4/2018 letnik CXX114 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Odmiranje družin v evropskih državah V posameznih letih v različnih delih Evrope lahko od- mre različen delež družin. Spomladi 2016 je bila na ob- močju EU in širše izvedena anketa med približno 20.000 čebelarji, ki so imeli v lasti 421.000 družin. Ti čebelarji so po zimi 2015/2016 poročali o 12-% odmrtju svojih družin. Po preteklem zimskem obdobju 2016/2017 pa je bilo anke- tiranih 15.000 čebelarjev, ki so imeli v lasti 426.000 čebeljih družin. Ti čebelarji so izgubili 21 % svojih družin (interval: 20,6 %–21,3 %). Največje odmrtje družin je bilo ugotovljeno v Nemčiji, Španiji in Srbiji, najnižji delež odmrtja pa je bil na Norveškem in v Severni Irski. Stanje odmrtja družin v letu 2017 se je precej razlikovalo od predhodnega zimskega obdobja (2015/16), ko je bilo največ odmrlih družin na Ir- skem, v Severni Irski, v Walesu in v Španiji, najmanj pa na Češkem in na območju srednje Evrope. Stopnja zimskega odmiranja družin se skozi leta znatno spreminja. Seveda je pri tem treba upoštevati različno število čebelarjev, ki sode- lujejo v anketah, in tudi držav, ki so vključene v raziskavo. Poudariti pa je treba statistično značilno povečano stopnjo odmrtja družin v zimi 2016/2017 glede na predhodno zim- sko obdobje v kar 12 od 26 analiziranih državah. V 11 drža- vah je bilo stanje v obeh obdobjih podobno, v treh državah pa je bilo manj odmrlih družin. Iz Slovenije se je na spletno anketo odzvalo 122 čebelar- jev, ki so imeli v jeseni 2016, 3692 družin na 218 stojiščih. Povprečna velikost čebelarstva je bila tako približno 30 dru- žin. Za slovenske razmere je značilno, da je bila v vzorcu čebelarjev, ki so izpolnili anketo, smrtnost družin čez zimo 2016/2017 približno 24-%. Od teh odmrlih družin je bilo 25 % družin brez vidnih znakov odmrtja (ni bilo mrtvih čebel na podnici panja ali mrtvih čebel pred panjem). Znake po- manjkanja hrane, s čebelami, zaritimi v celice satja, pa je kazalo le 5 % odmrlih družin. Približno polovica družin, ki so preživele zimo 2016/2017, je imela mlado matico. Zani- Več kot desetletje ugotavljamo, da je napade- nost čebeljih družin z varojami eden od glavnih vzrokov odmiranja čebeljih družin. Pri tem ima- jo pomembno vlogo sekundarne okužbe, ki celo povečujejo škodljivo delovanje varoj v družinah. Analize odmiranja čebeljih družin in pristop k učinkovitemu zatiranju varoj Dr. Aleš Gregorc Kmetijski inštitut Slovenije ales.gregorc@kis.si miv je podatek, da je v letu 2016 približno 50 % čebelarjev ugotavljalo stopnjo napadenosti družin z varojami v mese- cih juliju, avgustu ali septembru, v juniju ali oktobru pa pri- bližno 36 %. Delež čebelarjev, ki so ugotavljali napadenost družin, se zdi sorazmerno visok. Seveda pa je še veliko iz- zivov, da bi še več čebelarjev angažirali za doslednejše delo pri diagnostiki in zatiranju varoj. V Sloveniji je bil ugotovljen najnižji delež (0,3 %) odmr- tja družin kot posledica težav z maticami. Največ težav z maticami (10 %) pa je bilo zaznati v Nemčiji. Povprečno pa je približno 5 % družin odmrlo zaradi težav z maticami. Ri- zični dejavnik je velikost čebelarstva, saj je bilo več odmrlih družin v čebelarstvih s 50 družinami ali manj. Opazen je vpliv prevažanja družin v čebelarski sezoni. Čebelarjev, ki so družine prevažali na pašo, je bilo v posameznih drža- vah od 3 do 50 %. Pri čebelarjih, ki so se ob tem vprašanju opredelili kot »ne vem« ali da »ne prevažajo«, je bilo ugoto- vljenega manj odmrtja družin kot pri čebelarjih, ki družine prevažajo. Ko pa se izločijo odgovori z »ne vem«, razlika v odmrtju družin med čebelarji ni bila ugotovljena. Pri anketi, ki se izvaja v okviru združenja Coloss, poudar- jamo velik pomen zadostnega števila čebelarjev, ki sodelu- jejo v anketi, da so ocene stanja ali odmrtja družin verodo- stojne. V 14 državah je sodelovalo od 6 do 21 % čebelarjev, v drugih državah je bilo čebelarjev manj ali pa so sodelovali le z določenih območij. V prihodnje bo cilj tovrstne ankete za- jeti čim večje število čebelarjev, da bi izboljšali natančnost analiz, ki odražajo dejansko stanje na terenu. Skrb za razvoj čebeljih družin se začne z odbiro in vzrejo kakovostnih matic – Pleme- nilna postaja Zelenica. Fo to : A le š G re go rc 4/2018 letnik CXX 115 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Skrb za zdrave družine Pri preživetju družin težko govorimo o trendu zmanj- ševanja ali povečevanja, ker je stopnja odmiranja družin v veliki meri odvisna od številnih geografskih lokalnih in cikličnih dejavnikov. Ti vplivi so predvsem vezani na letni ali večletni ciklični razvoj varoj ter posledično na ustrezno ukrepanje ali neukrepanje čebelarjev. Razlike v odmiranju družin, med leti, so nekoliko manjše v ZDA, kjer že dolgo obdobje beležijo približno 30-% propad družin. V Sloveni- ji so razmere na področju razvoja in širjenja bolezni čebel specifične in zahtevajo ustrezno obravnavo in ukrepanje. Predvsem je ta posebnost vezana na pašne pogoje v okolju ter podnebne posebnosti, ki se kažejo v relativno kratki pa- šni sezoni, v dolgih brezpašnih obdobjih ter dolgih zimah. Pomemben vpliv na razvoj in širjenje bolezni ima izredno velika poseljenost čebel v okolju. Naj navedem le dvoje po- dročij, ki zaradi teh opisanih dejavnikov zahtevata posebno pozornost in ukrepanje. To sta problematika hude gnilobe in varoze čebel oz. zatiranja varoj. V Sloveniji je bilo veliko narejenega na področju sveto- vanja, prenosa izkušenj v prakso in izvajanja uporabnih raziskav. Vsebine raziskav predstavljajo zelo pomembno osnovo rešitvam v čebelarski praksi. Obstajajo tudi poskusi reševanja problematike s pomočjo sprejemanja novih regu- lativ v obliki pravilnikov. Dejansko pa je večinoma potreb- no reševanje problematike na terenu, predvsem izvajanje ustreznih usposabljanj čebelarjev, svetovanje ter pregledi družin za sprotno zatiranje kužnih bolezni. Neobičajno dol- go zimsko obdobje prispeva h kasnejšemu razvoju čebelje zalege in družin. Pri opisanem razvoju družin pričakujemo večjo napadenost družin z varojami, posebno v okoljih, kjer preteklo zimsko zatiranje ni bilo v celoti ali pravilno izvede- no. V takih razmerah bo potrebna posebna skrb čebelarjev. Zatiranje varoj Že v juliju oz. takoj po točenju medu bo primeren čas za odločno ukrepanje. Še posebej, če se odločamo za sonarav- no zatiranje, bosta potrebni zgodnje spremljanje naravne- ga odpada varoj in pravočasno ocenjevanje stopnje napa- denosti družin z varojami. Podatek o naravnem odpadu varoj je v tem času zelo koristen za uspešno ukrepanje. Kot izhaja iz zgoraj omenjene ankete, je prav ocenjevanje napa- denosti družin še premalo uveljavljena dejavnost, ki bi tudi dejansko omogočala pravočasno in učinkovitejše zatiranje. Najpreprostejši način je štetje naravnega odpada varoj na podnici panja ali ugotavljanje napadenosti odraslih čebel z uporabo testa s sladkorjem. Pred uporabo sredstva ali izbo- rom metode zatiranja varoj pa se moramo seznaniti s pri- čakovano učinkovitostjo posameznih postopkov zatiranja. Pri močni napadenosti družin je treba izbrati sredstvo z vi- soko učinkovitostjo. Nasprotno pa pri nižji napadenosti, ki je v našem okolju pri naravnem odpadu do ena varoja/dan, lahko posežemo po sredstvu z nižjo učinkovitostjo. V to skupino praviloma prištevamo uporabo organskih kislin in eteričnih olj. Enkratno dajanje kontaktnega sredstva, kot je dimljenje z akaricidom, ki deluje v trenutku, ali dajanje raztopine oksalne kisline v prisotnosti zalege, ubije le pri- bližno 15 % varoj v družini; dvakratno dajanje preparata na osnovi timola pa predvidoma ubije do 60 % varoj. Možna je tudi uporaba mravljinčne kisline, katere vpliv na čebele in učinkovitost na varoje je treba spremljati. Če v močno napadenih družinah ne začnemo zatirati varoj v juliju, in to delo odložimo na mesec avgust ali celo kasneje, bo progno- za za preživetje družin slaba. Da bo naše čebelarjenje uspešno, sta ključnega pome- na spremljanje razvoja čebeljih družin ter razvoja in poja- vljanja morebitnih znakov bolezni, nepravilnosti razvoja in seveda pravočasno ukrepanje. Ko bodo družine zdrave, pravilno razvite in živalne, bo sledilo tudi zadovoljstvo. Te družine bodo dejansko tudi omogočale pridelavo kakovo- stnih čebeljih pridelkov. V zaključku vabimo vse čebelarje k sodelovanju pri iz- polnjevanju čebelarske ankete, ki bo potekala v spomla- danskem obdobju, ter tako pripomorejo k prepoznavanju številnih dejavnikov pri odmiranju čebeljih družin. O sple- tni povezavi ali drugih možnostih izpolnjevanja ankete vas bomo še obveščali. Fo to : A le š G re go rc Spomladanska paša zagotavlja pravilen razvoj čebeljih družin – čebelnjak Pislak na Dravskem polju. Viri: Brodschneider, R., Gray, A., Adjlane, N. et al. (2018): Multi-country loss rates of honey bee colonies during winter 2016/17 from the COLOSS survey. Journal of Apicultural Research. V tisku. Kulhanek, K., Steinhauer, N., Rennich, K., Caron, D. M., Sagili, R. R., Pet- tis, J. S. et al. (2017): A national survey of managed honey bee 2015– 2016 annual colony losses in the USA. Journal of Apicultural Research, 56(4), str. 328–340. Seitz, N., Traynor, K. S., Steinhauer, N., Rennich, K., Wilson, M. E., Ellis, J. D. et al. (2016): A national survey of managed honey bee 2014-2015 annual co- lony losses in the USA. Journal of Apicultural Research, 54(4), str. 292–304. Van der Zee, R., Gray, A., Holzmann, C., Pisa, L., Brodschneider, R., Chlebo, R. et al. (2013): Standard survey methods for estimating colony losses and explanatory risk factors in Apis mellifera. in V. Dietemann, J. D. Ellis, P. Neumann (ur.) The COLOSS BEEBOOK, Volume I: Standard methods for Apis mellifera research. Journal of Apicultural Research, 52(4).