Savinjski vestnik GLASILO OSVOBODILNE FEONTE MESTA CELJA, ОКЖАЈЕТ CKLJA-OKOLICE IN SOSTANJA Celje, sobota, 22. novembra 1952 leto v. — stev. 47 — cena 6 din Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 123. Tel. 7. Cek. rač. 620-1-90322-U pii NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarn«. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Poitnina plfičana v gotovini. Osvobodilna fronta se mora opre- deliti za najboljše kandidate in agitirati, da bodo tudi izvoljeni Pred nekaj dnevi so bili zaključeni v celjskem okoliškem okraju zbori vo- livcev v vseh 340 volilnih enotah. Od priprav občinskih komitejev ZKJ in ob- činskih odborov OF je bilo odvisno, kakšna je bila udeležba, ki je bila po- nekod zelo dobra, marsikje pa volivci niso bili o zborih pravočasno obveščeni. Na zborih so v glavnem razpravljali o gospodarskih vprašanjih, posebno pa o davkih. Povsod tam, kjer so voliv- cem pravilno obrazložili potrebo plače- vanja davkov, so davke tudi izterjali. V mnogih krajih pa so občinski funk- cionarji, ki so vedno trdili, da so davki previsoki, morali priznati, da njihova trditev ni točna, pač pa da so bili dav- ki le nepravilno razdeljeni v škodo ma- lih in srednjih kmetov, predvsem v hri- bovitih predelih. Mnogo je bilo govora o triletnih perspektivnih načrtih, kate- re so ponekod dobro pripravili (Loče, Braslovče, Šempeter in Zreče), v mno- gih občinah pa preobširne in neizved- ljive (Rogaška Slatina). Načrti obsegajo v glavnem povsod samo komunalno de- javnost, potrebno pa bi bilo marsikje zgraditi razne delavnice in predeloval- nice, kjer bi lahko zaposlili nekaj ljudi in s tem ustvarjali nadaljnja sredstva za investicije. Prav nič manjše pa ni bilo zanimanje za politična vprašanja, zlasti med zasedanjem VI. kongresa ZKJ, in za dogajanja v svetu. Ugoto- viti pa moramo, da marsikje niso bili komunisti in frontni funkcionarji tisti, ki bi dovolj pojasnjevali ta vprašanja. Vse premalo se je razpravljalo o vlogi Jugoslavije v zunanjem svetu, o impe- rialistični politiki Sovjetske zveze, o de- lu Vatikana in klerikalnih elementov itd. Osvobodilni fronti je v celoti uspelo ustvariti .javno mnenje, kdo naj kan- didira in onemogočiti vse nakane so- vražnih elementov, da bi vrinili v ljud- ske odbore svoje ljudi. Le nekaj pri- merov je bilo, kjer so posamezniki po- skušali onemogočiti kandidiranje pred- vsem delavcem in najboljšim frontov- cem, katere so pa sami volivci razkrin- kali in onemogočili, kot je bil primer Božnik Jožeta v Strmcu, Bec Alojza v Petrovčah in Hren Franca v Braslov- čah. Predlaganih in sprejetih je bilo mno- go komunistov in funkcionarjev OF, so pa tudi primeri, da so ravno ti odkla- njali kandidaturo z izgovorom, »do se- daj smo mi delali, v bodoče naj pa še drugi«. Tak primer je bil v Vo.iniku, kjer kandidira samo en komunist, y Frankolovem in Jurkloštru dva, kar je vsekakor obsojanja vredno. Poseben problem je bila kandidatura žena, kjer ni bilo volivcem dovolj pojasnjena nuj- nost, da tudi žene pridejo v ljudske od- bore. Za odbornike v občinske ljudske odbore kandidira le 170 žena in to naj- več v občini Dobrna, kjer jih kandidira 16, v Zrečah 14, v Konjicah in Laškem 10 itd., dočim v Preboldu samo ena, čeprav je samo v tovarni zaposlenih preko 100 žena, v Jurkloštru in Smart- nem pa niso predlagali niti ene žene. Prav tako kandidira za Okrajni ljud- ski odbor le 25 žena od ISO kandi- datov. Za volitve v zbor proizvajalcev so prav tako priprave v polnem teku, V vseh 81 KZ in 13 KDZ so imeli izredne občne zbore in izvolili so delegate, ki bodo iz svoje srede izbrali 10 odborni- kov. Vse premalo pa je bilo doslej stor- jenega v nekaterih večjih podjetjih (Steklarna Rogaška Slatina, Rudnik Za- bukovca. Rudnik Laško, Železarna Sto- re), kjer delavcem niso politično obraz- ložili pomena teh volitev, misleč, da je to samo delo delavskega sveta, ki bo na svoji seji izvolil predviđeno število odbornikov. Tudi KSS bodo morali res- no pristopiti k delu, posebno v Rogaški Slatini in Žalcu, da bodo zagotovili iz- volitev odbornikov v zbor proizvajalcev v manjših podjetjih in pri obrtnikih. Komaj 14 dni nas še loči do volitev, zato ne smemo zamuditi nobenega dne, pač pa stopnjevati politično delo med volivci. Za najboljše kandidate se mo- ra opredeliti Osvobodilna fronta in ak- tivno delati na tem, da bodo tudi izvo- ljeni. Popularizirati je treba tiste kan- didate, ki so se že doslej izkazali tako v besedi kot v dejanjih za stvar skup- nosti, ne pa misliti, da je dober go- spodar tisti, ki vidi samo sebe. Poseb- no je treba popularizirati kandidate- žene, da bo čim več izvoljenih, zato naj bi odbori OF sklicevali sestanke samih žena in to še v tako zakotni va- si, kjer bi se žene seznanjale o boga- tem materialu IV. kongresa AFŽ in o volitvah. Učiteljstvo naj organizira čim več roditeljskih sestankov in poveže n.iih vsebino tudi z volitvami. V vseh občinah naj bi sklicali sestanek vseh kandidatov in jih zainteresirali za delo med volivci. Občinski OF odbori naj nudijo vso pomoč vaškim odborom, da bodo sami sposobni vključevati v svoje vrste vse poštene in delovne ljudi, hkrati pa naj razkrinkajo in izključijo iz svojih vrst vse tiste, ki zavirajo delo ali na kakršen koli način škodujejo de- lu OF. Po vaseh, posebno pa tam, kjer .ie bila slaba udeležba na zborih voliv- cev, je potrebno sklicati vaške sestanke in se pogovoriti o vseh problemih, ki ljudi zanimajo. Na praznik 29. in v ne- deljo 30. novembra bodo v vseh večjih krajih in občinah zborovanja, povezana s proslavami Dneva republike, kamor bodo prišli ljudski poslanci in n.iihovi namestniki, katere volivci želijo videti in se z njimi pogovoriti. Končno pa je potrebno poudariti to, da naj organizacije Zveze komunistov in občinski odbori OF v vsakem kraju najdejo še nešteto primernih oblik naj- tesnejše povezave z volivci, tako da na dan volitev ne bo nobenega poštenega državljana, da ne bi izpolnil svojo dolž- nost in dal svoj glas za najboljšega kandidata. Ivan Kovač Predvolilne priprave so razgibale tudi Žalčane Te dni so žalski volivci razpravljali o tem, koga bodo volili v svoj občinski odbor. Na predvolilnih sestankih so resno pretresali vsakega posameznega kandidata, pa tudi o dosedanjem delu KLO so se marsikaj pomenili. Po zadnjih volitvah v KLO so čakale odbor precej težavne, za žalske pojme včasih kar neizvedljive naloge. Dovr- šiti je bilo treba že tolikokrat opisano in opevano trško kanalizacijo, ob katero se je že vse spodtikalo, od najvišjih forumov do Pavlihe in samih prebival- cev. Lani je bila ob finančni podpori okraja kanalizacija le dograjena, isto- časno pa so uredili tudi javno razsvet- ljavo, ki je bila do tedaj silno zanemar- jena. Pa ne le za javno ureditev trga, tudi za ustanovitev krajevnih podjetij je skrbel KLO. Tako so lansko leto ustanovili krajevno pekarno, ki se je sprva borila z najrazličnejšimi težava- mi ter jo je KLO nameraval že razpu- stiti, toda letos se je podjetje znatno opomoglo ter je eno najboljših krajev- nih podjetij, ki zaposluje več ljudi ter ima mesečno milijonski promet. Nič slabše ni s krajevno mesnico, ki je bila šele pred kratkim ustanovljena ter so г njenim poslovanjem zadovoljni vsi pre- bivalci trga in okolice. Z razpustitvijo otroške restavracije je KLO ustanovil nekakšen bifé, ki pa kljub precejšnji konkurenci gostinskih obratov v trgu, lepo napreduje. Tudi z reorganizacijo občinske menze in preureditvijo pi'O- storov je nastalo podjetje, kjer se da- nes hrani okrog 50 delavcev in usluž- bencev. Pri vsem tem pa je KLO od- ločno stremel za tem, da ustanovljena podjetja ne bodo ustvarjala prekomer- nih dobičkov, temveč bodo dejansko služila ljudstvu s solidno in kvalitetno postrežbo. Zaradi stanovanjske stiske, ki je pe- reč problem tudi v Žalcu, je KLO že lansko leto razdelil na stavbne parcele bivšo »farovško« njivo, ki jo je do te- daj koristila KDZ. Tu je danes že 24 parcel, kjer si ljudje že grade prve te- melje svojih domov in bodo s tem znatno omilili stanovanjsko stisko, ki je še danes v trgu. Z gradnjo privatnih stavb so začeli tudi v Gotovi j ah, Vrb- ju in Ložnici, pa tudi žalska podjetja so začela odločati o gradnji stanovanj- skih zgradb svojim delavcem in name- ščencem. Tako je danes že začeto in predvideno na območju občine Žalec nad 50 novih stanovanjskih zgradb. O načrtu so razpravljali že na raznih množičnih sestankih, kjer je bil z ne- katerimi spremembami sprejet in odo- bren. Pred dvema mesecema pa so začeli smotrno urejevati tudi trg. Vzporedno z novo cesto urejujejo pločnike in pro- čelja hiš, kjer bodo nasadi, v dolnjem delu trga pa bo postavljen spomenik žrtvam fašističnega terorja. S tem bo trg spremenil svoje dosedanje lice, iz- ginile bodo mlake in plevel, trg pa, ki je imel do danes še videz dolgočasne in zanemarjene banaške vasi, bo postal središče Savinjske doline, ki mu po njegovem razvoju in hmeljarski indu- striji tudi pripada. Vse to bi pa bilo že lahko davno urejeno, če bi prebival- ci sami pokazali malo več zanimanja in dobre volje za ureditev svojega kra- ja, bodočega mesta. To je v glavnem delo dosedanjega odbora, ki bo kmalu končal svoje dolž- nosti ter jih oddal novoizvoljenim. Ob- račun dela ne bo težak in odborniki bo- do zapustili svoja mesta z zavestjo, da so v letih svojega odborništva delali in s tem opravičili zaupanje, ki so jim ga ob izvolitvi ljudje izkazali. Kako pa bo v bodoče? 2e danes ima- jo pred seboj naloge, ki jih bo moral novoizvoljeni odbor prevzeti in urediti. Z ureditvijo trga bo treba misliti tudi na ureditev in popravilo vseh cest, ki vežejo trg s sosednimi vasmi, to so Go- tovlje, Vrbje, Ložnica, Ponikva, Gali- cija, Zalog, Jedert, Pirešica ter Podkraj, nato popravilo mostov^ elektrifü^acija in ureditev električnega omrežja na Po- nikvi, Pirešici, Galiciji, lederti, Zalo- gu in Žalcu. Tudi glede šolstva bo tre- ba marsikaj preurediti. V Žalcu bo tre- bu zgraditi novo šolsko poslopje, do- končno popraviti poslopje osnovne šole na Pirešici, Galiciji, obnoviti streho na šoli v Gotovi j ah in Ponikvi, v doseda- nji šoli v Žalcu pa bo nujno treba ure- diti vodno napeljavo, ker v poslopju sploh ni vode. Na predlog AFŽ bodo začeli z gradnjo kopališča, ureditvijo vodnjakov ter Dom onemoglih. V ta namen bi bilo primerno poslopje Ple- senske graščine, ki je sedaj neizkori- ščena. Vsekakor pa je ena najvažnej- ših problemov ureditev vodovoda ter nekaj večjih vodnjakov za slučaj poža- ra v trgu in okoliških vaseh ter uredi- tev javnega perisca na Lavi. Za razvoj kmetijstva pa bodo v Gotovljah morali zgraditi zadružni dom z dvema hme- ljarskima sušilnicama, urediti sejmišče v Žalcu, zgraditev javist; tehtnice, zgra- ditev veterinarske ambulante, sadne sušilnice v .Žalcu in Podlçraju ter ure- ditev strojnih lop pri strojnih odsekih splošnih KZ. Obnovili bodo 5 ha gozd- nih golicav, dogradili začete stanovanj- ske zgradbe in uredili pokopališča v Žalcu in vaseh, kjer je to potrebno. Za ureditev trga pa bodo poskrbeli z no- vim nasadom ter skrbeli za splošen red in čistočo. Naloge niso majhne, zato pa bodo žalski volivci na volitvah izbrali tiste ljudi, ki bodo te naloge lahko izvedli, da ne bodo ostale le obljube, napisane na papirju. Vsi pa bodo v bodoče mo- rali malo resneje sprejeti delo svojih odbornikov ter jim pri njih težavnih problemih tudi pomagati. V Gorniem gradu vedo katere kandidate bodo volili ŠUSMARJI V BOCNI in GORNJEM GRADU SO PROTI — OSEBNA IN HKRATI NEUPRAVIČENA KRITIKA JI JE »ZASLUŽILA« KANDIDATURO V Zgornji Zadrečki dolini so, razen v Gornjem gradu in Bočni, dobro iz- vedli predvolilne sestanke in zbore. Izbrali so dobre kandidate, ki bodo zmožni delati za napredek svoje.?a kra- ja. Govorili so o elektrifikaciji višjih naselij, o gradnji cest ter o drugih go- spodarskih vprašan,iih. V GORNJEM GRADU IN BOCNI SO DELOMA KRENILI S POTA Da je bilo v teh volilnih enotah tako, se ni kaj čuditi, saj je bilo vse slabo in površno pripravljeno. Primer, da je član ZKJ v občinski točilnici vneto to- čil pijačo in ni pomislil, da bi se moral prvenstveno udeležiti zbora on sam in vplivati tudi na druge in da se polič vina lahko spije tudi pozneje, daje tu- di kaj misliti. Ker torej komunisti in frontna organizacija niso bili priprav- ljeni, so razprave na zborih krenile s poti. Tako so se pogovarjali o tem, si- cer ne očitno, temveč po ovinkih, kdo bo kot večji šovinist do novo priključe- nih krajev izvoljen v občinski odbor. Sušmarji so dvignili svoje glasove pro- ti kandidaturi ljudi, ki se protivijo šu.^.- marstvu, češ da to niso »socialno ču- teči ljudje«. Tovarišica Marija je na primer s svo- jo osebno zadevo zavrnila kandidaturo tovariša, ki ji je kot stanovanjski refe- rent dal izprazniti dvosobno stanova- nje, ki ga je uporabljala le za skladi- šče pohištva, medtem ko je štiričlanska družina bila na cesti. In kaj se je zgo- dilo? Je kdo kritiziral njen osebni in nesocialni govor? Ne. Celo za kandi- data so jo izvolili. Je že res, da morajo v odborih biti zastopane tudi žene, to- da take, ko imamo dosti boljših, po- žrtvovalnejših, pač ne bi bilo treba predlagati. V Bočni pa je na kandidatno listo prišel bivši odbornik Stiglic Franc, kì je vse doslej le oviral delo ljudskega odbora. Vselej je uprizarjal prepire, da so se celo dobrohoteči odborniki izogi- bali sej, ki so se zaradi njega zavlekle pozno v noč. On sam pa s svojimi 14.000 din zahteva kadrovsko podporo za sina, ki je pri vojakih, preživlja pa le svojo ženo. Tu je komentar nepotre- ben o njegovem stališču in koristoželj- nosti. K sreči je na kandidatnih listah še dovolj dobrih in zavednih kandidatov. Ljudje bodo pri volitvah vedeli koga izbrati. P. I. Koga so v Celju na zborih volivcev izbrali za kandidate? OBJAVA Mestna volilna komisija v Celju, ki jo sestavljajo predsednik Dobovišck Oskar, sodnik Okrožnega sodišča v Celju in člani: Sedej Avgust, referent MLO Celje, Novak Zvone, bančni uslužbenec v ("elju, fevetličič Ivo, načelnik Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko MLO Celje, Godler Martin, ravnatelj Kinopodjotij v Celju in Pogačar Kudi, nameščenec MI>0 Celje na podlagi 51. čl. Zakona o volitvah in odpoklicu od- bornikov ljudskih odborov. objavlja, da je za volitve odbornikov v Mestni zbor Mestnega ljudskega odbora v Celju, ki bodo dne 7. decembra 1952, po določbah 47. in 49. čl. Zakona o volitvah in odpoklicu od- bornikov ljudskih odborov potrdila te-Ie KANDIDATNE LISTE ZBOROV VOLIVCEV, NA KATEllIH SO KANDIDATI SPODAJ NAVEDENIH VOLILNIH ENOT: Volilna enota štev. 1 Bogataj Vlado, sekretar LIP, Celje, Razi. 13; Jaučič Pepea, nameščenka, Tomšičev trg 4; Šentjurc Hari, direktor, Ulica XIV. div. 6; Volilna enota štev. 2 Jenko liado, direktor Aero, Celje, Kocenova; Macarol Rudolf, str. učit..Cel je, Cankarjeva; Denisa Zlatko, fotograf, Celje, Titov trg 5; Volilna enota štev. 3 (irm Anton, mesar, Celje, Gregorčičeva 1; Col ja Vera, upok. učit., Celje, Cankarjeva 13; Sagadin Alojz, žel. usluž., Celje, Aškerčeva 1; Volilna enota štev. 4 Rogelj Olga, delavka, Celje, Stanetova ul. 19; Stanič Janko, učitelj, Celje, Vodnikova 12; [ Dolžan Franjo, obrt. klepar, Celje Jetniška ; Volilna enota štev. 5 Dr. Lovšin Janez, zdravnik, Celje; Trpin Lojze, nameščenec, Celje; Meštrov Mirko, nam. Celje, Trg mučcnikov; Stancar Tine, nameščenec, Celje; Л'оИ1па enota štev. 6 Uranjek Ivan, ravnatelj, ГИса 29. nov. 15; Matjaž Anton, poštni uslužb., Zidanškova 4; Volilna enota štev. 7 Trofenik Janez, nam., Celje, Trubarjeva 11; Gabrič Tone, nameščenec, Celje, Zidanškova; Hojnik Cilka, nameščenka, Celje, Zidanškova; Presinger Riko, nam.. Trg V. iiongresa; Volilna enota štev. 8 Kokalj Stane, dir. Cinkarne, Ljubljanska 8: Turk Erna, gospodinja, Celje, Ljubljanska 8; Stpmejčič Mila, nameščenka, Ljubljanska 6; Bukovec Anton, nameščenec, Celje; Volilna enota štev. 9 Jerman Riko, predsednik MLO, Oblakova ui. ; Kocmur Lucija, računovodja, Kersnikova ul. ; Ratej Ivan, delavec, Celje, Kersnikova ul.; Volilna enota štev. 10 Grfidišnik Ffdor, preds. Gosp. sveta ML,(J ; Rauh Katja, Celje. Ulica 29. noviimbra 17; Volilna enota štev. 11 Kline Emil, prof., Celje, Teharska cesta 7; Miistnak Regina, delavka. Celje, Teharska 41; Fortunat Ivan, upok., Celje, Zavodna 18: Stojan Franjo, uslužbenec, Celje, Zavodna 17; Volilna enota štev. 12 Blazin Marica, nameščenka, Čret štev. 6 Šribar Kari, delavec, Celje, Čret 118; Zapušek Jože, delavec, Celje, Čret 82; Horvat Izidor, nameščenec Celje, cret 48; Volilna enota štev. 13 Aškerc Anton, ravnatelj, Celje Zvezna c. 1 : Zupančič Mirko, črko.stavec, Celje Plečnikova; Jankovič Tončka, gospodinja, Celje. Zvezna; Pirš Martin, delavec, Celje, Selce Volilna enota štev. 14 Dela-Mea Albin, nam., Celje Plečnikova 12; Orel Tine, profesor, Celje, Kajuhova ulica; Volilna enota štev. 15 Lužar Ivan, ključavničar, Celje, Cinkamiška; Tovornik Anica, uslužb. Celje, Mariborska; Trebičnik Mirko, teh. kontrolor. Mariborska; Volilna enota štev. 16 Vrabič Olga, magister, Celje, Miklavški hnb; Pečnik Roman, elektrikar, Celje, Kovinska; Lipovšek-Rojnik Ivanka, delavka, Kro na pol; Božičnik Alojz, delavec, Celje, Leskoškova; Volilna enota štev. 17 Trebičnik Olga, delavka, Celje, Kovinska 11; Zabojnik Florjan, nam., Celje, Delavska 20; Drole Andrej, nameščenec, Celje, Mariborska; Volilna enota štev. 18 Medved .Albin, predsednik OSS, Celje; Kuhar .Albin, dir. SAD, Celje, Bežigrajska; špat Vilko, ind. obrat., Celje, Sp. Hudinja; Volilna enota štev. 19 Čander Otilija, gospod.. Celje, Zg. Hudinja; Koražija Anton, mojster v TEP, Mariborska; Zupane Janez, livar. Celje, Zg. Hudinja; ЛоШпа enota štev. 20 Pajtler Vinko, železničar, Zg. Hudinja 16: Vaš Štefan, uslužbenec, Zg. Hudinja n. h.; ЛоШпа enota štev. 21 Skomina Rafko, ravnatelj Gradb. podj. MLO, Vedlin Janko, skladiščnik. Nova vas 20; Frece Danica, nameščenka, Nova vas 3 Volilna enota štev. 22 Gole Edi, dir. Tov. pohištva Celje, Oblakova: Rot Janko, uslužbenec, Celje, Dečkova 40; Ferian Amalija, gospodinja, Celje, Dečkova: Volilna enota štev. 23 Frece Marica, nameščenka, Celje, Nova vas; Žbogar .■\lojzija, delavka, Celje, Dečkova 21; Rotar Rado, nameščenec. Miško Kranjčeva; N'olilna enota štev. 24 Kukovec Slavko, tesar, Lava 7; Belak Josip, uradnik. Lava 10; Žgur Jože, elektromonter. Ljubljanska 36; Volilna enota štev. 25. Perklič \'inko, kurjač. Cesta na dobravo 37; Stermecki Ivan, star., delavec, Lokrovec 7; Pere Franc, star., pečatar. Dobrava 31 : Mauer Franjo, stavec. Lokrovec 38; ЛоИ1па enota štev. 26 Jezernik Ana, gospodinja. Ostrožno 2; Verdel Milan, kmečki sin, Ostrožno 20; Gaberšek Franc, mizar, Ostrožno 67; Volilna enota štev. 27 Jost Melhior, nameščenec, Medlog 30; Korber Franc, nameščenec, Medlog 18; Čater Ivan, kmet, Babno 8; Mirnik Bogdan, nameščenec, Ložnica 18 Volilna enota štev. 28 Pišek Ivo, kmečki sin, Medlog 2; Krobat Albina, gospodinja, Medlog 66; Volilna enota štev. 29 Presinger Dolfe, nameščenec, Jurčičeva 4; Ambrož Martin, učit., Celje, Miklavški hrib; Leskovšek Vera, delavka, Miklavški hrib; Volilna enota štev. 30 Božič Stanko, kmet, Celje, Polule 19; Pograjc Mara, nameščenka, Celje, Breg 21 ; Volilna enota štev. 31 Sinkovič Stanko, mehanik, Košnica n. h. ; Dolenc Ivan, kmet. Košnica 3; Mlakar Anton, železničar, Tremerje, št. 13; Volilna enota štev. 32 Korošec Franc, ključ, mojster, Celje, Zagrad; Napret Alojz, tehnik, Celje, Zagrad 45; Tratnik .Xvgust, upokojnec, Celje, Zagrad 35; Volilna enota štev. 33 Tovornik Franc, nameščenec, Celje, Dečkova; Tratnik Anton, obrtni del. Celje, Pečovnik; Volilna enota štev. 34 Hriberšek Avgust, služitelj, Celje, Trnovlje; Rihter Franc, ključavničar, Celje, Trnovlje. V Celju, dne 19. novembra 1952. Predsednik : Dobovtšek Oskar. Ljudski poslanec med volivci Pred dnevi je bil v Ljutaečni zbor vo- livcev, na katerem so izbrali kandidate za odbornike okrajnega ljudskega odbo- ra. Zboru je prisostvovala tudi tov. Dolfka Paulus, ki je ljudski poslanec tega kraja. Čeprav se sedaj nahaja na službenem mestu v Radovljici, še vedno najde časa, da pride med svoje volivce in se z njimi pogovori. Toplo pozdrav- ljena je tov. Dolfka spregovorila zbra- nim volivcem. Objasnila je pomen voli- tev, zlasti pa naglasila vlogo svetov proizvajalcev. Tudi o naši gospodarski politiki je go- vorila. Dotaknila se je vprašanja dav- kov, kar so prisotni kmetje z velikim zanimanjem poslušali. V razpravi so se volivci strinjali z izvajanji tov. Dolfke, vendar so naglaševali, da so davčne komisije pri odmeri davkov delale pre- cejšnje napake, tako da so eni pi-eveč obremenjeni, drugi pa premalo. Pred- stavnik občinskega ljudskega odbora je povedal, da so se v odmeri davkov res vrinile napake, za katere so pa ravno tako kot davčna komisija, krivi tudi davkoplačevalci sami, ki niso prisostvo- vali na zborih volivcev, kjer se je o razdelitvi davka razpravljalo. Posebno je to prišlo do izraza v bivšem KLO Ljubečna, zato so tam tudi največje na- pake, ki se bodo pa lahko popravile šele pri dokončni odmeri davka za leto 1952, ko se bo davek obračunal na os- novi klasifikacije zemljišč. Za kandidate sta bila soglasno izvo- ljena tov. Mahen Ivan iz Trnovelj in tov. Videnšek Kari iz Ljubečne, ki sta oba znana kot poštena moža in zavedna graditelja socializma ter sta vredna za- upanja, ki so jima ga volivci izkazali. Enotnost zbora volivcev je hotel ru- šiti Kramer iz Trnovelj, ki je z razni- mi neumestnimi vpadi prekinjal tov. Dolfko pri izvajanju ter je bil na zahte- vo volivcev odstranjen iz zbora. -ml Borovsah Helena kandidira v Sentiur¡u za delegata v Okrajno skupščino Nedavno so se zbrali v dvorani Za- družnega doma v Šentjurju volivci I. volilne enote. Navzoče volivce je po- zdravila tov. Borovšak Helena. V svo- jem govoru, ki so ga volivci navdušeno spremljali, je tov. Borovšakova podala politični pregled doma in v svetu.. Glede volitev je poudarila, da mora- mo nastopiti strnjeno, predlagati ljudi, ki bodo res najboljši in ki bodo razu- meli socialistično gospodarstvo in de- mokracijo, ne da bi gledali na svoje egoistične smotre. Dotaknila se je tudi problema žena v upravljanju organov ljudske oblasti, ki jih sedaj marsikje izpodrivajo, češ da one niso sposobne za gospodarstvo. »Ta trditev sploh ne drži,« je omenila tov. Helena, »saj, ko so bili možje v partizanih, so bile žene same doma in so znale gospodariti. Ka- ko potem ne bi danes znale?« Kandidacijska komisija je predlagala kot kandidata za okrajno skupščino tov. Borovšak Heleno in Kukovič Ivana iz Tratne. Ta predlog je množica z navdu- šenjem potrdila. Tovariš Svetina je ob koncu razložil, kaj spada k eni in kaj k drugi volilni enoti in kje in kako bodo volivci gla- sovali. stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 22. novembra 1952 Stev. 47 Ob volitvah v zbore proizvajalcev na področju mesta Celja Veliko zanimanje naših kolektivov za volitve v zbor proizvajalcev S prenosom gospodarskega upravlja- nja splošne družbene imovine od dose- danjih državnih organov za upravljanje, t j. direkcij, uprav in poverjeništev, na gospodarske organizacije neposrednih proizvajalcev, obenem pa utrditev pra- vic razdelitve presežne vrednosti njiho- vega ustvarjenega dela po njihovi lastni odločitvi, so se izvršile odločne kvali- tetne izpremembe v našem gospodar- stvu. V naši družbi so nastopili novi proizvajalni odnosi. Vse to predstavlja zmago znanstvenega marksizma, ki je po zaslugi našega državnega in partijskega vodstva odstranila v naši domovini ne- varnost jačanja vloge državnega apa- rata v družbenih odnosih in z njo bi- rokratizacijo našega družbenega življe- nja z vsemi svojimi posledicami. Vse te velike spremembe pa terjajo nujno tudi spremembe v sami strukturi ljudske oblasti, zlasti pa v organizacij- ski strukturi predstavniškega organa državne oblasti, t. j. ljudskega odbora, ki je bil do sedaj sestavljen na osnovi teritorialnega principa. Na podlagi splošno, neposredne volilne pravice so volili ta predstavniški organ vsi držav- ljani z volilno pravico, ne glede na to, koliko so ti volilci udeleženi pri ustvar- janju družbenega dohodka. V novo na- stalih družbenih odnosih bi organizacija takega predstavniškega telesa pomeni- la očitno zapostavljanje vloge delavske- ga razreda, ki ustvarja pretežni del družbenega produkta. Razen tega pa bi bila duševna iniciativa delavskega raz- reda, bila bi paralizirana njegova zgo- dovinska vloga, po kateri naj bi z raz- vojem proizvajalnih sil, in s tem tudi z dvigom družbene zavesti, ustvarjal novo in boljšo bodočnost. Iz tega raz- loga je potrebno načelo politične ena- kopravnosti državljanov glede ude- ležbe v oblasti dopolniti tako, da se predstavniškemu organu, do sedaj izvo- ljenemu na podlagi politične enako- pravnosti vseh državljanov po teritori- alnem principu, doda še drugo pred- stavniško telo, ki ga volijo samo nepo- sredni proizvajalci po svojih gospodar- skih organizacijah v volilnih skupinah (industrija, kmetijstvo, trgovina in go- stinstvo, obrt), in sicer v sorazmerju, v kakršnem te skupine na dotičnem območju ustvarjajo družbeni produkt. To novo predstavniško telo. imenovv:no zbor proizvajalcev, bo tako nova, so- cialistična organizacija oblasti, preko katere bodo neposredni proizvajalci, to- rej delavci v industriji, prometu, kme- tijstvu, trgovini in obrti, soodločili o po delavstvu ustvarjenem višku dela. Kadar se pa bo odločalo o osnovnih go- spodarskih in socialnih vprašanjih, pa bo morala biti uveljavljena enakoprav- nost obeh predstavniških teles, t. j. splošnega zbora proizvajalcev. Po členu 101. novega Zakona o volitvah in od- poklicu odbornikov ljudskih odborov (Rr. 1. LRS št. 19-91/52) morajo okrajni oz. mestni ljudski odbori določiti med drugim tudi število odborniških mest v zboru proizvajalcev. Ker šteje mestni zbor, torej splošno predstavniško telo, na območju našega mesta 40 odbor- nikov, se mora gibati število odbor- nikov v zboru proizvajalcev med 15 in 35. Na svoji seji dne 10. oktobra 1952 je na osnovi 62. in 63. člena Zakona, mestni odbor sklenil, da bo novi zbor proizvajalcev za naše mesto štel 25 od- bornikov. To število je moral nato mestni ljudski odbor porazdeliti na po- dlagi 91. člena Zakona na 4 že prej omenjena gospodarska področja, in si- cer v skladu z razmerjem odstotka, s katerim so ta področja udeležena na skupnem družbenem produktu našega mesta. Ce vrednost ustvarjenega druž- benega produkta na območju našega mesta zaznamujemo s 100%, potem je porazdelitev taka: , . Odst. ustvarjenega Volilna skupma produkta 1. Industrija, promet .... 93,0% 2. Trgovina, gostinstvo .... 2,8% 3. Kmetijstvo....... 1,7% 4. Obrt ........• 2,5% 100,0% Tej porazdelitvi odgovarjajoče pripa- dajo v istih odstotkih odbomiška me- sta v zboru proizvajalcev, kar da in- dustriji 23 odborniških mest od razpo- ložljivih 25, trgovini in obrti pa po eno odbomiško mesto. Tako ne bi bilo za panogo kmetijstva na razpolago nobe- nega mesta, vendar so na osnovi 95. člena Zakona dodelita gospodarski pa- nogi kmetijstva 2 odborniški mesti, in sicer eno mesto volilni enoti državnih kmetijskih gospodarstev, eno pa volilni enoti splošne kmetijske zadruge. Na ta način naraste število odborniških mest od prvotno po mestnem zboru določe- nega števila 25 na 27. Nadalje je bilo potrebno tako ugo- tovljena odborniška mesta v posamez- nih volilnih skupinah, to je gospodar- skih panogah, razdeliti na volilne eno- te, to je podjetja, oziroma v primerih, kjer to spričo premajhnega števila za- poslenih ni mogoče, na skupine podje- tij- Ce vzamemo za primer najmočnejšo volilno skupino, t. j. industrijo s 23 od- borniškimi mesti v zboru proizvajal- cev, bi se število posameznim volilnim enotam — podjetjem določilo pripada- joče število odborniških mest takole: Za podlago se je vzelo število vseh za- poslenih v tej gospodarski panogi ter se je to število delilo s pripadajočim številom odborniških mest za to vo- lilno skupino. Na ta način se je dobil količnik, s katerim je bilo nato tre- ba deliti število zaposlenih v posamez- nih podjetjih, ki jih tako imenujemo volilne enote. Z drugimi besedami po- meni ta količnik, na koliko zaposlenih v pdjetju pride po en odbornik. Podjetja, ki imajo zaposlenih več de- lavcev in nameščencev kot znaša ta količnik, tvorijo samostojne volilne enote, ostala podjetja, ki jih zaposlu-' jejo manj, pa so združena v skupne volilne enote. V prvi volilni skupini je bilo tako 23 odborniških mest raz- deljenih na 7 samostojnih volilnih enot, in sicer: 1. Tov. emajl, posode 6 odb. mest 2. Cinkarna 3 „ „ 3. Metka 2 „ 4. LIP 1 „ 5. Beton 1 „ „ 6. JD2 1 „ 7. Tovarna perila 1 „ Skupaj 15 odb. mest Ostalih 8 odborniških mest je porazde- ljenih še na osem volilnih enot, v ka- tere so združena posamezna podjetja, ki preko gotovega števila delegatov iz- volijo po enega odbornika v vsaki vo- lilni enoti. V samostojnih volilnih eno- tah volijo odbornike za zbor proizva- jalcev delavski sveti podjetja, v skup- nih volilnih enotah pa volijo delavski sveti določeno število delegatov, ki vo- lijo odbornika, volitve pa izvede v ta- kih združenih volilnih enotah podjetje, ki ima sorazmerno največ delegatov. Analogno temu primeru se določijo tu- di ostale volilne enote v gospodarskih panogah kmetijstva, trgovine in gostin- stva ter obrti tako, da bo na našem območju 19 volilnih enot, na katerih bo izvoljeno 27 odbornikov za zbor pro- izvajalcev našega mesta. Živa diskusija na zborih volivcev o vlogi zbora proizvajalcev, veliko zani- manje naših kolektivov za izbor naj- boljših, ki jih naj njihovi delavski sve- ti izvolijo za delegate v kombinirane volilne enote, dalje pretresanje najbolj- ših, ki naj bi jih na prihodnjem zase- danju predlagali za kandidate in jih na istem zasedanju tudi v volilnem po- stopku volili v samostojnih volilnih enotah pričajo, da se delovni kolektivi po naših gospodarskih organizacijah jasno zavedajo svoje napredne vloge v družbeni preobrazbi naše domovine. Ta- ko bo prišlo ravno potom novo postav- ljenih zborov proizvajalcev do dejan- skega izraza resnično sodelovanje nepo- srednih proizvajalcev v oblasti ob isto- časni krepitvi vodstvene vloge delav- skega razreda, s čimer prihaja ta v po- ložaj, da se lahko s svojo ekonomsko, družbeno in politično silo ter z ne- nehnim jačanjem zveze z ostalimi de- lovnimi ljudmi intenzivneje bori za so- cializem. Z intenzivnim predvolilnim delom na volitvah dne 27. novembra 1952. iz- voljenih odbornikov v zborih samih pa bo nadalje podana tudi družbena kon- trola nad aktivnostjo posameznih go- spodarskih organizacij, na drugi stra- ni pa bodo naši delovni ljudje imeli vpogled nad uporabo po njih ustvarje- ne presežne vrednosti, ki je rezultat njihove demokratične pravice gospodar- jenja z družbenimi proizvajalnimi sred- stvi. Tudi iene v Žalcu se pripratifajo na votUve Marsikdaj se sliši, da žalske množič- ne organizacije slabo delajo, da njih delo spi in da so njihovi odbori le na papirju. Žalske žene pa se pri tem ču- tijo močno prizadete, saj vse vedo, da je njihova organizacija danes v trgu med prvimi in najbolj delavnimi. Red- ni sestanki, tekmovanje v čast VI. kon- gresu ZKJ in IV. kongresa AFZ ter stalni stiki z ostalimi organizacijami in oblastjo, nam lahko povedo, da žene v Žalcu ne spijo, temveč so celo marsi- kdaj pobudnice najrazličnejšim novim ukrepom in potrebam kraja. Bližajo se volitve v občinske LO in žalske žene so bile polnoštevilno zasto- pane na vseh predvolilnih konferencah ter so iz svoje srede izbrale Pavlo Ku- čarjevo in Julijano Cufarjevo za kan- didatki v občinski ljudski odbor. Pa ne samo to. Pred kongresom AFZ so imele več sestankov in predavanj, na katerih so se pomenile o najrazličnejših, pere- čih problemih svoje organizacije in pro- blemih kraja. Predvsem so sklenile sto- riti več pri vzgoji mladine ter pomaga- ti mladinski organizaciji, ki v kraju sploh skoraj ne obstoja, vsaj njenega dela ni videti nikjer. V splošnem je njihova glavna skrb za mladino, njeno vzgojo v šoli in doma, za zdrav nara- ščaj. To kaže že njihovo stalno sode- lovanje s p>osvetovalnico za matere in otroke, prirejanje raznih prireditev za obdaritev socialno šibkih otrok in ma- ter, pomoč socialno ogroženim starčkom ter otrokom v otroškem vrtcu. Skrb že- na za zdravje mater in otrok skušajo žene uresničiti že s predvajanjem raz- nih poučnih in' zdravstvenih filmov. Prvi tak film »Borba proti jetiki« je pred kratkim gledalo okrog 200 žena. Tudi za higieno skrbe žalske žene, saj je v Žalcu le nekaj stanovanj s kopal- nicami. Njihov predlog, naj bi se v trgu zgradilo kopališče, je brez dvoma vreden pohvale, pa tudi pralnica v Žal- cu ne bi bila odveč, saj bi bilo s tem razbremenjeno delo marsikatere žene in matere. V zimskih mesecih bodo organizirale šivalni in prikrojevalni tečaj ter so že začele z vpisovanjem. Pomagale pa bo- do tudi pri gospodinjskem tečaju, ki ga bo organizirala LP. Predvsem pa je njihova skrb, da bi čim lepše pripra- vile novoletno jelko ter kot vsako leto obdarile naše malčke. V ta namen bodo še ta mesec pripravile družabni večer s srečolovom, nekaj pa jim bodo pri tem pomagala tudi krajevna podjetja. Tudi za zabavo in razvedrilo naših najmlajših skrbe žalske žene. Ko bo končno društvo »Svoboda« v kraju le ustanovljeno, bodo žene prevzele ter uredile lutkovni oder, ki ga v kraju urejujejo že nekaj let. Dolgo so se borile za ureditev kra- jevne pekarne, kjer je bila v istem pro- storu, kjer so prodajali kruh, tudi go- stilna, kar seveda ni spadalo skupaj. Končno so le uspele, da se je gostilna preselila ter je v pekarni spet red in čistoča. Enako bo treba urediti tudi z lokalom, kjer bi se prodajalo sadje in zelenjava. S tem bi nastopila konku- renca med podjetjem in kmeticami, ki prodajajo sadje na trgu često po zelo visokih cenah. To so v glavnem problemi, s katerimi se ukvarjajo žalske žene. Tu in tam sicer neznatne, a vendar zelo važne stvari. Njih predlogi, pa tudi borba proti alkoholizmu kaže že prve uspehe. Tiho in vztrajno je njihovo delo in tre- ba jim je dati priznanje. Nazarje - pred vol itvam i Ime Nazarje se malokdaj pojavi v našem časopisju, vendar se, kakor povsod, živahno pripravljamo na bodoče volitve. Teren ob- čine smo razdelili na 7 volilnih enot in pred- lagali 30 kandidatov, izmed teh pa bomo zbrali 15 najboljših. Zbori volivcev so po- tekali kar v redu in mislili smo, da smo zbrali najboljše kandidate. Da temu le ni tako, je pokazal zadnji sestanek predstav- nikov množičnih organizacij. Ko smo pretresli vsakega kandidata po- sebej, se je odkrilo marsikaj. Predvsem je graje vredno, da je pri nas še vedno nekaj takih komunistov, ki nočejo, ali pa si ne upajo pred množico povedati resnice. Tako so Kokarčani predlagali za kandi- data nekega Ilovšek Jožeta. Zanj so se na sestanku vsi strinjali, danes pa ugotavlja- mo, da prav ta kaj rad kleveta našo ljudsko oblast in Tartijo, zaradi česar se je že pred ljudsko oblastjo zagovarjal. Kdo je kriv, da taki pridejo na kandidatno listo? Gotovo ne- budnost Fronte in tamošn^h komunistov, ki jih ni ravno malo. Večji kmetje so vrinili nekaj svojih cvetk, misleč, da jih bodo pri davkih ščitili în kar čez noč uredili davčno politiko v njihov prid. Mi pa jim jasno in odločno povemo, da potrebujemo v našem odboru predane lju- di, ki bodo zastopali interese skupnosti in interese delovnih množic. Takšne bomo med predlaganimi poiskali in jih izvolili, saj iz- bira ne bo pretežka. V kratkem bomo v Nazarju organizirali več- je predvolilno politično manifestativno zbo- rovanje za center ter daljno in bližnjo oko- lico. Točen datum in uro bomo pravočasno javili. Na zborovanje bomo povabili enega naših vodilnih mož od /unaj. Okoličani, or- ganizirajte manjfestativen prihod in ude- ležite se! Naše delavsko središče bo ob vo- litvah zaživelo in naj ne bo nikogar, ki bi se na dan volitev odtegnil svoji veliki pra- vici in dolžnosti. j. Na zboru volivcev smo se Nazarčani zedi- nili, da bomo zgradili tako dolgo zaželeni vodovod, zanj imamo že milijon dinarjev kredita. Ker kraj nikoli ni imel šolskega poslopja in se sedaj mladina poučuje v majhnih ne- zdravih prostorih, so vaščani sklenili posta- viti novo moderno šolo. V Šmartnem ob Dre- ti pa delo za gradnjo nove šole že poteka. Tukajšnja organizacija KB pa pridno pri- pravi it, postavitev spomenika padlim žrtvam fašističnega terorja. Spomenik bo stal pred novo preurejenim Sindikalnim domom in bo v čast in ponos vaščanov. d. Frontovci bodo gradili novo cesto Na množičnem sestanku Kameno-Bo- tričnica so frontovci dali pobudo /.a gradnjo ceste Šentjur — Kameno — Sv. Primož. Občinski ljudski odbor Šentjur jim je na 'njihovo prošnjo za gradnjo te ceste obljubil 80.000 din. Zbor vo- livcev, ki je bil kmalu za tem sestan- kom, je p>oleg volitev obravnaval tudi ta sklep in ga z navdušenjem pozdra- vil. Postavil je cestni odbor, ki že vodi vsa nadaljnja dela. Nova cesta bo za prebivalce teh kra- jev ogromnega pomena, saj bo za 3 km krajša od ceste, ki je v velikem loku speljana Šentjur — Sv. Primož — Po- nikva. USTANOVI.JKN BO ARANŽERSKI KLUB. TRGOVSKA PODJETJA POZORI Potreba po takem klubu se že dolgo izka- zuje po izložbah, ki še ne odgovarjajo str_o>- kovni, estetski in koristni reklami. Zato so celjski aranžerji sklenili ustanoviti samosto- jen klub, ki bi poleg nabave sodobne litera- ture za aranžerje, pripravljal tudi tečaje za poklicne aranžerje in interesente iz vrst tr- govskih podjetij. Ker pa klub, ki bo ustanovljen, nima po- trebnih sredstev, opozarja trgovsko mrežo, da se ustanovitve tega kluba udeležijo kot ustanovitelji in mu na ta način dajo tudi najosnovnejša materialna sredstva xa na- daljnji razvoj. \'sekakor je taka iniciativa vredna pod- pore, kajti od koristi bo trgovski mreži, strokovnosti aranžerjev, hkrati pa bo omo- gočila lepši izgled naših mest, kakor tudi izložb po podeželju. ßascani o bodočih, nalogah. PERSPEKTIVNI PLAN LASKE OBCINE JE OBŠIREN Perspektivni plan, ki so ga za dela v bodočih letih predvideli v laški obični, je zelo obširen, vendar zelo tehten in hkrati nujen. Laška občina je za raz- liko od ostalih občin v okraju potrebna večje pozornosti, že zaradi zanemarje- nega letoviščarskega značaja. REGULACIJA SAVINJE Vprašanje regulacije sega že v pred- aprilsko Jugoslavijo. Laško si ureditve brez regulacijskega načrta ne more mi- sliti. Vse zavisi od regulacije Savinje. Stvar pa je postala posebno pereča rav- no sedaj, ko je v Celju na programu regulacija Savinje. Običajno se reke re- gulirajo od izliva do izvira, pri Savi- nji pa se dogaja nasprotno. Ce bo torej Celje reguliralo Savinjo, bodo vse vode ob nalivih pridrvele v nereguliran pre- del Laškega, kot se je zgodilo po prvi regulaciji pred vojno. Zato so regula- cijo postavili na prvo mesto, seveda teh del občinski odbor ne bo zmogel, zato bi ta dela spadala v okrajni plan, če ne celo v republiškega. UREDITEV CEST PO MESTU IN OKOLICI Dosedanja asfaltirana cesta po mestu je deloma odslužila, potrebno pa je po- leg pHDpravila te ceste misliti tudi na asfaltiranje nekaterih drugih ulic, ki v središču ne odgovarjajo higienskim in estetskim prilikam. Zgraditi je treba tranzitno cesto ob Savinji proti Mari- ja Gradcu, da bi se težišče vsakovrstne- ga prometa ne naslanjalo več na cesto, ki vodi skozi center mesta. Popravila in ureditve so potrebne tudi ceste v Ja- goče in Rifengozd, dalje v Marija Gra- dec, Žagaj in Modric, kakor tudi iz Ma- rija Gradca v Tevče in Reko. CESTNA TEHTNICA, VODOVOD, JAVNO STRANIŠČE Sredstva za nabavo cestne tehtnice nosilnosti 15 ton so v Laškem že zbrali. Tehtnico bodo postavili na drugem kra- ju, ne več pred postajo, kjer je sedaj bila in ovirala promet in izgled. Tu bo- do od mostu do parka uredili nov ploč- nik. Mestni vodovod so v zadnjih mesecih za silo popravili, tako da vsaj večina Laščanov spet dobiva pitno vodo. Ven- dar te vode ne bo dovolj, zato so v Rimskih Toplicah poiskali nove izvirke za zajetje. Ker leži sedanji cevovod pod cesto, bo treba polagoma prestaviti ce- vi izven cestišča in jih zamenjati z no- vimi. Mesto nima javnega stranišča, zato bo treba postaviti na odgovarjajočem kraju tako zgradbo, da bo tudi ta po- manjkljivost odpravljena. ZGRADITEV STANOVANJSKEGA FONDA Tudi v Laškem je veliko pomanjka- nje stanovanj. V prihodnjem letu bo treba obnoviti še preostale neuporab- ne hiše, zgraditi pa tudi nova stano Vanja, kakršnih rabijo v mestu nad iOO, vendar to v enem letu ne bo šlo. KMETIJSTVO IN ELEKTRIFIKACIJA Na področju kmetijstva je treba v laškem občinskem odboru storiti ko- rak naprej. KZ Rifengozd ima v na- črtu vzorne drevesnice in sadovnjake. KZ Marija Gradec se bavi z mislijo, da bi postavila moderne hleve za vzrejo plemenske živine. V Laškem namera- vajo urediti tudi mlekarno in verjet- no tudi sirarno. Vse KZ skupaj so zbra- le toliko sredstev, da so naročile za Laško ambulanto rešilni avtomobil, ki bo služil vsemu prebivalstvu, člani KZ pa bodo imeli рцј prevozih popust. Elektrifikacija vasi v občini gre le prepočasi naprej. Pomanjkanje sred- stev jih predvsem ovira. Prebivalci ro pokazali veliko volje pri samoprispev- kih in prostovoljnem delu. Tu bi pomoč s strani okraja bila več kot zaželena, kajti speljati je treba tudi daljnovode med transformatorji. V perspektivnem načrtu občinskega odbora Laško je še več manjših po- stavk, ki so se izkazale nujne. Načrt je obširen, vendar ni neizvedljiv. Vseka- kor pa bo pomoč okraja pri teh delih potrebna, posebno v pogledu regulacije Savinje, ki je osnova bodočega razvoja Laškega in okolice, skratka oroblem. ki ga je treba rešiti za ves predel od Celja navzdol. PREDSEDNIK I GOSPODARSKEGA SVETA FLRJ ' BORIS KIDRIČ težko bolan Predsednik zveznega Gospodarskega sveta tovariš Boris Kidrič se je že več mesecev čutil bolnega ob neprestanem padanju telesne teže in pojavih splošne slabokrvnosti, nedavno pa je resno ¡ obolel. Natančne zdravniške preiskave so pokazale, da gre za težko obolenje krvotvornih organov. Najboljšim do»- mačim zdravnikom so prihiteli v ne- deljo na pomoč tudi angleški specialisti. Stanje bolnika je resno, a se od časa do časa zboljšuje. Ljudstvo iz vse drža- ve mu pošilja brzojavke z željami za skorajšnjo ozdravitev in podobne brzo- javke prihajajo tudi iz inozemstva. BRZOJAVKA DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU Tovarišu Borisu Kidriču, predsedniku Gospodarskega sveta FLRJ, Beograd. Bolniška postelja Vas je odtegnila od našega skupnega dela ob času velikih naporov na gospodarskem in političnem polju. Želimo Vam skorajšnjega okre- vanja in da še z večjimi uspehi nada- ljujete z vodstvom našega gospodarstva. Na Gomilskem se pripravljajo na volitve Odkrito je treba priznati, da pripra- ve za volitve na Gomilskem niso naj- boljše. Udeležba na zborih volivcev je slaba, kar izvira predvsem iz nedelav- nosti množičnih organizacij. Le-te niso uspele pojasnjevati ljudem vseh pro- blemov in jih seznanjati z novimi ukre- pi, naenkrat pa jih zainteresirati za volitve tudi ni mogoče, če bi se tudi potrudili. Tudi mladina je izostala od sestankov, čeprav bi prav ta morala biti najbolj aktivna. In kolikor so bili razni sestanki slabi, je zbor volivcev bil vendarle razgiban. Govorili so o gospodarskih vprašanjih, sklenili so zgraditi cesto med Gomil- skim, Zakljem in Parižljami, ki jim bo skrajšala pot do postaje. Izboljšali bodo sedanje vaške in gozdne ceste s prosto- voljnim delom. Pri predlogu o obno- vitvi župnišča so se mnenja delila. Zupnišče naj obnovi tisti, čigar je in kdor ga uporablja. Kmetje so želeli tudi, da bi bili de- ležni strokovnih predavanj, posebno v zimskem, času. Sovražno besedo o kandidaturi žensk je izrekel veliki kmet (škoda da ga do- pisnik ne imenuje. Op. ured.), ki se je protivil kandidaturi. O pomanjkanju čuta za skupno last- nino, poroča dopisnik, na zboru niso govorili. Vse leto so bili poljedelski stroji v Grajski vasi izpostavljeni vre- menskim neprilikam. Vsekakor čakajo volivce na Gomil- skem velike naloge, tako gospodarske kot politične. Predvsem pa je treba raz- gibati množične organizacije za izvedbo sklepov in ustanoviti mladinsko orga- nizacijo. zbor volivcev na babnem je bil zelo dobro obiskan (Pojasnilo k prejšnjemu članku) V predzadnji številki smo pisali o zboru volivcev na Babnem, češ da ni bil med najboljšimi. Dejansko najboljši ni bil, kajti naš dopisnik je zamenjal Babno za volilno enoto Gornji Medlog, ki pa je bil že tudi predmet našega pi- sanja zaradi nastopa odbornika tov. J urbarja, ki je bojkotiral seje MLO. Ker sta volilni enoti precej blizu, jih pač ni bilo težko zamenjati. Na Babnem, kot smo se zanimali, je bil zbor volivcev zelo dobro obiskan. Lotili so se važnih problemov. Uredi- tev cest in razsvetljave, ki je baje že bila na Babnem, pa so jo odvzeli, je treba rešiti, kar se pa zamašenega jar- ka tiče, so prebivalci sklenili s prosto- voljnim delom pomagati. loCe pred volitvami Zbori volivcev so v občinskem odbo- ru Loče dobro potekali. Povprečna ude- ležba je bila okoli 60%. Poleg tega je občinski odbor OF skle- nil obiskati vse vasi in jih še posebej seznaniti z volitvami, jih opozoriti na naloge odbornikov in jim nuditi pomoč pri reševanju gospodarskih in politič- nih pioblemov. Za zimske mesece so skupaj z zadruž- niki sklenili organizirati tečaj, ki bi bil za zadružnike brezplačen, zasebniki pa bi nekaj prispevali. Tečaj bi trajal tri zimske mesece in bi obravnaval vpra- šanja kmetijstva, živinoreje, sadjar- stva, vinogradništva in kletarstva, po^ Ijedelstvo in veterinarstvo. Poleg tega bi imeli še gospodinjski tečaj za de- kleta. Tudi mladina je uspešno izvedla mla- dinski dan in izvolila novo vodstvo. Stev. 47; »SAVINJSKI VESTNIK« dne 22. novembra 1952 ?tran 3 SENIOR NABODOPISCEV dr. France KOTNiK SEĐEMDESETLET1(.IK V teh dneh preživlja dr. France Kot- nik, ki živi in deluje v Celju, svojo se- demdesetletnico. V času svojega javne- ga dela, zlasti na področju etnografije, si je priboril mednarodno priznanje. Vse svoje delo je dobesedno posvetil na- rodu, kot gimnazijski profesor in pro- svetni inšpektor in kot raziskovalec in nabiratelj narodopisnega gradiva. Dolga je vrsta njegovih razprav, bibliograf se bo moral temeljito potruditi, da bo zbral neštete članke in razprave. Nje- govo desetletno delo pri Mohorjevi družbi pa bo sigurno posebej ocenjeno. Naša časnikarska dolžnost je zabeležiti njegov jubilej, pri tem pa je popolnoma nemogoče registrirati njegove nakopi- čene narodopisne zaklade. To delo bo- do opravile naše strokovne revije. Dolga je vrsta njegovih učencev, ki so danes akademski vzgojitelji na uni- verzah in srednješolski pedagogi. Mar- sikdo od teb pa je po njegovem živem vzgledu postal narodopisec ali muzej- ski delavec raznih strok. Dr. Kotnik je koroški rojak iz predela Prežihovega Voranca, čigar prijatelj in zvesti sprem- ljevalec njegove literaturne rasti je bil vse življenje. Dasiravno je živel že de- setletja sredi Maribora, Ptuja in Celja ni pozabil svoje Koroške, dasiravno je najplemenitejši Korošec, se je v teh mestih vživel kot malokateri domačin in je njegov kulturno-prosvetni delež, zlasti v muzejih, navedenih štajerskih mest neprecenljiv. Ko je pred kratkim proslavljala Mo- horjeva družba v Celju stoletnico druž- benega dela, je bilo izrečeno dosti pri- znalnih besed iz ust naših vodilnih kul- turnih osebnosti na dr. Kotnikov naslov. Za Celje posebej nam je podčrtati nje- govo pionirsko delo za naš muzej, nje- gov dvig in razrast; v okviru narodo- pisne skupine celjskega muzeja pa nje- govo organizatorsko in pedagoško ter vodilno vlogo. Čeprav deluje omenje- na skupina šele dve leti na terenu celj- skega območja, so rezultati tega dela na moč plodonosni, bogati zapiski, risbe in fotografije ter zbrano gradivo ne po- menijo le obogatitev našega lokalnega muzeja, marveč bo s publikacijo, ki je na vidiku, tudi obogatitev in pozitivni doprinos slovenske narodopisne stroke. Pred kratkim je naš jubilant prebo- lel težko krizo vsled kočljive operacije, a danes se je zdravstveno opomogel in dela sveže kot kdaj koli! Vsi kulturni Celjani želimo jubilantu še mnogo plo- donosnih let. Uverjeni pa smo, da bodo strokovne revije jasno ocrtale Kotni- kovo dejavnost. Dr. France Kotnik je redni član med- narodnega etnografskega društva v Pa- rizu in znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Med redkimi narodopisci si je pridobil med prvimi mednarodno pri- znanje, če bi ga ne vezalo desetletja delo pri Mohorejvi družbi v Celju, bi bil nemara že davno zasedel etnograf- sko stolico v Ljubljani. Njegova široka razgledanost v stroki mu je pridobila prijatelje v domovini in tujini. Zlasti je treba podčrtati, kako je cenjen med avstrijskimi etnografi, dasiravno je ko- roški rojak in kot tak še med vrsto so- sednih etnografov dostikrat iz šovini- stičnih razlogov zamolčan, ga resni in vodilni avstrijski etnografi citirajo in vse bolj upoštevajo. Nešteto prijateljev pa ima dr. Kotnik v Sloveniji in v širni Jugoslaviji. Ob njegovem jubileju mu vsi od srca čestitamo z željo, da bi do- živel še vrsto plodonosnih in zdravih let! A. S, RESNI PROBLEMI LAŠKE PIVOVARNE POGOVOR Z DIREKTORJEM IVANO M VODOVNIKOM — VPRAŠANJE, KI ZADEVA 50 DRUZIN, JE TREBA VZ ETI RESNO — NEKAJ SPLOŠNIH PO- GLEDOV NA LAŠKO IN OKOLICO Preteklo soboto sem obiskal La- ško, kjer sem mimogrede izve- del od pivovarniških delavcev, da obstoji možnost, da bi Pivovarna kaj lahko prenehala obratovati vse do prvih poletnih mesecev v letu 1953. Obiskal sem torej di- rektorja pivovarne tov. Vodovnik Ivana in mu v pogovoru zastavil nekaj vprašanj: Direktor se ni začudil, da sem med delavstvom dognal omenjene probleme, dejal je, da mu je celo prav, da o te- žavah javnost izve, četudi je trenutno malo izgledov, .da bi se stanje izbolj- šalo. Ali je res, tovariš direktor, da je vaša tovarna v težavah? Kakšne vrste teža- ve so to in od kod izvirajo? Tu ni kaj skrivati. Ze sedaj prodaja ni več v polnem teku. Sicer čez zimo prodaja piva v pivovarnah na splošno pade. To povzroča manjša potrošnja pi- va. Vendar je vsled suše v naši državi vprašanje proizvodnje ječmena pereče, ker ga vsa Slovenija nima. Mi sami smo se obrnili na Ljubljano in Beograd, vendar zadovoljivega odgovora nismo dobili. Za nas je to še posebno pereče, ker dobivamo ječmenov slad iz Ljub- ljane, ki edina v Sloveniji proizvaja ta polproizvod. So torej možnosti, da 'omo prikrajšani za slad, brez njega pa proizvodnja ne more potekati. Družbeni plan predvideva socialistič- ni konkurs tudi za podjetje, ki brez lastne krivde zaide v težavo? Kako mi- slite, tovariš Vodovnik, lahko ta postav- ka zadene tudi vas? V konkurs naša pivovarna sicer ne more iti, ker te težave so le trenutne, vzrok suše. Zgodi se pa lahko, da bi za nekaj mesecev ostal brez zaposlitve del naših delavcev. Vsekakor bomo poizku- sili vse, da se to ne zgodi. Trudili se bomo, da to pereče vprašanje pravo- časno rešimo. Socialistični konkurs je nekaj drugega. Tam krivci odgovarjajo za svoje napake, ljudje pa, ki niso kri- vi, najdejo zaposlitev drugje. V našem slučaju pa tovarna ne bi obstala za stal- no. Vprašanje je, če bi trenutno neza- poslene delavce kje vzeli za nekaj me- secev v službo. Pri nas gre za 50 dru- žin in preko tega tudi nadrejeni ne bo- do šli. Mi se bomo povsod sklicevali na te družine. Ce so le-te brez kruha, ne moremo govoriti o družbenem standar- du. In kaj, tovariš direktor, če bo vlada kljub temu ostala pri stališču, ki je si- cer razumljiv, da je treba skrbeti pred- vsem za prehrano, mislim, če ječmena ne bo? Se vam ne zdi umestno opozo- riti okraj na vaš slučaj, da bi pri even- tuelnih investicijskih delih za te me- sece zaposlil predvsem vaše delavce in šele potem, ko bi tovarna začela obra- tovati, najel delovno silo tudi od drugod? O tem smo že mislili. Del delavstva bo itak moral ostati v tovarni za vzdrževanje itd. Del bi se lahko za- poslil drugje, če bi ta dela bila bliže. Seveda so tudi pri tem težave. Pri nas so ljudje večinoma strokovnjaki in bi bili prikrajšani tudi pri prejemkih. No, morda bi se to že dalo kako urediti, večje težave bi nastopile za vajence, ki bi s tem izgubili dosti učne dobe. Vsekakor bomo skušali rešiti zadevo tako, da bi tovarna obratovala naprej nemoteno in da bo vlada, ki gotovo stvari ni pustila ob strani, storila vse, da se te težave prebrodijo. Ko sem že ravno tu in vem, da so vas v Laškem izbrali za kandidata v občinski in okrajni ljudski odbor, bi vam tudi v tem pogledu postavil vpra- šanje: Kako gledate na probleme La- škega kot novodošli prebivalec, kot go- spodarstvenik in dolgoletni uslužbenec OLG? Moje osebno mišljenje je, da je Laško veliko zamudilo in bilo v zadnjih letih prikrajšano za marsikaj. To vidim po- sebno še sedaj, ko živim med tukajšnjim prebivalstvom. Verjetno doslej tovariši, ki so zastopali Laško v okraju, niso imeli veliko uspehov niti dovolj močne- ga zastopstva. Laško je mesto s po- sebnimi značilnostmi in mora imeti v tem pogledu več podpore in pomoči. Seveda se mora mesto samo, kakor tudi okolica, bolj razgibati in razviti samo- iniciativo in če bo ta v teku, bo tudi lažje zahtevati pomoč od okraja. Hotel sem postaviti še nekaj vprašanj glede Laškega kot zdraviliškega kraja. Ker pa nameravamo v eni izmed pri- hodnjih številk sprožiti nekako anketo med vsemi Laščani, sem od tega od- stopu. To je problem, ki ga je treba posebej načeti. J. K. ttMETKA"' v Celju xmagovalec v tekmovanju na čast VI. kongresa ZKJ v tekstilni industriji ' Celja in okolice Prav malo se čuje o delovnem kolek- tivu »Metka« v Celju, čeprav ta kolek- tiv dosega značajne uspehe. Uspehi so se zlasti še povečali od takrat, ko so delavci prevzeli tovarno v svoje roke. Vrhunec uspehov pa je kolektiv dose- gel v tekmovanju v čast VI. kongresa ZKJ, saj si je priboril prvo mesto med tekstilnimi kolektivi Celja in okolice. Tiho in neopaženo je bilo njihovo de- lo. O svojih uspehih niso radi govorili, rajši so še krepkeje zagrabili za delo. Ko sem jih letos večkrat obiskal, so me vedno pregovorili, da naj nikar ne pi- šem o njih. Sedaj, ko so v tekmovanju odnesli prvo mesto, se nisem dal več pregovoriti. »Z besedo na dan,« sem jih nagovoril pred dnevi, ko sem jih zopet obiskal, »naj izvedo tudi drugi za vaše uspehe.« V pogovoru, ki je kmalu postal živahen, mi je nekaj članov delavskega sveta pripovedovalo o svojem delu in uspehih takole: DO 29. NOVEMBRA BOMO PRESEGLI PROIZVODNI PLAN V prvi polovici leta smo imeli še te- žave, preden smo vskladili proizvodnjo z novimi gospodarskimi principi. Ko je pa delo v tovarni steklo po novem na- činu, so se tudi uspehi kaj kmalu po- kazali. V primerjavi z lanskim letom smo povečali asortiment od 24 na 65 artiklov. Prav posebno smo povečali in izboljšali proizvodnjo zadnje mesece v predkongresnem tekmovanju, kar bo omogočilo, da bomo do 29. novembra presegli letni proizvodni plan. Finanč- ni plan smo v oktobru presegli za 82%. Surovine izkoriščamo do skrajnosti, ta- ko da je letos 10-krat manj ostankov kot lani. Z dobro organizacijo dela ter štednjo smo dvignui proizvodnjo, kar je povzročilo znižanje cen našim proiz- vodom za okoli 8 milijonov din. Delov- na silo v tovarni pa smo zmanjšali za 16, v administraciji pa za 6 delovnih mest. Največje težave imamo z barvili, ki jih uvažamo iz inozemstva. Ker želimo izdelovati čim bolj pestre vzorce tka- nin, da bi kar se da največ zadovoljili potrebe potrošnikov, rabimo precej raz- novrstne nianse barvil, katere večkrat ne dobimo redno. Edino črno barvilo dobivamo od domače tovarne organskih barvil v Celju, ki je zadnje čase vidno izboljšala kakovost svojih izdelkov. Za dobro kakovst naših izdelkov go- vori tudi dejstvo, da je bila že v začet- ku septembra razprodana vsa novem- brska proizvodnja, v nekaterih artiklih pa celo decembrska. Odjemalce imamo V vseh predelih države, pred kratkim se je za naše izdelke zanimala celo neka angleška družba. 4,800.000 DIN ZA GRADNJO NOVIH STANOVANJ V CELJU Iz fonda za prosto razpolaganje smo v avgustu dali Mestnemu ljudskemu odboru 2,800.000 din za gradnjo novih stanovanjskih zgradb v Celju. Na zad- nji seji delavskega sveta smo sklenili, da bomo še letos dali 2,000.000 din za komunalne potrebe Celja. V čast VI. kongresa ZKJ smo daro- vali mestnemu komiteju ZKJ 25.000 din, mestnemu odboru OF 25.000 din, mest- ni mladinski organizaciji pa 15.000 din. Za gradnjo smučarskega doma na Mo- zirski planini pa smo darovali Planin- skemu društvu v Celju 100.000 din. LEVJI DELEZ PRESEŽKA PLAC ZA SKUPNE POTREBE Kljub temu, da je ravno kolektiv pri- pomogel največ pri ustvaritvi presež- ne vrednosti, smo se odrekli levjega presežka plač. Enkratno izplačilo tega presežka v višini enomesečne plače je skromna vsota v primerjavi z doseže- nimi finančnimi uspehi. Ker se zave- damo težav, ki nam jih je letos povzro- čila suša, bomo večji del presežka plač darovali za komunalne potrebe, od ka- terih bomo imeli tudi mi koristi. Pri vsem tem pa bomo popravili stre- ho na tovarniških stavbah, dogradili barvarno in obnovili belilnico. Tudi upravno poslopje bo vsak čas prebelje- no, v kratkem času ga bo pa ponoči osvetljevala še neonska svetlobna re- klama. SKRB ZA DELAVSKO VZGOJO JE NA DNEVNEM REDU Člani delavskega sveta se redno se- stajajo. Zanimajo se za vsa proizvodna, komercialna in finančna vprašanja pod- jetja. Zavest članov je visoka, saj se zanimajo tudi za ostala politično-gospo- darska vprašanja izven podjetja. Po obratih imamo redne tedenske sestan- ke, na katerih obravnavajo mojstri z delavci vsa strokovna in politična vpra- šanja. Redne sindikalne sestanke ima- mo vsakih 14 dni, po potrebi pa tudi izredne. Upravni odbor sindikalne po- družnice, mladinske organizacije in de- lavski svet proučujejo na rednih semi- narjih probleme delavskega samouprav- ljanja. Zanimanje za te seminarje je veliko, saj je na njih skoro 100% ude- ležba. : V ZBOR PROIZVAJALCEV BOSTA KANDIDIRALI DVE DELAVKI Tudi za predstoječe volitve v ljudske odbore vlada med delavci veliko zani- manje. Na 8 predvolilnih sestankih so komunisti v podjetju pojasnili pomen in važnost volitev. Ker je v podjetju največ žena, smo povabili v svojo sredo tov. Marico Frece, ki kandidira za od- bornika v Mestni ljudski odbor na te- renu, kjer je tovarna, da se z njo se- znanimo. V sredo nas je tov. Frecetova obiskala ter nam na množičnem sestan- ku govorila o bodočem delu in načrtih Mestnega ljudskega odbora. Ker bomo v našem kolektivu volili 2 odbornika v zbor proizvajalcev, bosta kandidirali 2 delavki. Hočemo, da bodo tudi žene v zboru proizvajalcev dostojno zastopane. USPEHI PARTIJSKE IN ML.^DINSKE ORGANIZACIJE Partijska organizacija v podjetju po- maga vsem ostalim organizacijam in delavskemu svetu s predlogi in nasveti. Zlasti je aktivnost partijske organiza- cije prišla do izraza v predkongresnem času. Da komunisti uživajo spoštovanje tudi med delavci nepartijci ter da je partijska organizacija tesno povezana z nekomunisti, se je pokazalo na jav- nem partijskem sestanku, kjer je bilo navzočih nad polovico nekomunistov. Da bi bili komunisti še bolj povezani z nepartijci v podjetju je partijska or- ganizacija razpisala anketo, v kateri so nekomunisti sporočili svoje mnenje o delu OPO ter dajali tudi svoje predlo- ge. Javne partijske sestanke bodo od- slej sklicevali redno. Mladinska organizacija dosega velike uspehe, saj je prejela od CK LMS di- plomo kot najboljša mladinska organi- zacija v Celju. Mladinci so organizirali v tovarni strelsko družino, v katero se je vključilo nad polovico mladincev in nekaj starejših delavcev ter le-ta šteje sedaj preko 100 članov, od katerih je 65% žena. USPEHI SINDIKALNE PODRUŽNICE -- OD 27 NA 133 NAROČNIKOV DELAVSKE ENOTNOSTI Sindikalna podružnice, v ' katere upravnem odboru je 10 komunistov, je dosegla lepe uspehe. Razpečali so 100 izvodov Ljudske pravice, ki je posve- čena VI. kongresu ZKJ. Za Delavsko enotnost so pridobili 106 novih naroč- nikov (od 27 na 133), za list Mladina .U, za Ljudsko pravico pa 28. Tudi lokalni frontni list Savinjski vestnik bodo čim bolj razširili. Nad 50 članov sindikalne podružnice se je vključilo v društvo »Svoboda« v Gaber ju, od katerih se nekateri že prid- no vadijo v dramatskem odseku. Dru- štvu so poklonili tudi instrumente za tamburaški orkester. Na pobudo partijske in sindikalne or- ganizacije smo v sklopu protiletalske zaščite ustanovili tudi gasilski vod 40 ljudi, ki imajo vsak dan teoretične in praktične vaje, vsi člani delovnega ko- lektiva so se pa seznanili z uporabo naprav za gašenje požarov. Ker živimo v času tehnike, bo mladinska organiza- cija do konca leta ustanovila tudi dru- štvo Ljudske tehnike, za kar se do se- daj niso dovolj brigali. To so uspehi tega marljivega kolek- tiva v času tekmovanja za VI. kongres ZKJ. Tekmovalni polet jih bo sprem- ljal še naprej pri njihovem delu, saj so sklenili, da bo tekmovanje postalo stalna oblika njihovega dela. -ma- Roditeljski zbori - najboljša povezava med šolo in domom Ob udeležbi 584 staršev je bil pre- teklo nedeljo dopoldne na II. osnovni šoli v Celju nadvse dobro uspel rodi- teljski sestanek. Lepa udeležba je po- kazala veliko zanimanje staršev za te vrste zborov. Šolski upravitelj tov. Pogačnik Janko je v svojem predavanju o moralni vzgo- ji, ki se bo uvedla kot nov predmet v naše šole, prikazal na poljuden način bistvo novega predmeta. Primerjal je moralo v raznih dobah in družbenih oblikah s sedanjo sociali- stično moralo. Namen današnje vzgoje je, vzgojiti v mladem človeku sociali- stično miselnost, buditi v otrokih pravo domovinsko ljubezen in bratstvo jugo- slovanskih narodov. Neizčrpen vir lju- bezni do domače grude nam nudi pre- tekla narodnoosvobodilna borba. Delo naj postane človeku višja vrednota, ta- ko da ne dela le zase, ampak za skup- nost in boljše življenje. Resnično po- štenje naj prevzame že otroka, da bo, ko doraste, znal spoštovati skupno pre- moženje, ki je rezultat dela vseh delov- nih ljudi. Resnico o človekovem nastanku pri- kažimo otrokom doma in v šoli v taki obliki, da bo čutil vzvišenost človeko- vega poslanstva. Vsakokratna družbena oblika si je prikrojila vero na svoj na- čin. Naloga šole je dvigati in širiti pra- vo kulturo in izobrazbo. Ob živahni debati o zgradbi nove šo- le so starši iznesli različna gledanja. Posamezni so zagovarjali zidavo nove- ga šolskega poslopja za III. osnovno šo- lo v Celju, večina navzočih se je izrekla za zidavo manjših šol na periferiji. Kako more 7 letni otrok, ki mora pre- hoditi dnevno 5—6 km dolgo pot v šolo in to tudi v dežju in snegu, slediti ena- kovredno pouku s svojim vrstnikom iz mesta? Vsi ti otroci so po izjavi šolske zdravnice telesno in duševno močno za- ostali. Nastaja vprašanje: Kje naj bi stalo novo šolsko poslopje? Bodoči razvoj mesta Celja se bo raz- mahnil proti severu in severozahodu, zato bi kazalo na tem, kraju postaviti moderno stavbo, ker le-ta bi razbreme- nila prenapolnjene celjske učilnice in otrokom skrajšala pot v šolo. Svoje želje in potrebe imajo tudi pre- bivalci južnega dela, katerih težke te- renske prilike, kakor Celjska koča, Pe- čovnik, Zagrad, Tremerje, kličejo nuj- no po rešitvi. Svojo besedo o tem bi izrekli lahko tudi v Laškem, kamor hodijo otroci iz Tremerja in Rifengozda z istimi težkočami. Umestno bo razpi- sati o tem vprašanju anketo, ki bi slu- žila kot osnova bodoči odločitvi. Do takrat naj se za prizadete učence uve- de vsaj enosmerna avtobusna vožnja. Za sprejem gojencev v vajeniške šo- le je nakazala potrebo po višji izobraz- bi tov. Marekova. V razgovoru z razredniki so se starši živo zanimali za napredek in vedenje svojih otrok. S skupnim delom skrbnih staršev in požrtvovalnega učitelj stva bomo vzgojili dobrega, domoljubnega in poštenega socialističnega človeka. P. L. Andrejev sejem 1. XII. v Celju ! Na sejmu bo velika izbira vsakovrstnega blaga po znižanih cenah ! Sodelujejo trgovska podjetja, obrtna podjetja mesta in okolice ! Ne zamudite! stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK< dne 22. novembra 1952 Stev. 47. Idejni nacrt stare grofije odobren Mestm muzej in étudijsQa knjižnica Palača starodavne tako imenovane »Stare grofije« ob Savinji je danes dom Mestnega muzeja in Študijsice knjižnice v Celju. Obe ustanovi sta se začeli raz- vijati v sodobni kulturno-prosvetni ustanovi šele po letu 1947. Čeprav je stavba na oko ogromna, sta obe usta- novi kaj kmalu ugotovili, da bo za na- črtno delo v daljši perspektivi obema prostorov primanjkovalo. Upravnika sta začela razmišljati, kako bi se izvedel program gradbenih del, ki bi bil v raz- vojni rasti ustrezen tako muzeju kakor tudi knjižnici.' Po temeljitem preudar- janju s trani ustanov in arhitekta smo osvojili program, ki bo obsegal vse, kar ustanovi potrebujeta za dobo več gene- racij. Tako je nastala prava idejna skica, poleg te pa v teku dveh let še štiri variante. Projektatnt prof. arh. M. Mušič se je poglobil v problematiko, ki po eni strani terja tenkodušno obravna- vo stari arhitekturi ter v glavnem po- vezani z novim traktom, ki bo pretežno namenjen Studijski knjižnici, vendar v takih oblikah, da ostane gmota stare grofije neokrnjena in se ji moderna sosedna dozidava E>odreja, čeprav ne obnavlja starih form. Idejni načrt je bil večkrat publiciran in razstavljen ob priliki letošnje gospodarske razstave v sobi Mestnega muzeja in Studijske knjižnice. Zdaj, ko so naše oblasti idej- ni načrt potrdile in osvojile, pa je vredno naše čitatelje opozoriti na da- lekosežnost tega sklepa. Celjani si kaj radi ogledujemo grad- njo stavbe celjskega gledališča. Zdaj, ko se dela nagibajo h koncu, ni odveč podčrtati, kako gigantsko nalogo je Celje sprejelo, ko se je odločilo, da v svoji sredi zgradi sodoben in funkcio- nalno neoporečen tempelj Talije. Ne- šteto je bilo črnogledov — in katero veliko delo ne spremljajo nergači — ki so prerokovali, da stavbe sodobniki ne bodo dočakali in nikoli v novem teatru prisostvovali predstavam poklic- nih igralcev. Celje, sorazmerno majhno mesto, je prevzelo težavno breme nase, saj še v popolnoma urejenih prilikah ni malenkost, če si mesto, mnogo večje od Celja, gradi gledališče. Ze med gradnjo, ko je v obrisih raslo poslopje, dozidava, prezidava in zlasti notranja razdelitev, je marsikdo zamišljeno prisluhnil in dobil novo vero, ki jo daje vselej elan gradbenikov in pesem dela! Kakor sneg kopni v pomladnem soncu so se redčile vrste pesimistov in rastoči teater je pri- dobival srca vseh poštenih Celjanov, Res da so žrtve velike, a odtehta jih monumentalna zgradba, ki bo dajala slovenskemu igralcu streho vsaj 100 let in nepreglednim množicam obiskoval- cev! Menda je jasno, da je Celje s tem dejanjem opravilo kulturno delo v naj- večji meri. Ne le, da bo novi teater že kot arhitektura pomembna obogatitev mesta, še večja je njegova cena z ozi- rom na živo gledališko ustvarjanje, ki bo utripalo iz sezone v sezono. Sele, ko bo sleherni Celjan in podeželan iz ožje in širše okolice vsaj enkrat v tem gle- dališču prisostvoval odrski igri, bo za- slutil vso blagodat resnične socialistične kulture. Čitatelj, sedaj se vprašuješ, zakaj je pisec vplel pod gornji naslov »Teater«? Želel sem vzbuditi v tebi nekaj onih veličastnih občutkov, ki sem jih že spre- jemal ob novogradnji teatra in ki se ti bodo poglobili ob tvojem prisostvovanju predstav. Ali meniš, da ne boš kot Celjan ponosen, če se bo v bližnji bo- dočnosti oglasila v sedaj tihotni Stari grofiji pesem krampa in lopate? Ali ne boš vesel, če se boš spomnil ruševin in gledal na lastne oči živo rast kljub »Pavlihi« in »Totem listuve korajžo »Škilež«. Mi tudi ne grizemo . . . Sporoči nam svoj naslov, mi ga seveda ne bomo objavili, razen tvo- jega psevdonima »Škilež« namreč. V tem primeru bomo radi objavili tvoje zadnje pismo, ki nam je na moč všeč. Uredništvo. V LIBOJAH SO USTANOVILI DELAVSKO KULTURNO DRUŠTVO »SVOBODA« »Svoboda« je v Libojah bila razgibana že v stari Jugoslaviji. Tamošnji »Svobodaši« so bili ozko povezani s tov. í'rancem I..esko- škom in Slavkom Šlandrom. Društvo je bilo cvet delavskega gibanja in razredne borbe. Po osvoboditvi so preživeli »Svobodaši« Roter .Jakob, Kozovinc Edvard, Zupane Mar- tin in drugi zopet organizirali pevski zbor in dramatsko družino. Ustanovili so SKID »Ivan Cankar«, ki pa ni bil več tako agilen kot predvojna »Svoboda«. Letos pa so po zgledu drugih industrijskih centrov postavili iniciativni odbor za usta- novitev društva »Svoboda«. Pred dnevi so slavili v Libojah značajno zmago. V novo zgrajenem sindikalnem pro- svetnem domu so imeli ustanovni občni zbor »Svobode«, katerega se je udeležilo nad 120 članov. V plenum in upravni odbor so izvo- lili najboljše, med njimi polovico starih »Svo- bodašev«. Navzoč je bil tudi sekretar OK ZKJ tov. Šumrada. Predstavniki Keramične tovarne so izročili društvn svoj prispevek, sredstva za nabavo kinoprojektorja. Naslednji dan po nstanovneni občnem zboru so v dvorani z uprizoritvijo Cankar- jevih »Hlapcev« izročili dvorano svojemu na- menu. Kmalu po tem so izmed izvoljenih izbrali predsednika Čoki Ivana in druge funkcio- narje. I stanovili so glasbeno sekcijo, pevski zbor, dramatsko družino, veseli teater, kino- n^ravo. Ljudsko univcrx» in še drnjce sek^ cije. Sedaj »Svobodami« vneto pomagajo rud- niškemu kolektivu pri dokončnih delih sindi- kalnega doma. Na Dan republike bodo Libojèani т tej dvorani tudi prvo kinopredstavo. Tako bosta nova dvorana in društvo »Svoboda« ofnjiiee delavske kulture v Libojah. S. IZ VRANSKEGA VRANJČANI BODO SPREMILI POSMSTIfS OSTANKE DUŠANA KRAIGHERJA IN VERE ŠLANDBOVE Ko bodo po devetih letih smrti DašMUt Kraigherja in Vere Šlandrove prepeljali po- smrtne ostanke v skupno grobnico v Celje na Šlandrov trg, bodo Vrančani dostojno po- častili spomin obeh padlih komunistov in borcev za svobodo. DROBNE IZ VRANSKEGA.. . Dela pri sektorski ambulanti se bližajo h koncu. Otvoritev te zdravstvene ustanove bo 1. januarja 1953. V osnovni šoli in nižji gimnaziji priprav- ljajo nove prireditve. Ljudska milica se je preselila v nove pro- store. Te dni je Vransko dobilo novo kinoapara- turo, katero je kupila KZ in s tem doka- zala, da ji gre poleg dviga kmetijstva tudi za dvig kulturnega nivoja Vranskega. Prva predstava bo 29. novembra. Kandidati za občinski in okrajni ljudski odbor so že postavljeni. Izbira je dovolj ve- lika, da bodo lahko izbrali res najboljie. Žensk je sicer malo, vendar so vse dobre in bodo verjetno tudi izvoljene. Zveza borcev se je odločila, da bo od- kritje spomenika padlim borcem dne 22. ju- lija 1953. Spomenik bo umetniško delo in hkrati okras Vranskemu. Ves ta drobiž dokazuje, da se na Vran- skem ljudje živahno gibljejo, posebno pa sedaj pred volitvami. Da bi tako tudi ostalo. Lj. KULTURNI TEDEN V LAŠKEM JE DOBRO USPEL V Laškem so v čast VI. kongresa ZKJ or- ganizirali kulturni teden. Poglejmo na krat- ko, kaj se je v tem tednu v Laškem do- gajalo : V ponedeljek, 3. novembra je bila v telo- vadnem domu svečana akademija. O borbi in delu KPJ je predaval tov. Škrabar. Aka- demijo so zaključili z deklamacijami, pev- skimi in godbenimi točkami. Odkritje spomenika na Dan mrtvih v Petrovčah. O od- kritju smo poročali že v zad- nji številki. V torek je bil solistični večer, ki je glas- beno zelo uspel, ni pa bil zadovoljivo obi- skan. V sredo so v dvorani peli izvlečke iz ope- re »Gorenjski slavček«. Okoli 50 pevcev je nastopalo v narodnih nošah. Dvorana je bila nabito polna. Laščani si takih pevskih pri- reditev še želijo. V četrtek je predaval tov. Aškerc iz Ce- lja. Tema predavanja »Trnjeva pot in slav- na zmaga naše Partije od ustanovitve do danes«, žal je boljši obisk k temu preda/- vanju preprečilo slabo vreme. V petek je Laščane presenetil razmeroma majhen kolektiv Trafopostaje z dramo »Ka- dar se utrga oblak«. Laščani so bili zado- voljni. Igralci bodo ponovili igro v Rim- skih Toplicah. Zaključek tedna so končali z družabno pri- reditvijo, ki je potekala v veselem razpolo- ženju. T. 29. NOVEMBRA BODO V ŠKOFJI VASI OTVORILI ZADRUŽNI DOM Ker bo gradnja zadružnega doma v Škofji vasi končana do 29. novembra 1952, je ob- činski odbor OF sklenil, da na ta dan iz- kaže priznanje vsem tistim, ki so pri grad;- nji zadružnega doma največ pomagali. V ta namen bodo razdelili lepo izdelane diplome. Na dan 29. novembra bo svečana otvoritev doma, ki bo združena s svečano proslavo našega velikega praznika — Dneva repub- like. Vaški odbor OF šmarjeta dobro dela. Uspel je zaktivizirati frotovce za gradnjo mosta preko Hudinje, kjer bodo sodelovali tudi s prostovoljnim delom. Fronta pa proučuje tudi možnost otvoritve dvorazredne osnovne šole v Šmarjeti. Učenci morajo sedaj hoditi v šolo v Celje oziroma Vojnik, kar je pa, posebno v zimskem času, zelo naporno. Od- bor Fronte je mnenja, da bi se primerni prostori dali izkoristiti v hiši, ki je bila nekdaj last Čatra. Z določenim kreditom in prostovoljnim delom se bo ta zamisel go- tovo dala uresničiti. Tudi gasilci v našem občinskem odbora so se dobro izkazali. To nam zgovorno doka- zujejo gasilski domovi v Škofji vasi in Lju- bečni, ki so pred dograditvijo. Manjka jim samo še zunanji omet, medtem ko so znotraj že popolnoma izdelani. Največ eo napravili s prostovoljnim delom. -mi. V celjski okolici Od 10. do 15. novembra se je rodilo 15 deklic in 8 dečkov. POROČILI SO SE: Žnidaršič Štefan, skladiščnik iz Žalca, in S vent Veronika, kmečka hči iz Klanca, obč. Dobrna; Arnšek Janez, steklar iz Pemeka, obč. Rog. Slatina, in Krušič Angela, polje- delka, stanujoča istotam; Jazbec Stanislav, poljedelec iz Vrha, obč. Planina, in Drobne Miroslava, poljedelka iz Straške gorce. obč. Lesično; Tovornik Rudolf, posestnik iz Za- gorja, obč. Lesično, in Malee Antonija, polje- delka, stanujoča istotam; Hajšek Stanislav, vodnik LM iz Rog. Slatine, in Polajžer Sa- bina, kuharica iz Rog. Slatine; Ogrinc Frane, kolar iz Gradiškega dola, obč. Rog. Slatina, in Vodušek Rozalija, poljedelka, stanujoča istotam; Orožen Filip, industrijski nadzornik iz Zabukovee, in Razpotnik Antonija, name- ščenka iz Matk, obč. Prebold; Marine Ivan, tov. delavec, in Brulec Marija, tov. delavka, oba iz Prebolda; Melanšek Anton, pismonoša iz Založ, in Baluh Marjeta, kmečka hči iz Polzele; Miklavžin Janez, kmečki sin iz Vrb- ja, obč. Žalec, in Vasle .Jožefa, kmečka hči iz Založ ter Križnik Jožef, nameščenec is Vranskega, in čater Dragica, nameščenka ic Brega, obč. Polzela. UMRLI SO: Dolar Neža, posestnica iz Trnovelj, obč. Strmec, stara 71 let; Dedič Jakob, preuiit- kar iz Št. Andraža, star 77 let; Cobec Ana, kmetica iz Drevenika, obč. Rog. Slatina, stara 74 let; Gorišek Jakob, železničar v pok. iz Bukovja, obč. Laško, star 61 let; Jančič Martin, upok. cestar iz Vrha, obč. Laško, star 92 let; Roje Ivana, posestnica iz Žalca, stara 76 let; Grobelnik Marija, gospodinja iz Zabukovee, stara 75 let; Šom Janez, pre- užitkar iz Rajnkovca, obč. Rog. Slatina, star 79 let; Drofenik Ivana, gospodinja iz Stoj- nega sela, obč. Rogatec, stara 76 let ter Božnik Terezija, vdova iz Dobrne, stara в8 let. stran 6 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 22. novembra 1952 Stev. 47i Telesna vzgoja in šport Ali ni pogojev za boljše delo organizacije „Partizan" v okraju Celje-okolica? Pred nami je obširen program študija iz referatov in diskusije VI. kongresa KPJ. Ustavil bi se le na ugotovitvah ministra dr. Pavla Gregoriča, ki je v svojem govoru s podkrepljenimi statističnimi podatki dejal, da smo letos zaradi obolenj, poškodb in po- dobnih vzrokov izgubili na zdravljenju 10 milijard din, zguba v nacionalnem dohodku izgubljenih delovnih dni pa je izračunana na blizu 30 milijard din. če človek le malo po- mislili na te velike številke, na denar, ki je bil porabljen za takšna obolenja, ki bi jih lahko preprečili, kot ugotavlja tov. minister 8am, moramo vendarle v bodoče skrbeti za vse potrebne mere, da se slične izdatke zmanjša na minimum. Ti podatki so izredno važni in bi morali v bodoče usmerjati našo zdravstveno politiko. Na nedavnem zboru vo- livcev sem v Celju od predsednika MLO tov. Jermana zopet slišal, da gre polovica prora- čuna za bolnišnico, kjer pa še niso vštete druge zdravstvene ustanove. Pri nas se pa na te stvari kar pozablja. Ce pogledamo samo okraj Celje-okolico, ki šteje močnih 40 občin, imamo v njem le 12 delavnih telesno-vzgojnih društev in še ta društva se morajo marsikje boriti za svoj obstoj in prostore, ki jim po zakonu pri- padajo. Pri nas je vse premalo razumevanja sa telesno vzgojo in šport. Lahko trdimo, da že v šolah naši otroci niso (vsaj v večini primerov) deležni nikakršne telesne vzgoje čeprav jo predpisuje učni načrt ali pa v zelo skromnih merah. Zato ni čudno, če naša mladina po končani šolski obveznosti ne čuti nikakršne potrebe po vključevanju v telesno- vzgojna in športna društva. Poglejmo le ne- koliko najbolj kričečih primerov: V Rog. Slatini imajo telovadni dom, ki je danes postal center zbadljivega pisanja po časopisju zaradi neurejenosti, zapučenosti, nehigieničnosu in neuporabnosti. Ali služi dom tamkajšnjim prebivalcem, oblasti in vsem organizacijam v ponos? V kraju je vendarle okrog 500 osnovnošolske mladine, okrog 300 gimnazijcev, vsega 17 prosvetnih delavcev — pa se nihče ne more žrtvovati za telesno-vzgojno delo, ki je bilo pred vojno na višini? In kje so ostali delavci? Ali v tem kraju res ni pogojev za obstoj »Parti- zana«? če si je Rog. Slatina postavila pet- letni komunalni načrt z velikimi deli — ali ne bi mogel tudi občinski odbor urediti te- lovadni dom, v katerem je tudi ljudska knjiž- nica, da bi bil v okras tega mesta? Ali ne bi mogla šolska mladina biti deležna v tem domu rednega pouka telesne vzgoje, ker šole nimajo svojih telovadnic? Naj v Rog Slatini malo pomislijo tudi na te stvari, ki jih bodo z malo več dobre volje z lahkoto rešili. Tudi v Šmarju pri Jelšah ni »Partizana«. Ali morda ni tu dovolj mladine? V osnovni šoli je okrog 300 učencev, v gimnaziji pa preko 200, na obeh šolah 15 prosvetnih de- lavcev in zopet ni nikogar, ki bi prijel za to delo. In kje je še ostala mladina? Ali tudi mladinska organizacija ne čuti potrebe za te vrste aktivnosti? In industrijsko razvite štore? Pred vojno, ko je bilo v kraju dvakrat manj prebivalcev je bilo v telovadnem društvu preko 200 te- lovadečih, danes pa takšnega društva niti ne poznajo. V kraju pa je vendarle preko 800 mladine, samo šoloobvezne okrog 500! Kje se tu vrši pouk telesne vzgoje za šolsko mla- dino? Ali se lahko vsi v Štorah zadovolju- jejo le s Kovinarjem, ki šteje le okrog 50 aktivnih nogometašev, manjše število košar- karjev in nekaj smučarjev? Ali je to vse kar zmore tamkajšnja mladina. Vse se vrti okrog telovadnice, ki je v štorah nimajo. Danes pa tu premikajo cele gričke, zasipu- jejo doline, ogromno gradijo, za »Partizana« pa ob tej veliki gradbeni dejavnosti ni sred- stev niti prostora. V Ponikvi je prav tako veliko število mla- dine, preko 200 šolskih otrok, 5 učiteljev — »Partizana« pa nimajo! Tudi v Vitanju je samo šolske mladine preko 360, v kraju je 8 prosvetnih delavcev — pa ni »Partizana«. V Dobrni so n. pr. v letošnjem letu krasno organizirali mladinski festival. Kaj bi ga tu- di ne — saj je v kraju 11 sposobnih pro- svetnih delavcev in okrog 430 šolske mladine, ki si želi telesno-vzgojnega in športnega udejstvovanja. Vendar v kraju nimajo »Par- tizana«. Kot za navedene kraje, drži tudi za večje občine okraja Celje-okolica kot Dramlje, Gri- že, Pilštanj, Rogatec, Tabor, Zreče in Vran- sko, kjer sicer obstoja društvo — vendar jedva diha. Morda bo navedeni članek dvignil precej prahu med prosvetnimi delavci, želim po- udariti le eno: Včasih je telesno vzgojno delo na naši vasi slonelo izključno na rame- nih učiteljstva. Nedvomno je bila njegova zasluga za veliko stopnjo telesne kulture med našim ljudstvom. Ljudje so tedaj čutili po- trebo po tem udejstvovanju. V današnjem času, ko gradimo socializem, novo družbo, so potrebe še večje. Nogomet V DVEH TEKMAH 22 GOLOV V nedeljo je vsak obiskovalec Glazije pri- šel na svoj račun. Ljudje si pač želijo lepih iger, številnih golov, predvsem pa zmag do- mačega moštva. Nogometaši Kladivarja — mladi in starejši — so tokrat pokazali res eksibioijsko igro, močno so tresli mrežo go- stov in dosegli prepričevalne zmage, že v predtekmi je mladina naravnost pregazila Kovinarja iz štor. Rezultat 13:0 nam zgo- vorno pove, da tudi mladi nogometaši Kla- divarja nočejo zaostati za liginim moštvom! V glavni tekmi pa so Korotanovci iz Kra- nja pra\^ako strašno pogoreli, že takoj od začetka so Celjani pričeli s strahovito ofen- Eivo in so stalno oblegali njihovo svetišče, številne zrele situacije so šle mimo vrat. Šele v 8 min. je uspelo Marinčku z glavo doseči vodstvo za Kladivarja, ki ga je v 17. min. še z lepšim strelom z glavo povišal na 2:0, Dobrajc pa je v 33. min. postavil s stre- lom iz neposredne bližine na 3:0 rezultat prvega polčasa. Gostje so na razigrano igro domačinov odgovarjali s surovo igro, in sicer slabi sodnik Hajsinger je upravičeno izklju- čil Korotanovega srednjega napadalca Bre- zarja I. V drugem polčasu so domačini predvedli Se koristnejšo igro. Na igrišču je naravnost briljiral izvrstni Posinek, ki je štirikrat po- tresel nasprotnikovo mrežo z res efektnimi streli, enkrat pa je bil uspešen tudi Podob- nik. Gostje so najprej zastreljali po Mihe- liču prvo 11-metrovko, v zadnji sekundi pa je Jan le dosegel iz druge 11-metrovke vsaj časten gol za Kranjčane. Za domačine lahko brez pretiravanja trdi- mo, da so predvedli proti renomiranemu nasprotniku dovršen nogomet in so Kranj- čane dobesedno onemogočili, da bi se uspeš- no zoperstavljali razigranim domačim igral- cem. Vsak igralec je zadovoljil, slabega me- sta v moštvu ni bilo, Vratar Klanjšek sko- raj ni imel nobenega dela, Mauer je bil ne- koliko nesiguren. celotna krilska vrsta je zaigrala odlično, v napadu pa je bil naj- boljši Posinek, najbolj marljiv Mahkovec, najmanj zaposlen sicer odlični Podobnik, pa tudi Dobrajc in Marinček sta bila ved- no na mestu. Res škoda, da v zadnjih sre- čanjih vsi napadalci in krilci v premajhni meri zaposlujejo mlađega Podobnika, ki je hiter napadalec, poleg tega pa ga odlikuje močan strel iz vsakršne situacije. Prav na tej tekmi se je Podobnik odlično odkrival in zaman čakal na žoge. Zmaga 8:1 proti prvaku zapadne skupine slovenske lige nam poleg zadnjih uspehov Kladivarja potrjuje, da je moštvo pod vod- stvom izkušenega trenerja že v preteku ne- kaj mesecev prebolelo svojo krizo in se zo- pet uvrstilo med najboljša moštva v Slo- veniji. Nafta : Kovinar (Štore) — 3:2 (1:0) V Štorah so Kovinarji skoraj poskrbeli za lepo presenečenje. Do zadnje minute so se uspešno upirali nekdaj slavnim igralcem iz Lendave. Prav v poslednjih sekundah pa so gostje dosegli zmagoviti gol in odnesli iz Štor obe točki. Krivda za to pač leži v na- pačni taktiki celotnega moštva Kovinarja, ker niso zaprli igre ali vsaj okrepili obrambo z nekaterimi igralci iz napada, oz. krilske vrste. Tudi v štorah se morajo v bodoče za- vedati, da so točke dragocene in se je treba za njih boriti na različne načine — z ofen- zivno in defenzivno igro! Ostali rezultati: Velenje:'Rudar : ŽSD Celje — 4:2 (1:1). Tekma za mariborsko podzvezo. Rudar je že blizu osvojitve naslova jesenskega prvaka! Šoštanj: Usnjar:Rudar II (Velenje) — 5:0. Štore: Partizan (Žalec) : Beton — 4:1. Žalec: Partizan (Žalec) : Partizan (Šmart- no ob Paki) — 5:4. v braslovCah so sprejeli GOSPODARSKI NACRT, KI JE ODRAZ MOCI TE OBCINE Gospodarski plan, ki so ga kot pro- gram bodočega triletnega dela sprejeli Braslovčani na zadnjem zboru volivcev, je močan. En milijon in 800 tisoč di- narjev iz lastnih sredstev, brez pred- videnega prostovoljnega dela, je prav lepa številka, ki se bo verjetno še po- večala, če bo delo dobro organizirano in če bodo nenehno iskali še novih sred- stev. Za popravilo lokalnih cest in mostov je predvideno 500.000 dinarjev, reguli- rali bodo potok Trebnik, vzpostavili gramozno jamo za pridobivanje peska, ki ga bodo uporabljali za ceste in druga dela, podaljšali bodo razsvetljavo v trgu in izboljšali zunanji izgled gospo- darskih poslopij in hiš. Precejšen zne- sek je predviden za kmetijske nadalje- valne šole in kmetijske gospodarske te-' čaje, obnovili bodo sadovnjake in iz- vedli še nekatera javna dela. Krepak je ta plan, vendar bo še uspeš- nejši, če bo občinski ljudski odbor pred- videl iz lastnih sredstev še več prispev- kov za pomoč Podvrhu in Dobrov- Ijam, katerim sedanji plan predvideva pomoč samo iz okrajnega proračuna. Plan je zakon za občane. V Braslov- čah ga bodo lepo izvedli, če bodo z de- lom in zbiranjem sredstev začeli prav takoj, brez odlašanja. Vsak zamujeni dan otežuje pravilno delo, na škodo izvedbe predvidenih del. 2e sedanji odbor naj zareže globoko brazdo, da bo novi odbor laže potegnil in izoral do kraja. pretekli teden je bilo v Pod- četrku končano 10 dnevno taborjenje kmečke mladi- ne-obveznikov predvojaške vzgoje iz celotnega kozjan- skega predela. Okoli 600 mladincev se je pod vod- stvom kap. Belamariča in s pomočjo najboljših koman- dirjev centrov predvojaške vzgoje spoznalo z življe- njem in delom vojaka v vo- jašnici. Velik uspeh tabor- jenja pa se je pokazal še v tem, da so se za njegovo organizacijo skrbno zavzele vse tamkajšnje množične organizacije z občinskim ljudskim odborom na čelu. FRIBUNA O L E P ŠE VA LN EG An DR U Š T VA C E LJ E DELOVNA KOLEKTIVA TOVARNE AERO IN CELEIA STA PRISTOPILA V ČLAN- STVO K OLEPŠEVALNEMU DRUŠTVU Olepševalno društvo je sprejelo obvestilo delovnega kolektiva tovarne Aero, da iiri- stopa kot član v društvo ter prispeva pro- stovoljno določeno članarino v znesku 300 tisoč dinarjev za leto 1951. Na občnem zboru bosta kot delegata predstavljala delovni ko- lektiv predsenik delavskega sveta in pred- sednik upravnega odbora. Prav tako je veletrgovsko podjetje z vi- nom Celeia pristopilo v članstvo Olepševalne- ga društva ter je nakazalo članarino za leto 1951 v znesku 20.000 din. Odbor Olepševalnega društva z veseljent pozdravlja ta sklep obeh marljivih delovnih kolektivov ter vabi ostale kolektive, da tem« vzgledu sledijo. NEPOTREBNI NAPIM SE ODPRAVLJAJ« Pred dnevi smo Celjani lahko zapazili, da je nepotreben napis »Kavarna Triglav« na pročelju poslopja Narodne banke izginil. Prav tako so prebarvali zbledele ostanke starejših napisov. Še ostanke nekdanje svet- leče reklame, ki visi nad ulico bo treba od- straniti, pa bo poslopje brez nepotrebne na- vlake ... j OBJAVE IN OGLASI Objava Sesta redna seja mlo celje bo V četrtek, 27. novembra 1952 ob 8. uri zjutraj v Klubu ljudskih poslan- cev v Jurčičevi ulici. VAŽNO OPOZORILO HIŠNIM LASTNIKOM V smislu odloka MLO Celje o odvozu smeti iz strogega centra Celja, I-l štev. 1342 z dne 22. 8. 1952 je odrejeno, da se v strogem centru mesta ne odlagajo več smeti v sme- tišne jame. Ustanova »Snaga« pa je zadolžena odvažati smeti s posebnim za to urejenim vo- zom. Ustanova »SNAGA« je pričela s 3. 11. t. L odvažati smeti iz strogega centra mesta. Nov način odvoza smeti bo v bodoče preprečil marsikatero razmnoževanje golazni, saj so bile dosedanje stare smetiščne jame pogo- stokrat le leglo podgan in raznega drugega «ircesa. Vsem hišnim lastnikom oz. upraviteljem zgradb je ustanova »SNAGA« dostavila pre- pise zgoraj omenjenega »Odloka«, vendar lastniki hiš oz. upravitelji zgradb določb, ci- tiranih v »Odloku«, ne upoštevajo in ne po- lagajo dovolj važnosti odvažanju smeti na nov način. Opozarjamo vse prizadete stranke, naj se novemu načinu odvažanja smeti prilagode, ker bo edinole v njihovo korist in v korist vsega prebivalstva mesta Celja. Kršilci »Odloka« bodo tudi kaznovani. Mestna gospodarska ustanova »SNAGA« Celje DRUŠTVO »SVOBODA« V ŠTORAH išče pevovodjo, ki bi obenem vodil tudi orkester. Služba in stanovanje zasigurano Po- nudbo poslati na »Svobodo« Štore. OBJAVA Študijska knjižnica v Celju, Muzejski trg 1 (priti.) bo od 15. novembra dalje spet od- prta za javnost ob istih urah kakor lani. Čitalnica je odprta vsak ponedeljek in vsa- ko sredo od 13 do 17 ter vsako soboto od 8 do 12. Knjige izposojamo na dom vsak ponedeljek od 15 do 17, vsako sredo od 13 do 15 in vsa- ko soboto od 10 do 12. Več zaradi tesnih prostorov ni mogoče. Bralci naj se drže navedenih ur in določb začasnega poslovnega reda, ki je nabit v či- talnici rn ob vhodu. Uprava OBJAVA V sredo, 26. novembra ob 17. uri bo v stekleni dvorani hotela »Evropa« predavanje o pomenu iznajdb, žigov, vzorcev in modelov ter o nelojalni konkurenci v sedanji etapi našega gospodarstva. Predaval bo univ. prof. dr. Pretnar Stojan. A'^stop prost. Predavanje je javno. Trgovinsko-gostinska zbornica Celje-mesto POSLOVALNICA DOZ CELJE sprejme štiri specialne zastopnike življenj- skega zavarovanja za zastope v, Celju, Šo- štanju, Velenju in Slov. Konjicah. Tozadevne informacije pri DOZ, Celje, Titov trg 3-II. KUPIMO skladiščno tehtnico z nosilnostjo do 500 kg, avtomatično tehtnico do 10 kg in bakren kotel za vsebino 100—150 litrov. »Ce- leia«, Celje, Levstikova ul. 6 PRODAM glinasto peč, gašperček s cevmi, špansko steno, brušeno ogledalo 110x60. Stritarjeva ulica 29. OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran in dobro ohranjen prodam tudi na bone. Naslov v upravi lista. PRODAM stavbno parcelo v Teharju. Po- jasnila, Celje, Plečnikova 14. POCENI PRODAM bel prešit polšportni vo- ziček. Mozetič, Čret 12. PRODAM čistokrvnega nemškega ovčarja z rodovnikom, star 1 leto. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM prazno sobo v centru za sobo in kuhinjo. Dam nagrado za izposlovanje. Naslov v upravi lista. POMAGAM v gospodinjstvu v popoldanskih urah, če mi kdo nudi prazno sobo. Naslov v upravi lista. NAŠEL SEM 14. novembra zdravniški termo- meter. Naslov v upravi lista. NAŠLA SEM pred Ljudskim magazinom v Celju žensko zapestno uro. Vprašati v upravi lista. PREKLICUJEM izkaznico za premog štev. 950, rudnika Velenje. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Za abonente prvega abonmaja, ki jim je zaradi prekinitve električnega toka odpadla premiera dne 19. novembra, bo uprizorjena četrta ponovitev Potrč: Krefli v sredo, dne 26. novembra. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dne 23. novembra 1952 tov. dr. B i t e n c Maksim, Celje, Cankarjeva ul 11. Ne- deljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zju- traj. H I Ж O KINO METROPOL CELJE Od 18. do 24. novembra ameriški filra »BAMBI« Od 25. nov. do 1. dec. italijanski film »ČUDEŽ V MILANU« Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ot nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 18. do 124. novembra francoski filn: »DIVJI DEČEK« Od 25. do 27. novembra ameriški filii »NAŠLI SO SE« Od 28. nov. do 3. dec. angl. barvni fibr »ČAROBNA TEMNICA« Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob ne. deljah ob 16,15; 18,15 in 20,15. Ali že veste I da izide v založbi »Gorenjskega gla- sa« 1. decembra letos knjiga POVEST Z GORA pisatelja Ivana Ribiča. V knjigi bo devet prikupnih povesti, ki bodo po- sebno zanimale vaše malčke in tudi vas same. Knjigo lahko naročite v predpro- daji v upravi »Gorenjskega glasa«, Kranj, Savski breg 2-1. Cena broši- rani knjigi v predprodaji je 105 din, v polplatno vezani pa 175 dinarjev. Ker je število izvodov, namenjenih za predprodajo omejeno, knjiga pa bo v redni prodaji dražja, pohitite z naročili! ZAHVALA Vsem, ki so spremili mojega moža oz. očets! GOLEŽ MARTINA na njegovi zadnji poti iii za podarjene vence, se iskreno zahvaljuje družina Golež Celje, 18. novembra 1952 Fran Roš: PREGNANCI Se pol leta pregnanstva ni zdržala Zimškova Jerica, ko je v tisti žalostni srbski jeseni leta enainštiridesetega ti- ho izdihnila. Zdaj je negibna, z zatis- njenimi očmi ležala na edini postelji v ozki, revni sobi. Bilo jo je samo še drobno otroško trupelce z voščeno ble- dimi lici, obrobljenimi s kodrčki meh- kih črnih las. Zdaj se nikoli več ne bo- do odprle njene oči, ki so v domovini še včasih zagorele v mladem ognju, pa so po hiranju tu iztlele kakor luč brez olja. »Ne joči več!« je rekel delavec Ivan Zimšek svoji ženi, drgetajoči ob hčer- kini postelji. »Ne da se izpremeniti. Kal smrti je prinesla že z doma. In tu v tujini, v novi revščini, v tej mokri sobi in ob plesnivem koruznem kruhu ji je moralo zmanjkati zadnjih sil.« »Da bi vsaj doma dobila svoj grob!« je zastokala žena in se opotekla k ste- ni, ki je iz svojih lukenj in razpok ka- zala rjavo blato, prepreženo s slamo. »Povsod ginejo ljudje, kaj hočeš!« je dejal Zimšek. »Po vojni bomo Jerico izkopali in jo preselili domov. Tako sva zdaj sama ostala. Zdaj bom laže storil, kar sem se bil namenil. Ne bom samo gledal vsega tega, kar se godi okrog nas in z nami.« »Da še tebe izgubim?« je zavekala žena. »Pojdeš na vas h Klančnikovim, spre- jeli te bodo radi. Zemljo imajo v na- jemu, pomagala jim boš in bolje ži- vela nego tu v mestu. Pri njih ne boš sama. Tam me počakaš.- »Vem, da hočeš k partizanom. In če se ti kaj zgodi?« »Tudi tu se mi lahko kaj zgodi. Saj vidiš, da zapirajo in streljajo ljudi pov- sod. Gre za to, da storim svojo dolž- nost. Vzroka imam dovolj. Ce hočemo, da bo na svetu kdaj kaj pravice za vse preganjane in zatirane ...« »Jerica, Jerica!« je žena ponovno pla- nila v jok. »Tako mlada si umrla, in edinka si mi bila. Nič lepega nisi imela na svetu, midva pa ti nisva mogla mno- go pomagati, odpusti nama! In tako bom nazadnje ostala sama tu med tu- jimi ljudmi, daleč od doma ...« Na revni postelji je ležala uboga Je- rica in prav nič je ni več zanimalo, kar se je godilo okrog nje v tem svetu, ki je imel zanjo tako malo dobrega. Medtem je v drvarnici zunaj že stala pripravljena njena krsta. Zimšek sam jo je zbil iz surovih desak, ki mu jih je daroval Stanoje, kmet, njegov hišni gospodar. Jutri bodo Jerico položili v to krsto, prišli bodo Slovenci in jo po- nesli na pokopališče izven mesta. In tako bo Jerica končala svojo težko pot v pregnanstvu. »Zdaj pojdem, da ji izkopljem grob, začasen grob,« je rekel Zimšek. »Izberi ji lepo mesto!« je izdavila žena, goltajoča v robec. »Prostor bo kakor vsak drug tam na koncu pokopališča, ki je namenjen si- romakom.« »Saj spet dežuje, Ivan. Kako stiašna je ta jesen!« »Ti pa ne ostajaj sama tu. dokler se ne vrnem! Stopi h gazdi Stanoju in tam počakaj! Do poldneva bom lahko spet doma.« »Ne, ne. ostala bom pri Jerici. Kram- ljala bom z njo, saj ne bom več dolgo mogla biti z njo.« »Kakor hočeš.< je odvrnil Zimšek, oblekel plašč in nadel čepico. Iz hiše je stopil v roseci dež. v blato razmoče- nega dvorišča. S krampom in lopato na rami je zavil v ozko, krivo mestno ulico. Zlasti ob dežju se mu je že več- krat zdelo, kakor da se te borne nizke hiše tu z ljudmi vred čim dalje bolj pogrezajo v blato, v zemljo. Na pokopališču izven mesta, med go- sto, ovenelo travo, med trnjastim gr- mičjem in golimi slivami je Zimšek kopal hčerki grob. »Kako žalostno je to moje delo!« je pomislil. »Edino, kar za Jerico lahko še storim, je to, da ji izkopljem grob. V njem jo bo težila ta težka, rdečkasta tuja zemlja. Pa saj je čutila ne bo več. Kmalu ji bo strohnelo trupelce, to ubo- go telesce, ki bi bilo zanj bolje, da se nikoli ni rodilo.,« Ovlažile so se mu oči, na čelu je občutil mrzel znoj. Spet je krepkeje zastavil kramp. »Tako je pač to prekleto življenje,« je pomislil z grenkobo. »No, navsezad- nje je za Jerico bolje, da ima vse mu- ke za seboj. Za tale svet je bila itak prenežna.« Mimo njega je šla v bežnih slikah vsa njena mladost od dneva, ko se je rodila, pa skozi leta, ko je začela hoditi, ko se je igrala in se v šoli učila. Videl je njen slabokrvni obrazek, kakršen je bil redkokdaj v veselem smehljaju, prevečkrat pa otožno zamišljen in več- krat orošen s solzami ob otroških raz- očaranjih. Vseh njenih ubogih deset let je videl še enkrat hiteti skozi svoje življenje. Kakor da mu je z njo bil odtrgan kos samega sebe in mu je na tem mestu ostala boleča praznina. Spet je kramp zamenjal z lopato. Ku- pi zemlje ob grobu so bili zdaj že vi- soki, tako da preko njih iz jame ni videl nikamor več. Le zamegleno. ro- seče nebo se je bočilo nad njim in vanj so štrlele prazne črne veje stare slive. Na dnu groba pa je čedalje bolj nastopala voda. »V vodi Jerica ne sme ležati,« je za- mrmral. »Treba bo grob še poglobiti, pa kamenja podložiti krsti.« Iznova je zamahnil s krampom. V trenutku je obstal in dvignil glavo. Tam od vhoda na pokopališče je jek- nil surov klic. Kakor da je zaklical ne- ki Nemec, nihče drug ni mogel to biti. Postavil je med obe daljši strani groba kramp in se povzpel nanj, da pogleda iz jame. Proti grobarjevi hiši so stopali štirje vojaki Nemci v zelenih plaščih, s če- ladami na glavah in s puškami. Pred sabo so tirali dva kmeta Srba. Mlajši izmed njiju je šepal in tega je neki Nemec dregal s puškinim kopitom v hrbet. Zadnji Nemec pa se je ostro oziral na vse strani. Zimšek se je spet sklonil v globino, da ga ne bi opazili. Sicer je bil vajen gledati Qhole Nemce, ali vendar je vse to zdaj tu na pokopališču izgledalo ne- kam drugače. Slišal je, kako so se Nemci približe- vali njegovi jami, razumel je celo ne- kaj njihovih psovk: »Ta banditski Balkan, vsa ta gola- zen! Iztrebiti.. .'< Se bolj se je pripognil k dnu groba, prav v ta prostor, kjer bo že jutri ime- la Jerica svoj dom. Ce bi ga Nemci zdajle tu našli in hoteli odpeljati s se- boj, bi se jim kar tu uprl, iz groba ne bi hotel nikamor z njimi, pa naj ga kar na mestu ustrele, da obleži v jami. In jutri bi poleg njegovega trupia polo- žili semkaj še Jerico. Tako bi ležala skupaj. Oddaljili so se Nemci. Zimšek je čez čas spet pogledal iz globine. Le gro- barjeva žena je stala tam pred hišo in ko ga je zagledala, mu je zamahnila, naj se skrije. Vendar Nemcev zdaj prav nikjer ni bilo več videti. Sedel je v grobu na krampov ročaj in si hotel prižgati cigareto, toda obi mokri škatli se vžigalica ni hotelsl vneti. Skoraj razjezilo ga je to, pri tem pa se je vznejevoljil sam nad seboj ob misli, da ga je v tem položaju taka malenkost mogla razburiti. Tedaj pa je začul korake nad seboj. Zdrznil se je. Groharjeva žena je bila. Plamtele so ji črne oči, prehitevale so se kakor v vročici šepetane besede iz njenih ust: »Aj, ti Slovenec, ki ničesar ne veš o tem, kar se godi v mestu! Nemci lo- vijo moške, pravijo, da jih imajo že tisoč in več zaprtih. In še jih iščejo. Vse mesto so obkolili in vse hiše pre- vohali. Partizani da so tam nekje v Mijatovcu ubili osem Nemcev. Zato da se zdaj maščujejo. In kje neki je zdaj moj Joca? Odšel je davi v mesto po tobak, pa se ni še vrnil. Morda so tudi njega prijeli. Joj meni, siroti! O, ti pasji Nemci! Naj jih zemlja pogoltne? Naj bodo stokrat nesrečnejši od nas, ki smo zaradi njih nesrečni! Ce se Joca ne vrne... Ravnokar so ga iskali pri meni, odpeljali so Nikolo in Rada iz one hiše tam pred gozdom. E, in ti ni- česar ne veš? Da, ti si tu že dovolj dolgo, imel si srečo. Tu te Nemci niso iskali. Doma bi te bili gotovo našli- Zdaj le nikamor ne hodi, do večera ostani tu, tudi čez noč! Lahko se še vrnejo... Dokler ne izveš, kako je v mestu . .. Morda jih bodo tam streljali, kaj misliš? In moj Joca je tam, moj zlati Joca!« Njene vse glasnejše besede je žalil jok, ki je v njem podrhtevalo vse njeno telo. »Sama pojdem v mesto, da vidim- kaj se tam godi, da pomagam Joči. Mo- rajo me pustiti v mesto ti prekleti Nemci! Ce se je Joči kaj zlega pripe- tilo, je tudi meni zatonilo življenje.« (Konec prihodnjič)