Domoznanski oddelek
35
NAŠ glas 2008
352(497.12 Videm)
6004539,1
ŠTEVILKA 1 - LETNIK 13 - MAREC 2008
GLASILO OBČINE VIDEM
Iz Vrtca in OŠ Leskovec
-	veseli sem, ko ati leti z mano in me prehiti;
-	če nisem prvi, pa sem vesel, da je moj bratec prvi. Nikoli se ne razjezim, če me kdo premaga. (LUKA)
-	v redu, sem vesela, ati in mami pravita, da sem pridna; ko zmagam, mislim, da sem dobra, se smejim;
-	mislim si, da me ne more prehiteti, ker sem hitra. Vesela sem, če kdo drugi zmaga. (TJAŠA)
-	vsak lahko zmaga, bil sem tudi prvi, potem pa drugi; nisem bil žalosten;
-	če švingla Matevž (Človek ne jezi se) mora iti še enkrat, pa četudi zmaga nisem jezen. (MATIJA)
-	sem vesel, se smejim, mami reče super;
-	se jočem, sem žalosten, mislim si, škoda da nisem zmagal; se razjezim. (ANDREJ B.)
-	Vesel sem, se smejim, mami reče super;
-	Se jočem, se razjezim, žalosten sem, mislim si, škoda da nisem zmagal (ROK)
-	sem vesel, se smejim; če sem dober me pohvali mami, ati, Kornelija;
-	izgubljam: žalosten, se jočem, želim si, da bi zmagal. (TIMOTEJ)
-	se smejim včasih, pa malo od veselja skačem;
-	če noče tekmovati z mano Matija se sekiram, včasih jočem; ko vidim, da zgubljam, hočem in želim si, da bi zmagal. (MATEVŽ)
-	sem vesela, se smejim;
-	jočem, se razjezim. (ANJA)
-	mislim si, dobro, da on ni zmagal, vredi, da sem jaz prvi še; včasih pa je dobro, da oba zmagama;
-	nič se ne jeziva. Ko jaz zmagam Kristijan reče »vredi« da jaz nisem zmagal. Sem žalosten. (ANDREJ C.)
-	rad bi bil na njegovem mestu, da bi zmagal;
-	mislim si, zakaj meje premagal, jaz bi bil prvi. Sem žalosten. (KRISTIJAN)
-	počutim se dobro, sem vesela, pa tudi ati in mami sta vesela;
-	nisem žalostna, če me kdo premaga. (TAMARA)
Otroci vrtca Mavrica Leskovec
Pomlad ...
Pomlad vse bolj naznanja svojo prisotnost v cvetočem pomladanskem cvetju, ptičjem petju in vse večji odprtosti človeka k zunanjemu. Povsod nastaja novo življenje. Letos nas bo mesec marec zaznamoval s tremi velikimi prazniki.
Za nami je že dan žena, mednarodni praznik žensk, ki ga praznujemo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933)■ Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19-marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. Mednarodni dan žensk pa se 8. marca praznuje od leta 1917.
Praznik velike noči ni slučajno prav v tem letnem času. Prva nedelja po pomladni polni luni je velikonočna nedelja. Ta praznik so skozi stoletja praznovali na različne načine in v tradicijah mnogih narodov lahko najdemo osnovno misel praznovanja ne glede na versko pripadnost. Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Pirhi, šunka, kruh, hren, potica so jedi, ki so v velikonočnem času nepogrešljive, saj nosijo v sebi globoka sporočila.
Materinski dan je neformalen praznik, posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po pivi svetovni vojni. Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marca.
Iz srca vam želim lepo praznovanje!
Mag. Darinka Ratajc
Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Člani uredništva: Petra Krajnc, Jože Junger, Nataša Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafis Rače. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5 % davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov.
Z županom Friderikom Bračičem o trenutnih aktivnostih in
načrtih v občini
Župan občine Videm, Friderik Bračič
V	videmski občini se tudi na pragu letošnje pomladi veliko dogaja; uresničujejo se nekatere investicije, z nekaj projekti se je občina odločila kandidirati za dodatna sredstva, veliko zanimivega pa se dogaja še na drugih področjih dela in življenja v občini ter vseh krajevnih skupnostih. O tem ter še nekaterih drugih, tnalo že predprazničnih temah smo v prvih marčevskih dneh poklepetali z županom Friderikom Bračičem.
»V prvih dveh mesecih novega leta smo v občinski upravi, občinskem svetu in z vodstvi KS intenzivno delali na raznih projektih, v ospredju pa je tudi letos priprava na nadaljevanje izgradnje II. in zadnje faze vodovoda v Halozah. Projekt je pripravljen, tudi na pristojno ministrstvo smo že oddali vlogo za sofinancer-ska sredstva iz države in pričakujemo, da bomo kmalu dobili tudi sklep o izbiri izvajalca del in potem se bodo težko pričakovana dela lahko pričela. Izgradnjo vodovoda želimo zaključiti v letu 2009- Vrednost naložbe s sekundarjem je blizu 3,3 milijona evrov.
V	tem času smo veliko delali tudi na pripravi razpisov za cestna dela, pri vsaj dveh projektih pričakujemo dodatna sredstva iz naslova službe vlade RS za lokalno samoupravo. Uspeli smo pridobiti že 800 tisoč evrov, izbran je tudi najugodnejši izvajalec - Cestno podjetje Ptuj in prepričan sem, da bomo z deli na terenu lahko pričeli že v mesecu aprilu.
Za nami pa je tudi že prva letošnja seja občinskega sveta, na kateri smo »razdelili« tudi okrog 116 tisoč evrov sredstev za razvojne programe po KS, in to je na nek način dodatek k prejšnjim vsotam, ob tem pa bo seveda potreben še rebalans, ki ga pričakujem že na prihodnji seji sveta.
Omenil bi še asfaltiranje cestnega odseka skozi Malo Varnico, Skorišnjak in Belavšek, čakata nas še modernizaciji dveh cestnih odsekov ob južni meji, nekaj manjših cestnih modernizacijskih del po KS, tudi od gostilne Rajh do Lancove vasi, pa širitev ceste od Vidma do jezu v Markovcih, o ostalih delih na cestah pa bodo sveti KS še lahko odločali, saj imajo za to na razpolago še nekaj dodatnih sredstev in občani bi v teh primerih lahko dodali sofinancerski delež. V Vidmu nas čaka še širitev kanalizacijskega sistema, izgradnja krajših dolžin pločnikov, v Vidmu želimo investirati tudi v športne objekte, uredili bomo tudi igrišče z umetno travo, v Pobrežju nadaljujemo z deli, tudi s širitvijo javne razsvetljave, zamenjali bomo strešno kritino na vaškem domu, v KS Sela, v naselju Trnovci, bomo asfaltirali odsek ceste, upam pa, da nam bo to uspelo tudi na odseku Sela do lovskega doma. Tudi v Doleni, Tržcu in Jurovcih dela v cestni infrastrukturi prav tako ne bodo izostala, pa v KS Soviče-Dravci-Vareja, in rad bi poudaril, da je leto dolgo in da
se bo veliko na področju razvoja lahko zgodilo, za kar pa se bomo seveda trudili v vodstvu občine.«
V VIDMU KMALU TUDI DOM ZA STAREJŠE
Med mnogimi načrti v videmski občini se omenja tudi izgradnja doma za starejše v centru Vidma. Mnoge občane bo zagotovo zanimalo, kako daleč ste s tem projektom in kdaj pričakujete, da bi lahko pričeli z izgradnjo?
Župan Friderik Bračič: »Trenutno smo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, saj smo doslej že uspeli urediti nekaj formalnosti v zvezi s tem, tako da do pričetka gradnje doma za starejše več nismo daleč. Zemljišče za gradnjo je znano (med župnijskim domom in gostilno Pri treh lipah), ob tem pa lahko omenim, da smo v fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije tudi za obrtno cono in poslovno-stanovanjsko cono v občini, s čimer želimo razvoj občine dvigniti nekoliko višje.
Ob tem želim poudariti, da bo občina Videm sodelovala pri projektu izgradnje doma starejših, sodelovali bomo pri komunalni ureditvi za gradnjo, po dosedanjih pogovorih pa bo investitor Dom upokojencev Ptuj.«
Kaj pa kapacitete v domu starejših, koliko starejših občanov bo lahko dom sprejel?
Pred županom Friderikom Bračičem z upravo je še dosti izzivov, tudi v prometni ureditvi.
Župan Friderik Bračič: »Zaenkrat govorimo o številki 50 in 60, toliko je namreč naših občanov po drugih domovih.«
V	pogovoru ste omenili tudi prizadevanje občine, da bi pridobili čim več gradbenih parcel in več znanega o tem naj bi bilo v letu 2009■ Koliko pa je sploh interesa po gradnji v videmski občini?
Župan Friderik Bračič: »Interes, predvsem mladih družin, je velik in imamo veliko povpraševanja po parcelah v občini. Trenutno smo še v fazi pridobivanja novejših podatkov in upamo na najboljše. V naši občini smo priča bolj razpršeni gradnji, kar je včasih težko razumljivo, saj marsikje težko govorimo o strnjenih naseljih, zato je potrebno v to vložiti toliko več truda. In če bomo na tem področju uspešni, potem verjamem, da bo marsikatera družina ostala v videmski občini.«
POSLEJ NA SEJAH OBČINSKEGA SVETA S PRENOSNIKI
V	tem času v občini in naokrog odmeva tudi informacija, da ste se modernizirali na sejah občinskega sveta, saj naj bi vsak svetnik imel svoj prenosni računalnik, kar pa prav gotovo prinaša številne prednosti v nemotenem delovanju sveta in občinske uprave. Je ta informacija točna?
Župan Friderik Bračič: »Informacija je točna, računalniki so že na občini in pričakujem, da bi lahko imeli prvo tako sejo v maju, saj se moramo v tem času vsi še veliko naučiti in nabrati izkušenj. Vsekakor pa moderna računalniška tehnika omogoča marsikaj, predvsem pa lažje delo v občinskem svetu, še posebej pa bo s tem zmanjšan marsikateri strošek, ki smo ga imeli s papirji, fotokopiranjem in še s čim. Zdaj bodo vsi potrebni podatki in koristne informacije zbrane na enem mestu.«
Pomlad iz leta v leto prinese marsikaj, predvsem pa lepo, sončno vreme, številne nove naloge, predvsem pa se v občini v tem času posvečate čiščenju okolja in mnogim dogodkom, ki so povezani z ohranjanjem narave. Kako za naravo skrbite v videmski občini?
Župan Friderik Bračič: »Na mnogih področjih si prizadevamo, da bi bila občina čim bolj čista, urejena in z leti nam to vse bolj uspeva. Želimo si, da bi se v naravi pojavljalo čim manj tistega, kar tja ne spada, da bi se ljudje bolj zavedali, kako pomembno je, da živimo
Kmalu naj bi pločnik dobil tudi ta odsek na obrobju središča občine. Foto: TM
v urejenem, bolj zdravem okolju. Tudi zato vsako leto pripravimo čistilno akcijo po KS, zraven sodelujejo tudi društva in še vsako leto smo nabrali veliko smeti, pa četudi je v velikem odstotku (okrog 70 odstotkov) po občini že organiziran redni odvoz odpadkov. V občini tudi razmišljamo o ureditvi svojega zbirnega centra za odpadke, morda tudi dveh, saj bi bil potreben tako v nižinskem kot tudi haloškem predelu.«
Velikonočni prazniki so pred nami ... Vaše voščilo, gospod župan?
Župan Friderik Bračič: »Velikonočni prazniki imajo zame osebno velik
pomen in vsako leto se jih z družino veselim. V tem času se spomnimo marsičesa, tudi nekatere vrednote pridejo v ospredje in to je najpomembnejše. Vsem ljudem, ne samo v naši občini, temveč tudi naokoli želim, da bi letošnje velikonočne praznike preživeli srečni, zdravi in v veselem družinskem vzdušju. Da bi vse dobro ohranili skozi celo leto in da bi se praznikov z veseljem spominjali, pa naj ne manjka dobre volje in iskrenosti v teh prazničnih dneh. Vesele velikonočne praznike!«
TM
Iz sej Sveta Občine Videm
Na 13- redni seji, ki je bila 26. februarja
2008, je Svet Občine Videm sprejel:
-	investicijski program za vodovod zahodnih Haloz - II. faza,
-	povišanje cen odvoza odpadkov v Občini Videm za rast inflacije,
-	povišanje cene proizvodnje in distribucije vode za 6,2 %,
-	začasni Odlok o komunalnem prispevku v Občini Videm,
-	predlog Letnega programa kulture v Občini Videm za leto 2008,
-	predlog Letnega programa športa v Občini Videm za leto 2008,
-	potrditev DUP-a za gradnjo OŠ Ljude-
vita Pivka,
-	soglasje k imenovanju direktorice Lekarn Ptuj (Darja Potočnik Benčič),
-	potrditev nove članice nadzornega odbora Občine Videm,
-	cenike Občine Videm za leto 2008,
-	letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Videm za leto 2008.
Občinska uprava
Aktualno
Javno-zasebno partnerstvo — priložnost za občine
Javno-zasebno partnerstvo po ZJZP je ali razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu. Ni nujno, da gre za dejavnost ali infrastrukturo javne službe; pogoj je, da gre za objekte, ki so v javnem interesu. Javno-zasebno partnerstvo je orodje, ki omogoča in pospešuje zasebna vlaganja v izgradnjo, vzdrževanje oziroma upravljanje objektov in naprav, ki so v javnem interesu.
Javno-zasebno partnerstvo je vedno razmerje, sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem, pri čemer je javni partner država ali lokalna skupnost, ki sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi podeli pravico in obveznost izvajati dejavnost, t. i. drug javni partner je pravna oseba javnega prava, ki jo ustanovi država ali lokalna skupnost oziroma druga oseba, ki je javni naročnik po določbah ZJN (npr. javni zavod ali javno podjetje). Oblike javno-zasebnega partnerstva so pogodbene in statusne. V okviru pogodbenih oblik partnerstva razvrščamo dve temeljni obliki, ki se medsebojno lahko sicer tudi prepletata, in sicer javno naročilo in koncesija javne službe.
MODELI JZP
Modeli so lahko zelo raznovrstni in so odvisni od potreb in poslovnih pristopov občine (modela lastninske pravice na objektu). Podrobna opredelitev modela je možna na podlagi poprejšnjega razgovora z občino in navedbe področij, dejavnosti in poslovnih projektov, ki jih ima občina namen izpeljati preko JZP. Opredelitev modela lastninske pravice na objektih in napravah je posebna sestavina pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. V pogodbi je treba opredeliti, kdaj objekti in naprave koncesije postanejo lastnina javnega partnerja. ZJZP določa naslednje možnosti:
bodisi takoj: izgradi, prenesi v last, upravljaj - (build, transfer, operate
-	BTO);
bodisi po poteku določenega obdobja: zgradi, upravljaj, prenesi v last
-	(built, operate, transfer - BOT). Izjemoma objekti in naprave koncesije ne postanejo lastnina javnega partnerja, če to ni mogoče oziroma ekonomsko upravičeno (npr. model izgradi, upravljaj, ohrani v lasti - BOO, built, operate, own). V primeru, če objekti in naprave
koncesije ne postanejo lastnina javnega partnerja, ne gre za koncesijo gradenj, temveč za koncesijo storitve. Koncesijsko razmerje gre v dvomu presojati kot koncesijo gradenj.
Projekte je možno izvesti na koncesijski ali na javno naročniški način. Če bo občina prevzela tveganje za to, da se z dejavnostjo, ki se izvaja, ustvarijo zadosti veliki prihodki, da se z njimi poplačajo krediti in povrnejo stroški, je to javno naročniško in ne koncesijsko razmerje. V tem primeru je občina tudi v vlogi investitorja in najemnika kreditov.
Za občino praviloma ugodnejši način, tako z vidika tveganja kot tudi z vidika zadolževanja, je način, pri katerem je investitor in gospodar posla zasebni partner, ki v okviru projekta pridobi koncesijo ali drugo izključno pravico za izvajanje dejavnosti, seveda pod pogoji, ki so partnersko dogovorjeni in ki omogočajo prihodke, ki zadoščajo za odplačila kreditov, ki jih najame zasebni partner in seveda stroške obratovanja.
To pomeni, da bi investitor pridobil pravni položaj (so)lastnika, seveda za časovno omejeno dobo, hkrati pa bi v okviru javno-zasebnega partnerstva pridobil koncesijo oz. izključno pravico izvajanja dejavnosti, povezane z objektom (npr. koncesija za izvajanje javne službe in /ali oddajanje prostorov za potrebe drugih dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu).
Čas, za katerega bi zasebni partner sklenil navedeno razmerje z javnim partnerjem, je seveda odvisen od tega, kdaj se ob načrtovanih prihodkih od uporabe prostorov (ali za dejavnost javne službe ali za druge dejavnosti) vrne vložek (krediti in dogovorjen donos) zasebnega partnerja.
Z drugimi besedami, zasebni partner, investitor v gradnjo ali prenovo, objekt upravlja in gospodarsko izkorišča, po izteku tega obdobja pa bi se (solastništvo preneslo nazaj na občino. Gre za model, ki ga ZJZP imenuje gradi, upravljaj, prenesi (build, operate, transfer - BOT). Seveda pa je za občino, torej javnega partnerja, sprejemljiv tudi model izgradi, prenesi, upravljaj (build, transfer, operate - BTO), ki pomeni, da zasebni investitor takoj po zaključku gradnje lastnino na objektu prenese na občino, ta pa mu v odmero za to podeli izključno pravico upravljanja z objektom po vnaprej določenih pogojih za obdobje, ki je potrebno, da se mu povrne vložek oz. stroški in dogovorjen donos. Vprašanje pa je, ali
bo zasebni sektor imel dovolj poslovnega interesa za takšno partnerstvo.
Zasebni partner (koncesionar) mora prejemati plačilo za svoje storitve na podlagi oziroma v odvisnosti od opravljanja dejavnosti, ki se odvija v povezanosti z izgrajenim objektom, sicer ne bi mogli govoriti o pravici do izkoriščanja objekta, ki jo pridobi z njegovo izgradnjo.
MODELI STATUSNEGA JZP
Statusno javno-zasebno partnerstvo je takšno razmerje med javnim in zasebnim partnerjem, pri katerem ne gre zgolj za pogodbeno sodelovanje partnerjev, temveč za spremembe v pravnem statusu ali lastninski strukturi enega od partnerjev. Statusno javno-zasebno partnerstvo torej lahko nastane ali z vlaganjem javnega partnerja (npr. občine) v obstoječe ali v novoustanovljene osebe zasebnega prava ali z nakupom oz. dokapitalizacijo deležev v njih.
Statusno javno-zasebno partnerstvo torej lahko občina in njen zasebni partner(-ji) vzpostavijo s soustanovitvijo novih oseb zasebnega prava (npr. gospodarskih družb, zavodov, itd.), lahko pa statusno javno-zasebno partnerstvo nastane tudi na druge načine (na pravno in dejansko soroden in primerljiv način), namreč v različnih drugih oblikah statusnega povezovanja, združevanja ali preoblikovanja. Statusno javno-zasebno partnerstvo se npr. vzpostavi na način, da javni partner (npr. občina) poveri izvajanje javne službe t. i. izvajalcu statusnega javno-zasebnega partnerstva, ki ga je poprej skupaj z zasebnim partnerjem ustanovila kot gospodarsko družbo (npr. d. o. o. ali zavod). Lahko pa izvajalec ta status pridobi potem, ko je občina na druge možne načine postala partner v zasebni d. o. o., ali pa je zasebni partner pridobil delež v javnem podjetju ali javnem zavodu, katerega ustanovitelj je občina; tako npr. s prodajo deleža v družbi zasebnega prava občini ali pa z nakupom deleža s strani zasebnega partnerja v osebi javnega prava ali pa s skupno ustanovitvijo pravne osebe, z dokapitalizacijo pa tudi na drug soroden in primerljiv način. Oblike statusnega partnerstva so v JZJP podrobno, vendar ne taksativno določene: partnerstvo z ustanovitvijo pravne osebe, partnerstvo s prodajo deleža in partnerstvo z nakupom deleža. Vsako od teh možnosti ZJZP posebej ureja. Tako npr. podrobno opredeli, katere pravno organizacijske oblike pravnih oseb je dopustno uporabiti v primeru izbire part-
nerstva z ustanovitvijo pravne osebe.
V vseh primerih je potreben prenos izvajanja pravic in obveznosti, ki iz jav-no-zasebnega partnerstva izhajajo na to osebo (npr. izvajanje gospodarske javne službe); to pomeni, da mora v okviru javno-zasebnega partnerstva občina poveriti koncesijo ali izključno pravico pravni osebi, ki je v partnerskem, javno-zasebnem lastništvu.
Statusno partnerstvo lahko občina torej izvaja zlasti na naslednje načine:
z ustanovitvijo pravne osebe (npr. zavoda ali d. o. o.), katere ustanovitelji so občina in ena ali več oseb zasebnega prava ter prenosom izvajanja pravic in obveznosti na to pravno osebo;
s prodajo dela deleža (ustanoviteljskih pravic) občine v javnem zavodu ali javnem podjetju neki osebi zasebnega prava ter prenosom izvajanja javno-zasebnega partnerstva na to pravno osebo;
z dokupom deleža s strani občine v osebi zasebnega prava ali pa z dokapitalizacijo (partnerstvo z nakupom deleža);
na drugi, primeroma naštetim oblikam pravno in dejansko soroden in primerljiv način (različna preoblikovanja
javnih podjetij ali javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina).
Primer: občina in zasebni partner ustanovita npr. zavod ali d.o.o. za določene dejavnosti; novoustanovljena pravna oseba postane investitor gradnje in prenove objekta, s tem, da vloži v novoustanovljeno pravno osebo, kot svoj ustanovni vložek, zgolj zemljišče, zasebni partner pa denarna sredstva za izvedbo investicije.
POTEK POSTOPKA
Postopek se začne na lastno pobudo javnega partnerja (občine) ali na podlagi vloge o zainteresiranosti zasebnega partnerja (katere koli domače ali tuje pravne ali fizične osebe). Ocena možnosti JZP poteka kot predhodni postopek javno-zasebnega partnerstva. Prihodnji javni partner tukaj ugotavlja upravičenost javno-zasebnega partnerstva po merilih, ki jih izda minister, pristojen za finance. Javni partnerji enkrat letno izvedejo poziv promotorjem. Promotorji so kandidati za nova javno-zasebna partnerstva oziroma možni zasebni partnerji, ki predstavijo projekte potencialnemu javnemu partnerju. Poziv se izvede najkasneje po vključitvi projekta v načrt razvojnih programov, in sicer v treh mesecih po spre-
jemu računa.
Javni partner sprejme odločitev o javno-zasebnem partnerstvu. Odločitev je predpis v pravni obliki akta o javno-zasebnem partnerstvu. Na ravni občine odloča o javnem interesu za javno-zasebno partnerstvo občinski svet. Predpis, ki bo pravna podlaga za javno-zasebno partnerstvo, bo tako občinski odlok (podobno kot koncesijski akt).
Odločitev o ugotovitvi javnega interesa za javno-zasebno partnerstvo in izvedbi projekta v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva v občini sprejme občinski svet. Sledi javni razpis za izbiro zasebnega partnerja. Na podlagi razpisa prihodnji javni partner izbere izvajalca javno-zasebnega partnerstva. Izbiro opravi s sprejemom upravnega akta - odločbe o izbiri. Nato se na podlagi odločbe o izbiri sklene kot akt poslovanja pogodba o javno naročniškem ali koncesijskem pogodbenem javno-zasebnem partnerstvu ali pogodba o ustanovitvi (preoblikovanju) nove pravne osebe v statusni obliki javno-zasebnega partnerstva.
Mag. Darinka Ratajc
Poslanski kotiček z Brankom Mariničem
Tokrat bo »poslanski kotiček- zajemal dve temi, in sicer Zakon o vrtcih in Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane. Zakon o vrtcih je bil sprejet leta 1996 in ureja področje dejavnosti predšolske vzgoje. Razne javnomnenjske ankete kažejo na določene pomanjkljivosti na tem področju. Za kakšne pomanjkljivosti gre in kakšne spremembe predvideva novi zakon? Branko Marinič: »V času izvajanja zakona so se pokazale določene pomanjkljivosti, na katere opozarjajo ne le razne javnomnenjske ankete, temveč tudi občine kot ustanoviteljice vrtcev, še posebno težo ugotovljenemu dejanskemu stanju pa daje opravljena revizija o zagotavljanju predšolske vzgoje v letih od 2004 do 2006, ki jo je opravilo računsko sodišče RS. Delež vključenosti predšolskih otrok v naši državi je bil v letu 2006/07 64,8-odstoten. Vrtci so prevladujoča oblika institucionalne vzgoje. Številke kažejo, da imamo 105 javnih samostojnih vrtcev, 183 vrtcev pri osnov-
nih šolah, 23 zasebnih vrtcev - vanje je javnih vrtcev še 14 vzgojno-varstvenih vključenih cca 1 % otrok in v okviru družin - vanje je vključenih 106 otrok.
Sloven.'~M&k’m(,kratska stranica Sloveli jthemocratic Party
SDS
SDS SDS SDS SDS SDS SDS
SDS SDS
Poslanec DZ RS Branko Marinič v prostorih stranke.
Obstoječe zakonske rešitve sicer predvidevajo več oblik predšolske vzgoje, ki pa v praksi dejansko niso zaživele. Zato je potrebno pripraviti takšne spremembe zakona, ki bodo omogočile, da se bodo že predvidene oblike, npr. vzgojno-var-stvena družina, zasebni vzgojitelj, tudi dejansko pojavile, s tem pa bi se povečala dostopnost predšolske vzgoje.« Dotaknili ste se nekaterih sprememb. Nam lahko o slednjih poveste kaj več?
Branko Marinič: »V analizi Kakovost pedagoškega dela v vrtcih je bilo ugotovljeno, da so urniki vzgojiteljic in pomočnic tradicionalni in da bi bilo potrebno predrugačiti delovni čas v vrtcih zato, da bi se zagotovili pogoji za kakovostno delo. Kot je ugotovilo računsko sodišče RS, sta pomanjkljiva tudi spremljanje in javna dostopnost podatkov o kapacitetah in stanju razpoložljivih mest v vrtcih in v različnih programih predšolske vzgoje, kar pa onemogoča izvajanje učinkovitih ukrepov za izboljšanje dostopnosti vrtca. Ravno zaradi tega je treba v zakon vključiti podlage, ki bodo omogočale celovito in sprotno spremljanje dostopnosti vrtcev, se pravi vodenje evidenc o potrebah in dejanskih kapacitetah vrtcev v posamezni občini ter vzpostavitev javno dostopne evidence, ki bi bila na voljo uporabnikom tudi na spletnem naslovu ministrstva. Potrebne so spremembe zakona, ki bodo odpravile pomanjkljivosti na področju sistema plačila za vrtce in omogočile nadaljnji razvoj dejavnosti predšolske vzgoje v naši državi.«
Kakšni so poglavitni cilji tega zakona?
Branko Marinič: »Poglavitni cilji zakona so doseči 90-odstotni delež vključenosti otrok drugega starostnega obdobja, zagotavljati kakovost predšolske vzgoje (vrtci in varstvo otrok na domu) v RS, sprostiti oblike predšolske vzgoje, ki do sedaj niso zaživele v praksi in s tem povečati dostopnost predšolske vzgoje, zagotoviti primerljive cenovne pogoje predšolske vzgoje v RS, informacijska dostopnost - starši morajo imeti možnost pregleda stanja prostih mest v slovenskem prostoru ter razbremenitev družin s plačili za vrtec, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka. Z zakonom bi zagotovili tudi večjo dostopnost, pestrost predšolske vzgoje. S sofinancerskimi vložki bi pripomogli k večjemu zagotavljanju prostorskih zmogljivosti. Vzpostavili bi informacijske sisteme, s katerimi bi povečali informiranost staršev o možnostih vključitve. Uvedli bi tudi ukrep razbremenitve družin z več
predšolskimi otroki s plačili za vrtec.«
Prinaša nov zakon še kakšne novosti?
Branko Marinič: »Kot novost prinaša zakon možnost, da se osebe, ki želijo opravljati varstvo otrok oziroma, ki že sedaj opravljajo varstvo otrok »nelegalno«, registrirajo pri ministrstvu kot varuhi otrok. Zakon določa, da morajo imeti ustrezno izobrazbo, najmanj srednjo, s poklicnim standardom varuh predšolskih otrok, sprejetim na Strokovnem svetu za poklicno in strokovno izobraževanje, in da morajo biti nekaznovani. Tako bi vzpostavili pregled nad osebami, ki opravljajo varstvo otrok, obenem pa bi zagotovili tudi večjo kakovost s stališča zdravja in varovanja otrok.«
Kako bo zakon urejen po finančni plati?
Branko Marinič: »V sam zakon so vnesene določbe, s katerimi bi dosegli stabilnejše in transparentnejše financiranje vrtcev, obvezna pa je tudi sklenitev medsebojne pogodbe o financiranju, zato da se dosledno uredi razmerje med občino in vrtcem. S tem bi bilo zagotovljeno preglednejše financiranje vrtcev kot javnih zavodov, sedanje razlike med cenami programov pa bi se bistveno zmanjšale. Plačila staršev za vrtec bi postala med seboj primerljiva in tako za starše bolj sprejemljiva. Predlog zakona vključuje tudi rešitev, ki bi razbremenila družine, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka s plačili za vrtec, in sicer tako, da bi država prevzela plačilo staršev za vse mlajše otroke, ki so vključeni v vrtec.« Nekateri poslanci ste v parlamentarni postopek vložili predlog Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane. Iz česa ste izhajali pri predlogu omenjenega zakona?
Branko Marinič: »Glede na hiter utrip življenja so tudi otroci in mladostniki vedno bolj obremenjeni, saj v šoli preživijo velik del svojega časa. Vsi vemo, da je hrana osnovni vir pridobivanja energije, ki je potrebna za naše normalno delovanje. Veliko otrok ima slabe prehranjevalne navade, ne poslužujejo se zdravih obrokov ali jih sploh nimajo, veliko jih je, ki zdrave obroke izpuščajo in jih nadomestijo z raznimi nezdravimi prigrizki. Posledica tega so utrujenost, preobremenjenost in razne bolezni, na drugi strani pa pomanjkanje energije, izguba motivacije, ipd.«
Kaj je tisto bistveno, kar želite s predlogom Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane doseči?
Branko Marinič: »Želimo, da bi zakon prinesel sistemsko ureditev prehrane
dijakov, tako kot jo poznamo pri subvencioniranju študentske prehrane. Do sedaj je bilo na področju srednješolskega izobraževanja urejeno subvencioniranje cenejše prehrane za dijake, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin. Predlog novega zakona pa bi prinesel en subvencioniran obrok za vsak šolski dan za vse dijake. S tem bi bilo poskrbljeno, da bi se dijaki redno, predvsem pa bolj zdravo prehranjevali, obenem pa bi s predlaganim zakonom razbremenili tako starše kot dijake. Zagotovili bi pravico do subvencioniranega obroka za vse dijake in ne le za socialne šibkejše, kot je bilo to urejeno sedaj.
V predlaganem zakonu je treba dijaško prehrano definirati širše, subvencionirani obrok pa natančneje opredeliti. Šlo naj bi za topel obrok, ki bi ga dijaki praviloma prejemali znotraj šolskega prostora.«
Bi ob koncu najinega pogovora dodali še kakšno misel?
Branko Marinič: »Velikokrat rečemo, da na mladih svet stoji in da so naša prihodnost. Ravno v času izobraževanja in njihovega izoblikovanja v samostojne, odrasle osebe je treba poskrbeti, da bodo imeli čim boljše pogoje za osebnostni razvoj. Zdrava, primerna in redna prehrana je zagotovo dejavnik, ki vpliva na razvoj posameznika. Zato je treba poskrbeti, da se bodo otroci redno in zdravo prehranjevali.«
Stanka Letonja
Približujejo se prazniki, čas, ko se zberemo v krogu družine in polni upanja zremo v prihodnost. Ob tej priložnosti bi vsem občankam zaželel vse lepo ob dnevu žena. Blagoslovljeni velikonočni prazniki, ki se približujejo, pa naj bodo polni radosti, upanja in družinske sreče.
Branko Marinič, poslanec DZ RS
Podatke o mojem delu lahko najdete na moji spletni strani: www. brankomarinic.sds.si Lahko mi tudi pišete na elek. naslov: branko. m a ri n i c (a.{iz -rs.si ali me pokličete na tel. št.: 01/478-99-62.
V Vidmu o idejnem načrtu bodoče trase avtoceste Draženci-
Gruškovje
Pomemben delovni sestanek se je v prostorih občine Videm zgodil 15. februarja, ko so se za skupno mizo srečali župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc, poslanec Branko Marinič, predsednik občinskega odbora SDS Stanko Simonič, pomembna gosta sestanka pa sta bila državni sekretar na prometnem ministrstvu in vodja sektorja za avtoceste Gregor Ficko in predstavnik projektantskega podjetja Lineal, d. o. o., Samo Medved. Na sestanku, ki je bil zaprt za javnost, so usklajevali poglede in stališča okrog bodoče trase avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje in nujni ureditvi vzporedne ceste.
Ficko je v Vidmu med drugim pojasnil, da naj bi uredbo o državnem lokacijskem načrtu sprejeli najkasneje oktobra ali novembra letos, saj pričakujejo, da bo odsek avtoceste Slivnica—Draženci že do leta 2009 zaključen. O vseh nadaljnjih podrobnostih pa so se predstavniki tako občine Videm kot tudi Podlehnik, civilne iniciative in poslancev pogovarjali po 10. marcu, in sicer so bili povabljeni na okoljsko ministrstvo, a o tem več v prihodnji številki našega časopisa.
POBUDE IN ZAHTEVE VIDEMSKE OBČINE
Župan Bračič je po pogovorih s sekretarjem Gregorjem Fickom dejal: »Že od vsega začetka smo zraven, tudi s podajanjem pobud, umeščanjem trase avtoceste skozi našo občino, na odseku od Dražen-cev do mejnega prehoda Gruškovje. Naši predlogi so znani in tudi upoštevani, in sicer želimo priključek na AC na območju planirane obrtne cone, dva nadvoza v naselju Lancova vas, ob tem smo seveda upoštevali tudi željo naših kmetovalcev, da bi varno lahko prečkali cesto in tudi za to je na enem odseku potreben nadvoz. Naslednji priključek na AC želimo iz regionalne ceste Dolena-Jurovci-Trž-ec, pri Majolki, kajti tudi ta del je za nas zelo pomemben in hkrati prometen, saj se navsezadnje to območje širi tudi po prebivalstvu, občina pa tako računa na večji gospodarski razvoj, tako da bi bil ta priključek več kot potreben. To so naše osnovne zahteve, ob tem pa seveda venomer ponavljamo, da si želimo tako
traso avtoceste, ki bo za naše občane čim manj obremenjajoča in posledično si bomo prizadevali za namestitev čim več protihrupnih ograj. Ob tem pa želimo, da bi bila čim bolje urejena tudi vzporedna cesta od Suhe veje, skozi Tržeč, Jurovce do Podlehnika, ki ima prav tako velik pomen za nemoten pretok prometa skozi obe občini. Ob tej cesti je predvidena izgradnja pločnikov, kolesarskih poti, vse pa seveda za čim večjo varnost.«
POSLANEC MARINIČ ŽELI PRISLUHNITI TAKO INTERESOM OBEH OBČIN KOT TUDI OBČANOM OB TRASI AC
Poslanec Branko Marinič, tudi podpredsednik komisije za promet v DZ RS, o tej temi in svojih pričakovanjih pravi: »V zvezi z načrtovano izgradnjo AC Draženci-Gruškovje, ki izhaja iz letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008, velja izpostaviti številne aktivnosti in moja prizadevanja na državni ravni, da bi DLN (državni lokacijski načrt) vseboval tudi ureditev vzporedne ceste, »brez-cestninske« ceste, ki bo najpomembnejša za uporabnike občine Videm in občine Podlehnik.
V zvezi s temi aktivnostmi tečejo aktivni razgovori med predstavniki Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor in predstavniki občine Videm in občine Podlehnik, ki zastopata interese občanov. V kolikor bo potrebno, se bodo nosilci posameznih ministrstev vključevali z neposrednimi ogledi na terenu,
da bi tako zagotovili optimalne rešitve pred začetkom same izgradnje, ki se bo pričela v letu 2009.
Kot poslanec DZ tega območja in kot podpredsednik Odbora DZ za promet želim s temi dodatnimi aktivnostmi prispevati lažjo in hitrejšo komunikacijo med predstavniki države in predstavniki občin. Želim si, da bi želje in dejanske potrebe naših občanov bile upoštevane v naj večji možni meri.«
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
Idejni načrt trase bodočega avtocestnega odseka od Dražencev do Gruškovja je vzbudil veliko zanimanja tudi pri poslancu Mariniču, članu odbora za promet pri DZ RS.
Udeleženci delovnega srečanja v Vidmu, ki se tokrat niso prvič srečali z državnim sekretarjem Gregorjem Fickom.
Neurje v marcu pustošilo tudi po Pobrežju
V soboto, 1. marca, je v popoldanskih urah nastalo močno neurje z vetrom in dežjem, v zgornjem delu vasi Pobrežje, od hišne številke 1-60, in povzročilo kar precejšnjo gmotno škodo na stanovanjskih in gospodarskih objektih. Neurje je odkrivalo tako stara poslopja kot tudi stavbe novejše izvedbe. Največja škoda je nastala, ko je neurje podrlo znamenito pobreško, sto let staro hruško, ki je padla na sosedov osebni avtomobil in pesjak. Po neuradni oceni znaša ta škoda okrog 1500 do 1800 evrov.
Prizadetim krajanom Pobrežja, še posebej tistim, ki jim je močan veter odkril
ostrešja, pa so zelo hitro in učinkovito priskočili na pomoč gasilci Gasilske zveze občine Videm in čez dobre tri ure so bile strehe spet pokrite.
Prizadeti vaščani, kot tudi vsi ostali vaščani vasi Pobrežja, se GZ Videm in vsem gasilcem, ki so sodelovali v akciji, najlepše zahvaljujejo za zelo hitro in učinkovito pomoč ter jim želijo še naprej uspešno delo v njihovi zvezi in društvih.
F. Koderman
Močan veter ni prizanesel niti stoletni hruški v Pobrežju.
Občni zbor SLS občine Videm
Prvi meseci v novem letu so običajno čas, ko pogledamo nazaj, kako smo opravili delo in se oziramo naprej za novimi načrti. V soboto, 16. februarja je bil občni zbor OO SLS Videm.
Zbralo se je presenetljivo veliko članov, članic, simpatizejev in prijateljev naše stranke. Posebej veseli smo, da smo v svoje vrste sprejeli deset novih članov v letu 2007/08. Vsem iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za zaupanje. Prav tako
smo bili veseli naših gostov iz OO SLS Kidričevo in Majšperk, iz Slovenske Bistrice pa nas je prišla pozdravit podpredsednica SLS in županja Irena Majcen. V svojem pozdravnem nagovoru je pohvalila naše delo in dobre odnose med občinama Videm in Slovenska Bistrica.
Na občnem zboru smo tako pregledali načrte, ki smo jih že realizirali in tiste, ki nas v tem letu še čakajo. Pomembne so tudi priprave na letošnje državnozborske volitve.
Smo dobra ekipa, z jasno zastavljenimi cilji, pripravljeni na nove izzive. Predsednik OO SLS Videm Friderik Bračič je tudi župan občine Videm. Imamo štiri svetnike v občinskem svetu, dobro smo zastopani tudi na področju krajevnih skupnosti. Med resornim delom čez leto pa si bomo vzeli tudi čas za druženje s člani in simpatizeiji naše stranke.
OO SLS Videm
19. rojstni dan Slovenske demokratske stranke
SDS
16. februarja leta 1989 je bila v Cankarjevem domu ustanovljena Slovenska demokratska stranka. Pred tem je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza, katere naslednik je prav tako današnja SDS. Slednja šteje kar preko 25.000 članic in članov ter se kot članica velike družine EU pridružuje vrednotam kulturno-civili-zacijskega kroga zahodne Evrope.
Ob tej obletnici je v Mariboru potekala slavnostna akademija, udeležil pa se je je tudi prvi predsednik SDS France Tomšič. Slavnostni govor je imel predsednik vla-
de RS in SDS Janez Janša. V slednjem je poudaril porast števila članov iz 500 na preko 25.000 ter dejstvo, da je leta 2004 postala zmagovalna stranka po zaslugi in volji volivcev. V letih od tedaj je prevzela odgovornost za izpeljavo reform ter delo v Državnem zboru RS, sedaj pa je pred njo odgovorno delo ob predsedovanju Svetu Evropske unije. Poudaril je tudi, da gre za zelo pomemben čas, po vsej verjetnosti najdragocenejši čas od osamosvojitve Slovenije. V času mandata se je zgodilo veliko sprememb na področju šolstva in športa, gospodarstva, na področju socialnih reform, davčne zakonodaje, ipd. S spremembo statuta se je dosegla nezdružljivost funkcij v politiki in gospodarstvu, prvi v zgodovini pa so povabili tudi opozicijo v nadzorne organe podjetij, ki so v večinski lasti države. Janša je izpostavil številne nove izzive in dejal: »SDS bo tudi v 20. letu starosti osta-
la stranka zmerne sredinske usmeritve, stranka, ki želi blaginjo za vse; stranka inovacij in znanja; stranka povezovanja in solidarnosti.•
Stanka Letonja
V POBREŽJU 10. MARCA REGIJSKA KOORDINACIJA SDS
V okviru SDS je bila 10. marca 2008 v Pobrežju potekala »Ptujska regijska koordinacija SDS«. Udeležili se je bodo predsedniki občinskih odborov Ptujske regije, od Razkrižja do Maribora, poslanci DZ RS, minister za šolstvo in šport Milan Zver ter vrh SDS-a. Glavna tema koordinacije bo potrditev kandidatov za državnozborske volitve.
V Vidmu o evropski in slovenski odličnosti
Videmski župan Friderik Bračič je v svoji občini z velikim veseljem predstavil goste iz Slovenske turistične organizacije, med njimi tudi priznanega etnologa dr. Janeza Bogataja.
Slovenska turistična organizacija je sredi februarja po Sloveniji organizirala tri informativne dneve, eden od teh je bil tudi v prostorih občine Videm, na tem in vseh ostalih pa so predstavili projekt Evropske komisije European Destinations of Excellence (EDEN) ter potek izbora Evropske destinacije odličnosti v Sloveniji. Naslov letošnje je Turizem in nesnovna dediščina, rok za prijavo je bil 3. marec, na razpis pa so je prijavilo tudi podjetje Halo s partnerji (tudi občino Videm), kandidirajo pa na temo Martinovanje 2008.
Izbor je zamišljen predvsem v smislu spodbujanja novih EU destinacij in Slovenija jih premore kar lepo število, vendarle pa se pojavlja vprašanje, ali bo uspešna že v prvo. Mag. Maja Pak, vodja razvoja in raziskav na STO, je zbranim turističnim delavcem iz občin Podravja zelo podrobno predstavila sam projekt, ob tem pa poudarila, da je cilj letošnjega projekta poudariti raznolikost bogate evropske nesnovne dediščine in izpostaviti nastajajoče, turistično manj obiskane destinacije. Prijavo je letos oddalo 20 evropskih držav, med njimi prvič tudi Slovenija, izbrana pa bo ena destinacija, podeljen ji bo naziv in znak Evropska destinacija odličnosti. Ta bo predstavljena na spletnih straneh Evropske komisije, evropskem turističnem portalu ter na turistično informacijskem portalu www.slovenia.info.
O ŠEGAH, NAVADAH, O ZANIMIVIH PODROČJIH DEDIŠČINE
Dr. Janez Bogataj, priznani etnolog, ki
sodeluje v okviru izbire destinacije odličnosti, je v Vidmu povedal, daje evropska skupnost izrazila skrb nad nesnovno dediščino. Za stroko je to velik izziv, o nesnovni dediščini pa je dejal, da jo opredeljuje konvencija Unesco, v Sloveniji pa ta dediščina predstavlja: šege in navade, verovanje, bajeslovje, kratke prozne oblike (pregovori, reki ...), branje, likovno, glasbeno, gledališko, pesniško in plesno dediščino, dediščino prostega časa, vire znanja, znanje o živalskem, rastlinskem svetu in znanje o vremenu, zdravilstvo, tehnično znanje,
znanje in vedenje o prostoru, zgodovinsko zavest in geografsko obzorje.
Zbrane turistične strokovnjake in delavce sta v Vidmu pozdravila tudi domači župan Friderik Bračič, ki jim je ob tej priložnosti na kratko predstavil občino Videm in njene posebnosti ter odličnosti, poslanec Branko Marinič pa je izrazil zadovoljstvo, da se ta predstavitev dogaja ravno v njegovi občini. Poudaril je, da je turističnih priložnosti veliko, ob tem pa se Mariniču zdi, da so prav letošnje izbrane teme nesnovne dediščine dokaj pisane na kožo odročnim krajem po Sloveniji, ki doslej morda tukaj niso našle prave priložnosti. Zdaj imajo lepo priložnost, je zaključil Marinič.
TM
»Turističnih priložnosti po Sloveniji je veliko,« je poudaril poslanec Branko Marinič.
Pogovor z mlado doktorico prava Janjo Hojnik, rojeno Bedrač
Družini Bedrač seje 31.10.1979 na Ptuju rodila malčica po imenu Janja. Verjetno si takrat nihče ni mislil, po kakšni poti bo njihova deklica stopala in kaj bo življenje iz nje izklesalo. Bila je pridna učenka OŠ Videm pri Ptuju, obiskovala je glasbeno šolo, gimnazijo zaključila kot zlata maturantka, diplomirala na Pravni in Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Leta 2003 je prejela rektorjevo nagrado za najboljšo študentko prava v generaciji, opravila magistrski študij in državni pravniški izpit, nato pa še junija lani opravila doktorsko disertacijo in si pridobila doktorski naziv. To je le delček korakov na njeni življenjski poti. Omeniti je treba še veliko število objav strokovnih in znanstvenih člankov, dve strokovni monografiji, razne raziskovalne projekte, udeležbe na mednarodnih znanstvenih konferencah ... pa to še zmeraj ni vse.
Nanjo je ponosnih veliko ljudi. V prvi vrsti so to starši, družina, prijatelji in vsi, ki jim je Janja zgled ali pa morda upanje, da so vsi cilji dosegljivi, če si jih le dovolj želimo. Da so nanjo ponosni tudi v občini Videm, je lansko poletje s sprejemom izrazil tudi župan Friderik Bračič in ji poklonil simbolično darilo.
Malčica Janja Bedrač iz Dravcev je danes mlada doktorica pravnih znanosti Janja Hojnik, ki v veselem pričakovanju čaka prihod majhne punčice svojega očesa. Rojeni ste v majhni vasici Dravci v občini Videm. Kakšni spomini vas vežejo na rojstni kraj, od koder prihajate?
Janja Hojnik: »V zgodnji mladosti sem našo vas sprejemala kot nekaj običajnega, sploh si nisem predstavljala, da drugi živijo v drugačnem okolju. V najstniških letih me je celo motila oddaljenost od vseh diskotek. Šele med študijem, ko sem ob vikendih prihajala domov, sem začela ceniti neizmerno tišino, ki je prisotna v Drave ih, ko sem sredi dneva študirala na balkonu naše hiše in ni bilo slišati nobenega hrupa. To se je še povečalo po letu bivanja v Londonu, kjer je hrup precej večji kot v Mariboru. Tako da sedaj na Dravce gledam kot na časovno kapsulo miru, za našo hišo teče Drava in pred hišo so njive in gozdovi. Pozimi, ko zapade sneg, idealna belina vztraja še dolgo po tem, ko po mestnih ulicah ljudje poteptajo ves sneg. In takšne izkušnje zelo cenim. Vsa velemesta pa so le kakšno urico z letalom stran.«
Človek kar obmolkne, ko prebere vaš življenjepis, kaj šele, ko prebere letnico vašega rojstva. Zelo mladi ste dosegli nekaj, kar nekomu ne uspe celo življenje,
Mladi doktorici znanosti je lansko poletje izkazal spoštovanje tudi videmski župan Friderik Bračič in ji v dar poklonil sliko domače pokrajine.
Foto: arhiv Bedrač
ali pa so potrebna leta in leta trdega dela. Ste ponosni na svoje dosežke?
Janja Hojnik: »Ja, seveda. Verjetno bi bilo nenavadno, če ne bi bila. V preteklih letih sem veliko študirala in to zmeraj uspešno, tako da sem vesela, daje to za mano. Vendar pa sem, kot veliko ljudi danes, v poklicu, kjer ni mogoče delati brez nadaljnjega študija. Tako da sem doktorirala z drugačnimi občutki, kot bi jih kdo pričakoval od doktorjev. Ob doktoratu nisem imela občutka vsevednosti, niti občutka veliko vednosti, ampak sem v raziskavah na doktorskem študiju odkrila, kako ogromna je svetovna zakladnica znanja, pa tudi če gledamo zgolj ozko področje, ki me raziskovalno zanima - to je pravo EU. Tako da seje moje spoštovanje do znanja še povečalo in hkrati sem prišla do spoznanja, da moram konstantno nadaljevati s študijem. Doma in v tujini srečujem ljudi, ki ogromno znajo in to je velik izziv zame, vsak tak človek pa mi da veliko zagona.«
Če se zazrete v preteklost, ste natančno vedeli, česa si v življenju želite, kakšni so vaši cilji ali so se ti oblikovali spontano?
Janja Hojnik: »Verjetno bi kje na osnovni šoli težko našli mladostnika, ki bi recimo vedel, da bo čez nekaj let predavatelj in raziskovalec na fakulteti. Tako je bilo tudi z mano. Da obstaja poklic, kakršnega opravljam danes, pred nekaj leti niti vedela nisem. Tudi ko sem že študirala na fakulteti, si nisem predstavljala, kaj profesorji delajo poleg tistih nekaj ur predavanj na teden.
Vse se je odvijalo bolj kot ne spontano. Danes sicer vem, kje so bila glavna križišča v mojem življenju, kdaj sem sprejela osrednje odločitve, vendar pa se takrat tega nisem tako zavedala. Veliko stvari pa je tudi odvisnih od odločitev drugih ljudi, ali te sprejmejo v določeno sredino. Zaradi tega sama nikoli ne rečem, da nisem imela sreče, ampak samo pamet, kot nekateri radi rečejo. Res je, da sem veliko delala, vendar pa sem imela srečo, da sta mi bili dani odločnost in trma ter da so me ob pravih trenutkih podprli pomembni ljudje.«
Ko človek tako zgodaj doseže takšno število uspehov, kakšni so njegovi cilji za prihodnost?
Janja Hojnik: »Pred slabim letom sem nekako zaključila s formalnim študijem in čeprav imam že dobrih pet let delovne dobe, imam občutek, da šele prav pričenjam s svojim poklicem. V tem času sem odkrila veliko stvari, ki jih zaposleni na fakulteti lahko počnejo, in to bi želela še naprej uspešno opravljati. Sedaj z mojim šefom piševa skupno knjigo, za pomlad organizirava mednarodno konferenco, v tem tednu pa me čaka tudi tekmovanje iz pogajanj, ki ga vsako leto organiziram za študente naše fakultete.
Sicer pa želim sedaj več časa posvetiti zasebnemu življenju. Sem že dve leti poročena, tako da sem že prej skrbela za zasebno življenje, vendar pa se nameravava v mesecu aprilu z možem preseliti v novo hišo, za mesec junij pa se je na obisk naj-
avila mala punčka. Tako da so sedaj moje misli osredotočene v opremljanje hiše in pa pričakovanje dojenčka, kar me oboje zelo osrečuje in se že zelo veselim prihodnosti.«
Ob vseh obveznostih, ki jih imate, vam ostane še kaj časa za glasbo? Glasbeno šolo na Ptuju ste namreč obiskovali kar šest let.
Janja Hojnik: »Joj, to pa bolj malo. Od osnovne šole sem se postopoma vse manj posvečala glasbi in potem z vse manj vaje vse težje kaj zaigram. Tako da sedaj v glavnem poslušam zgolj glasbo, ki jo igrajo drugi. Pa tudi za dojenčka je po mojem mnenju bolje tako (se nasmehne).«
S kakšnim pogledom tako mlada doktorica znanosti opazuje današnjo mladino, študente prava? Seje veliko spremenilo v teh nekaj letih, odkar ste sami diplomirali na omenjeni fakulteti?
Janja Hojnik: »Ne zdi se mi, da se je veliko spremenilo ali da so študenti kaj drugačni od mene in mojih prijateljev, ko smo še študirali. Nenazadnje moj študij še ni tako daleč, na magisteriju sem bila še leta 2004. Študenti se trudijo biti čim boljši, opraviti izpite, pri tem pa so nekateri bolj zavzeti, drugi manj in tukaj se ne razlikujejo od moje generacije. Morda je zgolj tekmovalnost med njimi vse bolj intenzivna. Poučujem prve in četrte letnike in prav zanimivo je opazovati, kako študenti v letih študija postanejo zrelejši. Izpiti so zahtevni in to mladega človeka utrdi.«
Kaj menite o »begu možganov«? Sami ste sicer zaenkrat »prebežali« do Maribora, vas bo pot zanesla še kam dlje, tudi izven naših meja?
Janja Hojnik: »Sama nimam kakega idealističnega pogleda na delo v tujini. Ne zdi se mi, da je bistveno bolj cenjeno od dela doma, ne glede na morebiti višje plačilo. Vendar pa se nikakor ne strinjam s tem, da je bolje biti brezposeln in doma, kot zaposlen kje v tujini. Sicer pa menim, daje potrebno gledati ne le na plačilo, ampak na celostno zaposlitev, vsebino dela, odnose s sodelavci. Sama sem pred tremi leti nekaj mesecev delala na univerzi v Londonu in moram reči, da se na fakulteti v Mariboru bolje počutim. V zadnjih letih, odkar sem na fakulteti, sem si tu ustvarila prijateljstva in rada prihajam v službo. Imam srečo, da imam šefa, ki pravi, da dobimo dobro zgolj, če dobro tudi delimo in to tudi v resnici uresničuje. Sedaj med nosečnostjo se mi zdi, da vsi skrbijo zame in zlasti od zaključka doktorata naprej lažje najdem čas za zasebno življenje. To pa znam zelo ceniti, saj moji prijatelji, ki so zaposleni na institucijah EU, delajo od jutra do noči in to se na dolgi rok ne obnese. Vsaj glede na moje predstave srečnega življenja ne, čeprav znam tudi sama trdo in veliko delati. Sicer
pa moje zadovoljstvo s službo na Pravni fakulteti v Mariboru izhaja tudi iz dejstva, da se ne počutim zaprta v svoj kabinet, saj sem vključena v več mednarodnih projektov; vsakodnevno kontaktiram kolege po vsej Evropi in pogosto se tudi srečujemo na seminarjih na različnih lokacijah po Evropi. Na enem projektu delam kot predstavnica Slovenije že od leta 2004 in s člani projekta smo že dobri prijatelji, čeprav so praviloma vsi precej starejši od mene. Takšne vezi pa mnogokrat pridejo prav. Morda se kdaj vendarle odločim za kak »pobeg«. Ampak sedaj je na prvem mestu družina.«
»VSI LAHKO STORIMO MALE ČUDEŽE, ČE SE LE POTRUDIMO«
S tujino že imate izkušnje, leto dni ste namreč študirali v Londonu na Kingston University Law School, prav tako v Budimpešti. Kakšne so razlike v primerjavi s Slovenijo?
Janja Hojnik: »Ja, v Londonu sem študirala na dodiplomskem študiju, v četrtem letniku. To izkušnjo sem bolj kot študijsko jemala z drugih vidikov. Zelo veliko sem se naučila, s tem ko sem sama pri enaindvajsetih živela v tako velikem mestu, kot je London, s tako veliko kultur, kot jih tam srečaš. Sploh naša univerza je bila zelo mednarodna in tam sem spoznala ljudi z vsega sveta. Prav tako sem se naučila, kako funkcionirajo velemesta in od takrat nimam več nobenih težav s potovanji po velikih mestih. Ko imam sedaj konferenco v Berlinu, Bruslju ali Madridu, skoraj ne potrebujem nobenih priprav na odhod, zgolj letalsko karto in ime hotela. Tako daje bilo s tega vidika leto v Londonu zelo pomembno. S študijskega vidika nekoliko manj, čeprav mi še danes zelo koristi, da sem spoznala angleški pravni sistem, saj je pravo EU precej blizu angleškemu sistemu, zlasti če gledamo na pomen sodne prakse.
V Budimpešti pa sem bila lani, na usposabljanju za podiplomske študente. Programa sem se udeležila, ker so predavali, po mojem mnenju, naj večji strokovnjaki na svetu za obravnavano področje - šlo je za primerjave gospodarskega sistema EU in Svetovne trgovinske organizacije. In pri tem me je kot predavateljico predvsem zanimalo, kaj študentom ponujajo najboljši predavatelji na svetu. Ugotovila pa sem, da dejansko zgolj literaturo. Vsak dan smo morali prebrati vsaj sto strani zahtevne literature, da smo potem vsak naslednji dan o snovi diskutirali na štiriumih predavanjih, včasih celo ob desetih zvečer. Tako da sedaj mojim študentom rada poudarim, da jim lahko jaz pokažem zgolj določeno smer razmišljanja, sami pa bodo znali toliko, koliko bodo sami vložili v znanje, toliko, koliko bodo prebrali.«
Se vam zdi, da smo v današnjem času preveč obremenjeni ali morda celo premalo in nas potem rado vrže v rutino?
Janja Hojnik: »Smo prej preveč obremenjeni kot premalo. Predvsem zato, ker težko vzpostavimo distanco do težav, ki nas pestijo, in do nalog, ki so pred nami. Če v taki situaciji ne moremo zares na nek hrib ali na letalo, da bi od zgoraj pogledali na svoje življenje, bi morali to storiti vsaj miselno, se malo oddaljiti od problema, morda tudi časovno. Se vprašati, ali je dolgoročno to res pomembno, vredno energije.«
Imate kakšen nasvet, kakšno modro misel za mlade, ki ne vedo, kaj bi v življenju počeli in se razdajajo nesmislu?
Janja Hojnik: »Joj, s tem vprašanjem pa postavljate name veliko odgovornost (se nasmehne). Morda bi poudarila, da je pomembno biti primarno kritičen do sebe, šele nato do drugih in ne pričakovati velikih čudežev, če sami nismo pripravljeni storiti vsaj malih. Vsi pa lahko storimo male čudeže, če se le potrudimo. Lahko smo prijazni, lahko pridobivamo znanje ... Brez vlaganja truda pa menim, da si ne zaslužimo, da nam je bilo dano življenje. Večina ljudi ima zgolj majhne težave, nanje pa se odzivajo kot na velike in si s tem brez razloga omejujejo uživanje življenja.«
Se radi vračate v rojstno vas ali vam ob vašem natrpanem urniku za to žal primanjkuje časa?
Janja Hojnik: »Hm, zakaj ste pa to pomislili? Saj še zmeraj živim v Dravcih. Med študijem in potem v prvem letu po diplomi, ko sem bila zaposlena na sodišču, sem sicer živela v Mariboru, pa nekaj časa v tujini. Odtlej pa sem spet doma in bom tukaj ostala vsaj do selitve v novo hišo prihodnji mesec, kjer si bova z možem ustvarila nov dom.«
Bi ob koncu najinega pogovora želeli še kaj dodati?
Janja Hojnik: »Ker sem bila že tako zgovorna doslej, bi se vam samo lepo zahvalila, da ste se spomnili name in si vzeli čas za ta pogovor.«
Ob vašem natrpanem vsakdanjiku se vam zahvaljujem, da ste si ukradli čas za pogovor. Za vami je veliko doživetih izkušenj, vloženega truda, polno uspehov. Človek bi rekel, da ste pravzaprav že vse dosegli. Ambiciozni kot ste, verjamem, da je pred vami še veliko odprtega, neraziskanega in neodkritega, v novi vlogi pa predvsem nekaj lepega, edinstvenega in nepojmljivega. Prav v tem slednjem vam želim obilo smeha, joka in neprecenljivih trenutkov, ki naj v spominu ostanejo kot večni. Vse lepo in vso srečo!
Stanka Letonja
In memoriam dr. Janezu Drnovšku (1950-2008)
Odšel je tiho in skromno ... S svojo veličino, modrostjo ter ljudskostjo se je zapisal v brezčasnost. Odšel je velik politik, predvsem pa velik človek s srčno širino in kulturo dialoga. Kot je nekdo rekel, bil je edini politik, ki ni bil politik. In v veliko čast mi je, da sem ga lahko osebno poznal, ko se je leta 2006 odzval mojemu vabilu in obiskal naše podjetja Mlin Korošec v Zabovcih.
Spomnim se, da so ga še kako prav opisovali njegovi najbližji. Bil je pripravljen poslušati in razumeti, bil je hudomušen in poln prijetnih domislic, veliko se je šalil in izžareval pozitivno energijo. Veliko stvari ga je zanimalo in takrat smo ob njem imeli občutek, da je bil pravzaprav čisto preprost človek in prav to je bila njegova veličina — biti in zmeraj ostati najprej človek. Prepričan sem, da bodo odmev njegovih dejanj in misli slišale še prihodnje generacije, njegov odhod pa je pravzaprav nadaljevanje poti z njegovimi idejami o miru, dobroti in sožitju. In na koncu največkrat izrečena misel: »Počivaj v miru, spoštovani predsednik.«
Andrej Kmetec
Andrej Kmetec se je s predsednikom države dr. Janezom Drnovškom srečal v mlinu Korošec, kamor ga je tudi sam povabil.
Janez Drnovšek je bil dolgoletni predsednik vlade v času, ko je Slovenija v obdobju tranzicije prešla iz planskega v tržno gospodarstvo, se pripravljala na vstop v EU in zvezo Nato. Poudarjal je, da je Slovenija »zgodba o uspehu«. Kot predsednik republike pa je opozarjal na socialna in okoljska vprašanja, pozival k pozitivnemu mišljenju in spreminjanju razmer na bolje. S tem namenom je ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj ter se vključil v prizadevanja za rešitev humanitarne krize v sudanski pokrajini Darfur.
Citati iz knjige Janeza Drnovška Zlate misli o življenju in zavedanju
»Ne zapravljajmo več svojega življenja kar tako, v prazno. Dirka za materialnimi užitki nas ne bo pripeljala daleč. Ostali bomo prazni, brez smisla. In vsi užitki tako hitro minejo, ostane pa nam starost in obžalovanje zamujene priložnosti.«
»Ne dovolimo, da se to zgodi tudi nam. Zdaj je še čas, vzemimo se v roke. Zberimo se, poglejmo okoli sebe, zavejmo se sveta okoli sebe povsem na novo, z drugačnimi občutki. Otresimo se njegove sivine in ga napolnimo z barvami višjega zavedanja.«
»Štejejo tudi majh ni koraki. Začn imo pri sebi, nadaljujmo v svojem okolju. Ne na silo, pač pa z občutkom. Vsaka malenkost je pomembna in bo dodala kamenč-
ek v mozaiku splošnega zavedanja. Dala bo tudi smisel našemu življenju.«
»Sveta, v katerem živimo, ne bo zlahka mogoče spremeniti in izboljšati. Vendar je vredno poskusiti. Le z dvigom zavedanja bo možno odpravljati vsa nakopičena neskladja tega sveta. Več ko nas bo, več bomo naredili. In ko bo dosežena kritična masa ljudi z zavedanjem, bomo začeli resnično odpravljati revščino, vojne in uničevanje narave.«
»Svet se vrti z dobičkom. Posameznik pa v tej igri sodeluje kot potrošnik in nič več. Svoje zavedanje je zožil na gledanje televizijskih nadaljevank in nogometnih tekem. Vmes poje kakšno klobaso in spije pivo. In tako dan za dnem, dokler ga življenje nenadoma zares ne udari. Toda on ne bo pripravljen . Iz tira ga bo
vrgla že blaga sapica, kaj šele kakšna resna preizkušnja.«
»Delajmo na sebi. Ne moremo prevzga-jati drugih, če ne prevzgojimo najprej sebe. Ne moremo urejati in izboljševati sveta, če nismo najprej uredili in izboljšali sebe, če se nismo dvignili na ustrezno raven zavedanja in energije.«
»Zdaj gremo lahko mirno naprej in se ne oziramo. Ni se treba žalostiti, ni treba obžalovati. Kar se je zgodilo, se je moralo zgoditi. Bodimo zdaj mirni in pozitivni do vsega. Ne obžalujmo ničesar in ne obtožujmo nikogar. Vemo, da na današnji ravni zavedanja starih napak ne bi storili.«
V Vidmu občinska proslava ob kulturnem prazniku
Ob slovenskem kulturnem prazniku so člani KD Videm na predvečer praznika pripravili proslavo, na kateri so nastopili pevski zbor, ljudski pevci Vinogradniki, ljudski pevci Jurovski fantje in člani re-citacijske skupine, ki so pripravili recital Ljubstava v spomin na lani preminulega pesnika, pisatelja, publicista in častnega občana občine Videm, Franceta Forstneriča.
Program sta s Prešernovo pesmijo O železni cesti popestrila tudi Alen Krajnc in Eva Milošič, učenca osnovne šole Videm. Prireditve se je udeležil župan Friderik Bračič, ki je v svojem nagovoru povedal: »Slovenci smo si 8. februar izbrali za svoj kulturni praznik. Praznik, ki nam vsako leto obudi v mislih in dejanjih, kako obraniti slovenstvo in kulturo slovenskega naroda, kako kulturne dobrine približati človeku vseh starosti, kako s kulturo narediti ljudi bolj dobre, prijazne, človeške.«
O odnosu države do kulture pa je poudaril: »Jasno je, da ima država dolg do naših umetnikov, do naše kulture, v moralnem in materialnem smislu. Čas je, da v bodoče bolj prisluhnemo potrebam tistih, ki se vsak dan trudijo in si prizadevajo, da Slovenci smo, da nas v svetu vedno bolj poznajo in spoštujejo.«
Kulturnim ustvarjalcem v občini Videm pa je namenil pohvalne besede: »V naši občini deluje enajst kulturnih društev, ki se skupaj z učitelji in učenci v šolah trudijo ohranjati našo kulturo, saj se le na tak način ohranjajo korenine slovenskega naroda. Na vsaki prireditve v občini je viden del naše ustvarjalnosti. Bistrite nam duha in pričarate lepe in bogate vrednote, ki nam s kulturo bogatijo naš vsakdan.«
Tudi Jože Šmigoc, predsednik KD Videm, je v svojem nagovoru poudaril, da mora kultura postati del vsakdanjega življenja, kar zaenkrat še ni. V šoli otroke učimo obnašanja, starejši pa kulturne kretnje radi pozabimo, zlasti na preproste besede, kot so prosim, hvala, oprostite.
Šmigoc meni, da se umetnik rodi, človek pa kulturen postane, zato se moramo zamisliti in vnesti več kulture v svoja življenja.
Z Matejo Kuharič, predstavnico J SKD Ptuj sta ob koncu proslave podelila Gallusove značke za delovanje na glasbenem področju v ljubiteljski kulturi.
Bronasti znački sta prejela Jože Milošič mlajši in Branko Merc, srebrni znački Albin Milošič in Stanko Črnila, najžlahtnejše, zlate Gallusove značke za več kot 25 let glasbenega udejstvovanja pa so prejeli Anica Gabrovec, Marija Gaiser in Jože Milošič starejši. Čestitamo!
Prejemniki Gallusovih značk na občinski proslavi ob kulturnem prazniku
Gasilska slika udeležencev tradicionalnega pohoda po Srakačevi poti
TRADICIONALNI POHOD PO SRAKAČEVI POTI IN ODPRTJE RAZSTAVE LJUBICE RUS
Na oblačni in vetrovni osmi februar se je pred prostori KD Videm zbralo lepo število pohodnikov, ki so sklenili družno preživeti praznični dan. Po uvodnem pozdravu Marije Čemila smo krenili na pot. V Pobrežju nam je ob Forstneriče vi domačiji nekaj spominov razkril Francetov brat Vitko, njuna sestra Zinka pa je že stalna pohodnica po Srakačevi poti.
Sredi Šturmovca nas je obsijalo sonce in
pospremilo do Petrove domačije, kjer je Andrej Rožman povedal, da upa, da bo krajanom uspelo domačijo čimprej obnoviti. Ogledali smo si že obnovljeno klet, deležni pa smo bili tudi prijazne pogostitve. Na poti proti Vidmu smo prečkah še most ljubezni, ki ga je najlepše obiskati spomladi in poleti na večer.
Prijetno utrujeni smo pot zaključili v Drvarnici, kjer je sledilo še odprtje likovne razstave ljubiteljske slikarke Ljubice Rus iz Tržca, rojene v Beogradu. Od leta 1972 je živela v Dubrovniku, od 1996 pa v Nemčiji.
V Slovenijo je prišla leta 2000, dve leti pa tu tudi stalno prebiva. Interes za slikanje je pokazala že zgodaj in seje v tej smeri veliko izobraževala. Sodelovala je na več skupnih in samostojnih razstavah. Največje ustvar-
jala olja na platnu, akvarele in bakroreze. Tokrat se je predstavila s pokrajinami in tihožitji. Prijeten pogovor so popestrili še pevci pevskega zbora društva upokojencev Videm, nekaj besed pa so obiskovalcem v
nabito polni Drvarnici namenili še župan Friderik Bračič, poslanec Branko Marinič in predsednik Društva upokojencev Franc Koderman.
Prepevanje pohodnikov pred Petrovo domačijo v Šturmovcih	Pogovor z Ljubico Rus, v ozadju pevski zbor DL) Videm
Pomladanske aktivnosti v Šturmovcih
Čeprav je letos pustno rajanje trajalo le tri dni, smo se Sturmovčani odločili narediti nekaj tradicionalnih okraskov, ki so krasili našo vas v času teh norih dni. Kar nekaj večerov smo se zbirali v prijetno urejenem prostoru na "Petrovi" domačiji, in pridno izdelovali rože iz krep papirja, diihe, girlande ... Duhi, ki smo jih izdelali, so krasili tudi glavno cesto skozi Videm v času tradicionalne pustne povorke.
Pustno rajanje pa je hitro minilo, zato smo dobili nove ideje za koristno in družabno preživljanje prostega časa. Ob tem se nam je ponudila tudi priložnost, da se naučimo nečesa novega. Tokrat smo se dekleta odločila, da se naučimo kvačkati, in smo to povezale s približaj očo se veliko nočjo. Pletenje in kvačkanje sta hobija, ki se ju lahko loti kdor koli, imata pa to pozitino lastnost, da nas zelo sprostita po napornem delovnem dnevu. Vse, kar smo potrebovale, je bilo nekaj prejice in "kvačka" in seveda veliko volje, saj je to delo dokaj zahtveno, če ga želimo opraviti tako dobro, kot so se v tem znašla naša dekleta, ki so pri učenju bila res zelo vztrajna, rezultat dela pa so lepo okrašeni
pirhi.
V načrtu imamo izdelavo presmeca. Ce nam bo uspel velikan, še nismo načrtovali. Za začetek bo dovolj, da si vsak posameznik naredi za nedeljski obred svoj presmec. Vse aktivnosti v vasi nekako
načtrujemo z bližajočimi se prazniki, zato se vsakega praznika še posebej veselimo. Ne smemo pozabiti tudi na to, da bomo pred velikonočnimi prazniki izvedli čistilno akcijo.
Laura Rožman
V KS Videm pri Ptuju z mnogimi načrti
Andrej Rožman, predsednik KS Videm pri Ptuju, je ob vsakem trenutku pripravljen povedati, da ima krajevna skupnost, ki jo vodi, veliko načrtov in zanimivih idej. Mnoge od teh lahko uresničijo le ob pomoči občine Videm, tako tudi modernizacijo osrednje ceste skozi Šturmovce do jezu, za katero je dokumentacija že pripravljena, občina pa s projektom kandidira za dodatna sredstva iz države.
Med letošnjimi prioritetnimi nalogami bo tudi izgradnja pločnika od pokopališča do kapele v Vidmu, v pripravi je tudi teren za nadaljnjo ureditev pločnika v Dravinjskem Vrhu preko mostu Dravinje, letos načrtujejo še asfaltiranje štirih krajših odsekov cest v haloškem predelu KS, tudi v Ljubstavi, v ospredju pa bo tudi ureditev malega nogometnega igrišča z umetno travo, je povedal Rožman. Ob tem pa dodal, da ne gre zanemariti še vseh ostalih nalog, ki jih KS pelje skupaj z vodstvom videmske občine, pa nenazadnje bogatega kulturnega življenja in nasploh dobrega ter uspešnega delovanja mnogih društev v KS. Prav vsi si po besedah Rožmana zaslužijo veliko pohval za prostovoljno delo, KS pa jim lahko pomaga le po svojih najboljših močeh.
KS Videm pri Ptuju pa želi vsem občankam in občanom blagoslovljene, vesele in prijetne velikottočne praznike.
TM

Videmski športniki bodo bogatejši za igrišče z umetno travo.
Cesto Videm-Šturmovci do jezu naj bi še letos širili in ji dodali kolesarsko pot s pešpotjo. Foto: TM
Vincekova rez pri Gregorečevih v Majskem Vrhu
Sončno vreme je spremljalo letošnji pričetek rezi vinske trte ob Vinceko-vem, ki ga je Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze pripravilo v vinogradu Stanka in Silve Gregorec v Majskem Vrhu. Na prijetnem nedeljskem druženju se je zbralo preko 150 vinogradnikov, ljubiteljev vinske trte in drugih gostov, med njimi tudi videmski župan Friderik Bračič, podlehniški župan Marko Maučič in poslanec Branko Marinič.
Župan Bračič je ob tej priložnosti zbrane nagovoril z nekaj zanimivostmi iz videmske občine, še posebej iz Haloz, ob tem pa poudaril, da smo lahko ponosni na vse razvejane vinogradniške površine in na številne zgodbe o vinski trti in žlahtni kapljici. Bračič je pozval, da ohranimo ta ponos do naših Haloz, da ne smemo dopustiti, da bi nam te površine kdaj zarasle, zato so po njegovem mnenju še tako pomembna in potrebna strokovna druženja, kot je tudi rez trte ob Vince-
kovem.
Prikaz strokovne rezi trte je bil letos v rokah strokovnjaka KGZ Maribor Romana Stabuca, za simbolični blagoslov je poskrbel pater Slavko Stermšek iz fare sv. Vida. Ob pesmi, pristni pogostitvi pa je bil zaključek druženja v stari Gregorečevi kleti z letnico 1678, v kateri hranijo tudi steklenice lani nagrajenega vina na ptujskem vinskem ocenjevanju.
Sicer pa Roman Stabuc tudi na letošnji rezi ni pokazal veliko novosti, le pono-
vil je nekaj starih pravil in vinogradnike opozoril, da se celotna vinska zgodba in letina prične prav z rezjo. Osnova vsega je strokovnost, kakor kdo to vzame, je dejal Stabuc, pomembno pa je, da je delo strokovno opravljeno, saj se to pozneje še kako pozna pri pridelku in kvaliteti grozdja. Vinogradnike je spomnil, da je s trto treba znati delati, da moraš v vinogradu preprosto uživati in prav vse delati z veseljem, kar se ti pozneje povrne, je dejal Stabuc, ki je med samo rezjo v šali še povedal, da je trto pač treba pomlajati in jo prav vsak dan božati kot žensko. In ob tem so se vinogradniki le sladko nasmejali in verjetno pomislili, da to še kako drži.
						
						
			BB? - jj			...
			I™ >Jw|gi	IIr		
TM Na letošnji Vincekovi rezi v Majskem Vrhu se je zbralo preko 150 vinogradnikov.
Tudi gospodar in uspešen vinogradnik Stanko Gregorec je z vese-	Zakaj so domače suhe klobase obesili na trto, nismo uspeli izve-
Ijem pogledal, kako je treba strokovno opraviti rez.	Foto: TM	deti, le slišalo se je, da so jih nekaj razdelili gostom in strokovnja-
kom.
Praznovanje sv. Vincenca pri Bračkovih v Belavšku
Obhajanje sv. Vinceka, ki goduje 22. januarja, postaja že tradicionalno pri Bračkovih v Belavšku. Tudi letos sta gospodar Mišo in Frančka povabila prijatelje, sosede, znance in se pripravila za prvo delo v vinogradu - Vincek, prvi rezač!
Med prisotnimi je bil tudi župan Friderik Bračič z ženo. Vsi prisotni so opravili obred v gorici, nato pa se prepustili lepemu vremenu in dobremu vzdušju. Pripravljenih je bilo veliko dobrot, ki so jim sledile slastne haloške pogače in potica. Vsi zbrani so pot nadaljevali v Brankovo gorico, kjer je bil ponovno opravljen obred. Kot že nekaj let prej, so tudi
tokrat odprli delo v goricah in obrezali nekaj trsov in trsek prebudili iz spanja. Narezali so šibe — rozge, ki jih bodo uporabili pri izdelovanju presmecev, hkrati pa bodo lahko po brstih ugotavljali, kakšna bo letina. Druščina se je ta dan veselila pozno v popoldan.
NZ
Mišo je ponudil gostom domače dobrote.
Tudi Vinko je narezal trse za presmec.
Obred so opravili v gorici.	Foto: NZ
V Skorišnjaku skrbijo za kvaliteto vin
V Društvu za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka se zavedajo, da ima danes na trgu prednost kvaliteta pred kvantiteto. Že na lanskem martinovanju so ugotovili, da se obeta resnično dober letnik vin. Ker pa ne želijo ničesar prepustiti naključju, so v mesecu januarju organizirali pokušino vin letnika 2007, analizo vin ter delavnico, ki jo je vodil
Miran Reberc iz Kmetijsko svetovalne službe Ptuj.
V vsakem vzorcu (nabralo se jih je kar 30) so izmerili pomembne parametre, in sicer sladkor, kislino in alkohol. Skupaj z inženirjem agronomije so pokušali vina okoliških vinogradov in ugotavljali morebitne napake v vinu. Gospod Reberc je ob pokušanju vin strokovno svetoval
vinogradnikom pri nezaželenih lastnostih vina, ki so najpogosteje posledica napak pri kletarjenju (neprimerna barva vina, vonj, okus, itd.)
Ob strokovni podpori so se tako v Skorišnjaku vinogradniki seznanili z dobrimi in slabimi lastnostmi njihovega vina. Tako bodo lahko do ocenjevanja vin odpravili še nekatere pomanjkljivosti, da bo njihovo vino doseglo višje ocene.
Melita Turk
Dogodki v marcu
15. marca ob 18. uri je bil na sedežu društva Kocil občni zbor, 24. marca pa bo tradicionalni velikonočni pohod - začetek zbiranja je pred sedežem društva v Skorišnjaku ob 8.30 uri.
Princ na belem konju
S hrbtom obrnjena sem proti nebu, obdanim vsem s sivino, ki stika se z rjo posvetlelo zelenino.
Zrem v sobo, ki navdaja me z milino, upanjem in strahom. Naslanjam prav tako se na ograjo, upam, mislim in premlevam, kar premlevali tisoči, milijoni ...
so pred in bodo še za mano; ko nenadoma, sprva mislim, da le v mislih, ki prepuste so s črnino, slišim glas, rezget.
Ni mogoče! Obrnem se! Pogledam zemljo in nebo, ki skoraj se v objem spojita; vmes, med njima, zagledam jezdeca na belem konju. Meglen je moj pogled, zato z očmi ne gledam; zgolj z ušesi, dušo, srcem vidim tako kot drugi ne in vem, da je princ na belem konju.
MZ
Pokači ED Tržeč posneli kratki predstavitveni film
Pokači s haloških vrtov so snemali s Tinčkom Ivanušem.
V	dneh pred uradnim pričetkom pusta je bil to velik dogodek na Djočanovi kmetiji v Tržen. Idejo za snemanje kratkega filma o pokačih in z njimi povezanim ljudskim izročilom je prišla iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, uresničil jo je Ptujčan Tinček Ivanuša, priznani snemalec in dobitnik kar nekaj odmevnih filmskih nagrad po svetu.
V	etnografskem društvu Tržeč so bili nad idejo navdušeni in so takoj stopili v akcijo, je povedal predsednik ED mag. Ivan Božičko, hkrati pa so s tem pridobili nove izkušnje. Snemanje kratkega filmskega zapisa je steklo le nekaj dni pred uradnim
Veselo so zaigrali tudi v Djočanovi hiši.
Foto: TM
pričetkom norčavega pusta, ko je bilo tudi vreme naklonjeno vsemu dogajanju in »igralci« več kot dobro razpoloženi. Za kraj snemanja so Trževčani izbrali svojo lepo obnovljeno Djočanovo kmetijo ob Dravinji. Tam so pokači in muzikantje prikazali le delček še ohranjene kulturne
in tudi etnografske dediščine, ki bo tako ostala za zmeraj zapisana kot izvirna ljudska umetnost tega dela Slovenije. Kmalu naj bi te posnetke v multivizijski obliki občudovali tudi na ptujskem gradu.
TM
ED Tržeč z Djočanovo kmetijo pred novimi nalogami
Na občnem zboru 16. februarja so se člani Etnografskega društva Tržeč odločili, da bo društvo tudi v prihodnjih letih vodil mag. Ivan Božičko s svojo ekipo, poleg tega pa so potrdili še program dela za leto 2008 in predstavili nekaj zanimivih prireditev od januarja do decembra. V okviru društva bodo še naprej skrbeli za dobro promocijo vseh skupin; od pokačev, ljudskih godcev, do turistično-etnološkega odseka, ki pa naj bi zaživel že kmalu.
Skrb za ohranjanje kulturne dediščine bo še naprej osrednja naloga mladega društva, priprava projektne dokumentacije za konzerviranje in restavriranje Djočanove kmetije v II. fazi (gospodarski del) pa eden od vidnejših projektov v letu 2008, je povedal Božičko. Še letos naj bi pripravili okroglo mizo o etnološko-etno-grafskih značilnostih vasi med Dravinjo in Polskavo, srečo in znanje pa bodo s
Djočanovo kmetija je ponos društva, kraja in ljudi, ki znajo še kako ceniti kulturno dediščino.	Foto: TM
projekti stavili tudi na kandidaturah za sredstva, ki pospešujejo skrb za kulturno dediščino.
Potem ko je čas pusta že mimo, pa se člani ED Tržeč že pripravljajo na nove naloge v spomladanskih mesecih. S pre-smecem so sodelovali na cvetni nedelji v Vidmu, udeležili so se čistilne akcije, zraven bodo tudi na Vidovi nedelji, v juniju pripravljajo posebno etnografsko razsta-
vo, v avgustu, ob prazniku KS Tržeč, srečanje z vaščani, organizirali bodo pohod po Halozah, ličkanje koruze, sodelovali pa bodo tudi na Martinovanju v Vidmu in še kje.
www.etnotrzec.org inf o @etnotrzec. org
TM
Desno: Mag. Ivan Božička bo še naprej vodil ED Tržeč. Na občnem zboru v družbi dir. občinske uprave mag. Darinke Ratajc, tudi članice društva.
Veselo in norčavo na 13. videmskem fašenku
Tudi letos je Videm zaživel na pustni ponedeljek s tradicionalno pustno povorko, ki jo je organizirala občina Videm in je pritegnila veliko število obiskovalcev od blizu in daleč. Videmski fašenk je z velikim veseljem odprl župan Friderik Bračič, ki je bil navdušen tudi nad izvirnostjo nekaterih mask in nad dobrim obiskom, oceno letošnjega fašenka pa je bila na koncu tako v rokah pustne komisija, ki je najbolj domiselne skupine tudi nagradila.
Prvo nagrado je po pričakovanju dobila skupina palčkov s Sneguljčico iz KS Soviče-Dravci, drugo in tretje mesto sta si razdelili pustni skupini iz Pobrežja in Cirkulan, ki sta prikazali aktualno temo protikadilski zakon. Četrto nagrado je prejela skupina Koline KS Tržeč, »Murki« iz Kidričevega so bili peti, maškare iz Ivanca pa so prejele zadnjo - peto nagrado. Veliko pohvale si zaslužijo tudi male maškare iz OS Videm, pa mnoge etnografske skupine, skupine korantov in maškare iz Ivanca na Hrvaškem, pa še mnogi drugi, ki so se zares potrudili v letos zelo kratkem pustnem času.
NAGRADE ZA MASKE
Letos so nagrade za maske prispevali Nova KBM, podružnica Ptuj, skupina KZ Ptuj s hčerinskimi firmami: KZ Ptuj z. o. o., Štajersko sadje in zelenjava d. d., Oljarna Fram d. d. in Zadružna oskrba d. d., KS Videm pri Ptuju, Papirnica in galanterija Papirus Elvira Ratajc, Sveča d. o. o., Občina Videm.
TM
Fašenk v Pobrežju
Norčavi pustni dnevi so za nami. Letos je v Pobrežju že drugič zaporedoma potekal »fašenk po pobreško«. Organizatorja fašenka sta bila Krajevna skupnost Pobrežje in društva iz Pobrežja. Tokratna povorka se je pričela v spodnjem delu Pobrežja, t. i. »Borštu«, kjer so vaščani nasto-
pajoče prijetno presenetili z raznimi pustnimi dobrotami.
Izredna postrežba je marsikomu upočasnila korak, a vendar je bilo pred maskami še veliko hiš, ki so čakale na ogled pustne povorke. Vaščani so se resnično potrudili in dokazali, da pustno rajanje v vasi še zlepa ne bo izumrlo. Ogledali so si lahko
Zaključek pobreškega fašenka v vaškem domu Foto: D. Svenšek
Zbrani vaščani v »Borštu« na pustni torek
šest, sedem skupin iz domače vasi, ki so predstavljale tradicionalne pustne šege, kot tudi aktualno politično tematiko. Pustno rajanje se je zaključilo v vaškem domu Pobrežje, kjer so se tako nastopajoči v povorki kot tudi gledalci zabavali do poznih ur. Za zabavo so poskrbele ženske iz Društva žensk Pobrežje, prijetne ritme za ples
pa so prispevali člani ansambla Bič Boys. Da je »2. fašenk po pobreško« znova uspel, je potrdila številna udeležba vaščanov. Tako imajo tudi tisti, ki na pustni torek delajo, občutek, da pust na vasi še živi in ne bo izumrl, dokler bosta pri ljudeh prisotna dobra volja in malce norčavosti.
Stanka Letonja
Lancovski koranti na največjem festivalu mask v Evropi
V Bolgariji, v mestu Pernik, ki leži slabih trideset kilometrov zahodno od Sofije, je konec januarja potekal mednarodni pustni festival, imenovan Surva. Manjkali niso niti naši koranti iz Lancove vasi, ki so bili prava paša za oči. Poleg številčnih domačih mask, skupno je bilo osemindevetdeset skupin, kuker-jev in survaskarjev, so nastopile tudi tuje skupine iz Indije, Makedonije, Severne Irske, Gruzije, Sardinije, Črne gore, Srbije, Indije m lurcije.
Surva je največji mednarodni festival pristnih folklornih tradicij in maškarad, ne samo v Bolgariji in na celotnem Balkanskem polotoku, temveč je z vstopom v Evropsko skupnost postal tudi največji v Evropi. Začetki festivala segajo že v leto 1966. Dogodek je leta 1985 postal mednarodni, Pernik pa se je leta 1995 pridružil mednarodni zvezi karnevalskih
Velike, s perjem bogato izdelane naglavne maske survaskarjev iz okolice Pernika dosegajo višino tudi do več metrov visoko. Slovani so bili nekoč lovci. S pernatimi naglavnimi maskami so izražali spoštovanje do pernatih živali ter slavili novo sezono lova.
mest, (Federation European Carneval Cities, FECC). Festival se odvija vsaki dve leti v mesecu januarju. Na letošnjem, že 17. po vrsti, je nastopilo 5.400 nastopajočih, od tega 12 tujih ter 86 domačih skupin. Akreditiranih je bilo preko 300 novinarjev in fotografov iz celotne Evrope. Našteli so 50.000 obiskovalcev. »Gostovali smo že po celi Evropi. Mednarodni pustni festival Surva, ki poteka v Perniku, je resnično nekaj posebnega. Eden izmed najboljših, z največjo paleto domačih in mednarodnih skupin. Domačini so gostoljubni, nasmejani. Organizatorji si zaslužijo čisto desetko,« je po vrnitvi domov povedal vodja sekcije korantov folklornega društva Lancova vas, Danilo Turk.
Anelija Flavova, vodja protokola, pa je na slovesnem zaključku festivala naznanila v imenu organizatorjev, da si želijo, da bi nastopi korantov postali tradicionalni. »Vaša skupina korantov je zelo atraktivna in sovpada v naš koncept starih pustnih šeg in običajev,« je še dodala Flavova.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Turistično društvo Korant iz Pobrežja na obisku v Bovcu
16. in 17. marca so člani TD Korant iz Pobrežja, pobreški pokači, Veseli Jožeki ter povabljeni gostje obiskali Bovec. Da je pot potekala brezskrbno, sta za prevoz poskrbela OO SDS Videm in TD Korant iz Pobrežja. Pobudnika srečanja sta bila poslanec Branko Marinič in župan Bovca ter njegov poslanski kolega Danijel Krivec. Se en dokaz, da so prijateljske vezi trdne, tudi ko sodelavci ne sedijo v poslanskih klopeh.
In kako se je vse skupaj pravzaprav začelo? Leta 2000 je Branko Marinič službeno obiskal Kanin, v Bovcu pa so ga gostili v oddaji Dobro jutro, Slovenija. Zima je Bovčanom nasula ogromno snega in ker so bili nanj že skoraj malce jezni, jim je g. Marinič ponudil pomoč kurentov, za katere vemo, da odganjajo zimo. Leta 2002 je prišlo do realizacije, ko so pobreški
koranti na Kaninu odganjali zimo. Tisto leto pa sta se spoznala tudi g. Marinič in g. Danijel Krivec, in sicer pri pripravah na kandidaturo za županske volitve, leta 2004 pa sta bila oba izvoljena za poslanca DZ RS in tako se je njuna prijateljska vez še okrepila. Okrepilo pa se je tudi prijateljstvo med občinama Videm in Bovec. Pravzaprav gre že za tradicionalna srečanja na športnem področju (športniki iz Leskovca - športniki iz Žage v Bovcu) in na kulturnem področju (TD Koranti iz Pobrežja - Folklorno društvo BC iz Bovca).
Letos je prijateljsko srečanje potekalo že petič zaporedoma. Bovčani v naši občini okušajo čare martinovanja, koranti pa vrnejo obisk ob pustnem dogajanju. Zbrana družba je najprej obiskala Kanin, pot pa nadaljevala v Bovec, kjer je pote-
kala predstavitev skupin in družabno srečanje z domačini. V videmski pokrajini Sedegliano, ki je pobratena občina z občino Bovec, so si ogledali tradicionalni pustni karneval. Gre za enega naj večjih karnevalov v Italiji, ki pa je značilen po tem, da se odvija štirinajst dni po pustu. Goste je sprejelo tudi občinsko vodstvo v Bovcu, med sabo pa so si izmenjali simbolična darila.
Torej je res, da se Štajerci radi družimo s Primorci, saj se oboji radi veselimo, kaj dobrega pojemo in popijemo, predvsem pa cenimo odkritosrčnost in sproščenost. Med Videmčani in Bovčani so se tako stkale prijateljske vezi in oboji prav nestrpno čakajo na čas, ko se spet srečajo.
Stanka Letonja
Pobrežani in koranti na Kaninu Foto: Stanko Simonič in Bovčani Pobudnika srečanja sta poslanska kolega Branko Marinič in
Danijel Krivec.
Orači iz Leskovca
Letošnji pust je bil kratek, a za orače iz Leskovca še kako uspešen in naporen, za kar se imamo zahvaliti predvsem našemu vodji Mirku Fegušu in njegovi ženi Mariji, ki nad nami nikoli ne obupata, hkrati pa vedno poskrbita za hrano, pijačo in dobro voljo. Začelo se je še preden je bilo sploh »dovoljeno«. Eden naj starejših članov, Franc Feguš, je bil tik pred pustom — verjeli ali ne — star 50 let, in bil bi greh, če abrahama na njegovem praznovanju ne bi pozdravili tudi kurenti iz naše skupine.
Že naslednji dan je morala skupina nastopiti v povorki v sosednji državi Hrvaški,
v Ivancu. Ker je bilo veliko »utrujenih« od praznovanja, je morala tja odpotovati rezervna ekipa oračev iz Leskovca, ki pa je naše barve uspešno zastopala in sosede navdušila s svojim nastopom.
Sobota je bila rezervirana za potovanje v Kranj in okolico, kamor smo bili povabljeni na tradicionalno pustno rajanje, pustno povorko šestih občin. Ne glede na to, da nas je ves dan spremljalo slabo deževno vreme, smo bili na Gorenjskem deležni pozornosti množice ljudi po ulicah, trgih in vaseh. Prevozili oziroma prehodili smo več kot 60 kilometrov poti po šestih občinah, kar je naporno že samo
po sebi, kaj šele s celotno pustno opravo in ob nenehnem dežju. Ce pa imaš v skupini še nekaj nekoliko starejših, ki so že abrahamovci, potem pa je to še toliko težje. Odločili smo se, da bomo v naslednjih letih na daljše, tako naporne pustne poti, raje odhajali samo mlajši, ki tovrstne napore še lahko prenašamo.
Komaj smo čakali polnoči iz predpustne sobote na nedeljo, ko so se v Leskovcu tudi uradno prvič zaslišali težki zvonci kurentov in rezki poki bičev pokačev iz naše skupine. Skok v fašenk so popestrili še člani podobne skupine iz Podlehnika. Že nekaj let pa smo udeleženci tudi
nedeljske povorke na Ptuju in tako je bilo tudi letos.
Pustni ponedeljek se je za skupino oračev začel v Leskovcu s sprehodom skozi vas in nastopom pred gasilskim domom, nadaljeval pa na pustovanju v Vidmu, kjer nobeno leto ne manjkamo. Torek je dan, ki ga orači iz Leskovca posvetimo obisku svojih krajanov po domovih, od hiše do hiše. Tako kot vsako leto, smo
želeli tudi letos obiskati čim več krajanov in jim zaželeti sreče in dobre letine, toda dan je bil tudi tokrat prekratek za vse. Sledil je zaključek s tradicionalnim pokopom pusta, ko smo za letos dokončno sneli maske.
Bilo je kratko, a vseeno zelo naporno. Skupina oračev iz Leskovca se iz leta v leto povečuje in čeprav je že kar nekaj članov srečalo abrahama, mnogi pa so tik
pred tem, se za orače iz Leskovca ni bati, saj se skupini vsako leto pridruži nekaj mladih, ki bodo nadaljevali s tradicijo. Orači iz Leskovca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas v pustnem času spremljali, nas lepo sprejeli ali na kakršen koli način prispevali svoj delež k uspešni predstavitvi naše skupine.
V. M.
Leskovški orači
Foto: VM
Leskovški MeCPZ lani na treh gostovanjih
Tudi lansko leto je bilo za mešani cerkveno-prosvetni zbor Leskovec zelo delovno. Zbor vzdržuje pevsko znanje pod taktirko zborovodja Srečka Zavca, ki je že štiri desedetja zapisan glasbi in vdan domačemu kraju. Vztrajnost in združene moči zborovodja in pevcev, ki verjamejo, da z vlaganjem lastnega dela in prostega časa lahko vzpostavijo in obdržijo pevski zbor, ki se bo po kvaliteti lahko primerjal z ostalimi pevskimi zbori širom Slovenije.
Tako smo na povabilo in v sodelovanju moškega pevskega zbora iz Kop pri Slovenj Gradcu lani spomladi prepevali na koncertu na Kopah v cerkvi sv. Jurija. Božični koncert pa smo ponovili kar trikrat, in sicer doma ter na dveh gostovanjih v Petrovčah v Savinjski dolini in Cankovi v Prekmurju. Občinstvo je z navdušenjem prisluhnilo našemu petju in z bučnim aplavzom nagradilo naše delo. Ne samo naši dedje in pradedje, tudi danes Slovenija rada poje. Tudi danes smo sposobni peti o lepih in preprostih stvareh. Tudi danes so tisoči in tisoči sposobni stopiti v krog, se prilagoditi zbo-
rovski disciplini in iz številnih grl izvabiti pesem o tistih preprostih stvareh, zaradi katerih se splača živeti.
Zato vsi tisti, ki razmišljate in se nam morda ne upate pridružiti, naj vam naša pesem pripomore, da bomo znali tako v naravi kot tudi v ljudeh, ki nas obdajajo, odkrivati naj lepše stvari. Naj ljubezen do pesmi dokončno preglasi razdiralne pre-
pire in naj nas še naprej s svojo notranjo močjo združuje.
Gostovanja je omogočilo KD Leskovec s pomočjo sponzorjev: podjetja MERILO d.
o.	o., Trgovine Leska Anica in Jože Zavec s.
p.	in Občine Videm, za kar se jim naj lepše zahvaljujemo.
Slavica Vidovič
Leskovški pevci veliko nastopajo in se družijo, fotografija pa je nastala na enem od lanskih srečanj.	Foto: Vidovič
Mlada glasbenica Julija Furek
Julija je nadarjena glasbenica, doma iz Dravinjskega Vrha. Glasbeno pot je pričela v tretjem razredu osnovne šole, ko se je vpisala v nižjo stopnjo na Glasbeni šoli Karol Pahor na Ptuju, kjer je pričela z igranjem flavte.
Po končani osnovni šoli se je vpisala v Gimnazijo na Ptuju, hkrati pa se je vpisala še k tolkalom na ptujski glasbeni šoli. V tretjem razredu nižje glasbene šole se je udeležila regijskega tekmovanja v Mariboru, kjer je dosegla zlato priznanje. Se isto leto je na državnem tekmovanju v Ljubljani dosegla bronasto priznanje. V četrtem letniku se je prepisala na I. gimnazijo Celje in vzporedno v prvi letnik tamkajšnje srednje glasbene šole. Vpisala je tolkala pri prof. Damirju Korošcu. Septembra 2007 je uspešno opravila sprejemni izpit na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu - Uni-versitat fiir Musik und darstellende Kunst Graz. Vpisala je tolkala, orkestrsko smer pri prof. Ulrike Stadler. Študij traja štiri leta in omogoča odprto pot v vse profesionalne orkestre po Evropi in svetu. V okviru šolanja tudi poje v 160-članskem
pevskem zboru. Tu so zbrani študentje univerze, ki pa prihajajo iz celega sveta, tudi s Kitajske, Irana, Španije, Grčije ... Med tednom živi v Gradcu, ob vikendih pa veliko časa nameni sodelovanju v domačih orkestrih. Že več let je aktivna članica Pihalnega orkestra Ptuj, Godbe na pihala Podlehnik, Mladinskega pihal-
Julija med vadbo marimbe
nega orkestra GŠ v Celju in Tolkalne komorne skupine GŠ Celje. Ob tem je vredno poudariti dobrodošlo dejstvo, da mlada glasbenica na tujem pridobljeno znanje pokaže tudi doma, v okviru lokalnih glasbenih skupin.
Andreja Zemljak
Foto: A. Zemljak
Lancovski folkloristi z novo zgoščenko
Zaključek minulega leta je bil v FD	slavnostnem večeru, na katerem sta	Rado Škrjanec, ki je v svoji založbi Vejica
Lancova vas prav zanimiv, saj so ga	bila pristna tudi župan Friderik Bračič	poskrbel tudi za vse glasbene posnetke,
pevke, pevci in muzikantje polepšali s	in poslanec Branko Marinič, so zapeli	za zanimiv in še posebej všečni končni
pesmijo, ob tej priložnosti pa predsta-	v družbi številnih pevcev in nazdravili	izdelek pa so poskrbeli v oblikovalskem
vili zaključek zanimivega dela - novo prihajajočemu novemu letu.	studiu S.kolibri.
zgoščenko Sem fantič mlad, vesel. V Skozi kulturni večer je zbrane popeljal	TM
Zaigrali so tudi muzikantje FD Lancova vas.
Foto: TM
Lancovski pevci in pevke so v svojo družbo povabili še prijatelje pevce iz okoliških društev.
Videmski gledališčniki navdušujejo z Babjo kmetijo
Premiera veseloigre v treh dejanjih gledališke skupine KD France Prešeren Videm je bila 1. marca, sledile so že ponovitve in vse predstave so bile odlično obiskane. Gledalci so navdušeni in o predstavi se veliko govori, tako da jo lahko priporočamo tudi tistim, ki je še niso uspeli pogledati. Zanimiva je tudi igralska zasedba, veliko zanimivih, mladih obrazov je na odru, in izkušena režiserka, domačinka Marija Cernila.
V GLEDALIŠKEM LISTU JE PISALO
Verjetno se še spomnite, da je vidovska gledališka skupina leta 2003 praznovala osemdesetletnico svojiga delovanja. Letos je pa stara že 85 let. Samo zgledajo pa še stalno dobro! V vseh totih letih so fsako igro, ki jih ni blo malo, špilali v slovenskem knjižnem jeziki.
Letos pa so si toti gledališčniki z režiserko Marijo zmisli, da bi govorli kar v narečji. Kak bi tudi drugač govorli, če pa so pripravli neko Babjo kmetijo.
S toto kmetijo je pa tudi pravi hec. Vodi jo mati Franca, ki ma kar šest hčerk. Franca je že dugo vdova, saj je njeni mož Matija, ki je tak rad za fajfo vleko, že davno vmrl.
Franca je tak ostala sama na toti kmetiji. Si venda kar mislte, kak je meti teko mladih deklin pri hiši. In tak si je Franca po možovi smrti zmisla, da so mogle fse dekline prisečti, da se ne bo nobena poročla in da bojo fse ostale device pa samice do smrti. Pa še same si bojo kar gospodaric.
Zaj si pa zamislte, kaka zmešnjava grata,
Videmska Babja kmefi/a se predstavi.
ko pride moški na toto babjo kmetijo. Saj so fse dekline čisto zmešane gratale. Da pa je hec še večji, jim je soseda Urša, s kero se je Franca okoli neke puše pravdala, pri-pravla pravo komedijo. Pa za to ni rabla niti praviga moškiga, ampak samo ...
Eh, več pa vam ne povemo, rajši nas pri-
Foto: arhiv gledališke skupine
dite poglednte. Bote vidli, da vam ne bo žal. Smejali se bote, ko že dugo ne.
Mi vas bomo strašno veseli!
Pa še drugim povejte, naj pridejo gledat toto babjo kmetijo!
TM
V PREDSTAVI NASTOPAJO;
FRANCA ŠKROBAR - Biserka SELAK
FRANCKA - Manja VINKO LOJZKA - Bojana OREŠEK ANČKA - Nuša SITAR PEPCA - Silvana PETROVIČ IVANKA - Polona HUZJAN MICKA - Alexandra FERLIČ URŠA ŠKABAR - Doroteja ŠIROV-
NIK
JANEZ - Suzana LOVRENKO TONE - Andrej FORSTNERIČ
Šepetalka: Ančka SELAK Scena: Marija ČERNILA Tehnika: Bojan TRAFELA, Tadej PREMUŽIČ
Kostumi: Jožica PETEK
Režija: Marija ČERNILA
Lepa, lepa lilija, v krogu pleše deklica ...
Takšen je bil naslov pomladno obarvane prireditve, ki je bila v soboto, 8. 3. 2008, v telovadnici šole Leskovec. V počastitev dneva žena in materinskega dne so jo pripravili otroci iz vrtca Leskovec in učenci od 1. do 5. razreda. Program sta pripravili učiteljici Janja Gjurasek in Manja Vinko, v njem pa so nastopile tudi ljudske pevke Turističnega društva Klopotec iz Leskovca.
Učenci so žene, matere in dekleta, teh je
bilo okrog 140, razveselili s petjem, plesom, dramatizacijami in deklamacijami. Slavljenke so presenetili z lilijami, krajevna skupnost Leskovec pa jih je počastila s pogostitvijo in zabavo z živo glasbo.
Na prireditvi je vodja šole Leskovec Marjana Srdinšek v svojem nagovoru poudarila vlogo ženske in njen podrejeni položaj, ki še vedno prevladuje v svetu. Zupan občine Videm Friderik Bračič pa je prisotnim namenil prijazne besede,
skupaj s predsednikom krajevne skupnosti Leskovec Francem Kozelom pa je Mariji Mlakar iz Spodnjega Leskovca kot najstarejši udeleženki prireditve podaril priložnostno darilo.
Zenske so izkoristile svoj praznični dan in se sproščeno poveselile, vsekakor pa si zaslužijo priznanje, pohvalo in še več pozornosti skozi vse leto.
Tekst in foto: Manja Vinko
Župan Friderik Bračič in pred. KS Leskovec Franc Kozel sta česti- Prisrčni otroci iz vrtca tata Mariji Mlakar.
Iz šolske knjižnice
Sredi februarja smo v šolsko knjižnico na podružnični šoli v Leskovcu povabili učence od 1. do 4. razreda, da bi si ogledali kratko igrico, ki so jo odigrali zagnani petošolci. Jožica, Anja, Klavdija, Urška, Adrijana, Dominik in Janja so pokazali svojo igralsko nadarjenost s kratko igrico Mucin zvonček. Muca se je izgubljenega zvončka na koncu tako razveselila, da je skupaj s prijatelji naučila otroke peti pesmico in jih obdarila z bonbončki.
Ob tej priložnosti pa je vsak učenec 1. in 2. razreda prejel slikanico Martin Krpan z Vrha, Levstikovo delo, ki gotovo sodi v slovensko kulturno zakladnico. Ta projekt izvaja Društvo Bralna značka Slovenije, podpira pa ga Ministrstvo za obrambo RS. Dragocenega darila so se prvo- in drugošolčki zelo razveselili. Nekaj med njimi jih je celo povedalo, da je to prva knjiga, ki so jo dobili kot darilo. Upamo, da ni zadnja!
Vesna Voglar
Bibliobus vabi bralce
Bibliobus je potujoča enota Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki od septembra do junija obiskuje kar 16 občin na Ptujskem, med njimi tudi občino Videm, kjer ima štiri postajališča. Do leta 2007 je bilo v potujočo zakladnico znanja včlanjenih že preko 2000 aktivnih članov; pohval-
no je torej dejstvo, da je branje v dobi računalnikov in televizije še vedno zelo priljubljeno.
Izposoja gradiva in članarina sta brezplačni, vpišejo pa se lahko prav vsi, saj se najde knjižno pa tudi neknjižno gradivo (kasete, videokasete, CD-ji, DVD-ji) tako
za otroke kot za mladostnike in odrasle. Izkoristite torej enkratno in brezplačno priložnost in si izposodite knjige ali kaj drugega iz njihove pestre ponudbe kar v domačem kraju!
PK
Urnik bibliobusa na območju občine Videm (marec-junij 2008):
POSTAJALIŠČE	DAN, URA	MAREC	APRIL	MAJ	JUNIJ
Videm (osnovna šola)	sreda, 8.30-10.00	19.	9. in 30.	21.	11.
Leskovec (osnovna šola)	sreda, 10.30-12.00	19.	9. in 30.	21.	11.
Sela (osnovna šola)	sreda, 12.30-13.30	19.	9. in 30.	21.	11.
Lancova vas (osnovna šola)	četrtek, 9.30-10.00	27.	17.	8. in 29.	19.
PRIPOROČAMO V BRANJE
Tracy Chevalier, Dekle z bisernim uhanom
Prav gotovo se boste strinjali z mano, da so bralni okusi zelo različni in da nosi prav vsaka knjiga v sebi svojo zgodbo, lahko bi rekla svojo dušo. So pa knjige, ki se nas vendarle malo bolj dotaknejo kot druge. Odločili smo se, da bomo v našem občinskem glasilu širili našo in vašo bralno kulturo tudi z novo rubriko, ki smo jo poimenovali Priporočamo v branje. V branje vam bomo ponudili kakšno dobro knjigo, veseli pa bomo, če nam boste tudi vi, dragi bralci, pisali in nam zaupali, katera knjiga pa je vas še posebej navdušila, vas mogoče navdahnila ali celo spremenila in bi jo želeli deliti tudi z nami.
Po navdušenem priporočilu sodelavke, s katero imava podoben »bralni okus«, mi je šele pred kratkim prišla v roke knjiga avtorice Tracy Chevalier Dekle z bisernim uhanom. Knjiga je sicer že kar nekaj časa prevedena v slovenščino in torej ni neka knjižna novost. Ob naslovu knjige sem se takoj spomnila, da sem nekoč že videla umetniško sliko z enakim naslovom in tako me je knjiga pritegnila še veliko bolj.
Ameriška pisateljica je dobila navdih za svoj roman v sliki Dekle z bisernim uhanom, ki jo je med letoma 1665 in 1675 naslikal nizozemski slikar Johannes
Naslovnica knjige
Vermeer (1632—1675). Za to sliko, ki jo mnogi imenujejo tudi nizozemska Mona Lisa, še vedno ni znano, kdo je bil naročnik tega portreta in kdo je dekle na sliki. Chevalierjeva nam v tem romanu ponudi svojo domišljijsko razlago o nastanku te slike in upodobljenega dekleta.
V prvoosebni pripovedi, ki se prične leta 1664, tako spremljamo življenjsko zgodbo mirnega in zadržanega mladega protestantskega dekleta, ki mora zaradi finančne stiske svoje družine oditi služit v katoliško družino slikarja Johannesa Ver-meerja. 16-letna Griet mora kot služkinja opravljati številna dela, med katerimi je tudi pospravljanje slikarjevega ateljeja, v katerem mlado dekle počasi odkriva smisel za lepoto in umetnost. Tako se od tre-
»Kaj želite gospod?« sem vprašala in sedla. Bila sem zmedena — nikoli nisva sedela skupaj. Zadrhtela sem, čeprav me ni zeblo.
»Ne govori.« Odprl je naoknico, da mi je padala svetloba naravnost na obraz. »Glej skozi okno.« Sam je sedel na stol za stojalom.
Zagledala sem se v zvonik Nove cerkve in debelo požrla slino. Čutila sem, da vse bolj stiskam čeljusti in da se mi oči širijo. »Zdaj pa me poglej.«
Obrnila sem glavo in ga pogledala čez
levo ramo.
Njegove oči so se srečale z mojimi. Nisem mogla misliti na nič drugega kot na to, da so sive kot notranjost ostrigine lupine. Zdelo se je, da nekaj čaka. Moj obraz je postajal vse bolj napet od strahu, da mu ne dajem tistega, kar bi hotel.
»Griet,« je tiho rekel. Ni mu bilo treba reči ničesar drugega. Oči so se mi napolnile z neizjokanimi solzami. Vedela sem. »Da. Ne premakni se.«
Nameraval me je naslikati.
(Odlomek)
nutka, ko je prestopila prag hiše velikega umetnika, med njo in njenim »gospodarjem« splete globoka, vendar neizrekljiva vez, ki temelji na skupnem čutu za lepoto, barve, svetlobo in umetnost. Vermeerjeva številna družina, še posebej pa njegova žena Catharina, kmalu opazi slikarjevo naklonjenost do preproste in za njih ničvredne služkinje. Griet mora zaradi tega prenašati številne krivice in ponižanja, kljub temu pa vedno več časa preživi v
umetnikovem ateljeju, kjer skupaj odkrivata čar mešanja barv, igro teme in svetlobe, kmalu pa postane tudi njegov model. Slika nastaja zelo počasi, ure v ateljeju, ko se Griet preko leve rame hrepeneče in upajoče ozira k svojemu »gospodarju«, pa se zanju stapljajo v večnost. Ko je slika že skoraj končana, pa mora Griet prestati še zadnjo preizkušnjo in ponižanje ... Bo slikarju še vedno zanimiva, ko bo ta odložil slikarsko paleto in čopič, slika pa
bo končana?
Če sem vas prepričala, poiščite knjigo in se podajte na potovanje v nizozemsko mesto Delft, v 17. stoletje, in spoznali boste usodo velikega gospodarja - umetnika in preproste služkinje — modela, ki nikakor ne smeta izživeti medsebojne zatajevane privlačnosti. Mene se je njuna zgodba dotaknila. Upam, da se bo tudi vas.
Petra Krajnc
IZ NAŠIH ŠOL
OŠ SELA
Pesmi o soncu
Ko prihaja sonce, jutro nastaja. Sonce te obleče in umije, da si srečen in vesel.
Sonce luno odžene, daje lepo, veselo.
Otroci se igrajo in cvetlice nabirajo.
Martin Domanjko, 3. r
Zjutraj, ko petelin zakikirika, sonce se zbudi in se umije.
Potem se naje in gre na nebo sij at. Zvečer gre spat,
zjutraj se spet zbudi in dan zbudi.
Benjamin Sitar, 3. r
Ko petelin se zbudi, sonce predrami ljudi. Nato še dan zbudi, sonce lepo zažari.
Jaka Mesarič, 3. r
Sonce sije, rože prebuja, se še samo umije.
Potem še bolj zasije in ljudi privablja na delo. Ko se zmrači, se sonce skrije in zaspi do jutra.
Sara Gajser, 3. r
Narobe pravljica
Nekoč je živela Zlata kapica. Šla jek stricu, ki je bil bolan. Preden je prišla k stricu, je srečala krokodila. Krokodil jo je zamotil in jo poslal na daljšo pot. Ta čas je šel krokodil k stricu in ga požrl. Zlata kapica je prišla k stricu. Vprašala gaje, zakaj ima tako velika usta. Zato, da lažje vidim. Zakaj imaš tako velik nos? Da te lažje primem. Zakaj imaš tako velike oči? Da te lažje požrem.
Aaaauuuuu, ti si res krokodil. Aaaauuuu.
Žan Plajnšek, 4. r
Narobe pravljica
Nekoč je živela Modra kapica. Šla je k dedku, ki je bil bolan. Preden je prišla, je dedka pojedel volk. Ko je prišla Modra kapica, je vprašala dedka, zakaj imaš tako velika očala. Da te boljše vidim. Zakaj imaš tako velika ušesa? Da te lažje slišim. Zakaj imaš tako velika usta? Da te lažje požrem.
Auu. To je slišal mesar, šel je noter in zaklal volka. Mesar, dedek in Modra kapica so imeli koline.
Tomaž Petrovič, 4. r
OŠ LESKOVEC
Zimske počitnice
Zimske počitnice sem preživela z Medijem. Šla sem na sprehod z njim, tekala in se igrala z žogo. Bila sem v toplicah. Plavala sem, šla v iglu in na tobogan. V nedeljo sem se šla rolat z atijem. Šli smo po zvončke. Z Lucijo sva pospravili sobo. Bilo je lepo.
Nives Vindiš, 3. r
Solze sreče
Nekega pomladnega jutra sem šel na sprehod. Med hojo sem zagledal travnik z raznovrstnimi cvetlicami. Bile so tako toplih pomladnih barv, da nisem mogel nič drugega, kot da sem začel nabirati prelepo cvetje. Trgal sem in trgal, dokler nisem imel polnih rok. Nato sem odšel domov. Ko sem vstopil v hišo, sem bil zelo vesel, kajti vedel sem, da bom s tem šopkom nekoga razveselil. In res, ko je mama videla šopek rož, je smehljaje stegnila roko, me pobožala po laseh, nato pa povohala vonj cvetlic in v očeh so se ji zalesketale solze sreče.
Dominik Voglar, 5. r, šola Leskovec
MOJA MAMICA
Zimske počitnice
Zimske počitnice sem preživel tako, da sem se učil in igral nogomet. Zelo rad sem skakal zunaj. Z mamico sva šla po zvončke.
Tilen Šmigoc, 3. r
Zimske počitnice
Zimske počitnice sem preživela tako, da sem šla na počitnice na Ptuj. K teti Eriki. Jaz, Janja in Nejc smo šli v Ljudski vrt. Sli smo tudi v lunapark.
Doma sem se igrala z Janjo, Davidom in Nino. Učila sem se poštevanke, brala sem in pisala. Janja in jaz sva se šli na igrišče rolat. Doma smo skakali gumitvist.
Monika Merc, 3. r
Zimske počitnice
Zimske počitnice sem preživel doma. Doma sem igral računalnik, malo se učil, igral, malo gledal televizijo.
V soboto sem šel v Cirkovce igrat nogomet. Zvečer sem šel v našo šolsko telovadnico, tam je bil moj prijatelj Domen. Imel sem se lepo.
Dejan Topolovec, 3. r
Zimske počitnice
Zimske počitnice sem preživela doma. Doma sem se igrala s sestrico Človek, ne jezi se, Mlinček, Štiri v vrsto in karte. Imeli smo se lepo.
Mateja Lesjak, 3. r
Zimske počitnice
Zimske počitnice sem preživel lepo. Obiskal me je bratranec. Igrala sva se pri računalniku, nogomet in se učil za šolo.
Žan Kozel, 3. r
Zimske počitnice
Meni je bilo všeč, ko sem šla v Qulandi-jo z Leo in Anjo. Lea mi je kupila majico in hlače. In potem smo šle v papirnico. Kupila sem si nove nalepke in novi album.
Petra Hvalec, 3. r
Zimske počitnice
Jaz sem preživel počitnice doma. Doma sem nabiral zvončke in sadil rože. In pomagal v hlevu, ko se nam je skotil teliček. Dal sem mu ime Rjavko. Takoj se je navadil name. V petek in soboto sem si kupil avte.
Martin Doliška, 3. r
Moja mamica živi v Pobrežju. Ime ji je Anica. Po poklicu je delavka. Stara je 37 let. Vedno mi pomaga pri domači nalogi. Vsak dan kuha kosilo. Vsakih štirinajst dni pride po mene v šolo. Ko atija ni doma, hrani konje. Njeni najljubši živali sta petelin in muca. Zelo rada ima čufte. Ima rjave lase in zelene oči. Zelo me ima rada in jaz imam rad njo.
Rok Šmigoc, 3. a, OŠ Videm
Moji mamici je ime An d rej ka. Živi v Vidmu 7 c. Ima skodrane rjavo rdeče lase in nosi očala. Po poklicu je učiteljica slovenskega jezika. Veliko službenega dela opravi tudi doma. Pomaga mi pri učenju in domačih nalogah. Doma skrbi za gospodinjstvo in za celo družino. V prostem času rada kolesari in vrtnari. Je zelo prijazna, zato jo imam rada.
Anja Horvat, 3. a, OŠ Videm
Moji mamici je ime Brigita. Stara je 33 let. Ima svetlo rjave lase in rjave oči. Je zelo velika, oblači se modno. V službi je na Ptuju v bolnišnici kot medicinska sestra. V prostem času hodi na aerobiko in bere debele knjige. Mamico imam zelo
rad.
Blaž Glogovčan, 3. a, OŠ Videm
Moji mamici je ime Jožica. Živi v Lancovi vasi. Ima modre oči in kratke rjave lase. Dela v bolnišnici Maribor in je laboratorijski tehnik. Stara je 30 let. Je bolj majhne postave. Ima bolj svetlo kožo, ker gremo redko na morje. Nosi prstane in uhane. Doma je zelo pridna, ker nam kuha, pospravlja in lika. Včasih pomaga na kmetiji. Ker je tako pridna, jo imam zelo, zelo rada.
Tjaša Turk, 3. a, OŠ Videm
Moja mamica je doma v Pobrežju. Ima črno barvo las. Dela v bolnišnici Ptuj. Rada gleda živali in hodi v Haloze. Z mamico se igrava. Rada kuha. Imam jo zelo rad.
Peter Toplak, 3. a, OŠ Videm
Moja mamica ima rjave oči. Rada hodi v službo. V službi šiva. Ime ji je Darja. Ima dva otroka, Tejo in Tima. Doma vse naredi za nas.
Tim Vindiš, 3. a, OŠ Videm
Klemen Lovenjak iz OŠ Leskovec med mladimi parlamentarci v
Ljubljani
Klemen Lovenjak na zasedanju 18. nacionalnega otroškega parlamenta
Foto: NG
16. januarja letos je bilo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta za ptujsko območje v prostorih CID-a Ptuj. Zasedanja so se udeležili predstavniki vseh osnovnih šol v upravni enoti Ptuj, njihovi mentorji, predstavniki mestnega sveta MO Ptuj, predstavniki mladinskega sveta MO Ptuj in predstavniki medijev. V imenu občine gostiteljice je prisotne pozdravil gospod Ivan Vidovič, vodja Oddelka za negospodarske javne službe in upravne postopke MO Ptuj. Zasedanje je bilo posvečeno letošnji temi z naslovom Zabava in prosti čas mladih, ki so jo obravnavali otroški parlamenti po vsej Sloveniji.
Predstavniki osnovnošolcev so v skupinskem delu in plenarni razpravi obravnavali temo zelo podrobno, pri čemer so se posebej posvetili štirim temam:
1.	varnosti in zabavi mladih,
2.	kaj lahko mladi naredijo sami za svojo zabavo,
3.	prednosti in slabosti aktivnega in pasivnega preživljanja prostega časa,
4.	možnosti kakovostnega preživljanja prostega časa na vasi in v mestu.
Udeleženci parlamenta so v razpravi ob koncu ugotovili, da vidijo prednosti predvsem v tistem okolju, ki ga ne poznajo tako dobro - prebivalci mest vidijo prednost v podeželski naravi, prebivalci
z vasi pa v ponudbi, ki jo predstavlja mesto.
Razprava se je dotaknila tudi razširjenosti drog na vasi in v mestu. V današnjem času je mladim dostopnih več drog kot včasih. Mladi udeleženci so sprva menili, da so droge med mladimi bolj razširjene v mestu, vendar so jim mentorji predstavili podatke, ki govorijo drugače: na ptujskem območju leta 2003 opravljena anketa med mladimi je pokazala, da mladi z vasi mnogo pogosteje posegajo po drogah, tako po alkoholu kot po nedovoljenih substancah, kar je bilo presenetljivo. Mladi na vasi torej niso varni pred ponudbo drog, kot morda kdo misli, na vasi pa se lažje prikrije tudi preprodaja drog. V uvodni razpravi so mladi omenili tudi problem premajhnega števila mentorjev, usposobljenih za vodenje prostočasnih aktivnosti za mladostnike. Za mlajše otroke je na voljo veliko programov in mentorjev, za najstnike pa premalo.
Na medobčinskem zasedanju otroškega parlamenta sta za predstavnika ptujskih otrok, ki sta se udeležila 18. nacionalnega otroškega parlamenta, bila izvoljena Ana
Reberc z OŠ Gorišnica in Klemen Lovenjak z OS Leskovec. Mentor otroškega parlamenta na Osnovni šoli Leskovec je Iztok Roškar. Zasedanje je potekalo 10. marca 2008 s pričetkom ob 9.30 uri v dvorani državnega zbora RS v Ljubljani. Predstavniki ptujskih otrok, mentorji in koordinatorka otroškega parlamenta za ptujsko območje Nevenka Gerl so se v Ljubljano odpeljali z mini busom. Zasedanje nacionalnega otroškega parlamenta poteka v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije, za ptujsko področje pa sta koordinatorja Društvo prijateljev mladine Ptuj in CID Ptuj.
NZ
Iz dnevnika Andreje Zemljak - delo na potniški ladji
Že kot študentka turizma na Turistici v Portorožu sem prvič dobila zanimanje za turistične ladje. Vse, kar je povezano s to vrsto turizma, me je od takrat vse bolj zanimalo in tako je nekega dne res prišlo do tega, da sem uresničila dolgoletno željo ter se podala na pot. Seveda takšna odločitev ni tako lahka, glede na to, da sem bila zdoma osem mesecev. Življenje se ti v celoti postavi na glavo, saj že prvi trenutek, ko stopiš na ladjo, pričneš z delom oziroma resnim uvajanjem. Prideš v novi svet, s samimi tujci, čaka te veliko strogih pravil, ki se jih moraš držati. Sicer pa te že nasled-
nje jutro čaka letalska vozovnica in spremstvo varnostnikov iz ladje.
Ta moja pot se je pričela marca lani, ko sem poletela iz Gradca v Miami, prespala in naslednje jutro že stala v pristanišču ob ladji, skupaj s približno 50 novimi člani posadke. Ladja Victory je ena izmed 23 ladij flote Carnivala, ki so trenutno na svetovnih morjih. V dolžino meri malo manj kot 300 metrov, težka je
Nassau na Bahamih in Andreja v uniformi (v ozadju ladja Čarni val Conguest).
101.000 ton, ima 13 nadstropij in približno 1400 kabin za goste. Sprejme tudi do 3400 gostov in ima vedno 1100 članov posadke. Na ladji pa je poleg dveh velikih restavracij in velike dvorane za prireditve še 18 barov in manjših dvoran. Na voljo so tudi trgovine, casino, fitnes, savne, kozmetični studio, knjižnica, igralnice in varstvo za otroke, več bazenov s tobogani in seveda dogajanje 24 ur na dan.
Kip svobode
Takoj ob prihodu in opravljenih formalnostih sem spoznala celo vrsto ljudi, svojo sostanovalko, Kanadčanko Vanesso in Južnoafričanko Karen, ki sem jo prišla nadomestit. Se isti dan sem dobila uniformo in že odhitela na predpisane treninge. Nekatere moraš opraviti še pred izplutjem, preostale pa smo imeli prvih 14 dni. To so predvsem vaje v primeru požara in drugih nesreč, poznati pa je potrebno tudi vse vrste pomorskih signalov in natančno zgradbo ladje. Hitro ti postane jasno, da je varnost na ladji na prvem mestu.
Že prvi dan smo iz Miamija odpluli na 7-dnevno križarjenje proti Karibom, in sicer v San Juan v Puerto Ricu, otok St. Thomas in nizozemsko otočje St. Maar-ten. Že naslednji teden pa smo šli proti jugu in se ustavili v Ocho Rios na Jamajki, Grand Caymanu na Kajmanskih otokih in še v mehiški Costa Mayi. V času poletja in hude vročine smo pa se preselili iz našega glavnega pristanišča Miami v New York in tedensko pluli na sever. Več-
New York ... življenje z ulice
inoma v St. John in Halifax na severu Kanade. Pred tem smo nekajkrat obiskali tudi Norfolk, Charleston in Boston. Pred poletjem in v jeseni smo nekajkrat pluli tudi na Bahame v Freeport in Nassau, ki sta obe zelo oblegani turistični desti-naciji. Vsi ti kraji so si med seboj tako različni, da zagotovo najdeš enega, ki ti je najljubši. Vseeno se neko določeno obdobje vanj vračaš tedensko in ga vsakič vidiš drugače. Za mene je bil tak kraj San Juan, mogoče zato, ker me je še najbolj spominjal na Evropo.
ŠE NAJBOLJ VESELA SEM ZA VSA NOVA PRIJATELJSTVA S POTOVANJA
Sicer pa ladja nikoli »ne spi«. Nenehno prihajajo in odhajajo ljudje, tedensko se jih menja vsaj 3000 in več. Dela se noč in dan, sploh pa tiste dni, ko je zasidrana v domačem pristanišču. Seveda pa je zelo odvisno, kaj na ladji delaš, oziroma kateremu oddelku pripadaš. Jaz sem opravljala delo asistenta hotelskega direktorja, ki je bil, mimogrede, zelo strog Grk.
Tedensko sem organizirala in se udeleževala vseh pomembnejših sestankov na ladji. Redno smo imeli sestanek hotelskega direktorja s predstavniki vseh oddelkov, kapetanov z njegovimi ožjimi sodelavci in tehničnega, kjer so se sproti dajala poročila o vseh vrstah težav na ladji in konkretnem odpravljanju napak. Poleg tega sem delala tudi razna poročila in urejala razno dokumenta- Plaža Miami beach
cijo. Ob tem sem hitro ugotovila, da se na ladji nikoli nobeno delo ne prelaga na jutrišnji dan. Vse je tako organizirano, da je jutri navadno že prepozno, zato je najlažje, če se hitro navadiš na tempo.
Moje delo je bilo sicer zelo razgibano, na žalost sem morala tudi velikokrat sedeti za računalnikom, ko smo bili zasidrani sredi kristalno čistega morja, ki te kar vabi. Ampak tudi za to je bilo kasneje več kot dovolj časa. S čisto drugačnega zornega kota sem spoznala kar nekaj krajev po svetu, ki jih mogoče nikoli ne bi obiskala. Se najbolj pa sem vesela za vsa nova prijateljstva, ki sem jih sklenila na tem mojem potovanju. Moje delo je bila tudi statistika, tako da vem, da smo bili na naši ladji iz nekaj več kot 74 držav. Kar pestra paleta narodnosti, jezikov, kulture in navad na enem samem mestu. Sicer pa izkušnja več, ki je mojemu življenju pustila lep pečat.
Besedilo in foto: AZ
100. rojstni dan Turkove Julike iz leskovške fare
Veselo in zelo slovesno je bilo v februarju v Turkovi družini, ko so z babico in prababico Julijano Turk proslavili njen 100. rojstni dan. Obiskal jo je tudi župnik iz fare sv. Andraža Edi Vajda s predstavniki župnijske Karitas, ob visokem jubileju pa so ji prišli čestitat še mnogi drugi.
Julijana Turk, po domače Turkova Julika, se je rodila 13. februarja 1908 v skromni hiški v Veliki Varnici, materi Mariji in očetu Andražu, kot tretja izmed petih otrok. Skozi življenje jo je spremljalo trdo delo na majhni kmetiji, ki pa je bila zmeraj lepo urejena, povedo tisti, ki jo dobro poznajo. Ob delu so jo razveseljevali njeni trije otroci Marija, Janez in Slavica. Vsak izmed otrok si je ustvaril svojo družino; Marija v daljni Kanadi, Janez v Muretincih, Slavica pa je ostala doma. Danes je Julijana ponosna babica 9 vnukov in 15 pravnukov. Zadnjih nekaj let živi s hčerko Slavico in njeno družino v Mariboru, še vedno pa rada pogleda televizijo, prebere kako knjigo in kdaj tudi zapoje domačo pesem.
Slavljenka je praznovala s svojo veliko družino, sosedi in prijatelji.
Foto: M. Turk
Na velikem slavju pri Julijani se je zbralo sala pa s svojimi vnuki, okrog 40 sorodnikov, prijateljev in sosedov, med njimi tudi tri nečakinje, članice Gospe Julijani tudi naše iskrene čestit-ljudskih pevk TD Klopotec iz Leskovca, ke ob visokem prazniku. s katerimi je slavljenka tudi zapela, zaple-	TM
Prestopila v drugo stoletje
13. februarja letos je naša krajanka Julijana Turk iz Velike Varnice vesela in čila začela svojo življenjsko pot v novem stoletju. Praznovala je svoj 100. rojstni dan. Na ta dan so jo obiskali člani župnijske Karitas sv. Andraža iz Leskovca.
Turkova Julika, kot jo po domače kli-
čemo, že nekaj let živi pri svoji hčerki Slavici v Mariboru in ob obisku svojih Leskovčanov je bila slavljenka prijetno presenečena. Prepričali so se, da je tudi v Mariboru priljubljena, saj je bilo stanovanje zraven svojih naj dražjih polno tudi sosedov iz bloka, ki so kar naprej prihajali in odhajali. Slavljenka se je zelo
razveselila gospoda župnika Edija, ki je z njo opravil tudi sveto spoved. Gospod župnik je daroval še sveto mašo, pri kateri so vzorno sodelovali tudi vsi prisotni. Oglasila se je še harmonika in ob zvokih te se je slavljenka večkrat veselo zavrtela. Ob vsem tem pa slavljenka ni kazala nobene utrujenosti, nasprotno, bila je
Župnijska Karitas sv. Andraža je obiskala Julijano Turk.	Slavljenka je zaplesala tudi s Tonijem.
sproščena, zgovorna in šaljiva. Zaželela si je, da jo domačini obiščemo na njenem domu v Veliki Vranici, kamor bo prišla, ko bo malo lepše in toplejše vreme. Ob
slovesu je vsakemu posebej močno stisnila roko, skupaj pa smo ji zaželeli še na mnoga zdrava leta. Lepe želje so strnili z besedami: »Draga Julika, sedaj pa malo si
oddahnite, v naslednjih sto pogumno mahniteJ«
Nataša Zagoranski Foto: Zagoranski
Obisk starejših, nova prijetna srečanja
Čestitali Nežki Rogina
2. januarja 2008 smo p. Tarzicij, p.	rojena 1. marca 1918 v Pobrežju, očetu
Andrej in sodelavke ZK sv. Vida, Než-	Jožefu in materi Mariji Rogina. Bila je
ka, Olga in Bernarda, obiskali in obda-	tretji otrok od petih Roginovih otrok,
rili jubilantko Nežko Rogina, ki je bila	Brat Ivan je dolga leta živel v Argentini
Obiskali in obdarili so jubilantko Nežko Rogina.
in je domačijo večkrat obiskal. Vsi trije bratje in sestra, s katero sta vrsto let živeli na srednji kmetiji v Pobrežju, so že umrli. Vse življenje je Nežka trdo delala z očetom, mamo in sestro Micko v Pobrežju.
Ker so ji pred dvema letoma začele pešati moči, se je preselila k nečakinji Anici Vinko v Pobrežje 3, kjer z Aničino hčerko Silvo in njeno družino danes uživa jesen življenja. Slavljenka je dokazala, da ima še vedno dober spomin, saj smo se lep čas zadržali v prijetnem pogovoru in vzdušju. V imenu župana Friderika Bračiča (zaradi opravičene odsotnosti) pa ji je voščila in izročila darilo Bernarda Galun.
Sodelavci ŽK sv. Vida s patri duhovniki ji želimo trdnega zdravja in vse lepo.
Bernarda Galun
V lepi haloški vasici Veliki O kič se je 29. 1. 1918 rodil Blaž Topolovec, zato so mu otroci ob njegovem 90. rojstnem dnevu 26. januarja 2008 pripravili lepo praznovanje. Najprej se je v cerkvi sv. Andraža darovala sveta maša v zahvalo za njegovih 90 let življenja. Pozneje smo se zbrali v gasilskem domu Leskovec sorodniki, sosedje in znanci jubilanta. S svojo prisotnostjo so mu voščili in ga obdarili tudi župan Friderik Bračič, predsednik KS Leskovec in Bernarda Galun.
Svojo mladost je Blaž Topolovec preživel v družbi dveh bratov. Že v rani mladosti je moral k vojakom, v drugo svetovno vojno. Tega, kar je doživel v vojni, se zelo rad spominja in o tem pripoveduje drugim prijateljem. Imel je srečo, da se je po vojni zdrav vrnil domov, se nato poročil z
Na obisku pri Blažu Topolovcu
ženo Katarino in si ustvaril družino s štirimi otoki. Zal mu je v 42. letu umrla žena in je ostal sam z otroki, zato si je moral poiskati drugo sopotnico, s katero sta skupaj živela do leta 2001. Življenje v tem predelu Haloz ni lahko, saj zemlje ni možno strojno obdelovati.
Sedaj živi na svoji domačiji, v svojem rojstnem kraju s hčerko Marijo.
Ponosen je tudi na 7 vnukov in 4 pravnuke. Da mu V družbi z 90-letnim Blažem Topolovcem še zdravje vedno služi, je dokaz, da je raje v naravi kot pa pred televizorjem.
jesen življenja večkrat preživljal v krogu svojih domačih.
Želimo mu še trdnega zdravja in da bi
Bernarda Galun
Franc Koderman, predsednik Pokrajinske zveze DU Spodnje
Podravje
Franc Koderman v svoji pisani na Ptuju, kjer ga je mogoče pogosto srečati.
Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje s sedežem na Ptuju združuje 41 društev upokojencev iz Ptuja in Ormoža. Ustanovljena je bila v letu 2004 kot povezovalni člen med DU in Zvezo društev upokojencev Slovenije, saj do takrat zaradi velikega števila društev ni bilo mogoče uspešno neposredno sodelovati ZDUS. Od sredine leta 2006 pokrajinsko zvezo vodi Franc Koderman, tudi predsednik DU Videm, ki je od leta 2007 tudi član predsedstva ZDUS, član komisije v ZDUS za mednarodne odnose upokojencev, član komisije za vzajemno samopomoč pri ZDUS, sicer pa človek, ki je že dolgo v politiki in to delo ima rad, je pa tudi član našega uredništva in član mnogih društev v videmski občini.
Našega sogovornika Franca Kodermana smo povprašali o organiziranju pokrajinske zveze, mimogrede teh je v Sloveniji 12, o tem pove marsikaj zanimivega, o zvezi v Spodnjem Podravju, ki jo vodi z ekipo pa, da le-ta združuje 41 društev in blizu 13.000 članov, sicer pa ZDUS združuje 470 društev in je vanjo vključenih več kot 300.000 članov. Od julija lani ZDUS vodi nova predsednica dr. Mateja Kožuh Novak, v upravnem odboru in raznih komisijah pa sodeluje tudi 9 predstavnikov iz pokrajinske zveze Spodnje Podravje, zato Koderman upa, da bodo uspešno zastopali zvezo, predvsem pa želijo, da bi iz Ljubljane priteklo čim več finančnih sredstev. O novi predsednici Kožuh Novakovi pa Koderman pravi, da je zelo aktivna in delavna, da se zelo zavzema za pravice vseh upokojencev, skratka o njej same pohvale.
OB KULTURI ŠE VELIK INTERES ZA ŠPORTNE AKTIVNOSTI; KJER JE MODA RUSKO KEGLJANJE
O pokrajinski zvezi društev upokojencev Sp. Podravje pa je Koderman med drugim povedal: »Sodelujemo z vsemi društvi, med seboj usklajujemo delo in se trudimo na več področjih. Delujemo na socialno-zdravstvenih področjih in s tem pomagamo starejšim, imamo pa 22 komisij za socialno-zdravstvena vprašanja. Delujemo na področju športno-rekrea-
tivne dejavnosti starejših in zaenkrat imamo 66 sekcij, zelo aktivni pa smo v pohodništvu, kolesarstvu in nasploh na izletih. Več kot 700 športnikov deluje v naših DU in mnogi od teh tekmujejo tudi v regiji in nekateri so uspešni celo na državnem nivoju in dosegajo pohvalne rezultate.
Tekmujemo v steznem kegljanju, balinanju, ribištvu, pikadu, streljanju, šahu, od lanskega leta pa se vseh več naših društev odloča za rusko kegljanje.
Tudi na izobraževalnem področju smo upokojenci zelo aktivni, saj se je raznih seminarjev v lanskem letu udeležilo več kot 1000 naših članov. Predavanja se nanašajo na zdravo prehrano, na zdravo življenje nasploh, zeliščarstvo, na pogoste bolezni starejših oseb, in lahko že obljubim, da bo veliko zanimivih predavanj tudi letos, in na vse so vabljeni tudi naši člani. Novost v obliki izobraževanja pa je tudi učenje računalništva, s tem nadaljujemo še letos in odziv med upokojenci je presenetljivo dober.
Tudi v kulturi smo uspešni in dobro zastopani, saj v okviru pokrajinske zveze deluje 23 pevskih skupin in ljudskih godcev, močna je tudi likovna sekcija, gojimo pa še ples in ponekod tudi posebej zborovsko petje. Vse prej naštete aktivnosti pa pomenijo v naših letih ogromno, saj na nek način s tem krepimo lastno duševno in telesno zdravje.
»LAHKO PRISPEVAMO SVOJE ZNANJE, IZKUŠNJE, MODROST ...«
Omenil pa bi še delo mnogih komisij, ki smo jih ustanovili v zvezi, vse pa z enim samim namenom, da pomagamo starejšim pri odpravljanju težav, ki jih ni malo. V okviru zveze pa že štiri leta delamo na projektu Starejši za višjo kakovost življenja doma; vseh, ki so starejši od 69 let, in v projekt je vključenih že 23 naših društev. V pripravi je tudi projekt Pro-
gres, v katerega bodo aktivno vključena vsa društva v zvezi, sicer pa, da bi vse te aktivnosti tekle dobro in predvsem uspešno, sodelujemo tudi z zunanjimi sodelavci; od Centra za socialno delo, Karitasa, Rdečega križa, patronažne službe ... Skratka, aktivnosti v društvih upokojencev ne manjka in v zvezi smo tega še kako veseli, vse pa želimo čim bolj spodbujati k temu in kdaj tudi nagraditi. Prepričan sem, da le z aktivnostjo vseh nas in mobilizacijo vseh dejavnikov pričakujemo pozitivne premike pri skrbi za starejše, kajti klima za nas starejše ni najbolj ugodna zaradi vse večjega števila upokojencev in podaljševanja starostne dobe. Zato je naša prioritetna naloga zbrati vse sile pri skrbi za lastno duševno in telesno zdravje in še naprej prispevati svoj delež k razvoju naše skupnosti, in to predvsem z znanjem, izkušnjami, modrostjo in biti čim manj v breme mladih.
Vsem našim članom, prijateljem upokojencem in mojim 11 sodelavcem v upravnem odboru pa želim veliko zdravja v jeseni življenja, vsem skupaj pa vesele velikonočne praznike.«
Besedilo in foto: TM
DU Videm od decembra do marca
Po uspešnem veselem zaključku leta 2007, ki smo ga proslavili decembra v gostišču Pal v Vidmu, se delo in aktivnosti v društvu nadaljujejo tudi v letu 2008. Januarja smo pričeli z vplačevanjem društvene članarine, ki še vedno traja, in zaželjeno je, da bi s plačevanjem zaključili do konca meseca marca, ko bo tudi letna konferenca društva (občni zbor). Dolgoletna želja naših članic in članov je tudi bila, da se gre na skupno letovanje ali oddih na morje v Izolo. Razpis za termin od 14. do 21. februarja 2008 smo objavili že jeseni 2007, vendar smo prejeli le 13 prijav, to pa so bile same članice, saj med njimi ni bilo nobenega moškega predstavnika.
Predsednik društva jim je uredil vse potrebno vožnjo z vlakom in tako so videmske upokojenke 14. februarja odpotovale v Izolo. Nekaj dni sem bil z njimi tudi jaz in moram priznati, da smo se imeli zelo lepo in prijetno. Tudi sam sem se počutil zelo dobro s 13 ženskami. Tudi s storitvami v hotelu Delfin smo bili vsi zadovoljni in si takih skupnih letovanj še želimo, seveda z željo, da bi nas bilo še več. Naslednji termin za skupno letovanje ima naše društvo od 25. 11. do 1. 12. 2008. Želimo si, da se vas prijavi čim več.
V	februarju smo izvedli tudi zimski pohod po Halozah, ki se ga je udeležilo okrog 50 naših članov in članic. Pot nas je peljala v Dravinjski Vrh in Ljubstavo, kjer nas je dobrodošlo pričakal Trafelatov Jože s svojo ženo, ki sta nas zelo bogato pogostila, za kar se jima vsi pohodniki najlepše zahvaljujemo. Potem smo pot nadaljevali čez Ljubstavo do naslednje postojanke, ki je bila pri Vladu Trafelu in Ivanu Krajncu (Bureku), kjer smo se spet okrepčali in tudi veselo zapeli. Končna postaja je bila na Vinotoču Maroh, kjer je bil veseli zaključek ob pesmi in plesu. Zadovoljni z vremenom in druženjem smo se v večernih urah veselo razšli z željo, da bi takih prijetnih pohodov bilo še več.
V	mesecu marcu smo tradicionalno organizirali praznovanje dneva žena s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Videm z mentorico Biserko Selak, lepe pesmi pa je zapela pevska skupina DU Videm. Sledilo je
-TiTrrrmm.
TH'TIT
V februarju se je vesela druščina podala v Haloze, na zimski pohod.
veselo rajanje do poznih nočnih ur. Sest žena pa smo z žrebom tudi nagradili z darili, ki jih je prispevalo društvo, darila sicer niso bila velika, vendar pa podarjena s spoštovanjem.
Tudi vse ostale prisotne žene in dekleta so prejele lepe rožice. Za dobro voljo in veselo rajanje je poskrbel trio Bič Boysi, za dobro obložene mize pa osebje gostišča Pal.
In na koncu zabave smo spet bili mnenja, da si takšnih in podobnih prireditev še želimo, da pozabimo vsakodnevne skrbi in težave.
25. marca 2008 bo ob 11. uri redna letna konferenca društva, prav tako v gostišču Pal v Vidmu, po končanem uradnem delu pa bo tako kot vedno veselo druženje. V aprilu imamo odkupljeno gledališko predstavo Babja kmetija videmske gledališke skupine. Predstava je za vse naše člane in članice brezplačna. Aprila bo tudi prvi izlet društva, datum in kraj izleta bomo objavili pravočasno. Upravni odbor društva ima v načrtu za leto 2008 še veliko aktivnosti in prireditev, in veseli bomo, če se boste naših organiziranih prireditev v čim večjem številu udeležili. Toliko tokrat in naj vam bo življenje prijetno in srečno.
letovale v sončni Izoli.
Nagrajenke na praznovanju dneva žena Foto: Koderman
Videmske upokojenke so
Ob veliki noči Vam upravni odbor društva upokojencev Videm s predsednikom želi lepo in prijetno praznovanje, veliko pisank, obilo dobre volje, predvsem pa veliko medsebojnega razumevanja.
UO DU Videm in predsednik Franc Koderman
Videmske žene in dekleta so ustvarjalne
Videmske in okoliške kuharice v družbi z mojstrom kuhanja Vladom Pignarjem.
Foto: B. Kirič
Dekleta in žene, skratka vse gospodinje, ki se želijo družiti in svoje izkušnje deliti tudi z drugimi gospodinjami, iz okolice Tržca so se tudi letos zbrale na letnem občnem zboru. Sklenile so delo preteklega leta in si zadale nove cilje, zato so se na zaključni prireditvi zbrale skoraj vse članice, le teh je že okrog 50.
V letošnjem letu bodo vesele tudi kakšne nove gospodinje, ki bi jim pokazala kaj novega pri takšnem in drugačnem ustvarjanju. V svojo družbo so povabile tudi občinske predstavnike, predstavnike sorodnih društev in predstavnike krajevne skupnosti, da pa se je slišala tudi domača pesem, so poskrbeli Fantje iz Jurovec. Kmetice, kot se same rade poimenujejo, si večere enkrat tedensko krajšajo predvsem v zimskem času, saj takrat najdejo čas zase, le-tega pa jim v poletnih mesecih največkrat primanjkuje. Srečanja si popestrijo s kvačkanjem, pletenjem, naši-vavanjem, rade pa tudi kuhajo in pečejo.
Letos so gostile kuharskega mojstra Vlada Pignarja, s katerim so pripravljale hitro pripravljene jedi. Z veseljem se udeležijo tudi kuharskih prireditev izven
naše občine, tako so v lanskem letu, v jesenskih mesecih, sodelovale v Dražen-cih na Gospodinjskem večeru, kjer so se pomerile v izdelavi domačih rezancev, že v marcu pa bodo s pecivom pogostile prireditev, ki jo organizira radio Ptuj — Veselo Jožefovo.
Ker se rade družijo, pridobivajo nove izkušnje, vidijo tudi kaj novega in še neznanega, se že veselijo tudi strokovnega izleta, kjer bo po dosedanjih izkušnjah gotovo veselo.
M. Kmetec
V Lancovi vasi na kuharskem tečaju pripravljale štruklje
Gospodinje iz Lancove vasi so zadnjo soboto v januarju v svojo družbo spet povabile priznanega kuharskega mojstra Roberta Lukasa, saj so organizirale še en kuharski tečaj, na katerem so tokrat pripravljale štruklje. Tečaj je trajal dobre štiri ure, zanimanje za pripravo kuhanih štrukljev z različnimi nadevi pa je bilo zelo veliko.
V društvu podeželskih žena in deklet Lancova vas nenehno skrbijo za izobraževanje svojih članic, še posebej zdaj, odkar imajo na voljo svojo opremljeno kuhinjo, v kateri lahko na različnih tečajih širijo svoje kuharsko znanje. Tudi tokrat je mojster Lukas najprej spregovoril o štrukljih, ki predstavljajo del slovenske kulture, izvirajo pa že iz daljnega leta 1589. Danes se pripravljajo po vseh gostinskih obratih, z njimi pa rade postrežejo skoraj vse gospodinje.
Udeleženke so se najprej razdelile v skupine, v katerih so nato po navodilih pripravljale različne vrste testa za štruklje, najpogosteje so uporabile krompirjevo testo, pripravile pa so še štruklje iz vlečenega in listnatega testa. Veliko domišljije pa so uporabile pri nadevih, saj lahko štruklje nadevamo z najrazličnejšimi nadevi; tako so pripravile skutine pehtranove štruklje, štruklje z jajčno omleto, ocvirki, praženimi drobtinami, makom, manjkali pa niso niti številni zelenjavni, mesni nadevi, zanimivi za pripravo pa so bili tudi sladki štruklji z orehi.
»Kuharice« so se po navodilih kuharskega mojstra zavzeto
Tudi ta kuharski tečaj je bil dobro obiskan, predvsem pa so žene in dekleta ob koncu izrazile zadovoljstvo nad novimi kuharskimi recepti, ki jih bodo lahko uporabile tudi na domačem štedilniku.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Žene in dekleta iz Lancove vasi obiskale društvene prijateljice na
Gorenjskem
V lanskem letu so članice iz Društva podeželskih žena in deklet navezale prijateljske stike z Društvom kmečkih žena Kranj, meseca marca lani pa so jih nove društvene prijateljice obiskale v Lancovi vasi, kjer so jim Lancov-ljanke pripravile veselo dobrodošlico in sprejem. Letos, 8. marca, pa so se Lancovljanke z veseljem odzvale povabilu Gorenjk, da ta praznik preživijo v njihovi družbi. Izlet je prinesel številna nova doživetja, prav tako pa so Štajerke ta dan spoznale številne znamenitosti. Vabilo za obisk je torej prišlo že na lanskem srečanju, ko jih je predsednica društva kmečkih žena Kranj, Darinka Zaplotnik povabila k njim na Gorenjsko. Vesela družba, med katerimi je bila tudi dir. občinske uprave mag. Darinka Ratajc, se je v soboto, na dan žena, odpravila proti Gorenjski.
Prva postojanka je bila v Preddvoru, kjer je zbrane pozdravil in nagovoril tamkajšnji direktor hotela Bor, v njihovi hotelski restavraciji pa so poskrbeli tudi za sladko presenečenje in cvetlično pozornost ob prazniku žena. Dobrodošlico je Štajerkam izrekla tudi tamkajšnja predsednica Darinka Zaplotnik, ki je izrazila željo po nadaljnjem poglabljanju prijateljskih vezi. Ves čas pa sta Lancovljanke na poti po Gorenjski spremljali Ani in Francka, zelo zgovorni Gorenjki, ki sta se pošalili, da sta v njihovem društvu zadolženi za družabno življenje.
DOŽIVELE IN VIDELE MARSIKAJ
Za mnoge pa je bil ta dan najbolj zanimiv obisk in ogled Poličarjeve kmetije (Jagodic), ki leži v majhni vasici Polica, med Kranjem in Pivko, v občini Naklo. Na kmetiji pridelujejo in tudi prodajajo različne kmetijske pridelke (krompir, zelje, sezonsko solato ...), še posebej pa je njihova kmetija znana po odličnih mlečnih izdelkih (različnih sirih, namazih, skuti in kajmaku), za katere so tudi na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju že prejeli številna priznanja. V bližini kmetije je na ogled tudi zdaj že zapuščen kamnolom, v katerem je tamkajšnja družina Puhar skoraj 300 let sekala mlinske kamne, kladiva so v njem utihnila leta 1975; danes pa je ob njem tudi muzej
I
Skupinski posnetek za društveno kroniko, ki je nastal med ogledom mesta Kranj.
Foto: PK
mlinskih kamnov. Sicer pa je gospodinja Poličarjeve kmetije,
Andreja Jagodic, poskrbela tudi za odlično degustacijo sirov in namazov, ki jih na kmetiji sama pripravlja, moč pa jih je bilo tudi kupiti. Pot po Gorenjski je Lancovljanke nato vodila do Kranja, kjer so si izletnice pod vodstvom turistične vodičke ogledale kulturne in zgodovinske znamenitosti tega mesta.
Pred večerjo, ki je bila na odlično urejeni turistični kmetiji Pri Marku v Crngrobu, pa so se Lancovljanke ustavile še v priljubljenem Marijinem svetišču na Brezjah.
Po večerji je sledilo še kratko skupno druženje, manjkala nista niti harmonika in ples, gostiteljice pa so se ves čas trudile, da bi prav vsem ostal ta dan v naj lepšem spominu.
Poskrbele so za skeče, ki so vse nasmejali do solz, niso pa pozabile tudi na medena darila za vsako udeleženko. Dan se je zaključil z obljubo, da se bo prijateljska društvena naveza med Štajerkami in Gorenjkami vsekakor nadaljevala.
Francka in Ani, vedno nasmejani in »jezični« Gorenjki, sta ves dan skrbeli za dobro voljo, s skeči pa sta po večerji zbrane nasmejali do solz.
Obisk Poličarjeve kmetije je bil zanimiv, obiskovalke med ogledom kamnoloma in muzeja mlinskih kamnov.
Besedilo in foto: PK
Občni zbor Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas -
Krajnčeva ostaja predsednica
V soboto, 23. februarja, so se v prostorih vaškega doma v Lancovi vasi na rednem občnem zboru zbrale članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas. Njihovemu povabilu so se odzvali tudi predstavniki domačih društev in od drugod, v svoji družbi pa so gostile še videmskega župana Friderika Bračiča, dir. občinske uprave mag. Darinko Ratajc, pred. KS Lancova vas Antona Jusa, nekoliko kasneje pa se jim je pridružil še p. Slavko Stermšek. Na občnem zboru so pregledale delovanje društva v letu 2007, podale načrte in smernice dela za trajajoče leto in izvedle volitve za nove organe društva. Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas je bilo ustanovljeno 17. novembra 2003, združuje pa žene in dekleta, ki so ljubiteljice ročnih del in kuhanja ali pa si preprosto želijo druženja, vanj je do sedaj vključenih okrog 120 članic, ki pa prihajajo tudi iz okoliških krajev. Dosedanja predsednica Katica Krajnc je v svojem poročilu izrazila zadovoljstvo nad opravljenim delom v preteklem letu, saj so uspele realizirati skoraj vse zastavljene naloge. Iz njenega poročila je bilo razbrati, da v njihovem društvu skozi vse leto skrbijo za pestro dogajanje, saj ves čas skrbijo tako za izobraževanje kot tudi za prijateljska druženja. Ob koncu pa je Krajnčeva še dodala: »Ko takole pogledam po naši dvorani, ki je skoraj premajhna za vse naše članice in prijatelje našega društva, sem zelo vesela, da smo se žene in dekleta iz naše vasi povezale v društvo. Iskreno čestitam vsem »mojim« članicam za skupno prehojeno pot, ki je bila v teh 4 letih od njene ustanovitve velikokrat tudi težka in naporna. Vendar pa lahko danes z gotovostjo trdim, da se je splačalo.«
SKRB TUDI ZA INTERESE IN ZANIMANJE MLADIH
Prav tako smo na občnem zboru lahko slišali, da v Lancovi vasi skrbijo tudi za interese mlajših članic, teh je v društvu kar nekaj, zato so v lanskem letu organizirale tudi kaligrafsko delavnico, na kateri so udeleženke spoznavale značilnosti lepopisja in je bila zelo dobro obiskana. Letos pa so pričele še s tečajem oriental-
Občni zbor so pozdravili tudi gostje, med njimi dir. občinske uprave mag. Darinka Ratajc, ki je ta večer podpisala tudi pristopno izjavo, pred. KS Lancova vas Anton Jus in videmski župan Friderik Bračič.
Po dolgem prepričevanju bo Katica Krajnc vendarle še štiri leta opravljala funkcijo predsednice društva.
skega trebušnega plesa, zanimanje za to nekoliko bolj eksotično obliko plesa pa je presenetljivo veliko.
Z NOVIMI NAČRTI IN SMELIMI IDEJAMI NAPREJ
V program dela za leto 2008 so v društvu zapisale številne že ustaljene aktivnosti, kot so: različni kuharski tečaji, predavanja, jesenske delavnice za otroke, pohodi, kolesarski izleti, sodelovanje na razstavah, delavnice adventnih venčkov, voščilnic, pirhov, strokovne ekskurzije, sodelovanje na različnih prireditvah v domači krajevni skupnosti in občini. Ker pa se želijo v njihovem društvu povezovati tudi širše, tudi izven meja videmske občine, bodo še naprej poglabljale vezi z njihovimi novimi društvenimi prijateljicami iz Kranja.
VOLITVE ZA NOVE ORGANE DRUŠTVA
Ker pa so od ustanovitve društva pretekla štiri leta, toliko pa traja tudi mandat organov, so na občnem zboru izvolile tudi nove organe društva. Po dolgem (in torej uspešnem) prepričevanju je upravnemu odboru vendarle uspelo prepričati dosedanjo predsednico Katico Krajnc, da bo svojo funkcijo peljala naprej še prihodnja štiri leta. Za podpredsednico je bila izvo-
ljena Jerica Žunkovič, tajniška dela bo še naprej opravljala Vida Vidovič, prav tako ostaja na mestu blagajničarke Jožica Klinc.
SPREJEM NOVIH ČLANIC
Na občnem zboru so v svoje vrste z veseljem sprejele tudi nekaj novih članic, z velikim aplavzom pa so za to potezo nagradile tudi dir. občinske uprave mag. Darinko Ratajc, ki je odslej tudi »uradno« njihova polnopravna članica.
Druženje so žene in dekleta ta večer nadaljevale v sproščenem vzdušju, prisotne pa pogostile s pristno domačo večerjo, ki so jo same pripravile in tudi postregle.
Tekst in foto: Petra Krajnc
V Leskovcu pekli in krasili torte
ženke so bile s potekom tečaja zelo zadovoljne. Torte so tudi poskusile in zelo težko se je bilo odločiti, katera izmed tort je najslajša. Zenske so na tečaju spekle in okrasile tudi posebno torto, ki so jo naslednji dan podarile društvu kmetic iz Lancove vasi, ki so jih povabile na njihov občni zbor. Vse udeleženke so skupnega mnenja, da so takšna izobraževanja zelo koristna, saj se naučijo veliko novega, hkrati pa lahko izmenjajo izkušnje pri peki. Želijo si še več podobnih izobraževanj in komaj čakajo novih tečajev.
NZ
leskovčanke so se dobro znašle tudi v peki in dekoraciji tort.
Foto: NZ
TD Klopotec Leskovec v Halozah skrbi tudi za izobraževanje svojih članov, zato organizira različne tečaje. Za tečaj peke tort je recepte pripravila učiteljica slaščičarstva Marija Horvat iz Kidričevega. Tečaja se je udeležilo kar nekaj članic, ki so svoje znanje peke tort želele nadgraditi, saj nekatere izmed njih pečejo zelo okusne torte.
Tečaj je vodila učiteljica slaščičarstva Marija Roš ar iz Maribora, ki je odgovarjala tudi na vprašanja tečajnic in jim zaupala male skrivnosti peke in dekoracije tort. Udele-
»Bar Štajerc« praznoval 15. obletnico
Pred petnajstimi leti so se odprla vrata vaške gostilne »Bar Štajerc« v Pobrežju. Veliko ljudi se po napornem delovnem dnevu, hitrem mestnem utripu rado ustavi na kakšni sproščujoči kavi ali kozarčku rujnega. Kam zavije? V edino vaško gostilno, ki je v Pobrežju.
Lastnica Tilčka Kaučevič se že Petnajst let trudi, da bi se gostje
radi vračali v njen lokal. Ob obletnici sta zakonca Kaučevič pripravila pogostitev, ki so se je udeležili vsi, ki k njima radi zahajajo. Da se ob raznih priložnostih radi oglasijo tudi v KS Pobrežje, so pokazali z darilom ob tej posebni priložnosti. Skoraj ga ni dogodka, ki se ne bi odvijal v »Baru Štajerc«, najsi gre za pustno rajanje, občne zbore, rojstne dneve, itd. Tudi
izvolitev poslanca naše občine so bučno spremljali prav v tej gostilni.
Pri Kaučevičevih imajo v načrtu obnovo terase, še naprej pa se bodo trudili, da bi bil njihov
lokal vreden vašega zaupanja. Mi jim seveda želimo obilo poslovnih uspehov in prijetnih gostov.
Stanka Letonja
Vesela družba v »Baru Štajerc«
Foto: Anica Feguš
Koline pri Martinu in Tončki
TD Klopotec je tudi letos organiziralo zdaj že tradicionalne koline na kmetiji pri Martinu in Tončki Vidovič v Veliki Varnici. Ekipa mesarjev je hitro opravila delo, ostale članice pa so pripravile malico in zvečer večerjo, na kateri se je zbralo veliko čla-
nov TD Klopotec iz Leskovca, kakor tudi njihovih podpornih članov. Za zabavo so poskrbeli trije hannonikarji. Veliko je bilo smeha, petja in plesa. Zabavali so se pozno v noč.
Besedilo in foto: NZ

Na kolinah je bilo veselo
S Strojnim krožkom Posestnik na ogledu bioelektrarne v Avstriji
»V našem podjetju letno proizvedemo okoli 10 milijonov litrov goriva,« je ob predstavitvi proizvodnje med drugim povedal Karl Totter iz podjetja Seeg Mureck.
Kmetje s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric, tudi člani Strojnega krožka Posestnik, so se konec januarja odpravili na strokovno ekskurzijo v sosednjo Avstrijo. Januarsko petkovo jutro je bilo jasno in rahlo vetrovno, dišalo je že kar po »sibirski zimi«, kar pa je bilo občutiti na prvi postaji tokratne ekskurzije, v kraju Mureck, kjer so si udeleženci ekskurzije, med njimi pretežno kmetovalci, ogledali eno večjih bioelektrarn. Udeležence je sprejel vodja Karl Totter in jih ob strokovnem vodstvu popeljal skozi kompleks bioelektrarne, toplarne na lesno biomaso in proizvodnje biodizla. Povedal je, da je v zadrugo vključenih okoli 500 članov, ki pridelujejo oljno ogrščico kot surovino za proizvodnjo biodizla, iz ene tone oljne ogrščice pa je mogoče proizvesti okoli 300 1 tega pogonskega goriva. Za kmete je to seveda zelo zanimivo, saj so na ta način dokaj neodvisni od dogajanja z nafto na svetovnem trgu, poleg tega pa od lastne vložene surovine dobijo ogrščične tropine kot krmno komponento za svoje živali. Po zadnjih podatkih letno proizvedejo okoli 10 milijonov litrov goriva. Le-to ima višjo temperaturno točko vnetljivosti, in sicer pri 110 °C, zato je varnejše pri transportu (plinsko olje pri 55 °C). Po besedah vodje obrata, biodizel ne predstavlja grožnje vodi, zato je gorivo uporabno tudi na občutljivih naravovarstvenih območjih, ni agresivno do kože, karakteristike zgorevanja so enake ali celo boljše (višje cetansko število, manjše emisije škodljivih delcev). Poleg tega, da proizvodnja ohranja in zagotavlja nova delovna mesta, je pomembno še, da uporaba tega goriva ne prispeva k povišanju C02 izpustov v ozračje (Kyotski protokol). V času očitnih globalnih klimatskih sprememb je to zelo pomembno dejstvo.
PROCES PROIZVODNJE BIOPLINA POTEKA OB POMOČI KMETOV
Vse tri družbe znotraj kompleksa so medsebojno partnersko povezane in kompleks bioelektrarne je bil kot naj mlajši člen zgrajen leta 2004, njegova nazivna kapaciteta znaša 999 kW, stal pa je 4 milijone evrov. Sam proces proizvodnje bioplina
pomagajo vzdrževati kmetje, saj za potrebe fermentacije v napravo oddajajo gnojevko, ki jo nato, fermentirano in okolju zelo prijazno, dobijo nazaj za uporabo na svojih kmetijskih zemljiščih. Kot postopkovni sestavni del v zmesi uporabljajo še koruzno silažo, da v obdobju 40—50 dni v štirih fermentatorjih proizvedejo čim več metana, ki služi kot pogonski plin za proizvodnjo energije. Maso občasno premešajo, saj mikroorganizmi za svoje optimalno delovanje potrebujejo temperaturo med 37 in 40 °C, na vsake pol ure
v pretočni prekatni sistem dodajo svežo dozo sestavin, ekvivalentni del pa sistem na koncu zapusti.
Tretji del kompleksa predstavlja toplarna na biomaso, lesne sekance. Volumen skladišča znaša 6000 m3, kot surovina pa služijo vsi lesni odpadki iz regije. Z napravami za drobljenje zmorejo v sekance predelati celo za industrijo neuporabna debla do premera 50 cm. V dveh gorilnih komorah uspejo proizvesti toliko toplotne energije, da pokrijejo 85 % potreb kraja Mureck.
Sprehod med starodobniki v Puhovem muzeju v Gradcu
IZ BIOELEKTRARNE ŠE V PUHOV MUZEJ IN NA AGROSHOVV V GRADEC
Udeleženci so pot nadaljevali v Gradec in se najprej ustavili v muzeju Janeza Puha (Johannes Puch Museum). Na ogled je bila resnično pestra zbirka razstavnih eksponatov, ki bi se danes imenovala drugače, če pred davnimi leti v Avstriji ne bi bil tako inovativno dejaven naše gore list, Janez Puh. Zbirka, po besedah kustosa, obsega okoli 500 koles, mopedov, motorjev, osebnih in terenskih vozil, reševalnih, vojaških in tekmovalnih vozil ... Mnoge, na las podobne modele mopedov, so nato licenčno izdelovali v tovarni Tomos v Kopru.
Zaključni del ekskurzije je obsegal še udeležbo na prireditvi Deutz-fahr Agroshow 2008. Preko 2000 udeležencev je lahko občudovalo kakovostno predstavitev programskih prodajnih novosti znamke Deutz-fahr in patentiranih komponent, izključno v lasti te družbe. Predstavili so
Na obisku v tovarni biodizla.
široko paleto traktorjev za vse namene, prikazali tudi tovarne in predstavništva po svetu (Italija, Indija, Kitajska ...), medtem ko teče proizvodnja kombajnov na Hrvaškem, v Županji. Kot zanimivost siceršnje premierne predstavitve na sejmu Agritechnica v Hannovru, je potrebno tudi na tokratni prireditvi izpostaviti vinogradniško-sadjarki traktor, ki ga lahko z zadnjega delovnega platoja upravlja kar delavec preko računalniških eksternih komand. Zares nenavaden, znanstveno fantastičen občutek preveva opazovalca, ko se traktor premika brez voznika v kabini, a tudi kmetijstvo za take dosežke očitno ni izjema. Ekonomičnost kmetijske dejavnosti bo v sled zmanjševanja obsega drage delovne sile v prihodnosti morala prenesti tudi investicije takega značaja.
Po besedah predsednika SK Posestnik
Antona Zemljaka, je tudi tokratna ekskurzija dobro uspela, v zadovoljstvo vseh prisotnih, ki so ob tej priložnosti lahko izmenjali tudi obilico svojih pogledov na razmere v kmetijstvu ter se nenazadnje tudi poveselili in sprostili v prijetnem in sproščenem krogu znancev, prijateljev.
Jože Murko, KGZS, Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Občni zbor SK Posestnik
8. februarja 2008 je imel Strojni krožek Posestnik v gostilni Rajh v Dražen-cih redni občni zbor. Udeležilo se ga je več kot 100 članov, ki so ponovno za predsednika potrdili Antona Zemljaka. Obenem so potekale tudi volitve za člane vodstvenih organov SK Posestnik. Predsednik je ob priložnosti izrazil zadovoljstvo s preteklim delom strojnega krožka in poudaril, da je bil lanskoletni plan dela v glavnem dosežen.
Najbolj vesel je dejstva, da se iz leta v letu strojnemu krožku pridružujejo novi člani, predvsem mladi. Trenutno imajo 150 aktivnih članov, ki se zavedajo koristi in ugodnosti, ki jih prinaša članstvo. Na kratko je povzel pregled dela v preteklem letu. Kot je povedal, so organizirali predstavitev kmetijskih strojev v sodelovanju s Kmetijsko šolo Ptuj, na posestvu v Turnišču. Udeležba le tega se je priznala za obvezo v SKOP programu. Ob tem se je ponovno zahvalil Kmetijski šoli Ptuj za pogostitev in za uporabo prostorov. Za člane SK je bil v preteklem letu kot ponavadi organiziran tudi tečaj iz varstva pri delu.
V sodelovanju z Govedorejskim društvom Ptuj so si v Avstriji ogledali dve govedorejski kmetiji. V mesecu maju so bili na dvodnevni strokovni ekskurziji na Nizozemskem, kjer so si ogledali farmo s 480 kravami. To je bila farma z najsodobnejšo tehnologijo, ki ima svoje kmetijske površine v večini pod morsko gladino.
Med letom so tudi sprejeli cenik kmetijskih uslug in ga uskladili s cenami Zveze strojnih krožkov Slovenije. V mesecu novembru pa so obiskali kmetijski sejem »Agritehnika 2007« v Hannovru. Tam so si ogledali vse pomembnejše svetovne novosti na področju kmetijstva in se seznanili s trendi pri proizvodnji kmetijskih strojev.
Med letom pa so v SK Posestnik Ptuj tudi redno skrbeli za prepoznavnost in delo Strojnega krožka prek lokalnih časopisov in radia. Tu gre zahvala predvsem g. Jožetu Murku, gospe Tatjani Mohorko, tajnici Darji Artenjak in vsem članom UO in NO. Predsednik se jim je v imenu vseh članov še enkrat zahvalil za požrtvovalno delo skozi vse leto.
Niso pa pozabili na vse njihove spon-
zorje, ki jim skozi vse leto zagotavljajo finančna sredstva za nemoteno delovanje. Zavedajo se, da bi brez njih težje prišli do želenih rezultatov kot sicer.
Predsednik Zemljak je podal tudi predlog dela za leto 2008, ki so ga člani potrdili. Ob koncu je izrazil še veselje ob dejstvu, da je število članov iz leta v leto večje. Seveda velja povabilo vsem, ki bi se jim še želeli pridružiti. Zahvalil se je tudi za sodelovanje in zaupanje ter vsem skupaj zaželel uspešno delo tudi v prihodnje.
Andreja Zemljak
Na občnem zboru haloških planincev tudi novo vodstvo
Da ni planine brez doline je vedno znova poudarjal dolgoletni predsednik Planinskega društva (PD) Haloze mag. Ivan Božičko, ki je vodenje društva ob 10-letnici predal novemu vodstvu, ob tem pa predstavil vrsto zanimivih načrtov. Društvo je z 222 vpisanimi člani eno od močnejših na območju Haloz, kar je zagotovo zgovoren podatek, da je društvo zanimivo, napredno in hkrati eno od redkih, ki od vsega začetka skrbi za promocijo Haloz in haloškega roba, za ohranjanje kulturne dediščine in nasploh za prijetna pohodniška druženja.
Božičko, ki je PD Haloze vodil od vsega začetka, vmes je imel slabi dve leti premora in takrat je društvo vodil Branko Marinič, je na nedavnem občnem zboru društva dejal, da jim je tudi v preteklem, jubilejnem letu uspelo izpeljati glavnino zastavljenih nalog, osrednjemu praznovanju pa so dodali še Pot med haloškimi vinogradi, ki je vključena tudi v novi katalog Pohodniške poti v Spodnjem Podravju. Društvo, v katerem deluje kar šest odsekov, je od lani bogatejše tudi za nove vodnike in markaciste, ki v PD Haloze dobivajo vedno več veljave in tako naj bi bilo tudi v prihodnje, je poudaril Božičko, ki je ob koncu predsednikovanja predstavil tudi nekaj nalog za leto 2008. Tako naj bi še letos izdali planinski zbornik ob 10-letnici društva, velika želja so tudi društveni prostori in vodstvo občine Videm z županom Friderikom Bračičem jim je že zagotovilo, da se bo to zgodilo kmalu, planinci pa predlagajo še ustanovitev turistično informativne pisarne v videmski občini, kjer bi se lahko tudi planinci veliko bolje predstavili.
ZANIMIVA BI LAHKO BILA POHODNIŠKA POT MED VINOGRADI
S PD Ptuj naj bi pristopili še k načrtovanju in pripravi programa za izvedbo planinske poti, ki bo povezovala Ptujsko polje s Halozami, skrbeli bodo za trasira-nje in vzdrževanje tradicionalnih planinskih poti in določitev kontrolnih točk na planinskih poteh, ki se vežejo na Haloško planinsko pot, Pohodniško pot med vinogradi, usposobiti pa želijo še vsaj enega člana iz društva za planinskega vodnika A
J }	■> ;
i ?	J !
Novemu predsedniku PD Haloze Janezu Cafuti sta čestitala tudi dosedanji predsednik mag. Ivan Božičko (na levi) in videmski župan Friderik Bračič.
Foto: TM
kategorije in marka-cista. V PD Haloze pa bodo tudi letos pripravili spomladansko čistilno akcijo, nenehno pa skrbeli za pridobivanje novih članov, še posebej mladih, ki imajo v društvu prav posebno in pomembno vlogo, je poudaril Božičko.
Zanimiv pa je bil tudi predlog planincev iz Zavrča, da bi še letos v svoji občini pripravili pohod po kulturni
poti Maksa Furjana, Danilo Milošič, vodja vodniškega odseka in kandidat za predsednika društva, pa je v svojem zelo natančnem podajanju poročila posebej izpostavil, da je v planinskih vrstah zelo težko dobiti dobre, kvalitetne kadre, še posebej mlade, zato bi bilo po njegovem dobro narediti korak naprej tudi v tej smeri.
Janez Cafuta, novi predsednik PD Haloze, pa je ob koncu, po izvolitvi, med drugim dejal, da bo delal v dobro vseh članov,
»Haloze moramo še bolj približati pohodnikom,« so se strinjali mnogi navdušenci pohodništva, zbrani na občnem zboru.
Foto: TM
da se bo trudil po najboljših močeh in po že vnaprej predstavljenem programu, ostal pa bo zvest začetnim ciljem, med katerimi ima promocija Haloz s haloškim robom osrednje mesto.
TM
Prvi pohod planincev po Halozah
Planinsko društvo Haloze je v soboto, 1. marca, pod novim vodstvom organiziralo prvi letošnji pohod po Halozah, imenovan Pohod med vinogradi. Kljub pomenljivemu poi-menovanju pohoda je bil tak le del poti. Skratka, bilo je razgibano. Močan veter v sobo-tnem dopoldnevu je dal slutiti, da pohod najbrž ne bo tako obiskan, kot smo si želeli, zato smo bili toliko bolj veseli vsakega pohodnika, ki se nam je pridružil na zbirališču pred »trgovino Leska« v Leskovcu. Lastnika Jože in Anica sta že na startu poskrbela, da nam veter ne bi prišel do kosti. Opogumljeni s Šilcem, kavo ali sokom smo malo pred deseto družno krenili v koloni dva po dva proti »Macleku«. Kmalu za ovinkom smo krenili z glavne ceste levo čez Abranovo domačijo in zarezali v prvo strmino. Na pol hriba smo prišli v zavetrje in tuje Jakec prvič posegel v svoj nahrbtnik in nas počastil z injekcijo. Kot prerojeni smo stopali čez vetrovno zaveso in se kmalu znašli tik pod vrhom hriba. Tu nas je že pričakoval Brane s svojo družino in nas prijazno povabil za veter. V spoznanju, da na poti nismo sami, se nas je lotevala vse boljša volja. Le dobrih sto metrov naprej sta nas k sebi povabila Žalika in Janez. Po kozarcu rujnega smo že bili pripravljeni za prvo pesem Popotnik pride čez goro. Kar malce žal nam je bilo, da smo morali naprej, kajti čakalo nas je še kar nekaj postojank, gostitelja pa kmečki praznik. Po rahlem spustu in vzponu smo že bili na vrhu
Skorišnjaka, »na Kocilu«. Seveda ni šlo mimo starega prijatelja Franca, ki je našim ušesom in grlom ponudil zavetje. Nekdo pa je ob tem hudomušno pripomnil: »Če bomo tako nadaljevali, bomo ravno jutri do maše končali pohod.« A v resnici smo bili vsi zadovoljni nad prijaznostjo domačinov. Nekje na meji med Skorišnjakom in Belav-škom so noge samovoljno zavile iz ceste v strmino, kar po bližnjici, do Baničekove kleti. A Janka in njegove družine nismo presenetili. Vrata čudovite kleti so že bila odprta. Kmalu smo spoznali, daje tisto, kar je bilo notri, še bolj čudovito. Vse splošno okrep-čani smo se podali proti Velikemu Okiču. Pot nam je ob prijetnem kramljanju hitro minila. Kmalu smo se znašli na Višini, od koder nas je asfaltirana obmejna cesta vodila proti Gradiš-ču. Tu in tam smo še posegli v kakšen nahrbtnik, da ga je bilo potem lažje nositi. Še spust čez gozd po listju in že smo pristali na meji s sosednjo Hrvaško, pri cerkvi sv. Ane.
Nebo se je oblačilo, zato smo se podvizali proti našemu prehodu, kjer sta nas že čakala mini busa.
Nekaj v nahrbtnikih nas je še težilo, zato smo se podali do gasilske trojke v Veliki Varnici, kjer smo vse skupaj vrgli na mizo in tudi pospravili. Za konec nas je najboljši sosed, gospod župan, še povabil v njegovo klet, kjer smo z zdravico in pesmijo blagoslovili naše noge in grla. Polni vtisov smo si obljubili, da se dobimo na naslednjem pohodu, ki bo 30. marca v Zavrču. In čisto na koncu se je županu porodila še ideja. Beseda je dala besedo in ... O tem pa kdaj drugič, seveda če bo beseda meso postala.
Zimska občinska liga malega nogometa
Letošnja zimska liga malega nogometa občine Videm je bila po kakovosti bolj izenačena kot prejšnja leta. Več let zaporedoma je bila namreč prevladujoča ekipa Majolke. Tudi letos je sprva kazalo tako, saj so se v končnico poleg Majolke uvrstile še ekipe Zg. Pristava, Bar Osmi-ca in As 1.
V prvem polfinalnem paru sta se pomerili ekipi Majolka in Bar Osmica. Po izenačenem boju, ki seje končal z rezultatom 2 : 2, so sledili kazenski streli, kjer pa je ekipi Bar Osmica uspel veliki met, saj so po boljšem izvajanju kazenskih strelov porazili ekipo Majolke.
Tudi drugi polfinale je postregel z borbeno igro, na koncu pa je slavila ekipa As 1, ki je s tesnim izidom premagala ekipo Zg.
Pristave.
Sledil je velik finale med Barom Osmica in As 1, v katerem so bili boljši člani ekipe Bar Osmica, ki so pod vtisom velikega dela, ki so ga opravili v polfinalu, slavili z rezultatom 7 : 3. V tekmi za tretje mesto je zmagala Majolka.
Nogometaši ekipe Bar Osmica so za osvojeno prvo mesto zasluženo prejeli pokal v trajno last in prehodni pokal, ki ga ne mislijo kar tako predati.
JJ
Letos zmaga ekipe Bar Osmica. Čestitamo!
Kratek klepet z judoistko Leo Murko
»Želim si kolajne s svetovnega prvenstva«
Lea med borbo.
Mnogi med vami prav gotovo poznate Leo Murko, simpatično in uspešno športnico iz Lancove vasi, ki že kar nekaj let pridno trenira judo, in sicer pod vodstvom trenerja prof. Vlada Čuša v Judu klubu Drava Ptuj. Z Leo, ki se je pred kratkim vrnila iz priprav v Zagrebu, smo na kratko poklepetali o njenih uspehih v preteklem letu, zaupala pa nam je tudi, kakšna so njena pričakovana in cilji za novo judoistično sezono, ki je tik pred vrati.
Že 12 let aktivno treniraš judo, to pomeni, da si z rednimi treningi in odpovedovanjem marsičemu pričela že v otroštvu. Najprej me zanima, od kod vedno znova črpaš energijo in motivacijo, saj vsi vemo, da biti profesionalni športnik prav gotovo ni lahko?
Lea Murko: »Na moji športni poti me najprej podpira moja družina, brez njihove podpore vsega tega prav gotovo ne bi zmogla. Lahko pa tudi rečem, da se izredno odlično razumem z mojo športno »sredino«, torej z ljudmi, s katerimi treniram in sodelujem. Prav gotovo bi vsak, ki ima ob sebi toliko podpore in spodbude, vztrajal na tej poti vedno znova in znova.«
V preteklem letu si se udeležila številnih tekmovanj. Kako uspešno je bilo pravzaprav zate leto 2007?
Lea Murko: »Lani sem se udeležila mladinskega evropskega prvenstva (U 20), ki je potekalo v mesecu oktobru na Češkem, in osvojila 5. mesto. Priznati pa moram, da sem bila nekoliko razočarana, saj sem pričakovala, da se bom iz Prage vrnila z medaljo. Na EP za mlajše člane in članice (U 23) pa sem v Salzburgu dosegla 7. mesto.«
Pred nami pa je že nova sezona, ki se ho pričela konec marca. Kakšni so tvoji načrti, cilji in pričakovanja za letošnje leto?
Lea Murko: »Tekmujem v treh reprezentancah, in sicer v mlajši, mladinski in članski, od leta 2009 naprej pa bom tekmovala le še v članski. Letos sem se udeležila že treh priprav, in sicer v Mittersillu v Avstriji, na Madžarskem, pred kratkim pa sem se vrnila iz Zagreba. Vsekakor si v tej sezoni najbolj želim, da bi osvojila medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo letos potekalo od 16.-19. oktobra v Vietnamu. Mogoče si te kolajne želim še toliko bolj, to pa zaradi tega, ker mi to ni uspelo pred dvema letoma, ko sem na SP v Dominikanski republiki osvojila 5. mesto. Pred tem pa je še evropsko mladinsko prvenstvo, letos bo od 12.-14. septembra v Varšavi na Poljskem. Za uvrstitev na EP in SP pa potre-
bujem dobre rezultate oz. vsaj eno kolajno iz kvalifikacijskih tekem, ki pa se pričnejo konec marca.
Resnično si želim, da bi mi uspelo.«
Prav gotovo ti ob številnih pripravah, treningih in tekmovanjih ostane malo prostega časa še za kakšno sprostitev.
Kaj počneš, ko nimaš športnih obveznosti?
Lea Murko: »Na to vprašanje vedno odgovorim enako (se nasmehne). Prostega časa med tednom res nimam veliko, če pa ga že najdem, ga izkoristim za spanje. Med vikendi pa grem - tako kot vsi mladi - pogledat v »mesto«, kaj se tam dogaja. Še raje pa se s prijatelji odpravim v kino. Sicer pa sem v času sezone, to je od marca pa do novembra, tudi veliko odsotna, saj vikende zaradi priprav ali tekmovanj preživljam v tujini.«
Bi ob koncu najinega klepeta želela dodati še kaj?
Lea Murko: »Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila predvsem moji družini, ki mi ves čas stoji ob strani in me podpira. Z mano so tudi takrat, ko mi je težko, in vedno znova
in znova najdejo spodbudne besede, da lahko grem naprej.«
Lei se iskreno zahvaljujem, da si je ob natrpanem umiku vzela čas za kratek klepet z nami. Veseli in ponosni bomo, ko bo svoji bogati beri športnih kolajn dodala še kakšno. Verjamemo, da ji bo to z njenim trdim delom in mladostno zagnanostjo tudi uspelo. Prav tako pa ji želimo vse dobro in lepo nasploh v življenju.
Petra Krajnc
DeSUS, OBČINSKI ODBOR VIDEM
Daje DeSUS stranka za vse generacije, se bomo lahko znova prepričali na strankinem občnem zbom, ki bo 3. aprila 2008 v gostišču Pal v Vidmu. Vabimo vse članice in člane ter simpatizerje stranke na letno konferenco, kjer bomo sprejeli smernice delovanja stranke in si zastavili cilje za letošnje državnozborske volitve.
Ob velikonočnih praznikih želimo vsem članom in občanom veliko družinske sreče, radosti in miru.
CaTV Videm - na potezi so občani
Dolgo se je vlekla zgodba o nedokončani izgradnji kabelskega sistema, ki lahko ima kljub svoji slabi dediščini lepšo perspektivo. Komisija za CaTV je skupaj s Telemachom in županom občine Videm pripeljala aktivnosti do tiste faze, ko je potrebno dokončati nedokončano delo in dati kabelski nov zagon.
Na potezi so občani, sovlagatelji, ki imajo v tej akciji možnost odprodati svoj delež UPC Telemachu za 105 evrov, ki so kot lastnik kabelskega priključka hkrati tudi solastnik 0,117- odstotnega deleža na celotnem kabelskem omrežju.
Družba UPC Telemach, širokopasovne komunikacije d. o. o. Ljubljana, je upravljalen omrežja kabelske televizije na območju občine Videm pri Ptuju. Omrežje kabelske televizije je tehnološko v večjem delu zastarelo in ne omogoča dvosmernega komuniciranja. Zato ne morejo ponuditi novih širokopasovnih kabelskih storitev
-	interneta, digitalne telefonije in digitalne televizije. Interes družbe UPC Telemach je, da občanom poleg televizije ponudi še vse ostale širokopasovne storitve družbe
-	internet, digitalno telefonijo in digitalno televizijo.
Ker pa družba ne more vlagati investicijskih sredstev v omrežja, ki niso povsem v njeni lasti, saj sredstva za posodobitev lahko vlaga izključno le v kabelska omrežja v svoji lasti, so za uresničitev tega cilja pripravljeni odkupiti solastniški delež krajanov v kabelskem omrežju.
Za opredelitev vrednosti celotnega omrežja in deležev vrednosti posameznih vložkov v omrežje je opravljena podrobna analiza omrežja in izdelana strokovna cenitev kabelsko-komunikacij skega sistema KS Videm pri Ptuju. V skladu z navedeno
cenitvijo je bilo ugotovljeno, da so obstoječi naročniki na podlagi lastništva kabelskih priključkov skupaj solastniki 59-odstotne-ga deleža celotnega kabelskega omrežja, pri čemer je upravljalec omrežja - UPC Telemach d. o. o. - na podlagi dosedanjih vlaganj v omrežje solastnik 41-odstotnega deleža omrežja.
Navedena odkupna ponudba za priključek je skladna tudi s predlogom, sprejetim 22. 11. 2007 na 5. seji Komisije za kabelski sistem v občini Videm pri Ptuju, na kateri je bil podprt predlog za izvedbo postopka odkupa kabelskih priključkov v kabelskem omrežju Videm pri Ptuju.
V pogodbi je optimalni scenarij, komisija pa je tudi sprejela minimalne kriterije. Odločitve so tudi pod dejstvi, da je sistem zastarel in da konkurenca na tem področju napreduje, kar pa pomeni, da v kolikor se ne zgodijo poteze razvoja, bo sistem ugasnil. Občani so prejeli ponudbo in pogodbo, ki ju morajo, v kolikor tega še niso storili, takoj vrniti podpisano na UPC Telemach. Ponudba in pogodba sta se tudi objavili na INFO kanalu.
Ker je realizacija odkupa pogoj za vse ostale aktivnosti, smo v nadaljevanju ponovno pregledali plan aktivnosti v letu 2008. Osnovna optična povezava bi naj bila do konca junija 2008, potem pa sledi obnova do občanov, tako da bi zagotovili vsem občanom optimalne ponudbe do konca leta. Občani lahko na spletu pridobijo opcije v razvoju sistema. Tisti, ki imajo dovolj le televizijo, bodo obdržali obstoječe stanje z več programi v analogni obliki. Tisti, ki pa želijo več, bodo izbirali med več različnimi ponudbami televizije, interneta in telefonije. Komisija bo spremljala realizacijo in sodelovala pri reševanju odprtih vprašanj. Ko bo
sistem v Vidmu, bomo skupaj sodelovali pri čim hitrejšem povezovanju sistema z naročniki. V teku realizacije se mora upoštevati potreba lokalnega okolja za minimalno dva lokalna programa.
Nova platforma je tudi predpogoj za kvalitetni lokalni program SIP TV, ki se tako lahko izboljša v toku leta. Podrobne ponudbe UPC Telemacha si zainteresirani lahko ogledajo na spletni strani UPC Telemach, ki bo takrat, ko se ustvarijo tehnični pogoji, enak, kot je za celo Slovenijo. Tisti, ki bodo želeli naročiti novosti, bodo za to podpisali novo pogodbo, tisti, ki svojih potreb ne bodo širili, pa bodo obdržali le analogne programe po novi razširjeni shemi. Prepričani smo, da smo prišli do ugodne rešitve za vse vključene s ciljem, da sitem zaženemo z novimi vsebinami in s tem zadovoljimo nove potrebe. Da bi to dosegli, moramo sodelovati vsi, ki smo na potezi, zato ne prelagajmo na jutri tega, kar lahko storimo danes.
Na koncu pa bo konkurenca na trgu naredila svoje, tako bomo kupili tisto in tam, kar je za naše potrebe najcenejše. Nekaj časa pa še bomo vsi odvisni, da ti ponudniki pridejo do nas. Mnogo smo doslej spraševali in klicali za internet, kabelsko telefonijo, digitalno televizijo in podobno, sedaj je poteza na naši strani.
Prizadevanja Komisije za CaTV pa gredo tudi v tej smeri, da skupaj z upravljalcem zagotovimo ustrezne projekte, da ustvarjamo pogoje, da se investitor drži postavljenih rokov, skratka, da čim prej zagotovimo kvalitetno ponudbo na kabelskem sistemu.
Mag. Janez Merc, predsednik komisije za CaTV
SDS
Drage občanke in občani!
Narava se prebuja, rojeva se novo življenje in vsi radostno čakamo čar velikonočnih praznikov, ko so mize polne pirhov, potice in ostalih dobrot. Naj bodo prazniki prežeti z upanjem in pogumom, predvsem pa polni vere, ljubezni, razumevanja in družinske sreče.
OO SDS Videm
SLS.
Slovenska ljudska stranka
SLS, občinski odbor Videm
Drage občanke in občani!
Naj vam velikonočni prazniki prinesejo veliko veselja in lepih trenutkov v vaše družine, praznični čas pa vas naj napolni z dobro voljo in pozitivnimi mislimi.
Veselo pisanko!
Preventivni nasveti voznikom traktorjev
•	KAJ JE TRAKTOR?
Je motorno vozilo, ki je konstruirano tako, da vleče, potiska ali vozi traktorske priključke oz. se uporablja za njihov pogon ali vleče priklopno vozilo.
•	VARNOSTNI LOKALI VARNOSTNA KABINA
Biti mora vgrajen in izveden tako, da varuje voznika pred poškodbami, če se traktor prevrne, in mora ustrezati predpisanim standardom.
•	VZVRATNO OGLEDALO
Biti mora na traktorju, ki ima zaprto kabino za voznika, biti mora vgrajeno in izvedeno kot najmanj eno vzvratno ogledalo, nameščeno na levi strani kabine. Če lahko traktor razvije večjo hitrost od 30 km/h, potem morata biti nameščeni dve vzvratni ogledali.
•	DELOVNA IN PARKIRNA ZAVORA NA TRAKTORSKIH PRIKLOPIH
Je obvezna pri vseh priklopnikih razen pri tistih, pri katerih največja dovoljena masa ne presega 1.5 tone, ali pri tistih priklopnikih, kjer največja dovoljena masa ne presega mase traktorja.
Traktorski priklopniki morajo biti zadaj osvetljeni z lučmi, zavornimi lučmi, lučmi za osvetljevanje registrske tablice, smerniki in odsevniki. Luči in odsevniki med vožnjo ne smejo biti zakriti ali umazani.
•	TOVOR NA TRAKTORSKEM PRIKLOPNIKU
Biti mora naložen tako, da ne predstavlja nevarnosti ali ovire za druge udeležence v cestnem prometu, da ne povzroča škode na cesti ali objektih, da ne onesnažuje okolja, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, da se z njim ne povzroča več hrupa, kot je dovoljeno, da ne zmanjšuje preglednosti vozniku, ne zakriva drugih naprav vozila, registrskih
tablic in drugih predpisanih označb, da ne pada ali se ne razsipa po cesti. S traktorja, traktorskega priklopnika ali traktorskega priključka se na cesto ne smejo raztresati blato, sneg, led ali voda.
•	TUDI ZA TRAKTORISTE JE PREPOVEDANA UPORABA MOBITELA MED VOŽNJO
•	PREVOZ OSEB NA TRAKTORJIH IN NA PRIKOLICI OZ. TRAKTORSKIH PRIKLJUČKIH
Na traktorju se lahko prevaža le toliko oseb, kolikor je sedežev. Na prikolici se lahko prevaža največ pet oseb, če je takšen prevoz potreben zaradi nakladanja ali razkladanja tovora. Te osebe ne smejo biti pod vplivom alkohola, ne smejo stati, ne smejo sedeti na nepritrjenem tovoru, kot tudi ne na tovoru, ki sega preko stranic. Na traktorskih priključkih je prepovedano prevažati osebe.
K?
O
•	PSIHOFIZIČNO STANJE VOZNIKOV TRAKTORJEV V CESTNEM PROMETU
Voznik traktorja ne sme voziti traktorja v cestnem prometu, če je pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih stvari (mamil, zdravil). Čeprav se te določbe nanašajo samo na vožnjo po cesti, vsekakor veljajo tudi pri ostalem delu, kajti le trezen voznik bo lahko stoodstotno obvladoval svoje vozilo.
•	VOZNIŠKO DOVOLJENJE
Oseba, ki vozi traktor v cestnem prometu, mora imeti veljavno vozniško dovoljenje F-kategorije. Pri tem voznik pridobi tudi osnove znanja varstva pri delu, kar je vsekakor dobrodošlo pri delu s traktorji, saj se vozniki vseh nevarnosti ne zavedajo.
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša
Kako vozimo skozi krožno križišče (krožišče)
Krožnih križišč je tudi pri nas vse več, kajti njihove prednosti presegajo njihove slabosti, ne le glede pretočnosti, ampak tudi glede varnosti. Vendar če hočemo biti na krožnem križišču zares varni, moramo upoštevajmo njegove posebnosti. Ne prehitevajmo in se izogibajmo veliki hitrosti ter naglim ali celo sunkovitim spremembam smeri. Če zgrešimo želeni izvoz, nikar ne poskušajmo ustaviti ali celo voziti vzvratno, ampak zapeljimo še en krog. Tudi če se nismo pravočasno pomaknili na prometni pas, s katerega lahko varno zapustimo krožno križišče, zakrožimo še enkrat. In ne pozabimo, omogočimo tudi drugim varno zapustitev
križišča.
Na krožnem križišču je promet s prometno signalizacijo urejen tako, da ima voznik na krožnem križišču prednost pred voznikom, ki se vključuje nanj.
Ko zapeljemo na krožno križišče, katerega vozišče ima dva prometna pasova, se razvrstimo na notranji prometni pas in tako omogočimo vključitev v promet na križišču tudi voznikom na naslednjih uvozih, razen če nameravamo zapustiti križišče na prvem naslednjem izvozu. Tega nam ni treba storiti
Desno: S tem, da se razvrstimo na notranji prometni pas, omogočimo vključitev voznikom na naslednjih priključkih.
tudi, če nam prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje. S tem so, razen prometa in njegovih značilnosti, mišljene zlasti konstrukcijske značilnosti manjših krožnih križišč, na katerih je mogoč promet le po enem prometnem pasu, čeprav imajo dva, in pri katerih so uvozi in izvozi tako blizu drug drugemu, da je menjava prometnih pasov praktično nemogoča.
Ko se vključujemo na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, in vozimo po desnem prometnem pasu, zapeljemo na desni (zunanji) prometni pas krožnega križišča, če pa vozimo po levem prometnem pasu, pa na levi (notranji) prometni pas krožnega križišča.
Preden zapustimo krožno križišče, se razvrstimo na zunanji prometni pas. Na velikih krožnih križiščih, kot je denimo tisto v Tomačevem v Ljubljani, smemo na izvozu, na katerem prometna ureditev to dovoljuje, zapustiti krožno križišče tudi z notranjega pasu. To je, kot vemo, mogoče le, če je zunanji prometni pas namenjen izključno zavijanju v desno.
Dovolj velika krožna križišča omogočajo zlasti ob gostejšem prometu boljšo pretočnost kot klasična, vendar ne dovoljujejo vožnje z veliko hitrostjo. Upoštevati moramo tudi, da je na krožnih križiščih prepovedano prehitevanje. To pa zaradi
Nekatera večja krožna križišča imajo v smereh z gostejšim prometom dvopasovne priključke in izvoze, prometni pasovi pa so zaradi večje varnosti lahko ločeni z neprekinjeno ločilno črto.
tega, ker je preglednost ob vozilu in za njim zaradi ukrivljenosti vozišča slabša kot na ravnem vozišču (v desnem vzvratnem ogledalu opazimo drugo vozilo šele, ko je
že ob boku našega, v levem pa prej izgine v mrtvem kotu), poleg tega pa krožno vozišče zaradi lažjega uvoza in izvoza ni nagnjeno navznoter, kot je to običajno na krivinah, ampak navzven. Zaradi takšnega prečnega nagiba je pri preveliki hitrosti veliko večja možnost bočnega zdrsa, pri vozilih z višjim težiščem pa prevrnitve.
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša
Pri zapuščanju krožnega križišča ne pozabimo na smerno utripalko.
Uporaba pirotehnike v času velikonočnih praznikov
Spet so pred nami velikonočni in nato čez dober mesec prvomajski prazniki, s katerimi je povezano veliko ljudskih navad in običajev. Tako kot v preteklih letih vas tudi letos pozivamo, da praznike preživite brez pokanja s karbidom, možnarji in drugimi pirotehničnimi sredstvi. Ne dovolite, da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti in preizkušanja poguma in znanja prekinil mir, srečo ter ogrozil vaše zdravje ali zdravje vaših najbližjih. Preden boste napolnili možnar s smodnikom ali čem drugim, pomislite na to, da gre za nevarne predmete in zmesi, ki lahko prizadenejo bistveno več trpljenja in škode, kot pa nudijo užitka.
Glede uporabe - to je metanja petard - vas ponovno opozarjamo, da je uporaba le-teh v času velikonočnih in prvomajskih praznikov prepovedana, policisti pa bomo zoper vsakega, ki bo zaloten pri metanju petard, dosledno ukrepali. Za navedena dejanja je zagrožena kazen 417. 29 EUR.
Vso pozornost posvetite tudi varnosti pri kurjenju kresov in spoštovanju določil Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki med drugim pri kurjenju, sežiga-
nju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju nalaga, da se mora:
•	urediti kurišče;
•	kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom;
•	prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v razdalji 10 m;
•kurišče mora biti od dreves oddaljeno vsaj 10 m, od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo požarno nevarne snovi, pa vsaj 100 m;
•	kurišče mora biti zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja;
•	po končanem kurjenju je potrebno pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom;
•	ob zmernem vetru (6m/s) je potrebno prenehati kuriti, sežigali ali uporabljati odprt ogenj;
•	pri kurjenju v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljiva tekočina ali material, ki pri gorenju razvija močan dim ali strupene pline.
Za kršitve navedenih določb so predvidene denarne kazni v znesku od 41.73 EUR za
posameznike, do 2086.46 EUR za pravne in odgovorne osebe.
Mnogi boste praznike preživeli pri prijateljih, sorodnikih in znancih, mnogi na potovanjih in izletih. Poskrbite, da boste ob vrnitvi domov svoja doživetja prijetno zaključili. Pred odhodom od doma postorite vse potrebno za varnost svojih domov in ostalega premoženja. Ne dajajte možnosti »nepridipravom«, da bi izkoristili vašo odsotnost in vam prizadejali nepotrebno škodo. Seznanite svoje prijatelje ali sosede o svojem odhodu in jih prosite, da popazijo na vaše imetje, stanovanje ali hišo.
Želimo, da praznike preživite prijetno, predvsem pa varno.
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša
22. april - dan Zemlje
22. april po vsem svetu obeležujemo kot dan Zemlje. Ob tem dnevu bi se naj vsak malce ustavil in razmislil nad početjem človeške rase, se vprašal, kam gremo in kam se nam tako mudi. Le želimo si lahko, da bi bil vsak dan v letu 22. april, rojstni dan Zemlje, da bi se vsak dan znova zamislili
nad našim početjem in nad tem, kaj lahko storimo v prihodnje, da nam bo bivanje na tem planetu prijetnejše in lepše - da bomo pili čisto vodo, dihali čisti zrak in živeli v zelenem okolju v mestu in na vasi.
Tudi v naši občini smo v čast praznovanja dneva Zemlje izpeljali čistilno akcijo. V
čistilni akciji so tako sodelovali občina kot koordinatorica, člani društev in organizacij ter osnovnošolci, ki smo jih bili najbolj veseli.
Tekst in foto: M. Kmetec
Taki prizori v naravi niso najlepši ...
Sonaravni razvoj - kaj je to?
Sonaravni/trajnostni razvoj (sustainable development) je izredno težko definirati. Najbolj preprosta in nazorna je definicija Svetovne komisije za okolje in razvoj (Burtlandska komisija), ki pravi, da pomeni trajnostni razvoj »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij«.
Blaginjo posameznika in države, kakovost življenja temeljno opredeljuje dinamično ravnovesje primarne materialne blaginje, socialne varnosti in zdravega okolja, torej razvoj - napredek države, pokrajine in občine, ki mora sloneti na modelu, ki ne bo razvrednotil okolja, izčrpaval omejenih naravnih virov ter nesmotrno uporabljal/izrabljal okolja.
Zaradi zavedanja problema, zlasti njihovih posledic, so na svetovni konferenci o sonaravnem, trajnostnem razvoju leta 1992 v Rio de Janeiru sprejeli Planetarni okoljski program - Agenda 21, na osnovi katerega je nastala »Agenda 21 za Slovenijo«, ki se zavzema za:
-	spoštovanje občestva življenja in odgovornosti zanj,
-	izboljševanje kakovosti človekovega življenja,
-	ohranjanje vitalnosti in pestrosti Zemlje,
-	čim korenitejše zmanjševanje izčrpavanja
neobnovljivih virov,
-	upoštevanje nosilne sposobnosti Zemlje,
-	spreminjanje osebnega odnosa in ravnanja,
-	usposabljanje skupnosti za samostojno in odgovorno ravnanje z okoljem,
-	oblikovanje državnega okvira za povezovanje razvoja in ohranitve,
-	ustvarjanje svetovnega zavezništva.
Tako je na deklarativni ravni, ravni, ki Slovenijo predstavlja svetu, kot tisto, ki ima visoko postavljene standarde pri varovanju okolja.
Kako pa dejansko skrbimo za sonaravni/ trajnostni razvoj pri nas, v Sloveniji, ki se velikokrat predstavlja kot vrt Evrope? Klavrno, saj smo pri posegih v okolje izgubili vsakršno odgovornost in razsodnost, ki se odraža v naslednjem:
•	gospodinjske in gospodarske odpadke še vedno odlagamo v izropane jame in gramoznice;
•	večino komunalnih in industrijskih odplak neprečiščenih spuščamo v vodotoke;
•	smo na vrhu porabnikov umetnih gnojil in herbicidov na hektar v Evropi;
•	imamo gospodarstvo, ki temelji na tehnologiji iz časov Kardelja in porabi na enoto proizvoda daleč preveč energije;
•	razvoj, ki meri napredek v položenih
električnih kablih in asfaltu ter podpira mega zabavišča in podobno;
•	zaletavo transportno politiko, kateri pred očmi razpada javni prevozni sitem in železniški transport, gradimo avtoceste, ki ne izpolnjujejo kriterijev za varno vožnjo;
•	in nenazadnje nedomišljeno dolgoročno okoljsko in razvojno politiko države, ki ima za posledico pospešeno degradacijo okolja.
S takšnim pristopom do okolja se oddaljujemo od sprejetih smernic. Povratek na začrtano pot bo vedno težji in zelo boleč za generacijo, ki bo morala to storiti namesto nas. Zakaj čakamo?
Mag. Ivan Božičko
Česa v Vidmu ni mogoče spregledati?
Kdor koli pride v kraj Videm pri Ptuju, se more orientirati, da je res prav prišel po dveh cerkvah. Na desnem bregu Dravinje, na prvem koraku proti Halozam, je starodavna cerkev sv. Janeza Krstnika, daleč naokrog najimenitnejši romanski kulturni spomenik. V središču Vidma pa je drugi kulturni spomenik - župnijska cerkev sv. Vida. Morda je treba večkrat povedati, da sta obe cerkvi od državnih pristojnih institucij registrirani kot zaščiten kulturni spomenik. Gre torej za eminentna kulturnozgodovinska objekta, ki sta ponos in obveza kraju.
Ni mogoče spregledati, da je zlasti župnijska cerkev povezana z življenjem velike večine naših občanov in občank. Večina otrok je hvala Bogu krščenih. Eden ali dva pogreba sta letno civilna, vsi drugi so cerkveni. Skoraj vsi smo v veliki večini »uporabniki« verskih uslug, večina z globokim prepričanjem, nekateri pa morda zaradi tradicije.
Težko je zanikati, da je cerkev v vsaki župniji, kraju na Slovenskem resnično ogledalo krajanov, župljanov. Kamor koli gremo, sami najprej iščemo, kje je v tem kraju cerkev, navadno si jo tudi ogledamo, ker je to del naše kulture. Kdor čuti drugače, živi v nekem drugem kulturnem kontekstu. Veren ali neveren človek, ki ima spoštljiv odnos do kulture, se bo spoštljivo in odgovorno obnašal do svojih spomenikov kulture.
Dovolj jasno je treba povedati, da obnova naše župnijske cerkve pomeni za naš kraj odgovornost vseh, tudi tistih, ki redno ne prihajajo blizu. Vsi tudi ne hodimo na nogometne tekme, ne zahajajo na igre ali druge prireditve, pa jih podpiramo, so splošna kulturna ponudba. Ni treba skrivati, da je videmska župnijska cerkev edina (razen ene) od osemnajstih v dekanijah Ptuj - Zavrč, ki nima orgel. Orgle pa so ne samo nujni instrument za bogoslužje, ampak so tudi velika kulturna obogatitev za kraj, saj omogočajo koncerte, ki jih drugje ni mogoče izvajati. So občine, ki so same predlagale obnovo ali novo postavitev orgel, ker so se zavedali velike kulturne pridobitve za kraj in občane.
Zakaj podaljšanje cerkve, zakaj orgle zdaj, kako je do zdaj šlo brez njih? Težko je dati pravi odgovor. Bosa kobila se navadi, daje bosa, vendar jo težko stane. Gospodar pa ne more gledati, daje bosa ...
Vse nas zanima, kako naj uresničimo program, ki bo vreden okrog 200.000
evrov. Težko bo. Verujemo v dobro voljo vseh vernikov, vseh občanov, ki jih bomo vse obiskali. Zaupamo v podporo vrlih občinskih mož, ki imajo razumevanje za kulturno in splošno dobro vseh občanov. Upamo tudi na sponzorje in donatorje, ki bodo pomagali na svoj način. Ker se zavedamo, da so nekateri ljudje v stiski, bomo prosili, da vsak da po svojih močeh, pomembno pa je, da vsi damo svoj delež, tudi v več obrokih. Mi duhovniki, ki delujemo v župniji, smo že dali vse, kar smo dobili pri obisku hiš (dar duhovniku) za našo cerkev.
Vsi križi,
vsa znamenja
in kapele
izraz so vere,
da velika noč
pot je našega življenja.
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike želijo
p. Tarzicij Kolenko in bratje minoriti
Po cvetni nedelji praznujemo veliko noč
TD KLOPOTEC LESKOVEC V HALOZAH
Vas vljudno vabi na
RAZSTAVO PISANIC,
ki bo v prostorih društva upokojencev Leskovec (GD Leskovec).
Otvoritev razstave bo v petek, 21. marca 2008, ob 18. uri.
Razstava bo odprta v:
-	petek, 21.3. 2008, od 18. do 20. ure,
-	soboto, 22. 3. 2008, od 8. do 20. ure,
-nedeljo, 23. 3. 2008, od 7.30 do 20. ure,
-ponedeljek, 24. 3. 2008, od 7.30 do 18. ure.
VABLJENI! TD KLOPOTEC LESKOVEC V HALOZAH
Lepe velikonočne praznike
Aktiv žena Sela vabi na otvoritev velikonočne razstave, ki bo v petek, 21.3. 2008,
ob 17. uri v dvorani KD Sela na Selih.
Ogled razstave bo mogoč tudi:
- v soboto, 22. 3. 2008 od 8. do 16. ure,
- v ponedeljek, 24. 3. 2008, od 9. do 19. ure, v torek, 25. 3. 2008, od 15. do 17. ure.