pattl prejeman: it to Uto naprej 26 K — h ial teta , IS , — . fcUt „ , 6»i>0, newt , 8,20, 7a#rtval. uri popoldne. S tov. 283. V Ljubljani, v sredo, 10. decembra 1902. Letnik XXX. To in ono. Dunaj, 9. grudna. Trgovinske pogodbe V zbornici je aicer tiho in mirno, tem živahnejšo je politično življenje v minister-skih dvoranah in v Pragi. Dogodki v nemškem državnem zboru vzbujajo največjo pozornoat in skrb v vladnih krogih na Dunaju in v Pešti. Nemška vlada in večina v parlamentu hočeta za vaako ceno še pred novim letom doj otoviti carinske tarife. V smislu trgovinske pogoibe s dne 6. grudna 1891, ki velja do konca leta 1903, pa more vsaka vi;da let) preje pogodbo odpovedati. Ako se to no zgodi, velja pogodba še nadalje eno leto od dne, ko ena država pogodbo odpove. Torej nemška vlada more odpovedati pogodbo, in to tudi stori, ako državni zbor sklene. V tem slučaju prideta avstrijska in ogrska vlada v največjo zadrego, ker prvič avtonomni carinski tarifi še vedno niso gotovi, kakor je nedavno priznal dr. pl. Korber, in drugič, kar je sedaj večjega pomena, utegneta obe vladi v avstrijski in ogrski zbornici zadeti ob odločno opozicijo. To je danes gotovo, da do novega leta avstro ogrska parlamenta ne rešita avtonomnega carinskega tarifa. Ker pa mej prijatelji roka roko umiva, je skoraj gotovo, da Nemčija Avstriji odpove trgovinsko pogodbo še le po novem letu. S tem vprašanjem so se gotovo včeraj bavili ministri pl. Szell, dr. pl. Korber in grof Goluchowski, ki so imeli daljša posvetovanja. Avstrijski parlament bi bil mogel o pravem času rešiti svojo nalogo, ko bi bili na merodajnih mestih računali z dejanjskimi razmerami. Ogrska vlada pa je do novejšega časa delala največje zapreke, v nadi, da avstrijsko vlado z ozirom na tiho ob-Btrukcijo v zbornici užene v kozji rog ter ji narekuje svoje zahteve. Ker pa je dr. plem. Korber še vedno računal na poslušnost in delavnost avstrijskega parlamenta, je cdločno zastopal avstrijske koristi, in vsled tega avtonomni carinski tarif še vedno ni gotov. Na drugi strani pa ima avstrijska vlada težave in ovire vsled češko nemškega prepira. Dr. pl. Koiber je morda mislil, da češke poslance ovije okoli mezinca, in tu se je varal. Zamudil je, kar smo na tem mestu že pred meseci naglaSali, pravi trenotek, ko je bilo železo še vroče, in danes teče voda v čevlje. Izgovori, da ima vlada v tem oziru čisto vest, so le znamenja nervoznosti in slabe volje, ki več pokvari, nego koristi, ker taki izgovori niso utemeljeni ali vsaj ne prepričevalni. Prepričani smo namreč, da bi bili Nemci tudi že pred letom napisali svoje spravne pogoje, ko bi se jim bilo namignilo z merodajne strani. Ia morda se ne varamo, ako trdimo, da bi bili Cehi in Nemci do oktobra ustvarili premirje, in pot bi bila pro sta. Danes seveda se vrsti obrok za obrokom in vse se polaga na dolgo klop. Ob enem z nemško trgovinsko pogodbo preneha tudi italijanska. Avstrijska vlada je prisiljena, da koncem leta odpove Italiji po godbo, sicer velja vinska klavzula še za leto 1904. V tem oziru je avstrijska zbornica skoraj soglasno sklenila, da se mora carina od italijanskih vin zvišati vsaj na 24 kron. Tudi to vprašanje je bilo včeraj skoro gotovo predmet pogajanj mej avstrijsko in ogrsko vlado. Kakor znano, so Ogri še večji nasprotniki vinske klavzule, ker jim italijanska vina delajo veliko konkurenco. Pa tudi z Italijo se utegne naša država pobotati na ta način, da AvBtrija le formalno odpove trgovinsko in carinsko pogodbo, ki pa Beza eno leto podaljša, ako Italija privoli v primerno povišanje carine od vina. Torej krpa na krpi! Češko-nemška sprava- Včeraj so v Pragi zborovali Nemci in Cehi. Nemška napredna poslanci dr. Urban in dr. Pergelt sta vodstvu stranke poročala o dogodkih v parlamentu in češko-nemških spravnih predlogih. Vodstvo je soglasno odobrilo nemške predloge in pcobla-stilo poslance, da s Cehi nadaljujejo pogajanja. Ob enem je zboroval izvrševalni odbor mladočeške stranke. Skoraj vsi govorniki so naglašali, da nemških predlogov ne morejo sprejeti. Najbolj so pobijali točko, da bi češki notranji uradni jezik veljal le za nekatere predmete. Navzlic temu pa je odbor sklenil, da odgovori na nemške predloge in našteje ter utemelji češke zahteve. Češko - nemška sprava torej ni pokopana, marveč se prično pogajanja. Mogoče je, da Cehi privolijo v rešitev začasnega državnega proračuna, ako vlada predloži v najvišje potrjenje češka deželna zakona glede naklade na pivo in uravnavo učiteljskih plač. Iz hrvatskega sabora. Iz Zagreba, 7. decembra. Razprava o indemniteti se je nenavadno raztegnila, četudi se vrši precej mirno ni dostojno, kar je sam ban priznal v svojem govoru ter se celo zahvalil za tako postopanje samej opoziciji. To bi bilo že nekaj vredno, ako ne bi bila ta pohvaia ironija na vse naše parlamentarne odnošaje. Saj je vBemu svetu dobro znano, kako oster pravilnik ima predsednik hrvatskega sabora v svojih rokah, odkar vlada na Hrvatskem sedanji ban. Za najmanjšo razžalitev more biti poslanec izključen iz sabora za več sej, a o kakšnej obstrukciji pa še govora ni v tem zboru. Saj je predsednik Gjurgjevič v drugej seji sedanjega zasedanja opomnil poslanca Dinkoviča in Derenčina že za to, ker sta se smejala in nekaj ugovarjala. Razumi se, da mu nista ostala dolžna in da sta mu povedala, kar mu gre. Gradiva za prouzročitev burnih sej je pri nas žalibog le odveč, toda opozicija mora se truditi, da pove vse kar se da na lep način, da vsaj svet nekaj zve o hrvatskih odnošajih in da se more po tem bolj objektivno soditi o nsšem sedanjem žalostnem pole žaju. Po vrlo poučnem in jasnem govoru dr. H a r a m b a š i č a, ki je pozval Srbe, da se jasno izjavijo o tem, jo li smatrajo svojo sedanjo domovino kot kraljevino Hrvatsko, ker samo v tem slučaju jih morejo in smejo Hrvati ceniti kot svoje brate, se je izjavil mažaron dr. Š i 1 o v i c. da z odu-ševljenjem prizna indemnitet sedanji >ladi. On že vč, zakaj je tako oduševljen za sedanji zistem, saj je prišel s pomočjo bajo-notov v sabor in nekaj žrtev je ostalo na krvavem volišču v Bošnjakih prigodom njegove izvolitve. Kdor to v 6, razumi lahko tudi ponašanje tega poslanca. Mirno in logično je dokazal poslanec zagrebški kanonik R u-b e t i č, zakaj ne more glasovati za inde mniteto. Že iz izjave poslanca dr. Toma-š i č a, da je ban Mažar, se more lahko razumeti, zakaj ban ravna v vsem le na korist Ogrske in ne Hrvatske, kar bi sicer moral, pa zato tudi ne zaBluži dovolitve. Vzdignil se je tudi umirovljeni veliki župan Kovačevič, da se s svojim govorom osveti opoziciji, ker se ne more drugače. Ostal je seveda še zmeraj samoBilen, toda le v besedab. On je zdaj poleg svojega druga dr. Tomaš"ča pravi prototip mažaronstva ter gre v vsem še mnogo dalje nego sam ban, saj je poznato, kako je zatajil javno v ogrskem saboru svojo domovino, katerej jo odrekel vsako samostalnost, Ban je prišel letos kasno na vrsto. Sicer on rad govori zadnji, da more potem pobijati protivne govornike, pa je pozival tudi zdaj opozicijo, da govori, a ker ga ni poslušala, je začel sam razkladati svoje mažaronsko blago. H.tel je biti tudi letos dovtipen, ali se mu je marsikaj ponesrečilo, a bržkone največ ona izjava, da sme on vladati včasi, če je treba, tudi brez postave, ter je tako proglasil popolni absolutizem na Hrvatskem, kar mu je v svojem govoru dr. Derenčin živo oponašal, a on se je branil s tem, da naj ga pozove sabor na odgovornost, če je kaj zgrešil. To jo mrgel seveda lahko reči, saj dobro v6, da ga sedanji sabor ne bi za nobeno stvar pozval na odgovornost, marveč ban sabor, ker so vsi mažaroni izvoljeni le z njegovim dovoljenjem za poslance. Pa naj kdo reče, da nima dr. Derenčin prav, d a s e na Hrvatskem vlada kakor v najbolj absolutnej državi. Te trditve Derenčinove ni mogel noben Član večine odreči, pa se je videla v saboru neka posebna potlačenost izza te razprave o absolutizmu banovem. Še nekaj nam je omeniti o tej razpravi. Skoraj vsi govorniki so se dotaknili takozvanega srbskega vprašanja. Najobsežnejše je o tem govoril dr. Mile Starčevič, ki smatra po vsej pravici Srbe za prave krivce neugodnih dogodkov prošle jeseni. Tako sodi tudi dr. Frank kot vodja čiste stranke prava. Ostala opozicija je obdoliila seveda tudi vlado, fo& da je vedno pedpirala težnje Srbov. Vsi govorniki pa so bili složni v tem, da se ta prepir poleže in da čim prej preneha, in se za to tudi niso proti vili, da se Btorjena škoda povrne vsem, ki so kaj izgubili prigodom zadnjih nemirov. Vsa vladina stranka z opozicijo se jo izjavila za pomirjenje, le poslanci srbskega kluba so molčali, kajti kar je govoril dr. S u m a n o v i d, v to svrho, je bilo celo razdražljivo ne pa pomirljivo. Hrvati so se v svojih govorih kar izpričevali radi omenjenih dogodkov, a Srbi na to ne odgovore niti besedioe, četudi jih dr. llaram-baš č pozivlje, da naj priznajo to zemljo za Hrvatsko. Oni nočejo priznati, da bo kaj zakrivili, marveč še naprej gonijo svojo dosedanjo politiko ter prezirajo Hrvatsko, ako-ravno je to njihova domovina ali za njih ne hrvatska, nego srbska. Na tak način seveda ne more priti do sloge, pa bode imel dr. Mile Starčevi č prav, ki je odgovoril banu, da na tem telesu ni samo ena rana, katero treba zdaj lečiti, nego da jih je več, katerih pa dosedanja banova politika ni sposobna izleč.ti. Ebenlioch o položaju. Gorenjeavstrijski deželni glavar dr. Eben-hoch je v nedeljo blizu 4000 mož broječim volivcem na shodu v Welsu pojašnjeval sedanji parlamentarni položaj. Govornik je rekel, da v sedanjih skrajno zamotanih razmerah ni v nevarnosti le državni, marveč tudi deželni zbori, ker se skoro o nobenem ne more trditi, da bi mogel mirno delovati V nevarnosti je torej vse ustavno življenje v Avstriji, torej tudi ono deželnih zborov. Odgovornost onih, ki zavirajo redno delo in provzročajo tolike neprilike prebivalstvu in državi, je silno velika, ki pa po mnenju dr. Ebenhochovem ne zadene vlade, pač pa parlamentarnih strank. Elaborat nemških poslancev in pa vsaj delna prijenljivost Cehov daje nekoliko nado na konečno rešitev iz neznosnih razmer. Iz nemškega držav, zbora. V včerajšnji seji nemškega drž. zbora je zbornična večina priborila predsedniku zopet novo orožje proti obstrukciji Bocialnih demokratov. V imenu vseh strank večino je namreč posl. Grober predlagal, naj se omeji razprava o poslovnem redu na ta način, da smo predsednik po svoji prosti volji podeljevati besedo k poslovnemu redu ali jo pa odrekati ter da tozadevni govori ne smejo trajati nad pet minut. Proti predlogu se je oglasil v prvi vrsti posl. Singer, potem pa Bebel, ki meni, da bo s tem predlogom najbolj udarjen predsednik, ker bo izpostavljen vednim tožbam. Obenem je Bebel zapreti), da obstrukcije vkljub temu ne bo koneo in da bode konečno zmaga na soc. dem. strani. — Večina se seve ni dala spla-šiti ter je z 206 proti 92 glasovom pritrdila Gioberjevemu predlogu. Nato se je mirno nadaljevala razprava o carinskem predlogu. llazpor mej Venezuelo ln Nemčijo ter Anglijo. Včeraj smo omenili, da sta zastopnika nemške ter angleške vlade v Caracasu izročila venezuelski vladi ultimatum, kar znači toliko, kot napoved vojske, če se ob določenem roku ne ustreže naznanjenim zahtevam. Povod temu odločnemu koraku vlad v Londonu in Berolinu je po izjavah grofa BUlcwa ter Balfourja postopanje venezu-elskih oblastij napram ondi naseljenim podanikom nemške in angleške narodnosti. Ti priselniki, po večini bogati trgovci, so posebno mnogo prestali ob času zadnjih meščanskih vojska. Provzročena škoda nemškim podanikom znaša baje do 5 milijonov bolivarov. Enako ali Se večjo škodo so imeli angleški trgovci. Prizadeti vladi sta po svojih zastopnikih opetovano svarili venezu-elsko vlado ter zahtevali od nje odškodnine, a bili so zaman vsi koraki, vsak odgovor je bil enako nepovoljen. Ker se take krivice dogajajo že celo vrsto let, sta konečno Nemčija in Anglija izgubili potrpljenje in se odločili za skupen energičen korak, ki ga podkrepljujejo v venezuelskih lukah nahajajoče se angleške in nemške vojne ladije. Venezuelska vlada vsem dosedanjim opominom ni pripisovala nikake resnosti. Postopala je i dalje po znanem geslu: »Amerika Amerikanom«, ter zatirala zunanji ži-velj, dobro vedoč, da se s tem Btrinjajo tudi vse ostale ameriške države, posebno pa se-veroameriške zvezne države. Računajoč na krepko podporo od te strani je vsled zadnje vojne zmage oholi predsednik Castro preziral vse zahteve in opomine ter se skaSal le še bolj okoristiti na škodo tujcev. — Sedaj pa, ko je predsednik Roosevelt v svoji najnovejši poslanici izjavil, »da v trgovinskih zadevah nemore veljati znano ameriško geslo in da zvezne države ne bodo podpi-ra 1e n o bene drž a ve pro t i repre-s a 1 i j a m , ki bo opravičene vsled njenega postopanja«, ter povedal, naj vsak samostojen narod v Ameriki sam skrbi za red v svojih mejah in za izpolnovanje dolžnosti napram inozemcem, bodo tudi Venezuelanci postali krotkejši in ne bodo dopustili, da bi Nemčija in Anglija v resnici izvedli, kar Bta zapretili. V kratkem je torej pričakovati iz Car&casa vse drugačnega odgovora, nego smo ga bili vajeni doslej. — Zelo zanimivo je pri tej aferi dejBtvo, da je ultimatum tako n8glo sledil Rooseveltovi poslanici, čeravno je bilo že davno prej ravno toliko povoda za represalije nego sedaj. Upravičeno je mnenje, da so se posebno Nemci bali geBla »Amerika Amerikanom«, in upravičen je bržkone tudi sum, da je Roose-veltova poslanica naročena izjava. /P Novi delavski nemiri v KusJJi. V raznih del;h Rusije so zopet opaža zelo nevarno delavsko gibanje, ki je vlada bržkone ne bo mogla Uko lahko udušiti, kakor prejšnja leta. Središče tem nemirom je Rostovv ob Donu. Moj delavce razširjajo agitatorji proklamacije, več tisoč delavcev stavka ter napada ono delavca, ki ša priha jajo na dolo. Vojaštvo napravlja red z orož-jem v rokah, vendar doslej še ni prišlo do krvoprolitja. Tudi iz drugih krajev dohajajo poročila o nemirih, posebno iz krajev ob železnicah. Iz brzojavk. Vojaška predloga. V dunajskih parlamentarnih krogih se zatrjuje, da je Želja vladarjeva, da se reši vojaška predloga tudi v avstrijskem parlamentu ša v tem letu. Nekateri menijo, da bo to tudi mogoče. — Novi člani gosposke zbornice. Dunajski uradni list objavi v kratkem imena novih članov gosposke zbornice. Moj temi sta tudi dvorna svetnika Nothnagel in Neumann. — Tirolski deželni zbor se po poročilih iz Inomosta radi obstrukcije letos sploh no snide. Deželni odbor je prosil za dovolitev trimesečnega proračunskega provizorija. — S h o d čeških narodnih socialcev v Pragi, na katerem je govoril posl. Ctioc, je komisar razpustil, ker je govornik preveč udrihal po vojaški predlogi. — Trgovinska pogodba z Nemčijo. Dunajska »N. Fr. Pr « ve poročati iz diplo-maliških krogov, da Nemčija doslej še ni odpovedala trgovinske pogodbe in da je bržkone tudi ne bo (?). 01 strani naše država Nemčija gotovo ne dobi odpovedi. — Menelik se zopet vojskuje. Abesinski kralj Menelik je mobiliziral 6vojo vojsko, da ukroti uporna plemena ob Tigru. — Kitajci se na t hem pripravljajo na vojsko. Dnevne novice« V Ljubljani, 10. decembra. Cerkvena slovesnost v Kočevju. Predvčerajnim na praznik Brezmadežnega Spočetja Marijinega je premilostai gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič podelil gospodu Karolu Grossu, kate-hetu v Kočevju, red dijakonata. Potem pa jo sprejel gospod knezoškof nad 100 deklic iz mesta in okolice v Marijino družbo, ki je prva na kočevski zemlji. Obojno sveto opravilo se je izvršilo v prekrasni zares monu-mentalni novi župni cerkvi. Udeležilo se je te slovesnosti izredno mnogo vernega ljudstva. Premilostni gospod knezoškof se je večkrat kaj hvalno izrazil o lepoti nove cerkve. Lepota zidave naj daje poguma kočevskemu gespodu dekanu, da bo polagoma oskrbel cerkvi tudi kolikor mogoče najlepšo, veličastnemu slogu primerno notranjo opravo. Tržaške razmere. Italijanski list „La Ricreazione" je po »Slovenčevih« člankih posnel poročilo o uniatskem gibanju v Trstu. Ta list pravi, da je prazen izgovor odpadnikov, da hočejo v pravoslavju imeti slovanske pridige, kajti dobro vedo, da potem ne bodo imeli ne slovanskih ne italijanskih pridig, ker v tržaških razkolnih cerkvah se sploh nič ne pridiga. Predaleč pa gre »Ricre-aziona«, ko graja tudi slovensko zahtevo po bratovščinah s slovenskim jezikom in po lastnih cerkvenih banderih slovenskih. To je pa rahteva ravnopravnosti. Kakor grajamo neznačajno agitacijo za odpad na slovanski strani, tako moramo obsojati tudi vsako nestrpnost na italijanski strani. Razpisano župnije. KnezoSkofijski ordinarijat ljubljanski je razpisal po okrožnici naslednje tri vsled promocije, oziroma odpovedi izpraznjene župnije: Jesenice v radoljiški dekaniji, s t u d e n o v cerkniški dekaniji in T r a t a v loški dekaniji. Prošnje je nasloviti za Jesenice na knezo-škofijski ordinarijat, za Studeno in Trato na c. kr. deielno vlado v Ljubljani. Kot zadnji rok za vlaganje prošenj jo določen za župniji Studeno in Trato 27. december 1902, za župnijo Jesenice 10. januvar 1903. Osebne vesti. Za vikarja na Pečine pride bivši frančiškan in iupnijski upravitelj na Peravi v Beljaku č. g. Janez Spietier. — Mesto poštne odpravnice pri c. kr. poštnem uradu v Preserju je podeljeno poštni in brzojavni upraviteljioi gdčni Minki G a r i o h. Nova podružnica »Slomškove zveze" se je ustanovila minulo nedeljo v Kranju za kranjski in radoljiški Sol. okraj. Priglasilo Be je doslej 22 svetnih gg. učiteljev in gdč. učiteljic. V odbor so voljeni izmed učiteljev gg. proliaor Dokler, učitelj Kos in prefasor Remec, izmed učiteljic pa gdčni P r a p r o t n i k in S t r 1 e. Izmed katehetov jo v odboru g. Pot o kar. Izobraževalno in zabavno društvo „Kranj" je imelo predvčerajšnjim svoj ustanovni shod. Vdeležile se ga je toliko zavednega meščanstva, da so bili društveni prostori (v I. nadstropju gostilničarja in mesarja g. Fr. Šumi ja) nabito polni. V odbor so bili soglasno izvoljeni gg.: prof. Jarc, predsednik ; trgovec Hlebš, podpredsednik ; kaplan Pctokar, tajnik ; tovarn, uradnik Tome, njegov namestnik; usnjar Zupan, blagajnik; klobučar O včjak, nj. namestnik; pref. Re-mec, knjižničar. Udov jo že zdaj 70, med njimi 10 ustanovnikov. Po dovršenem dnevnem redu bo lepo zapeli pevci pevskega društva Kranj. Zvečer je koncert meščanske godbo zbral društvenike in njihove rodbine mnogoštevilno pri »Novi pošti". Pristop k „slov. kršč. soc zvezi" v Ljubljani sta priglasili slov. katol. izobraževalni društvi v Žužemberku in Preski pri Medvodah. Umrla je v Kranju gospa Marija E n g e 1 m a n , učiteljeva vdova, v lepi starosti 93 let. Pokopali so jo v ponedeljek, "očivaj v miru! — Umrla je v Krškem lčerka gosp. dr. Mencingerja gospa Marija Premrou, soproga c. kr. notarja v Kobaridu. Predavanje v Št. Vidu nad Ljubljano. Slov. katol. izobražavalno društvo v St. Vidu nad Ljubljano priredi prihodnjo nedeljo javno predavanje v »Rokodelskem Domu«. Začetek cb 3. uri popo-udne. Govoril bo č. g. dr. M. Prelesnik. S Homca se nam piše: Tu je umrl dne 5. t. m. starosta cele fare Mihael ? o g a č a r , star 90 let. Do vlanskega leta je hodil v goro v cerkev brez palice, do zadnjih par mesecev sploh še v cerkev, večkrat tudi ob delavnikih, na polju je pomagal še to poletje. Ob zadnji državno-zborski volitvi je šel volit v 5. kurijo našega kandidata. Svetila mu večna luč! Iz Gradoa so poroča, da sta napravila skušnjo za poštna uradna voditelja poštna cficijala g. Franc Hafner v Trstu in g. JožefFiličv Ljubljani. Krška občinska hranilnica jo pričela razposojevati proti navadnim obrestim denar vsem onim vinogradnikom, ki svojega vinskega pridelka ne morejo takoj prodati, da se jim na ta način vsaj za nekaj časa pomore iz denarnih stisk. Dotičnik mora vrniti posojeno mu vsoto, kadar vino proda, vsekakor pa ob določenem roku. Tako bodo vinogradniki laže počakali s prodajo, dokler kupčija ne postane boljša. Posojila dobivajo tudi vinogradniki iz drugih krajev.2 Iz Beljaka se poroča, da je ondotno Jjžef Muhrovo tiskarno, v kateri izhaja Stein-wenderjevo glasilo „Kamtner Nachrichten", kupila celovška tiskarna bratovščine sv. Jožefa za 98 000 K. Nova nemška stranka na Štajerskem se ustanovi v kratkem. „Grazer Mon-tagszeitung" pravi, da bo namen stranki podpirati gospodarske interese srednjega stanu. Stranko snujejo ravnatelj Asker, bivši župan Riohter in dr. Robert \Vithalm. Godba v Gradcu. V Gradcu ustanavljajo orkester, ki bi bil v upravi mestne občine. ' Na grobu svojega otroka ustrelil se je v Zagrebu prvi prokurist hrvaške trgovske akcijske družbe Gustav Dobrin. Pisal je svoji ženi, kaj namerava. Žena je takoj z izvoščkom hitela za možem, a prišla je prepozno. Ko je stopila na pokopališče, ustrelil se je Gustav Dobrin v glavo. Pravijo, da ga je gnala v smrt neozdravljiva srčna bolezen. Zzjoi so se letoB vsled nastopi vše zime in lakote lotili povsod ne le zelja, nego tudi — mladega drevja. Kmet se ga bo obranil komaj s puško. Ponesrečil se je, kot nam poročajo iz Si Jerneja, pretečeni teden France Ču-kajne iz Mihovega pri sekanju dreveB v gojzdu. Bukev je nanj padla in estal je na mestu mrtev. Zipušču vdovo in Štiri mlado letne nepreskrbljene otroko. Zastrupljeno mašno vino. Iz Bistrice, občina Pulst na Koroškem, se poroča dodatno k včerajšnjemu našemu poročilu, da so zdravniki našli v vinu, katero je bilo namenjeno za župnika Strnada, ciankali. O aretiranem duhovniku malteškega reda Mažeku, katerega dolže, da je hotel župnika spraviti s poti, ker se je bal, da v neki preiskavi zanj neugodno izpove, je preiskava dognala, da je imel že dlje časa nekaj ciankalija. Tudi župnik Strnad je duhovnik malteškega reda. Z Mažekom je imela cerkvena oblast žo večkrat opraviti in ga je opetovano kaznovala. Nekateri listi trdijo, da Mažek ni pri pravi pameti. Župnik jo obdolžil Mažeka, da mu je \zol hranilnično knjiž co neke češke hranilnice. Radi tega je baje Mažek hotel župnika zastrupiti. Mažek taji. Razpisane dijaške ustanove. (Dalje.) Ustanova JanezaSalzerja letnih 210 K za uboge, na Kranjskem ali Primorskem rojene slušatelje gozdnotehničnega učnega tečaja na c. kr. visoki šoli za zomljedelstvo na Dunaju. — Prvo mesto za sorodnike od III. ljudskošolskega razreda, za nasorodniko od srednjo šolo na kakšen naučni oddelek neomejene dijaške ustanovo J u r j a S a -vašnika letnih 116 K. Pravico do njo užitka imajo učenci in učenke iz sorodstva ustanovnikovega in. kadar ni teh, dijaki iz lara Dobrova, St. Vid nad Ljubljano, Brezovica, Horjul in Polhov Gradec. — Čotrto mesto na kakšen naučni oddelek neomejene dijaške ustanove J o ž e f a bchlackarja letnih 201 K. Pravico do nje užitka imajo: a) Sorodniki ustanovnikovi; 1>) v Kamniku rojeni dijaki; c) ubožni blagonravni dijaki splch. — Na gimnazijo in realko omejene dijaško ustanove Jurija Schmeida letnih 40 K Pravico do nje užitka imajo sorodniki in, kadar ni teh, pridni dijaki sploh. — 01 ljudsko šole počenši na noben naučni oddelek omejena ustanova Andreja S o h u r b i j a letnih 60 K za učence in dijake iz rodbin: Miha«l Schurbi, Ivana Sluga in Frančišek Vavpotič iz Podgorja pri Mekinah. — Drugo mesto dijaške usta novo Friderika Skerpina letnih 90 K, ki so more od II. gimnazijalnega raz reda dalje uživati šest let. Pravico do nje užitka imajo dijaki iz rodbine Skerpin moškega in ženskega rodu, s posebnim ozirom na moško koleno in, kadar ni sorodnikov, dijaki iz mesta Kamnika. — Prvo mesto na gimnazijalne in bogoslovne nauke omejene dijaške ustanove Krištofa Skofitza letnih 112 K 72 h. Pravico do nje užitka imajo ubogi dijaki sploh. — Prvo in drugo mesto na kakšen naučni oddelek neomejene dijaške ustanove Aleksandra S o r -m a n n a letnih 395 K. Pravico do nje užitka imajo zlasti ubogi dijaki iz fare Cerklje in, kadar ni teh, iz sosednjih farnih občin. — Tretje mesto dijaške ustanove Jožefa Schiffer pl. Schiffer-s t e i n a letnih 230 K. Ustanova je omejena na gimnazijalne nauke, in pravico do nje imajo najprej ustanovniki sorodniki in, kadar ni teh, v Kranju rojeni dijaki. (Daljo.) Ljubljanske novice. lavno predavanje v »Katoliškem domu". Po pomoti v tiskarni je včeraj prinesel »Slo venec« inserat, s katerim vsak ponedeljek opozarja na predavanja, ki se vrže v torek, To je marsikoga zmotilo, da je mislil, da je predavanje danes. Predavanja so redno vrše v torek zvečer. — Tudi včerajšnje predavanje č. g. kanonika Sušnika o mornarici je bilo dobro obiskano. Prihodnji torek se zopet vrši predavanje. Predavanje v vodmatskem bralnem društvu. Predvčerajšnjega predavanja udeležilo se je obilo občinstva. Društveni prostori bili bo natlačeno polni. Predavanju č. g. govornika sledilo je navzoče občinstvo z vidnim zanimanjem, in mu jo i.a njegov trud jako hvaležno. Predsednik društva g. Klun se zahvaljuje g. predavatelju za njegovo zanimivo predavanje in ga prosi nadaljne naklonjenosti, kar je gospod predavatelj obljubil rade volje. Imenovano društvo priredilo je tudi svojim članom Miklavžev večer. S težkim srcem pričakovali so otroci članov trenutka, kadar vstopi Miklavž s svojim spremstvom med navzoče v društvenih prostorih. Z lepim nagovorom očaral je navzoče, za vsakega otroka prinesel darilo s seboj. Občinstvo je jako hvaležno društvu, da prireja take zabavne večere. Predsednik društva naznani navzočim, da bode prihodnje predavanje v nedeljo dne 21. t. m. Predaval bode č. g. dr. Krek. Peč je razneslo. Vojaški sluga Filip Stingl na Starem trgu št. 4 je včeraj po-poludne v stanovanju svojega gospoda za kuril v peč in naložil na drva premog. Naenkrat je počilo in razneslo lončeno peč, da so kosi peči ležali po tleh. aluga Stingl se je tako prestrašil, da je omedlel. Poškodovan ni bil. Kaj je bil vzrok eksplozije, ni znano in se tudi ni dalo konatatirati. V Ameriko. Danes ponoči se je z juž-ntga kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 oseb. Izseljenci so bili večinoma iz Rake in Trsta. Radi hlač. Srečarski pomočnik Franc Uršič, Wolfove ulice št. 10 je včeraj dopo-ludne zaradi nekih hlač udaril vajenca I/ana Sifrerja po nosu, da se mu je takoj kri po-cedila. Udaril ga je tudi po glavi in ga poškodoval. Ljubljanska društvena godba priredi danes 10. t. m. ob 8. uri zvečor v restavraciji g. I. Kenda pri nGambrinu" koncert. Vstopnina prosta. Dobrodelen koncert. Tolikokrat izpričana požrtvovalnost našega prebivalstva v prid človekoljubnim napravam bo imela zopet priliko, da so izkaže ob dobrodelni pri-red t?i. V nedeljo, dni 14. t m, ob '/» 5. u r i p o p o 1 d n e se namreč, kakor se nam poroča, v veliki dvorani tukajšnjega filharmoničnega društva po iniciativi in pod pokroviteljstvom visokorodno gospe baronice 11 e i n o v e rojeno grofica Apraxinove, kot namestnice najvišje pokroviteljice ljubljanski Elizabetni otroški bolnici, priredi dobrodelen koncert na korist temu zavodu. Pri koncertu bodo iz prijaznosti sodelovale priznane umetniške moči, kakor: gre fica Emilija Pizzamano, učiteljica petja na Dunaju, baronica Marija C o n c h a - C o d e I I i rojena baronica C o-d e 1 I i , izborna umetnica na goslih, in g. Rihard P a h 1 e n , virtuoz na klavirju, z Dunaja. Zglasila za sedeže se od danes sprejemajo v prodajalnici goBpe Roze T i 11 o v e, kjer sa bodo tudi dobivale vstopnice. Cena sedežem : Od 1. do 3. vrste 5 K, od 4. do 7. vrsto 4 K, v ostalih vrstah 2 K ; na galeriji 1. vrsta 5 K, 2 vrsta 4 K; stojišča 1 K- — Spored tepa koncerta priobčimo v eni prihodnjih številk. Smrtna kosa. Minulo sredo je umrla v Spodnji Biški obče znana trafikantinja v Latermanovem drevoredu, soproga žolez-niškega sprevodnika in hišnega posestnika gospa Alojzija R a n c h , roj. Grobolšek v starosti 51 let. Rajnica je bila pravi vzor krščanske žene. Oi svoje mladosti na vedno pomanjkanje navajena, pridobila si je po svoji neumorni delavnosti in varčnosti imetje, kat;ro bi ji na stare dni dopustilo mirno življenje. Vsegamogočni je pa drugače sklenil, poslal ji je hudo bolezen, katera jo je nad leto dni silno mučila. Zadnjih 8 mesecev ni niti postelje zapustila. V svoji oporoki je volila svojemu imetju primerno svota oer-kvama v oiški in na Rožniku, spomnila se je pa tudi cerkve in ubogih svojega rojstnega traja Litije. Bodi ji žemljica lahka! ..Glasbena Matica". Radne skušnje pevskega zbora sa prično danes v sredo. Ženski zbor ima skušnjo od pol 6. do pol 7. ure, moški zbor pa od 8. do 9. ure zvečer. Semenj Na včerajšni mesečni semenj je bilo prignanih 601 konj in volov, 226 krav in 60 telet, skupaj 887 glav. Kupcev je došlo v velikem številu iz Moravo, Koroške in Primorske. Kupčija je bila za govejo živino kakor tudi za konje jako živahna. Od kod je kotel. Včeraj popoludne je prodajal po št. Petarskem predmestju neki trgovski vajenec bakren kotel. Ko je neki trgovec vajenca prijel, mu je ta povedal, da mu je dal kotel, naj ga proda, neki trgovski pomočnik, b katerim služita pri jednem in istem gospodarju. Povoženega psa prenesli v živinozdrav-nišnico. Na Dunajski cesti je danes dopoldne povozil fijakar M. C. psa Gvidona Ze-sehkota. Psa so prenesli v živinozdravnišnico. — Včeraj pa je na dolenjski železnici v Hra-deokega vasi povozil vlak nekega psa. Na potovanju zblaznel. Včeraj popoludne je zbudilo pred hotelom »pri Maliču" veliko pozornost, da sta dva policijska stražnika peljala nekega gospoda v spremstvu neke dame v fijakarski voz in se potem z njima odpeljala. Ljudje se mislili, da je policija aretovala kaka dva pustolovca. Bilo pa ni tako. Gospod, katerega sta držala stražnika, je bil v Opatiji zblaznel in ga je žena hotela spraviti domov v Krakovo. Ker pa je na vlaku razbijal in divjal, morala je žena z možem v Ljubljani izstopiti. Zdravniki so ga takoj spoznali za blaznega in žena ga je morala oddati v blaznico; ker pa ni hotel iti, so ga morali s silo vzeti iz hotela, kamor ga je bila žena pripeljala. Dotičnik je že-leznični cfioial v Krakovem in se piše Anton Kieglasch. Prepeljali so ga v blaznico. Gasilno društvo Vič-Gllnce priredi dni 21. decembra popoldne ob 1. uri svoj redni občni zbor v shrambi gasilnega orodja. Prodajalka pri Schreyu aretirana. Frančiška Hafner, prodajalka pri Schreyu v Gradišču št. 5, je kradla v prodajalnici denar, razglednice in znamke. Včeraj so jej prišli na sled in so jo zaprli. Sprememba gostilne. Gostilno, katero je imel dosedaj g. K oš eni na na Marije Terezije cesti, prevzame g. Valentin Mrak, sedaj gostilničar pri .Novem svetu". Z lestve padel je danes popoludne neki delavec, ki je snaiil pri Kleinmayer in Bam- bergu. Padel je tako nesrečno, da je nezaveden obležal. Prepeljali bo ga na njegovo stanovanje. ___ Kotiček za liberalce. S o k o I - T u r n. Prebivalce slovenstvu vedno zveBtega Kranja je iznenadil te dni sledeči lepak : Liibacher Vereins-Cippelle voranstaltet Montag den 8 December in der Turnhalle Koncert. Nichtinitglieder zablen 30 kr. Anfang um 8 Ubr Abands. — Ali izvira to iz kake zvezo v liberalni Tavčar-Š fegljevi pogodbi, po kateri morajo biti vse objave liberalnih Slovencev tudi v nemškem jeziku, ali je to le navadna svobodomisel nost, nas ne briga, zanima nas pa, da smo iz slovenskega prevodi srečno izvedeli, da se pravi Sokolova dvorana — Turnhalle; torej Sokol — Turn. Glasilo oderuhov, .Slovenski Narod«, se je spravilo nad posl. Pfeiferja in mu očita, da je odiral kmete s G in lOod stotnimi obrestmi. Za tiste pcstavke, katere navaja, jo pa „Slov. Narod" zamolčal, da je pri njih g. Pfeiter bil mnogo izgubil in sa niti odskodoval ni z onimi obrestmi. Pristaši „Slov. Naroda" pa bo v tistih časih odirali tudi b 60 odstotki in še več in še zdaj oderuško kmeta stiskajo in se jim z -vsem, kar iz kmeta iztisnejo, 15 odstotkov in še več niti grdo ne zdi. MnliževnoNt I ta umetnost. Rusi o Slovencih. Zopet beležimo lepo delo znamenitega ruskega pisatelja o Slovencih. G. Al. H a r u-z in, katerega spise o Slovencih smo že opetovano pohvalno omenili, jo napisal zopet lepo razpravo o kranjski deželi z naslovom „A v str i j s k a j a K r a j n a". Za nas je to delo tem bolj častno, ker je Nj. eksce-lenca g Haruzin pred kratkim imenovan za podgovernerja v Vilni in jeedennajodličnejih ruskih vili j i h uradnikov. Ko mu čestitamo k njegovemu povišanju, se mu hkrati zahvaljujemo za njegovo lepo delo, kajti knjiga .„Avstrijekaja Kr&jna" je v vsakem oziru simpatično in za nas častno književno iz-danje. G. pisatelj je bil svoj prejšnji obširnejši .spis namenil širšemu občinstvu. Ta knjižica pa je izSla v mladinskem listu „R o d n i k" in stoji zdaj pred nsmi v krasnem ponatisku. Odlični g. pisatelj popisuje posebno pridno krasoto kranjske dežele. Sam jo je prepotoval s fotogralskim aparatom, in dal narediti večinoma po lastnih fotografijah d e vetintrideset krasnih ilustractj, katere kažejo Rusom naše kraje, naše narodne noše in gospodarska poslopja. Naša domovina je bila doslej Rusom ekoro popolnoma neznana. Iz te lepe knjižice se pa že ruska mladina lahko pouči o naših splošnih razmerah. Bilo bi krivično, ako bi hoteli grajati malenkosti in iztikati po netočnostih, kakor se je že pri nas godilo od nervoznih kritikov. Reči mo ramo odkrito, da se je g. pisatelj pokazal v tej razpravi kot odkrit prijatelj našega slovenskega ljudstva. To ljudstvo je za časa svojega sicer ne dolgega bivanja med nami spoznal v njegovi duši. In to je storil tudi in ga tu opisal nepristransko Med značilnimi lastnostmi, hatere jo opazil v našem ljudstvu, našteva pred vsem globoko vernost slovenskega ljudstva. Spoznal je Slovence kot katoliški narod in popisuje z gorkoto, kako se preprosti narod tesno oklepa svoje cerkve in svojih duhovnikov. Popisuje Rusom našo lepo in mnogoštevilne cerkve in s posebnim zanimanjem popisuje lepa nabožna znamenja in mnoge umetniško opremljene kapelice. Z velikim spoštovanjem govori o čaščenju Matere Božje, zlasti na Bledu in krasno v skalo vdobljeno kapelico lurške Matere Božje na Bohinjski Beli je celo fotografiral kot vzgled slovenske nabožnosti. Tudi v drugih ozirih jako hvali slovensko ljudstvo. Kot posobno zaslugo gosp. Haruzina omenjamo to, da Be ne ravna po vzgledu površnih potovavcev, kateri občujejo samo z ono »inteligenco", katera nikakor ne predstavlja pravega ljudskega mišljenja, ampak potrudil se je iti med ljudstvo s a m o, in kar je videl med njim, to popisuje. Slovenskega kmeta, katerega po krivici zaničujejo celo nekateri iznarodjeni njegovi lastni sinovi, je učeni Rus razumel in spoznal v njegovi duši Bkrite zaklade. G. Haruzin ga hvali kot delavnega in podjetnega človeka; med njegovimi lastnostmi imenuje „trudoljubije, uporstvo v dostiženiji nameJennoj čo!i, obščiteljnost in predpriin-čivost". Kratki literarni pregled pač ni točen in je celo enostranski, a tega vendar ne moremo zahtevati od RuBa, da bi pri kratkem bivanju na Slovenskem proučil tudi literaturo. Kakor smo toplo pozdravili spis sestre g. pisatelja, gdčne Vere Haruzin e, tako smo veseli tudi te razprave, katera je zlaBti v svojem ilustrativnem delu v resnici zares čaBtna za našo domovino. »Mali vitez«. Knjigarna Ig. pl. Kleinmayr A F. Bam-berg je pričela izdajati slovenski prevod znamenitega romana »Pan Vo'odijevski« (»Mali vitez«), ki ga jo spisal Henrik Si e n k i e w i c z , vsemu svetu znani poljski pisatelj romanov »Qjo vadiš?«, »Z ognjem in mečem«, »Križarju i. t. d. Prevod je priredil M. Podravski. Romau izide i I u b t r i r a n v "25 sešitkih, obsežnih po 2 do 2 in pol pole; posamezni sešitki po 40 h so bodo izdajali na vsakih 14 dni. „0 saorum convivium". Pesmi od sv. obhajila in presv. Si ca Jezusovega za moške erlasove. Uglasbil Danilo Fajgelj. Opus 237. Založil skladatelj. Osna 1 K. Gospod skladatelj je našo cerkveno glasi beno literaturo pomnožil že z mnogimi svojimi umotvori; navedeno delo je že opus 237 in večina njegovih skladb je posvečena cerkvi. Oni Schumanov izrek: »G.rkveni glasbi svoje moči posvetiti, je največja naloga umetnikova«, katerega beremo ob koncu tega opusa, zadeva v prvi vrsti ravno gosp. skladatelja samega. S tem delom je gosp. skladatelj zelo UBtregel vsem onim meškim pevskim zborom, kateri žele v cerkvi prepevati res dostojne in v cerkvenem duhu zložene Bkladbe. In takih skladb za moški zbor nimamo ravno v izobilju, zlasti še ne na čast sv. R. Telesu in J.z. Srcu Zbirka obsega 24 pesmi s slovenskim tekstom in sicer 9 porabnih zlasti za „pred sv. obha jilom", 6 „po sv. obhajilu«, 5 na čast Jezusovemu Srcu, 3 na čast s-adkomu Imenu Jezusovemu in 1 »Jezusu« za razne prilike. Pest*i ta ne bodo delalo pevcem posebnih težav; do prvih tenorjev gosp. skladatelj ne stavi velikih zahtev, kajti zgoranji a jo samo dvakrat uporabljen. Pesmi so mojstersko har-monizovane in bodo gotovo napravile na poslušalca izvrsten vtis, ako ee bodo proizvajale pravilno. Ker je partitura zelo po ceni — stane namreč le 1 krono — zato je želeti, da vsak pevec poje iz psrtiture. Bjdi to delce vsem moškim pevskim zborom toplo priporočeno! Dobiva se le pri g. skladatelju v Gorici, Gosposka ulica 14. F. F. Slovensko gledališče V nedeljo popoludne so igrali v sloven 8kem gledališču zopet »Gospoda Jakoba«. Gospod Jakob je politično tendenciozna igra, o katere literarni vrednosti bi se dalo govoriti k večjemu le v času — volitev. Da so pri tej tendenci »klerikalci« zastopani v najpodlejšem in najn-značajnejšem subjektu, to je pri obče znani ljubeznivosti in objektivnosti naSih političnih nasprotnikov že po vsem — naravno in kaže najlepše dekadenco okusa intendance slov. gledališča, ki poskuša gledališče ponižati v torišče političnih str*-stij. Tendenca igre je, pokazati vzor duhovnika po nazorih liberalcev. »G:spod Jakob« je najblažja duša, ki slednji vinar, katerega premore porabi v to, da teši in briše solze nesrečnih trpinov. A ko sa gre za blagor cele odčine, ko se gre za to, ali se naj izvoli poslancem mož, ki je kriv nedolžno prelite krvi, ki je kriv solza vdov in sirot in ki je dal že neovrgljivib dokazov sebičnosti in koristolovstva, v trenotku, ko ga vsščani pridejo prašat, ali naj odločijo kandidaturo tega moža, takrat — je zvest svojemu principu »Ne vtikaj se v volitve«, in molči. To je vzor! Kar se tiče proizvajanja, moramo priznati, da so se igralci morali žrtvovati svojim vlogam. Zato nas je pustila njihova igra — povsem hiadne. Gospodje učitelji imajo v igri čudnega stanovskega zastopnika. Občinstvo z nekim Dimnikom vred, Be je smejalo okornim kretnjam, staremu cilindru in strganemu fraku učitelja Koprivnika, — mislimo pa, da to ni ravno v ugled učiteljskega stanovskega ponosa. Na hrvaškem gledališču v Zagrebu danes prvikrat predstavljajo Ca-ravo izvirno hrvaško igro »Zimsko sunce.« Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Dunajskim revežem je cesar daroval za kurjavo 12.000 kron. — Najstarejši avstrijski častnik, umirovljeni major Ferdinand grofKvinigl, je v 99. letu svoje starosti umrl v Bolzanu.— Protestanški pastorji se bodo po sklepu deželne sinode v Weimarju smeli udeleževati pri sežiganju mrličev. — Wol-fova zmaga. Poleg včeraj priobčeno razsodbe sodišča v \Volf Schalkovi aferi je še pripomniti, da bo obtoženec Wu»t moral vsled razsodbe priobčiti razsodbo v peterih listih na lastne stroške, takoj ko razsodba dobi pravno moč. — Stavka farmacevtov v galiških mestih se na dajuje. Lekarne poslujejo kljub temu. — Splošna stavka se pripravlja v Mar-zilji. — Nemški cesar kapelnik. Te dni je bil nemški cesar v Neudecku. Pri banketu je vstal in sam dirigiral vojaško godbo. Nemški cesar pač vse zna. — M a • žarski gimnazijci so na kolodvoru v Lonsonczu izpiskali himno »Bog ohrani«. Na to so zapeli ogrsko himno. — Velike nerodnosti so zasledili v mornarskem ministerstvu v Parizu. »Echo de Pariš« napoveduje velike škandale. — Na smrt obsojena je bila v Libercah 35!etna Frančiška Herzog, ki je svoje nezakonsko dete utopila. — Ustrelila se je v Dja-kovem soproga ravnatelja hranilnice Mahulka radi delikatnih rodbinskih zadev. — Ker je razžalilsultana, je bil v Bel gradu urednik Todorovič obsojen v trimesečni zapor. — Med poroko zgorel a je v Tohatu na Ogrskem nevesta gdč. Bratean. Prevrnila se je nanjo sveča. — Novo reko so zasledili v severni Kanadi. Dolga je 309 miij in se izliva v Hudsonov zatok. — Nesrečavtovarni. V tovarni stekla v Loavre Comty se je podrl plavž. Ognjena zmes se je vlila preko delavcev. Mnogo je težko ranjenih. — F i j a-karji stavkajo v Bolzanu. No ugaja jim novi tarif, — Dunajska občinska uprava ima za prihodnje let) pro-računjemh 33.600 K prebitka. Tako vspešno gospodarijo krščanski socialci. — Zbirko bolh ima Charles Rothschild. V tej zbirki je 10 000 bolh s celega sveta najrazličnejših eksemplarov. Sedaj je poslal posebno eks-pedicijo v arktične kraje, da od ondi dobi posebne vrste bolh. Kapitan in moštvo dobi 20000 frankov, ako mu doba bolho od arktične lisico. Ali ima ta Rothschild tudi kaj bolh od svojih plemenskih rojakov ? — 5 6 u r v v o d n j a k u. Pri popravljanju nekega 17 metrov globokega vodnjaka v Za brdovici pri Mor. Krumovi je minulo sredo padel poprasljavec vodnjakov Kellner v glo bočino, iz katere bo ga mogli potegniti šele 5. t. m. zvečer. Na glavi ima veliko rano, vendar se sodi, da bo okreval. — Trije lovci ponesrečili. I« Brna javljajo, di pogrešajo lovce Feuz, David in Wyss, ki so šli na lov na divje koze. — Harem je zmanjšal perzijski šah. Prej je bilo v haremu 1700 žensk in 200 ctrok, sedaj je v haremu 60 žensk in 30 otrok. Kadar gredo te ženske iz harema na sprehod, jih ne sme nihče pogledati, ker sicer zakrivi razžaljenje veličanstva in se kaznuje s smrtjo. — Zdravnik odpeljal dekleta. V Parizu je odpeljal senatorju Leplsyu zdravnik Marcile hčerko. Ko je sla s spremljevalko na sprehod, zagrabil jo je in posadil v — avtomobil, s katerim se je bliskoma odpeljal. — 5 0 0 tisoč kron za izgubo moža. Vdova po Viljemu Leysu, ki je leta 1901 prišel ob življenje, ko sta v tunelu newyor-ške centralne železnice trčila skupaj dva vlaka, je vložila tožbo proti železniški družbi za odškodnino za izgubljenega moža. Te dni se je vršila razprava in porotniki bo res prisodili ženi svotico bOO.OOO kron. Tej pa ae je izplačalo, da je postala vdova. Ura v želodcu. Iz Ntw Yorka se poroča, da je nedavno slavna pevka Berri dobila v dar zlato uro, ki ni bila večja kot lOvinarski novic. Po neprevidnosti je uro pri napravljanju držala v zobeh. Ura se ji je izmuznila v usta in pevka jo je pogolti nila. Potom operacije bodo pevki odstranili uro iz žolodca. Društva. (aSloveneko planinsko društvo«) priredi v soboto 13. decembra društven večer v „Narodnem domu" Na dnevnem redu je predavanje g. J. Mlakarja o Mangartu in razstava s'ik odseka amater-fotografov slov. plan. društva. Člane in prijatelje društva opozarjamo na ta večer s pripombo, da ostane razstava s'ik otvorjena tudi v nedeljo od 9. ure zjutraj do 4. ure popoldne ter je vstop vsakomur dovoljen. (Mariborska čitalnica) pri redi dne 14. decembra 1902 ob 8. uri zvečer v prostorih »Narodnega doma« glediško predstavo »Rokovnjači«. (Jugoslovanski klub »Slovanske besede na Dunaju) I. B itunerstrasse 7. priredi domačo zabavo dne 12. dec. ob 8. uri zvečer. Izmed umetnikov in umetnic nastopajo ta večer gospici M. Luzarjeva, M. Zmrzlikarjeva in g. Karel J e r a j. Poslednji igra: Par-sifal-Paraphrase Wagner \Vilhelm in Rap-sodie Hongroise od Hauserja. Ker se potrudil odbor, da pridobi kar najboljših moči za ta večer, zato pričakuje, da se odzove tudi p. n. občinstvo v največjem številu. (»Glasbeni Matici« v Ljubljani) je poBlala okrajna hranilnica in posojilnica v Šiofjiloki 100 K podpore. Darovi. Poslani našemu uredništvu. Za Jeranovo dijaško mizo: Nekdo 10 K. Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali: G. Fr. Koželj, kapelan v Središču, nabral ob godovanju veleč. g. župnika Andreja Gliebe v Ormožu 8 K. — G. Jan. Oblak, župnik v Gradu, dar grajskih Mo-horjanov, 9 K. — Solčavski Mohorjani 22 K. — Dar Mohorjanov v Konjicah 6 K. Bog plačaj! Tftlefonska in brzojavni poročili. Važna pridobitev za domade krofinjarje. Dr. Šusteršičev predlog sprejet. Dunaj, 10. decembra. Državni zbor danes nadaljuje po petdnevnem odmoru posvetovanje o krošnjarskem zakonu. Predlog drž. poslanca dr. Šuster-šiča, naj bodo za kranjske domače krošnjarje potni listi kolkov prosti, je bil sprejet. Isto tako je bil sprejet predlog dr. Š n s t e r š i č a , da naj se kranjskim domačim krošnjarjem izdajo potni listi za vse avstrijske dežele, t. j. da smejo prodajati svoje izdelke po vsej Avstriji, dočim je bilo določeno v predloženem zakonu, da bi smeli prodajati samo v svojem okraju ali samo v deželi. Razprava se nadaljuje. Poslanec P f e i f e r je zahteval, da se privilegiji kranjskih domačih krošnjarjev uzakonijo v § 6. zakona Dunaj, 10. dec. Cesar je sprejel v avdijenci odpoklicanega nemškega poslanika Eulenburga. Cesar mu je dejal, da mu v znak svoje naklonjenosti pošlje svojo sliko v naravni velikosti. Dunaj, 10. dec. „Neues Wiener Abendblatt" poroča iz Rima, da je tja prišlo glede vinske klavzule poročilo avstrijske in ogrske vlade, ki je za Italijo vsprejemljivo. Vsled teg* ne bo odpovedana trgovska pogodba. Dunaj, 10. dec. Z naslovom dvornega svetnika odlikovani vitez Defacis v Gorici je odlikovan s komturskim križem Franc Jožefovega reda, svetnik M i 1 o v č i č v Gorici pa z viteškim redom Franc Jožefovim. Dunaj, 10. dec. Dvorni knjigotržec Rudolf H a r d t se je danes ustrelil. Dunaj, 10. dec. Državni zbor bo posloval do 18. oziroma 19. t. m. Proračunski provizorij bo potreboval § 14, ker do novega leta se parlamentarne zadeve ne bodo tako uredile, da bi Cehi odnehali od obstrukcije. Dunaj, 10. dec. (0. B.) Zbornici je danes vlada predložila bruseljsko sladorno pogodbo z novelo k zakonu o davku na sladkor. Predlogi sta po vsebini popolno enaki onima, ki ju je včeraj Szellova vlada predložila ogrski zbornici. — Zbornica nadaljuje razpravo o krošnjarskem zakonu. Praga. 10. deoembra. Preiskovalni sodnik v zadevi vaclavske založne je predlagal, naj društva, ki so dobila od založne zadnja leta podporo, isto vrnejo v sanačni zaklad. Praga, 10. decembra. Pri češki ža-ložni v Smečno so zasledili defravdacijo 180.300 kron, katere sta poneverila blagajnik in knjigovodja. lieb, 10. decembra. V nedeljo bo imel tu shod Schonerer ter bo pojasnil bodoče stališče svoje stranke napram Wolfu. BSeteoroloffidno porodilo. ViSina asd morjem 306-2 m, gradnji zračni tlak 736-0 U Caa opa- LOTJUija 9, 9.zveč. tel7- £Jutr-1 | 2. popol Stanje bar.-metre T mm. Temperatura po Coleij« v«tr»Tl Nebo 740-41" —39 I si. sever j oblačno" oblačno fl! o-o 742-8 1 —4 OJI si. jjvih. 744-4 | —2 2 j sr. jvzh. Srednja včerajšnja temperatura —5-0*, normale —0'9*. Duuafska borza da6 tO. decembra. 3kapni državni dolg v notah ..... 101-C5 Skupni d ritimi dolg v »rebru.....ICO 95 &7«trijska zlata renta 4£......120-70 Ivstrijska kronska renta 4%..........100 50 Jgerska »lata renta 4%..............190 35 Ogerska kronska renta 4 %......97-80 ivstro-ogarske bančne delnic«, 600 gld. . 15 15 Kreditne delnice, 160 gld..............669- — f^ando<< vista......................239-40 SninSki dri. bankovci za 100 m. asm dri.Ttlj. 117 05 10 mark...........23 42 20 frankov (napoleo&dor).....19-09 ualtjamki bankovci... '.....95-10 0. kr. cekini . . .....11-30 1> —m ^^ Spominjajte se ^^ J ljudskega sklada. I c-—z? 1376 1-1 Zahvala. Za prisrčne, tolatljive izraze sočutja ob bolezni in smrti uaSe predrage gospe Marije Premrou roj. Mencinger soproge c. kr. notarja kakor tudi ia mnogobrojno udeložbo pri sprevodu blsge pokojnice k večnemu počitku, za ginljivo pelje, za darovane vence, »ploh za vse prikaze milega sož lja izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem posebno pa Se častitim gospodom duhovnikom, uradnikom in meSčanom v KrSkem srojo nsjiskrenejSo zahvalo. KrS k o d n 6 9. dec. 19C2. Žalujoči obitelji Premrou v Kobaridu Menoinger v KrSkem t 1376 1-1 Fran in Franja Pretnar naznanjata žalostno vest, da je njnna dobra, nepozabna svakinja Uršula Mrak raj. Meršolj dno 9 t. m. ob l;t8. nri zvečer po dolgotrajni in mučni bolezni, prejemSi sv. zakramente za umirajoče mirno zaspala v liospodu. Pozemski ostanki preblage ranjce se prenese v četrtek dn6 11. t m. ob '/..4. uri popoludne iz hiše žalosti, Mestni trg St. 9, na tukajšnje pokopališče, kjer se,položč k večnemu pokopališču. Sv. maSe zaduSnii e se bodo brale v raznih cerkvah. Proseči lihega sožalja priporočamo predrago pokojnico v molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dne 10. decembra 19C2. Ivan in Fran o Mrak, sinova. — Jerloa in FančlMrak, hčeri, — Janez BteriolJ, brat 1363 1-1 Razsodba. Vr VI 941/98 63. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja C. kr. dež. sodnija v Ljubljani je danes pod predsedstvom c. kr. d. s. s Hauflen a v navzočnosti c. kr. nads. s. Schned'tz-a, c kr. d. s. s. dr Traunar-ja in c. kr. s p. dr. Foerster-ja kot svetnikor, c. kr. dri pravd. nam. pl. Luschan-a in c. kr sod. prakt. Lu-schina kot zapisnikarja na predlog obsojei ega Štefana Homana iz Suhe h. St. 30. za obnovitev kazenskega postopanja, dognanega s pmvomočno ra.sodbo od IG. okt. 18 oktobra 1898. po izvršenih u i novih poizvedbah v smislu §§ 853 -3 in 358. k. p. r. dopustivSi obnovo kazenskega postoparja preklicala razsodbo z dn6 11. okt. 18P8. Vr. VI. SilftS. jn % privoljenjem obtoiitelja izrekla po § iJ(i0 k. p. r. sodbo tako-le: Štefan Homan, Pahovčev, 47 let, oženjen posestnik na Suhi h. št 30 oprošča se v smislu § 259—3. k. p. r. od obtožbe radi prestopka tatvine po §§ 171. 460 k. z. storjenega s tem, da je zavoljo svojega dobička v gozdnih delih SkofjeloSke nadarbine in dr. Arkota ter Urbana Miklavčiča imenovanih „y GrabrovSki grapi' brez privoljenja teh las'nikov posekal in si prisvojil vefi smrek vrednih skupaj manj kot 25 gld. V Ljubljani, dne 28. julija 1902. priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. VABILO na izredni občni zbor hranilnice in posojilnice y Trnovem registrov, zadruge % neomejeno zaveto kateri se bo vrSil dne 28. decembra 1902 ob 3. uri popoldne r hranilničnilt prostorih. Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajno* ti. 1366 l-i Odbor. Zaloga vsakovrstnih gumijevih izdelkov tehničnih kot kirurgičnih, tako n. pr. ccvij za pivo in vino, predpasnikov iz gumija, namiznih pogrinjal iz gumija; dalje so v zalogi pristne ruske galoše, ter sploh vse v to stroko spadajoče stvari. Dalje zaloga H3gT koles (bicikljev) in vsakovrstnih jeklenih izdelkov; delavnica za izdelovanje in popravljanje koles. Tu se tudi poniklja in pobakruje. Slavnemu občinstvu zagotavlja točno postrežbo in nizke ccne ter se v obilna naročila uljudno priporoča z odličnim spoštovanjem 1315 10-6 Josip Kolar in drug Ljubljana, Mestni trg št. 9- Št. 5.345 Razpis službe 1309 2- 1 Pri občini na Jesenicah se razpisuje mesto občinskega tajnika z letno plačo 1600 K in prostim stanovanjem. Prosilci, ki so vže opravljali enako službo ter so slovenskega in nomškeg.i jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni, naj ulože svoje prošnjo do dne 1. januarja t. 1. pri podpisanem uradu. Občinski urad na Jesenicah, dre 8. decembra 1902 i* mm Za božično < < sezijo! Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Risarski atelie in predtiskarija. Vsakovrstne reznine in samburna tehnika se na perilo i. t. d. najhitreje izvrše. 1361 6-2 Zunanjim naročilom se točno ustreza. mh m gj^"- m-p- P- mr Božična in novoletna darila. Do vrhunca dognane vse zunanje tvrdke prekašajoče cene! Kupujte in naročajte le pri domači tvrdki in bodite prepričani, da bolje in ceneje kupite, in se izognite vsega prevarenji. Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnih osebno v Švici nakupijenih ur, kakor tudi zlatnino in srebrnino. Nad 20 '/o znižane cene, razvidno iz mojega novo izdanega cenika,. Naprimer: Jedna stvar, katera je preje stala gld. 10 —, stane danes le gld. 8'—, toraj čudovito po ceni Priporočam dalje posebno stenske in salonske ure, z novim jako krasnim bitjem (Thurnschlag). Vsakovrstne budilke v sccesijonističnem okviru, zalogo še nad 6000 vsakovrstnih osebno v Švici nakupijenih žepnih ur, različnih sistemoo »Pracesslon«. Veliko izbero zlatih in srebrnih možkih verižic najmodernejših fasonov, dolge ženske ovratne verižice >Lorguon<, vsakovrstne lepe garniture iz China srebra, dalje namizne oprave, namizno orodje v etul, palice z srebrnimi ročaji. Zaloga šivalnih strojev najboljših izdelkov. Za vsako blago jamčim ter se priporočam "Fra-nn (Siricm urar in trgovec zlatnine in srebrnine, delničar prve švicarske družbe tovarn Jldjllli UU.U.C11, ur )Union„ y Genovj |n Bje|U) za|0Žnik c> kr. državne dolenjske železnice. Ljubljana, Mestni trg. lasi 9-* Prosim, zahtevajte novi veliki illustrovani ====== cenik, pošilja se zastonj in poštnine prosto. v Ljubljani, Pogačarjev trg. Fotoplastična umetnostna razstava. Odlikovana na vseh svetovnih razstavah. Vsak teden druge dežele. M//'////', 1' Le Se do sobote, dne 13. decembra: Drugo potovanje skoz ttOSIft O Serajevo, Mostar, Travnik, Doboj m Maglaj itd. Najnovejše so ameriški mutoskopi. pet novih, zabavnih podob. 5 znamk, ki se vržejo v posamen mutoskop 50 vin. Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne ---1 do 9. ure zvečer. = Ocene«, ki bi imel brano in stanovanje izven hiSe sprejme tvrdka Kham & M urnik, trgovina špecerijskega in delikatesnega blagai 1378 1-1 in vinarna CIRIL-MET0D0V = K0LEDAR= o se dobi v raznih prodajalnah ter stane t ^ Q Q ). i. i.^j. ali pa se naroča pri založništvu TIskarna Slalnar, Kamnik j-j-j- Po pošti 20 vin. več Najpripravnejše molitve v čast Brezmadežno spočeti so v lepem molitveniku Najboljša mati. Dobi se v prodaj&lnici Katol. tiskovnega društva po 1 '/„, 2 Ai 8 K. J53T Tudi z velikimi črkami -jg3J 13 .b d Pomožni uradnik z dobrim sodnijskim spričevalom, vojaščine prost, želi vstopiti takoj ali vsaj do 1. jan. 1903 v službo k sodniji ali v kako odvetniško ali notarsko pisarno. Ponudbe prosi pod ,,Pisar" na uprav-niStvo „S!ovenca\ 1371 3-1 V najem dam dne ueliltf Izleti v novi hiii na Seln pri Ljubljani Št 18 Več se poizvo pri lastniku Janezu. Bricelj, Moste št. 47. 1374 3-i _r Saknp In prodaja vsako vratnih državnih papirjev, srčik, denarjev itd. Kavarovanja za »gube pri ftrebanjlb, pri izžreban)« najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvrgitev narodll na koral. 99 Menjarična delniška družba 1BBCBB« I., UVolIzsiltlO in 13, Dunal, I., Strob»lgass» 2. MT* Pojasnila m v vseh gospodarskih in flnanfinlh I stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh I vrednostnih papirjev in vestni nasvitl za dosego kolikor I je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienth I glavnlo. 134 134 |