za tri mesne . , . 3.— » . « 4 .SO r.u pol leta . . . S,— , , , 9__ z h vbo leto . . „ 12.— » » , Naročnino je plačevati naprej na naročbe brez piiložene naročnine se uprava ne ozira. Posamične Številke se dobivajo v pio« dajalnioaii tobaka v Irotu po S btć, izvon Irata po 4 nvč. EDINOST Oglasi se račune po tarifu v petitu; za naslovu z doholimi črkami ne plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vratic. Pošlima. osmrtnico in javno zahvale, do ma edinotU J« moe". 0 preosnovi davkov. Znano je, da je bila bivšemu finančnemu ministru, izidšemu iz nemške levice, gosp. Ernestu Plenerju, najprisrčniša želja t«, da bi proslavil svoje ime s preosnovo davkov. Hrepenel je po tem, da bi bilo njegovo ime spojeno s takim velikim, epohalnim delom. Tej svoji želji, temu svojemu hrepenenju in čestihlepju žrtvoval je ceI6 svoje dobro ime kakor finančni minister. Da, tako je bilo: pod Plenerjem se je zgodilo, kar se ni zgodilo nikdar poprej nobenemu finančnemn ministru, da namreč proračun ni bil rešen še sredi leta in je laboriral sami provizoriji in je moralo nastopiti že le drugo, nevtralno, uradniško ministerstvo, da je popravilo to, kar je zanemaril in zamudil tisti mož, ki je bil poprej najrezkeji kritik, torej strah in groza vsakega finančnega ministra; tisti mož, ki je leta in leta trajtgočim proslavljenjem samega sebe slednjič utrdil uverjenje tudi med svojimi nasprotniki, da bode prenašal gore in doline in da se nam odpre povsem novo obzorje v finančnem gospodarstvu, kadar postane minister, on, g. Plener. Koliko razočarenje potem! Pokazalo se je, da g. Plener ne le ni bil veliko bolji, nego drugi finančni ministri, ampak da ni niti tega mogel izvršiti, kar je dovršil sleherni njegov prednik, tudi najnižje kakovosti, in kar je v prvi vrsti dolžnost vsaki konstitucijonelni vladi, ki ne sme izdati niti novčiča brez dovoljenja parlamenta: da ni dovršil niti proračuna, da je imela torej doba Plenerje-vega ministrovanja na sebi vse znake neustavnosti. Z blamažo Plenerjevo je bila mor&lno zadeta tudi vsa nemška levica, koje voditelj, prvi talent in veleum je bil ravno isti Plener. Z nevspehom nastopa Plenerjevega porušena je bila tudi vera v zmožnosti liberalcev za državno upravo, porušeno je bilo domnevanje, da brez sodelovanja nemšk levice sploh ne bi bilo mogoče upravljati državo. Gospod Plener je zanemaril prvo dolžnost vsakega finančnega ministra v prvi vrsti na ljubo svoji ambiciji za izvedenje preosnove davkov. Velika žrtev je bila ta; tem britkeje je dejstvo, da je bila doprinesena zastonj. Tedanji dogodki so še v živem spominu. Veliko delo preosnove davkov PODLISTEK. sploh ni bilo zasnutje Plenerjevo, ampftk podedoval je ves elaborat po predniku mu, g. Steinbachu. Seveda se je poznalo vsemu načrtu, kakoršen je bil, ko so razpravljali o njem v zadnjih dneh koalicijske dobe, da ga je popravljala Plenerjeva roka. Res, kar je bilo izvirnega Plenerjevega na tem načrtu, je bilo tako, da je le slabšalo prejšnje delo Steinbachevo. Duh po Plenetju »popol njene in popravljene" preosnove je bil tako grozno fis-kaličen, da je navstal proti istemu vihar v vsej javnosti. Ta odpor v javnosti je služil v trdno za-slombo parlamentarni opoziciji, sestavljajoči se tedaj v glavnem iz Mladočehov in krščanskih soci-jalistov, da je mogla ista poseči po skrajnem sredstvu parlamentarne opozicije, po takozvani obstruk-ciji, zaviranju za vsako ceno. Držali so se brezkončni govori, (Češki posl. Dyck je govoril n. pr. pet ur zaporedoma), zahtevalo se je ob vsaki točki glasovanje po imenih, zbok česar se je tratilo mnogo časa in se razprava ni hotela ganiti z mesta; dogajali so se bnrni prizori itd. itd. Trajanje nezakonitega, neustavnega stanja brez proračuna in popolna nevspešnost parlamentarne mašine dovela sta slednjič do uverjenja, da tako ne moremo dalje in nesrečno ministerstvo koalicijsko izginolo je raz pozorišče in žnjim je zginola začasno tudi pre-I osnova davkov, kajti le pod tem pogojem so dali I Čehi obljubo, da ne bodo nasprotovali začasnemu ! ministerstvu Kielmanseggevemu in da se odpovedo j obstrukciji. Nepriljubljena preosnova davkov morala j se je umakniti, da se je mogel rešiti proračun, v avgustu še le, mesto začetkom leta. S tem je bilo zaključeno tako rekoč prvo j lazdobje v borbi za preosnovo davkov, seveda ; popolnoma negativnim vspehom. Nastopilo je ministerstvo Badenijevo. Predsednik Badeni jel se je pogajati na vse strani in priznati moramo njega taktiški dar: ohranil si je zavezništvo nemške levice, podpora Poljakov mu je itak gotova, in dovel je do ugodnejših odnoša-jev med vlado in mladočeškim klubom Le žal, da so nam oe danes tajna sredstva, kojimi je grof Badeni provzročil to ugodnejo dispozicijo med Čehi. Grof Badeni je hitro izkoristil ta vspeh svoje taktike in nepričakovano gladko in hitro je bil resen Češki spisal Jan Osten; prevel I. P. Zamudil sem bil popoludanski vlak, prišel sem še-le zvečer. Potrpežljivo čakal me je Vujteh vse popoludne do večera, kjer sem na postaji moral izstopiti. Niti gostilnice ni bilo tam; zapeljal je konja nekam v senco, sam pa je legel pod drevo ob cesti, neprestano kadil iz pipe ter strmel v sinje nebo. Ko je prišel vlak, vstal je počasi, otepel si prašne hlače, stopil k postaji ter mi od daleč migal s pipo. Izstopil sem, podala sva si roke, sel sem ua voz, Vojteh potegnil je za vajeti, po-cmokal konju in že sva drdrala po neravni poljski poti. Bilo je meseca julija, zvečer. Kakor daleč je segalo oko, videl si ob cesti žito, čisto rumeno, rumenečo se pšenico in oves, sedaj še zelen ko trava. Kakor mirno dihanje zdravega človeka tresel se je gorki zrak navpično dvigaje se nad polji in lokami; nekoliko temnejši bil je ob gozdu ter višnjev nekje tam v daljini, nad nepravilno Črto, označujoče obrise sredogorja. Po zraku preletavali so se ptiči, naravnost k nebu vzdigaval se je Škrjanec, nevisoko nad zemljo letala je v lomljeni črti lastavica. Ležala je v tem nekaka poezija, priprosta, ne umetna; mahoma si obmolknil, nisi bil očaran, kakor če vidiš kako panoramo aip, ne, nekaj prisrčnega, domačega, znanega, po katerim si hrepenel vse leto — uklet v zaprašene velikomestne ulice — prešinilo in prevzelo te je, seglo ti je v dno duše, kakor da si se rešil težke skrbi. Trajalo je dosti dolgo predno sem počel govoriti z Vojtehom. Ni bil ravno gostobeseden, v njegovem besednjaku nahajale so se večinoma besede ko: ,A.j, mhm, ne ne, poglejmo no", toda vendar se mi je posrečilo, izvedeti od njega, da so spomladi pogorele tri koče, da je umrl stari gostač Mach, da je tam nekje treščilo v nekoga, da so blizu nas zemljemerci merili zemljo — vesti, katere so za dolgo časa razburkale gladino odljudne naše vasi Malo se je bilo ohladilo ; veselo tekla je ne le proračun, ampak je bilo rešeno tudi — seveda ne definitivno — ono vprašanje, ki je strmoglavilo zvitega grofa Taaffe-a in ob kojem se je zastonj upiralo in potilo ministerstvo Windisch-graetzovo: vprašanje volilne preosnove. Res je sicer, da način, kakor se je rešilo to vprašanje za sedaj, znači le mal, vendar pa znamenit korak do definitivne rešitve, ali za osebo državnika grofa Badenija je vsprejetje volilne preosnove vendar-le veliko zadoščenje in ne smemo mu šteti v zlo, ako se je požuril, da je brzojavno obvestil cesarja o tem svojem vspehu, Zanašaje se na srečo, ki ga je spremljala v razpravi o proračunu in volilni reformi, osmelil se je, da je odločno roko postavil na dnevni red tudi toli kočljivo preosnovo davkov; in to vzlic vsem odločnim protestom istih Mladočehov, zahte-vajočih, da se reši prej veliko nujneji zakon o d o« m o v i n s t v u. Sreča tudi sedaj ni zapustila g. grofa Badenija: poslanska zbornica je vsprejela preosnovo davkov. Seveda je sreča Badenijeva obsežena najbolj v oslabelosti te zbornice, koja oslabelost in nezmožnost za odpor proti vladi izvira zopet iz dejstva, da se bliža čas uovih volitev in nevarnost — z g u b e mandatov. Te dni se vrši razprava o reviziji zemljiško-davčnega katastra. O znamenitih in ne baš prijetnih izjavah, ki jih je podal minister Bilinski pred-včerajnjem, smo govorili že v zadnjem izdanju in govorimo tudi danes na drugem mestu. Na tem mestu pa nam je namen, da posežemo v razpravo, vršivšo se minolega tedna o ta-kozvanem „uvedbenem zakonu* k novemu davčnemu zistemu. V teh razpravah se je največ govorilo o tem, kako razdeliti povišane dohodke novih davkov (pridobniue, davkov na rente in plače, osebne dohodarine). V prejšnjih razpravah se je namreč določila le visočina teh davkov, .uvedbeni zakon« pa mora določiti, kako je porabiti povišane dohodke. Zastopniki avtonomistiškega načela, sosebno Čehi, so se trudili vso odločnostjo, da bi tudi finance posamičnih dežel imele kdikor le možno veliko dobička od teh dohodkov in res se je vlada udala v tem pogledu kolikor toliko. Z druge strani se je pa zahtevalo, da bi se koli- kobila, cesta bila je boljša, zaraščena, malo izvožena pred žetv® — tuji vozniki je niti niso poznali, toda Vojteh vedel je za vsako pešpot. Na enkrat, Bog ve kako to, pripravljalo se je k nevihti. * Na zapadu pokazal se je teman oblak, nizko na obnebji, ter zakril popolnoma solnce; zdelo se ti je, kakor da je vse v prirodi utihnilo samega strahu, da so se škrjanci nekam poskrili morda instinktivno; samo lastavice letale so nizko ob tleh; velike muhe, brenčeče, vznemirjale so konja. Vojteh je napravil resen obraz, gledaje na nebo. „Nevihta bode*, dejal je, „še predno preteče ura. A do doma imamo še tri ure! In kobila se plaši; kakor se zabiiskne, je že vsa po konci. Tega se bojim ! In kako bodeva mokra !" prestrašil seje. „Kaj pa — ne moreva-li prenočiti kje? Ni daleč od tod k Srbu na Drinov. Tam-le za tistim vrhom je njegova hiša, v gozda, vidite, tam le na desno, Čez pol ure sva tam. Poznam ga že leta in leta, sprejme naju pod streho. Ugodnejše je vendar biti na suhem ob takem pasjem vremenu," Ni mi bilo prijetno. Hrepenel sem že po kor le možno znižal zemljiški in hišni davek. Docira je vlada določila, da se ukupna svota zemljiškega davka zniža za 17. milijona, zahteva pa predlog manjine, da se ta svota zniža za 8V. milijona. Na to stran pa je vlada neizprosna, kakor je razvidno iz predvčerajšnjega govora finančnega ministra, ki je v toli temnih črtah slikal finančno položenje naše države — ne, slikal ni, ampak na-raigaval je, kakor da stojimo neposredno pred polomom. Za leto 1896 in 1897 določa vladni predlog, da se zemljarina in hišarina znižata za 10%. Slov. posl. Robič pa je zahteval v davčnem odseku, naj bi se ta davka znižala malim posestnikom za 20%. Ker pa je davčni odsek zavrgel ta predlog, prijavil je predlog manjine, o katerem je razpravljala zbornica dne 13. t. m. Žal, da tudi v zbornici ni imel veče sreče ta piedlog posl. Robiča. Posl. Robič se je seveda potrudil, da tudi kolikor možno utemelji svoj predlog. Utemeljevanje Ro-bičevo je dokaj poučno glede na nrav vseh dosedanjih načrtov za preosnovo davkov in glede na namen preosnove. Dokazoval je, da je preosnova, kakoršno razprav^a sedaj zbornica, prava satira na obljube in zatrditve, ki jih je podal bivši finančni minister Steinbach, ko je prišel pred zbornico se svojo predlogo. Med najnižjimi sloji dobe le posamičniki nekaj malega olajšanja, na srednji stan se navale veča bremena, a veliki kapital najde že priliko, da potegne vrat iz zanjke. V tem zmislu je utemeljeval posl. Robič svoj gori označeni predlog. Žal — brez vspeha. Ta zbornica je postala slaba..... skrb za mandate je — sreča Badenijeva! Izvajanja poslanca Robiča prinesemo prihodnjič. Politiike vesti. V TRSTU, dne 22. maja 1896. Državni zbor. Zbornica poslancev je nadaljevala včeraj razpravo o reviziji zemljiško-davčnega katastra in je vsprejela §§. 7. do 17. Razpravljala je potem o §§. 18. do 20., a se je razprava pretrgala. Z ozirom na izjave finančnega ministra od minole srede, s kojimi se je bil isti uprl predlogu manjine, da bi se ukupna svota zemljiškega davka znižala za 2% milijona, in iz kojih izjav je zvenelo naznanilo, da državne finance niso tako ugodne, kakor se misli sploh, da dosedanji proračuni niso bili „popolni", in da vlada stoji pred točko, koje ne bi hotela doživeti, stavil je v včerajšnji seji posl. V a š a t y nujni predlog, s kojim je zahteval pojasnila o viseči ni in kakovosti gotovin v blagajnah do leta 1895. ter o uporabljanju istih. Zajedno je zahteval od finančnega ministra, da naj se s proračunom vsakokrat predloži tudi predloga o uporabi gotovin v blagajnah. Finančni minister — bodisi, da se mu je videlo, da je se svojim predvčerajšnjim slikanjem črno v črno vendar-le posegel malo predaleč, bodisi da ga je predlog Vašatega spravil v zadrego — ustal je takoj v nastopna pojasnila: Iz govora domu; ni mi bila mila misel, da se prespim nekje iz milosti, kjer nas sprejm6 morda neprijazno. Toda Vojtech je — niti čakaj« mojega odgovora — že »apeljal na cesto, vodečo v gozd, pognal konja, prižgal pipo, obrnil se na to k meni ter razlagal: „Srb je že v letih; boleha, toda tako hudo pa tudi ni ravno ž njim. Bogat mož je. Od svoje mladosti trudil se je, prikupaval njivo za njivo, ženil se tudi ni, vse si je preskrbljeval sam, živel je tam v gozdu ko puščavnik. Pred dvemi leti pripeljal si je neko mlauo žensko, Bog zna, od kod. Ta živi sedaj pri njem. Ni se oženil ž njo, toda ona mu streže in obskrbljuje ga boljše, ko lastna žena. Bog sodi, za kaj se pri njem drži 1 Mogoče, da si misli, da podeduje enkrat vse to bogastvo. Lepa ženska je, čakajte, ugajala Vam bode-. Prišli smo v gozd. Temnejše bilo je pod visokim, košatim drevjem; bilo je skoro inraz; od daleč slišalo se je sem ter tje zamolklo, dolgo gromenje, ob katerem se je konj vedno plašil, glavo vzdignil, ušesa pospičil, rep zasukal ter skočil v stran. (Dalje prih.) posl. Vašatega bi utegnilo navstati domnevanje, kakor da je zmanjkalo 100 milijonov gotoviue iz blagajn. Prosi torej, da bi se delala razlika med gotovinami v blagajnah in prebitki v blagajnah. Gotovine v blagajnah so potrebne tudi državi, kakor vsakemu podjetju. V Avstriji imamo mnogo blagajn, ki morajo biti primerno preskrbljene, ker iste preskrbljajo vso upravo. V deželnih glavnih blagajnah in v državnih blagajnah je 102—110 milijonov gotovine, druzih 100 milijonov je po družili blagajnah, sosebno na železnicah, poštah in brzojavih. Vlada pa more razpolagati le z onimi svotami, ki so v državnih osrednjih blagajnah. Ako je on, minister, govoril o gotovinah v blagajnah kakor o kaki bajki, menil je s tem le to, da od istih ni možuo ničesar oddati, ker morajo krožiti. — Kar se dostaje druzega vprašanja — prebitkov —, odgovoril da je minister že v odseku, da kontrola o uporabljanju pristoji državnemu zboru, oporekati pa mora menenju, da so ti prebitki veliki, kajti porabilo se je 10 milijonov za odkup so-linic in 4 milijone za Ljubljano, a skoro se predloži zakonski načrt, s kojim se bode zahtevalo jeden milijon in pol. Konečno seje miuister izrekel proti nujnosti predloga in zbornica je tudi odločila po želji ministra. Z ozirom na izjave finančnega ministra od minole srede, ki so toli osupnile vse poslance, rekli smo mi že v zadnjem izdanju, da je g. minister morda navlašč napravil tako temno sliko o naših financah, da bi nekako prikril svoje fiskalične namene. V istem zmislu piše tudi »Deutsches Volks-blatt". Ta list izvaja: Vsakdo ve, da imamo v blag«ynah kakih 200 milijonov gotovine. To ni btyka, to je dejstvo; denar je tu. Morda imajo te svote že svoj poseben namen, toda vlada bi morala povedati to. In kaj naj rečemo o izjavi finančnega ministra, da bi znižanje ukupne svote zemljiškega davka za malenkost še jednega milijona goldinarjev mogla dovesti do deficita? Ako pomislimo, da vsakoletni resnični prebitek presega proračunski prebitek za nekaj milijonov, potem si moramo misliti, da minister računa na veliko pomno-ženje izdatkov v bodočih letih. In zbornica po-slancev bi imela pravico zahtevati pojasnila tudi o tem. Ali kaj čemo, ko se zbornica sama odpoveduje tej svoji pravici! Kopičenje gotovin v blagajnah je proti ustavi; poslanski zbornici je dovoljevati le pokritja za izdatke države in nič druzega. Naša zbornica pa resnično dovoljuje svote, ne da bi vedela Čemu in tako še po preteku let ne ve, kako se imajo uporabiti narasli prebitki. Ako bi naš parlament vršil svoje pravo gled6 na proračun, potem ne bi smel dovoliti niti jednega novčiča novih dakov ali višanja starih, dokler ne ve, kakov je namen prebitkom. Tako postopanje bi bilo potrebno, ker vlada zahteva povišanja davkov vsakokrat, kadar se stavi kaka zahteva do državnega zaklada (uravnava plač, znižanje glavne svote zemljiškega davka). Po tem moramo soditi, da je vladi namen višati državne dohodke za namene, nepoznane parlamentu. Tako omenjeni dunajski list in menimo, da so ta izvajanja jako umestna. V večerni seji zbornice poslancev se je nadaljevala razprava o rsviziji zemljiško-odveznega katastra in so se vsprejeli §§. 18 do 20. Po od-loženju razprave interpeloval je posl. S c h w a r z radi sokolske slavnosti v Čeških Toplicah. Na to interpelacijo je odgovoril ministerski predsednik, da so oblasti, zaupajoče treznemu mišljenju prebivalstva, dovolile toliko slavnost Sokolov, kolikor slavnost turuerjev. Ker je odbor turnerjev odpovedal slavnost vsled smrti nadvojvode Karola Ludovika se je seveda premenik vsa stvar. Oblasti so se morale bati, da bi vršenje sokolske slavnosti napravilo neugoden utis na prebivalstvo. To je vzrok, da se je prepovedala slavnost, ne pa kaka nasprotnost do naroda češkega. Prisega dunajskega župana. Minoli torek je bil dan zmagoslavja za dunajsko krščansko ljudstvo, kajti njegov izvoljenec Strobacli je slovesno vsprejel težavni posel vodstva dunajske občinske uprave. Že pred jeduajsto uro so se zbrali v mestni dvorani vsi člani občinskega sveta, kakor tudi okrajni odborniki in načelniki raznih magi-stratoih uradov. Malo pred jednajsto uro so se podali štirje mastni odborniki v naraestniško palačo po grofa Kielmansegga, v čegar roke je imel položiti prisego z zlato verižico okrašeni župan Strobacli. Vsi prostori so bili natlačeno polni, ko je dospel namestnik v spremstvu dr. Friebeisa v dvorano in otvoril slavnost z daljšim ogovorom. Namestnik je čestital najpreje novemu župana, povdarjal naloge, ki ga čakajo, izražal nado, da se bode vršilo njegovo delovanje na podlagi pravičnosti in spoštovanja vseh meščanov brez ozira na strankarska načela ali vero, ter da se bode vedno zavedal, da je kakor načelnik političnega oblastva prve iustance navezan na dolžnosti nasproti državni upravi. Namestnik je sklenil z željo, naj bi bil končan strankarski boj in bi se pričelo resno delovanje. Na to je prebral dr. Friebeis v tem smislu sestavljeno prisego; župan Strobach pa je v dolgem govoru pojasnil svoje stališče in obljubil izpolnovati dolžnosti, katere se mu nakladajo sedaj. V prvi vrsti se je zahvalil cesarju za najvišje potrjenje, potem namestniku za njegovo čestitko, nato pa naglašal, da se ima dunajsko mesto zahvaliti za dosego svojih pravic v prvi vrsti domoljubni žrtvi moža, ki je bolj cenil splošne koristi, kakor samega sebe. Župan je izrazil nado, da najde podporo v svojih tovariših, uradnikih in vladi, slovesno je zagotovljal, da se bode vedno spominjal, da načelne cesarski prestolnici, v kateri prebiva krščansko, zavedno ljudstvo, katerega želji hoče vsikdar ustrezati. Konečno je apeloval na dobrohotnost vladarjevo, o kateri upa, da tudi v bodoče ne zapusti dunajskega mesta, ter je sklenil svoj splošno odobravani govor s trikratnim Sivio-klicem na svetlega cesarja. — S tem je bila zaključena velepomenljiva slavnost v veliko radost krščanskega ljudstva in v jezo židovskoliberalne klike. Z dunajskim zavednim prebivalstvom izražamo tudi mi željo, da bi nova občinska uprava delovala v svoj ponos in blagor dunajskega mesta. Tako piše „Slovenec". In ker soglašamo tudi mi s tu rečenim, ponatisnili smo jednostavno to „Slo-venčevo" izjavo. Kronanje ruskega carja. Vse gibanje po Moskvi je gorostasno. Po krasno odičenih ulicah vrvela je včeraj ogromna množica, ko se je imela vršiti znamenita točka programa teh slavnostg: sprevod iz Petrove palače, kjer je bivala te dni carska dvojica, v Moskvo. Takoj, ko se jel pomikati sprevod, pričelo je zvoniti po vseh cerkvah. Vojaki so zaseli svoja določena] jim mesta. Za raznimi dvornimi dostojanstveniki in deputati-jami jezdil je car, za njim so sledili: minister carske hiše, generalni major in pobočnik carjev, 12 velikih knezov in mnogo prinčev, generalov, spremstva inozemskih knezov itd. Za temi se je vozila carica Marija Feodorovna, za njo pa velike knjeginje in princezinje ter dvorne dame. Vojaki so delali špalir od Petrove palače pa do Kremlja. Poveljnik vsega vojaštva je bil na desnem krilu ter je sporočil carju o številu vojaštva. Čim je sprevod dospel do mesta Moskve, zagromelo je 71 strelov iz topov. Tu je pozdravil carja generalni gubernator, pridruživši se sprevodu. Ob slavoloku jej bil pozdrav od strani mestnih oblasti in društev, pozneje od strani načelnikov državnih oblasti, na Tverski ploščadi od strani plemstva, in slednjič ob Voskrsenjskih vratih od strani Moskovskega gubernatorja in njegovih uradnikov. Tu je car stopil raz konja in carica raz voz. Ob vsej poti je duhovščina blagoslovljala sprevod. Carska dvojica s spremstvom je vstopila v Ibersko kapelo, kjer sta molila pred čudežno podobo Matere Božje. Carska dvojica opravila je molitve in poljubila svete podobe in relikvije tudi po druzih katedral-kah. Sveti sinod je blagoslovil carsko dvojico. Na maliteraci Blagoveščenske katedralke ponudil je maršal slavnostij kronanja carski dvojici soli in kruha. Od tu se je podala carska dvojica v Vladimirjevo dvorano, kjer so ju blagoslovili znamenjem svetega križa. Ko je carska dvojica stopila v Kremelj, zagrmil je zopet 101 strel, zvonilo pa je ves dan. Množice so pozdravljale carsko dvojico neopisnim navdušenjem. Stroga sodba angleškega polkovnika o italijanski vojni v Afriki. Vojni dopisovalec turinskega lista „Gazzetta Piemontese" sporočil je omenjenemu listu iz Adi-Kaje besedilo svojega razgovora, ki ga je imel dne 25. min. m. z angleškim polkovnikom Sladejem. Kakor že znano, šel je polkovnik Slade s posebnimi nalogi angleške vlade v Eritrejo, dasi italijanski oficijozi zatrjujejo, da je prišel Slade v Afriko le iz svojega lastnega, zasebnega nagiba. Umevno je torej, da je Slade glasom rečenega poročila zatrdil tudi dopisniku lista „Gazzetta Piemontese", da on, Slade, nima nikakoršue službene misije, ampak da je došel v Eritrejo zgolj iz osebnega interesa. Omenjeni časnikar je povprašal polkovnika Sladeja po njegovem menenju o italijanski vojni proti Abesi-niji. Polkovnik je odgovoril, da je Italija pričela to vojno neverojetno lahkomiselnostjo. In zaradi tega je prišlo to, karje priti moralo. Usodepolno morali so Italijani občutiti popolno nedostajanje voznih poti in drugih komunikacij. Odkar zapoveduje general Baldissera v Eritreji, zboljšalo se je sicer 2e marsikaj, toda Italijanom preostaja še ogromnega dela. Najumestmše bi bilo, da se Italijani sedaj umaknejo popolnoma, in da počakajo ugodniše prilike za — maščevanje. „ Polkovnik Slade je omenil slednjič, da na-meruje družba angleških in italijanskih podvzetni-kov zgraditi železnico iz Masave do Kasale. Potrebni denar da bodo dali agleški kapitalisti. Baldissera se vrne v Italijo. Iz Rima poročajo; General Baldissera vrne se v Italijo, čim bode končana razprava proti Baratieriju. Namen tej začasni vrnitvi je ta, da se Baldissera sporazumi z vlado gledć nadaljevanja vojne v Afriki prihodnje jeseni. Vlada zatrjuje, da je a n g 1 e ž k i polkovnik Slade dobro izvršil svojo nalogo pri Menelikn. (Z druge strani pa zatrjujejo isti italijanski oflci-jozi in ž njimi vred Slade sam, da on nima nikakoršne misije, kakor poročamo o tem na drugem mestu, Verojetueje je na vsak način, daje polkovnik Slade res tajni pooblaščenec in posredovalec I) Govori se tudi, da je ruska vlada vplivala na Me-nelika, da vrne ujete Italijane, S tem pa sevć ni še rečeno, da Italija — ni plačala Meneliku odkupnine. Angle&ka v Afriki. Po dolgem prestanku došlo je Hlednjić med svet vendar zopet poročilo o angleški ekspediciji proti Sudanu. Ta dolgi molk je popolnoma umeven, kajti Angleži bili so zopet jedenkrat — tepeni. Evo, kar pišeta o tem porazu WL' Avenir Egyptien" in ,Daily Mail* : Anglo-egipčanske čete spopadle so se z derviši pri Aka-šćju. Egipčanski vojaki vedli so se vse drugo, nego hrabro. Angleški častniki morali so z revolverjem v roki siliti egipčanske vojake, da so ostali v ognju. Ko je napadlo konjištvo dervišev Egipčane, polotil se je poslednjih strah. Derviši bližali so se v galopu. Tudi o tej priliki pokazali so svojo drzovitost iu preziranje smrtne nevarnosti. Dasi se jim je vsula nasproti prava toča krogelj, drveli so drzno napej, v sovražnika. Le malo koji derviš je padel, kajti umevno je, da so prestrašeni egipčanski vojaki streljali jako slabo. Videvši Egipčani sovražnika, ki je udri divjim krikom mednje, pometali so puške in zbežali nasproti egipčanskim, novim bataljonom, ki bo prihajali v pomoč. Nove čete ustavile so gozovite konjike in na to so se umaknili derviši. Da uiso pravočasno dospele mnogoštevilne nove čete, poraženi bi bili Egipčani popolnoma. Prebivalstvo v Aleksandriji in v Kairu je zel6 vzenemirjeno, ker nameruje Angleška nadomestiti egipčauske vojake z vojaki, koje pošlje iz Indije. Ljudjš se bojć, da se bode širila kolera potem še bolj, kajti splošno menenje je, da so zanesli kkl te bolezni v Egipt baš vojaki iz Indije, kjer vlaiia večna kolera. A kaj se zmeni angleška sebičnost za take pomisleke, kaj je kramarski nravi Angležev, če se tudi pogubi na tisoče in tisoče življenj ?! Tako širije Evropejci v Afriki — kulturo. I Različne vesti. Nadvojvoda Karol Ludovik. J V četrtek ob 3. uri popoludne so prenesli mrtvo truplo iz sobe, v koji je umrl nadvojvoda, v veliko mramorno dvorano. Kakor je primerno žalostni priliki, je bila vsa dvorana preprežena Črnimi draperijami. Svit dneva ni prodiral v dvorano, razsvetljale so jo le sveče na visocih kandelabrih. Truplo je ležalo v odprti krsti, ležeči na odru Bredi dvorane, nad odrom se je spenjal baldahin. Poleg odra sta opravljala molitve dva duhovnika. V dvorani je vladala slovesna smrtna tišina. Ko je bilo truplo preneseno v to dvorano, došla je tjakaj nadvojvodinja udova z ostalimi členi družine ; vsi so pokleknili k molitvenikom. Na to je duhovnik Zak blagoslovil truplo. Po dovršenem obredu umaknila se je rodbina iz dvorane; slovo od dražega pokojnika je bilo srca pretresujoče. Sinoči so prenesli truplo v grobišče pri oo. kapu-cinih. Hrvatsko-slovenski klub je zastopal na tej slavnosti njega predsednik Bulat Radi smrti nadvojvode Karola Ludovika vi-jejo se v Gorici črne zastave na poslopju deželnega zbora in magistrata. Goriški župan je odposlal udanostno sožaljko. Istotako tudi deželni glavar in druge oblastnije ter društva. Pokojni nadvojvoda je bil 1. 1891. v Gorici, o priliki ko je obiskal goriško kmetijsko razstavo. Nadvojvoda Leopold Salvator. V izdanji za sredo smo prinesli po določenem programu vest, da pride 20. t. m. v Gorico nadvojvoda Leopold Salvator iz Zagreba. Poročilo je bilo razglašeno uradno in smo pričakovali nadvojvode z gotovostjo istega dne. Smrt v prejasni vladarski rodbini odločila je drugače in radi tega ni prišel prejasni nadvojvoda v Gorico ter se ne ve, kdaj se izpolni namerovani obisk. Osebna vesti- Ces. kr. namestnik vitez Ri-n a 1 d i n i odpeljal se je na Dunaj. Predsednik višega deželnega sodišča tržaškega, akscelenca E. A. P e c k, odpotoval je na dopust v Gradec. Imenovanja. Tržaški c. kr. namestnik imenoval je konceptnega vežbenika Rudolfa barona G o r i z -zuttija, začasnim namestniškim koncipistom. Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti bode drugi Binkoštni praznik t. j. dne 25. t. v prostorih otroškega vrta v Rojanu ob 11. uri predpoludne se sledečim dnevnim redom : 1' Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posamezni nasveti in želje. 5. Volitev novega odbora. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Odbor »Delalakega podp. društva" se je v svoji prvi seji konstituiral sledeče: Predsednik: Mate Mandi•.»/■) maj 66.25 za september 61.25 sa december 57.25. dun«j«k» borza aa.maj« 18BO. včeraj danes Državni doig v papirju .... 101.20 „ „ v srebru .... 10110 Avstrijnk« renta v zlatu . . . 122 50 „ v kronah . . . 101.20 Kreditne akcijo....... 348.25 London 10 Lat........ 120 05 Napoleoni .........0.53 20 mark .......I\.l5 100 Hali. lir . , 44 45 Danes ua dan pogreba nadvojvode Karla Ludovika so borze zaprte. ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. a) Jušna ieleznioa (Postaja južne žclesnice.) Od dni 1. maja 1896. ODHOD: 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— . omnibu8 v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom 12.50 popol. otnnibuB v Korinin. 4.40 " - - - 6.20 8,05 Najnovejše vesti. Ounaj 22. V današnji seji mestnega sveta je bil izvoljen dr. L u e g e r prvim podžupanom, dr. pl. N e u m e y e r pa drugim podžupanom, oba s 95 glasovi proti 41. oninibus v Nabrežino, Videm, Rim. Coštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. rzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko — Gorico in Korminotn. 8.45 n mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuschlaga. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, Itd. 7.80 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežino. 8.35 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.85 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.41 „ brzovlak iz Milnna, Benetk, Vidma, Nabrežine; -8.56 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2 — popoludne v Kormin. 4'25 „ v Nabrežino. DOHOD. 12 07 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabrežine. b) Državna ialeznioa. (Postaja pri bv. Andrejo. Od dni 1. maja 189ti. ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 440 „ v Herpelje, Divačo in Pulj. 7.30 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.35 zjutraj v Herpelje. 2.20 popol. v Divačo. 4.20 „ v Boršt. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 predp. iz Pulja, Rovinja. 11.15 iz Herpolj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaju. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih: 7.'.9 popol. iz Uoršta. 9.35 popol. iz Divače. ANTON ZiGOJ brivec v Trstu nlica Stadion št. 1 (v liši j. F. Žitta) se priporoča najlepše slavnemu obein-stru za mnogobrojni obisk. Ima na razpolago vsakovrstne vonjave. M. FONN ulica Pozxo del mare štev. J. Pripopoča slavnemu slovenskemu občinstvu Trsta in okolice svojo prodajalnico vsakovrstnih klobukov ln kap Henrik Stiebil pekarna in sladčičarna, v Trstn, piazzetfa S. Giacomo hšt. 3 ima vsak dan svežih kolačev in raznovrstnih biškotov. Zaloga rozolije in vsakovrstnih finih likerjev. Priporoča se si. slovenskemu občinstvu v mestu in na deželi, sosebno za na-ročbe za birmo in pojedine, — Kruh trikrat na dan svež. Sprejema v svojo peč tudi kruh iz družin. JJ Kava Viktorija" Posebnost, čista, dobra ; z mlekom prav dobra ; mešana z kolonjalno kavo nedosežnu — Se dobi v vseh prodajalnicah jestvin. C Dr. Rose balzam w želodec iz lekarne 7. d B, FRAGNERJA V PRAGI. že več kakor 30 let občno znano domače r a v i 1 o Blast vzbujajočega, probavljanje po-spešujočega in milo odvajnjočega učinka. rarllo t Vsi deli nnhalaže ponovano varstveno znamlto^^ GLAVNA ZALOGA Letom B. FRA8HERJA pri „črnem S Pva^a, na Mali Strani, ogelj Spornerjeve ulice. Velika steklenica 1 gl.f mala 50 kr., po pošti 10 kr, več. Po pošti razpošilja se vsak flan. Zaloga v avstro-ogerskih lekarnah. V najem oddam takoj p o d j a k o ugodnimi pogoji dve svoji pro-dajalnici z mešanim blagom in zalogo piva. Kdor želi vzeti v najem, obrne naj se naravnost do lastnika Frana Žagar-ja Staritrg pri Rakeku. £ Zdravljenje krvi Čaj „T I s o 6 r d I cvet' (Mlilefiorl). Člati kri ter je izvrstno Hrcdstvo proti onim hI u-čajem, če peče v žulodi-u, kakor proti Hlubetu u probavljanju in hemoroitium. Jodon omot za ozdravljanje, h toj i .'0 nč, tor ee dobiva v odUkovani lekarni FMUtNARER „Al dre Miri" Trst, veliki trg. Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mi kota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.