Ixhftja vMk dan vases nedelj ia prfunikov. iMued daily «xcapt Sundays and Holllday*. leto-year xxm. PROSVETA ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE miTMSU ETIKA I AMERIŠKIH FILMIH Marije govorečih filmov spre-jeli Haysov kodeks moralič-nih pravil najreakcionamej- šega kalibra Hollywood, Cal. — Ameriške filmske družbe, ki producirá jo govoreče filme za ameriška ki-nojfledališča in takorekoč za ves «vet, so ta teden sprejele nova etična pravila za svoje filmei Pravila je sestavil Will Hays, vrhovni car filmske cenzure. Na podlagi tega novega kodeksa etike so se filmski mag-natje obvezali, da v govorečih dramah na platnu in vseh drugih scenah ne sme biti simpatij i zločinci niti nobenega smešenja "naravnih niti človeških zakonov." Prohibicija se tudi ne sme smešiti! Maščevalnost ne sme biti upravičen motiv. Dalje se mora v filmih rešpek-tirati "svetost" zakona med možem in ženo in nezvestoba moža ali žene se ne sme nikdar o-pravičiti. Bela sužnost in seksualna razuzdanost se mora izključiti iz filmov. Nadalje mora biti v filmih velik rešpekt do vere in duhovščine. Nobena religija se ne eme smešiti in duhoven ne sme nikdar nastopiti v vlogi komičnega karakterja ali zloduha. V govoru ne sme biti profa-niranosti in obsceničnih besed niti prizorov plesa, ki «o količkaj sugestivni; okrutnost napram otrokom mora izginiti in vse scene policijdcega "tretjega reda" ali elektrokucije ter obešanjez ločincev morajo biti "zelo previdne." Končno določa Haysova etika, da mora biti v filmih reftpekt do "zgodovinskih institucij" in do "prominentnih oseb v tujini." Prosperiteta: 700 milijonov v dividendah ta mesec New York.—Večina ^me-riških korporacij izplača četrtletne dividende ta mesec. Osemsto večjih korporacij in 1800 manjših družb bo izplačalo v aprilu skupaj okrog 700 milijonov dolarjev dividend. Takoj prvi dan v mesecu so izplačila znašala približno $550,000,000. Skupna vsota izplačanih dividend v prvem četrtletju tega leta je zne&ala $1,170,082,645, to je 17 od-stotkov več kot lani v tem času. Prosperiteta ameriških korporacij naraftča! Nadprodukcija vzrok bedi Zlo bi bilo hitro odpravljeno, ako bi se brezposelnim delav cem dalo priliko do zaslužka KONFERENCA V LON-DONU BO KONČALA S FIASKOM Imperialistične države še niso pripravljene na razorožitev, pravi Nock New York. — (F. P.) — Vse dosedanje mirovne konference niso prinesle rezultatov, kot so lih ljudstva pričakovala in niso bile vredne stroškov, ki so bili * njimi v ž vezi, konstatira Al-*rt Jay Nock v reviji "New Freeman." V članku Nock citira izjavo o. kta ameriške revolucije, ki je iejal, da bodo narodi šli v vojno, kadarkoli jim bo kazalo, da **!<> s tem nekaj pridobili zase. Kadar se vojno smatra za dobro investicijo, je skoro gotovo, da * bodo imperialist! odločili za "Jo. Ako bi ena ali druga drža- podvzela korake za razorožl-•ev- bi bilo nadaljno postopsnje tej smeri olajšano ostalim dr-^vam. Toda do zdaj še nI no-*na dr^va pokazala resne vo-i»< da to stori, kljub izjavam -n -lkov w T javnosti pou torjajo jxHrebo razorožitve, na 'krivaj se pa pripravljajo za todnre vojne. Si;, A 7Jl r'*tna pokojnina v drže vi New York any, N. Y. — Governer Mt je te dni podpisal zeta rostno pokojnino, ki pred nekaj dnevi sprejrf a v ni legislature Zakon bo v veljavo 1. maja. Zakon ' podporo od $5 do $50 me-za '»sebe, ki so stare nad m nimajo svojcev, ki bi za nje. V drievl New " okrog 50,000 moških in k I »odo po novem zakonu » ¡»odpore kot jo določa v ta rostno pokojnino, da bo države v prvem zplačala več kot dvanajst »nov dolarjev podpore ste* «bsm. * Weshington, D. C. — (F. P.) — V odgovoru na vprašanje: "Kaj je kapitalistična ekonomija?" pravi Cedric Long, načelnik Ameriške kooperativne lige, da je nadprodukcija glavni vzrok bedi in brezposelnosti. Long citira besede dr. Julius Kleina, pomožnega tajnika v zveznem trgovinskem depart-mentu, ki je dejal, da skoro dve tretjini prebivalstva na svetu Živita v deželah, kjer vlada občutno pomanjkanje vsakdanjih potrebščin, akoprav je vsega v izobilici. Z modernimi stroji in iznajdbami, s katerimi že sedaj razpolaga poljedelstvo in industrije, bi se lahko produciralo toliko stvari, da ne M4>ilo treba nobenemu trpeti pomanjkanja. Svetovno prebivalstvo bi lahko porabilo 50% več sladkorja, 60% več volne in svile ter drugih stvari, katere potrebuje. Nesposobnost kapitalističnega sistema z ozlrom na produkcijo in distribucijo je glavni vzrok bedi in pomanjkanju, pravi Long. Št nekaj o Ijriskim listja Zahtevajte od števcev izkaznico, da vas ne bi kdo preveril ImT« «^Tffr > Chicago, IU., četrtek, 3, aprila (April 3), 1930. •t spatial rtU oí ptMUft provided for la aactlim HOS, Act of Oct. S. 1117, sslhon.r«! on J um Uradniški In aprsmiškl pro starti D L Z «67 8. Lawn dala Ara. L Office of PublkaUoni 2667 8outh Lawadala Ava. Talajhona, Rockwall 4004 Subscription $«.00 Veert ŠTEV.—NUMBER 79 onmizatmji preganjani V PITTSBURGU V akcijo proti policiji je posegla Unija za ameriške civilne svobodščine Pittsburgh, Pa. — (F. P.) — Tukajšnja policija je pričela sistematičnim uvajanjem terorja proti organizatorjem levičar ske Trade Union Unity lige, ki so na delu, da organizirajo jeklarske delavce. Policija vpada na zborovanja, ki se vrše z dovoljenjem oblasti in izvršuje aretacije. V zadnjih par dneh je aretirala večje število govornikov, ki so nastopili na shodih jeklarskih delavcev. Trade Union Unity liga pošilja svoje organizatorje v središča jeklarske industrije. Delavcem deli tiskovine, v katerih jih poziva na upor proti izkori sčanju in naj pristopijo v svojo organizacijo. Policija je aretirala več organizatorjev, čijih edini zločin je bil razpečavanje tiskovin med delavce. Policija je pred par dnevi aretirala zastopnika Unije za ameriške civilne svobodščine, ker je odprto protestiral proti postopanju policije, ki je udrla na privatno zborovanje jeklarskih delavcev, češ, da policija sama krši državne zakone z napadi na govornike na shodih, ki se vrše z dovoljenjem oblasti. Zastopnik je bil odpeljan v je čo in ko je hotel govoriti s svojim odvetnikom, so ga jetniški pazniki pretepli. Za zadevo Je začeht-nuiimati unija in podvzela je korake, da pridejo na-siiniki pred sodišče. STAVBNI DELAVCI ZA STAVKALI Vzrok etavki je bilo postopanje podjetnika, ki je oddel nekatera dela neunljskl tvrdkl Chicago. - Popisovalci prebivalstva Združenih držav so zdaj na delu. V čikaškem okraju Cook je šlo včeraj zjutraj na delo 8500 popisovalcev in števcev ali "enumeratorjev." Ta posel o-pravljajo moški in ženske. Ljudje pa morajo biti previdni. Ne smejo pustiti v hišo vsakogar, ki pravi, da je "enumerator." Slučaj se je že zgodil, da sta dva roparja prišla v stanovanje pod pretvezo, da popisujeta prebivalce. Najboljše je, da zahtevate od vsakega, ki pride s tem namenom, naj pokaže "credential," to je pooblastilo ali izkaznico, da je pravi. Vsak pravi popisovalec nosi pri sebi veliko listino "credential," ki je podpisana od direktorja cen-suss in lokalnega supervizorja. Direktor censusa je W. M. Steu-art. V vsako hišo pride le eden popisovalec. Tako poroča J. E. Vesely, predsednik čikaškegs census advisory komiteja. Vesely apelira na vse prebi-valce, naj bodo uljudnl s števci, ne smejo jih prigsnjati in vsa-kdo naj odgovarja na vsa vprašanja resnično in pravilno, ker drugače jih lahko zadene kazen V Pasi molijo ze propadle Pana, III. — Tu ,u Pr°P»d,i dve banki In dušni pastir J. K Corwin Je pozval prebivalce v svojo cerkev, da vsak dan po-poldne in zvečer molijo za srečno rešitev finančne kriee. ki je zadela mesto vsled dvojnegs bankrota. Kaker vse kaže. bodo vlegeteljl Izgubili polovico denerja. • / • New York. — (F. P.) — Unij-ski železarski delavci so odšli ns stavko, ker je Starret Bros. konstrukcijska kompanija oddala nekatera dela pri gradnji Empire State nebotičnika v roke neunijski tvrdki. Alfred • E. Smith, načelnik Empire State korporacije, katerega je v zadnji predsedniški kampanji podpiralo tudi unijsko delavstvo, je obljubil, da bo posredoval med podjetniki in unijsklmi u-radniki, da se spor izravna. Post A McCord Co., kateri so bili oddapa nekatera konstrukcijska dela, je članica Iron lige in odprta sovražnica unijsklh delavce^ že od 1. 1905, ko je stavbinska unija vodila bitko proti American Bridge Co., podružnici jeklarskega trusta. WHOOPEE NA BALKANU - / Nov komltaikl vpad v Srbijo; dva ubita ne bolgarako-ru-muaakl meji ~ Bndapeftta, T. apr.— Dva mo-ža sts bila ubita in osem rsnjenih v krvavi bitki med Bolgari in romunskimi "kolonisti" v Dobrudži. Bitka je divjala v pondeljek v vasi Bogdanovo. Veliko število Bolgarov Je Ijllo aretiranih. DvsaJ. 1. apr. — Macedonski komltaši so spet vpadll v južno Hrbijo. Napadli so vas Kalargi in ujeli župana ter voč drugih vodilnih vaičanov, katerim so pobrsli vso^bleko, denarjs Jim ps niso vseli. Trije komitaši ao bili kasneje ranjeni v boju s srbskimi žandsrjl. V London« MftIJo dva ali 'Ji • <** 4 • tri separatna pakte Amerika paktira z Japonsko in Anglija s Frencfjo, zadnja pa z Italijo Potres ne Grifte« Atene. 2. epr,—Hud potres Je včeraj obiskal Volo in okolico v Tesali)i ne Grškem. Petnejst hiš a# Je porušilo ia mod ljudmi J« zavladala vidika panika. kongnes pred revolicijo Predsednik AmerUke delavske federacije sluti vetajo ty-ee-poselnlh, če ne bo odporno*' Washington, D. C.—William Green, predsednik Ameriške delavske federaeje, je v torek dejal pred senatnim trgovinskim odsekom, da mošnost revolucij« v Ameriki ni izključena, ako kongres ne sprejme ukrepov ta omejitev brezposelnosti aH za omlljenje posledic brezdelja, Green je zagovarjal tri predloge pred odsekom, ki se tičejo brezposelnosti. Rekel je, da je bilo v februarju 8,700,000 delavcev brez dela v Združenih državah, kar pomeni 400 milijonov dolarjev izgube na mezdah, prve tri mesece tega leta so Izgube na mezdah znašale skoro eno milijardo dolarjev. "Delavci in delavke trpe po« manjkanje hrane, ker so brez dela in tega ne sme Amerika dopustiti," Je rekel Green. "Dopustiti ne sme tudi, da novi stroji mečejo delavce na cesto. Nekaj je treba storiti takoj. Vlada mora pomagati brezposelnim delavcem na kakršenkoli način, če ne, bo prejel Isle j imela opraviti z revolucijo." ■Green je tudi rekel, da bo A-merika morala uvesti "Dole system" ali državno denarno podporo za brezposelne, ako prej ne reši vprašanja brezposelnosti na drugi način. Amerika še danes nima sistema, da hi vedehL koliko ljudi je brez dela in Wake potrebe ima ta aH ona Industrija. Iotrebščlnc, Je v igočl kritiki neusmiljeno bičal senatorje, ki so glasovsll zs predloge za zvišanje carine. "Sprejetje predlog, kakršne so bile predložene In za katere so šli v boj /akulisniki, katerim načeluje senator Grundy, pomeni dejanje, ki nima para v zgodovini senata," je dejal U Fol-let te. "Tajna propaganda lobi* stov je povzročila, da so nekete* ri senstorji spremenili svoje stališče čez noč in so glaeovali kot so jim ukszsli zskullsniki. ki so v službi privstnih Interesov. Ameriško ljudstvo Je se-dsj izročeno na milost trustom n korporacljam, da ge bodo po-jubno Izkoriščale. Sprejeli ste Električno alu&alo za gluhe iznajdeno Dunaj, 2. apr.—Dr. Stephan Jelinek, profesor na dunajski univerzi, In Theodor Schrei-ber, električni Inženir, ste iznašla aparat, ne katerega gluhel lahko slišijo. Te dni ao bile demonetraeije z aparatom pred zdravniki In časopisi po-ročajo na dolgo in široko o možnostih nove Iznajdbe, ki morda odpravi gluhoto. Apa-parat Je eMUričen. ki epreje-me In poMIJa v živce v možganih glaeove po električnih valovih ln ftuhec jih sliši. Kriza v avtomobilski industriji Ameriški avtomobilski magnatje v boju ze avetovne trge straclj radi brezposelnosti. (spone dobil 50 glasov za že* pene v lowl! Monticello, Iowa —V tem ma-lem mestecu so bile 1. april« volitve za župana. Stari župan ni imel protikandidata. Ko so zve. čer prešteli glasove, so našteli 50 glasov za čikaškega butlegar-l skega kralje Al fapona. C v bi bil dobil še 66 giaaov, bi bil Iz- j voljen! KomunUl I Is aewyoetke polir i ja —--I New York.—I. Amter, die- HUvbel delavci za petdaevslk triktnl tajnik komunleUčn* Boston, Maas. — Organizira-|stranke, Je te dni poslej pismo nI stavblnski delavel ao se po policijskemu komisarju Whale dali v boj za pet dni dela v te-.nu, da bo dal odstraniti s silo po-dnu, ki ao ge ž« imeli I. 1915 in llcaje, ki prihajajo na privetna ga izgubili štiri leta pozneje, ^zborovanja komunlatov. ' Detrolt, Mlch. — (F. P.) — Ameriška avtomobilska Indu-strlja stoji pred polomom. Produkcija avtomobilov v prvih treh mesecih tekočega leta Je za polovico manjša kot Je bila v Istem času prejšnjega leta. , Izvoz ameriških avtomobilov v inozemstvo je padel za eno tretjino v enem letu. Evropski avtni tovarnarji so se začeli ze- u . vedeti nevarnosti; ki Jim radi Izvoza ameriških avtomobilov, pa so se pričeli organisira-tl. V Franciji so pričeli z akcijo za zvišanje carine na ameriške avtomobile, kar Je bilo virok za veliko nejevoljo v a-meriških trgovskih krogih. Zagrozili so takoj, da bodo vprizo-rill agitacijo proti lmportiranju francoskih Itdelkov v Ameriko. Situacija Je postala !o tako resna, da Je moral poseči v boj a-merlškl poslanik v Franciji, kateremu se je končno posrečilo preprečiti, da ni državna sbor-nlca sprejela zakona, ki Je določal visoko carino na ameriške avte, kar bi Imelo za posledico ukinitev izvoza. Medtem Je nemški parlament omejil število avtov, ki se Ishko izvozijo Iz Am^ke v Nemčijo. Nemški avtnl tovarnarji so v to svrho sklenili poseben dogovor z avtniml tovarnarji v Belgiji, Italiji in Avstriji, ki tvori pod-lago ustanovitvi kartela, v katerem bodo združeni val avtnl tovarnarji v Evropi, da tako preprečijo Izvoz ameriških avtov v Kvropo. Vse znsmenja kaže* Jo, da se bodo avtnl magnatje odločno upirali podjarmljenju, ki Jim preti od strani ameriških avtnih tovarnarjev. Velika Britanija tudi ne za-ostaja v boju proti ameriškim komercialnim interesom. Pod vodstvom agresivne delavske vlsde al hoče zasigurati svetov ne trge, ki Jih ogrožajo amerl škl interesi. Poročilo iz l*ondo-na govori, da Je J. II. Thomas, načelnik vladnega biroja za inozemsko trgovino, imel več tajnih sestankov z britakimi avtniml tovarnarji, na katerih se Je razpravljalo o načrtih za reorganizacijo britake avtne Indu-atrije tako, da bo Ishko konku-rlrsls z ameriško. Razvoj dogodkov v boju sv-tnlh megnelov za svetovne trge ne obeta nič dobregs za amerl* Ske delavce, ki no upoelenl v avtnl Industriji, To pomeni znižavgnje mezd, brezposelnost in delavci, ki bodo še ostali v to* varnah, bodo izpostavljeni še večjemu priganjaštvu kot do-«1*1/ železničarji kritizirajo hooverja Z Imenovanjem Parkerja članom zveznega vrhovnega ao-d biča J« Hoover pokazal, da atojl na etranl openftaparjev, pravi glaallo železniških bratovščin -¿2, Waahlngton, I), C. — CF. P.) — Tednik "Labor" v posebnem članku ostro kritizira postopanje predsednika Hooverja, ker je Imenoval J. J. Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišča. Članek je bil priobčen baš v času, ko so se voditelji železniških bratovščin mudili na konferenci, na kateri so raipravlja-II o stališču, ki ga bodo zavzeli napram kandidatom starih strank v prihodnji volilni kampanji. "Z Imenovanjem Parkerja članom vrhovnega sodišča," pravi urednik, "je predsednik Hoover zadal močan udarec organiziranemu delavstvu. Njihovo pričakovanje, da bo Hoover potom, ko Je Še Imenoval konservativ-načelnikom vrhovnega sodišča, izbral delavstvu naklonjenega sodnika na Izpraznjeno mesto, ki Je nastalo po smrti sodnika Sanforda, se Je izjalovilo. Hoover je imel mnogo progresivnih sodnikov na razpolago, toda odločil se Je za znanega reakclonarja, čigar glavni rekord Je sodnljskl odlok, ki Jo bil Izden proti rudArJem v Weot Vlrglnljl, ki je uničil rudarskd unijo. Parker se Jo a svojim odlokom postavil na stran premoga rakih l»ar»»nov in openša-parjov, ki so vodili ootro bitko proti rudarjem v znamenju brutalnosti in krvoprelitja." Ameriški «uhan pomagajo Avl* rar Je« Ženeva, 2. spr,—Ameriški prohiblcionlsti financirajo kampanjo suheške stranke v Avici. Prihodnjo nedeljo se vrši v Avl-ci plebiscit eli Splošno glaaove-nje o predlogi, ki določe, de se zviše ds vrh ne si k ohol ne piječe in ds federalna vlada prevzeme vse prlvetne žganjarake kotle. Ameriški suhačl ee zelo zanimajo za izid t*ga plebiscita. AagNJa odredila mir m bolgarski maji Sto komltašev aretiranih, ko je bolgarska vlade dobile engto* «ki ultimat mmmmmmm^ # Hofljs, 2. spr.—Angleški poslanik v Jugoslaviji In angleški poslanik v Bolgariji sta včeraj obiskala bolgarskega sunanjoga ministra Atanaaa llurova ln mu Izročile zahtevo Anglije, da mori hiti konec guerilsklh bojev, ki Jih |N>vzročsJo macedonski komltaši na meji Jugoalavlje. Takoj potem je bolgarska vlada naananlls, da zatre komitaško gibanje. To svoje naznanilo je l»odprla z aretiranjem več kot sto komltašev v l>oIgarskem delu Macedonlje. Aretacije se na* daljujejo. NAPREDEK UNI- JE OGNJEGASCEV Nove postojanka satanov I Jena v Phiiadelphljl Waahingtos. l>. C. — (F. P.) — Deset krajevnih unij ognje-gsscev je organiziralo državni svet, ki bo v prvi vrati gledal za Izboljšanje njihovih ekonomskih intersam V Phiiadelphljl Je bila ustanovljena nova pošto-Janka, ki te šteje H00 členov. Iz glavnega stana International A *iw tria t ion of Fire Fighters je te dni prišlo poročilo, da so gaailci v Montn-alu (hi dolgem boju izvojevsli avojs zahteve za zvišanje mesde. Plača Jim J« bila zvišana ze I1A0 let-no. V llamiltonu, kjer Je bile organizirana unija šele pred letom dni. «o gaailci dobili flOO letnega poviška. Sllčne ugodna poročila o napredku unije ga-elleev prihajajo tudi is drugih ameriških in kanadskih mest PROSVETA • THE ENU!•*«» IUISmI MmmOi S*rUt/ K* roln in«: u ZSmUtor d rt*»« (4»*«n Cblc«««) Iti Kana-4« M M •• M«. «I M »« p«, ih«, HM m ««trt If t s» Oilftco la r le eno «T.M u erlo Uto. M 7» m pol krta; ca ino-vm»ivo M M. SuhMrlpiUMi rsU»! tur IV 1'mUS State« («tcrpt Ct>ka*o) and <«aa4* M M j,mr. Ch«*#« mM Oeero |1A« l*r >«f, fr*i, 4* S i tm pcAabla aa. rMnlna. PumtiU >u prar«4a«iu>. da m vam IMS iw a«U»L Nerešene zagonetke Tedenski magazin "Liberty", ki se baha, da ima dva milijona naročnikov, ponuja celo vrsto denarnih nagrad (v skupni vsoti $10,000) za rešitev gotovih zagonetnih umorov. Med temi zagonetnimi zločini, ki so se že obravnavali pred sodišči, a so še vedno zagonetke, še vedno "veliki misteriji". sta tudi "misterij Sac-co-Vanzetti" in "misterij Tom J. Mooney". V slučaju Sacco-Vanzettijeve zagonetke sta bila dva italijanska delavca umorjena na električnem stohi v Bostonu. V aiučaju druge zagonetke sta dva ameriška delavca še živa, toda v zaporu v San Quentinu na drugem koncu Amerike, Razume se, da je na obeh slučajih še precej zagonetnosti: — še danes ni znsno, kdo je izvršil dotične umore, radi katerih sta morala dva delavca umreti in druga dva delavca sta še v zaporu! To je ves "veliki misterij"; drugih misterijev nt. Lep kompliment za ameriški justico, ko kapitalistični magazin |>onuja visoke denarne nagrade za reiitev teh zagonetk! Justica je vendar na stališču, da sta bila oba slučaja pravično rešena. Zdaj pa še ta srsmota . . . Governer Kalifornije se lahko čuti srečne-ga, da lahko reši "misterij Toma J. Mooneyja," ki ni noben misterij, kar se tiče nedolžnosti Mooneyja in Blllingsa; on lahko popravi krivico, ki se je zgodila obema. Za popravltcv krivice, ki se je zgodila Saccu in Vanzettiju, je pa prepozno. Kaj si mgre misliti bivši governer Massachusettsa, ko danes čita, da je Sacco-Vanzettljev slučaj uvrščen med zagonetke, ki še niso rešene? ... Kdo ima prav? Na drugem mestu današnje Prosvete je članek "Kiisa" o ljudskem štetju. V članku so navodila za naše ljudi, kako naj odgovore števcem glede materinskega jezika in rojstnega kraja. Glede jezika je vse v redu, toda glede rojstnega kraja, ki se nanaša na sturi kraj, ima "Flis" napačno navodilo, ki je seveda v konfliktu z navodilom, katerega je imola 1'rosveta v svoji včerajšnji (srediui) številki. Da bovzela svojo navodilo iz uradne tiskovine "illustrative Kxample of Completed Population Schedule, Department of Commerce-Bureau of the Census (Form 16-8b)", ki sluti m vzorec popisovalcem. Tam so vsa navodila za popisovanje in odstavek, na katerega se Prosveta opira, se glasi v originalu: '4*. If m |)i'i»uu nay» H« * a« born in Auntrin, llun. vary, Geruiaay, UumIs, ur Tuikay m* they were before th« mi ar, ruler the ustno of the province in which bom, an Al«*r*.terrain«-. RavarU, Croatia, tialirla etc.. or the nane ol th< city or town In which born, a* Berlin. Prague. Vlenua, etc., an well a« the nam« of the coun> try. V prevodu ne to glasi: "Ako oseba reč«, tla Je bila rojena v Avstriji, Ogrski. Nemčiji. Rusiji ali Turčiji, kakršne so bile pri*l vojno, zapiši ime province, v kateri je bila rojena, kot Alzacija-l.orena, Bavarska. Hrvaška. Galicija itd., ali ime mi*ata ali vasi rojstva, kot Berlin, Praga, Dunaj itd. ter ime (letele." To je za nas avtoritativno, zato smo sveto-valijn še svetujemo, naj v*akdo, ki j« bil rojen v prejšnji Avstro-OgrskI7 i*»ve zaae ln svoje «terse ime province kot kraj svojega rojstva, na primer Carniole (Kranjsko), Styria (štajersko), <'arintbla (Koroško), Goricia ali Trieste tGorisko uli Trst) itd., zraven naj |*a pristavi "in former Austria." Čudno Je, ker "Klin*' niniu noUnega navodila za primorsko Slovence. Ali naj rečejo In tako bi bilo z,nami, ako bi kupili Šouth Side Turn dvora no za narodni dom. Rekli bi, da imamo dom, v resnici bi gn pa ne imeli, ker ta dvorana nikakor ne odgovarja našim potrebam. Danes imamo vse dru gsčne razmere, bodisi dramsk< kulttlrne ali politične, kakor smo Jih imeli pred 20 ali 25 leti. In ako Itočemo imeti do®, zgradimo takega, da bo odgovarjal sedanjosti ln bodočnosti. Mi moramo Imeti Čitalnico, za katero pa v South Side Turn dvorani ni prostora; mi potrebujemo precej veliko sobo za mladinsko šolo ln za vaje dile-tantov za dramske in druge kulturne priredbe. Lahko bi tudi služila v telovadne svrhe Poleg tega potrebujemo par manjših sob za društvene in kiubove seje. Milwauška naselbina j« velika ln ima mnoge podpornih društev in razqih klubov. Vse te organizacije bi sporedoma zborovale v narodnem domu, ki>ga nameravamo zgraditi. Meni se vidi, da je takratni direktorij, ki Je ku pil zemljišče za postavitev na rodrfega doma, dobro prevdaril, ker prostor je lep za stavbo, katera naj bi odgovarjala vsem našim potrebam, v Joseph Ule. Odgovor na čvekanje Gowanda, N. Y«—V 67. št. "Prosvete" z dne 20. marca je zopet zagledala luč dneva "čve-kanja" od M. Kralnza. V začetku čveka o neki organizaciji, katero on baje ustanovlja. Toda vae te krokodilove solze mu ne pomagajo. Ko je nekoliko raz lotil pravila omenjene organiza cije, pa ta dobri Član in delničar tukajšnjega SND udari po si steni u in tukajšnjih Slovencih. M. Krainz pravi, da je videl rnnogo v zadnjih 22 letih, posebno kako se jo "tretalo" ko so bili še saluni. ln glej ga spa-ka! Sedaj se postavljajo stavbe s priprostimi haremi. V mislih ima najbolj slovenske domove in to mu pall kri po tilah. Toda če je M. Krainz v resnici vide mnogo, naj bi bil tudi videl, da so Hlovonei in tudi drugi narodi gradili stavbe tudi tisti čas ko Ja on opazoval ln ko so bil še saluni in ko se je "tretalo." Tega naš dobri član ne more zatajiti. ako bi tudi hotel. (Bunk in čvekanje No. I). Očita, da s«• od delavca kapi pital akupej spravlja pod lepo done^imi frazami in obljubami Ali se* on še spominja, kdaj, kjt in kako je dal 30 sreberuikov takratnemu tajniku tukajšnjega 8. doma? Ce pišeš, piši, kako Je bilo. toda brez savijanja. Takrat si pričel delati in rovarit proti S. domu in to še danes na daljuješ. Toda ti si dokončal tukajšnjimi Slovenci, ker si jih te mislil na vae načine prikazat Javnosti za lopove. I onda oni ne mogu, a naj bo Peter ali Pavel. ne bo napravil ničeaar. ker česi čudežev so minili. Plesov I« je bilo na hribu toliko, ds je bil v resnici čudež, kako smo napravili čez $200 čiatega dobička. kateri je bil razdeljen me ddruštva proporčno po članstvu. Kar pa članstvo društva Ta-bor Slovanov ni bilo zadovoljno s tistim dobičkom, smo Imeti še svoj običajni letni ples v S N. domu dne 4. marca, kamor so vati boga Peruna. Bilo je precej« maškar prav domaČega pridelka' ia vae se je izteklo lepo in mirno, da je bilo kaj. A aedaj nas čaka nekaj, kar pa ne bi smel noben Slovenec oz. Slovan posabiti in to je izlet Zvdze slov. društev v nedeljo dne 22. junija, ki se bo za vršil v Madrone parku, kakor po navadi. Samo to bi rad videl, da bi prišli vsi člani drufttva Tabor Slovanov in Pathfinders, da ne bo zopet govorica, kje je ta in ta. Pokažite se enkrat, bratje Ui sestre, 100% od obeh društev; ravno tako bi morali biti tam tudi člani drugih društev. Ni treba govoriti, ako ste člani več društev, moje druitvq ni v tem zainteresirano. Ako pa nekatfri ljudje mislijo, da je dolžnost odbornikov društev, da zapravijo svojo tedensko plačo, svoj čas in potem še kritiziranja brez mere, naj bi vsaj enkrat vzeli urad v eni ali drugi organizaciji. Tedaj bi se hitro izučili o gtvareh, o katerih niso prej niti pojma Imeli. Da se prav popolnoma ne u-dam čustvom ali pritožbam, moram opozoriti članstvo Tabor Slovanov, da se udeleži redne seje dne 9. aprils, in to radi tega, ker to je zadnji dan, ko boste imeli priliko glasovati o iniciativi gl. odbora. Pridite in glasujte po vašem prepričanju, da ne bo oporekanja kasneje. In ker je to prva četrtletna seja, je bilo sklenjeno na zadnji seji, da se pripravi male razvedrila po seji. Imamo še nekaj stenskih koledarjev, knjig In tudi koledarčkov ; pridite in dobite svoje stvari. Predno končam, naj^še ome-nicp, da bo imelo naše dr,uštvo fco proslavo, in sicer dne 4. , Ker to pride na nedeljo, , da bo Slovenski napredni dQjtn napolnjen do zadnjega kotička. Xprej bratje in sestre, trije dnevi so pred nanJ, ki jih ne sityepo pozabiti fri ti so: 9. aprila seja, 4. maja društveni ples in 22. junija izlet nas vseh. Ker je tega dovolj, po-zdrOTljam vse brate in sestre SNPJ in vam vsem želim obilo piMhov. Andrew Lekšan. *'-■ tajnik društva in Zveze. Malo odgovora Milwaukee, Wis. — Tako je prav, urednik. Odobravam nje: gov sklep, ki ga posnemam iz listnice uredništva v 71. št. Prosvete, da ne bo priobčil nobene kritike več "o tej zadevi" brez polnega podpisa. Saj menda prav sklepam, da je ta "zadeva" naš Slovenski dom. Govorimo odprto in brez ovinkov, pa bomo prišli najprej do sporazuma in jasnosti. Pravzaprav ni take sile med nami, kot par dopisnikov kriči v svet: razdor, sovraštvo, nazadovanje, razburjenje, zastonj itd. Tega je največ v glavah samo dotičnlh dopisnikov, ki tako pošastno "malajo" organizacijo Slovenskega doma. In to hočejo potom svojega kričanja zaneati med naše ljudstvo. Organizacija pa računa na ljudsko pravo razsodnost. Iz tega razloga se zopet danes oglašam, na kratko, na dopis Joe Radelj na v 71. številki Prosvete. Tskoj ko sem ga prečital, sem se spomnil nazaj, ko se je ta moŠ pred dvema letoma zaletel v naše delo. Prebrskal sem dosedanjo zgodovino dela za Slovenski dom in ugotovil, da je bilo 9. marca 1928. ko je izšel dopis' v Prosveti z njegovim podpisom. Takrat smo bili še bolj šibki, a vendar smo fte lepo napredovali. Čutil je potrebo, da malo podreza. Piaal je teda i stvari, s katerimi je sam sebe smgšil in prorokoval. da bomo morali denar, nabran za delnice. nazaj dajati in to zato. ker Slovenci niso združeni in ni zaupanja; v Milwaukee ne bod-) postavili Slovenci nikdar Narodnega doma. Nato Je dobO dopisnik je "žrtvovjren cel dolar, drugi še niti beliča za našo akupno stvar, kf je sedaj na pogorišču. V glavah pa imajo vedno \se polno domišljij in pri-hajajo na dan s takimi stvarmi, ki morajo pripraviti človeka v smeh. Povsod vidijo sam bav-b»v. Vse kar slišijo; brez vseh pomislekov, vzamejo za resnico in pošiljajo v javnost, sajtuo da L» zbegali in odvrnili ljudstvo od dobre stvari. Imam ¿o in sto dokazov za to. Pa je škoda č*-sa in prostora pričkata se ljudmi, katerih delo za sptotni napredek je samo v Irenah, na papirju in jeziku. lakiran prijatelj in podpornik spšešneg» napredka Slovencev v naselbini mora biti član-delničar organizacije, ki si je nadela tak program, in bo potem delat znotraj za izpopolnjevanje stvari, ne pa zunaj brez podlage in poznanja kričal kot čredr nik na paši. Nekateri ljudje so tako malenkostni, da mislijo, da je samo tista stvar dobrg, ¿e oni sami slučajno nosijo "fano" na-prdj. Joe Radelj tako modro zaključuje svoj dopis, kot bi mu bilo znano vse poslovanje in bi bilo res vse odvisno od par raz-diračev. Pravi: "Teh par vrstic nisem napisal z namenom, da bi dal mojo ko£o strojit, marveč da se stvar, ki je nekam zastala, skristalizira in da gre mirnim potom naprej," Jaz pa zopet vabim Radelj na, da se pride na lastne oči prepričat, da stvar pri Domu do seduj ni fe prav nič zastala, ampak stalno bolj in bolj napreduje. In vse bo šlo zopet mirno naprej, ko se boste naveličali zaletavati v njo, se skrili, ali postali dober delničar, če je taka stvar sploh mogoča. Kakor vedno, tako tudi danes končujem s temle: Čitateljl, ki ste delničarji, ne pustite si o-majatl vašega zaupanja v organizacijo Slov. dom od ljudi, ki niso še nikdar ničesar dobrega storili za nje razvitek, amp%k jo ob vsaki priložnosti skušali ovirati in jo zadušiti. Vai odgovor naj bo, pomoč, da se ngš Dom čimpreje uresniči, kar velja tudi za ostale v naselbini, ki niso še delničarji. Joe. Matoh. Z agitacije zastopnika BrMgeville, Pa. — Pred kratkem sem obiskal prijazno naselbino Library, v kateri hc počutim popolnoma domačega. Rojaki so prijazni in postrežljivi. Na lepem hribčku imajo svoj narodni dom, katerega pridno obiskujejo in v katerem se mladina vadi za raznovrstne igre, s katerimi nastopajo v domači ali pa v zunanjih naselbinah. Slišal sem, da bodo v bližnji bodočnosti nastopili v West Newtd-nu, kjer se vidimo, ako le mogoče. Iz Library sem se podal v Wjist Moreland okrožje in se naj prvo ustavil v Herminie pri rojaku Smolichu. Z avtom se odpeljeva v Clatrton k družini Joseph Smerkola, kjer je bila zbrana že večja domača družba, ki mu Jfe prišla čestitat z nami vrod. Družba je bila res vesela. Spomnil sem se pohabljenega rojaka Josephs Glevana iz Bridgevils, ki je v .velikih stiskah in pohabljen za celo življenje. Ponesrečil je pri Pittsburgh Coel kompaniji že leta 1920, in dasi je član dveh podpornih organizacij, mu je podpora že zdavnaj pošla. Za nabrano vsoto, katero sem mu odposlal, vsem lepa hvala. Vsem, ki ste mi šli pri agitaciji na roko, lepa hvala. Anton Zidaniek. Zabavni večer Uaukegaa. IU.—Narodno Podporno in telovadno društvo Slovenski Sokol za Waukegan in No. Chicago priredi zabavni ve- čer s plesom dne 5. aprila v spod-prlmeren odgov or. Uljudno sem nJ' dvorani Slov. nar. doma. Dru- nltaciJo,H veš vse drlavne in fe.* prišli člani in občinstvo prazno- ga povsbll. da postane delničar in da pride pogledat naš napredek v knjigi, ker je trdil, da Je naš napredek samo po časopisju. Nato Je sledil molk. Sedaj pa, ko se je oglasil Novak, pa hajdi mu pomagat, Če bi se le dalo na kakšen način uresničiti njegovo prerokbo. Taksi stokajo o naši neeloinoati in tako hrepene po skupnosti ln napredku, in kaj itore zato? Pni št v o uljudno vabi vse Slovence v naselbini in okolici. Pridite vsi. posebno ps starši mladinskega odseka. Vsak otrok, ki se uči te-lovadbe. bo prejel štiri ttkete se "kendt." sladoled ali pop. Tfcrej pridite gledat vaše otroke in se veseliti Za žejna grla in prasne želodce bo tudi preskrbljeno. Začetek ob 8. uri zvečer. Igra na harmoniko Jark Nagode. Vstopnina bo 26 centov . [ ml., tejnik. Kako klerikalci slepomišijo • * * ■ "Jednoto (namreč S. N. P. i.) je dvignil kvišku narod, med katerimi je le nekaj odstotkov socialistov. Le to srečo so imeli socialisti da so se znali dokopati do korit pri jednoti in da zdaj terorizirajo na svojih mestih . . Tako modro argumentira Janez Jerič, ki se podpisuje za urednika "Amerikanskega Slo-venca," glavnega glasila slovenskih klerikalcev v Ameriki. Ako bi g. Jerič kaj mislil in ne samo oečkat tjavendan, ne samo skušal slepomišiti pri vsaki priliki, ne bi tiskal takih ne-smiselnesti. Narod ni hotel dvigniti katoliške jeduote, dvignil pa je svobodomiselno! Dobro spričevalo za narod s klerikalne strani!' Med narodom je "le nekaj odstotkov socialistov", kaj pa so ostali odstotki? Trunkov ministrant ni povedaJ. Naj bo karkoli, narod je dvignil jednoto kvišku — socialisti * a so imeli to srečo, da so se zi\ali dokopati do korit pri jednoti ! Pasja srečp! —■ bi rekel Trunk. Socialisti sede pri koritih in terorizirajo "narod" že dvajset let — nič ne delajo, samo sede in terorizirajo! — "narod" pa medtem dviga jednoto viije in višje! To dokazuje, da sta "narod" in "terorski" socialisti "pri koritih" nekako složna, da se razumeta in delata vzajemno! Socialisti "terorizirajo" in "narod" dviga jednoto! Potemtakem "terorizjranje" socialistov podžiga "narod" k dviganju! Oziroma je oboje neločljiv element. Ako g. Jerič misli drugače, bi moral pojasniti. Kako naj navaden človek pojmuje, <}a bi "narod" dvigal jednoto kljub "teroriziranju" s strani socialistov? Par resnih besed. Vsaka akcija gre po gotovem načrtu in vsak načrt je delo gotovih voditeljev. "Narod" ne more dvigniti ničesar, če ni načrta, če ni določb, po katerih se vrši dviganje, rast in napredek organizacije. S. N. P. J. ee razvija in raste po načrtih, ki so bili sprejeti in se še sprejemajo na konvencijah ali v referendumih. Brez malega vsi načrti izvirajo iz gl. odbora, odnosno od članov, ki .< > se naučili iz skušenj, kako je treba in česa jc treba, da bo organizacija stalno napredovala. Socialistom ee ni treba nič bahati. Vsako bahanje bi bilo smešno. Samo dejstva je treba pogledati in ta govore sama: socialisti so prvič dobili večino v gl. odboru in sestavili pravila S. N. P. J. leta 1912. Takrat je jednota štela 9410 članov in imela je $97,267.87 premoženja. Od takrat so socialisti neprestano sodelovali v odboru za pravila, jednota je pa na-rastla do leta 1918 na 23,671 članov in $516,-058.07 v premoženju, do leta 1925 na 56,446 članov in $2,407,800.66 in do leta 1930 na 62,-180 in preko štiri milijone dolarjev premoženja. ,__(Dalja jutri.) A. Garden: $Mf Tedenski odmevi MESETARENJE V LONDONU V težkih mukah se zvija londonska kon-ferenca za "znižanje" vojnih mornaric: Krči jo lomijo te od vsega za6etka, nad dva meseca. "Praktična" diplomacija, katera naj bi se porodila '-erjevih zatrdil polotiti karte na mizo. Mer ni on zagotovil svet v svojem govoru rta dan prj; mirja, da je Amerika pripravljena ns najM drastično redukcijo, ako so to priprsvljene cto-riti tudi druge države? V očigled stališča njegove delegacij''. v Londonu ne zahteva znižanje, peč ps f»klK' no zvišenje vojnega brodovja za Ameriko, so bile Hooverjete predkonferenčne obljul* največji bluf Američanov in drugih lj^-t4 " so mu verjeli in ki delujejo sa odprav® Ameriška delegacija je prišle v Lend >n t » htevo za faktično zvišanje za sebe ebenen k P-zahtevala od drugih velesil, da pristanejo « znižanje števila Vt*«"» ledij in moštva . (Konec Jutn.) Četrtek, s. àprïlà. Vesti gokoborbe v Ljubljani.—Jugoslovan premagal Italijana Ljubljana, 7. marca 1930. Kakor smo že poročali, se vrte te dni v Ljubljani mednarodne rokoborbe. Včeraj je bil deveti večer,' ki je privabil rekordno število gledalcev. Po cenitvi je bilo kakih 3,000 gledalcev v dvo- ^ Presenečen je današnjega večera je bila zmaga ljubljančana Sotlerja proti ce^janu Doberlu. Borba, ki je bila zelo ogorčena, je končala v 42 minutah s sprednjim "kajišem." Nato je sledila borba med avstrijskim šampijonom Weh-ramom in Mazurcem Budrusom, ki se je vršila v prostem anjeri-gkem "catch as catch can" stilu. 2e v drugi roundu je zmagal Weh ram. Kot tretji par sta nastopila Ceh Mrna in Zamorec Johnston. Borba je bila dovolj ogorčena in je v drugem polčasu potekala v delni premoči telesno močnejšega Mrne. Črnec se je znal tudi to pot spretno izmuzniti, tako, da je končno ostal boj po 25 minutah neodločen. Kot senzacija in vrh večera je pa bil boj med italijanskim šampijonom Equatorom in Jugoslovanom Kopom. Borba je bila zelo interesantna. Dvakrat je imel Kop Italijana v dvojnem nelso-nu, toda vedno se je znal sloki in izborni Equatore o pravem času izmuzniti. V 36 minuti pa se je Equatoru posrečil isti prijem, ki je njegova specijaliteta ter je precej dolgo držal Kopa. No, Kop je izdržal ter nato pre-vrgel Italijana na hrbet. Boj je trajal 43 minut. Tekmovanja se bodo danes nadaljevala. Nove obhodbe pred beograjskim Državnim sodiščem Pred beograjskih Državnim sodi&em je bilo ponovno obsojenih večje število obtožencev v novem komunističnem procesu. Obsodbe so bile sledeče: Anton Klemenčič, na 4 leta, Anton Fe-«tini, delavec, na 10 let, Moro-čila Gjorgjevič, odvetniški kandidat, na 12^ let, Radoslav Jumo-vič, poštni uradnik, na 1 leto, I>ragutin Kostič, državni uradnik, na 1 leto, Branko Colarič, potnik, na 6 let, Borko Oresto-vič, šofer na 5 let, Vukala Dahle. ključavničar, na 6 let, Danilo Uausevič, kamnosek, na 1 leto, Gojko Samardžič, privatni nameščenec (in contumaciam, ker je pobegnil) na 10 let, Dragu-tin Petrovič, keramični delavec, na 2 leti, Ivan Miljutinovič, na 6 let in Stefen Zujovič, bančni uradnik, na 6 mesecev strogega zapora. Torej 12 obtožencev na «kupno 66 let in 6 mesecev strogega zapora (robije). Pri vseh teh obsojencih, je izreklo sodiš-'<• obenem tudi obsodbo na izgubo državljanski pravic za dolgo vrsto let, pri nekaterih tudi do-iivljensko .Nadaljnjih 14 obtožencev je bilo vsled pomanjkanja dokazov oproščenih obsodbe. — Komunisti jih imajo na vesti, •'"»ti Indifarnkim terorističnim atentatorjem tako zločinsko početje, ki je naperjeno proti zbližanju med obema sosednima državama. Veliko ta komisija sicer ne bo mogla pomagati, zlasti ne na pokritju povzročene škode, ali velik moralni uspeh je že dejstvo, da je bolgarska vlada na komisijo sploh pristala ter da stvar preiskuje. Ako bo naplavila red tuji doma in uklonila samovoljno makedonstvujučih, ki delajo po Bolgariji, kar se'jim ljubi in i-majo na vesti par sto uromorov najboljših sinov bolgarskega naroda, ali hodijo nekaznovani okrog, potem bo lahko uničiti tudi njih zalego pri nas in preprečiti prehode bolgarskih če-tašev in komitov Čez mejo. Dokler pa tega doma ne bo, bo delo težko in brez izgledov na u-speh. Del zaprtih slovenskih pesnikov z izpuščen! Kakor smo že poročali, je prišlo 22. januarja v Ljubljano iz Velike Kikinde v Banatu zaporno povelje za slovenske sotrud-nike zbirke "Almanah jugosla-venske spcialne lirike," ki jo je uredil in izdal koncem leta 1928 v Veliki Kikindi neki tamošnji profesor in pesnik Popovič. Slovenski sotrudniki te zbirke so bili pesniki Mile Klopčič, Tone Seliškar, France Kožar, Alfonz Gspan, Vinko Košak, Vladimir Premru, Onič in Grahor. Prvi trije so po mišljenju socialisti, ostalih pet so pa mladi pesniki iz kroga "Mladine" oz. "Svobodne Mladine." Dasi zbirka ni zagledala belega dne in jo je že cenzura zapečatila in dasi so bili prispevki za zbirko poslani že v avgustu 1928, ko se ni bilo novih zakonov in dasi je veČina poslanih prispevkov že bila preje brez zgražanja cenzure natisnjena, je veliki kikindski državni pravdnik smatral za potrebno, da se sotrud nike obtoži in po trimesečni preiskavi je smatral preiskovalni sodnik za po*, trebno, da pridejo slovenski sotrudniki v preiskovalni zapor. Povdarjamo SLOVENSKI, kajti od 30 sotrudnikov almanaha je bilo v zaporu poleg dveh u-rednikov-Srbov in enega sotrud-nika-Srba vseh 8 Slovencev. To je karakteristično za našo jus-tico. Torej pred šestimi tedni so bUi prepeljani ti. slovenski pesniki v preiskovalni zapor sodišča v Veliki Kikindi. Po neštetih intervencijah, po dopo-slanem dokaznem materljalu, du so to vse skupaj le ponatisi, se je posrečilo po šestih tednih pe torico oprostiti zapora in obtožbe. V sredo, 5. marca, so prišli iz Velike Kikinde vsi obtoženci razen Klopčiča, Kožarja in Gra horja. Ta trojica in pa srbska trojica bo morala kolikor znano počakati razprave, pri kateri p« upamo bo oproščena. Klopčič je napravil v letu 1924 veliko na pako, ko je posvetil svojo prvo pesniško zbirko "Plamteči oko vi" spominu Lenina. To je da nes casus delicti. Iz te zbirke je bila v almanahu namreč natis njena zadnja pesem in zbirka je oroc makedonstvujuči, ko so uvide- da so pirot.ska pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarsko uspeš-n" končala v Sofiji ter da je natopila zopet doba miru in dela 7* pojsilni sporazum med dvema ' ' fa in sosednima država-in narodoma, začeli s svojo ('Mulo akcijo, ki naj onemogo-• 'li/.anie. Zaceli so z atentati 75T '« lol/.ne in nič hudega slute-'Judi z željo, da bi ti atenta-b med obema državama povzro-konfllkte in prepir, medse-dolžitve in očitanja ter da '1 ta način ako že ne onemo-y . v*aj zavrle prijatelj-' i« Jo. Vendar jim to pot nI V sklenjeni pogodbi je íItn, ki zahteva za take in dogodke mešane komisije, ako komisijo je to pot bol-a v iada pristala in ta se bo a dane«, 10. m are*, v Pila preišče 3. t. m. v Pirotu 1 n atentat makedonskih •*<»v. Komisija bo pregledali okoliščine, ali in v koli- k >ji kakršnakoli zveza med um atentatom in sporazu-» vzdrževanju reda in varia meji. Ce še ugotovi, da »tat takega značaja, bo kons licu mesta odredila vse no, opisovatelj sam ne zna, sam našel, kam spa da sedaj. Kar se tiče materinščine, nI treba nobenemu Slovencu povedati, naj zapiše SLOVENE ali SLOVENIAN, pa naj dobro pa zi( da ga popisovatelj ne navede kot "Slovak", "Slavonian", "Slavic" ali bogvekaj. Znano je, kako Amerikanci to vse zlahka pomešajo. Kar se tiče leta prihoda, naj vse navede, kdaj Je prišel i Združene države. Kdor Je tu kaj nepotitavno, naj se ne boji. Nihče ga ne bo vprašal, da-li Je prišel postavno ali nepostavno. Obširnont ljudskega štetja Prva ljudska štetja v Ameriki so se ozirala le na prebival stvo. Ali ljudsko štetje (cen sus) sedsj objema tudi nezaposlenost, poljedelstvo, lrigacljo, razvodnjenje, tovsrništvo, ru darstvo in razpečevsnje. Statistike o poljedelstvu, to varnlštvu in rudarstvu so se na brale vsakih deset let že od I 1840 Popis tovarništva se se daj vrši vsaki dve leti in popis poljedelstva vsakih pet let. Predmet irigacije, ki Je le pa noga poljedelstva, je bil dodan k vprsšanjem ob ljudskem štetju I. 1890. Razvodnjenje (draln sge) pa je bilo prvič dodano 1 ljudskemu štetju I. 1930. Razpečevanje (distribucija) je prvič všteta v sedanjem ljudskem štetju. To je v glavnem popi« trgovine, v katere svrhe je dobiti statistične podatke blsgu prodanem od trgovrev na veliko in na drobno in o številu ljudi zaposlenih v trgovini. . Topta necapoftlenoNt i Tudi popis o nezaposlenosti kot posebnem predmetu preiskave Je nekaj novega, dasi so tudi nekatera izmed prejšnjih ljud «kih Štetij vsebovala eno sa*u> vprašanje glede števila mesecev. ko je bil kdo zaposlen tekom leta Ob «edanjem Jjudskem štetja ljudi*. JU um M* razdeljeni v dve glavni skupini: v one, ki imajo neko službo, uli so bili začasno odpuščeni (laid off), ker tovarna nima zadosti naročil, radi siabsga vremena, bolezni itd.; in v one, ki so zmožni za delo in bi radi delali, ali ga ne morejo najti. Sledeča vprašanja se bodo stavita, ako ima navadno kako službo (job), ali je začasno brez dela: , 1. Koliko tednov že delate v sedanji službi? 2. Zakaj niste delali včeraj ali Če včerajšnji dan ni bil reden delovnik, zakaj niste delali ob zadnjem delovniku? 3. Ali ste zgubili dnevno mezdo, ker niste delali ? 4. Koliko dni ste delali zadnji teden? 5. Koliko dni v "f ull tirne" tednu? Kdor je navadno zaposlen, ali sedaj nima dela, bo odgovoril na sledeča vprašanja: 1. Ali ste zmožni za delo? 2. Ali iščete delo? 8. Koliko tednov ste brez dela? 4. Zakaj ste brez dela ali zakaj ste zgubili zadnje delo? P*0SVETA J. Iz nabranih podatkov bo cenzus biro mogel ugotoviti, koliko ljudi je neaai>oslenih, povprečno starost nezaposlenih, koliko jih je ]>oročenih in samcev, koliko časa so brez posla in poglavitne vzroke nezaposlenosti v Združenih državah. Ti podatki bodo na razpolago za razne pokrajine dežele, za rasne vrste prebivalstva in za tuje-rodce napram tukaj rojenim o-sebam. Obisk 30 mil ionov dru/ln Ob sestavljanju lft. desetletnega ljudskega štetja v Združenih državah, bodo uradni popisovatelji obiskali kakih 30 ml« Ijonov družin. Nabrali t>odo o-gromno količino važnih podatkov. V tem pogledu se bodo večinoma morali zanušati na enjiga cMana družine, gospodinjo (ki jo ljudsko štetje sedaj navaja kot "home maker"), kajti moški člani družine so večinoma na dolu, ko popisovatelj prihaja. Radi tega je velikanske važnosti, du bodo naše ženske od svojih soprogov dobro poučene, kako naj odgovorijo, ko pride uradnik ljudskega Štetja v hišo. Ce kodaj, je zlasti v tem pogledu vašen nasvet: POVRJTK SVOJI ŽENI." Proglas predsednika Predsednik Hoover Je v svojem proglasu pozval vse prebivalce Zdruienih držav, naj hi> tro, točno in |H>|>olnoma odgovo« rijo na vprašanju, ki jih jim bodo stavili uradni popisovatelji. On nagluAa, da ljudsko štetje niiua nič opraviti z davčno, vojaško uli porotno dolžnostjo, s šolsko obveznostjo, s priseljevanjem ali sploh t ii vrievunjem nikakega federalnega, državnega uli mestnega za* kom». Ta proglas je bil preveden v razne tuje jezike in razdeljen med tujerodce, FL1S. Najstarejši češki časnikar v Ameriki umrl Chicago. — Auguat Geringer, ustanovitelj, lastnik in urednik češkega dnevniku "Svornost" v Chlcagu, je v torek umrl v stu-rostl 87 let. Hi I jo najstarejši češki Časnikar v Ameriki. List je ustanovil'leta 1876. Itreypowtnout v ffewarltt! ' Newark, N. J.—Skoro vsa industrijska podjetja v mestu in okolici so pričela s odpuščanjem delavcev. V zadnjih šestih mesecih je tisoče delavcev izgubilo delo. Tovarnarji se Izgovarjalo. da so bili prisiljeni odaleviti delavce radi pomanjkanja naročil in obljubljajo sopetno upo. slitev, kadar se razmere obrne, jo ns bolje, kar Jim pa nihče ne verjame. Pet lx mrtvih/ rudarjev prineali rova i Kettle Island, Ky. — li pr«. mogovnika Pioneer Coal kom» pauije, kjer je bila sksploaijn plinov zadnjo soboto, so v torek prinesli pet mrliče v na dan. V jami je ostalo 16 rudarjev. Vsi so se zadušili. Ostala trupla š« iščejo. _ Oblasti groze s daportacijo Los Augeles, Ca). — Devat« naj «t tujerodnih delavcev, ki so bili aretirani pri demonstracijah brezposelnih delavcev, ju v nevarnosti deportacije, Akcijo xa deportucijo ao uvedle proti njim ivesne oblasti. Resničen ZAKAJ BI SK ZADOVOLJILI pri kajl z manjšim užitkom, fe zamorete imeti za isto wmo razkošju Camela, Camela ho osumljem». Če hočete sumo pihati dim, vas t>o vae zadovoljilo. Če p g hodite poznati resničen užitek kuje—uživati milo, rahlo izrazitost - m*prekoaljivo zmetanega domačtgft (n turškega tobaka, spravljenega do dovršenosti potom najbolj znantvenih metod Izdelovanja, v kateri se ni potom progfljtnja izgubila ali |H)kvarila dellkatnoat naravne dobroto—potom Je Camel cigareta za vaa. j V (Jamela boste nukli vse izredno veselje, ki se ga more spruviti v kajo. QdMEL boljša cigareta lets. a_j, Si rhiMI Sir Arthur Conan Doyle: D □ IZGUBLJENI SVET □ □ (THE LOST WORLD) Roman Toda — me boste vpraéali — čemu to opazovanje in obotavljanje, ko bi morali vi pa va*i tovariéi imeti podnevi! in ponoči samo eno brigo in misel, kako bi se vrnili. Odgovorim nu to, da smo vsi neprestano delovali v tem praven, toda vse naée prizadevanje je bilo za- man. . Ugotovili smo prav kmalu predvsem dejstvo, da nam Indijanci sploh niso marali v tem oziru priskočiti na pomoč. Sicer so nam bili vedno prijatelji, in, labko bi ae celo reklo, na*i pokorni sužnji, a čim smo jim dopovedal!, naj bi nam pomagali pripraviti in prenašati brv, m katero bi se lahko premostil prepad do «tožita «tega vrha, ali čim smo od njih zahtevali jermene pa ovijalke, da si spletemo potrebne ko-nopce, so nam vedno prijazno, a neomajno odrekli. Smehljali ho se nam mežikali, zmajali z Klavo, in tako je stvar vedno zaspala. Se stari glavar je ostal naprum nam vedno neizprosen samo Maretas, mlajéi glavar, kateremu ttmo redili življenje, nas je zamišljeno gledal ter z znaki kazal, da mu je žal, ko nam delajo zapreke. Od svoje odločilne zmage nad opicami so nas smatrali domačini za nadnaravna bitja katerih čudno cevkasto orodje je bilo poroštvo nepremagljivosti; prepričani ao bili menda, da jim ostane sreča mila, dokler bomo mi živeli pri njih. Radodarno ao ponudili vsakemu od nas drobni, rdečekožni ženici in posebni stanovanjski jami za «lučaj, da bi pozabili na svoj rod ter ostali za vaelej na planoti. Začasno smo torej živeli v popolnem prijateljstvu, čeprav smo imeli vse drugačne želje; vsekakor pa nam je bilo jasno, da moramo varovati načrte o begu v skrivnosti, ker smo imeli vzroke bati ae, da Indijanci napoaled lahko poskusijo nas zadržati kar s silo. Kljub nevarnosti dinoaavrov (ki pravzaprav ni hila posebno velike podnevu, čer so to, kakor sem že menda omenil, izrazito ponočne 41 vali) sem dvakrat obiskal tekom zadnjih treh tednov nafte staro taboriftče, da pogledam na-Aega zamorca, ki je ée vedno čakal spodaj ob vznožju skalovja. Žejno sem ogledoval velikansko ravan v upanju, da bom videl, kako prihaja toliko pričakovana pomoč. A Airoka, s kaktusi posejana ploskev je ostala neoblju-dena in prazna do daljne črte bambusovja. "Saj kmalu pridejo, maesa Malype. Preden mine prihodnji teden, ae Indijanci vrnejo, prinesejo konopce pa vas potegnejo navzdol." Tako mi je veselo klical naft izvrstni Zambo. O priliki drugega obiska sem moral prenočiti na samem daleč od tovariiev in sem doživel na poti nazaj dokaj čudno srečanje. Vračal sem se po dobropoznani poti in bil mendn kako miljo od pterodaktilskegu močvirja, ko sem zagledal, da se mi bližu neka neznanska, nenavadna stvar. Bil je to mož, ki si je nataknil iz bambusa spleteno zvonasto ogrodje ter korakal kakor zaprt v velikansko kletko. Ko sva trčila drug v drugega, sem se začudil Ae lx»|j, ker sem s(>oznal lorda Johna Roxtona. Smuknil je, ko me je videl, iz svojega zabavnega okli »pa in stopil smehljaje se k meni, a se mi je zdelo, da je nekam v zadregi. "No, mladenič, je rekel, "kdo bi bil mislil, da vas tu lahko srečam." "Kaj pa tu delate za Boga milega?" sem vpra&al. "Na obisk grem k prijateljem pterodak- tllom," je odgovoril. "Cemu pa?" "Zanimive živalce »o, kaj ni res? Samo niso družabne! Tujce presnoto nevljudno sprejemajo, kakor se najbrž spominjate. Znto sem nataknil to kletko, da ne bodo preveč pozorne napram meni. "Kaj pa hočete v močvirju?" Nrkam nezaupno me je pogledal in se mu je videlo nH obrazu, da ee obotavlja. "Ne mislite menda, du ne ume nihče biti ukaieljen razen profesorjev?" mi je slednjič rekel. — "Tudi jaz raziskujem te Ijiibke ži- valce. Menda se vam bo zdel ta vzrok dosti tehten." "Ne zamerite moji radovednosti," sem odvrnil. Postal je zopet kakor navadno dobre volje in se zasmejal. "Ne zamerite tudi vi, mladenič. Grem samo, da ulovim za Challenger j a piščanca teh vražjih ptičev. To je zeme pripraven posel. ^Ne, hvala, nič mi ni treba pomagati. Mi s to kletko ne morejo do živega, vi pa niste zavarovani. Na svidenje torej, vrnem ae menda v taborišče, Še preden ee bo zmračilo." Tako ava se ločila in aem videl, ko sem se ozrl, kako roma Koaton v «voji pletenki po gozdu. , Ce se je lord John ob tej priliki nekam nenavadno obnašal, je nastopal Challenger še vse bolj čudno. Povedati moram, da ae je menda zdel izredno privlačen indijanskim ženicam, in zato je vedno noail košato palmovo vejo/ s katero se jih je branil kakor muh, če je postala njih pozornost preveč nadležna. Challenger, ki je po prstih stopical kakor sultan iz komične opere s tem znamenjem svoje oblasti v roki, z razmršeno črno brado, in za njim cel sprevod indijanskih deklet a širokoodprtimi očmi v svojih pičlih oblekicah iz atrugane drevesne skorje — to je bila nad vse smešna slika, katere ne bom tako izlahka pozabil. Kar se tiče Summerleeja, je bil zatopljen v raziskovanje za planoto značilnih mrčeeov in ptic in je posvetil naračevanju ter opredelitvi dnevnega plena ves svoj čas (z izjemo onih, dokaj dolgih ur, ki jih je namenil Challengerju: neprestano mu je namreč očital, da nas še vedno ne more rešiti našil ¿tež*). Challenger pa je odhajal navadno vsako jutro nekam popolnoma aam in ko se je povrni), nas je tako svečano pa oblastno gledal kakor človek, na katerem počiva vsa odgovornost za neko velikansko podjetje. Nekega dne, kakor vedno s palmo v roki in v spremstvu tolpe oboževalk, nas je peljal v svojo skrivnostno delavnico ter nam razodel svoje načrte. Prišli smo na poljano aredi palmovega gaja. Tam se je nahajal eden izmed onih vročih, kipečih blatnih vrelcev, ki eem jih že omenjal. Okoli izvora je ležalo več iz iguandonove kože narezanih jermenov in nekak večji ohlapni mehur, ki se je potem izkazal za iztrebljeni in posušeni želodec neke velike jezerske gaščerice. Ta velika vreča je bila na enem kraju zašita, na drugem pa je ostala samo ozka odprtina. Iz te luknje je štrlelo več bambusovih tratik, in njih prosti konci »o tičali v lijakom «ličnih jamicah sredi ilovice, kjer se je zbiral plin, katerega debeli mehurji «o privreli na dan skozi zlato. Posušeni šelodec se je pričel polagoma napihovati in ae tako dvigal v zrak, da je moral Challenger kmalu krajšati jermene, s katerimi je bil privezan mehur na okoli stoječa drevesa. Tekom pol upe je dobil obliko dokaj velikega zrakoplova, ki bi nedvomno zmagal dokaj teže, kakor eo kazali napeti in pokajoči jermeni. Challenger srečen, kakor oče ob zibelki svojega prvenca, se je smehljal, si gladil brado in s tihim zadovoljstvom molče opazoval plod avoje Iznajdljivosti. Summerlee je prvi prekinil molk. "Ne mislite menda vendar, da se a to reč-jo lahko dvignemo v zrak, Challenger?" je rezko vprašal. "Hočem vam, dragi Summerlee, pokazati, koliko premore ta zrakoplov, in prepričan sem, da mu po tej preizkušnji brez oklevanja zaupate svojo življenje." "Tega vam pač ni treba misliti," je rekel Summerlee odločno, "za noben denar ne bom pristal na «lično priamodarijo. Lord John, u-pam da tUdI vi ne boste podpirali takega brezumja?" "Vražje duhovito, moram povedati," jo dejal naš peer. (Častni naslov dednega člana angleške gosposke zbornice.) (Dalja prihodnjič.) "Kaj vendar dela?" "Kaj? Kaj?" "Mar ne vidite konja? Konja mu je postavil pr«v pred «tolp, pa se Marehall niti ne gane I F*s«t! Maestro! Pustite me k maestral Samo dve besedi! So-drug Marahall, eno minuto! — Pssst! Obrnite pozornost ha nasprotnikovega konja, ki stoji na evo od vogala — vzemite ga a stolpom, dokler je še čas. Svetu-em vam!" 9 r "Državljani, mir!" "Kako naj bo človfk miren, ko se je vendar pred očmi vseh zgodil tak elučaj s tujim konjem?" "Ali ni konj črn?" ''črn»» * j. "In «tolp tudi črn?" "Nu, č.... črn." "Tedaj hočete, da bi maestro požrl tujega konja « tujim stolpom?" 'Kaj so tuji? Glejte no, šele zdaj «em opazil! Oprostite!" a "Kako mu je šlo?" "102—454." "Nu, po tej potezi preostane Zubarevu le eno: iti na D. E." a "Glejte: živi Laaker pije pivo z živim Rettijem. "Prava reč!" "Povejte, sodrug, kakšen je bil prvi na«top?" "Kako bi vam rekel.... Ne tak n ne tak: kakor so pač v«i prvi nastopi." "Ve«te, Cap^blanca je poročen s Fordovo hčerko, ki ga je vzela e 8 pogojem, če poetane svetovni šampijon. In on je postal.' "Nu?" "Upam, da zdaj razumete, zakaj izgublja/? "Ne razumem." ' t "Bedak! Doto je prepUal na svoje ime in zdaj bi «e rad ločil. Zdi se mi, da vam je dovolj jasno." "Ali ste čuli anekdoto? Spill-mann, ha-ha-ha, sreča v vagonu tretjega razreda Tartakoverja in pra...." i "Cul sem, čul, hihl..,.!" (Iz ruščine B. Z.) a leni in Katajev: čANOVSKA MRZLICA Ah, meščani, meščani! Povejte mi odkrito po «voji vesti in !>o|ttiitc roko na srce: kaj vam je fcah in kaj ste vi šahu? Sicer pa ni vredno o tem Ae nadalje zaman govoriti, ko ven« dar vi«ak milanski non umatra ga svojo najsvctejAo dolžnost, da se z glasnim sopenjem čim Mj približa blesteči, klasični, modri in kockasti deski. "Ali vam ugajn?" "Nu?" "lljin-ženevsklj ?" "Nu?" "Capablanca ?H "Nu?" "Vrag naj vas vzame! Vj»ra-¿al s««m vas, če vam ugaja I lj i rt-£cne\ftkij, ki je potolkel <'n|m-blanco?" "Kupčija!- "Dovolite.... Jaz vendar sam .. Časniki.... In sploh...." "Pravim vam: kupčija, (¿o tovo sami veste, da tudi tu me šetarijo...." • "Nu?" iii^ u. • IRi Šepetajo: "Politbiro!" "Oj!" "fce huje ko oj! Med nama rečeno, seveda. Ženevskemu so to predpisali v zmialu strankine discipline. Lahko razumete, da siromaku ni ostajalo drugega kakor to...." "Kaj vendar govorite?" "Na svoje oči sem videl potni list. ki ga je prejel Ženevski od strankinega odbora. Črno na be-ilem. "Sodruga Ženevskega pošiljamo na mednarodni šahovski turnir. V tmislu strankine discipline predpisujemo nodrugu Ze-, nevskemu. da moty premagati ¡imperialističnega svetovnega tampijona, kubanskega belogardista. grofa ('a pa blanco. O izidu naj nam takoj poroča." glej! Hvala, da ste ml povedali. ?.e grem, že grem....!" • "Poslednja novost! Ali veste, zakaj je Torrea izgubil igro proti Bogoljubovu?" "Vem Prejel je brzojavko Iz Mehike" "Nu, in kaj je bilo v brzojav* ur - - * * * A *ti "SiHiročills^nuncJ^bojTao napadli naš rančo, pobrali vso Živino, zapalili poslopja. Tvoja priaotnont je neobhodno potrebne.' Sami razumete, po taki br sojavki." "Kaj Ae! Tam je bilo rečeno 'Mama ne jezi, vrni ae v Mehi ko, SaAa.' Sami razumete, po ta ki brso... "Kaj? Brzojavka iz Mehike? Neumnont! Brzojavke ao poalal fašisti n Kube ... Ce igro dobiš te ustrelim^!' Sami razu ..." "Izvolite, kak opravek ima tukaj Kuba? Saj vendar ni i gral s Capablanco, ampak s Bogoljubovim." "Res? Glej no. na to pa še po-mlalil nisem!" • * "Ubogi Capablanca!" "Kaj pa je. dušica?" "Kaj naj vendar bo? Pred-stavi al njegov položaj. Privlekli so siromaka v tuje meato. Niti enega snanega dekleta. Mraz je Površnika nima. Jezika ne obvlada. Sah Igra slabo Gromo!" a Prod desko. * ** —Ako: j* i Sla je z doma. Prejšnji dan je bila Nabrala na planini viaoko nad vasjo lepih belih narcis. Dolgo je morala hoditi in trudna je bila, pre den je prlšla^do njih, jih natrgala In s pisanimi trakovi lepo povezala. Ko je hodila z mater jo ria planino, ji je bila pot prijetna, zabavna in vesela, toda odkar ji je postala dolžnost, se jo vse izpremenik). Sveža narava okoli nje jo ni več veselila. Ni več pela tihih lepih pesmic o solncu in pastirčkih, o morju In o barčici. Oče ji je bil padel na vojni— tam daleč, kjer je večni mraz in sneg. Ko sta z materjo zvedeli o njegovi smrti» sta dolgo, dolgo jokali in strmeli v križanega Zveličarja, ki je ozaljšan s cvetlicami visel v kotu in krvavel. Tako stl ostal! sami ... Mati je morala dan na dan pomagati va-Ačanom na polju in poleg tega še obdelovati malo kamenito njivico tam na gričku. Ona pa—Min-ka, komaj dvanajstletna, je hodila vsako soboto na planino, natrgala belih narcis in jih ob nedeljah povezane v lepe šopke nosila v mesto. Sla je z doma ... Preprosto, a čisto opravljena, s piaano, svet lo ruto, ki jo je dobila pri prvem obhajilu. Stopala je naglo proti mestu, ki ga je videla v daljavi v lahni, prozorni megH. V roki je nesla koAarioo s Šopki, povezanimi v pestre trakove. Premiš Ijevala je, koliko bo dobila za cvetlice, da jI bo mati lahko kmalu kupila piaano krilce. Saj danes tako lepo aije solnce, veliko ljudi bo v mestu in lahko bo prodala cvetlice • . • Tako je.mialila in se zdramila šele, ko je bila že blizu mesta, kjer je vladal hrum ln šum. O-deje so visele skozi okna na cest^ saj so ljudje komaj vstali. Marsikatera savesa pa se je šele aedaj odgrnila in gospodična v čipkasti obleki ae je nagnila, da bi odprla okno. Minka je Ala v ulico ob vodi. se naslonila na tld velike hiše in položile koAarico predse. Veliko drugih je že bilo ob zidu, ki so prišli s raznih «treni v mesto, da bi prodajal! cvetlice. Minka je vzela v roke nekaj šopkov in jih ponujala gospodom in go- spem, ki so prihajale mimo. Veliko jih je hodilo mimo fn vsi «o bili lepo in prazniško oblečeni. Njihovi obrazi eo bili brezskrbni, svetli in veseli. Častitljive, visoke gospe in rdečelični gospodje z zlftimi verižicami in s cigarami so prihajali. Tudi go-ppodične z belimi slamniki in žarko rdečimi ustnicami so stopale mimo—in mladi gospodki s svetlimi kravatami in s palicami. Tudi majhnih deklic ni manj. kak) in v belo so bile oblečene. Minka jim je ponujala cvetlice, toda oni se niso dosti zmenili zanje—kakor da bi ne bile lepe. Pa so bile tako bele in sveže in tako lepo povezane s trakovi. Minko pa so samo malomarno pogledali, ko jim je prožila šop ke. Marsikdo je celo zamrmral, kakor da bi mu bilo neprijetno • • • le je odbila enajsta ha visokem stolpu mestne cerkve in Mjnka je imela še skoro vse svoje šopke. Njen obraz je odražal pritajeno skrb ... Tako lepo je, ona pa ima še skoro vse cvetlice. Ljudi je prihajalo vedno manj mimo. Vsi so odšli v park, kjer so se sprehajali pod košatimi kostanji in poslušali zvoke god be, ki je igrala v njih veselje... Tja je hitro odšla Minka s svojo košarico, se pomešala med ljudi in jim zopet ponujala šopke lepih narcis. Kako je bilo tukaj vse veselo in živahno! In godba je igrala poskočno, kakor se spodobi spomladi.. • Mlnkin obraz pa je postajal bolj in bolj skrben, njeno srce je obdajala žalost. Začela je glasno klicati in stopati med ljudi. Ti pa se niso niti ozrli nanjo in na njene cvetlice, ampak so se brezskrbno pogovarjali in zvon-ko smejali. Mlajši so se spogledovali in smehljali drug drugemu, starejši pa so stopali počasi, vsi resni in dostojanstveni. In godba je venomer igrala . . . Minka pa je imela še toliko cvetlic . . . Začela je klicati še glasneje in stopati še hitreje od enega do drugega. Ruta ji je bila zdrknila na ramena, obraz in roke so »e potile in venomer je klicala, tako da je bil njen glas že čisto hripav . . • Toda že je odbilo poldne. Ljudje so se razhajali na vse strani, godba je utihnila. Nazadnje je ostal park prazen, vsi so bili polagoma odšli . . . V Minkini košarici so ostale cvetlice, povezane z lepimi pisanimi trakovi . . . Nad košarico pa se je sklanjal žalosten obraz ... za salo / Adam in moli "Papa ali žro moli obleko?" — "Da, žro." "Ali so moli bili za časa A-dama že na svetu ?...." "Da, bili so." "Je res, da Adam ni imel o-bleke ?" "Da, res je." "Kaj pa so moli žrli takrat?...." • a a Prvenstvo • Kdo je starejši? Nekoč so sedeli v goetilni zdravnik-kirurg, inžinir in komunist. Pa pravi zdravnik-kirurg: "Moj poklic je najstarejši, že sam Bog me je rabil, ko je Adamu izrezal rebro!" "Ta pa nedrži", se odreže inžinir, "mene je pa rabil, ko je u ravnaval svet iz kaosa!" "Kaj, bosta vidva besedičila,' jih zavrne komunist, "jaz sem bil prvi, "jaz sem kaos sam"! a a a Ne razume Gospa: "Kolikokrat sem vam ie rekla, da ne trpim, da žvižgate med delom." Sluga: "Ce želite, milostljiva gospa, lahko tudi žvižgam, ne da delam." • a a Ženska matematika —"Katera leta so v človeškem življenju po dogodkih najtooga tejša? ..." —"Pri ženski onih deset let med 28. in 30.\ letom starosti." Želodci Za Veliko-noč, d do 6 funtov teiki «elo okusni ln jaračeni, da so it vrst naga izdelka. Sprejemam tudi naro čila in potiljam po polti kamorkoli-cena je 40c funt, poštnine proato. Se priporočam rojakom ln »obratom za naročila posebno v mestih, kjer ni-mate prilike kupiti takega blajfa za praznike. FRANK AZMAN, 8581 St Clalr Ave., Cleeeland, Ohio. Kakor v raju— — "Zenica, prav nobenega razloga nimaš biti nezadovoljna: Kaj ne ravnam s teboj kakor z angeljčkom? . . ." — "To misliš menda zato, ker mi ne kupiš nobene obleke." NAZNANILO. Društvenim tajnikom In taj-nicam ae tem potom naznanja, la morajo naznaniti vse «pr» membe naslovov članov In članic, naslove novih članov, ter Imena in naslove odstoplih, črtanih in izobčenih članov naznaniti upravništvu Pregreta, da se lahko točno vredi imenih sa pošiljanje lista Prosvets, Imena in naslove, katere pošljete glavnemu tajniku ostanejo tam v arhivu in jih upravnlfttvo ■e dobi. Torej je žele važno, ds vselej pošljete na nalašč sate pripravljenih listinah vse naslove upravništvu Prosreta posebej. Pri vsaki spremembi našlo va naj so vselej omeni stari Is novi naslov. Upravniitvo uljudno apelira, da društveni tajniki in tajnico to upoštevajo.—Philip Godina, upravitelj. cemu pešati?* Eeorka odpravi počutek utrujenoati! AH aemUjtU. ko m bliia dnevni ¿•lovni ¿m k koncu T Motoir > vala pntafMrt U r«d« burk. vmm hitro povrne vaio pi*bavno»t In odteM potuUk titrujenmti Vim pri nas« novo energijo, novo iivluJ no i. UpraUjU lekarnar ja. severn cSORKA f koledarčki Na rokah imamo še nekaj Koledarčkov S.NJPJ. in stanejo po 25c komad. Kdor leU imeti enega ali več, naj hitro pošlje naročila zanj. Imamo le Se kakih 50 komadov, torej hitite. Naročila je poslati upravništvu Prosve-te, 2657 S. Lawndale Ave, Chicago, HI. MarožiliaiillstPromla Za Združ. države in Kanade $6.0C 1 tednik In 2 tednika In 3 tedniki in aeeaaeaaaaaaaeeeeeeeeeee eaaaeeeeeeeeeeeeseeeea «••ae« ••••eeaeeeeeeeee 4.80 m 2.40 Za Cicero in Chicago je........$7.50 1 tednik in •ee**e»ee««eeeeaaeeeeeee 6.30 ' 2 tednika ln......................5.10 3 tedniki in ..M. .«.. ..... ........ 3.90 Tednik sam DvlftMWeaaeeeseeeee» Tednik ▼ Evropo stane — 1.70 Poštnina za tednik v Evropo ¿C Mladinski List stane............$1.2« MI. List v Evropo stane......1.51 Cona oglasom po dogovoru. Filip Godina, upravnik. Ali ate naročeni na dnevnik 'Prosveto'? Podpirajte svoj list! EXPRESNA SLUŽBA V EVROPO preko Hamburga na naših modernih parniklh HAMBURG • DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Radiu tedenska od plutja. Zmerne cene. Dirketna ieleiniiks < sveža i Jugoalavijo. Redna odplutja tudi na naših snanlh kablniklh pamikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Z* navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line 177 N. Michigan Avenue ♦ ♦ Clu«S» MMMM.1M« Tiskarna S. N. P. J. SPREJEM VSŠ v tiskarsko obit spamjota 8el8 Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih yOD8TVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8J*JUDA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne. Ceno smerne, unijsko delo prve vrste. PlUto po Inforamsljs m S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lawadale Avenue CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA