miFT A17C1TA
UXi IjaV O J\il
ENOTNOST
Danes na 4. in 5. stran:
Slaba praksa nagrajevanja po delu

Četrtek, 30. januarja 196 Št. 4, leto XXII
RAZGOVOR NAŠEGA NOVINARJA S SINDIKALNIMI ODBORNIKI V KMETIJSKO INDUSTRIJSKEM KOMBINATU KIK V ILIRSKI BISTRICI
UPRAVLJANJE PO PREDSTAVNIKIH
V OKVIRU
V upravi Kmetijsko industrijskega kombinata v Ilirski Bistrici, ki je med največjimi delovnimi organizacijami v občini, so mi povedali, da so lani kar dobro gospodarili. Skupno proizvodnjo so namreč povečali za 17 °/o, finančno realizacijo pa celo za 30 9to. Dokaj razveseljivi podatki! Vendar jih nisem obiskal zgolj zato, da bi pisal o njihovih gospodarskih rezultatih. Bolj me je zanimalo, s kakšnimi sredstvi so jih dosegli. Se pravi, koliko se je v prizadevanju za boljšo, rentabilnejšo proizvodnjo in sploh za večje gospodarske učinke uveljavilo delavsko samoupravljanje, kakšno vlogo je pri tem odigrala delitev dohodka, kako so urejali notranje odnose. Obiskal sem jih torej zaradi vsebine njihovega dela in ne samo zato, da bi zvedel rezultate.
Zato sem se najprej pogovarjal z nekaterimi delavci, potem sem se pozanimal, kaj sodijo o njihovi dejavnosti na občinskem sindikalnem svetu in prišel sem na razgovor s sindikalnimi odborniki v kombinatu z nekaj konkretnimi vprašanji.
Pripovedujejo:	Ivan Šuštar,
sedanji predsednik sindikalnega odbora kombinata, Franc Tomšič, predsednik sindikalne
podružnice v Tovarni organskih kislin in bivši predsednik sindikalnega odbora, Lado Princ, predsednik nadzornega odbora, Emil Sovdat, član predsedstva občinskega sindikalnega sveta, in Franc Tomšič, predsednik sindikalne podružnice kmetijstva.
Vaš kombinat združuje tovarno organskih kislin in mlekarno, ki skupaj predstavljata nekdanje matično podjetje, po-
tlej pa še mesarijo, bivše transportno podjetje in nekdanje obrate kmetijske zadruge (poljedelskega, živinorejskega in sadjarskega — s strojnim parkom), ki so jih vključili v KIK januarja lani. Kako to, da ste združili tako različne proizvodne dejavnosti v eno delovno organizacijo?
»Že leta 1962 — nekako junija — smo imeli prvi sestanek zaradi združitve. Sklicali so ga na pobudo občinskega komiteja. Zbrali smo se vsi člani ZK in povedali so nam, da bi bilo prav, če bi se združili in da moramo komunisti združitev podpreti. Sedeli smo po skupinah iz posameznih podjetij in se prepirali nekako takole: »Mi ne gremo k vam!« »Mi pa k vam ne!« Razprava je bila zelo žolčna. Končno so ustanovili komisijo, ki je ugotovila, da se je treba združiti, češ da bomo s tem zmanjšali število delavcev, da bo manj nameščencev in predvsem manj dajatev, vendar so vse to govorili brez podrobne dokumentacije. Potem smo imeli sestanke delavskih svetov, in nekatera podjetja, kot na primer transportno, so se še upirala, končno pa so jih
NEKORISTNO »NOVATORSTVO« V STATUTIH DELOVNIH ORGANIZACIJ
Spodrsljaji na pragu
Že znatno prej, kot so se začele kakršne koli resnejše priprave za izdelavo statutov, smo slišali opozorila, da »najvišjih zakonov« podjetij ne gre izdelovati »konfekcijsko«, marveč »po meri«. Slišali smo, da je statut dober le v primeru, če ustreza posebnim pogojem in potrebam vsake delovne organizacije, in da kolektivu škoduje vsakršna uniformiranost in enotnost. Ta opozorila so ponekod jemali tako resno, da so nekateri kolektivi opustili celo tisto, kar mora biti enotno.
Trditve ni težko dokazati. O njeni resničnosti se prepričamo že pri pregledu nekaj statutov. Zlahka ugotovimo, da nekatere delovne organizacije — verjetno z izgovorom, češ da morajo »upoštevati svoje specifičnosti« — odstopajo od nekaj načel, ki nikakor niso »za staro šaro«.
PREMAJHNE IN PREŠIROKE
PRAVICE DIREKTORJA — OBOJE HKRATI
Iz skoraj 14-letne prakse samoupravljanja vemo, da ima direktor tako imenovano pravico veta v zvezi s posameznimi sklepi organov samoupravljanja. Direktor namreč sme zadržati (ne pa tudi razveljaviti) izvedbo tistih sklepov samoupravnih organov, ki niso v skladu s predpisi. Zakonodajalec je poveril direktorju nadzorstvo nad zakonitostjo sklepov samoupravnih organov, ni pa mu dovolil kontrolirati smotrnosti njihovih odločitev. Če bi direktor smel preprečiti izvedbo vsakega sklepa, tudi tistega, ki je v skladu s predpisi, vendar po njegovem mnenju ni koristen ali pa dober, bi se pravice samoupravnih organov skrčile na zares nepomemben obseg.
Na takšen obseg so te pravice skrčene v osnutku statuta gradbenega podjetja »Asfalt«
na Reki. V 110. členu osnutka je rečeno, da »ima direktor pravico in dolžnost zadržati izvedbo slehernega sklepa delavskega sveta in upravnega odbora v podjetju, če sodi, da je v nasprotju s pozitivnimi predpisi, z določbami tega statuta ali z drugimi akti ali če ni smotrn« (podčrtal A. V.). Direktor torej nastopa kot najvišji ocenjevalec umestnosti in pravilnosti sklepov in politike organov delavskega samoupravljanja. V istem členu osnutka statuta je sicer rečeno, da mora zadržani sklep upravnega odbora v primeru, če organi samoupravljanja šg, nadalje vztrajajo pri izvedbi teh svojih sklepov, priti pred delavski svet, o sklepu delavskega sveta pa »naj odloči referendum«. Mlačno in neprecizno nakazovanje kolektivne oblike dokončne odločitve o spornem vprašanju nič ne spreminja osnovne načelne napake, storjene z zoževanjem pravic samoupravnih organov.
Ker so se sestavljavci osnutka verjetno tudi sami vsaj delno zavedali svoje napake:, so po vsem videzu skušali »popraviti pokvarjeno ravnotežje« s tem. da so zapisali v 48. členu, da »sme predsednik delavskega sveta v soglasju s predsednikom upravnega odbora preprečiti izvedbo sklepa direktorja podjetja:
—	če je ta akt v nasprotju s pozitivnimi predpisi, z določbami tega statuta in z drugimi akti, ter
—	če bi mogla izvedba tega sklepa povzročiti podjetju veliko gmotno škodo«.
Čeprav se zdi na prvi pogled, da je organom samoupravljanja zagotovljena v odnosu do direktorja nova pravica, gre dejansko za novo omejitev samoupravnih pravic. Direktor je za svoje delo odgovoren kolektivu in organom, ki jih ta kolektiv
izvoli. V »Asfaltu« so pomembno pooblastilo poverili posamezniku, čeprav je znano, da tako delavski svet kot upravni odbor delujeta kot telo in da njuni člani izven zasedanja ne uživajo nikakršnih večjih pravic kot drugi delavci.
V tem odmiku od dosedanjih načel je še mnogo drugih napak. Dovolj bo, če omenimo samo dve.
Prvič, če bi mogel kdo preprečiti uresničenje vsakega direktorjevega sklepa, tudi tistega, ki sodi v njegovo delovno območje in pristojnost, bi imel direktor zvezane roke in noge, učinkovito poslovanje podjetja pa bi bilo prav gotovo na kocki.
Drugič, če sme v istem podjetju direktor preprečiti izvedbo vsakega sklepa delavskega sveta, predsednik delavskega sveta pa vsako direktorjevo odločitev, potem ta »dvojno povezana« vprega podjetju prav gotovo ne obeta nič dobrega. Kar pomislimo, do kakšnih zapletov lahko pride, če se predsednik delavskega sveta in direktor »spoprimeta« in začneta obračunavati z medsebojnim preprečevanjem izvedbe sklepov. Preden bi komu uspelo razvozlati ta začarani krog, bi se podjetje kaj lahko znašlo na robu likvidacije.
VDOR »SOCIALE«
V OSNUTEK STATUTA
Gradbeno podjetje »Gradnja« v Prijedoru je vneslo v osnutek svojega statuta tudi naslednje določilo:
»Pri sprejemanju novih delavcev v delovno razmerje je podjetje dolžno sprejemati delavce brez imetja,' dalje tiste, ki imajo do 30 dunumov zemlje (dunum je ploskovna mera, približno 10 arov) ne glede na stroko ali kvalifikacijo« (podčrtal A. v.v
(Nadaljevanje na 3. strani)
politično prepričali. Na množičnem sestanku so delavcem povedali, da je združitev nujna, in 1. januarja 1963 smo se res združili.«
(Menda tak način združevanja ni osamljen primer v Bistrici. Pripovedovali so mi o dveh podjetjih, v katerih so ustanovili posebne komisije komunistov in jim naročili, naj delavce prepričajo, da se bodo združili. Ker pa v enem kolektivu politično prepričevanje ni obrodilo sadov, so potlej iskali v njem protidržavne elemente!)
»Kmalu pa se je izkazalo, da se , združujemo v KIK predvsem zaradi dveh vzrokov:
Prvič zato, ker je zlasti kmetijstvo poslovalo z izgubo, TOK, Mesarija in Transport pa so bili rentabilni. Občina se je s tem znebila dajatev za obrate Kmetijske zadruge, njihovo planirano izgubo pa prevalila na bremena kombinata.
Drugič pa zato, ker potrebujemo za razvoj tovarne organskih kislin v prihodnjih letih 1 milijardo 600 milijonov dinarjev. Pod firmo kmetijstva je moč dobiti investicijska sredstva pod ugodnejšimi pogoji, dajatve družbi pa so manjše. In še druge olajšave so, ki so narekovale takšno kombinacijo.«
In kako se je ta kombinacija izkazala v praksi?
»Res je, da zdaj uživamo nekatere olajšave in laže investiramo večja sredstva v Tovarno organskih kislin (TOK). Toda prav to škoduje notranjim odnosom. Delavci, ki delajo v drugih obratih, sodijo, da so igračka v rokah »višje sile«. Investicijska sredstva, katerih pretežni del dobimo pod firmo kmetijstva, investiramo v to tovarno. Letos predvidevamo za 436 milijonov dinarjev investicij: 7;a TOK 340 milijonov, za vse druge dejavnosti pa le 96 milijonov. Kmetijci pravijo, da smo jih sprejeli medse le zato, da bi izkoristili njihovo prisotnost, ko pa jih ne bomo več potrebovali, jim bomo pokazali vrata.«
(Najbrž se bo to tudi zgodilo. Pa ne samo s kmetijci. Tega nihče niti ne zanika.)
»Nova organizacijska shema kombinata je že narejena v tem smislu. Vzemimo m-; m pr mle-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nič novega ne bom povedal, če bom dejal, da v sindikatih precej razpravljajo o metodi našega dela. Gre za to, da področje, na katerem delamo — in njega problemi, pri katerih se uveljavljamo kot pomembna družbena sila, ki teži k izpopolnjevanju vsega, kar je dotlej bilo — terja od nas nove in nove oblike dela. To je povsem razumljivo, če ponovno potrdimo staro dejstvo, ki pravi, da nov čas nujno prinaša nove rešitve in hkrati z njimi, sevedat nove metode.
Res pa je, da nekateri sindikalni odborniki v svoji praksi tega ne upoštevajo.
Naj spregovore dejstva.
V zadnjih nekaj tednih sem -poslušal uvodne besede in razprave na nekaterih sestankih predsedstev občinskih sindikalnih svetov, na katerih so sprejemali program dela občinskega sindikalnega sveta.
Iz zapisnika takšne seje:
»Predsednik pove, da smo se sestali zato, da bi sprejeli program dela občinskega sindikalnega sveta. Preda besedo predsedniku socialno kadrovske komisije, ki obrazloži program svoje komisije in predsedstvo ga z nekaterimi dopolnitvami in spreminjevalnimi predlogi sprejme. Potem govori predsednik komisije za izobraževanje o svojem načrtu in predsedstvo ga vključi v svoj program dela.«
In tako dalje.
Komisij pri občinskem sindikalnem svetu je precej in vsaka skuša po svoje ugotoviti, kakšne so razmere na številnih področjih upravljanja in življenja, ki so po-
Za metodo gre
membne za dejavnost sindikata. Sleherna organizira svoje ankete, na primer anketo o tem, koliko in kaj ljudje jedo, s čim se ukvarjajo v prostem času, o čem odločajo ‘kot upravljavci, kolikšni so njihovi osebni dohodki, kakšen je odnos do strokovnih kadrov in kakšni so profili delovnih mest, kdaj in zakaj so proizvajalci informirani in če niso, zakaj niso.
Predsedstvo sprejme delovne programe komisij in tako nastane program dela občinskega sindikalnega sveta.
V tem programu je — v konkretnem primeru — sedemnajst analiz razmer, ni pa niti z eno besedo povedano, kaj in kako naj bi delala sindikalna organizacija, da bi spodbujala vse zainteresirane činitelje zlasti pa samoupravne organe, k temu, da bi se zavzeli za kar najboljše, najhitrejše, najbolj učinkovite REŠITVE.
Tak občinski sindikalni svet. je zato v bistvu institut, ki ugotavlja, kaj je dobrega in kaj slabega.
Na primer:
»Na osnovi ankete, ki jo je naredila naša socialno kadrovska komisija, je moč ugotoviti, da 47 "/» ljudi ne stanuje v zanje primernih prostorih. Občinski sindikalni svet apelira, da se razmere spremenijo.«
In zgodi se, da se za kasnejšo usodo takšne »apelacije« niti ne zanimajo. Storili so svoje, povedali so drugim, »kar jim gre,« o zadevi so obvestili višji sindikalni forum, in tako so, kot sodijo, izpolnili svojo dolžnost. Pa je niso! Dandanes ne potrebujemo sindikata, ki bi samo ocenjeval določene zadeve iz našega življenja; rabimo pa sindikat ki bi se resno zavzemal za spremembe vsega, kar je slabega, toda tako, da bi spodbujal razvoj tistega, kar je v našem sistemu pozitivnega, da bi s svojo družbeno-politično veljavo predvsem omogočil in usmerjal nadaljnji razvoj samoupravljanja.
Rabimo podatke! Toda preskrbijo naj jih strokovnjaki v občini in drugod (zdaj vsak po svoje amatersko ali strokovno analizira vse); naše komisije jih bodo proučevale in predlagale plenumu ali predsedstvu določene družb eno-politične akcije za reševanje problemov, o katerih bi sindikalni odborniki razpravljali kot ljudje, ki so soodgovorni za njih reševanje in v tej zavesti sprejemali svoje slepe.
JANEZ VOLJČ
\ ' /
Po kakšnem ključu tako pravično razdeliti, da bi vsakdo dobil poln krožnik???
Karikatura: MILAN MAVER
' & agledal sem predsednika krajevne skupnosti Mačja f dolina, ki je prečkal dvorišče. Za tiste, ki Mačje do-" line ne poznajo, naj povem, da je to ena najlepših gorskih dolin, kar jih imamo v vsej deželi, in zakaj potlej ne bi poiskal predsednika krajevne skupnosti, če sem že enkrat tu. Pa tudi za turistično Mačjo dolino lahko napravim reklamo.
Toda joj! Predsednik krajevne skupnosti Mačja dolina mi na vprašanja o turizmu v Mačji dolini sploh ni hotel odgovarjati, pač pa je predlagal, da bi raje govorila o ce-nah. Tu se stvari vsaj vsak dan spreminjajo, je rekel, pri nas pa žal nič.
— Ne, tovariš! — sem tedaj odločno rekel, — govoriva raje o turizmu.
In sva govorila.
— Tovariš predsednik, pred petnajstimi leti. ste imeli v vaši lepi dolini deset hotelov, danes nimate nobenega. Ali nam lahko čisto na kratko poveste, kje so vzroki za tako stanje?
— Torej, takole je bilo. Mi, iz Mačje doline, smo se vedno zavzemali, da bi postali turistični center. Ze moj
ded, moj oče in jaz smo o vsem tem mnogo govorili. Moj oče pa je vso stvar potisnil naprej in pred petnajstimi leti smo lahko pričeli graditi deset novih hotelov...
— To je bilo seveda...
—	... slabo. Deset hotelov smo imeli, gostov pa od nikoder. In ko smo gradili osmi hotel, smo prvega že preurejali v stanovanjski blok, ista usoda pa je potlej doletela še vse preostale. Ob tem pa so vseeno nastajale milijonske izgube, ker hotelov nismo uspeli kar čez noč spremeniti v stanovanjske bloke... Gostov pa, kot sem že rekel, ni bilo od nikoder.
— To je bilo seveda ...
—	... slabo. Kajti, ko smo pred desetimi leti zadnji hotel spremenili v obrtno delavnico, so nekje sklenili, da bi bilo pravzaprav treba do naših hotelov zgraditi cesto, kajti do Mačje doline v tistih časih ni bilo speljanega ničesar drugega kot peš pot.
— To je bilo seveda...
—	... slabo. Komaj so v dveh letih zgradili cesto, so pridrveli turisti, tistih 30 postelj pri privatnikih pa seveda ni zadostovalo. Takoj smo pričeli graditi nove hotele, kajti bili smo perspektiven turistični kraj...
— To je bilo seveda...
—	... slabo. Kajti en sam hotel je bil še vedno veliko, veliko premalo. Zato smo začeli graditi drugega, pa tretjega, četrtega in tako vse do devetega ...
— To je bilo seveda...
—	... slabo. Kajti, komaj smo napravili devet novih hotelov, so jih v bližnji Mišji dolini napravili petnajst.
— To je bilo seveda ...
—	... slabo. Kajti spet smo pričeli hotele spreminjati v stanovanjske bloke. In niso minila tri leta, ko smo že v vseh »hotelih« nastanili družine.
— To je bilo seveda ...
—- ... slabo. Kajti zdaj so nam odprli mejo. Naša Mačja dolina, kot vam je znano, leži tik ob meji in je zato njena turistična vrednost krepko porasla.
— To je bilo seveda ...
—	...slabo. Pridrvele so razne komisije in delegacije. Silijo nas, da bi spet postavili nekaj novih hotelov in govorijo nam nekaj o devizah. Mi pa nočemo ničesar slišati ne o hotelih, ne o devizah, sploh o ničemer.
— To je seveda ...
—	... slabo.
— In zatg, dragi novinar, raje govoriva o cenah. Tu se stvari vsak dan spreminjajo.
In govorila sv>a o cenah, o spreminjanju in spremembah.
— To pa je bilo seveda slabo.
JANEZ GOVC
Upravljanje po predstavnikih
(Nadaljevanje s 1. Strani) karne, ki je naš najsiaiejši obrat. Mlekarna je z lastnimi sredstvi gradila tovarno organskih kislin in do združitve sta skupaj delovali. Nova shema pa jo uvršča med kmetijstvo.«
(Delavci iz mlekarne so mi pripovedovali: »Vse, kar smo prigospodarili, smo dali za tovarno in še zdaj dajemo; ko bodo lahko brez nas, bomo morali začeti znova — dajati v okviru nekega drugega združenega podjetja, ki ga bodo takrat ustanovili.«)
Zakaj se o združitvi in o njenih posledicah niste dodobra pomenili vsi delavci ter se dogovorili za druge, boljše rešitve?
»Pri nas se redkokdaj skupno dogovarjamo o problemih in odločamo o rešitvah. Doslej smo imeli tri ekonomske enote in samostojni obrat transporta. Imamo centralni delavski svet, v enotah pa zelo šibke samoupravne organe. Prej smo imeli še svete (zbore proizvajalcev enot), ki pa se niso sestajali in so odmrli. Vsi skladi in vsi obračuni so centralni. Odločilno besedo ima strokovni kolegij, delavski svet večinoma zgolj formalno potrjuje že izdelane predloge, največkrat pa se o odločitvah dogovorijo kar na upravnem odboru.«
»Res je, da imamo pri delavskem svetu 11 komisij z 62 člani. Jih pa je v resnici le 30, ker so nekateri v več komisijah. Nekdo celo v osmih in je trikrat predsednik, razen tega pa kar sam dela statut. Koliko ga je naredil in kaj zapisuje vanj, pa ne vemo.«
„ »Zaradi nove organizacijske sheme kombinata se je na primer poleti dvakrat sestal na razširjeni seji, na njej pa niso govorili o enotah, zanjo ni vedel sindikat. Le slišali smo, da v upravi nekaj pripravljajo.«
(Kaj in kako, pa niso vedeli, bilo je veliko jeze, saj vendar ni vseeno, kam te bodo vtaknili in kakšno usodo ti bodo določili.)
»Kolegij je shemo naredil, danes pa je 'sestanek upravnega odbora in na dnevnem redu je točka: .Razprava in potrditev organizacijske sheme KIK‘.«
»To ni osamljen primer, pač pa odraz določene prakse. Pred nedavnim smo na primer uvedli 42-urni tednik v obratu mlečne kisline. Gre za eksperiment. Delavci delajo tako, da so dva dni v tednu prosti, de- \ nimo ta teden v ponedeljek in torek, drugi teden v sredo in četrtek, itd. Ko so tak delavnik uvedli, so se nekateri delavci uprli, češ, raje delam po starem in sem prost vsako nedeljo; pa so jim rekli, da se proizvodnja ne more ozirati na individualne želje, in pa: kaj bodo rekli na občini, če bomo zdaj, ko smo že začeli, odnehali. In ostalo je tako, kot so sklenili v upravi.«
(Kaže, da gre za resen spor med starim načinom dela strokovnega kadra in vsem tistim novim, kar je v kolektiv prineslo delavsko samoupravljanje. Kolikor več je novega, toliko glasnejše so zahteve, da o
skupnih zadevah odločajo delavci sami. Ker pa tega nekateri vodilni tovariši ne razumejo, prihaja do žolčnih razprav in celo raportov. Rekli so mi, da delavce kličejo na raport v direktorjevo pisarno. Tako se strokovno vodstvo ukvarja tudi z disciplino — na način, ki ga celo v kapitalističnih deželah zdaj težko zaslediš. Disciplina pomeni zanje izpolnjevanje naročil in ukazov, ne pa zavestna samodisciplina upravljavcev.)
»Pri nas ni pravih upravljavcev; so delavci, ki upravljajo preko izvoljenih predstavnikov, le-ti pa preko kolegija.«
Kako pa ste mogli v takšnem sistemu urediti nagrajevanje po učinku?
Pri delitvi osebnih dohodkov so najprej odločilni trije činitelji:
»Prvič: vsako delovno mesto je ocenjeno z določenim številom točk. Zadnjikrat so delovna mesta ocenili lani poleti (pravzaprav zvišali oceno), razliko pa plačali za nazaj vse do januarja. Lahko pa delavec dobi do 15 odstotkov točk manj, če slabo dela, ali 5 odstotkov točk več, če dobro dela.«
(Zanima me, kaj pomeni »slabo« delo in kaj »dobro«.)
»O tem odločajo komisije v enotah, so neka pravila, toda v
obratih je različno in ponekod je večji, drugod pa manjši vpliv individualnih ocen.«
»Drugič: potem dobijo delavci od učinka. Ta postavka je v obratih različna. V kmetijstvu So plačani po enoti proizvoda, v transportu od procenta ustvarjene realizacije s kamionom, v TOK (skupaj z mlekarno), kjer dela skoraj polovica vseh zaposlenih, pa nimajo individualnih norm. Delijo skupni višek v enakih odstotkih od osnovne postavke. Uprava, poslovalnice in delavnice pa so •soudeležene pri ustvarjenem skladu osebnih dohodkov.«
»Tretjič: delimo še skupni višek kombinata, oziroma dobiček iz centralnega rezervnega sklada. Lani je vsak dobil 50 odstotkov svoje osnovne postavke, le kmetijci so zaradi planirane izgube dobili 25 odstotkov.«
(Rad bi zvedel, kako to izgle-da v praksi.)
»Delavec na primer dela v izdelovalnici jougurta. Pripravi mleko, opere kozarce itd. Njegova norma je 600 komadov Toliko mora narediti, da je potek proizvodnje normalen. Za to pa dobi 22.000 dinarjev — torej za toliko je ocenjeno njegovo de-lovpo mesto. Potem dobi še enak odstotek viška, kot tisti delavec na »delovnem mestu nekje v obratu tovarne, ki ga način pro-
izvodnje ne sili, da hitro dela.
Z nekaj besedami: Ker ni nagrajevanja p*o individualnem učinku, je manj individualnega interesa. Dobiš pač enako kot tisti, ki slabše dela. Skupni Učinek pa je nekje daleč, ne moreš ga zasledovati.«
(Zato mi je torej delavec iz tovarne dejal: »Kako upravljam? S čim pa naj upravljam7 S strojem, pa še s tistim nimaš veselja.«)
Pri osebnem dohodku pa so odločilni še drugi činitelji
Vsak delavec, ki dela v podjetju več kot šest mesecev, dobi tudi dodatek za stalnost — od 1000 do 5000 dinarjev. Razen tega dobe vsi, ki se vozijo na delo, dodatek za avtobus in kilometrino za oddaljenost, ki jo prehodijo peš do avtobusa Če se na primer vozi iz Prelož (to je najbolj oddaljena proga), dobi za avtobus celo 7900 dinarjev. Ker je vozačev veliko, jim ti dodatki precej zvišujejo prejemke.
(Računam: prvi delavec, ki pride peš v tovarno, pa naredi precej več kot tisti, ki morda pride izmučen s polja, ima 22.000 dinarjev osnovne postavke plus odstotek viška. Ker dela šele nekaj let v tovarni, ima 2000 din dodatka za stalnost. Drugi delavec, ki se pripelje od daleč, naredi pa manj, ima 22.000 din plus enak odstotek, razen tega pa še denimo 5000 din za prevoz in — če je več let v tovarni — 3000 din za stalnost. Prvi skupno 24.000 plus višek, drugi pa 30.000 plus višek. Pa so pii spočetka rekli, da se nagrajujejo po učinku.)
»Razlike so še večje. Za te dodatke so se odločili predvsem zato, ker je pri nas velika fluk-tuacija. Lani nas je zapustilo 100 delavcev (več kot 10 "/o) in toliko je novih prišlo. Ker nekatera druga podjetja v občini na tak način privabljajo oziroma zadržujejo delavce, smo ga uvedli tudi mi.«
(Razumem jih, zdi pa se mi, da fluktuacija ni bila le rezultat tega, ker niso plačevali stalnosti in prevoza. Morda je to začasna rešitev, pa še o njej bi se dalo govoriti. Delavci sicer govore, toda malokrat na sestankih.)
Ce vse to drži, kaj pa je potlej doslej delal sindikat?
»Ukvarjal se je z rekreacijo. To. pa je bilo skoraj vse. Lani vse leto ni bilo niti enega skupnega sestanka. V obratih je bil eden, največ dva (nekatere ni sklical sindikat, pač pa delavci, ki so terjali razna pojasnila), na katerih so jim sporočili, kaj so v vodstvu sklenili. Sele zdaj smo se nekoliko razživeli, v odboru se že pogovarjamo o problemih, zahtevamo izboljšave, toda to so šele začetki.«
(Ni torej čudno, da so problemi tolikšni. Vendar poznajo jih in sleherno prizadevanje, da bi jih odpravili, da bi zagotovili resnično samoupravljanje, bo omogočilo sindikatu večjo družbeno uveljavo in s tem tudi moč. da bo hitreje premagoval ostanke starega. Veliko so že zamudili, toda ni še prepozno.)
JANEZ VOLJČ
Preteklo nedeljo Je bila v Cerknem svečana proslava ln žalna komemoracija ob 20. obletnici napada fašistov na partijsko šolo, ko je bilo ubitih 47 slušateljev. Proslave so se udeležili mimo velikega števila domačinov tudi preživeli borci, zbranim pa je v pozdravnem govoru spregovoril Aleš Beble*
HTV integrirati z ekonomiko
Ko smo pred letom dni pisali o ogromnih vsotah, ki jih delovne organizacije dajejo za zaščitna sredstva, za ureditev delovnih prostorov in pogojev delavcev brez pravega haska, smo tudi podčrtali potrebo po združitvi prizadevanj in dela sredstev na tem področju. Enoletna bilanca v bistvu ni nič boljša od prejšnje:
e Letno je v Sloveniji okro 15 milijard dinarjev škode zaradi nesreč in poklicnih obolenj,
© kljub temu, da vlagajo delovne organizacije vsako leto preko 3 milijarde dinarjev za izboljšanje higienskega in tehničnega varstva delavcev.	e
# čeprav nesreče številčno ne naraščajo, pa je zaradi njih več izgubljenih dni, ker so težje.
© Stroški zaradi poklicnih obolenj naraščajo, e Velik zakaj terja odgovor.
© Pomanjkljiva koordinacija dela vseh, ki se ukvarjajo z zdravstveno in tehnično varnostjo delavcev, pomanjkanje programov za kompleksno in bolj uspešno obravnavanje te problematike, podcenjevanje varnosti in zdravja so tako kot pred enim letom vzrok, da ni vidnejših rezultatov kl?v vloženemu denarju.
Skušali smo poiskati vzroke, zakaj ustavno načelo, da je varno in zdravo delo pravica proizvajalcev, prihaja v praksi v navzkrižje. Objektivno jih bomo- nanizali, jih strnili v celoto z željo, da bi ne bilo ob letu treba ponovno pisati o natanko istih vzrokih, ki ne samo kratijo pravice in dolžnosti delavcev, temveč povzročajo veliko osebno in gospodarsko škodo.
TEMELJ — PRAVILNIKI Po zakonu delovne organizacije v svojih internih pravilni-
kih urejajo, kakšne so pravice in dolžnosti delavcev, kar zadeva zdravstveno in varnostno zaščito. Ta del notranje zakonodaje pa je v podjetjih zelo pomanjkljiv, pravilniki o varnosti so le okvirni. V njih so povečini le splošne določbe, prepisane iz zakona in ustave. Kaj pa je smatrati za varno in zdravo delo, je prav gotovo nemogoče precizirati v nekem splošnem aktu. Prav zato naj bi načela zadobila svojo uporabno vrednost v pravilnikih, sestavljenih iz konkretnih razmer in dejavnosti podjetja.
Naj bodo splošni pravilniki o HTV posledica podcenjevanja ali nestrokovnosti sestavljavcev, je v skrajni konsekvenci vseeno, kajti eno ali drugo je v škodo delavcev. Nedvomno je, da nesreč v gradbeništvu v Sloveniji lani ne bi bilo 6.400, od tega 9 smrtnih, če bi bila raziskana nevarna delovna mesta, če bi bile predvidene zaščitne mere, ki bi dobile svoje mesto tudi v pravilnikih. Prav tako v lesni industriji ne bi imeli 3.366 nesrep, od tega 2 smrtni, če bi pravilniki obvezovali vse, ki proizvodnjo organizirajo, da skrbijo za varnostno vzgojo delavcev, slednje pa," da svoje dolžnosti glede varnosti tudi izpolnjujejo.
Vendar, če je kvaliteta pravilnikov o HTV tako važna, oziroma, če naj bodo v njih vsebovane vse dolžnosti in pravice delavcev o HTV, pa če je predpogoj dobrega pravilnika, da je napravljen s študijami specifičnih načinov in pogojev dela v posameznih delovnih organizacijah, kdo naj potem tistim. ki tega niso sposobni napraviti, pomaga? In kdo naj tiste, ki to področje podcenjujejo, prisili, da bodo stvari resneje prijeli v roke? S temi vprašanji smo se ojarnili na Republiški zavod za zdravstveno in varnostno zaščito delavcev.
— V ustreznost in uporabnost pravilnikov se v glavnem nihče ne spušča. Saj za to ni zakonskih pooblastil. Nepravilnosti, ki ogrožajo varno in zdravo delo, ugotavljajo inšpekcijski organi ob svojih rednih pregledih, največkrat pa šele ob nesrečah. Upravni akti, ki jih za ureditev HTV pogojev izdajo inšpekcijski organi, v večini primerov ne izboljšujejo stanja. Redki so namreč inšpektorji, ki so strokovno kos svojemu delu, če razen tega izvzamemo dejstvo, da jih je tudi sicer mnogo premalo. Tako se dogaja, da pomanjkljivosti HTV dostikrat niso ugotovljene, če pa so, jih tudi upravna odločba ne odstrani. Bodisi da delovni organizaciji nihče ne svetuje kako. bodisi, da ni ponovne kontrole, ker inšpektorji še tekočega dela ne morejo opraviti. Tako ostaja vse pri starem, v glavnem prepuščeno slučaju.
NAPAČNA RACUNICA
Prav gotovo ni enostavna stvar, raziskati vsa škodljiva in nevarna delovna mesta po posameznih delovnih organizacijah in določiti varnostne mere. Je pa to pogoj, da se nesreče in obolenja zmanjšajo na minimum. če ne sploh odpravijo. Republiški zavod za zdravstve-
no in tehnično varnost Ima strokovnjake za to, vendar delovne organizacije ne iščejo pomoči. To pa predvsem zato. ker se ne zavedajo, da je pre-prečenje nesreč ekonomska nuja za dobro gospodarjenje. Ce bi vzeli v roke svinčnik in izračunali, koliko imajo škode zaradi nesreč in obolenj, bj hitro ugotovili, da je ceneje poiskati pomoč pri strokovnjakih.
MILIJONI IN INVALIDI ZARADI KRATKOVIDNOSTI
Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem je nova tovarna, z novimi objekti, z obširno mehanizacijo in moderno opremo, pa ima kljub temu visok odstotek nesreč in poklicnih obolenj. Kroglični mlini v mešal-nici obrata glinice in v obratu anodnih mas povzročajo prekomeren ropot, ki ogroža zdravje delavcev v tem oddelku. V skladišču glinice pri napravah za polnjenje vreč niso urejene odpraševalne naprave. Zaradi tega so delavci pri polnjenju stalno izpostavljeni velikim količinam prahu glinice.
V Železarni Ravne nimajo urejenih odpraševalnih naprav pri čiščenju odlitkov na brusilnih strojih. V čistilnici naraščajo silikotična obolenja delavcev. Ko so v hali jeklarne postavili novo 25-tonsko elek-tropeč, niso istočasno poskrbeli za odvajanje dima in .jrahu. ki ga je zlasti mnogo v fazah žilavljenja.
V jeseniški železarni še nimajo urejenega odpraševanja na pražilnih pečeh V šamotarni po rekonstrukciji niso boljši pogoji dela, kot so bili prej.
Take in podobne ugotovitve Inšpekcijskih organov bi še lahko naštevali. Napake, ki jih ugotovijo ti organi in zanje izdajo preureditvene odločbe, terjajo ogromna sredstva ali pa se kratko in malo ne dajo več popraviti.
Zakaj se dogajajo take napake? Ali strokovnjaki ne sodelujejo pri projektih? Zakaj potem sploh imamo strokovnjake, ki se ukvarjajo z zdravstveno in tehnično varnostjo?
Po razgovoru na Republiškem zavodu za zdravstveno in tehnično varnost, mi je dokaj jasen odgovor na zastavljena vprašanja. Nihče ne obvezuje niti podjetij niti projektantov, da bi k svojim elaboratom pritegnili strokovnjake zavoda. Ker ni predpisano, da pregleda projekte revizijska komisija, se napake ugotavljajo šele pri ko-lavdaciji, to je pri dovoljenju za obratovanje, ki ga izda inšpekcijski organ. Takrat pa ...
Anomalija je v tem, da mora zavod ponujati svoje usluge, ki jih podjetja po večini znajo ceniti šele, ko pride čas kolavdacije. Da pa je to vse prej kot ekonomično, naj ilustrirajo primeri:
svoje strokovnjake je zavod ponujal, ko so projektirali nove
7\7 uš reporter je pred dnevi — prvič v svoji novi-/ W narski karieri — obiskal kmetijsko posestvo v Dol--L- ' gi dolini. Najprej se je poldrugo uro pogovarjal s sekretarjem posestva, ki mu je govoril o gospodarskem napredku in o drugih dosežkih kolektiva.
"Tolikšnih uspehov pa nikoli ne bi dosegli, če se naši ljudje ne bi zavedali, da so upravljavci. Ta zavest je zdaj že tako močna, da lahko govorimo o korenitih spremembah v psihi kmetijskega delavca. Uprava ničesar ne skriva, delavci vse vedo, o vsem razpravljajo in odločajo.«
Potem je sekretar razkazal reporterju obrate.
Najprej sta prišla v odprti hlev in reporterju so se zasmilile premražene krave, pa je vprašal hlevarja:
* »Kaj jih nič ne zebe?«
»Seveda jih zebe,« se je zarežal možak.
V svinjaku je reporter tipal prašičke in se zanimal:
»S čim pa jih krmite, da so tako lepo okrogli? Nekje sem bral, da radi jedo krompir. Raje kot pomije. Pa koruzo, seveda. Koruzo imajo najrajši. Koliko koruze pa požre takle prašič na dan?«
»Kolikor more,« je rekla tovarišica, ki je krmila prašiče in se hihitala: »Isto velja za krompir in pomije.«
Na dvorišču je delavec nakladal silažo in reporter je vzel prgišče silaže v roko, jo zmel, poduhal in dejal:
»Uboga živina, kaj vse mora požreti.«
Potlej je odšel na kosilo v menzo posestva in ko se je najedel, je k njemu prisedel hlevar in dejal:
»Torej ste le prišli.«
»Kot t-idite, prišel sem. Že prej bi rad, pa nisem utegnil. Saj veste, kako je ...«
Stavka ni mogel dokončati, kajti hlevar je že poskakoval od mize do mize in oznanjal:
»Prišel je, slišite, končno je le prišel!«
Ljudem so padle žlice iz rok in slišati je bilo en sam množičen vzdih olajšanja.
»Takf> težko smo vas čakali,« je rekla tovarišica, ki je prej krmila prašiče, »ko bi le vedeli...«
Reporterja je tolikšna ljubeznivost in zavzetost za njegovo osebo in njegov poklic do kraja raznežila.
»Se malo si nisem mislil, da me boste tako lepo sprejeli.«
»Se lepše bi vas sprejeli, če bi prej prišli.«
»Res nisem mogel,« se je opravičeval. »Imel sem toliko opravkov...«
»Vemo, kako je. Dandanes ni lahko biti šolan človek.«
Ker je reporter šele pred dnevi položil v večerni šoli izpite za tretji razred gimnazije, je ob tej izjaizi previdno molčal.
Delavec, ki je prej nakladal silažo, pa ga je prijateljsko potrepljal po ramenu in vprašal:
»Kako pa je bilo v šoli?«
Reporterju je vzelo sapo.
»Kaj ... v šoli; bilo je ... Odkod pa veste, da sem bil
v	šoli?«
Ljudje so se spogledali in se v hipu zresnili. V menzi je zavladala tišina. Končno je spregovoril hlevar.
»Torej, tako! Sedem let smo plačevali vaše šolanje in
vi	si zdaj drznete reči: »Odkod pa veste! Sedem let smo si govorili: prišel bo inženir, ki ga šolamo in takrat...«
»Toda, tovariši, jaz vendar nisem inženir,« se je otepal reporter. »Nikoli nisem bil in tudi nikoli ne bom. To je pomota, tovariši!«
•
In izkazalo se je, da je res bila pomota. V kmetijskem posestvu Dolga dolina so namreč imeli slabe izkušnje s štipendisti. Prvega so štipendirali sedem let in ko je prišel, je potipal prašičke in se zanimal s čim jih krmijo, vprašal je za počutje krav in delavcem razložil, da silaža ni vedno dobra, potem pa je odšel in nikoli več ga niso videli. Zdaj spet sedem let štipendirajo nekoga, ki pa ga delavci sploh ne poznajo, plačujejo ga in čakajo, da se bo izšolal ter se hkrati boje, da se z njim ne bo zgodilo isto kot s prvim.
Toda, kaj hočemo, je že tako; vsaka šola nekaj stane.
JANEZ VOLJČ
SPODRSLJAJI NA PRAGU
(Nadaljevanje s 1. strani)
Temu kolektivu se je očitno zdelo potrebno, da mora s statutom urediti enega svojih resnih problemov. Po vsem videzu ima podjetje težave s polovičnimi delavci, ki neupravičeno izostajajo, da bi obdelali krpo lastne' zemlje, in ki ne kažejo posebnega zanimanja za razvoj svoje delovne organizacije. Toda način, kako se je kolektiv skušal zavarovati, ni dober. S takšnimi omejitvami kolektiv sam sebi onemogoča učinkovito in uspešno gospodarjenje.
Poglejmo, kaj pomeni sprejemati delavce ne glede na stroko in kvalifikacijo! Podjetje bo morda potrebovalo kvalificiranega tesarja ali zidarja. Ker pa ima zidar krpo zemlje, ga ne bo sprejelo, marveč bo namesto njega zaposlilo — nekvalificiranega delavca brez zemlje. Takšna »politika zaposlitve« utegne tudi najboljši kolektiv spraviti na rob propada.
Verjetno se je podjetje odločilo za ta ukrep iz socialnega nagiba, da bi zagotovilo zaposlitev predvsem tistim, ki nimajo drugih virov dohodka. Takšno domnevo vsiljuje tudi naslednji člen osnutka:
»Pri sprejemanju novih delavcev lahko podjetje zavrne prošnjo za sprejem v delovno razmerje v primeru, če je že zaposlen zakonski drug ali kdo iz tistega gospodinjstva. Pri tem je treba upoštevati številčno stanje družine.«
Namen ni slab, to se vidi na prvi pogled, rezultat pa vsekakor. Takšni pogoji za sprejem v delovno razmerje neposredno kršijo nekaj ustavnih načel.
Normalno je, da dobi delo predvsem tisti, ki izpolnjuje vse potrebne pogoje. Ce je več kandidatov z enako strokovno sposobnostjo in delovnimi izkušnjami, lahko daje kolektiv prednost ljudem brez zemlje ali tistim, v katerih družinah je zaposlenih manj članov.
KJE JE VIR PRAVIC SAMOUPRAVLJANJA
V	tezah za statut gradbenega podjetja »Ramiz Sadik« v Prištini je rečeno:
»Pravice in dolžnosti’ zbora ekonomske enote izhajajo iz pooblastil, ki jih delavski svet delovne organizacije prenese (podčrtal A. V.) na zbore ekonomskih enot.«
V	ustavi je jasno povedano:
»Organizacija dela in upravljanje v delovni organizaciji naj omogočita, da ljudje odločajo kar najbolj neposredno na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa, ki sestavljajo celoto ...« (Podčrtal A. V.) Potemtakem delavski svet ne prenaša nekaterih svojih pravic na druge samoupravne organe in tudi ne ti nanj. Statut mora bifi medsebojni dogovor delovnih ljudi o tem, kako bodo najuspešneje uveljavljali svojo enotno in nedeljivo pravico do upravljanja. V statutu določi kolektiv, kako, v kakšni obliki in s kakšnimi sredstvi se bo uveljavljala njegova pravica v posameznih delih proizvodnega procesa. Vsak organ uveljavlja ttste pravice in izpolnjuje tiste dolžnosti, ki so mu poverjene po skupnem dogovoru; na svojem delovnem območju je samostojen in odgovoren pred kolektivom.	*
Že nekaj kar tako vzetih statutov kaže, da se nekatere delovne organizacije spotikajo že ob prvih korakih pri oblikovanju svoje »notranje zakonodaje« in svojega »najvišjega zakona« — statuta. Spričo tega bi ne bilo odveč, če bi družbeno-poli-tične organizacije razčlenile vse, kar je in česar ni v osnutkih statutov podjetij, ter kolektivom bolj sistematično pomagale pri tem izredno pomembnem in zapletenem delu.
Takšna pomoč bi bila zelo koristna prav zdaj, ko kolektivi »krojijo« okvire svojih notranjih odnosov.
A. VESELINOVIČ
Pretekli mesec je požar uničil točilnico mineralne vode v Rogaški Slatini. Vodstvo zdravilišča je zato začasno preuredilo manjši prostor, kjer sedaj pacienti Mahko« pijejo v Odo. Vodstvo zdravilišča se zaveda, da začasni prostori ne ustrezajo svojemu namenu in bodo zato že do kraja julija zgradili novo sodobno pivnico mineralne vode
Pred dnevi so odprli prenovljeno kletno restavracijo hotela Slon v Ljubljani. Prostore so okrasili z narodnimi motivi, natakarji pa so oblečeni v narodne noše. To je prva specializirana narodna restavracija v Sloveniji, kjer strežejo Izključno s pijačo in jedačo jugoslovanske kuhinje
SKUPNA SEJA GO SZDL
IN RS SINDIKATOV ČRNE GORE
Proti omejevanju osebnih dohodkov
Prva in neposredna naloga organizacij Socialistične zveze in sindikatov: delovne ljudi in državljane nasploh seznaniti z družbenim planom republike, občin • in delovnih organizacij. Nujno je opozoriti na splošne pogoje za gospodarski in družbeni razvoj, ki jih določa družbeni plan, in pojasniti, zakaj so bili nekateri predlogi, pripombe in sugestije sprejeti, drugi pa zavrnjeni, da bi zagotovili zares enotno pojmovanje planskih nalog.
Ta sklep so sprejeli na skupni seji glavnega odbora SZDL in republiškega sveta sindikatov Črne gore, na kateri so bili navzoči voditelji občinskih forumov teh organizacij. Seje se je udeležil tudi sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Črne ‘gore Djoko Pa j kovic. Podpredsednik glavnega odbora Črne gore Miladin Perovič je poudaril v referatu, da mora biti delovna organizacija oziroma podjetje, ustanova ali zadruga v središču pozornosti ne le sindikatov, Socialistične zveze in Zveze komunistov, marveč tudi skupščine" in vseh drugih institucij.
Miladin Perovič , je dejal, da opravičujejo kot »objektivne težave« tudi tiste pomanjkljivosti, ki nanje subjektivni čini-telj bodisi vpliva, bodisi utegne vplivati skorajda odločilno, in dodal:
»Prav zato je treba v vsaki delovni organizaciji začrtati čim jasnejšo mejo med objektivnim in subjektivnim. Težave bomo premagovali uspešneje, če bomo imeli pred seboj proces kot celoto, torej od nabave surovin do realizacije proizvoda. S tem bi dejansko omogočili izkoriščanje skritih materialnih in človeških
rezerv, ki so vsekakor precejšnje. Zato naj vsa naša druž-beno-politična dejavnost, vse samoupravne oblike in ekonomski ukrepi služijo širšemu uveljavljanju sarpoupravnih pravic delovnih ljudi in hkrati odkrivanju teh rezerv — izdatnejši izkoriščenosti kapacitet, boljši organizaciji proizvodnje, rabi sodobnih tehnoloških in tehničnih dosežkov, prihrankom in zagotavljanju boljših življenjskih razmer in delovnih pogojev neposrednih proizvajalcev.«
»V prizadevanju za delitev po delu — je dejal — se moramo boriti proti uravnilovki in proti nespremenljivo začrtani zgornji meji osebnih dohodkov ter za zviševanje osebnih dohodkov v skladu z večanjem proizvodnje oziroma z njeno realizacijo.«
D. PAJKOVIC
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo KepuOllSKegti »veta ZSJ za Slovenijo izdaja CZP Ljudska pravica v Ljubljani. List le ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni ln odgovorni urednik-
VINKO TRiNKAUS
Naslov uredništva m uprave; Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2. poštni predal 313-VI. telefon uredništva 33-722 ln 36-672, uprave 33-722 ln 37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani St. NB 600-11/1-365 — Posamezna številka stane 20 din - Naročnina 1e: četrtletna 250. polletna 500 ln letna 1000 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk ln klišeji CZP »Ljudska o ra vi ca«.
Ljubljana
prostore Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem, vendar brez uspeha;
republiški zavod je pripravljen sodelovati pri rekonstrukciji Železarne Štore, ki ima zgraditev šamotame v programu na zadnjem mestu (šele čez pet let), čeprav je 139 delavcev v starih prostorih obsojenih, da zboli za silikozo. Obolenja naraščajo in doslej imajo že 17 bolnikov, pa vendar so ob programu prioritete niso posvetovali z zavodom. Na njihove strokovnjake se niso obrnili doslej tudi ne s ponudbo, naj sodelujejo ob projektih;
Tovarna papirja Videm-Kr-ško bo morala v prostore papirnice vložiti ogromna sredstva, da bodo urejeni tako, kot so ob kolavdaciji zahtevali inšpekcijski organi;
podjetje Avtomontaža je po dokončani rekonstrukciji postavljeno pred dejstvo, da svetloba v prostorih ni ustrezna. Popravila bodo stala nekaj milijonov.
Primerov je še več kot preveč. Tako se dogaja, ker projektanti ne upoštevajo zdravstvenih in varnostnih pogojev dela. ker nihče ne pregleda projektov, preden začno z gradnjo. Projektanti dobe svoje plačilo, gradbeniki gradijo, po kolavdaciji pa začno popravljati in spreminjati. Stroške plača podjetje, rekonstrukcije se po nepotrebnem dražijo in končno breme (materialno in škoda na sdravju) pade na delavce.
NAPAČNO USMERJENA PROSTOVOLJNOST
Dokler obstajajo taki predpisi, da se napake ugotavljajo šele pri izdaji uporabnega dovoljenja, strokovnjaki res ne morejo drugega kot ponujati svoje usluge. Podjetja pa jih sprejmejo ali pa ne. Redki so, ki so že preračunali, da je bolj ekonomično sodelovati s strokovnjaki že pri projektih. Druge pa bo, žal, morala izučiti draga šola. Prav gotovo pa bo streznila vse prizadete študija, ki jo pripravljajo o ekonomskem efektu projektov in rekonstrukcij ob neupoštevanju zdravega in varnega dela. Milijonske izgube zaradi napak bodo morale pospešiti sodelovanje s strokovnjaki HTV, četudi potrebni predpisi tega še ne bodo obvezovali.
Podobne težave kot pri rekonstrukcijah obstajajo tudi v proizvodnji strojev in naprav. Obstoječi predpisi ne dajejo zakonitih pooblastil, da bi prisilili proizvajalce strojnih naprav. da bi izdelovali take, ki ustrezajo tudi predpisanim normam za HTV. Tako se dogajajo številni primeri, da se pri izdaji dovoljenj za obratovanje ugotavljajo napake in pomanjkljivosti konstruktivnega, značaja, ki bi jih bilo treba odpraviti že prej.
TRGOVINA Z VARNOSTJO
Tako bi lahko rekli poplavi osebnih zaščitnih sredstev. Vsako osebno varnostno sredstvo
je neko nujno zlo, ki delavca več ali manj ovira pri delu. Če pa tako sredstvo razen tega še ni kvalitetno izdelano, je naravno, da ga delavci nočejo uporabljati.
Naj prisluhnemo delavcem iz Kidričevega, ki se pritožujejo zarari očal:	Dobili smo jih iz
inozemstva, pa postanejo temne, če je preveč hlapov, lomijo se. Ali mariborskim livarjem, štor-skim in jeseniškim železarjem: domača očala, ki jih izdeluje podjetje »Zrak«, so neuporabna. deviz za uvoz očal pa ne dobimo.
Rudarji se pritožujejo čez svetilke in težke čelade, tekstilci odklanjajo neprijetne antifo-ne itd. Kaj naj rečemo za »nerodno« azbestno obleko, ki jo morajo delavci nositi kot zaščito, ob primeru, ki se je dogodil pred nedavnim: Človek, oblečen v domači azbest, je dobil opekline in umiri. (Uvoženi ameriški triko azbest pa je dober, vendar tako drag, da je en človek oblečen v pol milijona dinarjev).
Osebnih zaščitnih sredstev je pri nas v uporabi prav malo, ki bi v celoti ustrezala svojemu namenu, ugotovitve republiškega inšpektorata za delo in dnevne izkušnje vseh, ki morajo ta sredstva uporabljati. Zakaj tako? Republiški inšpektorati dela trenutno nimajo ustreznega pravnega pooblastila, da bi prepovedali izdelovanje neustreznih osebnih varnostnih sred-
stev. Od 400 vrst teh sredstev je danes komaj 34 standardiziranih, pa še ti standardi niso najboljši in so bili nekateri pred časom celo razveljavljeni. Na uvožena osebna varnostna sredstva pa so predpisane visoke carine, zato si jih podjetja ne morejo nabavljati.
Torej ni izhoda, če ni predpisov? Na vprašanje so mj odgovorili na Zavodu za zdravstveno in tehnično varnost: Resna težava, da bi se popravilo stanje glede zaščitnih sredstev, so prav pomanjkljivi predpisi, ki bi omogočali potrebno intervencijo in kontrolo pri proizvodnji in prometu. Proizvajalcev in uvoznikov zaščitnih sredstev nihče ne obvezuje, da bi, preden začno s proizvodnjo ali uvozijo predmet, iskali odobren j e od republiških inšpektoratov za delo. Zato domača industrija izdeluje po svoje. Dostikrat začnejo delati zaščitna sredstva poleg svoje osnovne proizvodnje samo zato, ker gre to v denar, ker je konjunkturno blago. Nekontrolirana je po večini domača proizvodnja zaščitnih sredstev, še bolj nekontroliran uvoz. Trgovina kupuje in prodaja, podjetja trošijo za zaščitna sredstva ogromna sredstva, delavci pa jih ne uporabljajo.
S sodelovanjem vseh bi hitro našli ustrezna zaščitna sredstva in tudi proizvajalce zanje. Meje republik pa bi ne smele biti ovira za sodelovanje,
tako pri raziskavah kot pri proizvodnji in distribuciji. Seveda pa bi tudi proizvodnja ne smela biti več tako razdrobljena in stihijska, kot sedaj.
Prav gotovo bi to najlaže uredili s predpisi. Je pa tudi čas pred tem vreden, da ga izrabimo, saj smo že doslej veliko zamudili. Zakaj podjetja, ki kupujejo naša zaščitna sredstva, neustreznih ne pošljejo nazaj proizvajalcu. Zakaj puste, da se kopičijo neuporabna, proizvajalci pa jih proizvajajo taka naprej. Zakaj uvoznikom ne obleže slaba zaščitna sredstva v skladiščih? Zakaj vsako podjetje išče po svoje? Teh zakaj je preveč, odgovor nanje pa dokaj enostaven:
NIKAKRŠNEGA
SODELOVANJA
Sodelovanja ni ne med pod-jetji-potrošniki teh sredstev, ki imajo enake pogoje dela, oziroma potrebno po njih, niti med proizvajalci in ne med strokovnjaki, ki so sposobni ukvarjati se s temi vprašanji. Manjka člen, ki bi edini lahko z vso odgovornostjo povezoval ta prizadevanja — gospodarska zbornica. Prav v tem, da gospodarske zbornice ne smatrajo zdravja in varnosti proizvajalcev kot dela ekonomike, je vzrok, da nihče še ni potisnil s kupom naloženih voz neuporabnih zaščitnih sredstev na »Odpad«, prav to je vzrok, da ni večjega reda pri proizvodnji in potrošnji teh sredstev.
KOORDINIRATI DELO
je zadnji dogovor v tem mesecu vseh, ki se ukvarjajo,' s HTV. Večina teh problemov je skupnih — jugoslovanskih. Zato je Zvezni sekretariat za delo dal pobudo, da se osnuje svet iz predstavnikov vseh zavodov za zdravstveno in varnostno zaščito pri delu, inšpektoratov za delo, sindikatov itd. Sporazum za medsebojno sodelovanje naj bi bil porok za jasne skupne programe strokovnjakov in za racionalnejše izkoriščanje sredstev za študije in analize, ki so širšega značaja. Teami strokovnjakov naj bi si razdelili naloge in jih proučili. Tako se ne bi več dogajalo, da dve skupini 80 strokovnjakov z dveh republik vsaka zase proučujeta ropot, ki je problem tako delavcev juga kot severa naše države. Razdalja med njimi pa je le nekaj sto kilometrov.
S takim načinom dela bodo ■ tudi strokovnjaki in prizadeti laže poiskali vse pomanjkljivosti v obstoječih predpisih in s konkretnimi stališči podprli predloge oziroma dopolnitev., Kajti, prav strokovne službe bi morale biti tiste, ki bi vztrajno zahtevale, da se pomanjkljivi predpisi dopolnijo, če zaradi takih, kot so, nastaja škoda. Kritično ocenjevanje in dajanje sugestij za boljše urejanje pa ni »papirna vojska«, temveč potrebna strokovna mnenja, ki jih zakonodajalci morajo čimprej upoštevati. N. LUZNAR
RAZGOVORI IN RAZMIŠLJANJA O OBLIKOVANJU IN DELITVI OSEBNIH DOHODKOV
7T"	“	'	'	'
l!lll!lllllll!!llllillllllllllllllllllllllllllll!llll!llll!!!lll!!!!lllilll!|l|lll!llh
Namesto uvoda nekaj ugotovitev, opozoril in priporočil, izrečenih v zadnjem času:
— Nadaljnji razvoj produktivnosti je najtesneje povezan s konkretnim uresničevanjem načel o nagrajevanju po delu. V borbi za uveljavljanje sistema delitve dohodka pa predstavljajo Še prav posebej močno zaviralno silo razne uravnilovske tendence, ki nagrajevanje poedinca in delovnih skupin vnaprej obsojajo na tesne okvire, vnaprej odrejene norme, ki so odraz zaostalosti, raznih predsodkov in socialne demagogije, predvsem pa nerazvitega sistema notranjih odnosov v delovnih organizacijah ...
Uravnilovka je danes predvsem instrument stihijskih, nazadnjaških §il v našem gospodarstvu, ki pa je v določenem okolju, kjer prevladujejo ostanki mezdne miselnosti, zelo privlačna.
(Iz referata, prebranega na plenarni seji Glavnega odbora SZDL Slovenije, decembra 1963)
— V nekaterih, zlasti manjših delovnih organizacijah, je opaziti opuščanje raznih individualnih osnov in meril delitve oseb-
nih dohodkov. Enake težnje prihajajo mestoma do izraza tudi v delovnih enotah večjih delovnih organizacij. Največkrat so opravičene take težnje in nato ukinjanje individualnih osnov in meril, kot cena za prehod na kolektivne oblike osebnih dohodkov, ki da so oblike višjega tipa, deloma pa so tudi pogojene z nekako ideologijo o solidarnosti (beri uravnilovki) delavcev, ki ne žele medsebojne diferenciacije v nivoju osebnih dohodkov...
(Iz fez za plenarno sejo Republiškega sindikalnega sveta Zveze sindikatov Slovenije, decembra lani)
— Ali smo ž6 storili vse in dovolj, da bi naš delovni človek, ta, ki danes živi in ustvarja, lahko živel še bogatejše in boljše življenje, ali smo v resnici že uveljavili v vseh konkretnih primerih načelo delitve po delu, in ali smo za uresničenje tega principa vedno in povsod ustvarili tudi potrebne objektivne predpogoje...
(Iz referata na VI. razširjeni seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, januarja letos)
iiliililNliiliiiiiiiillliiiiiiiiiliiittiliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiliiitiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
To SO, da tako rečemo, generalne ugotovitve, opozorila in priporočila. Le-te temelje seveda na ugotavljanju konkretne prakse glede oblikovanja in delitve osebnih dohodkov v delovnih organizacijah, glede materialnih in drugih pristojnosti delovnih enot, skratka položaja delovnega človeka, ne samo kot proizvajalca, temveč predvsem kot upravljavca družbenih sredstev. Zanimalo nas je, kakšna je praksa delovnih organizacij glede oblikovanja in delitve osebnih dohodkov in materialnih ter drugih pristojnosti delovnih
enot in zato smo zaprosili v posameznih delovnih organizacijah, da nam:
6 obrazlože instrumente in tehniko za oblikovanje in delitev Sredstev v delovni enoti in sredstev za osebne dohodke;
•	povedo ali so sistem delitve in individualna merila v zadnjem, času bistveno Spremenili oziroma ga spreminjajo;
•	kaj mislijo storiti v perspektivi, da bi v vseh konkretnih primerih prišlo do veljave načelo delitve po delu, tako za posameznika kot za delovno enoto kot celoto.
Industrija metalnih polizdelkov »IMPOL« Slovenska Bistrica:
SLABO SO NADOMESTILI S ŠE SLABŠIM
Na enem izmed posvetovanj Republiškega sveta sindikatov Slovenije pred petimi leti je bilo izrečeno tole mnenje o sistemu oblikovanja in delitve osebnih dohodkov Impola:
»Vsekakor sodi delovni kolektiv Impola po njihovem sistemu nagrajevanja med tiste, ki so v temelju obračunali z načeli stare mezdno-administra-tivne politike. Glede konkretne izgradnje novega sistema nagrajevanja po učinku pa vsekakor sodi med kolektive, ki so glede tega prišli najdlje. Njihov sistem nagrajevanja zasluži posebno pozornost zato, ker na neki način izraža stopnjo, do katere smo prišli pri Uvajanju kompleksnega načina nagrajevanja.
Način ugotavljanja maše sredstev za osebne dohodke prinaša s seboj predvsem tri pomembne zadeve:
1.	konec je z mezdnim načinom iz-
računavanja mase sredstev za osebne dohodke;	.
2.	pozornost delavcev je osredotočena na vse tiste elemente, ki vplivajo na porast dohodka podjetja;
3.	celoten sistem zaslužkov še je začel v osnovi spreminjati.
Razen nekaterih kritičnih pripomb je bil torej način oblikovanja in delitve sredstev delovnih enot in sredstev za Osebne dohodke zaposlenih v Impolu v takratnih razmerah za zgled marsikomu. Danes najbrž Zaradi nekaterih sprememb, bolje povedano zaradi ukinjanja individualnih meril dela, tega ne bi mogli zapisati. Instrumenti, s katerimi ugotavljajo količino sredstev za osebne dohodke, so ostali v bistvu nespremenjeni, nespremetfjena je skorajda tudi tehnika izračunov in zato si ponazorimo najprej to dvoje, in sicer na osnovi razgovorov z ekonomistom Impola Franjem Bračičem in ob prebiranju pravilnikov o oblikovanju čistega in osebnega dohodka.
V Impolu oblikujejo sredstva za osebne dohodke in sredstva za del skladov na ravni ekonomskih enot. Instrumenti, S katerimi ugotavljajo količino teh sredstev, so:
a)	vloženo delo. To je količina in kvaliteta proizvodnje (fizični obseg);
b)	materialni stroški,'to je znižanje Oziroma povečanje stroškov (finančni uspeh);
c)	uspeh podjetja kot celote, to je ustvarjen dohodek oziroma razmerje med maso osebnih dohodkov in dohodkov podjetja.
Na osnovi teh instrumentov oblikujejo na ravni delovne enote (pet proizvodnih delovnih enot, tri pomožne in dve predračunski delovni enoti) tako
Edino pravilno stališče: sistem velja negovati in izpopolnjevati
Poslušal sem različna mnenja in ocene in razmišljal:
Ureditev nekaterih instrumentov delitve najbrž še ne pomeni, da je s tem Sistem urejen. Ni dovolj, če je pozornost delavcev usmerjena na kvaliteto, na zmanjšanje stroškov, pri tem pa ni upoštevana tudi večja ali manjša fizična in drugačna prizadevnost in lč-la tudi ustrezno nagrajena. Prav tako bi bilo napak, če bi bil Sistem zasnovan samo na nagrajevanju količinske proizvodnje, zapostavljal pa bi stroške. Sistem Oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke je celovit proces, ki ter-je nenehno spreminjanje meril tako za količinsko kot tudi vrednostno stran proizvodnje, Za zmanjšanje »škarta«, boljše izkorlšč&nje strojev, ustreznejše ravnanje z dragimi orodji in podobno.
Sedaj mi marsikdo pravi, da bi delal še bolje, če bi bilo njegovo delo pri stroju ali drugje res tudi bolje nagrajeno. Pa ne gre samo za učinek, za boljše nagrajevanje. Zdi se mi, da smo prezrli tudi nekaj drugega. Normiranje in akordiranje del na posameznih strojih bi nas lahko opozarjalo, koliko ■ stroj stoji, koliko ur je izkoriščen, kako je vzdrževan. 'To pa je zelo važno pri našem zastarelem strojnem parku, kajti obratovanje posameznih strojev lahko ustvari ozka grla v povezani proizvodnji vseh naslednjih obratov.
Se enkrat pravim, da smo se lani prenaglili. Veliko bolj fhoderno opremljene tovarne, tovarne s tekočimi trakovi, na primer Iskra, imajo merila dela. Mi smo jih opustili. Tam je res laže montirati, ker je proizvodnja veli-koserijska, pri nas je to teže, ker je individualna. Toda normiranje zato ni nič manj pomembno in potrebno. Tega ne bomo smeli pozabiti za naprej.
Tovariš Logar, vodja kadrovske službe:
»V obratih so se ljudje sami odločili
za to, da opustimo nagrajevanje po učinku, ali kot smo rekli, po akordu. Svojo zahtevo so utemeljevali takole: Zakaj bi nas nekdo priganjal k delu z akordom, če je naš zaslužek odvisen od uspeha ekonomske enote, od kvalitete izdelkov. In drug razlog, zaradi , katerega so zahtevali ukinitev akordov, so bile prevelike razliku v doseganju akordov v posameznih ^enotah in obratih.
Zamisel o opuščanju akordov se je začela v obratih in prav je, da tam tudi razmislijo, ali je bila takšna zahteva pametna in koristna. O spremembah nagrajevanja naj se izjasnijo neposredni proizvajalci sami in o tem zadnji čas vse pogosteje razpravljajo na raznih sestankih in sejah.«
Rudi Mlekuž, predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije:
»Letos bomo morali popraviti lanskoletno napako. Sedanja delitev Osebnih dohodkov že namreč nekoliko diši po mezdnih odnosih. Za to pa bomo imeli priložnost prav sedaj, ko bomo pričeli razpravljati o osnutku Statuta, o njegovih načelnih določilih in konkretnih rešitvah.
Naloga seveda ne bo lahka. Najti bomo morali takšna merila, da bo lahko ugotovljen, če bo mogoče, delovni učinek vsakega posameznika. Proučiti bomo morali vrednotenje delovnih mest. V zadnjih petih letih so obratni delavski sveti in osrednji delavski svet že marsikaj spremenili, marsikatero delovno mesto je drugače ovrednoteno. In proučiti bomo morali, ali so začetni starti enot res realni, ker je namreč to podlaga za realne in pravilne odnose v ustvarjanju dohodkov enot in delitvi osebnih dohodkov.«
Pavel Žbogar, predsednik sindikalnega odbora livarne:
»Naš livarniški odbor sindikata je prvi predlagal ukinitev akorda. Ni se nam ždelo prav, da so bile zaradi akordov tako velike razlike v zaslužkih in da so imeli zaradi visokega preseganja akordov višje zaslužke tudi mojstri in drugi, ki so delo organizirali in nadzorovali (do nedavnega je bil v veljavi sistem, da je bil osebni dohodek teh posameznikov in zaposlenih v posameznih službah odvisen tudi od povprečnega doseganja akordov v obratih).
Zdi se mi, da je treba bolj apelirati
imenovani obračunski čisti dohodek, s katerim razpolaga kolektiv enote. Nekatera določila govore, kolikšen del obračunskega čistega dohodka so dolžne vložiti v sklade posamezne proizvodne, pomožne in predračunske enote.
Njihov pravilnik o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov sicer govori, da je prejemek posameznika odvisen tako od individualnih oziroma skupinskih meril dela kot od uspeha ali neuspeha delovne enote. Razen neposrednih individualnih in skupinskih akordov So do minulega leta oblikovali prejemke posameznikov tudi prek tako imenovanih, indirektnih akordov. Na osnovi tega zadnjega merila so ugotavljali, koliko v povprečju dosegajo delavci v posameznih obratih akorde in višino takšnega povprečka izplačali preddelavcem nekaterih proizvodnih obratov, kontrolorjem, orodjarjem, vozačem in podobno.
V minulem letu pa so postopno ukinjali merila dela (Osebna in skupinska ter indirektna) ih je osebni dohodek posameznika sedaj odvisen od vrednosti njegovega delovnega mesta ter takšnega ali drugačnega uspeha delovne enote.
Zanimali so nas razlogi in mnenja posameznikov, zakaj so posamezne delovne enote predlagale ukinitev individualnih meril za nagrajevanje, in zvedeli:	1	%
Tone Berdnik, predsednik central- ' nega delavskega sveta:
— Lani smo se prenaglili. Namesto da bi naš Sistem nagrajevanja negovali in ga izpopolnjevali, smo mu izpodre-zali eno izmed korenin. Na posameznih sejah delavskega sveta smo pristali na predlog delavskih svetov enot, da začasno opustimo nagrajevanje po fizičnem učinku, češ da skupinski akord ni pravičen, da je priganjaški, da so prevelike razlike v prejemkih med enotami in posamezniki in da je zavest delavcev sedaj že tolikšna, da bo delal vsak po svojih močeh in znanju.
Ob takšnih odločitvah pa smo prezrli^ da jih skoraj polovica doma še kmetuje, da prihajajo izmučeni na delo in potem takšni posamezniki (in teh je precej) tudi dosegaj6-manjši učinek kot spočiti delavci. Delež od uspeha enote pa je enak za vse, razlika med posamezniki nastaja, le, če je njegovo delovno mesto bolj ali manj ovrednoteno.
RAZGOVORI IN RAZMIŠLJANJA O OBLIKOVANJU IN DELITVI OSEBNIH DOHODKOV
na zavest, naj dela vsak, kolikor naj-Vafi more. Pri nagrajevanju pa moramo misliti tudi na starejše delavce, ki nimajo toliko mOČi kot mladi. Zato se mi zdi sedanji sistem bolj pravičen od prejšnjega.«
Inž. Marjan Farazin, obratovodja žičarne:	/
»Take ne sme ostati, kot je. Sistem delitve moramo izpopolniti. Ne bi bilo prav, če ne bi imeli individualnih meril dela. Naloga seveda ne bo lahka, toda to nas ne sme zavajati, da se je ne bi lotili.«
Alojz Gradišnik, član delavskega sveta žičarne:
»Najti bomo morali neko obliko za nagrajevanje posameznikov. Dobra stran prejšnjega sistema nagrajevanja je bila, da je dobil več tisti, ki je bolje delal (da je dobila več skupina), slaba stran sistema pa je bila, da je naraščala zavist zaradi različnih prejemkov. Namesto da .bi poiskali vzroke, zakaj nastajajo razlike, smo se odločili za ,Začasno ukinitev meril dela'. Sedaj ugotavljamo, da nismo storili prav.«
Tovarna tehtnic Celje:
VČERAJŠNJIH 190% BO JUTRI - 100%
V Vseh obratih celjske tovarne tehtnic so minule dni razdelili predlog komisije za revizijo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Omenjeni predlog je zbudil naše zanimanje za način oblikovanja in delitve sredstev delovnih enot in osebnih dohodkov zaposlenih in postal podlaga za pričujoči razgovor.
Iz razgovora s posamezniki in ob prebiranju praVilhika o oblikovanju čistega in osebnega dohodka, smo ugotovili, da oblikujejo sredstva za osebne dohodke
9 iz povečanega planiranega obsega proizvodnje v primerjavi z doseženo v minulem letu;
• na osnovi povečanega ekonomične,jšega poslovanja, doseženega z znižanjem stroškov na enoto proizvoda in
Škodljiva
enostranost
Prisluhnil sem razlagi, razmišljal ln ugotavljal:
V tem primeru nas torej praksa opozarja, da imajo ponekod že leta izdelan določen sistem delitve, ki ga nihče resno ne izpopolnjuje in ki poraja groba nasprotja s stvarnimi potrebami, težnjami in načeli. In če sistem ne negujemo, če ga ne izpopolnjujemo, če nismo pozorni na anomalije, potem se delitveni odnosi formirajo neodvisno od načel, ki so dana v osnovnem aktu.
Ali bo tako tudi naprej v Tovarni tehtnic? Upati je, da ne. Pravijo, da bodo od enostranske usmeritve, to je oblikovanja osebnih dohodkov predvsem od količinske proizvodnje, prej ali slej prešli na to, da bo oshbni dohodek posameznika odvisen od izkoriščanja strojnega časa, izkoriščanja materiala, pogonskih goriv in podobno. Do tehničnih normativov hočejo priti. Do tega žele priti, da bi oblikovali del dohodka na ravni delovnih enčt.
® doseženih ugodnejših cen zaradi boljše kvalitete, ugodnejšega asortima-na, izboljšanja uporabnosti izdelkov in podobno.
Tehnika za oblikovanje in delitev osebnega dohodka posameznika pa je izpeljana tako, da je
6 višina osebnega dohodka posameznika odvisna od uspeha na delovnem mestu in uspeha poslovanja podjetja kot celote;
• sredstva osebnih dohodkov ustvarjajo po enoti izdelka ali storitev na osnovi cenika
© In z boljšo in ekonomičnejšo izpolnitvijo družbenega plana.
Eno izmed določil prisoja posamezniku več točk če racionalneje izkorišča svoj delovni čas (o tem izreče svoje mnenje mojster, obratovodja ali podobno in to svojo obrazložitev tudi pismeno pojasni kolektivu enote) oziroma mu zmanjša število točk za urne zamude, neopravičene, opravičene in bolezenske izostanke.
Instrumenti in tehnika za oblikovanje in delitev osebnih dohodkov so usmerjeni predvsem na količinsko in kakovostno doseganje normativov. Ti pa so predvsem glede količine — zastareli. V omenjenem predlogu komisije je med drugim rečeno;	,
® obstoječi časovni normativi so v veljavi od leta 1960. V tem času jih nismo spreminjali, čeprav sc je obseg proizvodnje skorajda podvojil, čeprav smo kupili novo opremo, izboljšali organizacijo dela in povečali serije izdelkov,
Obstajajo velike in nerealne razlike v doseganju in preseganju norm znotraj delovnih enot in med enotami samimi. Niso osamljeni primeri, da je mogoče posamezne norme znatno preseči s srednjimi napori in znanjem, in primeri, ko je potreben velik napor in znanje za nižje doseganje in preseganje. So ekonomske enote, ki so lani povprečno presegale norme za 90 °/o, in so enote, ki so dosegale komaj 27 °/o predpisane norme.
Razlike so torej občutne. Toda zavoljo tolikšnih razlik so v celjski Tovarni tehtnic niso odločili za ukinitev individualnih meril dela, temveč, kot je obrazložil predsednik delavskega sveta Jože Bobnar, za to
® da dosedanje doseganje norm postane izhodišče za vrednotenje del in oblikovanje osebnega dohodka posameznika,
9 da prično takoj s snemanjem iz-delavnih časov ter ugotavljanjem in določanjem realnih časovnih tehničnih normativov
® in planirano vrednost točke za delovno mesto povečajo za 42,8 °/o in s ■ tem torej bolje ovrednotijo posamezna dela.
Predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice Edo Medved je dejal:
»Že dalj časa smo ugotavljali te neskladnosti v delitvi osebnega dohodka. Norm pač nismo popravljali, ker smo hoteli pridobiti zaupanje v merila dela. Toda pogoji dela so se v zadnjih tre1 letih bistveno spremenili, merila pa so ostala enaka. Recimo: pred tremi leti smo izdelali le 1S.000 kuhinjskih tehtnic, sedaj ijih izdelamo že 90.000. Prišli smo torej na maloserijsko proizvodnjo, časi zamenjavanja orodij so precej manjši in na takšnih in podobnih mestih je mogoče ob ustaljenih merilih dela precej preseči normo. Ali recimo, preselili smo se v nove obrate. Pogoji so Se izboljšali. Kupili smo. stroje, ki teko hitreje, količinski normativ zanje pa je — star.
To je seveda le prvi trenutni in najnujnejši ukrep, da odstranimo te anomalije, ki so pripeljale)celo do primerov. da je bil strokovni kader očitno zapostavljen pri osebnih dohodkih za tistimi, ki so sicer delali ob strojih, vendar ob povsem nerealnih normativih, in presegali norme za 90 "/o...«

.
k,	' ’ ^
Tovarna obutve 1 »PEKO« Tržič:
REZERVNI ALI
IZRAVNALNI
SKLADI
OSEBNIH
DOHODKOV
V tovarni obutve »Peko« v Tržiču je obstoječi sistem oblikovanja ih delitve osebnih dohodkov uveljavljen že tretje leto. Proizvodna enota oblikuje maso osebnih dohodkov na osnovi:
•	cenikov del za uspešno opravljene
operacije,	,
® udeležbe na prihrankih ali izgubah materialnih stroškov in
•	udeležbe na gospodarskem uspehu, ki ga doseže podjetje kot celota.
Posebnost v nagrajevanju pa so njihovi tako imenovani rezervni skladi osebnih dohodkov, ki bi jih lahko brez sramu tudi imenovali *— izravnalni skladi.
Iz razgovora z direktorjem podjetja R.inom Simonitijem, direktorjem računsko gospodarskega sektorja Janezom Kališnikom in predsednikom izvršnega odbora sindikalne podružnice Antonom Peharcem srab zvedeli za vlogo omenjenih skladov. Vsi trije so se strinjali z obstojem takšnega sklada, in sicer iz razloga, da jih velja obdržati zaradi »primerne morale«, zaradi delavske solidarnosti, zato da obdrže ravnotežje med osebnimi dohodki in podobno. Za kaj gre?
»Rezervne sklade osebnih dohodkov,« je bilo rečeno, »oblikujemo pri delovni enoti in centralno za podjetje. Sredstva iz teh skladov so namenjena za pokritja raznih nepredvidenih zastojev in nihanj v proizvodnji, zaradi sprememb proizvodnega programa in podobno. Oblikovanje in izkoriščanje rezervnih skladov poteka na primer takole:
•	če ekonomska enota ne doseže 90 odstotkov normalnih (planiranih) osebnih dohodjtov, krije razliko do 90 °/o iz sredstev centralnega rezervnega sklada,
•	Za osebne dohodke od 90 do 100 °/o dobi delovna enota posojilo iz centralnega rezervnega sklada,
•	če doseže ekonomska enota od 100 do 120 "/o normalnih osebnih dohodkov, so le-ti v celoti izplačani;
•	če doseže delovna enota od 100 do 125 “/o (normalnih) planiranih osebnih dohodkov, odvaja presežek nad 120 %> v svoj rezervni sklad oziroma vrača posojilo,
•	če doseže delovna enota prek 125 odstotkov (normalnih) planiranih osebnih dohodkov, odvaja presežek v centralni rezervni sklad.
V tovarni obutve »Peko«’ stimulirajo produktivnost, nagrajujejo kvaliteto in prihranke na materialnih in poslovnih stroških, dajejo posebno spodbudo modelarjem in čemu potlej še takšen rezervni sklad osebnih dohodkov, v takšni obliki prelivanja in zajemanja namreč. Takole je bilo pojasnjeno:
»Če ekonomska enota ni dosegla osebnih dohodkov (planiranih Oziroma normalnih) do 90 %t, potem je to hiba organizacije dela, prodaje, nakupa materiala oziroma kvalitete materiala ali česa -podobnega. Zašla je torej v težavo zaradi »objektivnih« razlogov in ne po svoji krivdi. In tu naj se izkaže delavska solidarnost', Ljudem je treba priznati primeren prejemek,«
»Delovna enota ni v celoti odgovorna za program proizvodnje, se mora programu podrejati. Prevzeti mora delo, čeprav v manjših serijah in zato naj ne nosi rizika za slabše poslovne uspehe sama, temveč kolektiv kot celota.«
Skratka, iz ust sobesednikov sem , razbral, da so vsi bili doslej za in da so še za »1'ezervni sklad osebnih dohodkov podjetja« ali kot bi lahko dejali izravnalni sklad.
PETER DORNIK
Recimo bobu bob
Poslušal sem razlago, razmišljali o nji, nisem razsojal, temveč samo spraševal:
Ali ne vodi to k uravnilovki, ali ni to neki način »zadrževanja ravnotežja med osebnimi dohodki«. Tudi tistih 11 odstotkov razlike med prejemki delovnih enot me ni povsem prepričalo o nasprotnem.
Vprašujem sc, ali je kdo klican na odgovornost, če je organizacija dela tako slaba, ali če je material tako slab, da delovna enota ne doseže BO °/» normalnih planiranih osebnih dohodkov?
Vprašujem se, ali ne pomeni odvajanje osebnih dohodkov, doseženih nad 125 Vo, zavoro produktivnejšemu, gospodarnejšemu?
Ne razsojam, temveč samo sprašujem.
ALBERT JAKOPIČ:
Zveza komunistov v današnjih
Referat na VI. razširjeni seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije 21. januarja 1964
Družba, ki jo zavestno upodabljamo, ni statičen objekt. Življenje v njej nas vedno znova postavlja pred nove zahteve, alternative in odločitve. In če bi se ustavili le za hip in če bi samo v retrospektivah iskali svoje zadovoljstvo ali pa tudi odgovore na vprašanja današnjih in jutrišnjih dni, tedaj bi resnično, čeprav nehote, zadrževali razvoj, naše težnje po napredku pa bi ostale le prazne želje.
V razmeroma kratkem času zadnjega obdobja smo spet prehodili zajetno razdaljo na poti ustvarjanja socialistične družbe. V to permanentno graditev smo vnesli nove prvine, ki nas spet postavljajo korak bliže tistim smotrom, ki v skupnem in končnem povzetku pomenijo bogatejše življenje ljudi — bogatejše po količini' in kakovosti dobrin, bogatejše po duhovnem obilju in po osvobojenem položaju ljudi, oziroma človeka.
Tema, ki smo jo nameniti tej razpravi in razmišljanjem, je po svoje univerzalna in aktualna. Smatrali smo namreč, da je mogoče le v celovitem pogledu na panoramo družbenega dodajanja ugotoviti tiste dosežke, vzvode, ovire in protislovja, ki v medsebojni odvisnosti in povezanosti tvorijo podlago, na kateri iščejo in nahajajo subjektivne sile, zlasti pa ZK, snov za svojo politično in idejno tvornost. Univerzalna zato, ker se problemi in protislovja. s katerimi imamo opravka, ne javljajo izolirano, sami za sebe, temveč v medsebojni ppvezanosti in v pogojenosti od določenih vzrokov; in aktualna zato, ker postavlja na dnevni red tisti splet, vprašanj, ki so danes in bodo še jutri ter pojutrišnjem glavna gibalna sila, osrednji moto ter bistvena poanta družbenega življenja, njegovih teženj, nujnosti, dilem, uspehov in zastojev.
In prav zato, ker komunisti živimo in moramo živeti sredi življenja, ker moramo poznati to življenje in ker moramo nenehoma odkrivati tista pota temu življenju, ki peljejo naprej, ker moramo usmerjati to življenje, tedaj je razumljivo, da naša življenjska moč in vitalnost korenini ta v naši sposobnosti in spoznanju nujnosti, da je le v poznavanju tega življenja, v odkrivanju njegovih protislovij in tendenc moč in hrana za nas same in za naše idejno in družbeno usmerjajoče delovanje.
Biti v središču življenja, v osrčju družbenega dogajanja pa seveda ne pomeni že tudi cilj sam. Kajti, če bi to življenje in razvoj prepuščali zakonom stihijskega razvoja, če bi neprizadeti dopuščali rast in razraščanje vseh silnic in tendenc, ki v tem razvoju delujejo, in teh je vedno več, tedaj bi se odrekli svoji vlogi ih poslanstvu, da s kreativno močjo, z močjo posluha za družbena gibanja, s sposobnostjo za družbeno analizo in predvidevanje utrjujemo sile napredka in nenehoma bojujemo boj proti vsem tistim birokratskim. kvazidemokrat-skim in formalno humanističnim miselnim navlakam in težnjam, ki v svojih koncepcijah hote ali nehote zadržujejo razvoj ali pa bi ga radi prikrojili za sebe.
Prav s tega vidika tudi ne moremo izolirano ocenjevati dela in vloge ZK Izolirano namreč od vseh tistih teženj, sil in ‘ protislovij, mimo tistih materialnih in objektivnih nujnosti ter tistih subjektivnih počutij, želja in zavzetosti, ki tvorijo podlago obstoječi družbeni, ekonomski in politični stvarnosti, v kateri se nahajamo in iz katere izhajajo naše idejne, politične in druge pobude, vsebina našega razmišljanja in indejno-politična akcija.
Naš plenum pada v čas, ko je za nami izredno bogata letina tako na gospodarskem. kakor tudi na družbenem in političnem polju. Pred nami so tudi že prvi sadovi in izkušnje nove — idejno-usmerjevalne vloge ZK Razjasnili smo mnoga bistvena vprašanja tega časa, čeprav ne moremo trditi, da bi jasnost naših pogledov neovirano zmagovala v vseh konkretnih situacijah, pred katerimi se nahaja in v katere zapada naša socialistična misel in praksa. Nedvomno, da smo komunisti in celotna ZK v dobršni meri zaslužni za storjeni napredek in da so doseženi uspehi plod tudi naše zavestne idejne in politične akcije.
Prav zato je naloga našega plenuma, da na temelju analize dosedanjih Uspehov ter na podlagi še obstoječih protislovij in tendenc v gospodarskem, družbenem in političnem življenju spodbudi, ohrabri in usmeri vse zavestne subjektivne sile, predvsem pa komuniste k tistim pogledom, stališčem in nalogam, ki bodo na temelju doseženega sposobne zagotavljati še hitrejši družbeni napredek.
Ugotoviti moramo, katera so bila in so še danes bistvena protislovja našega razvoja, kako so se komunisti postavljali do njih in koliko je ZK uspelo, oziroma ji uspeva, biti usmerjevalec tega razvoja in koliko in kako se sama v procesu tega razvoja oblikuje organizira in izpopolnjuje za potrebe in gpgoje njene današnje družbenopolitične aktivnosti in vloge.
Ce smo se odločili, da glede na ugoden čas in vsebinski obseg današnje teme ocenimo s pozitivne in problemske strani glavne tendence v družbe-no-političnem razvoju v zadnjem obdobju, ob tem pa seveda tudi prispevek in življenjsko moč ZK in če naj ob začrtanih smereh i bodočega razvoja, ki ga pogojujejo novi družbeni plani, nekatere zadnje izpopolnitve gospodarskega sistema, predvsem pa uveljavljanje nove ustave v življenie in prakso družbenega življenja, določimo tudi smeri in naloge bodočega dela komunistov, tedaj je prav, če v kratki analizi ugotovimo nekatere osrednje značilnosti, ki so pomembne za politično oceno tega zadnjega obdobja, kajti iz njih tudi rezultirajo bodoče naloge komunistov.
V	zadnjem obdobju je značilna vsestranska int.enzifikacija v našem družbenem in političnem življenju, . predvsem pa tudi v ZK. Usmerjenost vseh družbenih potencialov in subjektivnih sil k bistvenim vprašanjem razvoja, kakor eso npr. iskanje virov za večjo, cenejšo in kvalitetnejšo proizvodnjo, prizadevanja za povečanje produktivnosti, iskanje dolgoročnih smeri gospodarskega razvoja, usposabljanje in usmerjanje domače proizvodnje za potrebe mednarodnega trga in v zvezi s tem orientacija na izvoz, oblikovanje kriterijev in konkretna aplikacija načela delitve po delu kot bistvenega stimulatorja in regulatorja družbenih gibanj, prizadevanja za polno afirmiranje organov upravljanja v vseh bistvenih odločitvah življenja in dela delovnih kolektivov, nadalje reševanje vprašanj v zvezi s pospešeno socializacijo kmetijstva, pa tudi napori za hitrejše razreševanje problemov in potreb razvoja šolstva, skrbstva, zdravstva, vzgoje, znanosti itd.; postaja vse bolj prevladujoča.
V	preteklem letu se je vsa ta politična intenzivnost življenja in delovanja subjektivnih šil stopnjevala še posebno v razpravah o predosnutku ustave in za volitve, nadalje v zvezi z razpravami o statutih delovnih organizacij, komun in krajevnih skupnosti, močno politično dejavnost pa so subjektivne sile razvile tudi v zvezi s skopskim potresom in predvsem ob razpisu posojila.
Nedvomno, da so bili vsi ti napori subjektivnih sil kronani s precejšnjimi uspehi. Dosegli smo pomembne rezultate v materialni proizvodnji, predvsem glede večje proizvodnje, produ i" tivnosti, zlasti pa glede vključevanja v mednarodno delitev dela oziroma v izvozu; nagel razvoj smo dosegli tudi v kmetijski proizvodnji, nadalje beležimo pomembne rezultate tudi glede delitve dohodka sploh in posebej osebnih dohodkov ter v razvoju sistema samouprave in vloge človeka v tem sistemu. In če k vsemu temu prištejemo še izredno tvorno živahnost ljudi v predvolilnem obdobju in na volitvah, nadalje ob predelovanju ustavnega osnutka in ustave ter potem pri oblikovanju statutov delovnih organizacij, komun in krajevnih skupnosti, pri uvedbi rotacije in prvih začetkov širšega programiranja kadrovske politike in potem pri koncipiranju produkcijskih in družbenih planov in sploh v razpravah o gospodarskem sistemu, potem lahko ocenjujemo politično razpoloženje ljudi, kakor tudi tendence razvoja in dejavnost subjektivnih sil, kljub določenim pomanjkljivostim, kot tvorno, prizadeto in ugodno.
Razumljivo je, da je vsa ta dinamika političnega delovanja dala tudi pečat delu ZK in ob tem še bolj odprla nekatera vprašanja njene nadaljnje usmerjenosti, vloge in organiziranosti.
Moramo ugotoviti, da. prizadevanja komunistov v Sloveniji ob vseh navedenih vprašanjih in organizirani napori Zveze za usposobitev komunistov kot pospeševalcev razvoja in njegovih usmerjevalcev ob vprašanjih in problemih, ki sta jih narekovala čas in potrebe, niso ostali brez uspeha, Osnovna teza vseh teh prizadevanj je bila, da naloge in probleme, ki jih je diktirala situacija, pomagajo reševati s svojim politično argumentiranim vplivom v pristojnih organizacijah in organih in da ob tem preženejo iz prakse svojega dela, pa tudi iz zavesti članov in kadrov, metode kakor tudi vzore iz časov, ko so komunisti, partijske organizacije in njihovi organi dejansko neposredno odločali domala o vseh bistvenih, pa tudi nebistvenih vprašanjih, in ko so njihovi sklepi tudi dejansko obvezovali pristojne organe in ljudi, kar je bilo potrebno za tisti čas.
Sproščanje vseh teh ljudskih potencialov v smeri razreševanja osnovnih problemov družbenega razvoja pa je navrglo na površje tudi mnoga nerešena vprašanja, bodisi tista, ki že dalj
časa čakajo rešitev, kakor tista, na katera smo pozabljali ali jih podcenjevali, kakor smo se tudi nujno srečavali z mnogimi protigledanji in nasprotnimi stališči o bistvenih vprašanjih socialističnega razvoja, ko smo o njih razpravljali in jim iskali rešitve.
Družbenega gibanja in razvoja ni mogoče idealizirati, misleč, da je ta lahko le premočrten, ali da je vsaka premisa, ocena, sodba, rešitev ali odločitev lahko le večno progresivna, oziroma vedno negativna. Na naš razvoj je potrebno gledati z vidika procesov, z vidika nenehnega spopadanja med težnjami, ki vlečejo naprej, in tistimi, ki zavirajo razvoj, kajti le v tej protislovnosti razvoja je agens za družbeno napredovanje, seveda ob dejstvu prisotnosti in zavestnega učinkovanja najnaprednejših subjektivnih družbenih sil.
Pri tem bi rad poudaril dejstvo, da je v zadnjem času za nas komuniste in družbene delavce in za metodo našega dela značilna izredna kritičnost, s katero motrimo družbena dogajanja in probleme,-pa tudi nestrpnost, s ■katero bi radi pregnali težave in slabosti, ki so nujni spremljevalec sleherne družbe, predvsem pa tiste, ki se razvija pospešeno, samoniklo in v izrednem tempu. To je tudi prav in do posameznih idejnih pojavov smo včasih celo premalo kritični. Toda pre-, tirana, enostranska kritičnost, ki vidi samo slabosti in napake, ne vidi pa, ali ki celo negira ogromne uspehe in bistvene dosežke, pa s svojo neobjektivnostjo destimulira družbeni razvoj, ga idealizira, ker negira protislovja kot nujne vzvode družbenega napredka in se zateka k sredstvom zA odpravo teh slabosti, katerih čas je že davno potekel in ki sta jih razvoj in čas že davno prehitela. Pa tudi neutemeljena osihoza napak in problemov, ki jo s tako orientacijo ustvarjamo, zamegljuje perspektivo in odvrača pozornost od bistvenih nalog in prizadevanj, od rešitve katerih so odvisni glavni smotri naše socialistične graditve.
Mislim, da je prav, če se nekoliko pomudimo pri nekaterih bistvenih vprašanjih tega časa. ki tvorijo podlago za naša razmišljanja in snovanja in o katerih se bijeta ideološki in praktični boj ne le v ZK oziroma med komunisti, temveč v družbenem in političnem življenju sploh. Gre namreč za osnovna vprašanja in ob njih za poglede, stališča pa tudi za praktične ukrepe in gkcijo glede tega, kako, kje in s kakšnimi sredstvi iskati pogoje za nadaljnje hitrejše družbeno napred« vanje v splošnem smislu, kje in katere so ovire, ki nas v tej težnji zadržujejo in kam je potrebno usmeriti dejavnost subjektivnih sil, zlasti pa ZK, če hočemo, da bomo to nadaljnje družbeno napredovanje ob danih objektivnih pogojih tudi zagotovili.
Osnovno vprašanje, ki vznemirja in ki sili k razmišljanju, ustvarja pa tudi dileme in prinaša na dan raznolike idejne poglede ljudi, ki se ga lotevajo in tistih, ki nanj pričakujejo odgovora, je v naslednjem:
—	ali smo že storili vse in dovolj, da bi naš delovni človek, ta, ki danes živi in ustvarja, lahko živel še bogatejše in boljše življenje, ali smo v resnici že uveljavili v vseh konkretnih primerih načelo delitve po delu in ali smo za uresničenje tega principa vedno in povsod ustvarili tudi potrebne objektivne predpogoje; in
—	ali dana praksa družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja, z njo pa tudi konkretni odnosi, že postavljajo slehernega delovnega človeka v položaj soustvarjalca in so-upravitelja te družbe v vseh njenih konkretnih manifestacijah in ali so odnosi med ljudmi že in v resnici taki. da bi jih lahko krstili za humane, etične, moralne, seveda v smislu nove. socialistične vsebine.
Iz teh dveh osnovnih izhodišč, ki sta sicer v bistvu ena celota, potekajo razprave, vprašanja in odgovori, na tej osnovi se gradi idejna in politična orientacija subjektivnih sil in iz tega vira poteka tudi dejanski ideološki boj, bodisi glede odgovorov na ti dve vprašanji, bodisi glede na poglede, kaj. kako in kdaj je potrebno v tej smeri še storiti.
V odgovoru na ti dve vprhšanji ne mislim zanikati dejstva, da naš splošni socialistični družbeni razvoj hiti z dolgimi koraki naprej, kakor tudi ne potrebe, da se on v celoti razvija.
Tokrat in ob tej priliki gre za ugotovitev, da ta družbeni razvoj v danih objektivnih pogojih in v vseh konkretnih situacijah ne daje vedno pozitivnega odgovora na fi dve vprašanji, čeprav so ta za človeka najpomembnejša njemu najbližja. Pri tem pa ne bi smeli razumeti stvari tako, kot da gre zp slepo dajanje koncesij nekim stihijnim družbenim silam. Končno je dialektična’ in marksistična resnica, da se konkretno nahaja v splošnem in da je splošno povzetek konkretnega. Če pa k odgovoru na ti dve vprašanji pridruži-
mo še poglede o tem, kako doseči zaželene cilje, tedaj pa smo skoraj že na pragu tiste resnice, stanja, odnosov in politično-idejnih pogledov, ki pomenijo vsebino našega zavestnega delovanja, ki pomenijo rešitev, poraz ali pa odlaganje rešitve zastavljenih vprašanj.
Predaleč bi pas zavedlo, če bi v ana-. liži trenutnih problemov, ki so v neposredni ali posredni zvezi z omenjenima vprašanjema, ponovno obravnavali vsa tista vprašanja in dejstva, o katerih so že govorili in še bodo na sejah in sestankih SZDL, sindikatov, v skupščinah in v drugih organih. To tudi ni naša naloga. Mislim, da gre tokrat bolj za to, da si skozi idejno analizo gledanj in sil skušamo predočiti tista splošna značilna dejstva in smeri delovanj, ki so za nas komuniste osnova, če si hočemo biti na jasnem, kam moramo usmeriti naše idejno in politično delovanje, da bomo odpomogli razvoju in mu omogočili hitrejšo pot in razvoj.
Cisto gotovo je, da so glavni motor vseh družbenih gibanj materialna družbena gibanja: torej gibanja v bazi te družbe. Od njih zavisijo tudi vsa ostala gibanja. Želeli ali ne, standard je danes tisto osrednje vprašanje, ki mora biti stalno prisoten v naših odnosih, in tu moramo kreniti naprej, oziroma storiti vse, da bi krenili naprej. Če bi samo za trenutek počakali in se pustili zaslepiti z doseženim, tedaj bi zamudili čas, ki ga zlepa ne bomo mogli več nadoknaditi
In kakor smo si enotni v željah, da bi povzdignili materialni in duhovni standard ljudi in da bi razširili in utrdili materialno bazo sistema samoupravljanja in komun ter s tem ustvarjali pogoje za nove socialistične odnose, moralo in etiketo itd., pa vendarle na vse to včasih podzavestno pozabljamo, predvsem pa nismo enotni v iskanju in odkrivanju tistih spodbud in vzvodov, s katerimi bomo te zahteve uresničili.
Naj ponovno poudarim, da naše razprave o problemih in protislovjih današnjega življenja in razvoja potekajo v ,času, ko smo v relativno kratkem časovnem razdobju dosegli pomembne gospodarske rezultate. Prav zato pa problemi, ki se nam ob tem odpirajo, dobivajo še poseben pomen in težo. kajti v njih se zrcali po eni strani težnja po še hitrejšem nadaljnjem gospodarsko-družbenem vzponu, po drugi strani pa te težnje in napore še zadržujejo razna staromodna gledanja, ki že pripadajo preteklosti in ki se hočejo po vsej sili vzdrževati pri življenju še danes. Ta problem je za nas komuniste še toliko bol.i občutljiv, ker nam prav ta gledanja. zlasti pa postopki njihovih avtorjev, prenekaterikrat povzročajo takšne politične situacije in posledice, zaradi katerih prihaja v procesu napredovanja do nepotrebnih in škodljivih zastojev.
Tako imamo na primer še vedno opraviti s pogledi in silami, ki se zadovoljujejo na ravni doseženega in ki smatrajo, da bo objektivni razvoj sam in izključno dajal impulze gospodarskemu in družbenemu razvoju in ga tako potiskal naprej. Predstavniki te teorije, pa tudi praktičnih konsekvenc, se samozadovoljno sklicujejo na dosežene rezultate, tezo subjektivnih sil in njihova prizadevanja po tem, da je treba stvari gledati z razvojnega in dolgoročnega vidika in po tem, da je v danostih tega sistema, politike in objektivnih možnosti še mnogo neizkoriščenih rezerv, pa ocenjujejo kot aktivistično idealiziranje in zaletavanje. Samozavestno poudarjajo, za koliko so povečali proizvodnjo, ne povedo pa, kako so jo povečali, kakšna je cena njihovih proizvodov, kam prodajajo svoje blago, predvsem pa tudi, s kolikšnimi sredstvi razpolagajo in kako jih delijo.
Avtorji te teze, ki je v bistvu teza stagnantnosti, pozabljajo na to, da se nahajamo v izredno dinamičnem toku gospodarskega razvoja, tako pri nas, kakor v svetu sploh, ki tako rekoč dnevno postavlja pred vse nas in tudi pred njih nova vprašanja in odpira nove probleme. Pozabljajo na to, da vsaka stagnacija pomeni istočasno tudi že nazadovanje.
Zavestne in podzavestne težnje po stagnantnosti se javljajo v različnih pojavnih oblikah. Srečamo jih pri gospodarskem programiranju, ko si bojazljivo in z oportunizmom postavljajo letošnje in prihodnje naloge, srečamo jih v kratkovidnih nazorih glede svojega razvoja in položaja sploh, zlasti kar zadeva njihove orientacije v izvoz, nato v zagovarjanju obstoječih razmerij in ravni delitve dohodka, izognili bi se radi zahtevam. ki jih odpira uvedba 42-urnega tednika in skrajšanje delovnega časa sploh, zaverovani so v dano strukturo in nivo proizvajalnih sredstev, trdovratno ostajajo na »preizkušeni« organizaciji dela. zapirajo se pred uvajanjem in za-Dosiovaniem visokokvalificiranih kadrov, gluhi so ob pozivih, da je v proizvodne in tehnološke procese potrebno vnašati izsledke in spoznanja tehnike in znanosti, zlasti pa smatrajo, iz povzetka '\sega tega, da je stopnja osebnega in družbenega standarda, računajoč predvsem z elementi povprečka. v skladu s nroizvodnim angažiranjem posameznikov in kolektiva v celoti.
Povsem jasno je. da obstoj takih gledanj zavira hitrejši gospodarski in s
tem tudi družbeni napredek, zlasti še, če njihovi zagovorniki takšnim gledanjem zagotovijo tudi adekvatno prakso in veljavo.
Ne da b.i po neki zakoniti logiki razr mejevali razna škodljiva in nazadnjaška gledanja inž njimi tiste, ki jih presajajo v življenje, saj se največkrat medsebojno prepletajo, pa vendar velja spregovoriti tudi o tistih, ki jih danes označujemo s skupnim imenom admini-strativno-birokratske. Njihova posebnost -je v tem, da jih moti blagovno tržna proizvodnja, da bi se radi izognili ekonomskim zakonitostim, ki jih postopoma sprošča tudi naš gospodarski in družbeni sistem, govorijo o pomanjkljivostih tega sistema v tem smislu, da je premalo dosleden in univerzalen, radi bi za sebe večje garancije, prav v takem sistemu, ki bi v vsakem pogledu njih ščitil, govorijo o potrebi večjega konkretnega vpliva države v pogledu programiranja in investicij, preplašeni ugotavljajo, da jim razne duplirane in predimenzionirane investicije motijo njihov proizvodni in tržni mir, poudarjajo potrebo po določanju cen in celo po izravnavanju osebnih dohodkov v panogi in med njimi. V njihovi zavesti tudi domuje teorija, da le intenzivna investicijska politika pogojuje razvoj, za takšno investicijsko politiko pa je treba centralizirati sredstva, sklade in sploh gospodarsko in družbeno življenje usmerjati z učinkovitejšimi državno administrativnimi in političnimi regulativi.
Ob teh mislih naj tudi ugotovim, da se smisel takih pogledov in njih racionalno bistvo razširja tudi v sfero družbenih odnosov, v delovanje samoupravnih organov in celo tudi v delo in usmerjenost družbeno-političnih organizacij, vključno ZK.
Niso še izumrli pojavi, ko zagovorniki takih stališč storijo vse, da bi v tem smislu vpregli v svoj voz celo družbenopolitične organizacije, vključno ZK, kar jim žal še vedno uspeva. V takih primerih govorimo o teh organizacijah ne z vidika njihove samostojnosti, temveč kot o orodju in podaljšani roki posameznih prakticistično birokratskih ter tehnokratskih ljudi, pa tudi upravnih in strokovnih vodstev.
Boj za demokratizacijo življenja in osvobojeno vlogo proizvajalca in človeka je kljub pojavom tehnokratizma, ki teži predvsem k stvarem, manj pa k človeku, permanenten. Na tej bazi, zlasti ob naporih za doseganje večjih ekonomskih rezultatov, postajajo bolj občutljivi, pa tudi politično obteženi razni primeri in pojavi zapostavljanja proizvajalca in človeka, kratenja njegovih pravic in reduciranje njegove bitnosti pretežno na funkcijo proizvajalca. V takih primerih gre predvsem za formalizirano in dekla-rizirano razumevanje in izvajanje bistva samouprave ter priznavanje pravic proizvajalcev in občanov in za neodgovorno izigravanje tega sistema v prid zavestnim in podzavestnim birokratsko tehnokratskim strastem, ki jih izkazujejo posamezni odgovorni funkcionarji v operativni proizvodnji pa tudi na drugih področjih in ki so v pogostnih primerih celo člani ZK.
Komunisti se sicer trudijo v razbijanju takih pojavov, včasih pa so celo še sami avtorji ali zagovorniki takih in podobnih postopkov. Toda konsekvence, ki rezultirajo iz njihovih prizadevanj, pa vedno niso uspešne in tudi ne v skladu z današnjo vlogo ZK. V težnji po razbijanju take prakse vidijo namreč izhod bodisi v tem, da želijo ponovno v komiteje in osnovne organizacije vnesti elemente dirigiranja in odločanja, bodisi da takšne postopke zagovarjajo, ali pa da ostajajo na periferiji splošnega ugotavljanja in kritiziranja teh pojavov. V tej zvezi se kaj rado odpira, včasih tudi tendenciozno, vprašanje o možnosti in potrebi koeksistence in sodelovanja med političnimi in družbeno samoupravnimi organi na eni strani in med strokovnim, upravnim ter produkcijsko ekonomskim vodstvom na drugi strani. Gre za fiktivno vprašanje primarnosti enega ali drugega oziroma za konkretno prakso in odgovor, kdo je važnejši in odgovornejši, oziroma kdo je komu nadrejen ali podrejen. V tem smislu naj bi bila domena enih človek, boj in obramba za njegove deklarirane pravice, upravljanje in odnosi sploh, domena drugih pa proizvodnja, skladi, investicije, rekonstrukcije in vse, kar sodi v ekonomsko-proizvajalno območje. Po vsem tem gre za nejavno oblikovano, pa vendar živečo miselnost, pa tudi prakso, ki se pojavlja v dveh separatnih odklonih, in sicer:
—	tehnokratska, strokovna, upravna, z vsemi primesmi birokratičnega značaja, ki formalno vrednoti in tretira funkcijo in vlogo človeka, ki vidi vse v tehnologiji, v spretnem vodenju, v investicijah in rekonstrukcijah, celo manj v sodobnejši organizaciji proizvajanja, in ki hoče biti absolutno suverena glede svoje domene;
—	poudarja zgolj ali predvsem upravljanje kot samemu sebi namen, zaščito človeka-proizvajalea za vsako ceno in njegove pravice. Včasih zapada že v socialo in uravnilovstvo. Zadovo-liuje se z obstoječim stanjem produkcijskih zmogljivosti, ne vidi pa jutrišnjega, še manj pa pojutrišnjega dne, itd.
pogojih soda
e
© X/
razvo
V tej zvezi se nehote ustvarja »nova delitev dela«, ki nima mesta niti v času, ne v Aostoru, ki je popačena, samovoljna, šiftidljiva, antihumana in zaviralna in ki je končno v nasprotju z osnovnimi intencijami ustave in našega socialističnega sistema. Po njej naj bi bila vprašanja proizvajanja, (gospodarjenja, ekonomije itd. stvar pristojnosti in odgovornosti strokovnih in upravnih kadrov, vprašanja pa, ki zadevajo odnose, človeka in »politiko«, pa stvar političnih in samoupravnih kadrov oziroma organizacij.
Glede na taka pojmovanja, prihaja v praksi očitno ali tudi prikrito do določenih spopadov in antagonizmov, do kompromisov in do »odstopanja koncesij« na neprincipialni osnovi. Problem pa postane zlasti očiten in pereč takrat, ko gospodarska ali druga delovna organizacija zaide v težave.
Naslednje področje, o katerem je bilo ln je mnogo razprav jn v katerih je zaznati mnogo protislovnih gledanj, je kompleks vprašanj v zvezi s centralizacijo oziroma decentralizacijo.
Razprave o tej di.lemi, ki jih srečujemo ob raznih vprašanjih tekočega političnega, ekonomskega in sploh družbenega življenja (delitev dohodka, delitev osebnega dohodka, investicije in rekonstrukcije, pristojnosti samoupravnih organizmov, vloga vodstev družbeno-poli-tičnih organizacij itd.) so precej enostranske — ekstremne. Enostranske in ekstremne v tem, ker se zavzemajo bodisi za sistem izključne in popolne decentralizacije, brez upoštevanja tistih nujnosti, ki v določenem smislu in obsegu še vedno terjajo enotno, središčno politiko in odločitve, seveda ob poprejšnjem konžultiranju prizadetih (planiranje, rekonstrukcije in investicije, delitev dohodka, nastopanja na tržišču) oziroma na drugi strani v tem. ko vidijo edino izhodišče smotrne, demokratične, pravične in objektivne politike v centralizaciji sredstev, ob njej pa tudi v centralističnem odločanju.
Tudi med komunisti so taka ekstremna gledanja. Pri tem pa je opaziti, da tako v prvih kot v drugih primerih ne prevladujejo v toliki meri načelni, vsebinski . kriteriji in argumenti, temveč predvsem organizacijski. V teh razpravah m dilemah primanjkuje izhodišč, ki bi govorila za načelno orientacijo, za logično zgradbo družbeno-demokratičpe-ga sistema, za delitev dela in za delitev po delu, za možnosti in pogoje biti čim bliže dogajanju, problemom iA ljudem, za pobude in spodbude, ki bodo človeku čim bližje, za možnosti, ki jih morajo imeti delovni ljudje, da bodo lahko čim neposredneje poznavali in odločali o vseh vprašanjih, ki posrtdno ali neposredno tangirajo njihove pravice in dolžnosti. Vsa ta vprašania dobivajo'v zadnjem času še poseben pomen, kajti lahko bi neprečiščena in politično neopredeljena našla svojo pot v takšni ali drugačni obliki v statutih delovnih organizacij. komun in krajevnih skupnosti in tako dobila svojo potrditev v dokumentih, kamor čisto gotovo ne spadajo, takšna kot so po svoji vsebini in težnjah.
Kot vidimo, nam sodobna družbenopolitična arena odpira z vidika subjektivnih sil številne poglede, misli in težnje. pa tudi prakso in delovanja ne le komunistov, temveč tudi drugih občanov, ki so značilni za sedanjo stopnjo našega materialnega in duhovnega življenja ter odnose, kakor tudi za iskanje poti bodočega napredka.
Medtem ko vedno bolj prevladujejo, tako v ZK. kakor'tudi v družbi sploh, tista prizadevanja, težnje in praktični napori, po katerih je mogoče že z vidika danih pogojev kreniti hitreje v smeri nadaljnje realizacije nove ustave in programa, zlasti v pogledu nadaljnjega razvoja na bazi hitrejšega spopolnjevanja gospodarskega sistema in odpravljanja administrativnih spon. v pogledu odločne orientacije na takšno proizvajanje, ki omogoča konkurenčni boj na tržiščih mednarodnih dimenzij, ki se zavzemajo za dolgoročne in širokopotezne programe razvoja gospodarstva v celoti in posameznih delovnih organizacij še posebej, ki vidijo materialno in duhovno prosoeriteto v potrebi po vlaganju novih tehničnih, tehnoloških, organizatoričnih in znanstvenih spoznanj v proizvodnjo, ki se odločno orientiralo k širokemu vključevanju visokokvalificiranih kadrov v gospodarstvo, javno upravo in v družbene službe in ki v tem smislu odpirajo široke možnosti šolania m kvalificiranja teh kadrov itd. In dalie. vedno močnejše so sile in vedno širša te fronta tih. ki ustvariaio takšno nodlaeo za delitev realiziranih rezultatov dela, ki spodbujajo k še večjim dosežkom; vedno bolj so v delitvi ustvarjenega dohodka preZentne tiste odločitve, ki bazirajo na tehnični in ekonomski premišljenosti naložb in ki zagotavljalo povečanje ravni dohodka, nroduktivnnsti in sploh računalo z razširjeno reprodukcijo živlieniskega in družbenega standarda. Vedno več življenjske sile in vedno večje področje uveliavl.ian.ia. priznanja in podpore dobivajo tisti pogledi in praksa, ki se v sistemu samoupravljanja zavzemalo in zagotavljajo takšne odnose, ki vse širši krog delovnih liudi dejansko postavlja v vlogo prizadetega subjekta in ustvarjalca socialističnega napredka in sistema.
Toda. kot smo videli, pa istočasno še vedno srečujemo med drugim tudi določene težnje, pojave in miselne orienta-
cije tako med komunisti, kakor tudi pri ostalih delovnih ljudeh, ki se bodisi tolerantno zadovoljujejo z doseženim stenjem in se neprizadeti prepuščajo stihiji, bodisi da sta jih čas in razvoj prerasla in ki še smatrajo, da je moči protislovja sodobnega socialističnega razvoja reševati predvsem s sredstvi administrativno državnega, pa tudi'partijskega pritiska, ne pa z močjo ekonomske'nuje in logike, z močjo osvobajanja dela in osvobajanja človeka.
Protislovja in z njimi pogojene miselne in praktične konsekvence, kot proizvode idejnih manifestacij, tako v ZK, kakor tudi izven nje, srečujemo na celotni panorami družbenega življenja in ustvarjanja in ne samo v gospodarstvu. V spopadih z raznimi konservativnimi in birokratskimi pojmovanji, stališči in prakso si progresivna misel in dejanja utirajo pot k napredku, čeprav morajo na svoji poti pogostokrat bojevati boj s tisto zaostalo in preživelo zavestjo, ki se v novem pojavlja kot ostanek starega, kakor tudi s tistimi nijansami deformirane in prehitevajoče zavesti, ki jo že reproducira socializem sam z vsemi svojimi notranjimi zakonitostmi in lastnimi protislovji.
V naši družbi -imamo danes opravka tudi s predstavniki tistih pojmovanj in nazorov, ki na bazi svoje kaotične zavesti, zaradi odtrganosti od življenja in dela, parcialno iztrgujejo iz življenja in razvoja te družbe posamezne pojave in tendenciozno, pozabljajoč na nujnost protislovij v družbenem razvoju, generalizirajo njihov pomen, enostransko prikazujejo njihovo vsebino in obseg, tako da jih prikazujejo in odkrivajo kot posledice sistema oziroma kot sistem sam. V težnji po ideini vplivnosti se odevajo v plašč humanizma in demokratizma, toda le do tam in dotlej, dokler njihovi nazori in pojmovanja ostajajo nedotaknjeni.
Skrčen oris nekaterih poglavitnih idejnih manifestacij, ki so pričujoče v našem vsakodnevnem življenju, še zdaleč ne pomeni analize vseh idejnih tb-kov. V tem smislu bi bilo prav, če bi razprava prispevala k osvetlitvi še ostalih, kakor tudi, da bi s širšim prikazom opozorila na mnoge pojavne oblike, v katerih se ti pojavljajo.
Ni nobenega dvoma, da so v današnjih pogojih prav ta in podobna gledanja in težnje ter njihovi odtenki glavni partner naših idejnopolitičnih spopadov, zmaga nad njimi pa ključna pozicija za naš hitrejši vsestranski razvoj. Komunisti bi morali združevati in organizirati svoje sile v močnem idejnem odporu proti vsem takim gledanjem povsod, kjerkoli se ta'pojavljajo in predvsem ob teh vprašanjih kleniti svojo idejno enotnost in nepomirljivost. Morali bodo biti še bolj kot doslej odločni nosilci in organizatorji zahteve po nepomirljivem odnosu do tega, kar smo ustvarili, kar se je preživelo in zaostaja, s tem, da bodo težili vedno naprej, pri tem pa odpirali tista pota razvoju, ki zagotavljajo najhitrejši in najizdatnejši napredek.
Vsako zaostajanje komunistov za družbenimi procesi, vsako zanemarjanje in nepravočasno odkrivanje bistvenih stimulansov socialističnega razvoja, njihova idejna in organizatorična stagnacija, bodo ne le ovira temu razvoju, temveč celo zavora. Prav zato je tudi zahteva po njihovi idejni svežini' in prožni organiziranosti, zahteva po nenehnem iskanju moči, znanja, pogojev in sredstev za njihovo idejno usmerjevalno funkcijo v družbi prav tako permanenten in zavesten proces, toda proces, ki je pred družbenim in ki slednjemu lajša in krči pot na njegovem nezadržnem pohodu. V vsakem drugem primeru pa bo idejno usmerjevalna funkcija komunistov ostala le njihova besedna oznaka, brez odgovarjajoče vsebine.
Kakorkoli je res, da so se organizacije in komunisti v svoji osnovni orientaciji v prehojenem obdobju lotevali pretežno osnovnih vprašanj našega družbenega ekonomskega in političnega programa, tako moramo tudi ugotoviti, da komunisti, organizacije in posamezna vodstva ZK niso vedno in povsod dorasli tako zahtevnim nalogam in problemom. Nekateri se iih snloh niso lotevali, drugi so jih obravnavali splošno in deklarativno, tretii so v praksi svojega dela * prav ob reševanju teh vprašanj hoteli nazaj v staro prakso dirigiranja in odločanja in da končno vsi komunisti niso bili vedno istih pogledov, bodisi o tem, kaj je bistveno in kai je nostran-sko. kam usmeriti svoje sile in pozornost. sploh, kako to'mačiti svojo misijo in vlogo v sedanjih nogSjih družbenega mehanizma. Pri vson* tem na so značilni še po1a\d, da so se komunisti, komiteji in organizacije lotevali nalog, obravnave analiz in izhodišč o teh problemih na isti na^in. z istim jezikom, občutkom in ugotovitvami, kakor druge organizacije in organizmi družbene samouprave, ne pa z vidika pravočasne analne noiavov problemov in zahtev, ki Uh je terjal razvoj, z vidika stališč komunistov o niih in o sred=tvih, možnostih in poteh njihove rešitve.
Prav zaradi tega, ker komunisti niso poznali osnovnih izhodišč pojavom v procesu protislovij na današnjem nivoju. pa jih je razvoj prehiteval in jim vsiljeval nove dodatne probleme, ki so
se pojavljali kot posledica njihovega prakticizma in zaostajanja. Pri razreševanju takih primerov pa je bilo posvečenih več naporov posledicam, kot pa vzrokom, ki take/ekscese porajajo. Povsod tam, kjer so se komunisti pustili zaslepiti in omejiti svojo pozornost na drobne tekoče probleme in ekscese, tam, kjer niso videli izvora tem pojavom, tam so se kot po pravilu tudi vračali nazaj k birokratskč-administrativnim ukrepom, pa čeprav so morda s svojimi postopki izsilili trenuten uspeh.
V vseh takih primerih seveda ni šlo za usmerjevalno, politično aktivno funkcijo komunistov, temveč za pasivno defenzivo z vsemi primesmi prakticistično birokratske prakse njihove politike in politične Orientacije.
Ob iskanju vzrokov najbolj pogostih anomalij, kot so
—	prekinitve dela
—	politično pasiviziranje ljudi, ki jo kot posledico oblikujejo razni birokratski posegi od zunaj ali znotraj delovnih organizacij (integracija)
—	poizkusi izsiljevanja prednosti za sebe na račun drugega (uravnilovka, parazitizem)
—	odpor, ki ga povzročajo razni bi-rokratsko-tehnokratski postopki določenih ljudi glede omejevanja samoupravnih in demokratičnih pravic prodajalcev, občanov
in drugih, naletimo skoraj povsod na dve izhodišči:
na razkorak med materialnim stanjem in potrebami ter v zvezi s tem konkretni odnosi, ki jih determinira dani sistem delitve dohodka v določeni delovni organizaciji ali komuni;
kratenje ustavodajnih pravic državljanov, predvsem samoupravnih pravic s strani birokratsko-tehnokratsko orientiranih posameznikov,
Ob ugotovitvi teh dveh bistvenih vzrokov pa velja tudi pripomniti, da komunisti, kadar do teh pojavov pride, niso vedno in povsod prepričani v to, da
ni materialnega progresa in bogastva, ne za komuno, ne za kolektiv in niti za posameznika, brez večje, cenejše in kvalitetnejše proizvodnje, in to realizirane proizvodnje, in da
ni demokracije brez dejanskega odločanja proizvajalcev in občanov na temelju zagotovljene materialne osnove, v vseh samoupravnih mehanizmih našega sistema.
V razreševanju teh problemov bo potrebno poslej v metodi in praksi dela ZK, kakor tudi drugih organov in organizacij več usmeritve k neposrednim problemom in h komunistom oziroma k ljudem, ki jih določeni problemi tangirajo, v cilju, da se jih ne le informira o določenem stanju,, pogojih in možnostih, oziroma da se jim odgovori na njihove težnje in v konkretni konzultaciji z njimi doseže dejanska podpora za cilje in odločitve, ki so najnaprednejši in najsmotrnejši. Tako pa smo doslej dostikrat ugotavljali, da tako komiteji kot drugi organi in vodstva niso vedno smatrali za potrebno, da obvestijo in prikažejo problem ljudem takšen, kot je, in da so doistikrat še vedno* tudi samostojno, individualno odločali o najpomembnejših zadevah družbenega, političnega in gospodarskega življenja, kot npr. o integraciji podjetij, samovoljno so določali osebne dohodke, sredstva za .osrednje sklade, o investicijah itd. Tako postopanje je največkrat vzrok negodovanju ljudi in raznim ekscesom, ki bi odpadli že zgolj ob pravočasnem informiranju ljudi o problemih in ukrepih.
Iz vsega tega se postavlja vprašanje, kaj bi bilo treba storiti, da bi komuniste usposobili in usmerili k sodobnim potrebam družbeno-političnega delovanja?
Sicer so vedno številnejše tiste organizacije in komunisti, ki so prišli do spoznanja, da se danes brez nevarnosti za samoupravni sistem ne da več opravljati vodilne in usmerjevalne vloge ZK z močjo sklepa, ki druge obvezuje, oziroma s samostojnim odločanjem in vezanjem na sebe tistih pristojnosti, ki jih ZK danes več nima. niti ne s sološnim deklariranjem stališč in politike ZK. oziroma komunistov, temveč z ustvarjalnim. prepričljivim in argumentiranim delom, z močjo pravočasne in tehtne besede, z močjo poznavanja procesov in pojavov in njih političnega kvalificiranja. z močjo posluha za razvoj in nredvidevanje, z doslednostjo pri stališčih, oziroma s pridobivanjem ljudi za najnaprednejša stališča.
Toda še vedno gre tudi za nejasnost, ki ni v celoti premagana, pri dobršnem delu članstva o tem. v čem ie bistvo sodobne vodilne in usmerievalne politične vloge ZK v današnjih družbenih nogoiih in sistemu Tstočasno pa gre pri tem še za drug nroblem, ki je v tem. da te mnogim ta vloga sicer načelno insna. da pa iih konkretno okolie in potrebe potiskajo nazaj, na stare policije in nrakso dela ZK. Prav zato sp delovanie ZK danes giblje med nasledniima ekstremoma:
—	med še obstoječo prak=o in težnjami po neposrednem vmešavanju v zadeve, o katerih naj odločijo prizadeti in odgovorni družbeni in samoupravni organi
—	in med splošnim, anonimnim in nesmotrnim razpravljanjem o raznih družbeno-političnih pojavih. Obema pa
botruje gol in suh organizacijski formalizem, ki je največkrat samemu sebi namen.
To sta sicer skrajnosti in vedno več je organizacij in vodstev, pa tudi članov, ki iščejo svoje mesto v razponu med tema dvema skrajnostima.
In potem, ko smo navrgli nekatere idejne probleme, ki so pričujoči v nas, z nami in okoli nas komunistov, je prav, če spregovorimo tudi nekaj besed o tem, kako smo se uspeli organizirati v svoji Zvezi, kako se počutimo v njej in kako smo sposobni za poseganje v idejni boj in za svoje usmerjajoče poslanstvo ter koliko so naši pogledi, praksa in odnosi taki, da že sami po sebi privabljajo v naše vrste nove ljudi.
V zadnjem času veliko govorimo o potrebi modernizacije naše organizacije, toda vsebine tega modernizma si ne znamo vedno razložiti. Čisto gotovo je, da tu ne gre samo za modernost v tehničnem smislu, za promtnost in dognanost organizacijskega avtomatizma, kar je sicer tudi potrebno, temveč gre za vsebino in za stališča, ki vabijo, ki pritegujejo, ki ohrabrujejo in ki ljudi z voljo in vnemo usmerjajo v boj za napredek. Gre za odnose v ZK, ki sproščajo ljudi, da nenehoma in prizadeto iznašajo svoje poglede in stališča o vseh vprašanjih našega razvoja. Gre za pristnost domačega in sproščenega počutja, za ozračje svobodnosti in odkritosti vseh. Gre pa tudi za takšen položaj in vlogo člana, ki ni zgolj objekt politike ali prenašalec stališč, ki ni samo izvrševalec sklepov partijskih organov, ki so nad njim, bitje, ki mora poslušati in vse razumeti, temveč, ki je samostojen in razmišljujoč človek, z vsemi pravicami, danimi in pridobljenimi sposobnostmi, da sodeluje pri oblikovanju stališč ZK. Gre pa seveda tudi za takšno prožnost komuniciranja med komunisti in z njimi, ki zagotavlja politično najbolj kva-. lificirano in prizadeto razpravo in oblikovanje stališča o postavljenem vprašanju, za kbmuniciranje, ki zagotavlja nenehen in čimbolj neposreden stik s problemi in ljudmi. Predvsem taka je vsebina pojma in težnje po modernizaciji v ZK.
Če pa pogledamo in se vprašamo, ali v tem smislu že delujemo in ali so razmere v naši organizaciji že take, kakor smo rekli, tedaj na to ne bi mogli odgovoriti povsem pritrdilno, čeprav smo v zadnjih nekaj letih v omenjeni smeri že storili pomembne korake in je proces tudi tu vedno širše odprt.
Toda praksa nam potrjuje, da je vsako predpostavljanje, da bo mogoče pre-orientirati delo ZK in ga kvalificirati v duhu novih pogojev in potreb v razmeroma kratkem času z nekaj ukrepi, sfe-stanki in razpravami, idealističeno poenostavljanje. Tudi tu je potreben občutek razvojnosti ter smisel za realnost in protislovnost družbenih premikov tudi na tem polju. Predvsem gre tokrat bolj kot kdajkoli prej za moč znanja, za sposobnost prisluhniti utripom razvoja ter povsod in v vsakem času biti na čelu tega razvoja, brez demagogije, brez pritiska in brez sklicevanja na svojo vodilnost, temveč dejansko z delom, s pogledi, s stališči in z nepomir-ljivostjo do vsega, kar razvoj vleče nazaj.
In tako in še hitreje kot se gradi socialistični družbeni in gospodarski sistem, na bazi programa in nove ustave, prav tako tudi ZK ne sme ostajati statična in konservativna bodisi v svojih pogledih, bodisi glede svojih notranjih odnosov, vzdušja in tretiranja člana, kakor tudi glede svoje lastne in prožnejše organiziranosti.
Mislim, da je prav, če v zvezi z vsem, o čemer sem govoril, rečem še nekaj besed o kadrih in o kadrovski politiki. To je tem pomembnejše, ker ne gre za negacijo starega, temveč za graditev novega. Gre y.a protislovja in za sposobnost analize teh protislovij ter procesov, gre za kreativno moč, izvirnost duha, gre za stvariteljstvo. za znanje, posluh in pogum. Medtem ko je potrebno, da vse te lastnosti postavimo kot imperativ, ki naj velja za vse članstvo, pa je vendar toliko važneiše, ali jih bodo posedovali kadri, kadri nasploh in še posebej tisti, ki delalo v političnih organizacijah in organizmih in zlasti v ZK.
Danes, ko se svet tako rekoč pred nami vidno in dnevno preobraža, ko laično oko komaj sledi pridobitvam znanosti, tehnike in tehnologije, ko se družbeni procesi v svetu, predvsem pa v mednarodnem socialističnem in delavskem gibanju razvijajo z izredno naglico in v vseh svojih specifikah, ko napredna marksistična misel nadaljuje svoje zorenje in prihaja do novih spoznanj, in potem, ko nas tudi domač razvoj in potrebe postavljalo nenehoma nred nova vprašanja in rešitve, vse to teria, da gradimo tako podlago in orientacijo naši splesni kadrovski nhlitiki. ki bo v stanju oblikovati kadre, ki bodo kos vsem zahtevam tega progresa bodisi da gre za kadre v gospodarstvu, v lavni upravi in v družbenih službah, bodisi da. gre za kadre v družben*!-] ;n političnih organizacijah in organih.
V sedanjih pogojih družbenega in političnega delovanja tudi politika oziroma politično delo pomeni znanost, pomeni idejnost ln vsebino, pomeni prepričanje in vpliv znanja, pomeni moč argumenta in sposobnost analize, ne pa le sposob-
nost kvantitativnega organiziranja oblik politične dejavnosti, veščine v prenašanju in interpretiranju političnih stališč ter moč in avtoritativnost v odločanju. Pa t.udi v gospodarstvu in na drugih področjih družbenega življenja se javljajo ne le kvantitativne potrebe po kadrih, predvsem po visokokvalificiranih kadrih vseh vrst, temveč tudi potrebe po takih kadrih, ki bodo razumeli duha tega časa inmjegove alternative, ki bodo prežete z ambicijo po ustvarjanju, ki ne bodo ozko zaprti v zidove svoje organizacije ali zavoda, temveč ki bodo gledali sebe in svoje delo s pozicije svetovnega dogajanja, ki ne bodo tehnokrati in drobni prakticisti, temveč, ki bodo sebe in svoje delo vse bolj plemenitili z znanjem ekonomije, sociologije in družbenih odnosov ter ga tudi v prgksi uporabljali.
V zadnjem času se vedno bolj ustvarja atmosfera potreb po kadrih, po spodbujanju k študiju, k znanju itd. To je izredno pozitivno. Mislim, da moramo to atmosfero še naprej ustvarjati, in to predvsem v tej smeri, da vse bolj konkretno in čim prej pridemo do takšnih praktičnih rešitev, ki bodo te potrebe tudi uresničile. Pri tem gre za odpiranje raznih novih šol, za štipendiranje ljudi, predvsem pa tudi za primerno vrednotenje visokokvalificiranega dela, ki se mora odraziti v delitvi osebnega dohodka.
Ta atmosfera pa je istočasno vnesla neki nemir t.udi med določene gospodarske kadre, ki pričakujejo, da jih bo predvidena reelekcija nasploh izločila iz dosedanjih funkcij in jim v načelu izrekla nezaupanje. Mislim, da je takšno gledanje poenostavljeno, popačeno in nasprotno smislu reelekcije. Končno, nobena funkcija ni dosmrtna zlasti ne v pogojih sistema rotacije, ko se celotna družbena, gospodarska in politična struktura neprestano presnavlja in ko načeloma sleherni človek postaja potencialni kader.
Mislim, da zahtevajo pogoji današnjega razvoja vse večjo delitev dela in specializacijo in v tem smislu niti ne gre toliko za posameznega vodstvenega človeka, temveč gre za teamsko vodenje in za iskanje takih oblik, ki naj zvrstijo čim več ljudi na vodstvenih položajih. Za ves vodstveni kader in ne samo za direktorja, pa mora biti merilo sposobnost, znanje, nenehna težnja po napredku in vključevanju delovnega kolektiva v upravljanje. Vsak drugačen pristop k temu vprašanju, zlasti pa vpliv zunanjih sil, pa je s tem v zvezi politično problematičen. Stvar reelekcije naj bo stvar kolektivov in njihovega spoznanja, koliko so odgovorni ljudje v njihovi organizaciji sposobni, da zagotovijo razširjeni razvhj podjetja, uveljavljanje moderne tehnike in znanosti v proizvodnjo, dosledno delitev dohodka po delu. pri-• prave na 42-umi tednik itd., itd. Vse to pa seveda lahko najlaže oceni tisti, ki dnevno živi in dela v takem kolektivu in ki na sebi čuti napredek ali nazadovanje.
Mislim, da je tu potrebno vnesti več smisla in usmerjenosti za kadrovanje in za oblikovanje stališč in koncepcij kadrovske politike v celotno ZK. zlasti pa v komiteje. Toda to ne z vidika ambicioznega subjektivizma pri izbiranju kadrov in pri njihovem konkretnem razmeščanju, temveč z vidika kultiviranja znanja, svežine, demokratičnosti pri izbiranju kadrov itd., kakor tudi s tem, da bodo z metodami, vsebino, odnosi in razpoloženjem v sami ZK ustvarjali najbolj množično osnovo za rast, vzgojo in oblikovanje kadrov.
Pri tem se mi zdi izredno pomgmbno ugotoviti tudi to, da imamo pri nas še vedno slabo razvita tista sredstva, ki naj omogočijo najširšemu krogu ljudi pridobivati znanje z vsefi področij in od povsod. Pri tem mislim zlasti še na razne oblike publicistične dejavnosti, razne • priročnike, na vlogo radia in televizije v tej smeri itd.
Nova revija, ki je pred rojstvom, bo nedvomno v precejšnji meri odpomogla temu. zlasti kar zadeva družboslovno tematiko.
Vendar tudi to še ne bo dovolj. Komunisti nasploh, zlasti pa tisti, ki delujejo na tem področju, bodo morali v prihodnie intenzivneje poiskati še druge možnosti.
Ob zaključku tega referata, v katerem sem želel odpreti samo nekatera najbolj bistvena vprašanja in probleme, nred katerimi se nahajajo komunisti v Sloveniji danes in bo razprava prav gotovo razširila obseg in vsebino izrečenih misli, želim ugotoviti naslednje:
Socialistični sistem in razvoj, ki so ga koncipirali ZK in komunisti v svojem programu, dobiva iz dneva v dan svoje potrditve in podporo domala vseh delovnih liudi naše dežele. Toda, če hočemo biti dosledni v nadaljnjem oživo-tvnrjenju programa, zlasti pa še nove ustave, če hočemo biti idejni oblikovalci nadalinjega socialističnega razvoja, tedaj moramo skrbeti, da s svojo prakso in pogledi ne bomo sami zaostajali za tem družbenim razvojem, ali da bi ga celo sami zadrževali. Dolžnost komunistov ie, da z nenehnim oblikovanjem sebe in svoje organizaciie oblikujejo tudi in ideino usmerjajo družbene premike v vseh njihovih konkretnih situacijah.

♦:-:«:«xy.wx«x-Xv.;.:
HF
il
OCANA
m
INFORMACIJA fh
Delo v troje
ITALIJANSKO-FRAN-COSKO-SPANSKI FILM »M ADAME SANS-GENE«
O delu in o pripravah za filmskih imen, kot je režiser ženska, ki s svojimi ženskimi snemanje italijansko-franco- Christian Jacque, kamerman lastnostmi zapleta dejanje, ni-sko-španskega koprodukcijske- Roberto Gerardi in igralca So- kakor pa ji ne morejo odmeriti ga filma -Madame Sans-Gene« fija Loren ter Robert Hossein, nekih bistvenih vsebinskih so nekaj pisali tudi v naših je delo težko oceniti kot nad- kvalitet in psihološke uteme-časopisih. Producenti so se povprečen prispevek filmske Ijenosti. Tako grajena osnova namreč pogajali, da bi del industrije. V bistvu gre za filma je predvsem slikovit in filma, in to predvsem eksterje- malce drugačno varianto doga- razkošen okvir za sentimen-re, posneli pri nas, vendar so janj iz Napoleonovih časov, talne zaplete in razplete bolj dogovore pozneje prekinili. Ra- Tokrat so junaki ljudje, ki ob ali manj tmžnih poglavij v za-zen tega so imeli težave pri iz*- Napoleonu rastejo in se uve- kulisnem življenju Napoleono-biri nekaterih igralcev, saj bi Ijavljajo in ki zmagujejo pred- vega dvora. Sofija Loren ih po prvotnih dogovorih morala vsem s svojim čustvovanjem Robert Hossein dajeta s svojo igrati glavno junakinjo Gina in ljubeznijo. Skromna pariška prisotnostjo sicer slutiti, da je Lollobrigida, pa jo je pozneje perica Katerine, ki se slučajno njuna udeležba v prid razvoju zamenjala njena italijanska zaljubi v Napoleonovega voja- in uveljavljanju filmskih juna-tekmica Sofija Loren. Končno ka in mu sledi na bojnem po- kov kot nosilcev dogajanja, je vendar nastal film, ki ga hodu, ni v bistvu žena revolu- vendar pa pozneje spoznamo, pravkar gledamo tudi v naših cije, kot so jo ustvarjalci želeli da je film z njima ali brez kinematografih.	poveličati, temveč je njeno njiju samo razkošen vizualni
Kljub tolikemu sodelovanju, mesto v filmu temeljito obde- spektakel z zgodovinskim ozad-	Kot vit,imo> je literatura o stanovanjski opremi v svetu zelo številna in ''"»ata.
tolikim pripravam in prisot- lano povsem z drugega zornega jem in nič več.	® razstave Studia za stanovanje in opremo na Gospodarskem razstavišču)
nosti bolj ali manj znanih kota. Katerine je predvsem	IVA BOZOVlCAR
ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
OPREMA
SODOBNIH
STANOVANJ
USPEŠNA KOOPERACIJA OBLIKOVALCEV IN PROIZVAJALCEV
V okviru Sejma mode 64 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je Studio za stanovanje ' in opremo pripravil v paviljonu Jurček razstavo sodobne stanovanjske opreme. In hkrati tudi lepo in razveseljivo presenečenje. * Zakaj prvič po vojni se srečamo s pisano vrsto proizvodov naše lesne, tekstilne, steklarske ... industrije, ki se lahko merijo po svoji sodobni obliki in funkcionalnosti s proizvodi tovrstnih industrij v svetu in ki resnično odgovarjajo današnjemu okusu in potrebam.
Razstava je pravzaprav rezultat skupnega dela Studia za stanovanje in opremo, Kluba barva in oblika ter naše indu-
strijske proizvodnje, je rezultat kooperacije, v kateri moramo videti v prvi vrsti njen kulturni pomen. Znano namreč je, da oprema naših stanovanj — od preprog, raznovrstnega drugega tekstila, pohištva, lestencev, posode — zaostaja za splošnim kulturnim razvojem. Eden izmed vzrokov za to je pravzaprav skromna slovenska tradicijo na tem področju, vendar so dani danes vsi materialni in drugi pogoji, da lahko postane naš dom odraz človekove kulture, da, človekove potrebe celo terjajo tako domače okolje, ki ne bo le funkcionalno, temveč tudi estetsko.
Dolga leta po vojni ni bilo
pri nas praktično nikogar, ki bi resnično razmišljal tudi o tem momentu. Potem sta bila ustanovljena Klub in Studio, pričela sta se dogovarjati s proizvajalci, nekateri so jima prisluhnili, drugi še do danes ne. In končno je tu še trgovsko omrežje, ki se trdo oklepa svojih starih pogledov, kaj je lepo, kaj imajo ljudje radi in kaj ne. Res, vsakdo izmed nas ne bo takoj segel po novem, ker novega pač ni vajen in ga ne zna vrednotiti. Zato bi bilo več kot prav, če bi Studio za stanovanje in opremo organiziral stalne razstave o sodobni opremi stanovanj, ki bi nedvomno mnogo prispevale k oblikovanju našegd okusa.
A. P.
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
Koristno in potrebno
llllllllllll!
Illlllllllilllllillllil
AVGUST ŠULIGOJ: »MLADINSKO ZBOROVSKO PETJE«
Z letnico 1963 je Prosvetni servis pravkar izdal nadvse zanimivo brošuro:	-Mladinsko
zborovsko petje« Avgusta Su-. ligoja. Ce kdo, potem je gotovo avtor te dpobne knjižice med Slovenci najbolj poklican, da iz svojega znanja izbere vse, kar bi lahko s pridom služilo številnim, strokovno vse premalo podkovanim vodjem mladinskih zborov pri nas. Dejstvo, da smo na knjižico morali čakati dobra tri leta, verjetno ne zadeva založbe, temveč p' .ca, ki je pač skušal ponudit i bralcem res čim več in čim bolje urejeno, zakaj ideja za njegovo brošuro se je rodila pravzaprav že na I. festivalu mladinskih pevskih zborov v Celju (1960).
»Mladinsko zborovsko petje« Avgusta Šuligoja se po razdelitvi snovi po poglavjih prav
nič ne razlikuje od kateregakoli drugega učbenika za zborovodje — le da je njegova vsebina temi primerno skrčena. Tako najdemo najprej nekaj osnovnih podatkov o mladinskem zborovskem petju nasploh, o razdelitvi zborov na posamezne vrste ter o mutaciji. Obširneje so zajeta poglavja o -Ustanovitvi in obnavljanju zbora«, o -Pevski vaji« ter -Študiju in analizi pesmi«, torej natanko o tistih vprašanjih, ki povzročajo na terenu največ težav (izvzemam repertoarne probleme, o katerih bi prav tako veljalo dobro premisliti!). — Mimo naštetih obravnava Šuligoj še posebej učenje sporeda ter kartoteko, ki naj bi jo imel pri roki sleherni vodja mladinskega zbora.
Vendar vrednost Suligojeve brošure ni v naštetem — soj
osnovni podatki so več ali manj znani in če že ne, vsaj dostopni. Pravi pomen, koristnost in potrebnost novega zvezka Prosvetnega servisa se nam pokaže šele ob natančnem branju: namesto suho -razstavljene« snovi nam vsebina precej pokaže, da stoji za sleherno mislijo in napotkom avtor sam, z. vso bogato zakladnico praktičnih izkušenj, ki si jih je nabral med svojim delom v -Trboveljskem slavčku« ter nekdanjem Mladinskem zboru Slovenske filharmonije. Uporabni praktični napotki, pregledno podana snov ter jasne, iz vsakdanjih potreb (in obzorja) rojene razlage (opozorila) bodo Suligojevo knjigo — upajmo: čimprej! — razširile med naše vodje mladinskih zborov. Vodstva osemletk naj je nikar ne spregledajo!
BORUT LOP ARNIK
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene
Makedonski gledališčniki v Ljubljani
lllllllllllllllllll!l!llll!!!llllllllllllll!llllllll!llllll!llllllllllllllll!l|llll!l
OB GOSTOVANJU NARODNEGA TEATRA IZ SKOPJA
Ansambel Narodnega teatra iz Skopja se je na svojem krožnem popotovanju po Jugoslaviji pravkar mudil v Ljubljani. Publika, mnogo bolj raznolika. kot pa smo je sicer vajeni iz našega avditorija Drame, je sprejela goste z nekim čustvenim odnosom, med predstavami je živo reagirala in vselej nagradila nastopajoče s toplim in dolgotrajnim aplavzom.
Repertoar makedonskih gledališčnikov je bil umirjen: delo iz svetovne dramatike (Garcia Lorca -Krvava svatba«), potem naš klasik (Branislav Nušič -Pokojnik«) in končno drama sodobnega ma-
kedonskega pisca (Kole Čašule -Črnila«), Zaradi težkih okoliščin, v katerih dela letos skopski ansambel, bi bilo malodane krivično ocenjevati njegove predstave do najmanjših nadrobnosti. Sicer pa je bilo za nas doživetje predvsem to. ko smo lahko spoznali nekatere bistvene značilnosti fiziognomije gledališča iz Skopja.
Scenografija in sploh moč odrske postavitve zaostajata za igralskimi kreacijami in zdi se, da se tako režiserji kot scenografi tega teatra dosledno drže klasičnih, realističnih odrskih prijemov, kot bi se bali. da jim utegne vsako novo iskanje spodnesti še mlade temelje.
Vse tri predstave so bile torej z režijske in scenografske plati (razen scenske podobe Krvave svatbe) umirjene, mestoma ohlapne (režija -Pokojnika«). Vendarle pa je bilo ves čas čutiti prizadevanje za čim bolj dosledno in enomto poustvarjanje literarne podlage.
Sestava igralskega ansambla je zelo pisana in zanimiva Igralce odlikuje lepa, čista dikcija, globoko podoživljanje vlog brez cenenih zunanjih efektbv in patetike. Nekateri med njimi so si pridobili sloves že izven makedonskih meja in ga tudi tokrat v Ljubljani znova in upravičeno potrdili (1. Prličko).
A. P.
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije
ENAKOST SOL?
Medtem ko se v zveznem merilu proučujejo možnosti za dolgoročno bančno kreditiranje šolstva pod najbolj ugodnimi pogoji, kar naj bi v prihodnosti postala ustaljena praksa, (a zaenkrat kaže, da letos ti razgovori še ne bodo obrodili praktičnih rezultatov) je Izvršni svet LRS začel akcijo, ki naj bi pomagala reševati vsaj najbolj pereče probleme vzdrževanja starih šolskih prostorov za obvezno šolanje. Gre za nabavo dolgoročnih kreditov v vrednosti 500 milijonov din, ki naj bi jih komunalne banke omogočile najprej šolam v 11 slovenskih komunah, ki imajo najnižji ND in ne morejo opraviti nekaterih najnujnejših dozidav in adaptacij šolskega prostora. Razen komunalne banke v Novem mestu in v Kopru se dogovori uspešni, krediti s 6 •/« obrestmi za obdobje desetih let v višini od 50 do 100 milijonov din odobreni.
Seveda je to šele začetek akcije, kajti 11 komun ne predstavlja vseh tistih ekonomsko šibkih, kjer je »šolski problem« prav tako pereč. Akcijo bo treba ob polni družbeni podpori nadaljevati. Primer iz Zagorja to potrjuje. Ljubljanski Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij je pregledal zagorsko šolo. katere notranjost je že podprta 'ž železnimi traverzami, in ugotovil, da je stanje nevarno, zgradba se lahko zruši. Starši in učitelji so lahko upravičeno zaskrbljeni.
Dolgoročno kreditiranje šolstvu je vsekakor lahko ena izmed tistih uspešnih poti, ki naj pomagajo premostiti zlasti objektivne težave našega šolstva, izredno slabo dediščino šolskega prostora za obvezno šolstvo, ki onemogoča enak start — da temu tako rečemo — kakršnegakoli gospodarjenja na šolah. Po tej poti je treba omogočiti, da se bodo vsaj osnovni pogoji šolanja v obveznih šolah izenačili. Dejali smo — osnovni pogoji — kajti le do tu smo upravičeni vztrajati na nekih »enakih pogojih«. Od tu naprej pa seveda ne moremo terjati enakih pogojev, saj je tako šolstvu kot ostalim potrebam družbenega standarda lahko osnova le boljše ali slabše gospodarjenje v gospodarstvu komune. Če bi to zanikali, bi se seveda odpovedali kategoriji dohodka, ki je osnova slehernega gospodarskega in družbenega pro-gresa. To je treba poudariti zlasti zato, ker danes nekateri očitajo skupnosti, češ, zakaj bodo mesta in naselja že začela z odpravljanjem izmen in celodnevnim varstvom v šoli, ko pa na vaseh še nimamo niti najosnovnejšega.
Poti, po katerih je ekonomsko šibkim občinam treba zagotoviti osnovne pogoje za vzdrževanje osnovnega šolstva, je treba iskati (krediti!), toda ob omenjenem očitku je treba seveda povedati, da je danes odprava izmen in celodnevno varstvo otrok v šoli (sicer bi morali graditi posebne varstvene ustanove, kar bi bilo dražje!), ena izmed alternativ dobrega gospodarstva, kajti tam, kjer sta oba stariša zaposlena (zlasti ob uvajanju 42-urnega delovnega tedna, ki bo vnašal tudi drugačne delovne izmene!), je treba varstvo otrok pravočasno zadovoljivo rešiti. Res ie tudi, da bo od višje storilnosti posameznika in kolektiva (psihično so starši mnogokrat zaradi skrbi nad otroci, ki so prepuščeni sami sebi, nerazpoloženi za delo!) v naseljih", kjer so koncentrirane gospodarske organizacije, imela korist tudi vas iste občine, saj bo višji dohodek omogočil ugodnejšo delitev tudi za njihove šole. Več je mogoče deliti le, če bodo ljudje več ustvarili!
Res je sicer, da je naše osnovno šolstvo danes v komunah favorizirano, saj so zanj po ustavi občinske skupščine dolžne najprej poskrbeti. Toda res je tudi. da je kljub temu položaj tega šolstva danes gotovo pri nas najtežji. Ne bi smeli tega prikrivati, toija ob iskanju izhoda ne bi smeli iskati le začasnih, parcialnih rešitev, ki v perspektivi ne bi položaja temu šolstvu bolj utrdile.
V letu 1963 je naše šolstvo partici-piralo na 3 %> višja sredstva kot v letu
poprej, kar pomeni absolutno stagnacijo osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, če upoštevamo dvig življenjskih stroškov (povprečne plače 1962. leta 37.260 din, 1963. leta 37.505 dinarjev!), predvsem pa temeljito nazadovanje materialnih investicij.
3 ”/o povišanje pa pomeni tudi zaostajanje za pore stom občinskih proračunov. Odnos med sredstvi za osebne dohodke in funkcionalne izdatke je 90:10 ali celo 95:5 v korist osebnih dohodkov. ■Racionalizacija sredstev za materialne izdatke je nemogoča. In če letos predvidevamo po republiškem družbenem planu 8 °/o zvišanje sredstev v občinskih skladih (kar pa je šele predvidevanje!), pomeni to ponoven padec (6 6/e se predvideva za dvig življenjskih stroškov, 3 %> na račun večanja števila zaposlenih!). V posameznih primerih pa so že danes razmere prav strašne. V občini Šmarje ob Jelšah, ki ima 26 šol, gre 60 ”/o občinskega proračuna za šolstvo, kljub temu pa so pogoji šolanja izredno slabi, kar se manifestira zlasti v slabem predznanju tistih, ki bi hoteli nadaljevati šolanje na II. stopnji. Na 26 šolah ni niti enega matematika, ali, na šoli s štirimi razredi uči ena učiteljica.
Poiskati bi bilo treba seveda vse objektivne in subjektivne vzroke takim razmeram. Prvi je gotovo objektivne narave, v izrazito slabi dediščini šolskega prostora. Drugi, objektivni. Komune so prevzele v zadnjih letih vrsto nalog, toda delitev sredstev (zlasti med okrajem in občino) ni takšna, kot je predvidena zdaj po ustavi, ko bi komuna morala ugotoviti najprej svoje osnovne obveznosti, ki jih mora finančno realizirati, in šele nato odstopila sredstva okraju za širše skupne okrajne potrebe; Cimprej bo zato treba ugotoviti, kaj je v slovenskem povprečju komuni treba priznati za vzdrževanje osnovnega šolstva. Tretji, subjektivni vzrok. Dopolnilni prispevek za šolstvo je v praksi marsikje postal sestavni del proračuna, izgubil je svojo dodatno funkcijo, da izboljšuje pogoje šolanja. Ali smo torej že povsod objektivizirali načela za dotok sredstev v šolske sklade? Ob sprejetju Temeljnega zakona o šolstvu je zakonodajalec jasno povedal, da se sredstva za osnovno šolo iz rednih virov ne bi smela procentualno manjšati. Četrti, subjektivni vzrok. Politika do šolstva se kaže tudi v tem, kako smo znali poiskati dodatne materialne rešitve. Gradimo na primer naselja iz sredstev stanovanjskega sklada, toda ne mobiliziramo iz njega tudi sredstev za izgradnjo potrebnega šolskega prostora za otroke istega naselja. In dalje. Ali smo objektivizirali merila, koliko nas stane en učenec tu ali tam? Vse to so subjektivni elementi naše boljše ali slabše šolske občinske politike in tu lahko gotovo še marsikaj storimo.
Nestrpnost glede težav je razumljiva, če išče rešitev znotraj našega družbeno ekonomskega sistema. Toda ni sprejemljiva, kadar išče rešitve izven njega. Rešitev zgolj v enakosti šol pa ni nikakršna rešitev!
SONJA GAŠPERŠIČ


Prideš zvečer v naš klub?
ilHIIIIIlillipiilllilHIIIIIIlilHIlillHIIIINIHIMIIHIIIIIIHliPM	.
V avli občinske stavbe sem na zapuščeni mizi receptorke popoldne mimogrede opazila lepak. Obveščal je Velenjčane, da bo danes, v torek zvečer, ob dvajseti uri v Delavskem klubu predavanje o vzponu naše ekspedicije na Trisul.
Podobnih lepakov sicer ta dan nisem več opazila na primer v izložbah, v oblatu družbene prehrane, v hotelu Ugibala sem, če so jih le pravočasno razobesili na razglasne deske delovnih kolektivov. Kako škoda bi bilo, če ne bi vsi vedeli za tako zanimivo predavanje. Gotovo bo opremljeno tudi s filmom ali diapozitivi. Pred časom sem sama ob televizijskem zaslonu poslušala podobno predavanje. Res zanimivo. A tu bo eden izmed »naših junakov« fizično prisoten. Kako ugodna prilika za vsakršno radovednost!
— Prideš zvečer v naš klub? Zdaj imamo vsak torek program.
Morala sem se za prijazno povabilo zahvaliti. Kako rada. Toda žal, zame in za mojega sopotnika, ki morava še nocoj nazaj v Ljubljano, je to prekasno. Kdaj drugič. Ko nas vedno tako preganja ta čas!
Precej časa sva namreč s tovarišem Slavkom prav ta dan »ugrabila« nekaterim Velenjčanom, da sva izvedela vse tisto, kar naju je zanimalo. Beseda je stekla o tem in onem. In priznati moram, da sva z največjim zanimanjem in simpatijami poslušala zlasti pripovedovanje tovarišev o programu, ki se že nekaj časa odvija v Delavskem klubu vsak torek zvečer.
O družabni vlogi velenjskega Kluba smo slišali doslej že toliko najrazličnejših mnenj in teorij. Medtem, ko so eni v svoji nestrpnosti trdili, da ni to nikakršen klub, temveč kavarnica, za razliko drugačna le v tem, da v njej ne dobiš alkoholnih pijač, sicer pa nič več kot običajna kavarnica, so drugi bili mnenja, da je takšna »kavarnica s televizorjem, šahi, kartami, časopisi« njim potrebna. Takole so rekli: Bil je potreben čas, da se naši ljudje naužijejo prijetnosti in prijaznosti svojih novih stanovanj. Potem je bil potreben čas, da začutijo, da je človek le družabno bitje, da začno zahajati v neki družabni prostor, ki jim sprva tudi ničesar »ne bo vsiljeval«, kjer bodo le kramljali, poslušali in gledali televizijski program. Ko jim bo tu prostor že povsem domač, potem bomo lahko klub izkoristili še za marsikaj drugega.
In zdaj pripovedujejo. To, kar slišimo, je novost. Simpatična in spodbudna.
— Zanimanje za torkove večere spontano narašča, pripovedujejo. Posrečilo se je.
Zanimivo je, da je uprava Delavskega kluba, potem ko se je moral klub finančno osamosvojiti, sama pokazala večji interes za to, da se v klubu (poleg alkoholnih pijač!) začne odvijati tudi neki klubski program. Domača »Svoboda«, ki je že dolga leta »tipala«, kako bi zainteresirala čim širši krog publike ob tako pestri in barviti strukturi prebivalstva in njihovih interesov, in katere člani so dolge ure burnih razprav posvetili »tej temi«, so letos kot vse kaže »udarili žebljico na glavico«.
Vsak torek zvečer, pripovedujejo, je velenjski klub zdaj zelo dobro obiskan. A program ni več le televizijski, karte, šah in časopis. Ob torkih zvečer je program pripravljen. Že od novembra. Ljudje z velikimi simpatijami spremljajo ta program. Doslej »Večer ciganske lirike«, pa predavanje Tedija Pahorja o popotovanju po Južni Ameriki, predavanje novinarja Bogdana Pogačnika o turneji Slo'"’—'	->
ZDA. Zanimivo je tudi, da sta bila oba dosedanja koncerta v klubu odlično obiskana. Preseneča, da so začeli cdlo prrbivflci Šoštanja kazati veliko zanimanje za torkove ve.ere.
In ostali programi1 Vzpon na Trisul. Predavanje o Danski, drugič o Grčiji.
Razgovor o športnih dogodkih. Dramski klubski večer, pesniški večer, večer umetniške besede. Glasbeni večer »Fantov na vasi«, salonski koncert rudarske godbe, pevski koncert moškega zbora, violinski koncert. Pa zopet zunanjepolitično predavanje. In torkov večer »Po poteh XIV. divizije«. Humoristični večer. Družabni večer s kulturnim programom.
Zanimivo je, da zdaj tudi razstavni panoji v Delavskem klubu niso več prazni. Program razstav je pester. Razstava akad. slikarke Dore Plestenjak — Velenje včeraj in danes. Slike in zapisi iz NOB. Akvareli in olja akad. slikarja Janeza Vidica. Pa plastike in olja Jana Oljeta. Grafike akad. slikarja Božidarja Jakca. Razstava otroških risb. Otroških risank.
Prav v času mojega zadnjega obiska v klubu pa je bila na panojih razstava prototipov stanovanjskih enojčkov. Ta razstava v klubu pa je povezana s programom, ki se odvija v Delavski univerzi vsako »sredo zvečer«.
PROGRAMU V TOREK SE PRIDRUŽUJE PROGRAM V SREDO ZVEČER
Tudi ideja programa »v sredo zvečer« je zanimiva. Tu vrte vsako sredo kratke poučne filme, na primer o zdravstvu, turizmu ... kaj bi naštevala naprej. Učinkovitejša je ilustracija. Pred kratkim so predvajali film o gradnji stanovanjskih enojčkov v Angliji. V Velenju namreč nameravajo začeti z izgradnjo novih sto enojčkov, zato so pokazali ljudem tudi ta kratek film, v klubu pa so na panojih razobesili načrte teh enojčkov. Po ogledu filma so mnogi navdušeno razpravljali, enojček »jih je osvojil«, razprava se je nadaljevala kasneje neoficialno za klubskimi omizji.
Takole pravijo. Ti filmi naj ljudi po-uče o vsem tistem, kar je prav, da vedo, ali zaradi sebe in lastnega načina življenja, ali pa zaradi tistega, kar je prav, da vedo tudi kot upravljavci.
In ko smo že »potegnili« naš razgovor iz kluba v sosednjo Delavsko univerzo, naj povem še eno novico. Pravijo, da se bo Delavska univerza preselila v nove prostore (no, saj zanjo res niso najbolj funkcionalni!). Da pa se bo, tako zdaj razpravljalo, v njeno stavbo vselila nova lokalna radijska postaja, ki bo predvidoma s 1. majem začela poizkusno oddajati, 3. junija, na dan rudarjev pa naj bi polno prevzela nalogo lokalnega informatorja. Sredstva za to, menda nekaj več kot osem milijonov, bodo prispevale delovne organizacije.
In ko se že vrtimo v trikotniku — Klub, Delavska univerza, Kulturni dom
— te poslednje lepe in obsežne stavbe in življenja, ki se v njej odvija (ali tudi ne!), ne kaže obiti.
Obisk v večernih urah v Kulturnem domu vsakogar prepriča, da je tu živahno. Vsi manjši prostori doma so ta-korekoč »premajhni«. Brez pretiravanja: Vsako nedeljo so tu plesni tečaji za odrasle, mladino in pionirje. Šahisti imajo tu svojo zimsko šolo, sicer pa je tu tudi vedno dovolj dvobojev, prvenstev in podobnih šahovskih srečanj. Tu je filmski klub, mladinski pravljični klub, televizija, redne lutkovne in filmske predstave za otroke, glasbena šola, pevske vaje in vaje godbe. Tu študira svoje predstave Mladinski oder (velenjski gledališki amaterji letos razen sodelovanja pri predstavi Oliver Twist menda še ničesar nimajo v programu).
BELA VRVICA NA VZNOŽJU STOPNIC
Pravo nasprotje živžavu v domu pa je zatišje v lepi veliki dvorani tega doma. Pravijo, da v 365 dneh zaživi le tolikokrat, kolikor ima leto tednov. Res škoda. Če dodamo programom domačih amaterjev, ki se tu odvijajo, še programe občasnih gostov, pa akademije in svečanosti, je to vse skupaj še precej premalo, da bi bila taka dvorana res polno izkoriščena. (Programske zanimivosti: spomladanska modna revija velenjskih trgovskih podjetij.) Pravijo, da je tudi sicer dvorana še vedno slabo obiskana. Pa vendar program gostujočih ansamblov ni enoličen. V decembru je bil tu na primer koncert narodno zabavne glasbe ansambla Borisa Franka, matineja opernih arij v izvedbi Ljubljanskega sindikalnega simfoničnega orkestra in solistov ljubljanske Opere v organizaciji RTV Ljubljana, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, ki praviloma obišče Velenje z vsako svojo noviteto, pa je uprizorilo satirični kabaret »Smeh ni greh« in mladinsko igro Jureta Kis-lingerja »Izlet«.
V trikotnik — Klub, Delavska univerza, Kulturni dom — pravijo, naj bi se vključila nova dimenzija kulturnega prostora. Za stavbo Kluba je predvidena gradnja nove kino dvorane. In to ni vse. V bližini je predvidena tudi gradnja velike dvorane za razna zborovanja, večje prireditve. Tako pripovedujejo.
Nihče jim ne zavida. Tudi jim ne bo, ko bo treba vse te stavbe vzdrževati! Že vzdrževanje Kulturnega doma pa danes terja letno šest milijonov din. In teh občina ne zmore »regularno« zagotoviti iz občinskega proračuna.
Ali res v avditoriju Kulturnega doma, ki je danes tako »nedotaknjen« šest dni v tednu, ne bi mogli z mnogo manjšimi investicijami urediti vsega potrebnega tudi za predvajanje kino predstav?
Bela vrvica, ki ti na vznožju stopnic šest dni v tednu brani vstop v avditorij Kulturnega doma, je resda lahko potrebna, da ne bi po nepotrebnem kakšen nepridiprav napravil škodo.
Toda bela vrvica na vznožju stopnic je tudi znak »čaščenja hrama«, ki je s svojo praznino nesimpatičen prav tako, kot je nesimpatično takšno čaščenje samo po sebi.
Veliko simpatijo za nova prizadevanja, namenjena velenjskemu človeku, je zmotilo manj simpatično razmišljanje o stvareh, ki še vedno ne služijo polno človeku.
SONJA GAŠPERŠIČ
Redna skupščina Sveta Svobod In prosvetnih društev ljubljanskega okraja, ki je bila pretekli četrtek, je gotovo mnogo prispevala k sedanjim razpravam o Kulturi v komunah in o novi idejno vsebinski podobi organizacij Svohnri obenem je bila to tudi predpriprava na kongres Zveze, ki bo konec meseca marca.
Referat »O vlogi in mestu organizacije Zveze Svobod m prosvetnih društev ljubljanskega okraja na kulturnem področju« je imel predsednik Okrajnega sveta tovariš Martin Zakonjšek. Udeleženci razprave so se po večini bolj omejevali na prikazovanje in analiziranje trenutnih razmer v svojih društvih in kulturne razmere nasploh, več je bilo slišati deklarativnih izjav in zahtev kot resničnega razmišljanja na podlagi konkretnih družbenih in kulturnih razmer in o vsebini dejavnosti Svobod v bodoče.
ČAS ZASTAVLJA NOVE NALOGE
Ob letni skupščini Sveta DPD »Svobod« in prosvotnih društev ljubljanskega okraja
J/ »Jurčku« je komaj prostora za vse »radovedneže« (Z razstave Studia za stanovanje in opremo na Gospodarskem razstavišču)
Družbeni, ekonomski in socialni razvoj so v zadnjih letih v ljubljanskem okraju zabeležili velike, bistvene spremembe. Medtem pa je kultura nekje zaostala. In vendar tega kar tako preprosto ne smemo trditi. Če se namreč vprašamo, kaj vse pomeni besedica kultura, vidimo, da so prav družbenoekonomski odnosi v teh letih pomagali do neke meje oblikovati kulturno podobo človeka. In dalje, v teh letih smo dobili ugodnejše temelje za masovnejše posredovanje mnogih kulturnih dobrin. Pomislimo na primer na razširjeno mrežo komunikacijskih sredstev, na številne gledalce in poslušalce radijskih in televizijskih oddaj, na nova in bolj številna sredstva javnega in osebnega prometa, ki manjšajo oddaljenost med industrijskimi, kulturnimi središči, pokra-jinafni..., na zvišani družbeni in osebni standard, ki premore danes več sredstev za kulturno življenje kot nekdaj. Kultura je torej zaostala zaradi skromnega in maloštevilnega kulturnega dogajanja in ni zajela širokih množic občanov, kultura je ostala tako ali drugače domena posameznikov, ljubiteljev in smo pod tem izrazom pojmovali le gledališče, koncerte, razstave, ne pa celovitosti njenih oblik in pojavov, zaostala pa je tudi zaradi zelo skromnega vlaganja družbenih sredstev v kulturne »mene.
S tem seveda prihajamo do vprašanja, kako ljudi približati tej kompleksni kulturi in njo ljudem, s kakšnimi sredstvi in metodami organizirati kulturno dejavnost v nekem kraju, kakšna naj bo po vsebinsko oblikovni plati, kdo in kateri organi naj bodo nosilci kulturne politike v komuni.
Če pogledamo, kako so nekateri organi doslej vplivali na občinsko kulturno politiko v ljubljanskem okraju, se nam zdi skromno kulturno dogajanje in »kulturna situacija«, kot se je izrazil tovariš Zakonjšek, povse*n razumljiva. Razen nekaterih izjem v okrajih, kjer imajo kulturne institucije, se občinske skupščine skoraj sploh niso ukvarjale s kulturno politiko. Zapisniki z njihovih sej komaj kdaj omenjajo kulturo in tudi v občinskih družbenih planih ni dokazov, da bi gledali v kulturi sestavni del družbenih potreb.
Sveti za kulturo in prosveto so se ukvarjali z najnujnejšimi obveznostmi do poklicnih ustanov, niso pa ocenjevali pomena posameznih dejavnosti na osnovi izdelanih programov in niso uvedli pogodbenih odnosov med kulturnimi institucijami in organizacijami ter občinsko skupščino ali skladom za kulturo.
Tudi družbeno-politične organizacije se za kulturo v ljubljanskem okraju nasploh niso kaj prida menile. Da, če je delavska ali ljudska univerza prosila za sredstva, ali je zmanjkalo denarja Svobodi, takrat so skušale kako pomagati. Toda v glavnem le v skrajni stiski, ne da bi spremljale in morda vplivale na programe teh društev in organizacij.
Kaj pa Sveti Svobod? Razen tu in tam v manjših krajih kot usmerjevalci kulturne politike sploh niso prišli v poštev, saj malodane niso dobili družbenega priznanja. Sveti so pač usmerjali delo društev Svobod, katera so se ukvarjala zgolj z ozkim amaterizmom, z ljubiteljstvom te ali dne panoge umetnosti. To zoževanje amaterizma, zgolj na združevanje amaterjev-kreativcev, izhaja še iz predvojnih časov, ko je odigralo tolikšno kulturno-politično poslanstvo, toda danes je to poslanstvo v naši družbeni ureditvi samo po sebi odpadlo. Toda čas nam je zastavil nove naloge. Danes, ko je kutlura pravica vseh, moramo poskrbeti, da bo postala to res, da bomo vzbujali pri ljudeh nove in večje kulturne potrebe, da bo kultura postala stvar nazorstva in etično jasne misli. Svobode so sicer skušale stare oblike amaterizma popestriti s tem, da so odpirale klube, organizirale klubsko življenje, vendar zaradi nepoznavanja konkretnih razmer in potreb občanov, zaradi finančnih težav, pomanjkanja kadrov, neiznajdljivosti in z uvajanjem novih oblik v staro vsebino, s klubi največkrat niso uspele. Tam pa, kjer so pravilno dojele pomen klubov, so le-ti dobili svoje polno priznanje. 1
V zadnjem času se je slišalo vse več in več pripomb, da stanje v Svobodah stagnira, da ni nekdanje živahnosti.
Ljudje v Svobodah so tožili, kako 'jih nihče ne razume, niso pa se ozrli tudi vase, poiskali vzroke za slabosti najprej v sarrtih sebi in le malokdaj so upoštevali smernice, ki sta jih dala mariborski in ljubljanski kongres, ko sta predlagala, naj se prično Svobode tudi ukvarjati z estetsko humanistično vzgojo, poskrbe za kulturno zabavo v občini in usmerjajo amaterizem v bolj kvalitetno, sodobno, širiko široko ljubiteljstvo.
Ce želimo, da postane kultura v ljubljanskem okraju integralni del vsakršnega družbenega snovanja, bo menda prav, da odgovorimo nekaterim disku-tantom skupščine Sveta Stfobod in prosvetnih društev ljubljanskega okraja.
Najprej je pač treba poudariti, da finančni problem, ki ga še vedno imajo nekateri za poglavitnp in bistveno vprašanje kulturne dejavnosti, ni edino zveličaven. Res, brez denarja ne gre! Toda z reševanjem »od zgoraj navzdol« ne bomo opravili danes ničesar več. In zakaj, saj smo se vendar odločili za samoupravljanje! Kako to, da znamo na raznih skupščinah, plenumih in širših posvetovanjih tako dobro ugotavljati in analizirati finančne in druge probleme, in zakaj bi vsega tega tudi ne povedali doma, v komunah, v krajevnih skupnostih, občinskim skupščinam, družbenim in političnim organizacijam. V komuni so in morajo biti sredstva za kulturo. Zdaj je le vprašanje, koliko bomo individualno in skupno znali zagovarjati njih upravičenost, koliko si jih bomo znali zagotoviti s pogodbenimi odnosi in programi, ki bodo sestavljeni na podlagi konkretnih družbenih potreb in potreb in želja občanov. In zdaj je že zadnji čas, da pregledamo občinske statute, preciziramo ali dopolnimo v njih večinoma splošna in deklarativna določila o kulturi, in poiskušamo zapisati vanje konkretne odnose, ki naj urejujejo tudi to področje.
Na vprašanje, kdo naj vodi v občinah kulturno politiko, ne moremo postaviti formule. Prav gotovo se morajo pričeti bolj intenzivno ukvarjati z njo prav vsi družbeni samoupravni organi, zlasti občinske skupščine, ustanove, društva, organizacije. Zato in pa zaradi vsebinske zastarelosti dejavnosti društev Svobod postaja vprašanje vpliva na kulturno politiko ali celo na vodenje te politike v manjših krajih tudi ena izmed nalog svetom Svobod v občinah.
Občinski sveti Svobod naj se v bodoče vključijo v kulturno dogajanje kraja oziroma občine, in sicer z novim načinom dela. Amaterizem bo še v bodoče ostal v društvih Svobod in tudi naj ostane kot ena izmed oblik dela, ne moremo pa ga poveličevati in enačiti s ^profesionalno kulturno dejavnostjo ali ga omejiti na. ljubiteljstvo ene same panoge umetnosti. Postane naj oblika kulturnega delovanja in bogatenja ljudi, ne le z zunanjimi manifestacijami — nastopi, postane naj ena izmed oblik izpopolnjevanja lastne osebnosti. Tako se bo torej amaterizem sam po sebi in močno povezal s kulturno humanističnim izobraževanjem, ki ga naj prično gojiti Svobode.
Seveda pa se Svobode ne smejo prenagliti in spet pričeti neko dejavnost zaradi nje same. Upoštevati morajo stopnjo izobraženosti občanov, njihove želje, potrebe, upoštevati morajo to, kar je danes in kar bo jutri, premagovati društveno ozkost m pretirano lokalnost, analizirati možnosti za delo v občini, stanovanjski skupnosti, delovnih kolektivih, pritegovati ljudi postopoma s kvalitetnimi programi in ne s praznimi reklamami.
Klubsko življenje, ki je potrdilo pravilnost svojega obstoja v krajih, kjer so dojeli njegov vsebinski smisel in pomen, bo še naprej ena izmed osnovnih oblik dela društev Svobod
S tem, ko se spreminja vloga društev Svobod, bodo seveda okrajni in občinski sveti Svobod morali poskrbeti za boljše in bolj številno izobraževanje kadrov, za idejno vsebinsko pogrne, skupaj z ostalimi družbenimi činitclji pa tudi za skladno kulturno dejavnost in kulturno politiko.	ALA PEČE
»In s tem,« je izzivalno spregovoril Gisenius, »Ste izpolnili svojo nalogo. Da bom jasen: Vaša naloga je končana. Popolnoma končana!«
»Ne MOJA naloga ... samo tista, ki ste mi jo zadali.«
»Tudi dobro! Ne prepirajmo se zaradi formulacij. Vse je opravljeno... in zdaj ste naš gost. Počutite se temu primemo in ... kot gost!,.. dobrodošli.«
»Na zdravje!« je s težkim glasorri nazdravil Benničken.
Vendar ni pil nihče razen Bennickena. Gisenius je sicer prijel svoj kozarec, toda ni ga ponesel k ustnicam. Tantu je pogledal Giseniusa, kot bi bral z njega kot iz knjige. Vsi ostali so opazovali ta potek z začudenjem.
In naposled je bil Gisenius tisti, ki se je umaknil Tantauovim očeih ...
129
Dva dni po umoru Michaela Meinersa So njegovi nekdanji tovariši sedeli torej Zbrani v hotelu »Tri krone«. Obhajali bi naj bili Spominsko svečanost, spremenila pa se je v sodno obravnavo.
Zakaj Hirsch je povabil privatnega detektiva Tantaua ... kljub odporu nekaterih tovarišev.
Stari gospod Tantau je gledal dr. Gi-seniusa, duhovnega vodjo skupine.
In Gisenius, že s kozarcem pri ustnicah, je pod pritiskom Tantauovega pogleda pozabil piti.
Vsi so molče in osuplo strmeli V negotovega Giseniusa. In vsakdo je vedel, o čem bo Tantau spregovoril v naslednjih minutah: o posilstvu in smrti dekleta.. takrat pred petnajstimi leti. O napadu na Meinersa naslednjega dne. O Meineršovi Smrti pred oseminštiridesetimi urami.
Sest tovarišev je komaj upalo dihati Bilo je kot v dneh vojne, ko so češ to čepeli drug ob drugem V podzemskih bunkerjih z zadrževanim dihom in čakali na napad z ročnimi bombami.
In kot takrat so zdaj sedeli tukaj — vselej in vsakokrat dva drug poleg drugega: Hirsch in Schulz,' Gisenius in Kerze, Frammler in Benničken. Sam, kot takrat Meiners, samo Tantau.
»MorilciI« — to je bila beseda, ki sojo pričakovali.
Vendar je Tantau ni izgovoril. Neprestano je gledal Giseniusa in tiho pričel:
»Pred dnevi ste mi naročili, naj poiščem naslov Michaela Meinersa ...?«
Gisenius je pritrdil. Počasi je postavil svoj polni kozarec vina nazaj na mizo.
»Sel sem torej na delo.« Tantau je vsako besedo metal v molk. »Našel sem ga prilično hitro, Potem pa sem postal radoveden in sem se vprašal: zakaj ga iščejo? Kaj je z njim?«
»Človek, videti je, da se zelo dolgočasite!« Debeli Frammler je poizkusil s šalo. Vendar Se ni nihče zasmejal.
Tantau je Frammler j a preprosto preslišal. »Vzrok sem kaj hitro odkril: Slo je za zločine, ki sb ravno petnajst let za vami.« Njegov glas je postajal glasnejši: »zločine, ki ste se jih, gospodje moji, udeležili... bolj ali manj... vsi!«
»Porok sem za svoje ljudi!« ga je prekinil Schulz.
»Počakajte še četrt Ure, mogoče potem ne boste več jamčili zanje.«
»Karkoli se že lahko zgodi.,. popolno odgovornost nosim jaz!« Schulz Se je pre-težal. »Takrat sem poveljeval.«
»S tem,« je stvarno ugotovil Tantau, »prihajamo k stvari. V tem krogu torej ni,.. do zdaj... nikogar, ki bi se čutil kakorkoli krivega. Vendar pa je eden izmed nas pripravljen prevzeti odgovornost
lova MSI	130
za vse... in to ni malo. Samo: ne zadostuje. Toda pojdimo naprej: Meiners je prišel v Rheine-Bergen in videli ste ga. Prvi gospod Schulz. Gotovo ste lahko bili mislili, da je Meiners mrtev. Schulz se je torej moral zmotiti. Tudi Kerze se je, kot Se je ždelo, moral zmotiti. In potem Hirsch, ste se zmotili vi, oziroma delali ste se tako.«
»Končajmo nevesele pogovore,« je za- » hteval Gisenius. »Prosim te, Schulz, posreduj.«
»Ne tako hitro!« se je takoj zavzel Hirsch. »Schulz bi gotovo rad izvedel, kdo Ima Meinersa v resnici na vesti.«
»To je že pojasnjeno,« je rekel Gisenius. »In Sicer uradno. Morilec se piše Lehmgruber.«
»In če nam lahko gospod Tantau morebiti postreže z drugim imenom?« Hirsch se je pretirano prijateljsko nasmehnil. »Kaj potem?«
»Potem je tole nevarna, napačna špekulacija!«
Gisenius je skoraj zakričal. »Zdaj zahtevam od gospoda Tantaua. da zapusti ta prostor. In prepričan sem, da se strinjajo z meno tudi drugi tovariši... mogoče z izjemo Hiršcha.«
In z nedvoumno zahtevajočim pogledom je poblisnil proti Schulzu. »Saj je tako, Schulz ...?«
»Sicer sem po večini tvojega mnenja,« je preudarno odvrnil Schulz, »toda čemu že more škoditi, če prisluhnemo gospodu Tantauu...?«
Gisenius je prebledel. Z roko je zamahnil ih se pokazal poraženega.
»Torej naprej, gospod Tantau!« ga je spodbudil Hirsch, »Kdo je po vašem sumljiv?«
»Iskati moramo okrog nekega zgovornega motiva,« je odvrnil Tantau. »Skoraj samo po sebi se ponuja šest mož, ki so si vsekakor morali želeti, da bi Michaela Meinersa ne bilo več.«
»Kaj to pomeni?« Schulz se je resnično razjezil. »Mislite s tem morda nas?«
»Da! Toda šest mož jih je, naravno, preveč ... za eno samo dejanje. Čeprav ni nujno, da jih je preveč tudi za predpripravo ali Sodelovanje. Navadno pa ostane na koncu samo še eden. Zastavimo si torej, na osnovi tega, najbolj preprosto vprašanje: Kdo NI morilec? Tako bomo izključili enega za drugim. In tisti, ki bo ostal — je storilec.« .
»Torej, jaz bi še muhi ne storil zlega,« je zatrdil Frammler.
»Ze mogoče, da se ne ukvarjate z muhami,« je odvrnil Tantau z omalovažujočim pogledom. »Vendar, o vaši tankočutnosti, pozneje. Preidimo zdaj k prvemu, ki bi ga rad izključil. To je gospod Schulz. Prej se je pripravljen žrtvovati sam, kot da bi žrtvoval druge. Gotovo se V tem vsi strinjamo, da morilec s svojim značajem ni zmožen tako ravnati. Nadalje odpade gospod Kerze. Vse preveč je zaposlen s svojimi internimi problemi. Ni imel časa, da bi se neposredno in intenzivno brigal za Meinersa. V življenju pozna en sam cilj: tovarno. Številka tri ste vi, Hirsch. In sicer že od vsega začetka. Preveč radi živite, da bi mogli ubijati.«
Hirsch je prikimal. »Ostanejo še trije«
»Zdaj skorajda oklevam,« je nadaljeval Tantau, »da bi izgovoril GiseniuSOvo ime. Kadar mislim na gospoda Giseniusa ... in še dolgo bom mislil nanj ... si ga lahko zamišljam samo v rdeče-belem telovniku, belem perilu in odgovarjajočimi rokavicami. Kdor pa dela takšen vtis, ne ubija. Toda prodirljiva je sila njegove misli, ostra je kot secirski nož in uničujoča kot dinamit. Včasih se vprašam: se je v tej
I ovh nti	131
skupini moglo karkoli zgoditi, česar ni pripravil in odobril on?«
»Gotovo se zavedate,« je z razjedajočo hladnostjo rekel Gisenius, »da so vse to samo domneve?«
»O tem sem si na jasnem! Odločitev, če so moje domneve pravilne, moram prepustiti tistim, ki jih poznate vi mnogo bolj dolgo ... čeprav tudi ni nujno, da do dna... kot pa jaz: policiji!«
»Smešno,« je menil Gisenius, »zmešnjava ob koncu vojne je bila vse preveč velika. Nič se ne da popolnoma neoporečno konstruirati in šd celo ne dokazati!«
»Zelo pravilno,« je rekel Tantau, »Ljudje so padali v zadnjih dneh vojne v tropih, povsem brez smisla, nezavedno in — pravno malodane brezhibno, Toda Meinersova odstranitev ni bilo naključje, temveč pravno dejanje, Meiners je vedel, kaj se je zgodilo 20. aprila 1945..., in sicer v noči pred tem. Videl je mrtvo dekle. Kdo ga je umoril? Meiners je vedel, ali slutil in zato je postal nevaren.«
Gisenius je skočil pokonci. Rekel pa ni ničesar. Obstal je togo kot okamenel; Karl Schulz je z očmi iskal pomoči pri prisotnih. Kerze se je nemirno igral s. Cigaro. Benničken se je pogreznil vase in skrivoma prosil podpore Giseniusa. Frammler pa je čepel na svojem stolu kot zločinec, ki se je zmedel.
»Nekoliko teže,« je govoril Tantau v mučno tišino, »je z gospodom Frammler-jem. On ravna s trupli kot mizar z lesom. Ničesar, kar je smrtnega, mu ni tuje. In kaj je že, za kar bi mu ne mogli zaupati?«
»Dajte mi to pismeno.« Frammler je ostal popolnoma sam. »In porabil bom za reklamo.«
»Vendar...« Tantau je z eno samo kretnjo prisilili Frammler j a k molku, »za
nasilje nima nekih določenih telesnih sposobnosti: moči, energije in hladnokrvnosti. Prav to pa so lastnosti, ki jih premore gospod Bennicken_ na pveteg.«
»Si smem to dopustiti?« je grobo vprašal Benničken.
»Ubij ga,« mu je svetoval Hirsch, »potem bo molčal.«
Tantau je pokazal na debele vozniške rokavice V Bennickenovem naročju. »Te rokavice,« je nadaljeval, »so bile zraven, ko je Lehmgruber baje napadel njihovega lastnika. Lehmgruber jev samokres so našli v bližini Umorjenega Meinersa. Prstni odtisi na orožju dokazujejo, da ga je uporabljal samo Lehmgruber, ali.. .«
»Ali?« je grozljivo zarentačil Benni- . cken.
»Ali orokavičena roka, ki se je polastila Lehmbgruberjevega orožja,« je preprosto dokončal Tantau. »Vi.,. Benni-cken!«
»Benničken, ne spregovori zdaj besede!« je takoj ukazal Gisenius. »Karkoli bi že rekel, lahko te bremeni.«
»Ubil bom to podgano,« je zagrozi) Benničken.
»Brez razburjanja! Nobenih dvoumnih kretenj!« Gisenius je vstal. »Razburjen Si,.. razumljivo. Toda umiri se ... takih sramotnih podtikanj ne bomo kar tako prenašali, Misli si, da sem tvoj branilec in zapomni si: nihče ti ne more ničesar dokazati. Popolnoma ničesar!«
»Ni tako nepravilno,« je z žalostnim nasmehom povedal Tantau. »Ko pa bo kriminalistična policija vtaknila noš na pravilno Sled, bo tudi našla, kar bo iskala. Za to lahko toliko kot jamčim«
»Pridi!« je rekel Gisenius in se odpravil proti vratom. Pomignil je Bennickenu, naj mu sledi. Obadva sta odkorakala.
Tudi Frammler se je dvignil. Se celo zdaj je bil videti povsem ravnodušen. Pomežiknil je Tantauu: »Če bi vas kdaj
Tovariši	132
spet videl. .. potem upam, da bo to samo v mojem inštitutu, ko boste ležali na delovni miži.«
»To se lahko kmalu zgodi,« je tiho odvrnil Tantau, ko je Frammler zapustil sobo. »Ih vi, gospod direktor Kerze?« je vprašal. »Kaj si morda tudi ne želite svežega zraka?«
»Gotovo,« je povedal Kerze malce tožeče. »In najraje bi zložil kovčke in odpotoval ... po možnosti na konec sveta«
»Storite to,« mu je svetoval Tantau. In dodal je z ljubeznivo ironijo: »Saj si lahko privoščite.«
Kerze je vstal, se priklonil Tantuu in odkoracal... in kot se je zdelo, je bil upognjen od žalosti.
»Se vedno ne morem dojeti,« je zamolklo povedal Schulz. »Nikoli nisem vedel, da je kaj takega mogoče.«
»Počasi se boš moral sprijazniti,« je nasvetoval Hirsch. »Ta svet je vse nekaj drugega kot prisrčno tovariško srečanje z drobnimi napakami.«
Schulz se je s težavo postavil na noge. »Toda odgovoren sem vendar jaz! Zvedeti hočem vso resnico!«
»Gospod Schulz, zelo preprosta je.« Tantau je izvlekel beležnico, jo odprl in bral, kar si je že bil zapisal. »V noči pred 20. aprilom 1945 ste se vi in vaši tovariš' Zabavali z dvema ženskama.' Z materjo in hčerjo. Ko ste vi odšli spat, Se je Hirsch Spustil z materjo V ljubezensko pustolovščino.«
»Drži, točno!« Schulz je prikimal in izpil požirpk. »Naprej!«
»Preostali tovariši so še kratkočasili s hčerjo in jo končno zvabili, ali zvlekli v senik...«
»Vsi?« Schulz je v nerazumevanju kimal.
»Najbrž. Gisenius, Kerze, Frammler .. • Benničken je naposled vrgel deklico, ki se je obupano branila, tako nesrečno ob tla. da je z zatiljem zadela ob brano, prekrito s Senom, in zaradi poškodb je takoj izdihnila. Frammler bi lahko pričal, če bi hotel.«
»In Meiners?« Schulz je pogledal Tantaua, kot bi upal, da lahko ta majhni, stari gospod še vse spravi v red.
»Meiners? Vedel je, kaj se je zgodilo. Zato je naslednjega jutra zahteval pri poveljniku voda Kronshagenu preiskavo, Toda po prvem osnutku protokola so ukazali vaši skupini, da zasede izpostavljeni bojni boložaj- In vl ste Poslali tja Meinersa z Bennidkenorh.«
»Gisenius je svetoval,« je pripomnil Hirsch. »In on je najbrž tudi sprejel ta ukaz! Ali si ga kdaj bral sam Schulz?«
»Ne ... Toda to bi bilo ...«
»Umor?« Tantau je zmajal, z glavo. »Ne, do umora je prišlo pozneje. Benni-cken je vrgel ročno bombo. Vendar ne v sovražnika... temveč v tovariša Meinersa!«
»Če je to res ...!« Schulz je s stisnjenimi pestmi skočil pokonci.
»Dokazati ne moremo ničesar ...« ga je miril Tantau. »To je samo teorija,.. Vendar zelo verjetna.«
»Prosim, da mi oprostita.« Schulz je bil videti mnogo let starejši. Poklonil se je, kot bi se poslavljal od sveta, ki ga je neskončno ljubil, ki pa ga gotovo nikoli ni povsem razumel. »Prijavil se bom policiji.«
Michaela Meinersa so v Rheine - Bergenu lepo pokopali.
Naslednjega dne se je kriminalistični inšpektor Sand dolgo časa pogovarjal s Sčhulzem in Tantauom. Nato je brez be-
Tovarišt	133
------------ i .
sed izvlekel ovitek za akte in napisal nanj; Benničken.
Dokazov proti Benničkefiu je bilo sicer mnogo, niso pa bili zelo bremenilni. Manjkala je najvažnejša stvar, ki jo je bilo mogoče dobiti: Lehmgruber. Zbežal naj bi bil nekam v Sovjetsko cono, — vsekakor ga Rheine-Bergen ni Več videl.
Sand še je zaman trudil, da bi našel prepričljive dokaze. Nazadnje mu ni preostalo ničesar drugega kot izzivanje: Poiskal je Bennickena in se delal, kot da bi vedel vse in bi lahko tudi Vse dokazal.
Naslednjo noč se je prevozniški podjetnik obesil.
Tako je prišel Bertnicken k Svojemu prijatelju Frammlerju — v njegovo pripravljalno sobo. In Bennidkenovo truplo je bilo v FrammlerjeVem življenju prvo, ki je rodilo v njem neko žalost.
Gisenius si je izbral, kot si je tudi prizadeval, za novi kraj svoje dejavnosti upravno deželno mesto, Vsekakor mu z enim samim udarcem ni Uspelo vse, kar je sklenil," Toda čeprav ni postal državni sekretar, ali celo minister .., _ se mu bo eno ali drugo kaj kmalu posrečilo.
Marlene Sonnenberg je podarila Kerze ju še nekaj tednov polnih veselja. Toda mož se je prestrašil zadnje odločitve. S tem je Marlene prenehala sanjariti. Storiti ni mogla drugega, kot da je Zapustila mesto in se zaposlila kot barska pevka v novem kraju.
Kerze je delal vtis, kot da je postal med tem drug človek. Danes je bolj preračunljiv kot vznesen, bolj intenziven kot glasen. S tem čuva svoje izmučeno Srce, Za to, da bi podrobno razmišljal o svojem deležu v pretekli katastrofi, mu primanjkuje časa. Tovarna zahteva od njega celega moža,
Karin Kerze je najprej preživela nekaj tednov na deželi kot gost v Tantauovi fnajhni hišici. Pozneje ji je Tantau dal posojilo, in sicer ves svoj honorar. V Mtin-chnu se je izučila za sekretarko. Po nekaj mesecih si je našla prvo zaposlitev v neki bavarski tovarni motorjev. V kratkem bo izplačala Tantauu posojilo in se po vsej verjetnosti v doglednem času omožila Z vodilnim inženirjem, pri katerem dela. Star je kakih 45 let. Torej mož, ki ji je lahko oče. Morebiti pa ga prav zato tako nežno ljubi.
Življenjska pot višjega državnega svetnika Bartoscha je najprej grozila, da bo šla navzdol. Dovolil si je več, kot je običajno pri uradnikih navada. Zakaj pri napadu na Sanda.,. v imenu ministra ž& pravosodje,,. je močno prekoračil svoje pravice. Vendar sb bile njegove dotedanje zasluge neoporečne. In tako so se Zavzele za Bartoscha imenitne osebnosti iz politike in gospodarstva,
Martin Hirsch in Gizela Wandel sta že nekaj mesecev poročena. In to temeljito. Zapustila nista samo Rheihč-Bergena, temveč tudi Zvezno republiko, Prevzela sta hotel-penzion ob Gardskem jezeru, ki si je prav hitro pridobil odlični sloves. Če bo njtin prvi otrok Sin, ga bosta krstila š preprostim imenom — Karl.
Prav tako sta se poročila Eva Schulz in Klaus GlSenitis. Klaus je prekinil študij prava in se zaposlil na posredovanje svaka Schulza, pri neki družbi za olje. Nekaj časa je delal na bencinski črpalki. Pred kratkim šo ga premestili v upravo, irt sicer za pomočnika nadzornika vseh bencinskih črpalk v okraju. Ih ker nadzornika čaka na mesto v direkciji, skorajda ni dvoma, da bo postal Klaus v nekaj letih njegov naslednik.
Eva je neskončno srečna. Njen otrok ... MaHon .,. jo povsem zaposluje. Poleg tega mora skrbeti za svojega moža, brata in
tovariš	134
za mater svojega moža. In nihče izmed njih nima občutka, da jih zanemarja. Štirje ljudje in pol v majhnem st&ndva-nju imajo vsekakor vzrok, ko trdijo, da so srečna družina.
Constanee Gisenius je hitro okrevala bi*ez klinične pomoči... v veliko začudenje starega hišnega zdravnika. Vsako ponudbo svojega moža, da bi jo podprl, brez komentarjev Odklanja.
Življenje Karla Schulza je komaj videti spremenjeno. Po izpovedi kriminalističnemu inšpektorju, Sandu Spet potekajo njegovi drtevi povsem urejeno in enakomerno. Vstaja zgodaj in popije kavo. Na bencinski črpalki dela osem in še več ur dnevno, Zvečer pride domov, pije pivo in prelistava časopis. Ob priložnosti bere knjigo, klepeta s kakim članom svoje, zdaj tako številne družine, ali gre na sprehod Na vsak način pa je'prišla pred kratkim v njegovo vsakdanjost neka sprememba; ha bencinski črpalki je spoznal dekle, ki za podjetje svojega očeta redno raznaša stvari strankam. Schulzu ugaja in on ugaja njej... ijjuni načrti so' videti isti.
Tantau si je pred časom privoščil prve velike počitnice V svojem življenju.. pobeljal se je na Gardsko jezero. Gizela in Martin Hirsch mu Strežeta pozorno in ? ljubeznijo, kot bi ju bil prišel obiskati oče.
In Tantau sedi pod pinijami in razmišlja o svojih ljubih rečeh. O črnih, večnih rečeh, ki so izpolnile in obvladale njegovo življenje. In piše knjigo, poglavje ža poglavjem. O pravici in pravičnosti. O nekaznovanih zločinih. O temačnih možeh, ki nikdar ne pridejo pred sodišče.
Eno izmed poglavij ima naslov: Umor
iz tovarištva.
KONEC
REKLAMA IN ŠPORT
Zagnal se je po cesti kolesar, ves v živobarvnem dresu in z utisnjenimi črkami na prsih, hrbtu, hlačkah in čevljih, da o rialepkih na kolesu niti ne govorimo.
Za njim je pridrvel drugi, prav tako pisan in popisan po dresu kot prvi ali še bolj.
Tako drugi, tako tretji, tako vsa kolona.
Reklama ... reklama ... reklama ... kot da bi bila ta stvar že sveta vladar.
Ali pa je? Posebej to velja za slovenske kolesarje. Reklama je zanje namreč res isoeta vladan, kajti če bi ne imeli njihovi kolesarji na dresih tistih utisnje-nih črk, kdo ve, če bi sploh še obstajali.
Gre za odredooce. Kolesarje tega kluba, ki že desetletja kolesarijo za inozemske tovarne, da sploh lahko živijo, obstajajo, da dobijo sem in tja kakšno novo kolo in še denar za izdatke.
Dobro. Tudi tako si je treba pomagati. Naj tujci kar, če so zainteresirani, vložijo nekaj denarja v naš šport (ne zaradi našega športa, pač pa zaradi lastne afirmacije!), naj to kar delajo.
Toda s tem še ni rečeno, da potlej lahko dajo , roke stran tisti, ki bi pri nas morali podpirati kvalitetni in množični šport; tudi kolesarjenje.
No, pri Odredovih kolesarjih pa je to, kot kaže, že vrsto let pravilo.
Zato tam pri Odredu še kar naprej sklepajo kupčije z inozemci, s tovarnami, ki s kolesarjenjem nimajo prav nobene zveze ali nič več kot le toliko, da dirkači med vožnjo lahko pogledajo na uro, na uro tiste tovarne, za katero vozijo, za katero delajo reklamo.
*
Zagnali se bodo po cestah tudi o novi sezoni kolesarji. Vsi ali skoraj osi o žioo-pisanih drejsili in z utisnjenimi črkami na prsih, hrbtih, hlačkah in čevljih, dr o nalepkah na kolesih niti ne govorimo.
Pričakujemo, da bo vsega dovolj, celo sonca in prahu, ki ga tudi doslej ni manjkalo, le utisnjenih črk kake jugoslovanske tovarne rta dresih tekmovalcev gotovo tudi poslej ne bo moč videti.. . Zakaj tudi, naj se vendar predstavijo oni taro zunaj...
Pod tistimi živobarvnimi dresi z utisnjenimi črkami in nalepki pa se bodo potili naši fantje ...
Le kako bi jih spoznal, se vprašujem, morda po laseh, kar pa gotovo ne bo dovolj dober razpoznavni znak, ker bodo hiteli mimo mene z okičenimi dresi.
Pravijo, da je bilo v nedeljo na Bledu zares prijetno
IX. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE V INNSBRUCKU
PRIČAKOVANJE BREZ ILUZIJ
Innsbruck, glavno mesto Tirolske, mesto slovitih smučarjev in alpinistov, je doživelo včeraj svoj veliki, dolgo pričakovani praznik, začetek IX. zimskih olimpijskih iger.
Za priprave so potrošili Avstrijci milijardo šilingov. Zgradili so olimpijsko naselje, osem velikih stolpnic za tekmovalce in funkcionarje 30, držav, novo drsalno palačo, pod smučarsko skakalnico tribune za 60.000 gle-dalcev, uredili tekmovalne proge za alpske discipline, za teke in sankanje, razširili ceste, zgradili v Innsbrucku in okolici mostove, podvoze in obvoze, poslali v svet milijone prospektov, brošur in plakatov.
Oskrbeli so vse potrebno za 900 predstavnikov tiska, radia in televizije — skratka storili so vse potrebno, da bo ves športni svet v duhu prisoten, ko bodo potekale dramatične športne borbe v Seefeldu, Iglsu, Lizumu in samem Innsbrucku.
Ze danes lahko zapišemo, da so storili Avstrijci s temeljitimi in velikopoteznimi pripravami za zimske olimpijske igre dobro uslugo mednarodnem športnemu gibanju, še boljšo uslugo pa sebi, to je lastnemu zimskemu turizmu. Pri tem ne mislimo na tiste goste, ki bodo gledali tekmovanja z vstopnicami po 100 šilingov, temveč na tiste milijone pri radijski^ sprejemnikih in televizijskih ekranih, ki se jim bo zahotelo zdravih zimskih radosti, pa bodo dejali: »No, pa pojdimo še mi enkrat tja na Tirolsko ...«
PARADA DRŽAVNIH REPREZENTANC
V olimpijskem slavnostnem defileju ste lahko videli reprezentance močnih in šibkih. Tistih, ki so prišli iz držav, kjer imajo stotere žičnice in milijone ) smučarjev — pa tudi takih, ki v domdvini pravzaprav nimajo pogojev za smučanje in so navezani bolj ali manj na treniranje v zamejstvu.
Če pomislimo na to, da je
Jugoslavije: 4 tekači, 4 skakalci, 6 alpskih tekmovalcev (med njimi dve ženski) in 17 igralcev hokeja. Skoda, da ni bilo med njimi tudi predstavnikov zares ljudskega športa — sankanja.
Te dni čaka naše v Innsbrucku težka naloga: meriti se s tistimi, ki tečejo na smučeh iz življenjske nuje — kosati se v smuku \ Avstrijci, Francozi, Američani in drugimi mojstri mednarodnega slovesa, skakati v druščini z Enganom Yggese-thom, Recknaglom, Kankkone-nom, Przybylo, Preimlom in drugimi.
KAJ PRIČAKUJEMO OD NAŠIH REPREZENTANTOV?
Ko so tekmovali na svetovnem prvenstvi! v Zakopanem, je bila naša javnost hudo razočarana. Delno so bili krivi tisti, ki so širili preveč optimitistične glasove o prognozah, delno pa tekmovalci sami, ker niso storili vsega, kar bi lahko. Nekateri so celo odstopali, kar nikakor ni v skladu s športno zrelostjo.
Za Innsbruck so letos za spoznanje bolje pripravljeni. Ponavljamo, samo za spoznanje, kajti naši smučarski klubi še vedno niso uvedli navade rednega treniranja, Smučarska zveza Jugoslavije (kot odgovorna za pripravo državne reprezentance) pa tudi ni oskrbela niti plana treniranja niti materialnih sredstev za sodobne priprave.
Seveda je treba pri oceni rezultatov upoštevati klimatske razmere, množičnost, pogoje treniranja in podobno. Ni brez pomena, če je v deželi 50.000 tek--movalcev ali samo kakih 1000, tudi' ni vseeno, če lahko trenirajo ob žičnicah leto in dan ali pa samo v zimski sezoni.
Od naših smučarjev ,in igralcev hokeja ne pričakujemo niti čudežev niti posebne sreče, temveč športno raven v vsakem oziru in polno mero prizadevnosti
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
zlasti v boju s sebi enakimi. In prognoza? Na dosedanjih olimpijskih igrah od leta 1924 naprej je bilo deležno kolajn samo 14 držav. Jugoslavija ni bila med njimi. Najbolj se je približal odlikovancem France Smolej, ko je bil deseti v smuškem teku na 50 km, dalje Janko Štefe s 13. mestom v slalomu in Janez Polda s 16. mestom v skokih. Od tistih časov so se metode treniranja povsem spremenile; naši tekmovalci so sicer napredovali, vendar niso držali koraka z napredkom v svetu. Zato ne moremo računati s tem, da bi se po realnih prognozah kdorkoli plasiral med najboljše, recimo med 25 najboljših.
Po splošni oceni je naš najsposobnejši tekmovalec Lakota.
-Če se bo v smuku uvrstil pod 30. mesto, bo to lep uspeh. Podobno bi lahko zapisali tudi o skakalcih, čeprav je kakih 10 skakalnih reprezentanc močnejših od naše. Vendar, glede na to, da so se zadnje dni naši skakal-
. ci pod vodstvom trenerja Huga Petra znatno popravili, lahko pričakujemo, da bo imel ta ali oni dober dan (kar bi nas kajpada zelo veselilo!). Tekači in igralci hokeja pričakujejo, da se bodo uvrstili približno na sredi- • no druge polovice.
Nobenega dvoma ne more biti o tem, da se bo treba boriti za sleherno sekundo, za vsak meter, za vsako mesto. Tudi ne dvomimo, da so naši reprezentanti zares prežeti z voljo po uspešnem nastopu za grb, ki ga nosijo na elegantnih dresih. Ko se bodo vrnili, jih ne bomo ocenjevali toliko po doseženih mestih, temveč po odnosu, po prizadevnosti . Z velikim zanimanjem bomo brali o dogodkih, poslušali radio in gledali na televizijske ekrane — stiskali bomo pesti in slehernega uspeha bomo veseli.
Posebno pa želimo, da bi se vrnili s težkih tekmovalnih prog vsi zdravi ter prežeti z elanom za nadaljnje delo za napredek zirhskih športov v širino in športno kvaliteto.	D. U.
Illll!llll!llllllllllllll!lllllll!llllllll!lllllllllllll!!llllllllllllllllll!lll)l!l!llllllllllllll
BELE POČITNICE
Približno ena desetina šoloobveznih otrok preživlja letošnje šolske počitnice na smučarskih tečajih, ki jih prirejajo šole ter smučarski klubi. Seveda je velika večina otrok ostala doma. Bodisi zaradi tega, ker vsi otroci še nimajo svoje smučarske opreme, bodisi zato, ker se šole in druge naše telesnovzgojne organizacije niso dovolj potrudile, da bi prišli v počitnicah na račun prav vsi mladi ljubitelji belega športa. Vemo sicer, da se šole in klubi bore z neštetimi zares hudimi težavami, pa vendar, kdor hoče — zmore.
Lep primer za to je Smučarski klub »Novinar« iz Ljubljane, ki je v letošnjih šolskih počitnicah omogočil kar 280 svojim mladim fantom in dekletom, da so za razmeroma majhen denar odšli na sneg, se izpopolnili v smučarskem športu ter ga še bolj vzljubili. Tako je vodstvo kluba organiziralo tečaje v Kranjski gori, na Bledu, Podljubelju in Zaplani. Naši posnetki z Zaplane, kjer smo obiskali najmlajše člane »Novinarja« in jih našli »pri delu«.
Predstavnika »hrabrih« — fantje so namreč na vrata šolskega razreda, kjer sedaj domujejo napisali z velikimi črkami »soba hrabrih« — sc pripravljata na tretji dan smučarske šole. Marsikaj se bo treba še naučiti:	kako hodiš s
temi velikimi in malce nerodnimi »čevlji«, kako držiš smučarske palice, v kakšnem položaju naj bo telo pri spustu itn. Vse to šteje k »smučarski abecedi«
Otroci že vedo, da se bodo veliko naučili, če bodo pozorno spremljali vse, kar jim pokaže njihova sedanja učiteljica, študentka Marjeta.
Ce imaš nalogo najprej dobro »v glavi«, potlej ni tako težko...
'mm
Tečajnikom sta se
pridružila tudi dva mlada domačina, ki vsak dan pešačita debelo uro, da smeta potem preživeti del dneva v družbi veselih tovarišev
Popoldne je Silvo Matelič, vodja tečaja, poskrbel za prve tekme. V goste so , prišli mladi smučarji z Vrhnike. Silvo je kar sam stopil pred kosilom v gozd, posekal nekaj dolgih ravnih palic in na blagi strmini postavil prva vratca. Sodeč po veselih obrazih in navdušenju tekmovalcev, so prve tekme povsem uspele
lllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
SANKANJE - NAŠ LJUDSKI
IN NAJBOLJ DOSTOPEN ZIMSKI ŠPORT
smuški tek na Finskem življenjska potreba, da imajo Švedi tisoč tekačev, sposobnih za Vaša tek (na 85 km), da imajo Norvežani stoletno skakalno tradicijo, da imajo Avstrijci čez 700 žičnic — skratka, če upoštevamo različne pogoje treniranja in različno stopnjo množičnosti, ki je tako pomembna za kvalitetno selekcijo, tedaj je jasno, da gre za neenak boj.
Če bi šlo na olimpijskih igrah prvenstveno za kolajne, bi bilo v smuških tekih dovolj, če bi se kosale reprezentance Norvežanov, Švedov, Fincev in Rusov. Če bi šlo za kolajne v smuških skokih, bi zadostovala udeležba dvajsetih znanih skakalcev. Ker pa gre za nekaj drugega — za sodelovanje pri športnem prazniku približevanja med narodi, je edino pravilno, da sodelujejo vsi, ki so kolikor toliko dorastli tekmovalnim nalogam.
V pisani olimpijski povorki je nastopila tudi delegacija iz
Nekateri trdijo, da je sankanje naš ljudski šport številka dve. Pa to niti ni tako pomembno. Mnogo pomembnejše je, da se v Sloveniji že sanka nad 10.000 ljudi, da imamo v tej športni disciplini že več kol
sto dobrih tekmovalcev in da ima sankanje pri nas še zelo lepo perspektive in možnosti za vse večji razmah. Pred očmi moramo namreč imeti, da stanejo preproste sani le 3 do 4 tisočake in da je skoraj vsak klanec, vsaka zasnežena gozdna pot dobra sankaška proga.
Razvoj sankaškega športa je v preteklem obdobju v Sloveniji dosegel precejšen razmah, predvsem na področju rekreativnega športa. Razna tekmovanja v delovnih kolektivih v zadnjih dveh letih govorijo o veselju do sankanja. Republiški zleti delovnih kolektivov v Bohinju, Jesenicah in Tržiču v zadnjih letih dokazujejo, da je za to zvrst rekreativnega športa precejšnje zanimanje med delovnimi ljudmi in mladino, kajti povprečna udeležba na teh zletih je bila približno 500 nastopajočih, kar uvršča sankanje med najbolj množične športe v Sloveniji. Pri razvoju sakanja v delovnih kolektivih so v veliki meji pomagale sindikalne podružnice in občinski sindikalni sveti, dočim pri vodstvih šol Sankaška zveza ^ Slovenije še vedno ni dosegla pričakovanega razumevanja za propagando sankanja med šolsko mladino.
Razvoj tekmovalnega sankanja v Sloveniji je na naravnih in improviziranih umetnih progah verjetno dosegel svoj vrh. O tekmovalnem sankanju je bilo že mnogo napisano, še več pa o potrebi po umetni sanka-
ški progi. Verjetno za to ni potrebno ponovno razpravljati o umestnosti izgradnje vsaj ene sankašKe proge pri nas za afirmacijo in nadaljnji razvoj sankaškega športa. To dokazujeta udeležba na preteklih republiških in klubskih prvenstvih kakor tudi uspeh naših tekmovalcev na zadnjih svetovnih prvenstvih. Razvoj tekmovalnega sankanja V inozemstvu — predvsem po uvrstitvi sankanja "fned olimpijske discipline, je dosegel neverjeten vzpon (tako. da mu naši tekmovalci, ki pridejo na tekmovanje z naravnih ali improviziranih umetnih prog, niso več kos). To dejstvo zahteva, da čim-prej rešimo vprašanje gradnje vsaj ene sankaške proge, kajti v nasprotnem primeru bo tekmiovalno sankanje v naši deželi zaradi neustreznih pogojev treninga izgubilo na svoji aktualnosti in atraktivosti. Zavedati se namreč moramo, da prav zaradi tega ni bilo mogoče v Sloveniji prikazati vse lepote in drugih prednosti tega športa. Znano je namreč, da so se na dosedanjih evropskih in svetovnih sankaških prvenstvih naši tekmovalci razmefloma dobro odre-
zali. Tako so leta 1961 na svetovnem prvenstvu v Hinvilu (Švica) izmed 70 tekmovalcev zasedli 13.. 24. in 26. mesto, leta 1&>3 pa na svetovnem prvenstvu v Avstriji izmed 83 tekmovalcev (18 dežav) 42., 46., 52. mesto (zaradi nekoliko' »športne smole« pri izteku).
Pri tekmovalnem sankanju ne smerno pozabiti, da ima lahko , ta šport zaradi svoje atraktivnosti tudi pomemben turističen značaj pri programiranju raznih prireditev v zim-sko-turističnih sezonah. Vendar na žalost ugotavljamo, da kljub prizadevanjem Sankaške zveze Slovenije turistične organizacije niso, razen neka izjem, kot so Begunje, Tržič, Maribor, Idrija, Bohinj, pokazale ustrezne zainteresiranosti, čeprav vemo, da so prireditve v zimski sezoni v naših krajih zelo redke in so često vzrok negodovanja turistov.
Torej, sankanje kot športno disciplino lahko uvrstimo med naša najbolj popularna zimska razvedrila mladih in starih. To je povsem razumljivo, saj zanj niso potrebni obširni in dragi rekviziti ter zahtevno tehnično predznanje. Zato je razumljivo, da lahko sanke uporabljajo že naj mlajši. Poleg tega pa se ta šport vedno bolj uveljavlja tudi med delovnimi kolektivi, iz katerih naj se postbpoma, tako kakor pri mladini, rekrutira tekmovalni kader za tekmovalne sani, saj je sankanje dobilo vso veljavo z uvrstitvijo med zimske olimpijske discipline.
Črna na Koroškem: ZIM S Ki MOTIV. V ospredju “PLANINKA«, hotel gostinskega podjetja Bistra v Crrii, ki predstavlja soliden temelj za nadaljnji razvoj turističnega gospodarstva v mikavnem kraju pod Peco. Odlike hotela so: moderna gradnja, sodobna kuhinja, prijetna jedilnica in kavarna. Nedvomno predstavlja •»PLANINKA-- v Črni pridobitev za Mežiško dolino. 7 novo vzpenjačo pa bo Črna postala važen zimski športni center, poleti pa udobna in mikavna turistična postojanka.
	2	3	*	Tl	€	7
8						
9						
to				tt	f£	
7T~			/*			
	3	15				C
te	//>	j				
Is					m	t9
To				■	st	
TF~		■■		23		
W~		25	26			
27				_		
l!l!l!lllllllllllllll!llllll!lllillll!llllllllll!M

ms
Mijr ni prijeten takle izlet v dvoje? Zdaj, ko je TOMOSOV COLIBRI postal vozilo za dva, sl Se Vi lahko privoščite tak užitek Ne požabite: tudi COLIBRI je ena tistih trdnih vezi, ki druži dva prijatelja!
TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS - KOPER
Križanka
Vodoravno: 1. mehkonebnik, 8. posmeh, 9. levi pritok Soče, 10. vzvišena lirska pesem, 11. naslovni jujiak iz Gotovčeve opere, 13. nikalnica, 14. velika ruska reka, ki se izliva v Ohot-sko morje, 15. ladjevje, 16. časopisni stolpec, 18. telovadna prvina, 20. ribje jajčece, 21. časovni veznik, 22. solmizacijska nota, 23. pevski zBor, 24. sosednja država, 27. naziv za našo večjo denarno enoto.
Navpično: 1. ozkonosa opica, ki živi v jugovzhodni Aziji, 2. pisarniški prostori, 3. vrsta padavin, 4. reka v Bosni, 5. japonska dolžinska mera, 6. medmet, 7. konglomerat (mineral,), tudi velika latvica, 11. rimsko mesto,-ki je nekdaj bifo na področju današnje Ljubljane, 12. naglavno pokrivalo, 14. subtropska rastlina iz družine lilij, 19._tanka tkanina, 16. vrsta premoga, 17. čistiti lemež pri plugu, 19. del hoje, 21. spalnica na ladji, 23. plaža, nekaj, kar je brez umetniške vrednosti, 25. igralna karta, 26. italijanski spolnik.
REŠITEV
PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. metrika, 7. rarog, n, 8. erg, 9. ost, 11. tlak, 13. mi, 14. ie, 15. utek, 17. psiha, 18. prota, 20. Rado, 21. ks, 23. ol, 24. stol, 26. Col, 28. Igo, 29. obtok, 31. sekvoja.
Navpično: 18. proces.
— Saj ste sami včeraj izjdvili, da nočete več gledati, kako samo stojim!
I
|
1
i
— Komaj čakam na ta 42~urni delovni teden. Nekaj čudovitega bo delati samo do pol dveh...
\
v- v V-iv
KOPER
INDUSTRIJA PLASTIČNIH MAS IN UMETNIH SMOL
S SVOJIMI OBRATI V KOPRU IN PODGRADU
Prodajni servis
Za dom, službo, izlet ali dopust — Prodajni servis Modna hiša
LJUBLJANA — MARIBOR
•c?<; <9 <6e ‘
— ... Ali bi me hoteli 'rešiti tehle nepotrebnih stroškov |f §§ in mi enkrat dokončno povedati, kdaj bo vseljiva!
1 1
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
r	x
Spored RTV Ljubljana za teden od 30. januarja do 5. februarja 1964
ČETRTEK
30. januar
5.00—8.00 Dobro jutro! (pi-šan glasbeni spored) — 6.20 do
6.35	Tečaj ruskega jezika —
8.05	Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Za šolarje — 9.25 Slovenski pevci, orkestri in ansambli zabavne glasbe —
10.15	Pihalni orkestri Ljudske milice — 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba 12.15 KN — 12.25 Za pleš in razvedrilo — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem —
14.35	Naši poslušalci čestitajo
In pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba —	15.40 Literarni
sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Ansambel Jožeta Privška — 17.15 Turistična oddaja — 18.00 Poročila - aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zimske olimpijske igre — 18.30 Zabavna glasba — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice —	19.30 Radijski
dnevnik — 20,00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
—	20.45 Lahka glasba — 21 00 Literarna večer — 21.40 Nokturno z deli Zvonimira Cigliča
—	22.10 Glasbena medigra —
22.15	Skupni program JRT -Studio Ljubljana — 23.05 Vokalni solist Matt Monro — 23.20 Skupni program JRT — Studio Beograd
PETEK
31. januar
6.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20 do
6.35	Tečaj hrvaško-srbskega jezika — 8.05 Operetna glasba —
8.30	Ljubljanski In Mariborski
Komorni zbor pojeta pesmi in Pionirski tednik — 9.25 Odmevi priredbe Ubalda Vrabca 8.55 iz naših krajev — 10.15 Odlomek iz 3. dejanja Verdijeve »Aide« —	10.35 Novost na
knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —	12.05 Zabavna
glasba — 12.15 KN — 12.25 Polke, valčki Ih koračnice za veselo opoldne — 13.15 Obvestila * in zabavna glasba — 13.30 Solisti - virtuozi — 14.05 Za šolarje — 14.35 Prenos skakalnih tekem v Seefeldu (olimpijske igre) — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — IG.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkovo glasbeno popoldne pri Aleksandru Borodinu - Uver-f%ja k operi Knez Igor — 18.00 Poročila - aktualnosti doma in
v svetit — 18.10 Zimske olimpijske igre — IR.30 Pripoveduje nam ... — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila —
19.05	Glhasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Majhni ansambli v Dlesnam ritmu — 20.15 Tedenski zunanje politični pregled — 20.30 Iz slovenske violinska literature — 21.02 Godala v ritmu
SOBOTA
1. februar
5.00—8.00 Dbbro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.10 do 6.15 Napotki za turiste — 6.20 do 6.35 Nadaljevalni tečaj an-gleščine —	6.45—6.50 Pregled
športnih prireditev za nedeljo
—	8.05 Prijetna zabava ob francoski glasbi — 8.55 Za šolarje
—	9.25 Z mladimi pevci po svetu —	9.45 Kitarist Charlie
Byrd in bosa nova — 10.13 Nekaj domačih — 10.35 Baskovske pesmi poje Komorni zbor Iz Pamplone — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —	12.05 Zabavna
glasba — 12.15 KN — 12.25 Zn stare ih mlade — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 do 14.33 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.15 Zabavna
glasba — 15.40 Obisk pri jeseniških železarjih — IG.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi In plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Poročila - aktualnosti doma Irt v svetu — 18.10 Zimske olimpijske igre — 18.30 Zabavna glasba — 18.45 Novo v znanosti
—	19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Staro In ndvo iz arhiva domačih peshli in melodij — 20.20 A. A. Milile: Gospod Pim gre mimo — 21.27 Sobotni ples — 23.05 Prijeten kohec tedna — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
NEDELJA
i. februar
6.00—8.00 Dobro jutro! (pl- , san glasbeni spored) — 6.30 do
6.35	Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 6.00 Mladinska radijska igra — 8.37 »Babica pripoveduje« — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. — 10.00 še porri-nite, tovariši... — 10.30 Matinejski koncert Orkestra RTV Ljubljana — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Solistična zabavna glasba — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.30 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Mednarodna evropska rad. oddaja »Glasba ne pozna meja« — 15 05 95 minut GershwinovC glasbe — ln.oo Humoreska tega tedna — 16.20. Domače melodije za nedeljsko popoldne — 16.45 Naš glasbeni avtomat — 17.05 Hammohd orgle — 17.15 Radijska igra —
18.05	Glasbena medigra — 18.10 Zimske olimpijske Igre — 18.30 Glasba iz znamenitih oper —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbe-
ne razglednice — 19-30 Radijski dnevnik — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Velika prijateljstva -—	22.10 Plesna
glasba 23.05 Iz sodobne slovanske glasbene ustvarjalnosti —
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje
PONEDELJEK
3.	februar
5.00—8.00 Ddbro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Nastopa Koroški akademski oktet — 8.25 Z vedro glasbo v novi teden — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pojeta mezzosopranistka Božena Glavako-va in baritonist France Langus
—	10.15 Dva domača virtuoza
—	10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 RKU
—	12.25 Lepe melodije — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem —
14.35	Naši poslušalci čestitajo ih pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 19.45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak dan za Vas
—	17.05 Glasbena križanka št. 9
—	18.00 Poročila - aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zimske olimpijske igre — 18.40 Irt-termezzo z godali — 18.45 Narava in človek — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik
—	20.00 Skupni program JRT -Studio Zagreb — 22.10 Glasbena medigra — 22.20 Skupni program JRT - Studio Beograd —
23.05	Literarni nokturno — 23.15 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
TOREK
4.	februar
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20 do
6.35	Začetni tečaj angleščine
—	8.05 Za ljubitelje operetnih
napevov — 8.35 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 8.55 Za šolarje — 9.23 Predstavljamo vam italijanski ansambel Franco Cerri — 9.45 »Zimska pesem« - Slovenski samospevi o zimi — 10.15 Češkoslovaška zabavna glasba — 10.40 Finale 1. dejanja Mozartovega »Don Juana« — 11.00 Pozor, nirhaš prednosti! —	12.05 Zabavna
glasba — 12.13 RKU — 12.29 Domače viže in napevi — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Dve simfonični pesnitvi
—	14.05 Za šolarje - Linhart in
slovensko gledališče —	14.35
Zb6r iž Barkoveij poje stare tržaške narodne pesmi — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan zti vas — 17.05 KOficert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila - aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zimske olimpijske Igre — 18.30 Plesni orkester RTV Ljubljana s svojimi solisti — 18.45 ,Na medharodhih križpotiih — 19.00 Obvestila —,
10.05	Glasbene razglednice —
19.30	Radijški dnevnik — 20.00 RedijsKn igra — 22.10 Glasbena medigra — 22.20 Skupni program trt - SturUn Sarajevo — 23 05 Georg FHodHch Handel: Ognjemet - suita
SREDA
5.	februar
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.20—6.35 Tečaj makedonskega jezika —
8.05	Jutranji divertlmento —
8.55	Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Glasba ob delu
—	10.15 Pesmi raznih narodov
—	10.45 Človek in zdravje —
10.55	Glasbena medigra — ll.oo Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 KN — 12.25 Popevke in plesni ritmi —
13.15	Obvestila in zAbavna glasba — 13.30 Koncertni plesi
—	14.06 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Popevke in melodije iz Sovjetske Zveze —
15.15	Zabavna glasba — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi slovenskih skladateljev — 16.Ofl Vsak dan za vas
—	17.05 Tako je igral Sergej Rahmaninov — 17.35 Iz fonoteke Radia Koper — 18.00 Poročila - aktualnosti doma In v svetu — 18.10 Zimske olimpijske igre — 18.30 Zabavha glasba — 18.45 Ljudski parlament
—	19.00 Obvestila — 19.05 Glas-* bene razglednice r- 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Dve partituri Primoža Ramovša — 20 30 Dva Italijanska skladatelja -dve francoski zgodbi — 21.30 Lepe melodije — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni akordi — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje

26. komuna: ŠMARJE PRI . JELŠAH
20.	SLOVENSKA BISTRICA
21.	DOMŽALE
22.	SLOVENJ GRADEC
23.	VRtlNIKA
24.	LAŠKO
25.	SLOVENSKE KONJICE
Kanada, Velika ^Britanija, Združene države Amerike, Zahodna Nemčija, Italija, Avstrija, Švica, Avstralija, skratka svet je dežela, ki pozna ROGAŠKO SLATINO po njenih steklarskih izdelkih, ki potujejo v svet, in po znamenitih, 300 let starih zdravilnih vrelcih, h katerim potujejo ljudje iz daljnih dežel. KOMUNA leži na meji med slovensko in sosednjo republiko. Njena značilnost je dvojezično sožitje, ki spleta proizvodne diagrame V industrijskih podjetjih, v turizmu in v splošnem načrtovanju nadaljnjega razvoja. Dvema akceptoma — industriji in turizmu — dajeta svojstveno obeležje še gozdarstvo in kme-tijsko-živinorejska proizvodnja, saj je ta predel Štajerske rodovitna, gričevnata pokrajina, ki preseneča z obilico svojih vsakoletnih sadov.
Gospodarsko, politično in kulturno središče komune je prijeten, značilen kraj — ŠMARJE PRI JELŠAH. Tu se srečajo magistrale, ki peljejo od hrvaške meje tja proti Celju, ki vodijo od Maribora mimo Rogaške Slatine in skozi Mestinje, znano les-no-gospodarsiko središče. Asfalt je približal sedež komune, steklarno in zdravilišče sosednjim komunam in republiškim centrom. Z asfaltom so porasle številke v diagramu družbenega standarda.
Družbeni standard pa je hkrati projekcija številk narodnega dohodka skozi uspehe v gospodarstvu komune: predlanskim 10 milijard in 400 milijonov, lani že 11 milijard in 836 milijonov — je številčni rezultat gospodarskih organizacij ob ocenjevanju skupnega dohodka. Pri tem je na prvem mestu kmetijstvo s predlanskimi 4,5 milijardami ih lanskimi petimi milijardami, pa industrija ter kmalu za njo trgovina, obrt, gostinstvo, gozdarstvo...
Skladno z delovnimi uspehi gospodarskih organizacij je rasel narodni dohodek: lani se je približal petim milijardam, z letošnjim Uštvar-Ijivim planom gospodarskih organizacij bo preseg pet milijard za 677 milijonov. V tem Vzponu Zaznamujemo ha posameznega prebivalca komune indeks 112,4 glede' na celotni dohodek v odnosu letos-lani, indeks 114,8 glede na vrednost družbenega . proizvoda in indeks 114,7 s poudarkom na narodni dohodek.
V tem razgibanem svetu številk je osnova za razmišljanje o 4626 učencih, ki obiskujejo šole razmeroma ustfezno stkanega šolskega omrežja. Gostota šolskih poslopij v primerjavi s številom prebivalcev pa vendarle ne Ustreza zdajšfijim zahtevam in osnovnim načelom šolske reforme. Večji del šolskih zgradb je staro preko pol stoletja; Stanovanja za prosvetli e delavce so maloštevilna. V teh dveh ugotovitvah je opravičilo občinske skupščine, ki dodeljuje iz leta v leto znatnejša sredstva za nadaljnji razvoj sodobnega šolstva. Konkretno: V tem letu je namenjeno 25 milijonov za izgradnjo novega šolskega poslopja v Lesičnem, 25 milijonov dinarjev j)a za prepotrebne adaptacije starih šolskih poslopij v komuni. Pri razdeljevanju sredstev za šolstvo, velja poudarek na denarju, ki ga vsako leto dodeljuje organizaciji mlečnih kuhinj, saj pomoč mednarodnega Rdečega križa pada iz leta v leto, materialna odgovornost občinske skupščine pa raste.
Pridobivanje znanja skupščina občine dopolnjuje s priporočilom: strokovnemu Izobraževanju morajo poklanjati Zlasti gospodarske organizacije dobršno mero pozornosti z izvedbo raznih seminarjev, tečajev in z nenehnim izpopolnjevanjem orga-
nizacije usposabljanja Ha delovnem mestu ter s smotrno politiko štipendiranja.
Komune!
I'. VELENJE
2.	IDRIJA
3.	JESENICE
4.	KRANJ
5.	KAMNIK
6.	SEŽANA
7.	NOVO MESTO
S. SEVNICA 9. LOGATEC
10.	NOVA GORICA
11.	GROSUPLJE
12.	MURSKA SOBOTA
13.	PTUJ
14.	TREBNJE
15.	METLIKA
18.	RADOVLJICA 17. RAVNE
IS. ŽALEC
19.	ŠKOFJA LOKA
Lani je bil dograjen v Šmarju pri Jelšah zdravstveni dom, ki predstavlja središče zdravstvene dejavnosti na področju komune. Zadostno razvito omrežje ambulant in zdravstvenih postaj omogoča letno okoli 88.000 pregledov, pri čemer dajejo zdravstveni delavci vse več poudarka preventivnemu delu. S tem zdravstvena služba ugodno vpliva na oblikovanje narodnega dohodka, saj je bil njen lanski delež nekaj nad 66 milijonov, letošnji pa se bo že približal 71 milijonom dinarjev. Pri formiranju tega dohodka seveda ne smemo prezreti vloge komunalne skupnosti zavarovancev, ki smotrno usklajuje dohodke zavoda za socialno zavarovanje z njegovimi izdatki.
S funkcijo zdravstva je seveda tesno povezano zdravilišče. Njegova osnovna značilnost je nedvomno v zdravljenju, hkrati pa vse bolj prizadevno uveljavlja nov pojem v turističnem gospodarstvu, tako imenovani zdraviliški turizem. Perspekti-
ven
Rogaška Slatina
Komuna
na meji, ki jo pozna svet
lil
ve za nadaljnji razvoj so na dlani: Udobnost zdraviliških poslopij s skoraj zadovoljivimi nočninskimi in restavracijskimi kapacitetami, urejena komunalna dejavnost, priročnost nekaterih služb, za primer pošta — so pogoj za dobro počutje obiskovalcev, ki Iščejo v Rogaški Slatini možnost rekreacije. Obenem pa je okolica Rogaške razgiban, slikovit svet mikavnih štajerskih domačij s sledovi davnih časov. Že samo grad Štatenberg je obiska vreden spomenik, ki zapusti nepozaben vtis v obiskovalcu. Hkrati pa je vsekakor prepomembna noVa asfaltna cesta, ki približuje Rogaško Slatino Celju kot križpotju spodnje in Mariboru kot križpotju zgornje Štajerske. Ob cesti je tu še železnica; kolikor je njen pomen za priliv turistov nekoliko manjši, toliko večji je njen pomen za gospodarske organizacije, ki ustvarjajo rta območju komune.
Zdraviliški sloves dopolnjujejo izdelki domačih steklarjev. Srečanje s steklarno pa pomeni srečanje z ljudmi, ki žive ob meji. V njihovih medsebojnih odnosih najde obiskovalec številne karakteristike enotnosti. Znan družbeni delavec je nekoč navedel kot primer za sožitje dveh narodnosti, kakršnega je spoznal v Rogaški Slatini, v tamkajšnjih gospodarskih organizacijah, v družbe-no-polltičnem delu, v šolah ter v ustanovah.
Podrobno opisovanje posameznih delovnih kolektivov in njihove proizvodnje nas V pričujoči reportaži seznani še z drugimi dejavnostmi in četudi velja prvotna domneva dominantnemu položaju steklarjev in zdraviliških delavcev; morda vselej v središču pozornosti, zrcalijo svoje odlike še druge dejavnosti komune in njeni kolektivi v ubranem ritmu oblikujejo pridobitnost Vseh tistih gospodarskih panog, ki zbližujejo vsakoletne gospodarske uspehe komune ŠMARJE PRI JELŠAH z uspehi ostalih slovenskih in jugoslovanskih komun.
Šmarje pri Jelšah
Barometer kupne moči in potrošnje
Komunalna banka Celje
ima svojo ekspozituro' tudi v Šmarju pri Jelšah. Njeno sicer obsežno poslovanje, saj je komunalna banka iz leta v leto izrazitejši ključ pri izvajanju politike investicij v gospodarske in negospodarske dejavnosti na svojem območju, karak-terizira organiziranost akcije varčevanja, ki je zlasti uspešna v delu z mladino. Banka organizira številne pogovore v šolah, med šolsko mladino in njenim pedagoškim kadrom, opozarja na uspešnost Vezanih vlog pri smotrhefn varčevanju, na koristnost varčevanja sploh, nagrajuje in drami zainteresiranost med mladim rodom za varčno življenje. V Začetku lanskega septembra je zabeležila Komunalna banka Celje na svojem območju ter na območju svojih poslovalnic že 43.000 vlagateljev, ki so imeli tedaj prihranjenih 2 milijardi in 718 milijonov dinarjev. Vsota je vsekakor Zrcalo kupne moči prebivalstva in njegove potrošnje, saj so hranilne vloge v čedalje znosnejšem ravnotežju s potrošniškimi krediti.
Kozje — spomenik 1235 padlim borcem NOB s KOZJANSKEGA — delo ak, kiparja Stojana Batiča

I
!
I
MILIJONI V IZKORIŠČENIH SEKUNDAH
Naslov STEKLARNE V ROGAŠKI SLATINI »BORIS KIDRIČ«
je znan' daleč doma in po svetu. Nekaj je v njem tradicije. več in predvsem pa v virtuoznosti dela. saj nosijo steklarski proizvodi Rogaške izrazit pečat individualnosti, ki nedvomno prekaša sicer industrijsko organizirano proizvodnjo.
Industrijska je poraba energije. Premog je zamenjalo težko olje. 2 tisoč 400 kg olja, razgretega na 110 Celzijevih stopinj, zadostuje pečem, v katerih nastaja 4000 kg tekoče steklene mase, za polnih 24 ur. Industrija so peči: sodobno opremljene z maksimalnim izkoristkom toplotne energije, ki dobesedno razžari kristal v živordečo gmoto. Od peči do ohlgjevalne komore pa je delo obrtniško — ročno oblikovanje!
Kadarkoli sem gledal steklarje, kako izvabljajo iz tekočega kristala domiselne oblike raznih predmetov stoterih funkcionalnosti, vselej sem obstal od začudenja. Pred- odprtim žrelom vsake peči je razporejena brigada. Delovna skupina. Začenja z vajencem in konča z mojstrom. Vajenec ujame na steklarsko pipo — malo več kot meter dolga votla jeklena palica, katere zgornji, z lesom prevlečen del se končuje v ustniku, spodnji del pa v tanki cevi
-	majhno količino raztopljenega stekla in jo izoblikuje v kroglico. Po njenem obodu enkomerno razporedi maso in odda pipo pomočniku. Pomočnik napihne kroglico do natanko določenih dimenzij. Pri tem opravilu dviguje in spušča pipo, jo obrača v desno in levo, skratka nenehno lovi ravnotežje s tekočo maso, ki se preliva po obodu krogle. Nato, ko je s svojo delovno fazo zadovoljen, izroči pipo drugemu pomočniku. Ta dopolni njegovo delo, zatem pa potisne kroglico v kalup. Ob kalupu sedi vajenec. Njegova naloga je, da lesen kalup — z natančnimi profili bodočega kozarca, čaše, vaze
—	zmoči v vodi, odpre polovici, ki sta na robu speti z gibljivim tečajem in spet sklene polovici v kalup, kakor hitro je v njem steklena masa. Zdaj pomočnik s sapo ter s pomočjo kalupa dokončno izoblikuje predmet. To »dokončno« zadeva samo zgornji del predmeta. V naslednji delovni fazi, ki je opravilo novega člana delovne skupine, s pinceto razpotegnejo spodnji del predmeta v nogo ali stojalo kozarca. Zdaj dobi čašo v roke mojster. V trenutku, ko jo položi na svojo obdelovalno mizo, mu pomočnik prinese nekoliko razbeljene mase na nogo v obdelavi, iz katere naposled mojster izoblikuje podstavek. Če preudarimo samo o podstavku, ki mora biti raven, zahtevanih oblik, precizno enakega oboda, enakomerno stopljen z nogo, primemo udolb-ljen, pa pomislimo pri tem na tisoč in več stopinj, ki jih ima steklena masa takrat, kadar se jo lahko obdeluje, potlej nam je razumljiva malone neverjetna veščina mojstrove roke, ki da predmetu dokončno obliko pred procesom brušenja, plemenitenja. Iz njegove roke prevzame predmet vajenec, ki ga odnese v ohlajevalno komoro.
Delo ob pečeh je živopisna sinhronizacija človeških rok. Do desetinke sekunde natančno, odmerjeno, krožijo steklarske pipe s predmetom v razni oblikovalni fazi iz rok v roke, od vajenca k pomočniku in do mojstra. Vsak, tisti trenutek, ko odloži pipo, že prevzame novo in začenja od početka svojo delovno fazo. Če bi kdorkoli od njih zastal, bi zastala veriga rok, če kdorkoli zamudi sekundo, je steklo ohlajeno in ni več primerno za obdelavo. Prav zategadelj tiče milijoni v sekundah ob pečeh, v ritmu dela. ki ne pozna predaha, v neuklonljivi vztrajnostjo steklarjev, ki so s svojo mislijo na delovnem mestu, zgolj na delovnem mestu. Od njihove proizvodne doslednosti so odvisni brusilci, je odvisna kvaliteta in količina, je odvisna vsakodnevna rea-lizacja tovarne.
Delu, po svojem načinu in s steklarsko pipo staremu 2200 let, velja zahvala za lani ustvarjeni celotni dohodek v podjetju, ki je dosegel milijardo 50 milijonov ter letošnjemu planu, ki predvideva z novimi pečmi doseči milijardo 225 milijonov dinarjev. Pri tem je bil lanski narodni dohodek te najmočnejše gospodarski organizacije v komuni 1050 Aiili.tonov, letošnji pa bo že za 250 milijonov presegel milijardo.
Ob tem steklarna povečuje svojo proizvodnjo votlega stekla od lanskih 870 na letošnjih 1128 ton. Skladno s temi številkami beleži tudi izvoz v letošnjem letu indeks 129 v primerjavi z lanskim. Sicer je izvoz steklarne »Boris Kidrč« za naše gospodarstvo zelo važen. Na zunanjih tržiščih si je kolektiv priboril ugled z dobro kvaliteto in rednimi dobavami ter je danes v izvo-. zu stekla postal pomemben činitelj, saj je steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina največji proizvajalec ročno izdelanega stekla v Evropi. Steklarna izvaža predvsem v Združene države Amerike, Kanado, Zahodno Nemčijo in Italijo. V letu 1960 so dosegli 750.000 dolarjev izvoza v letu 1961 za 100.000 dolarjev več, v letih 1962 in 1963 pa so obakrat presegli milijon dolarjev izvoza. Za
t k
Steklarna »BORIS KIDRIČ« Rogaška Slatina — desen. brusilnica
končujejo z zahtevnejšim brušenjem. So v oddelku, kjer vrisujejo v steklene predmete okrasne elemente, so v oddelku za skladiščenje, skratka: praktično delo pomeni gojencem dobršen del triletnega pouka.
Praksa pa ne zadeva zgolj, tehnologije proizvodnje. Izpopolnjena s teoretičnim poukom izoblikuje iz mladega proizvajalca samozavestnega upravljavca, organizatorja proizvodnje. Šolska skupnost, delavski sveti, svet doma in sveti učilnic — je zunanji videz šolske organizacije, ki seznanja gojence s popolno abecedo delavskega samoupravljanja, od gospodarjenja z osnovnimi sredstvi do delitve čistega in osebnega dohodka. Gojenci sami razporejajo svoje sklade; o nakupu športnih rekvizitov, o morebitni ekskurziji, izletu, o obisku kulturne prireditve sami odločajo in nič nenavadnega ni odločitev mladega kolektiva pred kratkim časom, da je iz svojega sklada dodelil svojemu članu, ki ga je prizadela elementarna nesreča, izdatno denarno podporo.
Po treh letih šolanja dobi gojenec spričevalo, da lahko opravlja steklarski poklic. Za zdaj zapuščajo
Steklarna »BORIS KIDRIČ« Rogaška Slatina — pri najnovejših pečeli za taljenje stekla
letošnje leto predvidevajo že okrog 1.400,000 dolarjev. Z dograditvijo obrata v Slovenski Bistrici pa bi izvoz steklarne »Boris Kidrič« že v naslednjem letu lahko dosegel 2 milijona dolarjev.
Tole povečanje bo kot rečeno še dopolnila rekonstrukcija obrata v Slovenski Bistrici. Tam proizvajajo lestenčno steklo, po že predvideni lokaciji in načrtih, ki so v izdelavi, bo tamkajšnji obrat že v naslednjem letu dosegel milijardo dinarjev v bruto dohodku. Njegovi novi proizvodni prostori bodo popolnoma avtomatizirani ter bo dobršen del proizvodnje namenjen strojni izdelavi razmeroma luksuznih kozarcev, ki z nekaterimi elementi spominjajo na ročno delo.
Končali smo z grobo izdelanim kozarcem. Vajenec ga je pplcžil na tekoči trak, ki pelje skozi sodobno ohlajevalno komoro. Odlika te komore je v postopnem ohlajevanju steklenega predmeta. Od ohlajevanja je namreč odvisna čistoča stekla. prozornost, lesk. Na drugi strani komore polagajo delavci že ohlajene kozarce v lesene zaboje. Od tod gre pot do avtomatskih strojev za obrezovanje vrha, topljenje roba, zatem pa do oddelka mojstrov, do bru-silnice.
Brez peči in tamkajšnjega dela ne bi bilo dela v brusil niči, toda brez brusilnice ne bi bilo tiste vrednosti posameznih predmetov, kakršno imajo doma in na tujem tržišču. V tem oddelku — ob obeh vzdolžnih stenah skoraj nepregledna vrsta nad brusilnimi aparati sklonjenih mož in žena, od katerih ima vsak najmanj 15 delovnh let, — nastajajo reliefne podobe v steklenih predmetih. Če so pri pečeh pomembne sekunde, gre tu za desetinke milimetra. Delo terja popolno koncentracijo in prepričan sem, da sta naš obisk y tem oddelku, opazila le tista dva delavca, s katerima smo izmenjali nekaj besed.
Surovine za proizvodnjo stekla in kristala je pri nas dovolj. Kvarč-ni pesek, alkalije, marmorna moka
— vsega tega dajo v zadostni meri domači odkopi (pri Novem mestu, kjer nastaja nova tovarna ravnega stekla!), le 6 odstotkov od celotne vložene vrednost; gre na račun, uvoza reprodukcijskega materiala.
Surovina je sicer baza za proizvodnjo, proizvodnja pa je odvisna cd ljudi. Rogaška slatina ima tradicijo, saj si podajata steklarsko pipo iz rok v roke oče in sin in sta obe narodnosti — Hrvati in Slovenci. saj leži Rogaška Slatina dokaj blizu republiške meje — enako " dovzetni za glažutarske veščine — vendar pa so dolga leta vztrajnega dela in poizkušanja šele čas, ki napravi iz vajenca pomočnika in iz pomočnika mojstra.
KAKRŠNA NAJ BI BILA — RESNIČNA TOVARNA
Smotrno razporejanje peči, hladilne komore, idealno urejen notranji transport tja do obdelovalnih strojev ter do brusilnice, pa do oddelka za v risanje okrasnih elementov, od vstopnega preddverja do obrata družbene prehrane — vse to predstavlja resnično tovarno kot učilnico INDUSTRIJSKE STEKLARSKE ŠOLE v Rogaški Slatini. Nedvomno: učilnico za praktični del pouka.
• V tej tovarni — ki s svojo proiz-x-od.njo zadostuje šoli za njeno vzdrževanje ter v manjši meri za nadaljnji razvoj — spoznavajo gojenci, fantje in dekleta iz raznih središč domače steklarske industrije, prve praktične pojme o veščini oblikovanja in plemenitenja steklarskih izdelkov. Že v prvem letniku spoznavajo stekleno maso: vsi trije letniki delajo pod nadzorom starih mojstrov ob pečeh, kjer nastaja osnovni izdelek. Poitlej jih srečamo v brusilni-cah, kjer začenjajo s preprostim,
Industrijsko šolo v Rogaški Slatini samo izučeni brusilci in steklopihači z ustreznim praktičnim in teore-•tičnim znanjem. Nadaljnji razvoj
P
r
MS*

M
ZDRAVILIŠČE — nova terapija v gradnji (gradi »Gradis« Celje) v Rogaški Slatini
rase steklarske industrije pa že nalaga upravi šole razsojanje o prepotrebni organizaciji šolanja še ostalih poklicev — predvsem za proizvodnjo ravnega, votlega, embalažnega in optičnega stekla, pri čemer velja poudarek sodobni strojni opremi in sploh tehnologiji — ter steklarjev * statusom tehnika.
Potreba utemeljuje namen Industrijske šole v Rogaški Slatini, de ustanovi oddelek za šolanje srednje-tehničnega kadra; trenutno odreja sredstva za gradnjo stanovanj za nove učne moči. Ta oddelek bi obisk tvalo 20 učencev letno, kar bi vsekakor zadostovalo za kritje vsakoletnih potreb steklarskih središč v Sloveniji. To načrtovanje Industrijska steklarska šola v Rogaški Slatini še dopolnjuje s kemjenim oddelk-kom celjske srednje tehnične šole, ki bo bržkone v svojih bodočih učnih programih vse bolj naklonjena tako Imenovani silikatni kemiji, ki je osnova za proizvodnjo stekla, emajla in keramike. Torej bi potemtakem lahko nudile ustrezno prakso: za keramiko Liboje, za a maji Celje in z« steklo — Rogaška Slatina.
VSELEJ
V	SREDIŠČU POZORNOSTI
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA proslavlja letos svoj 300. rojstni dan. Dogodku daje posebno obeležje pogled na stolpnico, ki po-sodoblja staro arhitekturo zdraviliških poslopij. Novi objekt predstavlja za Slatino dolgo želeno pridobitev.
Čemu je namenjen?
V	njem — imenovan je »Nova terapija« — bo urejeria popolna hidro in fizioterapija. Zdravstvena dejavnost — zdravljenje, diagnostika, balneoterapija, pomožna fizikalna terapija — bo organizirana na sodobni ravni ter bo ustrezala vsem zahtevam.
O oddelkih in napravah?
Ordinacijski prostori — za sedem zdravnikov ter ustrezno število medicinskih sester — bodo opremljeni s potrebnim instrumentarijem, primerni za sterilizacijo, previjanje, injekcije...
V	Novi terapiji bo urejen sta-cionarij za hujše primere bolnikov in v raziskovalne namene. Laboratorij za medicinsko kemijo bo dopolnjeval rutinske preiskave še z izvedbo dokumentacije zdravilnega delovanja prirodnih zdravilnih sredstev.
Diagnostični pripomočki, s katerimi bo razpolagalo medicinsko osebje: rentgenski aparat, elektro-kardiograf, gastroskop cystoskop ...
O funkcionalnosti centralnega kopališča?
Terapevtski posegi se poslužujejo raznih načinov zdravljenja: mineralne in ogljikove kopeli, ogljikove plinske in smrečne kopeli, pre-livne vodne tcrmoforje, delne kopeli za zgornje in spodnje ude, električne loke, blatne kopeli, podvodne masaže, ohlajevalne postopke, saune, Kneippov vodni postopek, električno aparatno terapijo —- aparati za kratkovalovno diaterijo, solux, višinsko sonce, zvočno zdravljenje, radar-terapevtski aparat, štiri celične kopeli...
V	tem poslopju bodo urejeni prostori za navadno /in za aparatno gimnastiko.
Več kot polmilijardna investicija, pri čemer je kolektiv zdravilišča udeležen z 51 odstotki lastnih sredstev (delno posojilo iz okrajnih sredstev!) vsekakor uvršča Rogaško Slatino med edinstvene zdraviliško-turistične centre. Trenutno ima Slatina na razpolago 1400 ležišč, v perspektivi bo domačim in tujim obiskovalcem na razpolago 2.500 postelj. Zdajšnje zdraviliške naprave še komaj lahko ustrezajo za terapijo ob obstoječih nočninskih zmogljivostih zavoljo zastarelosti in iztro-šenosti. Moderna terapija z novimi zdraviliškimi napravami pa bo zadovoljevala vse povečane potrebe pri perspektivnem povečanju nočninskih zmogljivosti.
300-letnica Rogaške Slatine in njehega zdravilišča bo potemtakem dostojno dočakana. Nova terapija je pridobitev, ki je v ravnotežju s slovesom Rogaške Slatine v Evropi ter hkrati v ravnotežju s številnimi tujimi in domačimi obiskovalci, ki skozi leto in dan iščejo zdravniško pomoč ob znamenitem vrelcu.
INDUSTRIJSKA STEKLARSKA ŠOLA v Rogaški Slatini — učenci se pod vodstvom strokovnjakov pripravljajo za pihalce stekla
Zdravilišče Rogaška Slatina — družabni prostori, klub in čitalnica v Zdraviliškem domu. Za svoje goste skrbi še v hotelih: Styria, Strossmayerjev dom. Boč in Zagrebški dom
.lxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xvxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxx\\xx\xxx\xxxxxx\xxxxxvxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xx\x\xx\xvxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxvv\xxxxxxxxxxxxxxxxxx>
DELAVSKA ENOTNOST - St. 4 - 30. januarja 1964
^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX-CXXXXXXXXXXV<XXXXXXXXX-*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX|
GOST1NSKO-
TURISTIČNI
DIAGRAMI
Tesno ob zdraviliškem turizmu turizmu je gostirtško-turističho gospodarstvo, ki ga predstavlja GOSTINSKO PODJETJE ROGAŠKA SLATINA. Naslov je popoln, saj ima to podjetje v oskrbi 11 hotelov in depandans na območju mesta. Lani je doseglo podjetje svojevrsten rekord: zabeležilo je 48.000 inozemskih nočnin, skupno Število nočitev pa je preseglo 236.700.
Obe številki, ki ju lahko še dopolnimo z letos predvidenim prometom 267 milijonov ib 100 tisoč, nedvomno opozarjata na očitno utemeljeno potrebo po povečanju hotelskih in restavracijskih zmogljivosti. Se* demletni plan podjetja pripoveduje o dveh novih hotelih in vse tako kaže, da bodo temelji Za prvega že izgrajeni v letošnjem letu. Ob novih pa seveda odmerja podjetje znatna sredstva za obnovo starih, saj je med njimi lepo število takšnih, ki ne ustrezajo po svoji notranji ureditvi okusu tujih in domačih gostov. Te investicije v prihodnjem letu dosegajo 70 milijonov, pri čemer je lastna udeležba gostinskega podjetja 19 milijonov.
V prid potrebni naglici pri razvoju ter modernizaciji gostinskega omrežja govori tudi nesezonski značaj Rogaške Slatine, saj se v njej mude gosti in seveda okrevanci zavodov za socialno zavarovanje skozi leto in dan. Res, v poletju so diagrami obiskov nad vsakim povprečjem, lahko pa bi dosegali dostojen nivo tudi pozimi, če bi bili vsi hoteli opremljeni s centralnim ogrevanjem.
A ne zgolj zdravilišče, ki predstavlja dobršen del privlačnosti, tudi okolica Slatine, pestrost pokrajine, vrsta drobnih znamenitosti od folklore do starih gradov, raznolikost divjadi, so odprte karte v rokah go-stinsko-turističnih delavcev in delovnega kolektiva domačega gostinskega podjetja. Te pa predstavljajo pomemben element v razsoji o nadaljnjem razvoju gostinstva in turizma kot panoge, ki predstavlja nepogrešljivo postavko v narodnem dohodku komune Šmarje pri Jelšah.
V POSLOVNEM SREDIŠČU
Tam, kjer je sedež komune, združuje GOSTINSKO PODJETJE
ŠMARJE PRI JELŠAH devet manjših gostinskih obratov, ki so raztreseni na območju Občine. Značaj teh obratov je za zdaj še v Uslugah bežnim obiskovalcem in se morda gostišče v Podplatu še hajizrazitejše uvršča med gostišča s turistično dejavnostjo. Podjetje Ustvarja letno okoli 200 milijon*” prometa.
POGOVORI Z DALJNIMI MESTI
PTT služba v Šmarjah pri Jelšah razpolaga z 1 medkrajevno In s SO lokalnimi, Rogaška Slatina pa s 3 medkrajevnimi ter z 20 lokalnimi priključki. Pomembnost te službe karakterižira gospodarsko-politično obeležje Šmarij kot centra komune In seveda zdravilišče in gostišča V Rogaški, kamor prihajajo ljudje iz raznih dežel. Iz obeh krajev je možen pogovor s kateremkoli mestom. Sedemletni plan PTT Celje predvideva s polmilijardno investicijo 100-odstotno 'povečanje pogovornih Zmogljivosti na svojem območju, tako tudi v Šmarjah pri Jelšah In v Rogaški Slatini, kjer ima svoji delovni enoti.
RAZLIČNOST
VSAKDANJE
POTROŠNJE
Ne zgolj potrošnja vsakdanjih dobrin domačinov ter njihova rastoča kupna moč, pač pa V prečejšnji meri turištična razgibanost kraja narekuje delovnemu koletivu trgovskega podjetja »jelša« s centrom v Šmarju pri Jelšah izredno razgibano poslovno politiko, saj ima opravka z različnimi željami, potrebami.
Temelj te razgibanosti je nedvomno razmeroma gosto spleteno omrežje specializiranih trgovin. Med njimi so trije lokali v Šmarju pri Jelšah: »Živila«, »Veriga« in »Tekstil«, sedem v Rogaški Slatini: »Boč«, »Turist«, »Delikatesa«, »Galanterija«, »Dom«, »Takalče« in »Steklar«, šest lokalov ima »Jelša« v Rogatcu: »Donat«, »Center«, »Obutev«, »Samopostrežba«, »Konfekcija« in »Izbira«, dve samostojni trgovini stav Kozjem: »Potrošnja« in »Obutev« ter dve V Bistrici ob Sotli: »Prehrana« in »Merkur«. Obenem pa dopolnjuje navedeno omrežje še 28 poslo-Valnič v manjših krajih komune, katerih funkcija je v približevanju blaga široke potrošnje vsakdanjim potrošnikom.
Gostinsko podjetje Rogaška Slatina — v hotelu SLOVENSKI DOM. Njegovi domovi so še: Ljubljanski dom, Slatinski dom, Beograjski dom, Trst, Soča, Bohor in Turist ter gostinska obrata Sonce in Pošta
Pot do finalnih proizvodov, ki jih bo že letos za 100 odstotkov več kčt lani, pri tem bo število zaposlenih za 12 odstotkov višje, zadeva ob nujnost manjših rekonstrukcij in sploh modernizacije strojne opreme v obratu. Polnojarmeniki naj bi v bodoče služili predvsem .potrebam lastne proizvodnje in za potrebe domačinov, strojne delavnice za proizvodnjo lesne galanterije in šolskih klopi, šolske opreme, pa naj bi bile opremljene z vsemi potrebnimi stroji za moderno, industrijsko proizvodnjo. Na sedežu podjetja v Šentjurju z razumevanjem ocenjujejo možnosti nadaljnjega razvoja obrata »Bohor« v Mestinju kot tudi možnosti dobre prodaje njegovih proizvodov v tujini. Lani jo obrat izvozil 36 odstotkov svoje celotne proizvodnje, pri tem pa še ni izkoristil vsega povpraševanja na tujih tržiščih.
Okoli 24 milijonska investicija v zdajšnje prostore obrata »Bohor« V Mestinju predstavlja sicer začasno rešitev in obeta ugoden vzpon proizvodnje r— proizvodnja pisarniškega in Šolskega pohištva bo dosegla letos v odnosu na lani Indeks 184, ostali finalni izdelki pa indeks 111. Plan za leto 1964 nas potemtakem seznanja s 30-milijonsko vrednostjo prvih in 50-mllijonsko vrednostjo drugih finalnih proizvodov.
Interes občinske skupščine in 135-članskega delovnega kolektiva^ pa sega dlje:
Gostinsko zdraviliški objekti v Rogaški Slatini
2e sama Imena pripovedujejo o izčrpnem spisku raznega blaga, ki ga posreduje trgovska hiša »Jelša« potrošnji, saj dobi kupec v njenih ^prodajalnah vse, od živil do obut-^ve, od konfekcije do železnine in do kuriva.
»JELŠA« — trgovina z 48 poslovalnicami, je rezultat smotrne integracije. Kot močan kolektiv trenutno načrtuje prepotrebno modernizacijo nekaterih svojih lokalov, obenem pa gradnjo veleblagovnice V Rogaški Slatini, za kar je že zagotovljena lokacija in je podjetje že naročilo izdelavo načrtov. Del sredstev pa namenja »JELŠA« trgovini v Rogatcu, ki je pomembno središče hrvaškega in slovenskega življa tik na meji med obema republikama.
Podjetje je doseglo lani preko 1.394 milijonov prometa, letos bo promet približalo 1.630 milijonom; pri tem bodo skladi trgovine že presegli vsoto 25 milijonov dinarjev. Rast prometa v podjetju je vsekakor v močni odvisnosti od rasti kupne moči prebivalstva in od večanja števila vsakoletnih obiskovalcev Rogaške Slatine. Odvisna je pa tudi — zatrjujejo v podjetju — od izbire blaga v posameznih trgovinah in seveda od načina ponudbe, ki mora biti prilagojen kupčevemu prostemu času. Ta sodba pa govori v prid namenu podjetja, da uvaja samopostrežni in samoizbirni sistem prodaje in kjer je le možno neprekinjeni delovni čas.
PRISTOPNOST
TRGOVINE
»BOROVO«
Druga specializirana trgovina z obutvijo nosi naslov znane jugoslovanske tovarne »BOROVO«. S cenenimi proizvodi, ki niso za preveč razvajen okus, predstavlja v komuni trgovski lokal, ki ga vsak domačin rad obišče, ko odloča o nakupu čevljev. Obenem z obutvijo pa posreduje »Borovo« potrošnji še razne gumarske proizvode in je v komuni pravzaprav edini oskrbovalec potrošnje s temi proizvodi.
OD KVANTITETE V KVALITETO KONČNIH IZDELKOV
Med Smarjam pri Jelšah in Rogaško Slatino leže Mestinje, kjer ima svoje proizvodne prostore LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT »BOHOR« — z upravnim sedežem v Šentjurju pri Celju.
Za obrat sta značilni dve dejavnosti: žaga in proizvodnja končnih izdelkov. Vendar pa postaja proizvodnja končnih izdelkov ■— obrat je
razsoja velja skorajšnji izgradnji novega objekta mizarnc, za katero je strojna oprema že delno nabavljena. Celotna vrednost tega objekta z opremo dosega 84 milijonov dinarjev. Celotni dohodek bo po opravljeni rekonstrukciji v perspek-
tivnem obdobju glede na leto 1963, ko je znašal 234 milijonov, porasel na 500 milijonov, kar predstavlja povečanje za okoli 114 odstotkov. To povečanje pa ne gre v tolikšni meri na račun fizičnega obeležja proizvodnje, kolikor je rezultat predvidenih strukturnih sprememb same proizvodnje, premišljen prehod na proizvodnjo finalnih proizvodov.
Strukturna sprememba pa terja spremembo surovinske baze. Obrat bo zmanjšal proizvodnjo žaganega hrastovega lesa na indeks 66,7, žaganega lesa bukve na indeks 51,7, povečal pa bo proizvodnjo žaganega lesa igralcev na 250 ter ostalega žaganega lesa na 150, pri čemer bo njegova celotna poraba hlodovine in sploh lesa za kakšnih 12 odstotkov nižja v letošnji proizvodnji v primerjavi z lansko. Zmanjševanje surovinske osnove v korist proizvodnih diagramov je vsekakor V skladu s prizadevanjem gozdnega gospodarstva, da ohrani primerno ravnotežje med vsakoletnim prirodnim prirastkom in izsekom lesne mase.
DOLGO ČASA PRIČAKOVANA ODLOČITEV
Izgradnja BENCINSKE ČRPALKE »PETROL« je bila dolgo časa težko pričakovana odločitev podjetja »Petrol«, ki je zgradilo v Rogaški Slatini, ob njenih zapadnih vratih, soliden objekt za prodajo goriva in maziva. Ta objekt je povezan z izgradnjo asfaltne ceste Rogaška Slatina—Celje. Prepotreben tujskemu prometu, saj Obiskujejo Rogaško Slatino številni motorizirani turisti, vsekakor odlično dopolnjuje domačo potrošnjo goriva, saj je v komuni vse več motorjev in avtomobilov.
SMOTRNO
IZKORIŠČANJE
GOZDNEGA
BOGASTVA
Gozdno gospodarstvo Celje s svojima obratoma v Podčetrtku in v Rogaški Slatini predstavlja odgovornega oskrbovalca razsežnega gozdnega kompleksa — ki daje letno okoli 50.000 kubičnih metrov lesne mase kot prirastek — na katerem je okoli 6400 gozdnih lastnikov. Skrb GG za gozd se kaže v izgradnji gozdnih komunikacij, predvsem pa v investicijah v mehanizacijo ter orodje — v. Podčetrtku dograjuje logarnico v vrednosti, 13 milijonov — kot intenzivnemu podružbljanju gozdnih površin, saj je GG Celje sklenil lani blizu 1000 pogodb za zasebniki.
LI BOHOR Šentjur pri Celju »OBRAT MESTINJE« — pri krožni žagi
V novi sodobni trgovini trgovskega podjetja »JELŠA« v Šmarju pri Jelšah
PESTRA IZBIRA IN CENENO BLAGO
Poslovalnica tržiške industrije Obutve »PEKO« v komuni Šmarje pri Jelšah je potreben trgovski lokal, saj je njegova ponudba prilagojena okusu in potrebam domače potrošnje, razmeroma pristopne cene posameznim proizvodom pa povsem zadovoljujejo kupno moč prebilva-stva. Poslovalnica sproti zasleduje želje in okus potrošnje ter vsak mesec naroča v tovarni blago, ki ne obleži na policah.
specializiran za izdelavo šolske opreme in drobne lesne galanterije — vse bolj pomembna za kolektiv. Doslej je obrat upošteval le kakšnih 900 kubičnih metrov zrezanega lesa kot surovino za nadaljnjo industrijsko obdelavo, v tekočem letu namerja preusmeriti v proizvodnjo končnih izdelkov že 1500 kub. metrov, v letu 1970, ob kohcu 7-letnega plana, pa že 2500, pri čemer velja poudariti, da je lesne mase, hlodovine, iz leta v leto manj in je obrat lani predelal okoli 4000 kub. metrov. S preusmeritvijo proizvodnje z upoštevanjem pomanjkanja hlodovine si obrat v Mestinju utira pot iz kvantitete polfinalnih izdelkov, v kvaliteto finalnih proizvodov.
I
I
LI BOHOR Šentjur pri Celju »OBRAT MESTINJE« — debelinski skobelni stroj povečuje proizvodno šolske opreme in galanterije za izvoz in domači trg
Z



«,r
i1 ifeSs.


PREDVIDENA RAST ROGAŠKE SLATINE IN KOMUNE ŠMARJE PRI JELŠAH
S tendenco zmanjševanja materialnih stroškov, števila delovne sile, hkrati pa s tendenco, povečevanja celotnega dohodka ter seveda deleža pri. narodnem dohodku kot tudi osebnih dohodkov zaposlenih, se nam predstavjla domače SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ROGAŠKA SLATINA. Podjetje ne opravlja svojih storitev samo na območju občine Šmarje pri Jelšah, pač pa tudi še v nekaterih drugih krajih celjskega okraja.
Karakteristika njegovega prizadevanje je v uvedbi mehanizacije. Letošnjih 24 milijonov dinarjev, namenjenih nakupu strojev, predstavlja znatno olajšavo pri nadaljnjem uresničevanju planskih nalog. Obenem pa predstavlja mehanizacija za kolektiv ugoden vpliv na zmanjševanje fluktuacije, ki je za zdaj še tipična za vsa naša gradbena podjetja. 350-članski delovni kolektiv' je sicer v precejšnji meri vezan na svoje matično podjetje, raztresenost posameznih gradilišč pa vendarle oddvaja posameznike od celote.
Potemtakem je umevno, da podjetje izvaja vsa večja in .pomembnejša gradbena dela na območju občine, z viškom delovne sile in mehanizacije pa se uveljavlja v gradbeni operativi pri ponudnikih v sosednjih komunah.
Letošnji plan podjetja v primerjavi z lanskim:
	1963	1964	indeks
	milij.	milij.	
celotni dohodek	546	555	101,6
materialni			
stroški	277	275	99,2
narod, dohodek	261	270	103,5
čisti dohodek	179	187	104,2
povprečje			
zaposlenih	350	320	91,4
Število zaposlenih.		ki dosega v	
sezonskem času znatno višji diagram, je računano v povprečju, saj je podjetje kot gradbena industrija vezano predvsem na poletne mesece, kar zadeva proizvodnjo. Na povečanje stalno zaposlenih vpliva skrb podjetja za stanovanja. Letos daje kolektiv' temu namenu 11 milijonov. Poglavitna skrb podjetja pa velja premestitvi delavnic ter skladišč iz centra Rogaške Slatine na ustreznejše mesto, kjer bo podjetje lahko dogradilo večje proizvodne in skladiščne prostore.
SPECIALIZACIJA DVEH MIZARSKIH OBRATOV
Rogatec in Rogaška Slatina združujeta dva svoja mizarska obrata pod enotnim naslovom »MIZARSTVO« ROGAŠKA SLATINA. Prvi obrat je specializiran za proizvodnjo stavbnega pohištva, drugi pa predvsem sobne pohištvene opreme. 40 članski delovni kolektiv predvideva v letošnjem letu za 17 odstotkov povečati plan proizvodnje.
POSLUH ZA POTREBE PREHRANSKE INDUSTRIJE
Pralni, polnilni, zamašilni in podobni stroji za potrebe domače živilske industrije so proizvodi STROJNEGA PODJETJA »ROSLA« v Rogaški Slatini. Z letošnjim letom podjetje počasi opušča dosedanji obrtniški način proizvodnje in začenja z industrijskim, kar mu omogoča razmeroma dobro izpopolnjen strojni park. Ta prehod predstavlja v skupnem dohodku podjetja 45 odstotkov več kot lani, 70 milijonov, katerih odstotek je vsekakor pomembna postavka v oblikovanju narodnega dohodka komune. Razširjena proizvodnja odpira vrata podjetja novi kvalificirani delovni sili, perspektive podjetja glede na plasma njegovih izdelkov pa govore v prid novogradnji, nekje izven turističnega centra Rogaške Slatine.
ZMOGLJIVOSTI IN POVPRAŠEVANJE
Obrtno podjetje PEKARNA IN SLAClCARNA »ROGAŠKA SLATINA« s svojim 110-milijonskim letnim prometom še komaj dohaja potrebe široke potrošnje, zlasti v času visoke sezone. Zato je upravičeno pričakovanje delovnega kolektiva, da v predvideni novograd-
Sodobni stanovanjski bloki v Rogaški Slatini, ki jih gradi SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ROGAŠKA SLATINA
nji znatno poveča svoje kapacitete, nov obrat pa opremi s sodobnimi pekarskimi in slaščičarskimi stroji
UVELJAVLJANJE
PRAVE
SERVISNE
DEJAVNOSTI
Znano prehajanje podjetij storitvenega obeležja v podjetja proizvodnega značaja, kot vse kaže, prekinja KOMUNALNI ZAVOD ROGAŠKA SLATINA, ki se s sedmimi obrtno komunalnimi gospodarskimi organizacijami ter š stanovanjsko skupnostjo na območju občine zavzema za storitveno (uslužnostno) dejavnost v pravem pomenu besede.
Zavod združuje malone vse dejavnosti obrtno-komunalnega pomena ter posluje neposredno z individualnimi naročniki, na področju stanovanjske izgradnje pa je za njegovo poslovanje značilna pogodbena dejavnost, ki nedvomno ugodno vpliva na potek gradenj.
Razmeroma kratko obdobje poslovanja podjetja že beleži ugodne poslovne rezultate. Lani je ustvaril 164-članski delovni kolektiv nad 200 milijonov v skupnem dohodku, letos povečuje finančno realizacijo za 5 odstotkov. Kolektiv — značilno združenje raznih specializiranih poklicev — ob svojih razpoložljivih skladih razsoja o prepotrebnem povečanju proizvodnih in upravnih prostorov, o nabavi prepotrebne strojne opreme in ne naposled o obratnih sredstvih, ki mu za zdaj še ne omogočajo bolj razgibane dejavnosti za potrebe večjega števila naročnikov.
štvu 115, v živinoreji 117 ter v predelavi 115. Indekse dopolnjuje prizadevanje zadruge pri povečanju svojih zemljišč. Že letos bo njena agrotehnika obdelala 836 hektarov kmetijske obdelovalne površine, 432 ha pašnikov in travnikov, 20 ha vinogradov, malone 200 ha sadovnjakov in 186 hektarov njiv ter vrtov.
Vrednost lastne proizvodnje bo letos porasla za 25 odstotkov v primerjavi z 10-odstotnim porastom celotne kmetijske proizvodnje v komuni. S tem bo zadruga realizirala za 10 odstotkov višji dohodek.
Razmeroma visoke številke zadruga utemeljuje s svojim gospodarskim planom:
poudarek daje smotrnejšemu izkoriščanju njivskiti površin, setvi žitaric na večjih kompleksih, razširitvi hmeljskih nasadov in nekaterih vrtnin ter povečanju površin črnega ribeza.
V sadjarstvu pripoveduje o pri-
S to proizvodnjo je dosegel obrat v Kozjem presenetljiv uspeh. Z letošnjim planom povečuje celotni dohodek v odnosu na lani za 60 odstotkov, narodni dohodek za 45,7 in čisti dohodek za 43,9. V tem povečevanju, kar ima osnovo v povpraševanju na domačem in na tujem trgu, je temelj za predvidevanja delovnega kolektiva, da že v prihodnjem letu začne z uresničevanjem svoje dolgoletne želje, z izgradnjo novega objekta. Pri tej izgradnji, ki bo veljala okoli 55 milijonov, bo kolektiv v precejšnji meri sodeloval z lastnimi sredstvi, hkrati pa kaže za izgradnjo popolno razumevanje tudi občinska skupščina, ki bo dopolnila morebitno vrzel v investiciji s kreditom iz svojega investicijskega sklada.
Z izgraditvijo novega objekta bo mogoča popolnejša urejenost tehnološkega procesa v prid ugodnejšim delovnim pogojem, predvsem pa v korist kvalitete ter izbire končnih iz-
»METKA« Celje OBRAT KOZJE — v oddelku za konfekcijo
OBETAJOČI INDEKSI V KMETIJSKI PROIZVODNJI
Izrazito obeležje komuni Šmarje pri Jelšah daje kmetijska, živinorejska in sadjarska proizvodnja. Pečat temu obeležju pa KMETIJSKA ZADRUGA ŠMARJE PRI JELŠAH s svojimi desetimi ekonomskimi enotami ter s tremi obrati s samostojnim obračunom. Indeksi povečanja proizvodnje v letošnjem gospodarskem letu v odnosu na lansko prijetno presenečajo:	v poljedelstvu
145, v sadjarstvu 242, v vinogradni-
KMETIJSKA ZADRUGA ŠMARJE PRI JELŠAH — v Virštanju je KZ povečala površine vinogradov in nasadov črnega ribeza (pod snegom)
pravi tal za nadaljnjih 60 hektarov plantažnih sadovnjakov, njen letošnji pridelek pa bo znatno večji s pridelkom plantaž jablan v Skrbniku, Rogatcu in Kostrivnici. Ob koncu sedemletnega plana bo razpolagala zadruga s 500 ha sadovnjakov.
Znaten napredek napoveduje v živinoreji s smotrnejšim izkoriščanjem hlevskih zmogljivosti in z intenzivnejšim pitanjem mlade govedi. V tonah predvideva zadruga naslednje uspehe: v letošnjem letu skupno govejega in prašičjega mesa ter perutnine — 517 ton, kar je za 22 odstotkov več kot lani. Glavni delež pri tem povečanju gre na račun govedi, saj namerava zadruga dopitati za 29 odstotkov več kot lani. Naposled je še omembe vredna lastna proizvodnja sadnih sokov, ki bo v letošnjem letu dosegla indeks 175 glede na izvoz, črnega ribeza z indeksom 160 in hmelja z indeksom 110.
Z nakupom novih traktorjev in ustreznih priključkov bo v letu 1964 zabeležila zadruga že 1 traktor na 390 ha obdelovalne površine v privatnem sektorju, oziroma na 40 ha obdelovalne površine v družbenem sektorju, kar za tamkajšnje delovne pogoje povsem zadovoljuje. Pomanjkljivost v mehanizaciji so edinole kombajni, ki jih pa zadruga namerava kupiti še pred letošnjo žetvijo.
RAZSODNO
IZKORIŠČANJE
STROJNIH
ZMOGLJIVOSTI
Statve, ki so osnova za proizvodnjo v obratu Kozje industrijskega podjetja »METKA« iz Celja, res niso najmodernejše. Vendar še zmerom služijo delovnemu kolektivu obrata, ki predstavlja za komuno vse donosnejšega oblikovalca narodnega dohodka.
Ne zgolj .proizvodnja bombažnih tkanin, predvsem domiselna uvedba specializirane konfekcije, je 'uvrstila obrat med pozornost vzbujajoče industrijske proizvajalce. Neustreznost zastarelega strojnega parka jn poslopja, katerega gradnja ni najbolj prilagojena tovarniški proizvodnji, je obrat potemtakem dopolnil z industrijsko konfekcijo — s proizvodnjo posteljnega perila, žepnih robcev itd.
delkov. Glede na leto 1963 bo po predvidevanjih dosegel celotni dohodek v letu 1970 indeks 245, kar bo vsekakor zadovoljiv delovni uspeh, obenem pa bo naslov obrata »Metka. Kozje« predstavljal za tamkajšnje prebivalstvo, predvsem za žensko delovno silo, zanesljiv vir osebnega dohodka.
PRED
IZGRADNJO
NOVEGA
OBRATA
Med najmočnejša obrtna podjetja v komuni sodi podjetje »OBLAČILA« ROGAŠKA SLATINA, tako po svojem obsegu poslovanja kot po vsakoletni finančni realizaciji.
Podjetje izdeluje predvsem konfekcijo in tapetniške izdelke. Vrednost njegove proizvodnje dosega v letu 1963 384 milijonov dinarjev, pri čemer so do kraja izkoriščene njegove proizvodne zmogljivosti in je produktivnost delovnega kolektiva na Zadovoljivi ravni. Povečanje poslovnega uspeha, ki ga zagotavlja dobro organizirana nabavno-prodaj-na služba v podjetju, in naklonjenost tržišča za njegove izdelke, je potemtakem odvisno od razširjene reprodukcije, ki zadeva ob nameravano novogradnjo — poslovnega objekta.
Gradnja naj bi bila razdeljena na več delovnih faz. Investicija v prvo fazo — 50 milijonov — bo letos realizirana. pri čemer je lastna udeležba podjetja 22 milijonov. Objekt naj bi bil predvidoma dograjen do leta 1968. Skladno z dograditvijo velja pozornost delovnega kolektiva še obnovi strojnega parka in sploh modernizaciji tehnologije, ki naj v končni fazi spremeni obrtniško obeležje v industrijsko.
Povpraševanje na trgu omogoča proizvodnjo v dveh izmenah in bo število članov delovnega kolektiva, pretežno ženska delovna sila, v novem proizvodnem prostoru že 160. Pri tem velja poudariti trenutno organizacijo proizvodnje, ki zahteva kvalificirane delavke, povsem usposobljene za delo na določenem delovnem mestu, v proizvodnji konfekcije.
KZ ŠMARJE PRI JELŠAH — moderna sušilnica za hmelj v Kozjem
!
AV\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\>N\\\\\\NNN^Vi\\\V\>\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\>\V\\\\\\V\V\^^
KONFEKCIJA »OBLAČILA« Rogaška Slatina — v šivalnici