3 nč. 31. številka. Izdanje za petek 13. marca 1896 (v Trstu, v četrtek zvečer dne 12 marca 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden v ftestilt \i-danjib ob torkih, četrtkih in flobotnh. Zjutranje izdanje izhaja ol> fi, uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje »tane : /.a .tedenmesec . f. 1.—, i/.ven Avstrije f. l.Jtf za. tii niesec . . „ 3.— * „ „ 4,o0 7.a pol leta . . „ 6.— » * n r.a vhp loto . . , 12.- , » Naročnino je plačevati naprej ns naročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. PoHamićne Številke se dobivajo v pro- dajsilnic&h tol>aka v Irmtn po 3 nvi-.. i7,\ f»n Trat A po 4 nvč. EDINOST Otfliisi s« račune po tnrifn v petitu; sft naslov.' z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana osrnrrnire in j^vne zahvale, do-t-iftči oglasi itd, se računajo po pogodbi, Vni dopisi naj ao pošiljajo urodniitva *. ulica Caserma »t. 13. Vsako piamo mora biti frankovano, ker uefrankorana ae u* ■prejemajo. Rokopini se ne vračajo. Naročnino, reklamacij' in oglase »prejema it\yr aviiiitvo ulica Molino p'.t-eolo hir. 3. II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprt« rekUina ciie io prosto poitiiitm. cs ■ ko. ,t edinosti J« mmi". Ali deželna ali narodna avtonomija?! Mi smo od nekdaj opaževali iskrenim obžalovanjem, da večina odličnejih krogov slovenskih — zlasti vodilnih krogov — ali namenoma prezirajo to vprašanje, ali pa ne poznajo dalekosežne važnosti istega. Nekako prezirljivo in od gori doli so zrli na vsacega, ki je zastavljal svojo besedo za tako „sanjarijo", kakoršna je — seveda po mislili teh krogov — narodna samouprava. Kakor je nezmiselno samo na sebi, vendar je gola reBnica, da so izvestni možje, ki so bistrim svojim pogledom v bodočnost pogodili že davno, da je le v narodni samoupravi iskati garancij za kulturni razvoj in narodno bodočnost Slovencev, da so ti redki možje zašli na glas napetih ,radikal-cev". Ko, ako je res, da je zahtevanje po narodni samoupravi „radikalno*, potem pa že moramo reči, da mora vzeti nase odij „radikalstva" vsakdo, ki se hoče nazivati slovenskim rodoljubom. A od kodi je to, da mnogim našim veljakom tako ne-Ijubo zveni na ušesa pojm narodne samouprave ?! Vzrok temu je deloma v slepem servilizmu do vladnih krogov, kojim se vidi sakrosanktna sedanja uredba države po provincijali, ne gledć na narodnost prebivalstva teb poslednjih ; deloma pa tudi v tisti kouiodoosti, ki se najraje giblje v starih izvoženih potih. Beseda avtonomist (pristaš samouprave) je zvenela od nekdaj kaj simpatično nam Slovencem, zlasti zato, ker označuje dijametralno nasprotno od onega, za kar so se toli trdovratno borili naši nemškoliberalni nasprotniki: za centralizem, to je za osredotočanje vse moči in oblasti v središču države in za obsodbo posamičnih pokrajin v (popolno obnemogloat nasproti državni oblasti. Avtouomisti smo se torej nazivali že zato, ker so bili naši nasprotniki centralisti. A ker so naši zavezniki v borbi proti centralizmu — zlasti češko plemstvo in nemški konservativci — deželni avtonomisti, to je zagovorniki kolikor le možno razsežne kompetencije sedanjih provincij, menili PODLISTEK Sličica iz tržaškega življenja. Spisal Anton Zaje. Ime mu je Francesko X. in, če se ne motim, bil je rojen v mali italijanski vasici, nekje v sredini Kalabrije. V laui mladosti obiskoval je nekoliko let domačo ljudsko šolo, potein pa ga je njegov oče dal nekemu čevljarju, da se priuči rokodelstvu. Ko je prebil svojo učituo dobo, podal se je v svet, kakor pregovor pravi: s trebuhom za kruhom, ter se dlje časa potepal po svoji domovini. Vidč pa, da mu ne gre tako, kakor bi sam rad, prekoračil je pred dvajsetimi leti italijansko mejo ter jo konečno primahal v naše tržaško meato: bosonog, raztrgan in lačen. Tu mu je ugajalo izvrstno, kajti našel je dosti svojih rojakov in somišljenikov, kateri so ga tudi podpirali in — ker ni imel posebnega veselja do rokodelstva —, ga slednjič pripravili v službo v nekem večjem zavodu tržaškem. Sprejet je bil namreč kakor pisar. Francesko sicer ni bil sposoben za to delo, kajti vsaki pošten kristijan bi bil dejal, vido njegovo pisavo, da to ni proizvod človeške roke, temveč, da so se gotovo sprehajale po papirju le goske ali pa race. Ali načelnik pisarne, Ui je bil tudi sin solnčnate dežele, se ni oziral na smo, da moramo biti tudi mi deželni avtonomisti. In še danes se večina naših polit kov-prva-kov krčevito drži te stare vere. To je tista stara izvožena pot, po koji hodimo, ker nam je obzorje še vedno istotako tesno kakor nam je bilo v prvi dobivzmislu ustave prerojenega politiškega življenja v naši državi. Prav je, da smo nasprotniki centralizma, kupičenja vse oblasti v središču države; saj je taka oblika države najnesrečneja in se v tej obliki država ne more razvijati vspešno, zlasti taka država ne, kakoršna je avstrijska, kjer je tolika razlika v gospodarskih in kulturnih potrebah posamičnih nje delov. Zaslepljenec ali brezvestnež mora biti državnik, ki bi hotel vso državo avstrijsko vladati po jednem in istem kopitu, ne brigaje se za velike razlike v klimatičnih, gospodarskih, kulturnih in jezikovnih odnošajih. Centralistiško Avstrijo, stisnjeno v uniformo, si je pač lahko misliti za zeleno mizo in v mehkih mi-nisterskih fdteljih, praktično pa je ni mogoče upravljati; namreč ne tako, da bi bilo na korist središču in posamičnim delom. Kakor vesten zdravnik drugače postopa z bolniki Šibke konstitucije, in drugače z bolniki krepke konstitucije, tako je v taki državi, kakoršna je Avstrija, jemati ozir na to, kadar se delajo ukrepi za povzdigo pokrajin, v koliko je ta ali ona pokrajina na viši ali niži stopinji materijalnega in dušnega razvoja. Ker pa pojedini deli najbolje poznajo svoje stanje in svoje potrebe in tudi načine, kak6 bi bilo naj-ložje odpomoči nedostatkom, zato treba prepustiti tem delom prvo besedo glede skrbi za povspeše-vanje svojih vsestranskih koristi. To je pravi zmisel avtonomije ali samouprave in jedino v pojmu samouprave je prava resnica. Načelo centralizacije, osredotočenja vse moči v središču in slabenja kompetencije posamičnih delov, koje načelo je bilo vodilno nemškoliberalnim krogom v dosedanjih časih, to načelo je neizprosno nasprotno načelo samouprave, torej jedino pravemu pravilu za srečno vladanje raznoličnih držav. to, ter si je mislil, da je le pravi italianiasimo, vse drago pa je postranska stvar. Torej, ker je bil skoro nesposoben za pisanje, zato je opravljal razna druga dela: kuril je peči, nosil ravnatelju — v precej oddaljeno stanovanje — spise na podpis, delal je ovitke za pisma in pozneje pisal je ce!6 adrese na iste itd. Tako je životaril že skoraj dve leti, njegovi tovariši pa so ga večkrat zbadali ter se šalili ž njim in pa z njegovo neumnostjo. Francesko je ob tacih prilikah molčal ali v srcu pa ga je peklo, strašno peklo In hotč pokazati tovarišem, da ni ravno jave gospode cvet, prišel je do nekega sklepa, ki se je porodil v njegovi glavi. Siromak mislil je na napredovanje, hotel je postati uradnik. Kako pa to doseči ? To je bilo gorostasno vprašanje, kajti njegovo znansfcvo je bilo jako skromno ; obsegalo je le nekoliko vede v čitanju in pisanju in pa malo geografije, ki si jo je napisal z lastnimi nogami, za časa svojega pustolovstva. Večkrat, ko je premišljeval to, gaje zabolelo v srce, kajti niti servilizem, kojemu je bil zelo podvržen, mu ni mogel pomagati d«) za-željenega cilja. No, ker pa je bil naš junak zelo poduzeten in iznajdljiv duh, zato si je znal tudi pomagati v tej sitni zadevi. Njegova iznajdba bila je sicer mulo škandalozna, ali to ni brigalo moža — brez zuačaja. * * * Zato obsojamo centralizem in je prav, da smo avtonomisti. Toda pozabili smo na razliko med deželno in narodno avtonomijo, pozabili smo, da smo mi Slovenci razkosani na več pokrajin in da nam 6 deželnih uprav reže gospodarski, politiški in narodni kruh, da se torej naše ukupnonarodne sivljenske koristi ne pokrivajo se sedanje zemljepisno razdelitvijo onih pokrajin, v kojih bivamo mi Slovenci. Kakor vsak narod imamo tudi mi Slovenci svoje ukupne kulturne potrebe — v prvi vrsti mislimo tu na potrebe šolstva. — Ali je možno, da bi vsaki teh 6 deželnih zborov tudi ob najbolji volji mogel primerno upoštevati kulturne potrebe svojih Slovencev, tako, da bi to odgovarjalo ukupni narodni potrebi ?! Gotovo ne! A mi smo rekli „pri najbolji volji". In čepa take dobre volje sploh ni, kakor je v resnici ni ni v Gradcu, ni v Trstu, ni v Poreču; v Gorici pa le do neke meje?! Dejstva, zlasti pa šolski odnošaji po Istri, nam kažejo najjasneje, kako skrbe ti deželni zbori za naše kulturne potrebe. Ali se moremo ogrevati za razširjenje kompetencije tacih deželnih zborov ? Da, lahko se ogrevamo, ako želimo slabo sami sebi, ako hočemo, da ostanemo zavisni za vse čase od zle volje naših nasprotnikov, ako se odrekamo nadi, da bi kedaj prišli do krepkega narodnega življenja, da bi se kedaj osvobodili iz mučne skrbi za svoj obstanek in da bi potem vse svoje moči, ki jih tratimo sedaj v narodnih bojih, mogli posvečati na polju znanstva in umetnosti, koje polje bodemo morali obdelati tudi mi, ako se hočemo res uvrstiti med kulturne narode. Da, avtonomisti bodimo, a ne deželni, ampak narodni avtonomist,i. Svoj program moramo premeniti tako, da bodemo zahtevali, da se nam zasnujejo taki organi ali zbori, ki bodo — ne gledč na zemljepisne meje, ki ločijo posamične pokrajine,, v kojih bivajo Slovenci — samostojno skrbeli za primemo upravo kulturnih potreb vsega naroda. To bi bila — narodna samouprava, Ravnatelj dotičnega zavoda, v kojem je j služboval Francesko, je bil petdesetleten mož, pri vsem tem pa je bil še vedno krepak in moč&n, da : bi mu bil človek prisodil komaj štirideset. Žene ' ni imel, bila mu je umrla pol leta poprej, kakor ; je Francesko stopil pri njem v službo. Mož bil je že za Časa, ko mu je še živela žena, precej osoren iu strog; od kar je postal vdovec, pa ni bilo skoraj mogoče izhajati žnjim. Za vsaki, še tako mali pogrešek, delil je svojim uradnikom in pisarjem ukore, da je kar odmevalo po pisarnah in tudi našega poznanca je doletela huda ura skoraj vsakikrat, ko je prišel stari v urad. Jedenkrat, ko je prinesel neke spise v njegovo stanovanje, prijel ga je celo za uho ter, grozno kričaje, ga pahnil niz stopnice, da bi si bil siromak kmalu polomil roke in noge. Sicer ni bila to kazen za kakovi službeni prekršaj, tomveč za to, ker se je Francesko v predsobi malo preuljuduo ponašal do sobarice Lenke ; tako, da je deklica vskliknila radi pisarjeve nežn"sti in s tem privabila pustega čmerikovca, ki pa jo tudi gojil neke tajne simpatije do koprivice, vzrasle na podlagi lažnjive tržaške vzgoje. Od onega časa bilo je Francesku, ako ni hotel izgubili službe, strogo zabranjeno nadlegovati deklico nežnostimi ali se je celo dotakniti. Pisar je tudi spolnjeval nekaj časa to zapoved, ali od kar se mu je vsadil gori omenjeni Ne ustrašite sa slovenski konservativci! Tudi v takem programu ne bi bilo nikacega radikalstva, naperjenega proti sedanji ustavi države. Za uve-denje take narodne avtonomije ne bi trebalo rušiti sedanjih mej med pokrajinami in narodna samouprava bi se lahko razvijala poleg sedanje deželne. Slovenci bi ostali lahko pod upravo vseh 6 deželnih zborov v kolikor se dostaje materijal-nega gospodarstva ; le za narodna vpraša-nja naj bi imeli svoj skupni organ ali zbor! In kdo ne ve, da ravno narodno-kulturna vprašanja dajejo največ povoda sedanjim narodnim borbam in da ravno ob takih vprašaujih sedanje večine po deželnih zborih najbolj zlorabljajo svojo moč!! Mnogo se obžaluje dandanes naredne boje — tu odkritosrčno, a mnogokje le navidezno iu hinavski. No, zasnujte nam narodno samoupravo v gori označenem zmislu, odtegnite kulturno vprašanje strastim strankarskega nasprotstva in zamašili ste glavni vir toliko obžalovanim narodnim bojem ! V interesu narodnega miru v državi bi bilo torej želeti tacega rešenja, oziroma uvedenja narodne samouprave. Oas je torej, da se odrečemo tradicijam trde deželne avtonomije, ker ista nam je absolutno škodljiva. In zadovoljstvom javljamo, da se množe znamena, da je jelo predirati spoznanje o nevarnostih, ki bi nastale ca našo narodnost, ako bi se iu brezpogojno povrnila vsa oblast deželnim zborom, kakor posebno zahtevajo Poljaki :n nemški konservativci. Iu ravno vzrok, radi katerega se Poljaki toliko potezajo za deželno samoupravo, je najbolji dokaz za škodljivost iste. Poljaki imajo moč v deželi in Poljaki tlačijo Maloiuse. A mi Slovenci smo Malorusi naših pokrajin. Ali razumete to ? ! Množe se pojavi, smo rekli, proti deželni avtonomiji. Tako se je posl. dr. Ferjančič uprl zahtevi grofa Falkenhayna, da bi se kar deželnim zborom prepustila pravica pošiljanja v državni zbor; tako je tudi dr. L a g i n j a v razpravi o volilni preosnovi preluknjal načelo deželne avtonomije se svojim predlogom, da naj bi se polovica območja deželnega zbora istrskega za volitev poslanca v novem splošnem volilnem razredu združila z območjo deželnega zbora tržaškega, a druga polovica območja dež. zbora istrskega naj bi volila svojega poslauca; tako je rekel poslanec dr. Grego rec v svojem velikem govoru v poslanski zbornici: „V šolskih stvareh, sosebno v stvareh ljudske šole, uaj bi imelo vsako avstrijsko pleme nekako ndrodno avtonomijo. Nobenemu plemenu naj bi ne bilo dovoljeno, da bi pesezalo v to območje druzega plemenu, drugače ne bode miru in pokoja". Da, da, to je tisto, kar zahtevamo mi! Slednjič pišejo „N o v i c e* v svoji zadnji številki: „Splošno pa moramo reči, da je nas Slovence tudi miuolo zasedanje poučilo, da od deželuih zborov nimamo posebno dobrega pričakovati in da bi nam bilo le v škodo, ko bi se jim delokrog sklep v srce, započel je zopet žnjo občevati — to se vć, kolikor je bilo mogoče tajno —, kajti nekaj mu je reklo, da ga le ona zamore privesti do za-željenega cilja. Lenki je bila po volji Franceskova nagnjenost; zakaj pa ne, saj je bil mlad ter je posedoval vse one lastuosti, ki zamorejo osrečiti mlado žensko. Obžalovala je grenko svojo neprevidnost, s kojo je izdala ravnatelju pisarjeve namene, zato pa j« v bodoče hotela popraviti vse ono, kar je zakrivila prej. Večkrat, ko ni bilo starega doma, vabila je pisarja v svojo sobico, kjer sta delala načrte za bodočnost. To pa je trajalo tako dolgo, dokler ui deklica nekega due stopila pred ravnatelja ter ga zaprosila, da jo odpusti iz službe in jej dovoli poročiti se z njegovim pisarjem Fran-ceskom. Stari jo je pogledal ojstro, na obrazu pa se mu je čitalo iznenađenje. Lenka, videča to, je stopila bližje iu s solznimi očmi započela prositi in praviti o ljubezni, ki jo goji do svojega izvojjeuca. Starcu se je omehčalo srce, videčemu objokano deklico pred seboj ter, položivši jej desnico na lamo, je dejal mehkim glasom: „Pa naj bo, Lenka! Mlada si, iščeš si sebi jeduakega, jaz ti tega ne zamerim, spomni pa se v svoji sreči tudi kojikrat na me, saj veš, da sem ti bil vedno zelo, zelo naklonjen!..." Tako je stari končal, Lenka pa se mu je iskreno zahvalila na tem ter ustavila razširjal. Zato smo se kar (čudili, da je gospod Klun predlagal, da bi se deželnim zborom izročila zopet volitev državnih poslancev. Če je ta gospod le pazljivo zasledoval letošnje zborovanje koroškega, štajerskega, isterskega in tržaškega deželnega zbora, bi moral vedeti, da bi to bila za Slovence trikrat hujša zaušnica, kakor je krivičen sedanji volilni red. Sicer pa mislimo, da se je g. Klun hotel le malo pošaliti ali pa malo prikupiti se nekaterim modrokrvnim gospodom v Hohenwartovem klubu, vedoč, da tako iz tega ne bode nič. Ge bi pa do resnice prišlo, bi pa najbrž tudi on pogumno se temu upiral-. Tako je! Za nas vsaj je rešeno vprašanje: Ali uaj se potezmmo za deželno ali narodne avtonomijo ?! t Slovenci in visoke šole. Govor drž. posl. Kluna v seji poslanske zbornice dne 26. februvarja 1896. (DftUfl). Mimo tega se je ustanovila na tem vseučilišču pred (lvemi leti se posebna učna stolica za malorusko zgodovino in se je iz Rusije poklical profesor za to. Tako imajo Malorusi tri učne stolice za svoj jezik, koje jim seveda privoščamo od vsega srca in do katerih osnutja je morda nemalo pripomogel sedanji gospod ministerski predsednik kakor bivši namestnik v Galiciji v pravem razumevanju in upoštevanju kulturelnih potreb naroda malorus-kega. Istotako je na vseučilišču češkem v Pragi poleg učne stolice za splošno slovansko filologijo še posebna učna stolica za češki jezik in literaturo, in istotako vidimo v Inomostu učno stolico za italijanski jezik in literaturo in cel6 na vseučilišču graškem ustanovila se je pred d verni leti proiesura za italijanski jezik, dasi italijanščina na Štirskem ni v deželi navadni jezik. Cel6 Romuni, ki štejejo v Avstriji le 200.000 duš, imajo na vseučilišču v Črnovcih, kar je povsem prav in v redu, svojo lastno učno stolico za negovanje njih jezika iu literature. Tudi Prusi, na kojih pač ni hvaliti posebne naklonjenosti do poljskega življa, ustanovili so na vseučilišču v Vratislavi posebno učno stolico za poljski jezik m literaturo. Ako torej, gospoda moja, poštevate vse to in če pomislite poleg tega, koliko vztrajnostjo in žilovostjo onih pol milijona italijanskih državljanov v Avstriji zahtevajo lastno italijansko visoko šolo v Trstu, potem ne bodete šteli v zlo tudi dvem milijonom Jugoslovanov, Slovencev in Hrvatov, ako si prizadevajo za lastno visoko šolo in da. dokler se ne ustanovi taka, silijo na to, naj se intenzivneje gojita njih jezika na jednem obstoječih vseučilišč. Vprašanje nastaja sedaj, kje n^j bi se to vršilo ? Na vseučilišču dunajskem, ki je takorekoč centrala vseli visokih šol Avstrije, obstoji, kakor je to umevno samo ob sebi, le jedna učna stolica sobo zaprosi vsi ga, uaj jo tudi za naprej vzeme po svojo močno zaščitj«. Tri tedne izza tega je Lenka postala pisar* jeva žena; tri mesece po poroki pa je bil Fran-cesko imenovan — uradnikom. Sicer je med njegovimi poznanci bila javna tajnost, da ga je do te stopinje privela jedino le — nezvestoba njegove lastne žene Francesko je tudi dobro znal za to suiuničenje in govoričenje, ali ni se zmeuil zanje; zakaj pa, saj je stalo tako na njegovem programu. * * Pred par leti so pokopali starega čmerikovca. Do njegovega zadnjega trenutka mu je bila Lenka najbolja prijateljica, zato pa jej je tudi zapustil skoraj *voje vse premoženje. Fraucesko jo pririnil do stopinje višega uradnika ukljub temu, da seje njegovo znanje jako malo pomnožilo v teku časa; pod novim ravnateljstvom pa se mu je videlo umestno, podati se v pokoj, kjer sedaj uživa s svojo „zvesto" ženico mastno penzijo iu pa prihranjen« uovce pokojnega ravnatelja. Večkrat, ako čitaš italijanske liste tržaške, naletiš na njegovo in pa na ujeno obče spoštovano ime, kajti poznano je, da sta to dva uzor-značaja,s kojima se dičijo razni in izvestni tržaški krogi. za splošno slovansko filologijo (jezikoslovje). Mi bi želeli sicer, zahtevati pa ne moremo, da bi se na tem vseučilišču ustanovila še nadaljnja slovanska učna stolica s posebnim ozirom na jugoslovanski jezike, kar je gledo hrvatskega jezika v minolem letu v proračunskem odseku zahteval, žal, prezgodaj umrli dalmatinski poslanec dr. Elaid in kar bi prišlo posebno v prilog zlasti nam kranjskim Slovencem, ker naša mladina posebno »ada zahaja na to visoko šolo radi obilice ustanov za visoko-solce iz Kranjske na vseučilisču dunajskem. Na vseučilišču v Gradcu pa imamo pravico zahtevati to, ker se je isto ustanovilo v glavnem v ta namen, da bodi ista učilnica za mnogojezične notranje avstrijske dežele, kakor je to razvidno iz ustanovnega pisma nadvojvode Ka-rola od dne 1. junuvarja 1585, v kojem pisma se nahajajo sledeče besede, koje bi prečital dobrotnim dovoljenjem njegove ekscelence, gospoda predsednika (čita:) lam antedictum publicum, studium gymna-sium et universitatem pro commemoratis veueran-dae Societatis lesu sociis in nostra civitate graecensi, Styriae Metropoli eum in finem instituere et erigere intendimus, ut quod alii principes suorum subdi-torum saluti commodisque prospiecentes, sibi licere existimant, illud nos quoque, plures easque amplio-res diversarum nationum et linguarum provinciag (sc. interioris Austriae) possidentes, multo majori ratione et jure posse omnes inteligant." Povsem sličen stavek je tudi v ustanovni listini nadvojvode in poznejega cesarja Ferdinanda II. iz leta 1602. Istotako nahajamo v papeževi potrjevalni buli vseučiliščne ustanove od 1. janu-varja 1585. besede (čita) : „ . . . . ut ainpliores manipuli ex diversarum nationum et linguarum agris, quarum provincias dictus Carolus Archidux possidet". Ako bodi vseučilišče v Gradcu glasom svoje ustanove izobraževalnica za večjezične liotranje-avstrijske dežele, potem mora biti seveda tudi urejena tako, da bode odgovarjala temu namena. Dokler je bila vsem narodom jednakoveljavna latinščina učni jezik na visokih šolah, se je moglo skrbeti jednakomerno za vse narode; temu pa, žal, nI več tako na vseučilišču graSkem gledć na Jugoslovane v Avstriji, odkar se je latinščina morala umakniti pred živimi jeziki. Dasi je Štirska po dobri tretjini obljudena po Slovencih, katerih sinovi se uče v glavnem mestu dežele in za katere se je ustanovilo vseučilišče v Gradcu gotove v isti meri, kakor za ijih nemške sodeželane; dasi tudi Slovenci druzih dežel radi pošiljajo svoje sinove ua vseučilišče v Gradcu, da si tam prisvajajo višje uke; dasi na to vseučilišče močuo zahajajo tudi Hrvatje Primorske in Dalmacije, vendar ni bilo tam, kakor kažejo redi za predavala, že 20 let nikacih predavanj v slovenskem in hrvatskem jeziku, ker obstoji na tem vseučilišča, kakor ua dunajskem, le jedna učna stolica sa splošno slovansko filologijo, ki pa ima toliko posla se splošnimi disciplinami (vedami) slovanskimi, da se ne more zahtevati od iBte, da bi se še posebne ozirala na slovenski ali hrvatski jezik in da bi se 6e posebej predavalo o istima. Taka predavanja pa bi bila posebno važna, ker še nimamo kompendija (posnetka, izvoda) za slovenski jezik, ki bi jih nadomeščal vsaj kolikor toliko. Naši juristi iu profesorji, kojim bode pozneje uradovati v slovenskem in hrvatskem jeziku, nimajo torej nobene prilike, da bi se bolje izo-bražili v dotičnein jeziku, da bi mogli odgovarjati stavljenim jim zahtevam, radi čeia treba primerno poskrbeti tudi zanje. (Konec prih.) Politiike vesti. V TRSTU, dne 12. m dre a 1898. Volilna preosnova. Odsek za volilno pre-osnovo je nadaljeval včeraj posvetovanje o dolo-čenju volilnih krajev. Ministerski predsednik seje izjavil proti vsem predlugom in je prosil, nq se vsprejme vladna predloga nespremenjena. Odsek je vsprejel predlog posl. R u s s a, glasom katerega se zasnujejo manja volilna okrožja v mejah sodnih okrajev; in potem predlog poslanca grofa Falkeuhayna, glasom katerega naj bodo v onih deželah, kjer se za kmečke občine uvedejo direktne vulitve, volilnimi kraji vsi oni kraji, ki so po deželuem zakona sploh določeni kakor volilni kraji za deželnozborako volitev. Vsi drugi predlogi so se odklonili. Posl. baron D i -p a u 1 i je predlagal, da je podeliti volilno pravo vsem onim članom občine, ki sicer izpolnjujejo vse pogoje za volilno pravo, in ki plačujejo 3 gold. direktnega davka. Grof Badeui se jo izrekel proti temu predlogu, ker bi uvedenje splošne volilne pravice na jedni strani, na drugi pa znižanje volilnega cenza preveč omajalo sedaj obstoječo uredbo. Nadalje je predlagal isti posl. Dipauli, da naj bi po iz vedenju zakona o da. kili na osebne dohodke imeli volilno pravo vsi oni, ki plačujejo vsaj 4 gld. direktnega davka, in da sedanji upravičenci ne smejo zgubiti volilnega prava po izve-denju davčne reforme. Oba predloga Dipaulijeva je večina odseka odlonila. No, vsprejela je predlog istega poslanca, s kojim se pozivlje vlada, naj pred posvetovanjem in uvedeujem zakona o direktnem osebnem davku predloži novelo k držav-nozborskemu volilnemu redu v ta namen, da se po možnosti zagotovi volilno pravo onim volilnim razredom, Ici so v veći meri deležni nižanja ali oproščenju davka. Obnovljenje pogodbe med Avstrijo in Ogersko. Ker že Madjari tako radi strašijo nas s tem, da se popolnoma odločijo od nas v trgovinskem in carinskem pogledu, ako jim ne privolimo v vse, kar — hočejo, in ker trde, da bi bil to grozen udarec za našo polovico, akosepretrže ta gospodarska vkupnost, ne bi bilo slabo, ako navedemo par podatkov v pojasuenje gospodarskih odnošajev med Avstrijo in Ogersko. Tista ogerska industrija, ki dela sedaj naši toliko konkurencije, ustanovila se je večina avstrijskim denarjem ; denar, ki leži po ogerskih bankah, je večinoma avstrijski ; veliki del državnih obligacij in drugih vrednostnih papirjev ogerskih je v rokah avstrijskih kapitalistov. Milijoni iu milijoni avstrijskega denarja so investirani v ogerskih podjetjih. Od ogerskih rent iu druzih državnih obligacij je 760 milijonov v avstrijski posesti. Na zastavnih pismih, prij ori tetah, delnicah iu vknjiženih tirjatvih odpada na avstrijski kapital cela milijarda. Na nepremičninah iu industrijaluih podjetjih imamo tam naloženih do 400 milijonov in tirjati ima naša trgovina goLovo do 200 milijonov. Kaj nam pravijo te številke? Na to odgovarja izborno „Politik", da smo sami dali konopljo, iz koje Ogerska vije vrv, da uduši z isto našo trgoviuo, našo industrijo in uaše poljedeljstvo. In v očigled takim dejstvom nam Se grozć ti ljuti Madjari, ko je vendar gotovo, da bi oni trpeli najbolj, ako res pride do popolnega točenja v carinarskein in sploh gospodarskem pogledu. Seveda ved6 Madjari, da so dosedaj vse dosegli svojimi grožnjami, ali pokažimo jim, da se ne bojimo več tega orožja, ker smo se uverili, da je — skrhano in topo. Kvirinal in Vatikan. Kvirinal se zove kraljeva palača v Rimu, Vatikan pa je sedež glavarjev cerkve katoliške. Odkar si je Italija omadeževala roke — bilo je dne 20. septembra 1870. — z nasilnim prisvojenjem Rima in porušenjem svetne oblasti papeževe, ni bilo več prijaznih odnošajev med tema dvema palačama. Bil je pač trenotek, ko se je cel6 Crispi, v svoji veliki stiski, hotel pogajati z Rimom, ah stvar je zadremala kmalu. Sicer pa je bil veden boj Kvirinala proti Vatikanu. Ta boj znači pravo nesrečo za Italijo, kajti papeštvo obdaja Italijo večun sijajem nego pa dinastija savojska. Število onih, ki so sprevideli to, se množi bolj in bolj, o čemer priča dejstvo, da se je v poslednjih letih, zlasti povodom občinskih volitev, jelo odločno pojavljati katoliško, ofieijelui Italiji nasprotno mišljenje. Sedaj pa hoče baje tudi oficijelna Italija iskati če že ne popolne sprave, pa vsaj nekak modus vivendi z Vatikanom. Brzojavka iz Rima pravi namreč, da novo ministerstvo hoče poprijeti inicijativo v 'a namen. Mogoče je to, kajti — kakor smo že rekli — Rudiui je med najpoštenišimi državniki sedanje Italije. Goluliovski v Beroliuu.' Berolinske vesti poročajo, da so našega ministra za vnanje stvari tam obsipali velikimi častmi. To verujemo radi; ti moj Bog, saj smo zavezniki. Ne verujemo pa zatrdilom, da potovanje GoluUovskega ni v nikaki zvezi z dogodki v Afriki iu da ti dogodki ne mo- rejo plemeniti razmerja v trozvezi. Ne verujemo, ker ti morimo misliti, da Avstrija in Nemčija tirati realno politiko in da kakor dobrima računarjema jima ne more biti vsejedno, ako se njiju tretji zaveznik — Italija — pokaže popolnoma nesposobnega v vsakem pogledu. Zveze med državami se vedno Bnujejo na podlagi načela vzajemnega varstva, a čemu mi je zaveznik, ki mi ne more nuditi nobenega varstva ? In vseh teh pomislekov naj bi se ne bila dotaknila cesar Viljelm in grof Goluliovski, ko sta se pogovarjala med seboj jedno celo uro ?! Pojte no I Italija v Afriki. Poznani švicarski inženir Ug je poseben prijatelj kralja Menelika in izboren poznavalec odnošajev v Abesiniji. K temu gospodu se je bil pedal neki Časnikar v Baselu, da kaj poizve o menenju istega glede na sedanje itali-jansko-abesinske homatije. Po menenju Ilgovem je morala italijan.^ka vojska trpeti grozno škodo; posamični bara-lijoni morajo biti popolnoma uničeni. To ni čudu. Pota v gorovju so strašna, in ker Italijani nimalo niso poznali dežele, tavali so brez smeri po groznih propadih, tako, da, ako jih ni ugonobilo sovražno orožje, pa so počepali vsled groznega trpljenja. Ilg trdi, da se je Menelik le nerad spustil v boj proti kristijanskemu sovražniku. Ta vojna mu je bila usiljena in se je radi verskih pomislekov vedno upiral zvezi z derviši. Sedaj pa je soditi, da je prišlo do sporazumljenja med derviši in Menelikom, kajti gotovo je, da derviši marši-rajo sedaj proti Kasali (Derviši so mahomedanski redovniki. Op. ured.). Zadnji poraz Italijanov vspod-budi gotovo vse sovražnike Italije, da zaprično boj. Ako vodstvo italijanske kolonije noče doživeti nadaljnjih žalostnih skuSenj, mora se hitro umakniti iz Kasale in Adigrata, ako je to sploh še mogoče. Menelik je vojskovodja in tudi zajedno načelnik generalnega štaba; in kakor vse kaže — jako sposoben. Zemljevide razume kakor vsak nujizobraženejši oficir in vse njegove odredbe so vsikdar jasne in določne. Avtoriteta njegova je neomejena, in kako mu narašča ugled po zadnjih zmagali, priča dejstvo, da sta se Italiianom izneverila mogočna Ras Sabat in Agos Tafari. Menelik je tudi dobro poučen o politiških dogodkih v Italiji, dasi ni hotel povedati Ilg, kako se to vrši. Deževno vreme pričenja v juniju in traja do oktobra. Neprijetno je to za obe strani, vendar je Menelik na boljem, ker je v svoji lastni deželi. Neosnovano je očitanje, da Francozi preskrbljajo Abesince z orožjem; saj so ravno Italijani sami razdelili med domačine 15000 pušk in koliko orožja so izgubili pri Amba Aladži in Adui! Italijani govore vedno — tako je zaključil Ilg — o vojni do uničenja, guerra a fondo. Kako si mislijo to? Tudi ko bi premagali Menelika, kako hočejo brzdati Abesinijo, ki je veča nego Fran-eozka ?! Razorožiti bi morali vse prebivalce, kar pa je nemogoče, kajti trebalo bi v to toli ogromne vojske, da bi vspeh ne bil v nikakem razmerju z žrtvami. In ako bi razorožili Abesinijo, izpostavili bi jo večnim napadom dervišev, kar bi uničilo vso naselbino. Abesinija se bori za svoj obstanek in s tem zabranjuje anarhijo, ki bi bila nevarna tudi Italiji. Abesinija se bori za pravo civilizacijo in kulturo, kakoršno ni mogoče usiliti nobeni deželi le z mečem in uničevanjem vsega obstoječega. Iz teh izjav inženirja liga je torej razviduo, da Italija nima ničesar iskati v Abesiniji, najmanje pa da treba tam nje za širjenje kulture in civilizacije, in slednjič, da n i m a ni najmanje nade, da bi dosegla svoj pravi, resnični in prvotni namen: uničenje abesinske samostojnosti, do česar tudi nima nikake pravice ni po božjih zakonih, ni po določilih mednarodnega prava. Narod italijanski zasluži pomilovanja, ali ne zaslužijo ga oni, ki so zakrivili to toli krivično vojsko, da tako krivične že dolgo ni bilo. O tej nesrečni vojni Italijaiov v Atriki nam je zabeležiti danes zares senzacijonalno vest, došlo dne 10. t. m. v Peterburg. Glasom te vesti — katero po priobčujemo, odklanjajoči odgovornost za nje pristnost — brzojavil je Menelik te dni glavarjem merodajnih evropskih držav, da je on, Menelik, vedno še pripravljen skleniti mir z Italijani. Ako bi pa Italijani vedno še trmasto odklanjali mir, potem hoče nadaljevati vojno do skrajnosti ter poskusiti, da vrže Italijane povsem iz afričans-kega ozemlja. No, general Baldissera, sedanji vrhovni poveljnik v Eritreji, izvestno ne misli na „daljnje osvojitve", ampak njegov vojni načrt gotov« temelji na obrambi. Kakor javljajo iz Rima, je Baldissere vojni načrt v glavnih potezah bržkone ta-le: Osredotočiti okolo Asmare vse sile v obrambo naselbine; braniti se do skrajnosti, ako napaden. Če bi se Menelik umaknil, potem da hoče Baldissera zopet poskusiti, da znova prisvoji Italiji kraljestvo Tigrč do Makalčja in to s pomočjo res MangaŠil in ras Alule, ki si želita italijanskega pokroviteljetva (samo, da ne prekrižata Baldisseri račune, kakor jih je zamotal Baratieriju zviti, a pošteni ras Makonnen !). Potem da bi se hotel pogajati o miru, a pogoji, sevč, morajo biti za Italijo vsakako „častni". Oktobra meseca pa, ako se bode nadaljevala vojna, da hoče napraviti Baldissera izlet na Jug (menda v Amba Aladži ?). Iz tega površnega načrta je razvidno, da tudi Baldisera sanjari o poznejših prisvojitvah. Ne znamo pa, da-li je ta „načrt", ki ga razglašajo v Rimu, zares pristni vojni načrt, in da-li se strinja žnjim nova vlada. Ista bi morala vendar pomisliti, da oni, ki je pognal danes tujca iz svoje zemlje prav po načelu Italijanov „Fuori lo straniero-, — samo s to razliko, da jih je zares pognal, v tem ko so Lahi svoječasno le kričali, a storiti ničesar niso mogli —, da torej oni isti jutri gotovo ne vsprejme z odprtimi rokami laških vsi-Ijencev in njih nebodijetreba koltnre, odstopivši jim dobrovoljno svojo zemljo, svoja ognjišča! Splošno položenje Italijanov v Afriki je nespremenjeno, da, po zatrditvi kompetentnih vojaških krogov v Rimu, vedno do skrajnosti obupno. Isti krogi zatrjujejo, da ni le nemogoče osvoboditi utrdbe Adigrad, Agordat in Kereu (poslednja utrdba leži severno-vstočno Agordata), ampak, da niti ni možno preskrbeti jih živežem. Adigrat obko!jujejo Šoanci in uporniki, Agordatu in Kerenu bliža se vojska mahdistev (dervišev). In ako bi se morali Italijani umakniti onkraj Asmare, bili bi tam, kjer so bili leta 1885., ko so bili zasedli ozemlje za Masavo. Zastonj torej vse žrtve na krvi in na denarju I Dopisnik Rimskega lista „Tribuna-, Macola, javlja iz Afrike, da je res Crispi nekako mor&lno prisilil Baratierija, da je bil napadel Šoance pri Aba Garimi. Crispi namreč, znajoči, da se mu maje sedež, hotel je namreč, kakor znano, na vsak način koji „vspeh" Italijanov v Afriki, predno se je imela odpreti zbornica. In zato, da je brzojavil Baratieriju: „Ta vojna v Afriki ni nikakoršna vojna, ampak le vojaška jetika". Ta brzojavka je že popolnoma obupanega Baratierija odločila do napada. Tej vesti ne oporekajo vladni listi italijanski, torej sta za poslednjo nesrečo Italijanov v Afriki odgovorna v prvi vrsti res dva moža: moril n a odgovornost spada na Crispija, dejanska pa na Baratierija. Obračunati pa bodeta morata bržkone z lastno vestjo, kajti ne verujemo, da obsodi jednega ali drugega pozeiiuka pravica italijanska. Stanley o Italiji v Afriki. Tudi občeznani, sloveči raziskovalec afriških zemlja, Stanley, pisal je te dui profesorju Nitti v Neapelj pismo, v katerem je obrazložil svoje mišljenje o politiki italijanske kolonijalne politike. Stanley pravi v tem pismu, kakor poročajo dne 10. t. m. iz Neapelja, da Italija ne zna ločiti osvojitve od kolonizacije. To pa sti dve naravnost nasproti ai stoječi stvari. Abesinijo podvreči, osvojiti si, je absolutno nemogoče. Ako bi Italija nastojala to poskusiti, to podvzetje bi ugonobilo ne samo moči Italije, ampak, Če bi bilo možno, ce 1 <5 vsa finančna sredstva trozveze! Italija mora čakati in povsem spremeniti svojo politiko. Italija ne sme nikakor misliti na to, da ona napade, kajti v tem slučaju bila bi izgubljena. Italija mora se modrim zatajevanjem ojačiti in naj bode zadovoljna, ako se more braniti dotlej, dokler dogodki ne dozorĆ. Naj bi v Italiji uvažali ta dobrohotni nasvet merodajnega moža! Različne vesti« Maša zadušnica za prezgodaj preminolega kanonika Josipa K r i ž m a n a darovala se je v torek zjutraj v cerkvi pri sv. Jakobu po inicijativi bratovščine sv. Cirila in Metoda. Vzlic prezgodnji uii zbralo se je lepo število čestilcev bla-gopokojnega kanonika. Močan pevski zbor je pod vodstvom g. Janka Mačaka krasno pel mrtvaško mašo iz Cecilije. Za lokalno Železnico Ljubljana-Vrhnlka. Iz Ljubljane poročajo: Ravnateljstvo kranjske hranilnice je >klenilo predložiti občnemu zboru predlog, glasom katerega naj bi prevzela ta hranilnica za 14.900 gld. temeljnih delnic za gradnjo lokalne železnice Ljubljana-Vrhnika. S tem bi bila pokrita svota 50.000 gld., ki je potrebna za temeljne delnice, kajti deželni odbor kranjski podpisal je za 20.000 gid. delnic, razni interesenti pa za 15.100 goldinarjev. Javno dobrotvorstvo v Trstu. Glavno ravnateljstvo za javno dobrotvorstvo v Trstu razdelilo je tekom februvarja meseca t. 1. potom mestne ubožnice 2325 gld. na rednih podporah ubožnim rodbinam in posamičnikom ter 1018 gold. na izrednih podporah. Nadalje je podarilo 111 parov že nošenih čevljev, 4 popolne nove obleke, jed-nemu ubožnemu čevljarju potrebno čevljarsko orodje in jednemu klesarju klesarsko orodje. Zunanji ubožci dobili so tekom februvarja meseca 28.800 porcij juhe. Zopet dva samomora! Poslednji čas se samomori v Trstu strašno množe, opravičeno bi bilo, ako rečemo, da so postali nekako epidemiški, kajti ne mine dneva, da ne bi si kdo zavdal, se ustrelil, obesil, ali pa saj skočil v morje, da si ohladi razvnete živce. Poslednjim pa v mnogoštevilnih slučajih priskočijo v pomoč mornarji ter spravijo v varnost take kandidate „za drugi svet", ki prezirajo okolnost, da moije dan anes ni še za kopelj in si zatorej s svojim skokom v morje nakopljejo pošten — nahod. Vse drugo pa je z onimi nesrečniki, ki se mečajo raz oken III., IV. nadstropja v globočino, ne zmenć se zato, da bi utegnili pasti na kojo krščansko dušo, ki nikakor še ne nameruje preseliti se v boljši svet, in ji zlomiti tilnik. Takim seseda ni pomoči, kajti umevno je, da obležč razbitimi udi. Taka je bila sinoč z 521. trg, knjigovodjem Ant. Zmajevičem, stanujočim v ulici S. Anastasio hšt. 2, III. nadstropje. Isti se je vrgel raz neko okno omenjenega nadstropja na dvorišče. Obležal je z razbitimi udi, okrvavljen toda še živ. Zdravnik z zdravniške postaje dalje nesrečneža urno prenesti v bolnišnico, toda jedva je dospel Zmajevid tja, umrl je. Pravijo, da se je nesrečnežu zmešalo v glavi, ker mu baje trgovska podvzetja niso šla po volji. Drugi slučaj dogodil se je včeraj v III. nadstropju hiše št. 1 v ulici deli' Orologio. Tam stanujoča 321etna gčna. Ivana Lucich (Lučič) zaprla se je v stranišče, a ni menda skočila na ulico, da si razbije svoj život, ampak vporabila je drugo sredstvo, ki je tudi nekako „v modi". Postavila si je v stranišče posodo, napolryeno z žarečim ogljem in pričakovala je smrt. In našla jo je. Ko so domačini pozvali zdravnika z zdravniške postaje, bila je Lucich že mrtva, torej zdravniku ni preostalo druzega, nego konstantovati smrt. Tudi o tej zreli gospodični se govori, da je bila nekako bolehala na duhu in da se je ie vsled tega polotila otožnost, vsled česar si je končala življenje, ne da bi znala kaj o tem, kar počenja. Sodnijsko. Včeraj je stal pred tukajšnjim sodiščem železniški čuvaj Matej Osvald, obtožeu težkega telesnega poškodovanja. Isti je stanoval s svojo ženo v ulici del Lloyd v isti hiši, kjer je stanoval v Lloydovera arzenalu službujoči Peter Bronzi s svojo obiteljo. Med Osvaldom in Bronzi-jem bil je večkrat prepir zaradi narodnosti, kajti Osvald je bil Slovenec, in Bronzi italijanski podanik. Umevno je, da Bronzi ni posebno prijazuim očesom gledal čuvaja O s v a 1 d a. Dn6 26. oktobra 1895. sta se moža zopet sprla in pri tej priliki je Osvald baje dobro naklestil s pestjo Bronzija in ga vrgel ob tla. Bronzi si je bil vsled tega zlomil kojo kost in si izpahnil desno nogo. Pri razpravi je Osvald trdil, da je Bronzi padel, ko je hotel pobegniti pred njim, Osvaldom, in da se je bržkone poškodoval o padu. Sodišče pa je spoznalo Osvalda krivim glasom j obtožbe ter ga obsodilo na osem mesecev težke ječe ter na 130 gld. odškodnine, ki jo mora plačati Bronziju. Loterijske številke, izžrebane dnč 11. t. m.: Brno. 43, 26, 74, 68, 71. Iaomost. 75, 9, 60, 13, 56. Narodno-gospodarske stvari. Centralna posojilnica slovenska s sedežem (začasnim) v Krškem je imela v četrtek 5. t. m. svoj prvi občni zbor po ustanovitvi. Navzoče je bilo načelstvo, ki je zastopalo 16 deležev, in trije zastopniki v zadrugo prntopivših posojilnic, namreč gg. A. L e v a k in L. Schwent-ner, ki sta zastopala posojilnico v Brežicah, in gosp. Jakob R i ž n a r, ki je zastopal posojilnico v Radečah. S pismenimi pooblastili so bile zastopane posojilnice: v Mokronogu (pooblaščenec g. dr. Tom. Romih), v Rojanu pri Trstu (pooblaščenec g. Ivan L a p a j n e) in v Klečah na Koroškem (pooblaščenec g. dr. Tom. Romih). V vsem je bilo zastopanih 21 deležev (po 100 gld.) Po presrčnem pozdravu zborovalcev od strani zadružnega ravnatelja, g. Ivana Lapajne razložil je ta gospod potrebo tega zavoda, poudaijal, da je nemSko posojilništvo enako organizovano (na pr. Raiffeissenova centralna posojilnica v Neuvviedu, ki je štela 1862 društev za svoje člane in imela 61 milijonov mark prometa), in da v avstrijskih nemških kronovinah skrbe deželni odbori za materijalno podporo posojilnic. Ker za slovenske posojilnice nihče ne skrbi, treba je, da se sami organizujemo. Začetek temu je „Centralna posojilnica slovenska«, ki hoče kakor registrovana denarna zadruga združiti kolikor mogoče veliko slovenskih posojilnic v skupno celoto, katera bi pred denarnim svetom imela več kredita, nego ga imajo posamezne posojilnice. Do zdaj se je »Centralni posojilnici slovenski" pridružilo 10 posojilnic, od katerih je dobila ona pristopnino (5 gld.) in delež (100 gld.) in nekaj vlog; poslala jim je pa več ali manj velikih hranilnih vlog in nekaj posojil. Kedar izdajo te posojilnice svoj računski sklep za 1. 1895., priobči „Centralna posojilnica slovenska* II. „Izvestje", ki bode pričalo o veliki zaslombi, katero ima načelstvo pri svojih zadružnih posojilnicah. S tein II. .Izvestjem" stopi potem načelstvo pred velike denarne zavode in bode iskalo pri njih cenega kredita. — To naznanilo g. ravnatelja je zbor odobril s pohvalo. Račun za preteklo leto (4 mesece) se je odobril brez ugovora. Volitev v načelstvo je pokazalo isti rezultat, kakor pri ustanovnem zboru; izvoljeni so namreč bili v načelstvo vsi prejšnji odborniki. V nadzorstvo pa so bili tudi enoglasno izvoljeni gg.: Andrej Le v a k, ravnatelj posojilnice v Brežicah, Leop. 8chwentner, namestnik ravnateljev pri posojilnici v Brežicah, Fr. Rohr-m a n n, ravnatelj posojilnice v Mokronogu, Jem. Ravnikar, tajnik posojilnice v Mokronogu in Jak. R i ž n a r, ravnatelj posojilnice v Radečah. Najnovejie vesti. Dunaj 12 (Poslanska zbornica ) Minister za železnice, vitez Guttenberg, predložil ie spis glede dodatnega kredita 850.000 gl. za moravsko obmejno železnico. — Isti minister je odgovoril na interpelacijo poslanca F o r r e g g e r j a gledč povišanja voznine za prevažanje soli na državnih železnicah. Minister vitez Guttenberg je naglašal. da so vsled povišanje vozarine, ceI6 vpoštevši naj-tveČe daljave, podraži sol tako neznatno, da te podražitve nihče občutiti ne more. — Potem je odgovoril na interpelacijo poslanca dr. Ges.> 37*— Savre. Kava .Santo* good nverage za februvar 81*25, za juni 80.50. Hamburg. Santo« #ood avcm^e •/.« niurc 67.— sa maj 66.75 za septomber fi2.75. DunajBkai borx» 12. marca 1SD6. Državni dolg v papirju „ * v srebru Avstrijska renta v alatu , „ v kronah Kreditne akcijo . , London lOLnt. . . Napoleoni..... 20 mark 100 italj. lir ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. ( b Državna ielaanlo«. (Postaja pri sv. Andreju Od dni 15. septembra 1895. ODHOD: predp. v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak, v Herpelje, Rovinj, Pnlj. v Herpelje, Divačo in Pulj. brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj. včeraj danes . 101.26 101.10 . 10115 101.15 - 122 45 122.40 . 101.50 101.40 . »80 10 379.7o . l:iO 75 120.76 ».57«/, . 11.80 11.80 . 43.26 43 45 6.30 8.35 4 40 7.30 „ Lokalna vlaka ob praznikih. 9.20 popo!. v Divačo 4.19 „ v BorSt. DOHOD: 8.05 predp. iz Herpejj. 9.50 „ iz Pulja, Kovinja 11.15 „ iz Herpelja, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Kovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Kovinja. Lokalna vlaka ob praznikih: 7.29 popol. iz Boršta. 9.35 n iz Divače. m) Juina ielesnlca (Postaja južne žcloznice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD; 7.50 predp. 8.25 „ o- „ 9.55 u 2.10 pope). 4.40 „ 6.20 „ 8— „ 8.10 „ 8.45 „ 6.48 predp. 7.30 „ 8.40 „ 9 25 „ 10.20 „ 10.36 „ 11.19 „ 5.40 popol. 736 „ 8.51 m brzovlak na Dunaj, zveza z Reko, brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim, omnibus v Ifabrežino, Videm, Benetke in Verono. poštni vluk nit Dunaj, zveza s 1'ešto in Zagrebom. omnibus v Korinin. omnibus v Nnbrežino, Videni, Rim. Eostni vlak na Dunaj, zveza z Reko. rzovlak na Dunaj, zveza s Pesto, Reko — Gorico in Korminom. mešani vlak do Miirzzuschlaga. mešani vlak v Nftbrežino, Videm, Rim. DOHOD: raeftuni vlak iz Miirzzuschlaga, Buljuka, itd. mešani vlak iz Milana, Vitima, Nabr^žine. brzovlak iz Kormina, brzovlak z Dunaja. Coštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. rzovlak iz Rima, Benetk, omnibus i/ Rima, Benetk, Nabrežino. poštni vlak z Dunaja, omnibus iz Verone, Korminn, N&brežine. brzovlak iz Miluna, Benetk, Vidmu, Nabrežine; — z Dunnja zveza z Reko. Liniment. Capsici comp. ■ sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoziutno tz\ratno, bolečino blažeče mazilo; dobiva ne p" 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po tseh lo-karnah, Zahteva naj ne blagovoljno to splošno pr"-Ijubljeno domače sredstvo a kratko k"t Richtep Umi s „sita" ter nuj h« previdnostno vaprejmejo lu take at.-kk-nioe kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro" llichterjeva lekarna n Pri zlatem levuu v Pragi. Lastniki politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urnduiki Julij Mikota. — Tiskarna 1'olenc v Trstu.