odgovori na vprašanja delegatov Delegacija krajevne skupnosti Trnovo je na 1. seji zbora krajev-nih skupnosti dne 14. aprila postavila VPRAŠANJE glede ureditve okolice naselja v soseski VS 2/2 (VS-i)Trnovo. ODGOVOR: Izgradnja stanovanjskih blokov v soseski VS 2/2 (VS-1) Trnovo je bila pričeta v letu 1976 kot gradnja za trg, po sprejetem zazidalnem načrtu in projektih ter naj bi bila končana po spreje-tem terminskem planu leta 1983. Od dograditve G niza blokov, posebno pa še po dograditvi F niza, so stroški urejanja stavbnega zemljišča glede na ceno m2 nesorazmerno naraščali. K razvrednotenju sredstev urejanja je posebno prispevalo podaljševanje terminskih rokov urejanja. V končni ceni m2 stanovanj niso bili zajeti dejanski stroški urejanja. Zato pridobljena sredstva za urejanje ne zadostujejo, da bi se okolica blokov uredila po sprejetem zazidalnem načrtu in projektih. Urejevalec zemljtšč je to situacijo želel rešiti z najetjem kreditov pri Stanovanjsko komunalni banki, kar pa ni uspel. Zaradi neizvedenih del na urejanju predlagate spremembo zazidalnega načrta. Zazidalni načrt je bil med gradnjo spremenjen le v toliko, da se je ohranilo nekatere objekte, ki so bili prvotno predvideni za rušenje. S tem ni bilo potrebno sredstev urejanja obremenjevati še s stroški povezanimi z rušenjem teh objektov. Menimo, da sprememba zazidalnega načrta glede drugačne ureditve parkirišč in parkirne hiše ne bi prinesla prihranka pri sredstvih urejanja, temveč bi zaradi izdelave novega zazidalnega načrta nastal še dodaten strošek. Zavod za izgradnjo Ljubljane, skupne službe, zaradi nezadost-nih sredstev za urejanje v soseski VS 2/2 (VS-1) Trnovo predlaga začasno ureditev na območju parkirnega objekta BA tako, da se izvede na nivoju zelenice parkirni prostor. . KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA :¦;;%" , a : ¦•-..¦¦ IN VARSTVO OKOUA Delegacija KS Peruzzi je na 2. seji zbora krajevnih skupnpsti dne 28. maja 1986 postavila , ; VPRAŠANJE glede vzdrževanja Ceste XVIII. divizije. ; ' ODGOVOR ' : TOZD Komunalne gradnje ima v svojem rednem programu vzdrževanja tudi omenjeno cesto in nam to z ozirom, da je cesta makadamska, pomeni cca 70 m3 posipnega materiala letno ter 4-5 kratno gredanje. Na omenjeni cesti pa se odvija obvoz za potrebe gradnje obvoznice in sicer brez našega soglasja oziroma dovoljenja. Izvajalec je SCT. V tem primeru gre za čezmerno uporabo ceste in bi moral izvajalec (skladno s 46. členom zakona o cestah) skleniti z našo TOZD kot upravljalko ceste ustrezno pogodbo in seveda za to prispevati sorazmerni delež stroškov, ki nastajajo pri uporabi ceste. Ker pa preganjanje oziroma ukrepa-nje v primeru kršenja zakona ni v naši pristojnosti smo žal nemočni in tako prakso opazujemo v Ljubljani že nekaj let, saj pri gradnji novih objektov obvezno uničujemo obstoječe ceste, ne da bi zato kdo plačal ustrezno odškodnino. S to problematiko smo že dvakrat seznanili vse upravne organe v Ljubljani, da pred izdajo gradbenih dovoljenj obvezno zahte-vajo tudi naše soglasje, kar pa se žal poredko dogaja. KOMUNALNO PODJETJE LJUBUANA . TOZD Komunalne gradnje Delegaciji KS Golo-Zapotok in KS Ig sta postavili na 2. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 VPRAŠANJE v zvezi z nadaljevanjem del na cesti Golo-lg. ODGOVOR: Leta 1985, točneje 28.10. 1985 je bil izdelan predračun št. 217/ 85 za rekonstrukcijo ceste Ig-Golo od km 0,0 do 1,746. Predra-čunska vrednost del je znašala 76.000.000 din, od česar naj bi po dogovoru Skupnost za ceste Ijubljanskih občin prispevala 50% predračunske vrednosti omenjenih del, t.j. 38.000.000 din, 50% pa Skupnost za ceste SRS. Na seji odbora za plan Skupnosti za ceste Ljubljana z dne 9.12.1985 ter na skupščini iste skupnosti z dne 10.12. 1985 je bil sprejet plan za navedeno rekonstrukcijo v višini 38.000.000 din. SIS za ceste Ljubljana je svojo finančno obvezo poravnala v februarju 1986 v višini 16.000.000 dinarjev, razliko do planske vrednosti pa bo po zagotovilih strokovne službe SIS poravnala do 30.6. 1986. Skupnost za ceste Slovenije ni svoje finančne obvez- nosti poravnala kljub večkratnim urgencam s strani ZCP Cest-nega podjetja Ljubljana, tako da niti izvajalska pogodba ni podpi-sana s strani Skupnosti za ceste Slovenije. ¦ Vrednost del, ki jih je na omenjenem cestnem odseku opravila TOZD Gradnje znaša pa 37.000.000 din. Glede na opisano situacijo lahko povemo, da bomo z deli nadaljevali čim bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva s strani Skupnosti za ceste Slovenije. CESTNO PODJETJE UUBLJANA Delegacija KS Ig je na 2. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 postavila VPRAŠANJE glede postavitve krajevnih označb na območju krajevne skupnosti. ' , . "- ODGOVOR: Problematika, ki je zastavljena v delegatskem vprašanju ureja Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in Pravilnika o določanju imen naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80), ki določata, da sta za to pri-stojna skupščina občine in občinske geodetske uprave. Za oznake, s katerimi se določa prometna ureditev (prometni znaki - vertikalni in horizontalni) pa je pristojna komunalna skupnost na podlagi odločbe Komiteja za promet iz zveze. KOMUNALNA SKUPNOST LJUBLJANSKIH ..: OBČIN VPRAŠANJE v zvezi s popravilom mostu preko Želknljščice na Cesti Ig - Želimlje. ODGOVOR Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Komunalne gradnje kot upravljalec in vzdrževalec tega objekta, je pristopil k popravilu mostu 17. 6. 1986 in lahko dela konča v roku 30 delovnih dni. Pričetek del je kasnil zato, ker bo most obnovljen v celoti, vključno z nosilci, in je bilo zato potrebno pridobiti tehnično dokumentacijo, katero je KPL TOZD Projektiva izdelala šele 17. 6. 1986. Z istim dnem se je takoj pričelo z deli. KOMUNALNA SKUPNOST UUBUANSKIH OBČIN Delegacija KS Rakova Jelia je na 2. seji zbora krajevnih skupnosti z dne 28. maja 1986 postavila tri med seboj povezana VPRAŠANJA a) vodovod-kanalizacija b) prometno-komunikacijsko omrežje (ceste) c) električno omrežje. ODGOVORI a) Program izgradnje poizkusne kanalizacije v Rakovi Jelši je pripravila DO VODOVOD-KANALIZACIJA TOZD Kanalizacija za leto 1985. Za realizacijo tozadevnega programa so bili v KS Rakova Jelša opravljeni številni razgovori, kjer je bila predstavljena tehnologija delovanja kanalizacije v Rakovi Jelši z vsemi pozitivnimi in nega-tivnimi lastnostmi. Glede na tako opredeljen projekt so bila tudi zagotovljena finančna sredstva v programu Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin in sicer v višini sredstev, ki so bila potrebna za izgradnjo poizkusne kanalizacije. Lastniki zemljišč, na katerih naj bi bila locirana poizkusna črpališča za poizkusno kanalizacijo so kategorično odklanjali kakršnokoli sodelovanje, kar je bila ovira uspešnemu razreševa-nju izgradnje poizkusne kanalizacije. V zadnjem času je bil dose-žen dogovor z enim od lastnikov zemljišč, da se lahko opravi gradnja poizkusnega črpališča, ki je že v teku. Na osnovi izračuna obratovalnih stroškov poizkusnega črpa-lišča bo DO VO-KA pripravila izračun stroškov za izgradnjo kana-lizacije, ki bo posredovan krajevni skupnosti. SOB Ljubljana Vič-Rudnik kakor tudi njeni organi pri doseda-njem razvoju dogodkov - pri izgradnji kanalizacije - ne sodelu-jejo s finančnimi sredstvi, kajti finančna sredstva se zbirajo v okviru komunalne skupnosti Ijubljanskih občin, katera je tudi financer za izgradnjo poizkusnega črpališča. Upravni organi SO Ljubljana Vič-Rudnik sodelujejo pri razreševanju te problematike na usklajevalnih sestankih. b) Dokončna rešitev cestnega omrežja bo podana z novelacijo zazidalnega načrta VS-2/11 (VS-102/2) Rakova Jelša, katera bo vsebovaia predlog rešitve celotne komunalne opreme tega ob-močja. Na podlagi tako opravljenega zazidalnega načrta ter sprejetega mestnega plana v skupščini komunalne skupnosti Ijubljanskih občin se bo pristopilo k realizaciji komunalne opreme v krajevni skupnosti. Do dokončne izgradnje cestnega omrežja bo vzdrže-vanje cestne mreže v KS potekal po dosedanjem načinu. Vzdrže-vanje cest ter luženje cest se financira iz sredstev KSLO. Dela na vzdrževanju cest opravlja Komunalno podjetje Ljubljana in KSLO z letnim planom. Luženje cest opravlja KP Ljubljana TOZD Javna higiena na podlagi letnega programa. Program razvoja KS v srednjeročnem obdobju 86-90 je finančno ovrednoten v pro-gramu KSLO. Realizacija se bo določala z letnimi plani. c) Po srednjeročnem družbenem planu občin in mesta Ljub-Ijane 1986-2000, po srednjeročnem družbenem planu mesta Ljubljane 1986-1990 in po sreunjeročnem družbenem planu občine Ljubljana Vič-Rudnik 1986-90 je predel KS Rakova Jelša južno od hitre obvoznice namenjen za centralne dejavnosti mesta Ljubljane. \z naštetih planskih dokumentov izhaja, da ta predel ni predvi-den za stanovanjsko izgradnjo. Režima pozidanih kmetijskih površin VIII. kategorije planski dokumenti ne opredeljujejo. Nakazana je dopolnitev planskih dokumentov, ki bo opredeljevala problematiko urejanja površin VIII. kategorije glede na to, v katerih predelih se te površine nahajajo. Z ozirom na to, da planski dokumenti južno od hitre obvoznice ne predvidevajo stanovanjske izgradnje, zahteve krajanov po elektrifikaciji niso upravičene. Preprečevanje nedovoljenih gra-denj je v mestu Ljubljana skupna zadeva vseh občin, za kar je ustanovljena skupna inšpekcijska služba in za kar se zagotavlja sredstva v proračunu mesta Ljubljane. Vsa podrobnejša pojasnila o uspešnosti oz. neuspešnosti pre-prečevanja nedovoljenih gradenj lahko podaja pristojni mestni upravni organ. KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA SEKRETARIAT IZVRŠNEGA SVETA Delegacija KS Tomišelj je na 2. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 postavila VPRAŠANJE, da se po zaključku izgradnje kanalizacijskega omrežja na Igu nadaljuje z izgradnjo takega omrežja tudl v Tomišlju, kjer je glavni vod že zgrajen. ODGOVOR Predlog KS Tomišelj je zelo umesten in ga je možno tudi realizirati z njihovim sodelovanjem. Predvsem je čimpreje priklju-čiti vse zgradbe ob glavnem vodu, kar je potrebno opraviti skupaj zaradi varjenja in enkratne zapore cestišča. DO VODOVOD-KANALIZACUA ¦'.'¦•':.¦'¦>'¦•. : V '¦¦¦>¦'¦"::''' , ' TOZD Kanalizacija Konferenca delegacij št. 29. - BF-VTOZD za veterinarstvo je na 2. sejl zbora združenega dela 28. maja 1986 postavila VPRAŠANJE glede uresničevanja pravice do daljšega porodni-škega dopusta oz. dopusta za nego in varstvo otroka, glede na spremembe in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS št. 5 z dne 14. 2. 1986) in samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu (Ur. list SRS št. 7 z dne 28. 2. 1986). ODGOVOR Mestna skupnost otroškega varstva se je glede uresničevanja pravic po samoupravnem sporazumu o porodniškem dopustu, sprejetem 19. 2. 1986 in objavljenem 28. 2. 1986 v Uradnem listu ....¦..-¦- . ¦¦ ¦ ¦' . • ¦ 73 SRS ravnala v skladu z navodili Skupne strokovne službe SIS za zdravstvo in socialno varstvo Slovenije z dne 26. 2.1986, in sicer: »V zvezi z uresničevanjem pravice do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka, zlasti za težje telesno ali duševno prizadetega otroka in otroka, ki ni bil donošen, želimo opozoriti na peto, šesto in sedmo poglavje (21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29. in 30. Člen) tega samoupravnega sporazuma. Pri tem se omejujemo le na otroke, za katere zdravstvene organizacije izdajo izvedensko mnenje, da je otrok težje telesno ali duševno prizadet oziroma, da otrok ni bil donošen in da zato potrebuje skrbnejšo in daljšo nego in varstvo. Po novem sporazumu so upravičenci, ki negujejo in varujejo otroka, ki ni bil donošen glede dobe trajanja odsotnosti z deia izenačeni z upravičenci, ki negujejo in varujejo težje telesno ali duševnq prizadetega otroka. Pri popolni odsotnosti z dela traja daljši dopust za nego in varstvo otroka do dopolnjenih 15 mese-cev otrokove starosti. V primeru, če je upravičenec po zaključ-nem porodniškem dopustu (105 dni) delal 21 ur na teden, in to praviloma 4 ure na dan, ima pravico delati po 21 ur na teden in praviloma 4 ure na dan do dopolnjenih 23 mesecev starosti težje telesno ali duševno prizadetega otroka ali nadonošenčka. Zdravnik posameznik oziroma zdravniški kcnzilij, ki obravnava otroka, na podlagi postavljene diagnoze, po lastni strokovni presoji, poda mnenje o tem, ali je otrok težje telesno ali duševno prizadet oziroma strokovno mnenje o tem, da otrok ni bil dono-šen in zavoljo tega potrebuje daljšo in skrbnejšo nego. Zdravstvene organizacije niso pristojne odboriti daljši dopust za nego in varstvo otroka, čeprav je mnenje takšno, temveč izdajo le izvedensko mnenje. Izvid in mnenje mora vsebovati vse ele-mente, in sicer, če je otrok težje telesno ali duševno prizadet mora poleg te orpedelitve biti napisana še diagnoza, v primeru, da gre za otroka, ki ni bil donošen mora biti napisano koliko časa je trajala nosečnost ter otrokova porodna teža. Če izvedensko mnenje ni popolno, razumljivo in prepričljivo, lahko skupnost otroškega varstva zahteva dopolnitev ali na novo mnenje iste oziroma druge zdravstvene organizacije. V spornih primerih daje izvedensko mnenje konzilij Univerzitetne pediatrične klinike v Ljubljani. V zadnjem času se je na našo strokovno službo obrnilo večje število upravičencev, ki so imeli po prej veljavnem sporazumu pravico do podljšanega porodniškega dopusta do dopolnjenih 12 mesecev otrokove starosti. Vprašujejo zlasti, ali velja za njih po novem sporazumu, da lahko nadaljujejo odsotnost z dela do dopolnjenih 15 mesecev otrokove starosti. V večini primerov zatrjujejo, da negujejo težje telesno ali duševno prizadetega otroka in da jim je bila pravica podaljšana, ker se je tako in tako pričakovala sprememba itn. Zdravstveni delavci seveda niso bili upravičeni prehitevati predpise in širiti pravice. Porodniški dopust za nego in varstvo otroka traja 265 dni, od tega odpade praviloma na odsotnost z dela po otrokovem rojstvu 337 dni (26 dni je predporodni dopust). Posameznim upravičencem, kakor to sami zatrjujejo, pa je bila pravica podalj-šana kar tako do dopolnjenih 12 mesecev otrokove starosti. Slednji sedaj pričakujejo avtomatično podaljšanje do dopoljenih 15 mesecev otrokove starosti. Kolikor se jih je obrnilo na našo strokovno službo, smo jim dali ustrezna pojasnila, da imajo pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka edinole upravičenci, ki negujejo dvojčke, več hkrati živorojenih otrok, težje telesno ali duševno prizadetega otroka ali nedonošenčka. V vseh drugih primerih take pravice ni in jo niti zdravnik, niti konzilij ne moreta dajati. Prosimo vse zdravstvene organizacije, da vse sporne primere uredijo tako, da ne bo neupravičenih izrabljenj daljšega dopusta za nego in varstvo otroka. Prosimo tudi, da opozorite vse pri-stojne zdravnike na določila novega samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu in na spoštovanje n(egovih določb, ki temeljijo na zakonu.« Kot odgovor vam posredujemo tudi izpisek iz zabeležke z razgovora na Republiškem komiteju za delo, v zvezi z uresničeva-njem pravice do daljšega porodniškega dopusta oz. dopusta za nego in varstvo pravic otroka glede na spremembe in dopolnitve zakona o delavnih razmerjih in SaS o porodniškem dopustu z dne 8. 4. 1986, kot sledi: »Pri usklajevanju mnenj v zvezi z uresničevanjem pravice do daljšega porodniškega dopusta oz. dopusta za nego in varstvo otroka (do 12. oz. 15 meseca otrokove starosti) v primerih hujše telesne ali duševne prizadetosti otroka, je bilo sprejeto naslednje stališče: 1. Delavke, ki so na dan uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih in samoupravnega spo-razuma o porodniškem dopustu uresničevale pravice do daljšega porodniškega dopusta, ki so jo pridobile na podlagi izvedeni-škega mnenja pristojne zdravstvene organizacije, da otrok zaradi prizadetosti potrebuje skrbnejšo in daljšo materino nego, po prejšnjih predpisih, izrabijo to pravico v celotnem trajanju (popolna odsotnost z dela do 12 meseca otroke starosti). V posameznih primerih. ko OZD ali skupnost otroškega varstva upravičeno dvomi v upravičenost že dokončno pridobljene pra-vice, jo lahko upoštevaje tudi družbeno smotrnost v obnovitenem postopku izpodbija, s tem, da pravica, ugasne takrat, ko je po veljavno pravnem postopku izpodbita. Splošna prekvalifikacija te pravice brez obnovitvenega postopka v posameznih spornih primerih, v pravico do popolne odsotnosti z dela v trajanju 365 dni, pravno ni utemeljena. 2. Delavke, ki imajo na dan uveljavitve novega zakona in novega samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu, pra-vico do daljšega porodniškega dopusta do 12 meseca otrokove starosti, pa želijo uveljaviti to pravico še nadaljnje tri mesece (do otroškega varstva v skladu s 23. členom novega sporazuma), predložiti novo izvedeniško mnenje, da je otrok tako težko telesno ali duševno prizadet, da potrebuje skrbnejšo materino nego še naprej do 15 meseca otrokove starosti. Sicer pa se v nespornih primerih (nedonošenček, dvojčki ali več živorojenih otrok) pravica do daljšega porodniškega dopusta avtomatično podaljša v skladu z ureditvijo v novem samouprav-nem sporazumu o porodniškem dopustu« MESTNA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA UUBUANA Delegacija KS Zeleni log je na 3. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1986 postavila VPRAŠANJE, zakaj se ne poruši dotrajani most čez Mali graben na Mokrški. Novi most stoji že leto dni in čas bi bil, da se razvaline starega mostu porušijo. Menimo, da niso v okras naši okolici. ODGOVOR Zaradi dotrajanosti starega mostu je bil zgrajen novi most za pešce čez Mali graben na Mokrški že v letu 1985, starega mostu pa se ne more porušiti, ker so pod mostno konstrukcijo obešene vodovodne cevi. Mestnemu vodovodu je upravljalec mostu, to je KPL-TOZD Komunalne gradnje že večkrat postavil zahtevo o odstranitvi oz. prestavitvi vodovodnih cevi. Čim bodo vodovodne cevi s strani Mestnega vodovoda prestavljene, bo stari dotrajan most po-rušen. KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA VPRAŠANJE, zakaj KS vključena za izdelavo zazidalnega načrta VS 2/12-Sibirija. kaj je razvidno iz okvirnega programa dela zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje september-december 1986. ' ODGOVOR Na vprašanje, zakaj ni predvidena izdelava zazidalnega načrta za VS 2/12 Sibirija v KS Zeleni log, vam še ne moremo odgovoriti, ker program izdelave prostorskih izvedbenih aktov, ki se spre-jema na ravni mesta Ljubljana, še ni sprejet. Predvidevamo, da bo ta program izdelan do septembra 1986, v njem pa bo predviden tudi rok izdelave ZN VS 2/12 Sibirija. KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA Delegacija KS Rakova Jelša je na 3. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1986 postavila VPRAŠANJE, kdo podpiral črno gradnjo oz. zakaj niso urejene lastniško pravne zadeve glede zemljišč? Se pravi, še vedno se prodaja zemlja in gradi na njej. Kdo je za to odgovoren! ODGOVOR Objekti brez predpisanega dovoljenja se na območju KS Rakova Jelša predvsem gradijo na zemljiščih južno od predvi-dene obvoznice mesta Ljubljane in sicer na zemljiščih, ki so po dolgoroCnem družbenem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 18/86) predvidena delno za parkovne športne in rekreacijske površine (VR-6/1), delno površine za osrednje mestne dejavnosti in površine, namenjene za trajno kmetijsko rabo (VR 6/1). Torej gre za zemljišča, ki so s planskimi dokumenti opredeljena z različnim itžimom urejanja in večjim delom v privatni lastnini, le manjši del je v družbeni lastnini in v uporabi Ljubljanskih mlekar TOZD Posestva. Po zakonu o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št 19/76) je promet z nepremičninami, za kar se šteje prenos pravice uporabe oz. lastninske pravice s pravnimi posli med živimi prost pod pogoji, ki jih določa zakon. Nadzor nad tem, ali so izpoljeni pogoji, ki jih materialni predpisi določajo, izvajajo pristojna sodišča v zemljiško-knjižnem postopku. Lastninska pravica oz. pravica uporabe pa se na podlagi prav-nega posla pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Postopek glede prodaje nezazidanega stavbnega zemljišča je reguliran z zako-nom o stavbnih zemljiščih in sicer tako, da občan, društvo ali druga civilno pravna oseba, ki namerava prodati nezazidano stavbno zemljišče, mora zemljišče ponuditi v prednostni nakup občini. V kolikor občina ponudbe ne sprejme, lahko občan proda' zemljišče drugemu, vendar le po istih ali za prodajalca ugodnej-Sih pogojih. Brez potrdila v ponudbi zernljišča v prednostni nakup, pogodbe ni mogoče predložiti upravi za družbene pri-hodke zaradi prometnega davka in tudi ne overiti podpisov na pogodbo o prenosu zemljišča, niti ga ni mogoče zemljiško-knjižno prenesti (25. in 26. člen zakona o stavbnih zemljiščih, Uradni list SFR. št. 18/84). Promet s kmetijskimi zemljišči je predpisan po zakonu o kme-tijskih zemljiščih in je, v kolikor gre za zemljišča, ki so trajno namenjena kmetijski rabi oz. proizvodnji, omejen samo na občane, ki se po tem zakonu štejejo za kmete. Ostala kmetijska zeljišča, ki niso razvrščena v tzv. prvo območje se prav tako morajo ponuditi v prednostni nakup v zakonu določenim upravi-čencem in po postopku, ki ga določa zakon (Uradni list SRS, št. 17/86). Lastniško pravne zadeve glede zemljišč na območju KS Rakova Jelša pa niso urejene iz razloga, ker se promet z zemljišči vrši mimo uradnega postopka, na način, ki ga ni možno nadzorovati, niti onemogočiti. Pravni posli za prenos lastninske pravice se sklepajo na podlagi formalno pomanjkljivih listin, ki niso spo-sobne za prepis v zemljiško knjigo, največkrat se pa promet z zemljišči opravi tudi brez sestave listine v pisni obliki. Glede gradnje brez predpisanega dovoljenja na zemljišču, kjer v skladu z veljavnimi urbanističnimi dokumenti in zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja, pa ukrepa pri-stojni organ urbanistične inšpekcije. KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA Delegacija KS Škofl|ica je na 3. seji zbora krajevnih skupnosti ¦dne 25. junija 1986 postavila VPRAŠANJE, zakaj je bilo zemljišče za ZP Škofljica pridobljeno šele koncem leta 1985 oziroma v začetku leta 1986 in ne do konca leta 1982. Izgovor, da se je postopek zavlekel za več let zaradi pritožb strank ni sprejemljiv. Pritožba na II. stopnji je bila rešena v treh, tožba na sodišču pa tudi v približno treh mesecih, kar pomeni, da bi moralo biti zemljišče pridobljeno v letu 1984, pristojni organi pa so za to potrebovali cela štiri leta. ODGOVOR V zakonu o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) je določeno. da ima prejšnji lastnik oziroma uporabnik na stavbnem zemljišču, ki je postalo družbena lastnina zaradi nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, pravico uporabe, dokler občinskt upravni organ pristojen za premoženjsko pravne zadeve ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini za uresničitev prostorskega izvedbenega načrta. Upravni postopki za izročitev podružbljenih zemljišč na katerih imajo prejšnji lastniki oz. uprabniki pravico uporabe, v posest in uporabo občini, se uvedejo rta predlog zakonitega zastopnika občine - Javnega pravobranilstva mesta Ljubljane. Predlogi za uvedbo upravnih postopkov izročitve zemljišč, ki so bila predvidena za gradnjo Zdravstvene postaje Škofljica, so bili vloženi pri pristojnem upravnem organu dne 17/2-1983 in zaradi uskladitve s popravljenim parcelacijskim načrtom Mestne geodetske uprave Ljubljane, popravljeni dne 28/11-1983. S postopkom pridobivanja zemljišč je upravni organ v skladu z veljavnimi predpisi lahko pričel šele po dopolnitvi vlog z lokacij-sko dokumentacijo za predvideni objekt, ki je v skladu z urbani-stičnimi dokumenti in predpisi opredelila lokacijo zdravstvene postaje na teh zemljiščih. Zemljišča parc. št. 755/2 in parc. št. 761/1 obe k. o. Lanišče, ki so bila predmet izročitvenega postopka ležijo v zazidalnem otoku VS 245/7 Škofljica. Z odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, §t. 26/82) je bilo določeno, da se objekt zdravstvene postaje iz III. samoprispevka v območju zazidalnega otoka VS 245/7 Škofljica, urejajo na osnovi urbanističnega programa. urba-nističnega reda in lokacijske dokumentacije in s tem izvzamejo iz površin, za katere se zahteva izdelava zazidalnega načrta. Po urbanističnem redu za območje KS Škofljica (odlok objavljen v Urednem listu SRS št. 1/83 ležijo predmetna zemljišča v območju lokacije, namenjene za centralne dejavnosti. Za objekt Zdravstvene postaje Škofljica je pooblaščena organi-zacija ZIL TOZD Urbanizem LUZ, izdelala lokacijsko dokumenta-cijo LD št. 31018 dne 17/10-1984. Podlaga za odločanje in izdajo odločb o izročitvi podružbljenih zemljišč predvidenih za ZP Škofljica, občini, je po zakonu o stavbnih zemljiščih v zvezi z 82. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), ki določa, da se do sprejetja prostorskih izvedbenih aktov po določbah tega zakona, vendar najdalj do 31. decembra 1990 uporabljajo veljavni zazidalni načrti in urbanistični redi, kolikor niso v nasprotju s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana, sprejetega v skladu z zakonom o urejanju prostora, kot tudi poprej veljavnem zakonu o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76), izdelana lokacijska dokumentacija, ki v skladu z veljavno urbanistično dokumentacijo in predpisi določa namembnost zemljišča za tako gradnjo. Lokacijska dokumentacija za objekt ZP Škofljica je bila izde-lana kot že navedeno dne 17/10-1984 in nato predložena v spis. Upravni organ je po izvedbenem ugotovitvenem postopku in ustnih obravnavah izdal odločbo o izročitvi zemljišča parc. št. 755/2 k. o. Lanišče dne 18/1-1985, odločbo o izročitvi zemljišča parc. št. 761/1 k. o. Lanišče dne 25/2-1985. .-., j Zoper navedeni odločbi sta uporabnici zemljiSč v zakonitem pritožbenem roku vložili pritožbi na Republiški sekretariat za pravosodje in upravo v Ljubljani dne 4/2-1985 in 13/3-1985. Uravni organ druge stopnje je z odločbami, ki jih je ta upravni organ prejel 18/4-1985 in 14/5-1985 pritožbi zavrnil. Upravni postopek za izročitev zemljišča parc. št. 761/1 k. o. Lanišče, je bil s pravnomočno odločbo zaključen dne 19/6-1985. Zoper odločbo Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo v Ljubljani v zvezi z izročitvijo zemljišča parc. št. 755/2 k. o. Lanišče, pa je bil s tožbo na Vrhovno sodišče SR Slovenije z dne 6/6-1985 sprožen upravni spor. Vrhovno sodišče SR Slovenije je s sodbo z dne 23/9-1985 tožbo zavrnilo in s tem je bil tudi ta postopek zaključen. Iz vsega navedenega torej izhaja, da je bil upravni del postopka pridobitve zemljisča po predložitvi vseh potrebnih dokumentov izveden in zaključen v enem letu. KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA VPRAŠANJE: '¦ • Zakaj je občinski organ ali posameznik (namenoma ali iz malo-marnosti) zadrževal lokacijsko dovoljenje in ga ni dostavil stran-kam, kar je bilo objavljeno tudi v dnevnem časopisu Ljubljanski dnevnik dne 18/6-1986? Vemo, da smoz gradnjoZP Škofljicaveč kot leto dni v zamudi, s svojo neažurnostjo pa je pristojni organ onemogočil pristop k urejanju zemljišča po terminskem planu in pričetku gradnje ter s tem povečal stroške gradnje še za približno dve stari milijardi. Verjetno tu ne gre le za malomaren in neodgo-vorne odnos, pač pa za nekaj, kar ima svoje drugačno ozadje, vse to pa je povzročilo nezadovoljstvo krajanov. Kdaj se bo pričela gradnja ZP Škofljica in kdaj bo končana. ODGOVOR: Zoper delavca, ki opravlja dela in naloge referenta na tem področju je bil predlagan in je uveden disciplinski postopek, v katerem bodo razjasnjene okoliščine, zaradi katerih je prišlo do zamude, vendar pristojni organ ni omogočil pristopa k urejanju zemljišča po terminskem planu, saj je iz terminskega plana raz-vidno, da bi moralo biti zemljišče pridobljeno že v letu 1985. Zamuda zaradi izročitve odločbe pa je slabe tri mesece, od meseca marca do junija 1985. O nastali zamudi pri gradnji ZP Škofljica in povečanih stroških gradnje je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ob obravnavi gradiva Problematika ZP Škofljica, razpravljal na 10. in 12. seji in na 12. seji dne 16. 7. 1986 sprejel sklep: Izvršni svet se z navedeno problematiko seznanja in dokumen-tirano ugotavlja, da so bile zamude gradnje ZP Škofljica v vseh fazah, tako v fazi priprave programskih osnov, idejnega projekta, pridobivanja zemljišč, kakor tudi v upravnih postopkih na vseh ravneh in da je zato trditev Skupnosti samoprispevka III, da je le to povzročilo vso zamudo, nevzdržna. Zato ponovno predlaga Skupnosti samoprispevka III, da proti vsem, vključno svoji komi-siji, ustrezno ukrepa in povrne škodo. Izvršni svet bo poravnal škodo v sorazmernem deležu glede na ugotovljeno škodo ostalih povzročiteljev. SEKRETARIAT IZVRŠNEGA SVETA Delegacija KS Rakova Jelša je na 3. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1986 postavlla še naslednja VPRAŠANJA, kdo je odgovoren za čiščenje in gradnjo hudour-nih (meteornih) voda? , . ODGOVOR: \ ; . ' ' .: Delegat je s svojim vprašanjem verjetno hotel izvedeti, kdo je zadolžen za čiščenje in vzdrževanje ter gradnjo odvodnikov teko-čih voda. Za vzdrževanje glavnlh odvodnikov na območju Barja je zadol-žena Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, medtem ko čiščenje, vzdrževanje in obnovo sekundarne odvodne mreže površinskih voda usklajuje Kmetijska zemljiška skupnost, zadol-ženi pa so lastniki zemljišč. , "•,-..•-. KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA .:,., .. IN VARSTVO OKOUA VPRAŠANJE financiranja kanalizacije do sedaj in v bodoče, v kakšni višlni se lahko zagotovi denar za kanallzacijo? ZIL TOZD Urejanje stavbnega zemljišča Enota Vič je pripravil naslednji ODGOVOR: Kolikor se zadeva nanaša na izgradnjo kanalizacije za območje Rakove Jelše za katerega je sprejet zazidalni načrt, zaenkrat ni mogoče ugotovitl višine stroškov za kanallzacijo, ker se izdeluje sprememba In dopolnitev zazidalnega načrta zaradi novonastalih črnih gradenj in zaradi spremembe kanalizacijskega omrežja. Ko bodo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta izdelane in sprejete in ko bodo izdelani projekti za kanalizacijsko omrežje (fekalna in meteorna kanalizacija) bo treba še opredeliti, kaj se šteje za primarno in kaj za sekundarno omrežje. Šele potem bo mogoče ugotoviti kaj In koliko mora prispevati graditelj hiše (sekundarno omrežje) in kaj in koliko Komunalna skupnost (primarno omrežje). Podrobnl podatki bodo na razpolago v Enoti Vič TOZD za urejanje stavbnega zemljišča ZIL. KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA ..;¦'•¦-. v *: ; '¦¦¦:.¦¦;¦ 'N VARSTVO OKOUA Delegacija KS Polhov Gradec je na 3. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junlja 1986 postavila. VPRAŠANJE, kdaj bo asfaltirana cesta Ljubljana-Polhov Gra-dec, ker se o tem govori že 15 let, vendar realizacije ni. ODGOVOR: Popravilo ceste R 376 Ljubljana-Polhov Gradec je bila predvi-dena v osnutku plana Skupnost za ceste Ljubljana za obdobje 1986-1990 v dolžini 3 km, v vrednosti 70 mio din. Na 8. seji skupščine Skupnosti za ceste Ljubljana, ki je bila 24/ 6-1986 so delegati sprejeli sklep, da se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v predlogu srednjeročnega plana Skupnosti za ceste Ljubljana izdela prioriteto popravil na podlagi tehnlčnih kriterijev, pri čemer bi skušali zagotoviti predvsem normalno prevoznost posameznih odsekov lokalnih in regionalnih cest. Kolikor bodo sredstva pritekala v skladu s SaS o temeljih plana Skupnosti za ceste Ljubljana za obdobje 1986-1990, bodo vse planske naloge realizirane. Pristop k sporazumu poteka zelo počasi, med drugim k spora-zumu ni pristopila tudl Krajevna skupnost Polhov Gradec, kar zavira realizacijo programa. ¦,. ; SKUPNOST ZA CESTE UUBUANA '>¦ . ?;v ;¦¦'.-¦ .-;'-\ .- .••¦•¦ mag. Jože Jenko Delegacija KS Brdo je na 3. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1986 postavila VPRAŠANJE, zakaj je asfaltiranje Grampovčeve ulice pomak-njeno na 70. mesto? . > ODGOVOR: * Zahtevek za asfaltiranje Grampovčeve ulice nam je že posredo-vala KS Brdo v svojem doplsu št. 322/86 z dne 28. 7. 1986,- v katerem navaja, da je Stanftvanjska zadruga Obnova in Napredek investirala izgradnjo oz. obnovo Grampovčeve ulice v makadamu v letu 1985. Pripominjamo, da je v ulici urejena tudi fekalna in meteorna kanalizacija. Po preverbi objektov, ki so bili s strani KS in KSLO predlagani v osnutku plana 1986 za izvedbo, smo dobili od OO Kanalizacija podatek, da je potrebno pred asfaltiranjem ulice popraviti projekt meteome kanalizaclje prav za odsek klanca v dolžini ca. 100 m. Zato smo Grampovčevo ulico uvrstili v predlog plana 1986 v poglavje »dokumentacija« in je po rangiranju padla na 70. mesto. Pred izdelavo dokumentacije objekt ne moremo uvrstiti v plan za izvedbo. Kot navaja KS Brdo v zgoraj omenjenem dopisu, se je oprede-lila, da bo pooblastila KPL TOZD Komunalne gradnje za izvajanje. Zato predlagamo, da mu dostavi tozadevno pooblastilo in se dogovori, da bo omenjena TOZD v njenem imenu pridobila manj-kajočo dokumentacijo in predložila zahtevek za sofinanciranje izgradnje v letu 1987 na KSLO. KOMUNALNA SKUPNOST LJUBLJANSKIH OBČIN V ' Vodja delovne skupnosti . „ . ' Slavko Matičič Delegacija KS Rakova Jelia je pisno posredovala zahtevo za dopolnitev odgovora na delegatsko vprašanje, ki je bilo postav-Ijeno na 2. seji zbora krajevnih skupnosti, in sicer: Iz prvega odgovora, ki se nanaša na problematiko izgradnje kanalizacije, ni mogoče razbrati konkretnih podatkov o višini finančnih sredstev, ki so potrebna za izgradnjo in obratovanje poizkusnega sistema tlačne kanalizacije. V tretjem odgovoru zadevajočem vprašanje elektrifikacije pozi-danega območja južno od hltre obvoznice manjka pojasnilo, zakaj ni pravno rešen odkup zemljišč na tem območju in kdo je za to osebno odgovoren. Zaradi pravne neurejenosti prihaja do nedovoljenih prodaj, zlorab in posledično do nedovoljenih gra-denj stanovanjskih objektov, vse to pa je le težaven dodatek nakopičenim problemom naše KS. Ko smo pregledali Program Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin za leto 1986, v njem nismo našli KS Rakova Jelša. Glede na to, da je naša KS ponovno izpadla iz programa obnov in razšir-jene reprodukcije v krajevnih skupnostih, sprejetega na 6. seji : skupščine KSLO dne 22-4/86, nas zanima, koliko sredstev je bilo zbranih iz dajatev in prispevkov iz dohodkov občanov naše KS v zadnjih 10 ali 5 letih in koliko sredstev je družbena skupnost namenila razvoju KS Rakova Jelša v tem obdobju? Pričakujemo konkretne pisne odgovore. ODGOVOR: Po predračunu projekta za i&jajo gradbenega dovoljenja za poizkusno kanalizacijo znaša v&ina finančnih sredstev za izgrad-njo poizkusne kanalizacije 22,382.640,00 (marec 1985). Glede potrebnih finančnih sredstev za poizkusno obratovanje črpališča odpadne vode pa je KS Rakova Jelša prejela izračun stroškov, ki ga je posredoval VOKA TOZD Kanalizacija in znašajo predvideni stroški 614,00 din na mesec za hišno črpališče. Točnejša višina obratovalnih stroškov bo znana, ko bo poizkusna kanalizacija obratovala. Davki in prispevki, ki jih plačujejo občani v naši občini se predpisujejo in pobirajo na podlagi zakonov, odlokov in samou-pravnih sporazumov, kot so Zakon o davkih občanov, razni pred-pisi, ki urejajo področje prometnih davkov itd. V navedenih pred-pisih so določene vrste in višine davkov in prispevkov. Pobrani davki in prispevki se odvajajo uporabnikcm. V predpisih ni zahte-vano, da se vzpostavi določena evidenca pobranih davkov in prispevkov po krajevnih skupnostih, niti taka evidenca ni možna glede na to, da se nekateri davki in prispevki odmerjajo z odloč-bami, nekatere davke in prispevke pa odtegne in vplača na ustrezni račun izplačevalec osebnih in drugih dohodkov, za te primere pa se v davčni upravi ne vodijo analitične evidence. Zato vam ne moremo posredovati podatka, koliko davkov in prispev-kov so plačali občani KS Rakova Jelša v zadnjih desetih letih. . KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE