jtev. 50.
V UdMM o sredo, dne 3. muca 1909.
Leto XXXVII.
Velja po polti:
n» celo leto naprej K 26'—
Mt pol leta „	„ U'—
f« četrt leta „	„ 6 50
>i& en mesec „	„ 2*20
V upravniStvu:
sa celo leto napre)	K	22-40
m pol leta M	„	11-20
ta četrt leta u	u	5-60
wo en mesec „	„	190
&) poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Jtev, 10 h.
SLOVE*
Uradništvo lf <J<?i'»s"ie?1,h1 »M«h 2 (vhod tei
_ dvorlSte nad tiskarno). — Rokopisi sr
m »ral!a]o( nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste«. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati: Cnostop. petltvrsta (71 mm) za enkrat .... IJi za dvakrat.... M za trikrat .... 9 . za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah st anteno st opna garmondvrsfe i 26 h. Pri večkratnem ob lavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedeljt In praznike, ob pol 6. ur' popoldne.
(JpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, Inserate
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
J»gr- Paaašnja žtevllka obsega 6 strani.
Zagrebški proces.
Naša sveta dolžnost je izpregovoriti, kaj mislimo o takozvanem veleizdajskem procesu, ki se danes v Zagrebu začenja. Tembolj, ker je objektivna sodba o njem kaj redka. Ne hrvaško ne srbsko časopisje ne gleda stvari tako — in skoro bi rekli, da ne more — da bi moglo brez pri-stranosti in hladno izreči svoje mnenje, inozemsko pa, kar ga je pri procesu zastopanega, je že zdavna naročeno in bo poročalo po maršruti, ki jo ima od svojih najemnikov.
Polsto Srbov, popov, učiteljev, trgovcev in kmetov je obtoženih veleizdaje. Komu bi se ne smilile žrtve, kdo jih more obsojati? Naj bodo žrtve Rauchovega preganjanja in Črnkovičeve lokavosti, naj bodo žrtve takozvanc velesrbske propagande — niso zaslužili, da zdaj jokajo za njimi žene in plačejo otroci, da jim preti dolgoletna ječa ali celo smrt. Kdo ne pozna te Srbe, ki tako hitro vsplamtč v div-nem rodoljubju, ki so svetu zapeli najlepše narodne epopeje, so tako nadarjeni in vzprejemljivi za vse lepo in dobro, ako jih vodi spretna roka? 'Ti Srbi, ki so danes obtoženi, da so ruvali proti obstoju monarhije, so svoj čas kot graničarji kakor levi branili Avstrijo bodisi na Balkanu, bodisi na laških ravninah, ki so z njihovo krvjo prepojene! Ce jutri kraljevina Srbija z. monarhijo sklene sporazum, bodo avstrijski Srbi najlojalnejši podaniki. Ruda, ki se da iz nje izstopiti najčišče zlato! Kdor zdaj v teh ljudeh vidi sovražnike Avstrije in drugega nič, kaže, da je ali ozko-srčen ali pristransk. Kako naj klije patriotizem lepo na zemlji, ki jo danes tlačijo Khueni, jutri puščajo v nemar, naj rodi, kakor hoče, Pejačeviči, pojutrišnjem vladajo. samovoljno Rauclii, danes, jutri in pojutrišnjem pa venomer trujejo klike in trgajo neštete stranke, ki nimajo stika z ljudstvom? Kdo je tako vzvišen, tako razsoden in hladen, da ne bi spričo takih razmer vzvalovilo njegovo srce v srdu, da si. ne bi vstvaril idealov in si slikal boljše bodočnosti, ki je nc pozna ustava, ne pripo-znajo temeljni zakoni in jo obsojajo kazenski paragrafi?
'To je, kar govori za obtožene in ne-obtožene Srbe. Ne zgolj človeški mo-
menti, tudi politiški pa saj je oboje tu v tesni, neločljivi zvezi.
Ena stvar pa tu šc posebno govori za obtožence — en moment, ki jih precej oprosti pred dalekogleditn raziskovavcem in opazovavcem zgodovine — oni so žrtev M a žarov! In to moramo pomisliti, kaj bi rekli, ko bi mesto Srbov sedeli danes na obtožni klopi Hrvatje? Brez mažarske volje se nič ne zgodi na Hrvaškem in brez njihove volje bi tudi Srbi danes ne stali pred sodniki, bi tudi Hrvatje ne, ako bi jih bila usoda in razmere prignale tako daleč!
Mažari so Srbe 50 let izrabljevali v svoje svrlie proti Hrvatom, vnemah nasprotje, ki obstoja med tema dvema narodoma — v teorije se ne spuščamo; faktično si Hrvat in Srb stojita šc danes nasproti kot dva naroda —, iz nasprotij kovali sovraštvo. Khuen - Hedervary je s Srbi-vladal proti Hrvatom. Mažari so s svojo narodno nestrpnostjo otrovali Srbe, učili jih šovinizma, jim vcepljali misel, da tvorijo posebno politiško enoto, ki se ima uveljaviti nad drugo. Velesrbska državna ideja je otrok velemažarske, kakor je njen otrok tudi veleosmanska. Srbi vsled tega niso videli Hrvatov, jih niso poznali, jih zatajevali. Hrvati so vračali nemilo za ne-drago. Kruti šovinizem, ki razun sebe nič drugega ne pripoznava in ne vpošteva, jc stal nasproti šovinizmu. Khuen je fruktifi-ciral zase srbskega, Raueh zdaj izrablja hrvaškega — izmenjale so se vloge, drugega nič.
Toda mi smo v resnici objektivni in zato nc iščemo enakih razlogov za Srbe in proti njim, za Hrvate in proti njim. tudi tam, kjer jih ni. Taka umetno narejena objektivnost ni objektivnost. Mi \,Jimo veliko večjo krivdo na strani Srbov kakor pa Hrvatov. 'To mora v javnem življenju veljati, da se manjšina ukloni večini! ln Srbi s.) na Hrvaškem v prav znatni manjšini. Njihovo velesrbstvo je krivica proti Hrvatom, je naperjeno naravnost proti ediustvu hrvaškega kraljestva, proti bit-nosti hrvaškega naroda. Kaj proces v Za-,grelni! 'Tega ni bilo treba, da se dokaže in izve za velesrbsko propagando. Iz Belgrada so jo že neštetokrat povdarili. To jc, kakor če bi Nemci hoteli na Češkem ustvariti svoj corpus separatum. Mi lahko o tem mislimo, kakor hočemo, vendar pa moramo priznati, da to žali in razburja ves hrvaški narod ter njihove državno-pravne ideale. In končno imajo Srbi na
Hrvaškem dalekosežno cerkveno in šolsko avtonomijo. Potem pa treba pomisliti, da so Srbi celo Hrvaško in Primorsko sebi prilaščevali, kakor da prebiva v teh krajih izključno le srbski narod, dočim so jim Hrvatje »šokci«, pokatoličanjeni Srbi, »iz-dajice«. Tako umetno ustvarjeni hiperna-cionalizem se m o r a sam ob sebi razbiti, ln ue gre več za narodno avtonomijo, ampak za nasilje. In v tem oziru ima zagrebški proces velik pomen. Ima dokazati, ali je v resnici na Hrvaškem obstojala orga-nizovana zarota proti Hrvatstvu, ali je sovraštvo med srbskim in hrvaškim narodom, ki tako žalostno cvete po nekaterih krajih Hrvaške, kakor dokazuje župnik Je-meršič, plod organizacije.
Drugi moment, ki obtežuje Srbe, je, da jih vodijo in branijo elementi, ki ne katoliškim Hrvatom ne Slovencem ne morejo biti simpatični. To je tista koalicija, ki se imenuje srbsko-hrvaška in pravaška, pa je v resnici pokretaška, to je, liberalna. Ta koalicija je sklenila reško resolucijo, v kateri je slovenske zemlje izključila iz hrvaškega državnopravnega programa ter se vdinjala popolnoma Mažarom. Njeni voditelji so takozvani naprednjaki, kojih glasilo jc »Pokret«. In si je Ii mogoče misliti kaj bolj nehrvaškega in protiverskega kakor je »Pokret«? Ravno pokretaški krogi so umetno privlekli v srbsko-hrva-ški konflikt konfesijo, ki ne bi smela s to stvarjo imeti nič opravka! Avstrijo označujejo za jezuitsko, bosansko okupacijo in aneksijo za delo Rima, sumničijo in psujejo rodoljubno duhovščino, slikajo Hrvatom na steno »veleavstrijski« strah. Na drugi strani pa jim je velelaška, velerna-žarska in velesrbska iridenta vzor. 'Ti krogi si nc bodo pridobMi naših simpatij.
Obsojamo pa tisti del hrvaške javnosti, ki haranguira ljudstvo proti Srbom ter tako grdo neti boj med brati. To je neod-pustljivo in velikobolj gnjusno kakor plemenska klanja v Zedinjenih državah, kjer gre belo proti rmenemu in ne brat proti bratu. Tako nikoli ne boste dosegli svojega hrvaškega državnopravnega programa, ker Srbov ne boste utajili in iz zgodovine izbrisali! Naj je del teh Srbov, »vla-ški«, kakor pravite, naj so nekateri cin-cari, drugi Hrvatje vzhodne vere, faktično se danes čutijo za Srbe in se bodo vendo-bolj. Pravite, da je srbstvo umetno ustvarjeno. Dobro — kjer je res samo umetno, tam vam ne bo težko z eno potezo peresa
ga odpraviti in Evropa se ne bo pretresla — kjer pa ni, tam je politika nasilja, nestrpnosti in razpaljevanja najnižjih nagonov kratkovidna ter bo pogubila tiste, ki se je poslužujejo.
Vračamo sc k procesu. Zaupamo objektivnosti in integriteti hrvaškega pravo-sodstva. Uverjeni smo tudi, da bodo sodih, ne ozirajoč se ne na Raueha ne na ulico, ne na »javno mnenje« v »Tribuni« in »'Times«. Njihova sodba bo važna za Hrvaško in za Evropo. Slednja bo po tem sodila, v kakšnih razmerah je bila monarhija, ko je izvedla, prisiljena po velesrbih in ve-leturški propagandi, aneksijo. O obtožencih samih pa smo vsi edini, da so v slučaju krivde več kot vredni milosti. Ne da bi se dotaknili objektivnosti hrvaškega pravosodstva, smemo reči, da je usoda teh 50 žrtev precej tudi v rokah Belgrada Ako se vpostavijo med Belgradom in Dunajem normalne razmere, bodo odločilni krogi v monarhiji obsojence v Zagrebu gledali v drugačni luči.
Bratom Hrvatom in Srbom pa kličemo: Učite sc iz tega procesa, kako maio imate svojo usodo sami v rokah! Združite se na programu neodvisne jugoslovanske državne skupine pod žezlom habsburškim, a ne preko Budimpešte! Dovolj bo v taki skupini svobode za Hrvata in Slovenca in Srba! Potem si bomo sami delili svobodo in enakopravnost in ne bodo jo Mažari izmenjevali enkrat s Srbi za to, da jih slednji podpirajo proti Hrvatom, drugič z Rauchom in njegovimi, da preganjajo Srbe. Le tako bo konec večni korupciji. Brez eliminacije ntažarskega državnopravnega programa, ki je neopravičen v zgodovini in potvara, ni ne za Hrvate, ne za avstrijske Slovane odprta pot do ideala narodno-avtonomnih skupin.
Zato pozdravljamo misel »Jutra «, naj se osnuje katoliški c e n t r u m . rav-notako kakor pozdravljamo idejo »Hrvat-stva«, da se ustvari p r a v a š k i blok, krščansko-demokratična pravaška večina. Po našem mnenju se dasta obe ideji združiti, padlo pa bo vse v vodo, ako se bi pri tako važni stvari pokazal antagonizem med pristaši »Jutra« in »Hrvatstva« Krščansko - demokratiško idejo treba spojiti s pr a vaš ko, drugače bo težko šlo na Hrvaškem. In prva točka na programu take skupine bi morala biti: S p I o 'š na i n enaka v o 1 i v n a pravica, kakor predlaga »Hrvatstvo«. Kajti
LISTEK.
Ifoua Katokomba.
Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
»O tem vam ne povem niti besede.«
»Popolnoma prav! Bila je itak samo muha od mene; hotel sem le vedeti, ako bi vi tako lahko povedali svojo skrivnost, kakor pričakujete, da bi storil jaz s svojo skrivnostjo o novi katakoinbi. Vi tega nc s;torite; saj tudi ne pričakujem od vas. Čemu torej pričakujete, da bi jaz drugače delal kakor vi sami? Cujte! Pri San Gio-vanni bije ura deset. Cas je že, da odidem domov.«
»Ne; počakajte še malo, Jansen,« je rekel Kennedy, »res smešna trdovratnost z vaše strani je zahteva, da bi vam pravil staro zgodbo, ki sc je završila že pred meseci.«
»Kakor hočete,« je dejal Danec in se-gcl po svoji košari. »Opozarjani vas pa, da je bila v tem slučaju to snov pogovorov celega Rima, kakor ste sami že morda zapazili, bilo je vsakomur znano, tako, da gospodične Mary Saundersonove popolnoma nič ne razžalite, ako govorite o zgodbi z menoj. Toda vse eno cenim vašo tankovestnost. Lahko noč, torej!«
»Počakajte še trenotek, Jansen,« je rekel Kennedy, ki je položil med tem Dancu svojo roko na ramo, »tako sem napeto radoveden, da bi zvedel karkoli o tej novi katakombi, da ne morem kar tako popustiti teme. Ako vam je prav, vprašajte me v znak vzajemnosti karkoli — karkoli to pot, kar ne bo tako ekscentričuo!«
»Ne, ne! Branili ste se odgovora in s tem je stvar zaključena,« je odvrnil Jansen, ki je imel že košarico pod pazduho. »Brezdvomno imate popolnoma prav, da ue odgovorite, in tudi ni dvoma, da jaz ravno tako prav ravnam. Torej še enkrat: Lahko noč, dragi moj Kennedy!«
Anglež je sledil z očmi Jansenu, kako sc je približeval vratom. Ko je pa ta položil roko na kljuko, je odskočil s stola. Na obrazu so se mu zarisale poteze, ki so jasno govorile, da je pripravljen storiti sladak obraz h kislemu vinu.
»Stoj, duša!« je zaklieal. »Sicer se smešno obnašate, toda ako je to vaša con-ditio sine qua non, tedaj sc ji moram ukloniti, kakor sam uvidim. Zoprno mi je govoriti in pripovedovati karkoli o gospodični, ali. kakor pravite, govori ves Rim o stvari in menim, da vam nc morem prav ničesar razkriti, kar vam še ni znano. Kaj ste pa hoteli zvedeti?«
Danec se je približal h kaminu, odložil svojo košarico in sc je zopet udobno spustil v naslonjač.
»Dajte mi še eno smodko,« je začel.
»Hvala! Kadar delam, ne kadim nikoli, ali pogovor mi vse bolj tekne, ako pušim poleg. No, sedaj sc pa lahko malo pomeniva o dami, s katero ste doživeli tisto histo-rijo. Kaj pa se je sploh ž njo zgodilo?«
»Zopet je doma pri svojih ljudeh.«
»Tako, zares? Na Angleškem?«
»Da.«
»Kje pa na Angleškem? V Londonu ?«
»Ne, v T\vickenhamu.«
»Oprostite mi radovednost, dragi Kenncdy; oprostiti mi jo morate radi mojega nepoznanja sveta. Nedvomno jc to čisto preprosta stvar, pregovoriti mlado damo, da tako uide z vami, in jo nato zopet nazaj izročiti njeni družini, ki stanuje v — v — kako sc že pravi kraju, kjer stanuje?«
»Twickenham.«
»Tako da — stanuje v Tvviekenhatnu. Pa to je slučaj, ki leži tako popolnoma izven mojega obzorja, da si prav nič ne morem misliti, kako in kje ste stvar zgrabili. Ce bi bili na primer deklico resnično radi imeli, bi bilo to prešlo pač komaj v treh tednih. Zato si mislim, da jc sploh niste imeli radi. Ali če je niste imeli radi, zakaj ste pa potem povzročili tak škandal, ki je vam samo škodil, deklico pa miniral?«
Kennedy je zrl zamišljen v žrjavico v kaminu.
»Vi, dragi moj, premotrivate stvar seveda nedvomno s hladno logiko,« je rekel konečno. »Rad sem jo imel iu — no, saj ste rekli, da ste jo sami videli — saj veste, kako dražestna da je bila. Vendar pa priznam, če sedaj pomislim nazaj, da bi je nc mogel nikdar resnično rad imeti.«
»Zakaj ste pa torej to storili? Tega ne razumem popolnoma, dragi kolega!«
»Deloma so bile tega krive pri vsej reči pustolovske okolišči ue.«
»Kaj? Ali ste velik prijatelj pustolovščin?«
»Kako dolgočasno bi bilo življenje brez takih doživljajev! Nadejal sem se zanimivega doživljaja. In povrh je bila še zapreka, kajti ker je bila družabnica pri La-dy Emilie Rood, je bilo skoro nemogoče govoriti ž njo samo. Izmed vseli zaprek, ki so me dražile, je pa bila največja ta, da je bila, kakor sem zvedel iz njenih lastnih ust že zgodaj, takoj v začetku najinega občevanja da jc bila zaročena.«
»Moj Bog! S kom pa?«
Imena ni nikoli omenila.«
»Zdi se mi, da ni bila ta okolnost nikomur znana. To je napravilo doživljaj zanimivejši, kaj nc?«
»No seveda; dalo mu je neki poseben čar. Ali ne verjamete?«
»Ne vem; saj sem vam rekel, da sem v takih stvareh tako neizkušen.«
(Dalje.)
brez te ne bo državnopravne neodvisnosti od Mažarske, kakor brez državnopravne neodvisnosti od Mažarske ni gospodarske in brez gospodarske ni pravega gospodarskega dela na Hrvaškem!
Da bi kršč.-dem. stranka tudi srbskega vprašanja nc mogla rešiti pravično, na podlagi konfesionalne in politične ravnopravnosti, ne dvomimo. Seveda, Srbi bodo za to težje dovzetni. Toda pomislimo, da ne govori zdaj ljudstvo in da ne poznamo njegove volje, niti jo je moč pod sedanjimi razmerami vzgojiti in oplemenititi, pač pa je to mogoče edinole, če se javno življenje na Hrvaškem podemokra-tizuje. To so naše misli spričo procesa.
Protestni shod proti nemškim radikalcem.
Z Dunaja se nam poroča:
V veliki dvorani »Zuin Auge Gottes« je sklical izvrševalni odbor 40 dijaških društev protestni shod proti nastopanju nemških radikalnih buršev na dunajski univerzi, in zlasti v bolniškem društvu. Načelnik odbora Klammer jc izvajal, da tvorijo nemški radikalci Ic tretjino vsega dijaštva na univerzi, vendar počnejo tu, kar hočejo; njim se pokorava rektor in ves profesorski zbor. Oni tvorijo neko višjo vrsto dijaštva, vse sc jim mora ukla-njati. Oni so napadli nasilno akademično menzo, in — menza jim je povrnila bojne stroške. Dokler je bila menza zaprta radi njihovega zločina, dobivali so namreč nemški dijaki v društvu »Lehrerhaus« hrano pod istimi ugodnostmi, kot jih daje menza, in sedaj jim jc kuratorij menze dovolil podpore 1000 kron za oni čas, ko so dobivali tam hrano! S tem je pokazal veliko pristranost. Zločince, ki so napadli menzo, ko je bilo kosilo že pripravljeno in ji tako povzročil velikansko škodo, jc podpiral; slovanskim dijakom, ki so med tem stradali, ni naklonil niti vinarja! Ker je radi te podpore menza trpela precej stroškov, bode zvišala, počenši s 5. marcem, kosilo za 4 vinarje, večerjo za 2 vinarja; tako prevali bojne stroške nemškega burševstva na one. proti katerim so bili ti boji naperjeni, in ki so radi teh bojeh že toliko prestali.
Govornik izvaja dalje, da je izključitev inozemcev iz bolniškega društva ie prvi korak nacionalnega šovinizma. Ne bo dolgo, ko bodo radikalci izključili iz tega društva i vse tuzemce. ki njim nc ugajajo, t. j. pred vsem Slovane. Isti nagib jih je tudi vodil pri odklonitvi slušateljic. Iste so večinoma Slovanke in Židinje, nemške nacionalke so v veliki manjšini; zato se jih brani odbor.
Govornik je očital nemškim radikalcem, da so oni prelomili štrajk v lanski Wahrmundovi aferi ter da so ovirali centralni odbor svobodomiselnega dijaštva. isto jim je očital tudi naslednji govornik, žid Fritz, češ, oni pomagajo pokopati pridobitve lanskega vseučiliškega boja. Radi tega ne morejo braniti univerzo pred birokracijo in reakcijo. Iz tega izvajanja se da sklepati, da je ta odbor le nekak preostanek lanskega odbora, ki je vodil vseučiliški boj za NVahrmunda! Kot tak pa gotovo ne bo vžival med vsem dijaštvom polnega zaupanja, ki bi ga potreboval sedaj. Sedanji boj je gospodarski boj proti nemškim radikalcem in nacionalcem. Značilno je, da so se na nemški strani tudi združili krščanski socialci z radikalci pri vseh gospodarskih vprašanjih. Isto mora veljati i tukaj. Gre se v prvi vrsti proti terorizmu buršev na gospodarskem polju in njihovi strahovladi na univerzi. V opozicijo se naj združijo vsi, ki so pri tem prizadeti, to je oni, ki jili burši hočejo izstradati v menzi, izključevati iz skupnih vseučiliških društev, in oni, ki so prišli na Dunaj študirat iu liočejo-imeti na univerzi mir. To so dosti važni interesi, ki nas lahko združijo v močno falango in nam pomorejo streti nemško-radikalni terorizem. Kdor pa hoče izvajati tendence starega »kulturnega« boja, bo skupni stvari le škodoval, ker bo cepil moči.
Iztrgajmo bojno sredstvo nemških buršev! Naj ne bo Slovana na dunajski univerzi, ki ne bi bil član bolniškega društva. Strnimo se v krepko organizacijo, da dobimo v društvu kontrolo. Denar, ki smo ga toliko časa plačevali, prepustiti buršem, bi bilo zelo neumestno. Dokler se pa bodo zbirali Slovani samo po kakih kavarnah in se ne brigali za razne institucije na univerzi. bodo počenjali burši, kar bodohoteli.
Pravi vzrok, zakaj smo povsod tako zapostavljanj, moramo pripisovati samim sebi. Nemci nam vedno trobijo, da smo na dunajski univerzi le gosti. To se nas jc tako poprijelo. da se res čutimo nekake goste. Duh prevelike ponižnosti in hlapčevstva je segel v nas. Graje vredna je tudi velika nebrižnost za vse naprave; ta izvira zopet iz malomarnosti za organizacijo. Pri. nas ni morda niti tretjina dijaštva organiziranega; premnogim ugaja še
vedno bolj stara dijaška romantika kot novo socialno delo dijaštva. Zato moramo trpeti in prenašati, kar nas zadene, in molčati. Nasproti nam stoji krepka organizacija nemškega burševstva; zato se pri nj.h vsaka akcija tako dobro obnese. Njihovo nasilje bomo izpodbili edino na ta način, da se strnemo v krepko organizacijo v zgoraj opisanem smislu.
(Ishodno Sfinga.
Položaj je še vedno docela nejasen. Belgrajske »Večerne novosti« zatrjujejo z gotovostjo, da volne ne bo, ter pozivajo ljudi, naj gre zdaj vsak za svojim poslom. Dežela je dovoli trpela. Vsa trgovina je zastala. Aneksija Bosne stane Srbijo 50 miijonov dinarjev, ki jih je treba pokriti. Naj se ljudstvo ne da še dalje hujskati od kavarnskih politikov.— Pametna beseda, pripravna, da upliva pomirljivo to in onstran Save in Drine.
V	diplomatskih krogih pa ne odmeva preveč optimizma. Govori se cclo, da je ruska vlada Srbiji poleg oficielnega svarila, naj se odpove teritorialnim zahtevam, poslala še drugo, zaupno noto, v kateri zopet zagotavlja Srbijo diplomatske pomoči v dosego srbskih želja . . . Da je
u i 'itika dvorezna, je svet žc večni.: rel. »Humanitč« svari Srbe, naj se ne dajo zavajati ruskim intrigam.
Angleški listi so seveda navdušeni nad korakom Izvolskega v Belgradu, češ, da je storil stvari miru veliko uslugo, ter pozivajo Aehrenthala, ki da je ves vihar zasejal, nai zdaj v prvi vrsti dela na to, da se burja poleže.
Konferenca straši.
Na Dunaju pa baje niso ruske note tako brezpogojno veseli. Izpod korektne obleke vidijo moleti konjsko kopito konferencc. Govori se celo, da zdaj ruski car kar razpošlje vabila h konferenci. No, do tega je šc precej daleč, kajti poprej se morajo določiti: naloga, delokrog in moč konference. Ali naj konferenca vzame dovršena dejstva samo na znanje, jih ratificira, ali naj debatira, sklepa in odloča ? Za poslednje ne bo dobiti nc Avstrije ne Nemčije. Stvar mora biti popolnoma pojašnjena. predno se konferenca snide. Kajti, če bi se na njej pokazala nasprotja med udeleženimi vladami, če bi kakšna država konferenco užaljena zapustila in jo s tem razbila — kar bi menda kdo prav rad videl —, potem pridemo z dežja pod kap, in dalekosežni zapletki so neizogibni.
Razpoloženje v Srbiji.
V	Srbiji nikakor ne vlada taka eno-dušnost z ozirom na vojno z Avstro-ogr-sko, kakor bi gotovi krogi radi. Res je v notranjosti dežele narodni obrambeni odbor razburil ljudstvo in ga nahujskal za vojno; toda vsi razsodnejši elementi, zlasti pa oni krogi, ki nosijo odgovornost za dobrobit kraljevine, nikakor ne žele vojske z monarhijo. Zlasti odločno se zavzema kralj Peter za miren sporazum glede Bosne in je to svoje stališče tudi zastopal v ministrskem svetu dnč 1. t. m. Trdi se celo, da je kralj pripravljen odstopiti in prepustiti prestol sinu Juriju, ako se ta obveže, da bo zasledoval politiko miru. S tem je baje prestolonaslednik zadovoljen.
Kralj je generalu Zivkoviču naložil, da naj skliče vojni svet vseh višjih vojaških poveljnikov, ki se naj izrazi o šansali Srbije v eventuelni vojni z Avstro-ogrsko. Upajo, da sc vojni svet izreče proti vojni in bo tako ustvarjena močna podlaga za mirno politiko v Srbiji.
Položaj, znatno zboljšan.
»Rusko Slovo« potrjuje vest, da ie ruska vlada pozvala srbsko, naj se odpove vsem teritorialnim zahtevam in se prične z monarhijo neposredno pogajati glede gospodarskih koncesij. V Berolinu so prepričani, da srbska vlada to st<.ri. Pariški »Journal« piše cclo, da ie Srbija žc izjavila na Dunaju, da se odpove teritorialnim zahtevani, nakar da je avstro-ogrska vlada opozorila rusko, francosko in italijansko, da so zdaj vsi nadaljni koraki nepotrebni in da se bo monarhija nadalje neposredno pogajala s srbskim kabinetom. Ta vest pa je prezgodnja. Na Dunaju o taki izjavi Srbije ničesar ne vedo. Vsekakor* pa se jc položaj znatno zbolišal, ker v Berolinu in Parizu vsaj z gotovostjo pričakujejo, da se Srbija spametuje.
Sedanje stan-je srbske vojske.
Vsa znamenja kažejo, da hoče srbska vlada odločitev zavleči. Zakaj, to je jasno povedal vojni minister Živkovič v ministrskem svetu, češ, da bo oboroževanje dovršeno in srbska vojska pripravljena šele koncem aprila.
Srbi so od oktobra meseca I. I. mnogo storili, da usposobijo vojsko za vsak slu-
čaj. Stopnjevaje so vpoklicali vso rezervo prvega poziva k orožnim vajam,, jo iz-vežbali v rabi novega orožja ter navadili na postopanje in ravnanje o mobilizaciji. Po vsem tem bi se mobilizacija izvršila precej gladko. Težave tiče drugod.
Prva linija redne vojske v bojnem stanju je pororačnana na 110.000 mož, dozdaj pa imajo samo okrog 80.000 Mauser-jevih repetirk na razpolago. Ostanek prvega poziva in ves drugi poziv bi moral nositi stare Koka-Mauserke na en naboj z 11 mm kalibra. Kakih 45 tisoč teh pušk so v arsenalu v Kragujevcu že modernizirali, to je: spremenili v repetirke s kalibrom 7 mm; vse delo pa bo dovršeno šele maja meseca. Pri poizkušnjah se je baje dognalo, da je mnogo starih in novih pušk neporaonih, in naročiti so morali v inozemstvu nove puške, ki bodo pa šele poletu gotove.
Tudi s patronami imajo težave. V skladiščih bi jih moralo biti 120milijonov; hudobni jeziki pa govore, da jih ni niti polovica, druga polovica da je izginila.
Prva linija artiljerije ima dobre brzo-strelne topove; druga linija bo morala rabiti stare De Bange-topove, ki jih tudi šele popravljajo v Kragujevcu. Tudi trčnu, saniteti in tehniškim oddelkom še marsičesa nedostaje.
Iz Essena prihaja vest, da je tvrdka Krupp odklonila novo naročbo srbskih topov. To je tem čudnejše, ker ima srbski vojni minister sedaj 33 milijonov dinarjev za oboroževanje dovoljenih in bi — ako ima tudi denar pri roki — lahko plačal naročeno orožje in strelivo..
Iz Carigrada poročajo, da je veliki vezir prepovedal prevoz 15.000 kg dina-mita za srbske — rudnike. To prepoved spravljajo v zvezo z avstro-turško konvencijo, vsled katere Turčija sploh ne bo dovolila več prevažanja vojnega gradiva za Srbijo.
Govori se, da je Srbija te dni mobilizirala donavsko in drinsko divizijo. Ce je to res. je s tem narastlo prezenčno stanje srbske vojske od 45 na 60 tisoč mož.
Gibanje ruskih čet ob avstrijski mejL
Ruska cenzura je prepovedala listom, da pod kaznijo ne smejo več poročati o premikanju ruske vojske ob avstrijski, meji. Kakor znano, je »Naprod« pisal, da je ob gališki meji koncentriranih 70.000 mož ruske vojske in da je poveljnik kijev-skega zbora proslavljal čas, ko bo njegov zbor pokazal Evropi, da hoče Rusija Izvršiti svojo zgodovinsko nalogo. Imenovani list trdi, da prihajajo dan za dnevom nove čete na mejo.
Romunka ne mobilizira.
»Agence Roumaine« dementira vest o mobilizaciji enega vojnega zbora. Romunska vlada da nima nobenega povoda za tak ukrep.
Neverjetna vest Iz Budimpešte.
Pristojna vojna oblast je baje opizo-rila predsedništvo ogrske zbornice poslancev, da bo morda nekaj poslancev poklicanih k vojakom in da naj pravočasno poskrbi za nadomestitev. Kje pa naj predsednik vzame rezervo za državne poslance?
Razmere v Sandžak novobazarskem
so se od odhoda avstrijskega vojaštva silno poslabšale. Trgovci in obrtniki so z vojaki izgubili najboljše in najsolidnejše odjemalce, a tudi drugi boljši krogi se v kraju nc čutijo več varnih m se izseljujejo. Trgovina in obrt sta silno prizadeti in v Plevlju je nešteto tvrdk uničenih. V ljudstvu se pojavljajo prvi znaki preteče lakote: po mestu se potikajo cele čete kmetov, ki prosjačijo, ker ne dobe zaslužka Tatvine in ropi so vedno pogosteji in bati se je izbruha velikih nemirov stradajočega ljudstva.
AVSTRO - OGRSKA.
Hrvaški ban
baron Rauch jc včeraj vladarju poročal o položaju na Hrvaškem. Baron Rauch trdi pač, da so se razmere zboljšale in da bode v doglednem času popoln red (?) v deželi.
Pogodba z Rumunljo.
Včeraj so se na Dunaju vršila posvetovanja o trgovinski pogodbi z Rumunijo. Dogovorili so se, da naša država Rumu-niji dovoli, uvoz zaklane živine in prašičev. Število glav pa bode določeno in sicer manjše, nego je država dovolila Srbiji.
LASKE PRIPRAVE.
»Secolo« piše, da Lahi pridno delajo načrte za trdnjave na Beneškem. Spomladi jih bodo začeli graditi in v par mesecih bodo dogotovljena dela. Baje bodo tudi čete pomnožene do vojnega stanja.
UMOR BOLGARSKEGA VODJE.
S o I u n. 2. marca. Včeraj je bil tu na cesti umorjen eden najuglednejših bolgarskih vodij v Makedonii: Simeonov. Storilcev niso vjeli, dasi se je izvršil umor
pri belem dnevu. Domneva se, da je to čin maščevanja grškega odbora.
IZLANDIJA STREMI ZA SVOBODO.
Iz Kodanja poročajo, da je ministrstvo sklenilo, da bo v bodoče ostrejše nastopalo proti prizadevanju Izlandcev, da bi se emancipirali danskega gospodstva. Izland-ske uradnike nadomestijo z Danci. Prošnjo Izlandcev, da bi jim dali večjo avtonomijo, je kralj odbil.
RUSKE FINANCE POVOLJNE.
V včerajšnji seji državne dume so so pričeli posvetovati o državnem proračunu. Predsednik proračunskega odseka, okto-brist profesor Aleksijenko, je izvajal, da so redni dohodki zadnji dve leti narasti za 90 milijonov, razmeroma mnogo več kakor prejšnja leta. Redni izdatki so v isti dobi poskočili za 138 milijonov rubljev na leto, dočim so prej znašali le po 80 milijonov. Samo za vojsko se je več izdalo 48 milijonov. Sploh znašajo vojni stroški 43'/s odstotkov vseh izdatkov in bodo še poskočili. Finančni minister Kokovcev je povdarjal. da davčna bremena niso bila preveč občutna. Kako se je povzdignil ruski kredit, dokazuje dejstvo, da je Rusija odklonila v Parizu 5odstotno posojilo. Stari 5odstotni dolg na kratek rok je izpreine-njen v dolg na daljšo dobo let. Ruski kredit sc neprestano dviga.
Dnevne no^ce.
"I Volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu sc
vrše dne 31. marca 1909, in sicer iz delavske skupine VI. kategorije. Voliti je enega člana in enega namestnika. Slovenska kandidata sta: Anton Jeriha, delavec pri Devici Mariji v Polji, za člana; Fran Gomišček, poslovodja v Solkanu, za namestnika. Treba napeti vse sile, da prodremo zopet v tej skupini in s tem damo najboljši odgovor na ukrep, s katerim se je razveljavila izvolitev naših dveh, decembra meseca izvoljenih kandidatov. To pot volijo samo delojemalci! Glasovnice so gospodarji zavarovanih podjetij žc prejeli. V ta namen, da se volitve izvršč zadovoljivo in koristno za naše gospodarske interese, se je dogovorilo skupno postopanje. Obračamo se zategadelj do naših interesentov s prošnjo, da blagovolijo čimprej doposlati prejete glasovnice na naslov: Josip Lenarčič, zbornični predsednik v Ljubljani. Glasovnice mora podpisati gospodar in pa en delavec ali uradnik do-tičnega podjetja. — Za skupni odbor za deželo Kranjsko: Josip Lenarčič, zbornični predsednik; dr. Janez Krek. drža/ni poslanec.
-f- Shod kmečke zveze za okraj Kamnik sc jc vršil v nedeljo v Stranjah. Kljub slabemu vremenu je prihitelo na shod čez 150 volivcev. Poslanec dekan Lavrenčič je stvarno in poljudno razložil položaj in delovanje deželnega zbora. Vsi volivci so bili zadovoljni in navdušeni za naše poslance. Predsednik kmečke zveze je govoril o napredku v kmetijstvu in povabil navzoče na potovanje na Koroško in v Bohinj, da si kmetje ogledajo tuje naprave ter jih presade v domači kraj. Sledil je prost razgovor, kjer je gospod poslanec dajal pojasnila slehernemu volivcu, ki jc kaj vprašal. Nato sta bili sprejeti sledeči resoluciji: 1. Shod izreka popolno zaupanje poslancem S. L. S. in še posebej svojima poslancema dr. Kreku in dekanu Lavrenčiču. 2. shod poživlja deželni odbor, naj ukrene vse potrebno, da se okrajna cesta od Kamnika do deželne meje na Črnivcu sprejme med deželne ceste. Od Jurčka v Črni naj se napravi deželna cesta do štajerske meje na Rakovem. Ob enem naj se obrne deželni odbor na štajerski deželni odbor, da ta preskrbi deželno cesto iz Luč na Rakovo.
+ Tako ne gre! Prevzvišeni škof po-reški, dr. Ivan Krstnik Flapp, je izdal postni pastirski list, seveda tudi v hrvatskem jeziku, ker je ogromna večina njegovih vernikov hrvaška. Postni pastirski list spada med posebno svečane in pomenljive čine škofijskega nadpastirovanja in zato sc o pastirskih listih navadno tudi javno poroča v listih. Zato je kaj naravna zahteva, da bodi pastirski list po vsebini in obliki kar najbolj mogoče vzoren. Pastirski list poreškega škofa, prevz. g. dr. Flappa pa nima nič manj kakor 2b0 slovniških, stili-stiskih, pravopisnih in tiskarskih napak, dočim sc italijanski izvod odlikuje — kakor vedno — po klasiškem in čistem jeziku. Hrvaški pastirski list nikakor ne more učinkovati na srca vernikov, kakor bi moral in mogel, ko ni mogoče prečitati dveh vrstic brez napak, ki bodejo v oči in čitatelja izzivajo, da nehote misli, da se njegov materin jezik prezira in omalovažuje. Pastirskega lista zaraditega niti umeti ni mogoče, takšna je stilizacija. To je tudi krivica napram pretežni večini hrvaških vernikov poreško-puljske škofije, osobito ker se jih tudi drugače čestokrat I zapostavlja. Poreški ordinarijat ima na
razpolago veliko hrvaških duhovnikov, ki bi laliko pastirski list pregledali in slovnico izpilili; tudi ima škof v Pulju na raz-pola;;o hrvaško tiskarno, da bi mu ne bilo trui.u uajati hrvaških stvari v tisk pore-ški tipografiji, kjer nihče ne ume hrvaščine. skratka, naj nam dovoli poreški ordi-nariat skromno misel in mnenje: Tako nikakor ne gre in ne bo šlo dalje! . . .
+ Sv. Križ pri Kostanjevici. V nedeljo, dne 7. t. m., se vrši ob .3. uri popoludne v dvorani g. Lukeka ustanovni občni zbor »Knietske zveze« za kostanjeviški okraj, prišel bo na shod državni poslanec gosp. dr. Janko Hočevar in najbrže oba naša gospoda deželna poslanca. Vsi, ki vam je na srcu blagor kmetskega stanu, skrbite za veliko udeležbo!
+ Nova ustanovna člana S. K. S. Z. Pristopila sta kot ustanovnika S. K. S. Z« deželna odbornika dr. V. Pegan in prof. Evgen Jarc. Vivant scquentes!
-f C. kr. davčna administracija je poslala časnikarju Antonu Ekarju nemški poziv za napoved osebne dohodnine. Pozva-nec je vrnil nemški poziv s pripombo, da vsebuje nemški poz,v, dostavljen slovenski stranki, kršitev državnega temeljnega zakona, kakoršna se sistematično prakti-cira pri c. kr. davčni administraciji. Ker g. likar ni hotel v stavljenem mu tridnevnem roku preklicati svojih besed, ga je c. kr. davčna administracija tožila radi žaljenja ^asti. Pri razpravi je sodnik dr. Mohorič obsodil Ekarja v 10 K globe. Ob tej priliki smo pa zaznali nekaj, kar najodločneje in najostrejše grajamo. Tisti bivši Arnošt Kam. ki se podpisuje zdaj Ernst Cham, ki je bil svoj čas celo tajnik liberalne slovenske stranke, ki je vrejeval »Jeseniško Stražo«, ki je prirejal protiburšovske demonstracije, zdaj vlaga pri okrajnem sodišču nemške obtožnice proti slovenskim obtožencem, česar ne delajo pri deželnem sodišču niti nemški funkcionarji državnega pravdništva. Mladi Cham bo dajal izkušenemu sodniku pravne nauke. Res zanimivo!
+ Odličen gost. G. S. B o b o r y k i n i/. Peterburga je posetil danes »Katoliško tiskarno« in uredništvo »Slovenca«. Kazal je veliko zanimanje ter umevanjc za slovenske politiške, strankarske in gospodar-sk razmere. Milemu gostu iz Rusije, ki je eden največjih pospeševateljev rusko-polj-ske sprave, srčni: Dobrodošel!
-f Vipavska vina. V Vipavi se je ustanovil, kakor smo svojčas že poročali, reklamni odbor za izvoz vipavskih vin. V tem odboru so zastopane vse občine vipavskega sodnega okraja po svojih županih. kakor tudi kmetijsko društvo in prva vinorejska zadruga v Vipavi po svojih načelnikih. To podjetje, ki ima namen kolikor možno hitro razpečati mnogo vipavskega vina, da s tem pomaga obupanim vipavskim vinogradnikom, podpirata r. denarnimi podporami visoka c. kr. vlada in slavni deželni odbor kranjski. Da se vipavsko vino po nevinorodnih krajih naše dežele nekoliko botj spozna, odpošlje reklamni odbor te dni svojega potnika na Gorenjsko in nevinorodne kraje Dolenjske. —■ Potnik bo imel s sabo vzorce pristnih vipavskih vin. Ker cene vin niso pretirane, prosimo p. u. gostilničarje in zasebnike, da gredo našemu potniku na roke.
Reklamni odbor.
—	Slovensko katoliško akad. društvo »Danica« na Dunaju ima v četrtek, dne 4. marca 4909 svoj 5. redni občni zbor s sledečim sporedom: I. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora »Danice«; 2. čitanje zapisnikov zadnjih .treh občnih zborov iz
Zarje«; 3. poročilo odborovo od zadnjega občnega, zbora in za cel tečaj; 4. poročilo odsekov in klubov; 5. poročilo revizorjev; 6. volitev novega odbora; 7. slučajnosti. Lokal: Trottcr »Zum Magistrat«. Začetek ob po} 8. uri zvečer.
—	Vojaški manevri. Včeraj je zapla-polala cesarska zastava na goriškem gradu, znamenje, da^so došli v Gorico višji častniki. Govorilo $e je tudi, da pride obilo vojaštva. Vršijo se manevri v goriški okolici in furlanski nižini.
—	Umrl je odličnemu našemu somišljeniku g. Mihejčiču, županu na Lokvicah v Belikrajini enoletni sinček edinec Slavko. Gospoda župana in njegovo blago šopi ogo naj tolaži Bog!
—	Mešetarja vrgel v vodo. V Gradišču ob Soči-so potegnili iz Soče 42 let starega mešetarja Jos. Marega. Nekdo ga ie vrgel v vodo.
—	Laška realna gimnazija v Gorici? Državna poslanca Bugatto in Faidutti sta predložila šolskemu svetu prošnjo za ustanovitev realne gimnazije z laškim učnim i' zikoin v Gorici. Šola bi bila novega tipa. Deželni šolski svet se je izrekel ugodno na in prošnjo ter jo poslal naučnetnu ministrstvu s priporočilom.
—	Poizkušen umor. Na Prevalih pri Vipolžah je bil ranjen — kakor se poroča
s strelom iz revolverja neki Ant. Kline i Medane, ko je šel po cesti s svojo zaročenko. Desno roko ima prestreljeno.
Trdi se, da bi bil sprožil revolver nekdo, katerega je Klinčeva zaročenka zavrnila.
—	Umrl je v Postojni, kakor, poroča »Narod«, trgovec in posestnik g. Ant o n D i tri c h, svetnik kranjske trgovske in obrtne zbornice. Obžalujemo, da o tem nismo dobili nobenega poročila iz Postojne. Pogreb je bil danes popoludne. Svetila pokojniku večna luč! — V trgovsko in obrtno zbornico pride sedaj na pokojnikovo mesto član S. L. S.
—	II. redni/>bčnl zbor »Akad. društva slov. veter, na Duna;«« se vrši v četrtek. 4. marca, v Protiviener Bierhalle (Redite Balmgasse-Strohgasse) z običajnim dnevnim redom. Slovanski gostje dobrodošli!
—	Obsojen urednik. V Sarajevu jc bil obsojen urednik »Srbske Riječi«, Jugo-vič, na 6 mesecev ječe, ker da je objavljal tendencijozna poročila o avstro-srbskem sporu.
—	Sneženi plazovi zasuli vojake. Iz
Inomosta se poroča: Včeraj je šlo 25 mož in 6 častnikov tirolskih dež. bramboveev, med njimi polkovnik Liitgendorf in major Hansmann, iz Koldonaca na vrh Lava-rone. Med potjo jih iznenadi velik snežen plaz in zapre pot. Iz Tridenta so odšli vojaki na pomoč. Ni pa znano, ali jih je plaz zasul ali so se rešili v soteski. Danes popoldne nam je došlo poročilo, da so se vojaki pravočasno rešili v neki predor, kjer so jih na pomoč došli vojaki izkopali.
—	Tožbo radi razširjanja vojnih vestr je naperilo državno pravdništvo v Cerno-vicah proti izdajatelju tamošnje »Allgc-meine Zeitung« in odgovornemu uredniku Arnoldu Sclnvarz. List je namreč minulo soboto priredil posebno izdajo, v kateri poroča o preokretu ruske politike z ozirom na avstro-ogrsko-srbski spor in kjer izraža mnenje, da je vojna zelo verojetna. Proti Schu arzu je uvedena kazenska preiskava po § 308 k. z. Ta pa je ponudil dokaz resnice in predlagal, da se kot priči zaslišita avstrijski in ruski zunanji minister Aehrenthai in lzvolski.
Stavka gostilničarjev ln kavarnar-jev v Varaždinu, ki se jc pričela radi previsoko odmerjenega davka, je imela precejšen uspeh, dasi je trajala samo pol dne.
—	Deputaeija tralikantov v parlamentu in pri finančnih oblastih. Povodom konference načelnikov deželnih organizacij je šla deputaeija. obstoječa iz gospodov Matzku, pl. Makovski, Lechner (Gradec), Schvvarz. (Gorica), Engelsmann (Brno), Dite in gospe Kropaček (Dunaj) v finančno ministrstvo, kjer io je sprejel novi tobačni referent dr. K. vitez Galecki. Deputaeija se je oglasila tudi pri podpredsedniku dr. Spitzmiillerju, min. svetniku dr. Kunzu in dvor. svetniku baronu Possanerju. Referent je povdarjal, da bo izražene želje vpošteval kar le mogoče. Pri vseh oblastih sc je pripoznala potreba zboljšanja. Tudi je vzbudil novoustanovljeni »jubilejni podporni fond« splošno zanimanje in odobravanje. V parlamentu so sprejeli delegate no sla nci dr. Korošec, baron D'EI-vert. Erb, Reimer, Eaidutti, Prochaska, Niessner, Hoffrnan pl. VVellenhof. Tobačnemu referentu budgetnega odseka dr. Korošcu so izročili dvoje memorandov. Erb napravi iz teli predlog za državni zbor. Vsi poslanci so obljubili pomoč.
k Vojaške odredbe na Koroškem. Graški listi poročajo, da se na Koroškem ustanovi posebno t r d n j a v s k o p o -v e 1 j s t v o (»Sperrkommando«). Podrejene mu bodo trdnjave malborgetska, ra-bljska, predilska in bovška. Poveljnik bo v Beljaku.
Radi znanih domžalskih dogodkov so bili pred tremi leti obsojeni nekateri možje na podlagi nekega starega paragrafa, katerega se je privleklo iz pozabljivosti, na 24 ur zapora, samo zato, ker so klicali »Zivio«. Prošnja za pomiloščenje je bila zavrnjena, kljub temu so poslanci S. L. S. še posredovali in upati bi morda bilo, da na Dunaju vcnderle kaj dosežejo, a vse je prekrižalo deželno predsedstvo kranjsko, ki nove prošnje za pomiloščenje ni hotelo poslati naprej in jo jc kar zavrnilo. S tem je deželno predsedništvo zopet pokazalo svojo veliko ljubezen do Slovencev. Danes so dobili obsojenci poziv, da morajo nastopiti zapor. Tako bodo zaprti 24 ur. ker so na slovenski zemlji klicali »Zivio«. Da bi se tako prakticiralo proti nemškim >lleil«-klicem, bi moral biti zaprt marsikak uradnik. Slovenskih »Zivio« radi teh obsodb seve ne zatro, naš »Zivio« bo preživel tudi take obsodbe.
Vsled silnega snega sta na Brenerju obtičala v snegu brzovlak in osobni vlak. Tudi drugod na Tirolskem s o obtičali vlaki v snegu.
Potres. Poročila iz Sirasa pravijo, da se ondi potresni sunki nadaljujejo.
Za ponesrečence pri potresu v Siciliji je dosedaj nabranih 18,464.594 lir.
Stavko ministrantov imajo v Frohn-stattenu na Bavarskem. Dečki ministranti zahtevajo večjo plačo.
Mrtvaška glava na mizi ruskega zunanjega ministra. Neznana oseba se je vtihotapila v skrbno zastraženo pisalno sobo ruskega zunanjega ministra Izvol-skega ter je položila na ministrovo pisalno mizo mrtvaško glavo, bodalce in napis: »Ako lzvolski izda naše srbske brate, bo zaboden«.
izpred sodKčn.
IZPRED TUKAJŠNJEGA POROTNEGA SODIŠČA.
Mlad ubijalec. Še ne 24 let stari Ivan Zelč, posestnika sin v Trnju, je popival dne 8. novembra m. 1. v družbi raznih domačih fantov po različnih gostilnah Zvečer so se zbrali tudi v Bogorinovi gostilni v Trnju. Prišlo je med vinjenimi fanti do prepira, končno so se podali na prosto. Tu si je prižigal fant Janez Šusteršič ravno svojo svalčico, kar pristopi k njemu obdolženčev brat Ludovik Zelč ter ga udaril s plosko roko po licu. Koj potem prikoraka obdolženec Janez Zelč, za hrbtom nesoč takozvano »kantergo«, in Šusteršiča brez povoda s tako silo udari po glavi, da se je ta zgrudil na tla. Fanta France Smrdel in Janez Oražen sta ga odvedla dontu, kjer je drugi dan vsled razpokline na temenu glave na otrpnjenju možganov umrl. Nato se je nadaljeval pretep med bratom ubitega, Antonom Šusteršičem, in Ludo-vikom Zelč. K njima pribiti obdolženec Janez Zelč bratu pomagat in nameri z istim stolom proti Antonu Šusteršiču; pri tem pa zadene svojega brata Ludovika, a ga le lah k o telesno poškoduje. Obdolženec ne taji uboja, zagovarja se le s hudo pijanostjo. Porotniki so Zelčta oprostili, ker se niso mogli prepričati, kateri izmed dveh bratov Zelčtov je izvršil uboj.
Dobrota je sirota. Anton Kokec, 37 let star iz Velikevasi, je po stanu krojač, a delo ga nirzi, zato je pa tudi postal nevaren človek tujemu imetju. Bil je že desetkrat kaznovan. Zadnjo kazen, osem mesecev težke ječe zaradi tatvine, je letos meseca januarja v Inomostu prestal in prišel 11. januarja po odgonu v Lukovico. Zvečer se je podal v bližnjo vas Trzin in prosil prenočišča Marijano Ušlar, ki služi pri gostilničarju Dominiku Janezu. Ta se ga je res usmilila in mu odstopila svojo spalno sobo nad hišo. Drugi dan je Kokec zgodaj vstal in svoji dobrotnici i/, njenega i krila odnesel denarnico z vseiino 16 K in srečko, vredno 1 K. Obdolženec to tatvino brez ovinkov priznava. Da mu ni bilo za resno delo mar, kaže tudi dejstvo, da se je potepal brez opravka po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Obsojen je bil v tri leta težke ječe.
Cerkveue pušice kradel. Jož. Gschicl, 47 let star, pristojen v Hartberg, pravi, da je agent brez stalnega bivališča. Bil je od cerkvenika Franceta Vrhovnika dne 11.februarja v farni cerkvi v Tržiču zasačen, ko je z limanico iz cerkvenih nabiralnikov denar pobiral. Gschicl je bil aretovan in orožnikom izročen. Pri njem se je našlo za 30 K 8 h bakrenega ter za 46 K 58 h nikelnastega drobiža. Gschiel priznava, da je ta denar v farni cerkvi v Kranju iz nabiralnikov izmaknil, glede cerkve v Tržiču pa trdi, da je tu le poskušal nabiralnika prazniti. Cerkvenik Vrhovnik pa odločno trdi, da je že prejšnji dan našel sledove tičjega lima pri odprtinah nabiralnikov. Gschiel je pravcati specialist v praznjenju cerkvenih pušic in je zaradi tega bil že večkrat ostro kaznovan. Da je pa on tudi tat iz navade, izpričujejo njegove obilne predkazni. Tako je bil med drugim enkrat na šest let, drugokrat pa na štiri leta težke ječe obsojen. Tudi v tem slučaju so prišli porotniki do prepričanja, da je Gschiel tat iz navade in ga je sodni dvor obsodil na pet let težke ječe.
LluMlanske noulce.
lj S. K. S. Z. Predavanje g. dr. Rožiča o Bosni in Hercegovini, združeno s skiop-tičnimi slikami, je v vsakem oziru lepo. uspelo, Gospod predavatelj je v kratkih, krepkih potezah začrtal zgodovino teh dveh dežel, zemljepisno lego, kulturne in gospodarske razmere pred in po okupaciji. Svoja izvajanja jc pojasnjeval z lepimi skioptičnimi slikami, ob katerih je ljudstvo kar vzklikalo od zanimanja. Končno je govornik dokazoval naravno pripadnost Bosne k naši monarhiji, ali bo!k', k Hrvat-sko-Dalmaciji, in želel, naj bi Bosna ne bila dežela »ognja in meča« za našo državo, marveč »mirna Bosna«, razvijajoča se po dobri ustavi k višku kulture in gospodarskega blagostanja na podlagi krščanskih načel, ki pa seveda ne smejo biti ovira za druga tamkajšnja veroizpoveda-nja. Govornik je žel burno pohvalo. Občinstva je bilo do 3000, kar zopet dokazuje, kako željno je naše ljudstvo pouka in kako se zanima za dnevne politične dogodke. Dokazuje pa tudi, kako važno kulturno nalogo si je stavila S. K. S. Z. z
uvedbo rednih poljudnih predavanj. Prihodnji torek predava g. dr. Robida o razstrelilnih snoveh v vojni porabi ter bo predavanje spremljal z zanimivimi eksperimenti.
lj Pouk iz angleščine, poljščine ln ruščine. Ker je gospod ravnatelj iz posebne prijaznosti dal na razpolago prostor v trgovski šoli, se bo zamogel vršiti poduk tz navedenih jezikov v večjem obsegu in bolj intenzivno kot doslej. Poljščina se bo pod-učevala v sredo od 7.—8. za začetnike (prvi tečaj), v nedeljo od pol 11. do pol 12. pa drugi tečaj; angleščina pa v sredo od 8.—9. prvi in v soboto od 8.—9. drugi tečaj. V prvi tečaj je vstop še ta teden mogoč, pozneje bo pa smel priti samo, kdor je ves čas redno obiskoval Kdor se želi učiti ruščine, naj pride v trgovsko šolo v soboto ob sedmi uri k dogovoru. Trgovska šola se nahaja na Kongresnem trgu št. 3, kjer je bila prej Ljudska posojilnica.
Ij Samoumor polkovnika. Na Dunaju se je ustrelil umirovljeni artilerijski polkovnik Simon vitez Borota Budabran, ki je pred leti služil v Ljubljani. Vzrok sa-moumora je kap, ki je polkovnika zadela po desni strani.
Ij Novi sneg je napravil pri železniškem prometu velike zmešnjave. Vsi vlaki imajo velike zamude. Včeraj so vlaki na* južni železnici imeli 2 do 3 ure zamude. Po državni železnici vozijo vlaki le uo Jesenic in Maribora. Delavcev sicer po progah kar mrgoli, a jih je še premalo. Na pomoč se je danes s posebnim vlakom odpeljalo na Jesenice 400 mož tukajšnjega 27. pešpolka. Splošno pa trpi ves promet.
Ii K organizaciji uradnikov jugoslovanskih denarnih zavodov. Pripravljavni odbor društva uradnikov denarnih zavodov naznanja, da se ustanovni občni zbor ne vrši dne 7. t. m., ampak še-le v nedeljo, dne 14. t. m. Podrobnosti se bodo pravočasno objavile.
lj Russklj kružok. Sinoči se je vršil občni zbor »Russkago kružka« v srebrni dvorani hotela »Union«. Udeležba je bila primerna. Pozdravu predsednika dr. Lju-devita Jenka so sledila poročila tajnika, blagajnika in knjižničarke gosne Minke Govekarjeve, na kar so se vršile volitve. Voljeni so bili predsednikom dr. Ljudevit Jenko z vzklikom, v odbor pa gospe: Julija Bartlova, Minka Govekarjeva, Tere-zina dr. Jenkova in Jelena Kajzcljeva ter gospodje: Makso Debevec, BogumiJ Kai-zelj, dr. Ivan Lavrenčič in Hinko Ševar. Društvo praznuje letos svojo desetletnico, zato je občni zbor sklenil poleti prirediti primerno slavlje.
lj Nova restavracija. Gosp. Štefan Bergant otvori v soboto, dnč b. marca t. I. popolnoma na novo urejeno gostilno pod imenom »Prva jugoslovanska restavracija« v Gosposkih ulicah št. 3. Ker je podjetnik zaveden in navdušen Slovenec, priporočamo ga za mnogoštevilni poset. Več inserat.
Ij Čegav je površnik? Pred tremi tedni je nekdo prinesel v stanovanje g. Viktorja Dajzinerja, Pred škofijo št. 15, nov kavčukast površnik, katerega pa ta ni bil naročil. Lastnik ga dobi nazaj pri Daj-zinerjti.
Ij Brez plena. Te dni so dolgoprstneži zlezli po lestvi v Treovo vilo na Cesti na Rožnik iit tako prišli v notranje prostore, kjer so vse prebrskali, a ničesar našli. Tudi v mesnici Jožefa Podkve na Poljanski cesti so iskali svojo srečo ter tam vlomili v predal, in ker je bil prazen, so morali odriniti zopet praznih rok.
Ij Umrla je na Dunajski cesti št. 29 bivša delavka v tob. tovarni Ana Korbar.
Ij Mestna policija jc aretovala meseca januarja 97, meseca februarja pa 84 oseb. Od teh je bilo prvi mesec izročenih 11 deželnemu, 19 pa okrajnemu sodišču, v drugem pa 11 deželnemu in 20 okrajnemu sodišču. Proti ostalim se je postopalo po policijskih zakonih.
Štajerske novice.
š Javen shod S. K. Z. v Trbovljah se
vrši v nedeljo, 7. marca, ob 9. uri dopolu-dne v gostilni Paračuh, po domače Jager. Govori državni poslanec dr. Benkovič in drugi.
š Shod v Prepolju na Dravskem polju.
Nepričakovano lepo sc je obnesel shod, ki ga je imel gospod poslanec Pišek preteklo nedeljo v gostilni pri g. Turku. Posestniki so se namenili posvetovati le o pristopu h kmetijski podružnici v Račjem. Ko pa se je raznesla vest, da pride morda tudi gospod državni poslanec Pišek, zbralo se je kmalu toliko domačih in sosednih posestnikov. da bi bili skoraj premajhni prostori pri g. Turku. Navdušeno so vsi navzoči pritrjevali izvajanjem neumorno delavnega g. poslanca ter mu izrekli popolno zaupanje.
š Soclalnodemokratlčna kandidata za
deželni zbor na Spodnjem Štajerskem sta Ign. Sitter za splošno kuriio Celje-Slove-
njigrade.c-Brežice in Jos. Kitck, železniški uradnik na Pragerskem za Maribor-Ptu.i-Ljutomer-Konjice.
Telefonska m Drzujavna poročna.
PRED VOJSKO? Srbija odklonila zahteVo velevlasti, nai
odstopi od teritorialnih zahtev.
D u n a i, 3. marca. Položaj se je nakrat zelo poostril. Vojna nevarnost je emi-nentna. Ravnokar prihaja iz Belgrada naslednje uradno poročilo: Včeraj popoldne je prišel k srbskemu ministru zunanjih zadev Milovanoviču ruski poslanik in srbski vladi po nalogu ruske vlade prijateljski svetoval, naj Srbija opusti svo;e zahteve po teritorijalni odškodnini in po avtono-* miji Bosne in Hercegovine, ker Srbija pri teh zahtevah ne more računati na nikako podporo velesil. Nato so se pri Milovanoviču oglasili diplomatični zastopniki drugih velesil: Angleške, Francoske, Nemčije in ltali'e, ki so podali srbski vladi ravno tak prijateljski nasvet. Milovanovič ie to sprejel na znanje, nakar se je pod predsedstvom kral"a Petra takoj vršil srbski ministrski svet, ki je trajal tri ure. Srbski ministrski svet je soglasno sklenil, da Srbija od zahtev, katere je srbska narodna .skupščina sprejela z znano resolucilo, ne more odstopiti. Srbija da še vedno upa na pravičnost Evrope ter nikakor ne more odstopiti od zahteve po teritorijalni odškodnini in od zahteve po avtonomiji Bosne in Hercegovine.
Dunaj, 3. marca. Vsled poročila iz Belgrada so kurzi na tukajšnji borzi zopet silno padli.
Belgrad, 3. marca. »Pravda« piše: Srbiji ni treba z nikomur obravnavati. Srbija smatra aneksijo Bosne in Hercegovine za mednarodno vprašanje m nc bo šla prej v vojsko, predno evropske velevlasti ne izreko svoje sodbe. (Glej prvo brzojavko.) »Mali Žurnal« piše: Ce se ne ugodi našim zahtevam po teritorijalni odškodnini, moramo v vojsko in naj vojska izpade kakorkoli.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Dunaj, 3. marca. Ministrski predsednik Bienerth bo jutri konferiral z dr. Šu-steršičem. Danes je bil Bienertli zopet eno in pol ure pri cesarju. Jugoslovani in Cehi so v odločni opoziciji proti Bienerthu in bodo provocirali politično debato že pri prvem branju predloge o vojaških novincih. Kaj se zgodi potem, ko bo v odseku končano posvetovanje o tej predlogi, se še ne ve, ker bode »Slovanska jednota šele takrat precizirala svoje nadaljne postopanje.
Dunaj, 3. marca. Trgovinski minister dr. VVciskircImer je odpotoval na obisk k dr. Luegerju v Lovrano. To potovanje je velike politične važnosti, ker ni izključeno, da v prihodnjih dneh pride do kabinetne ali parlamentarne krize.
KRIZA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 3. marca. Vsled včerajšnjih dogodkov v bančnem odboru je splošna sodba, da mora priti do krize. Justh je ostro nastopil proti Košutu in izjavil, da preglasuje neodvisna stranka vsak Košu-tov predlog, ki bi meril na to. da v bančnem vprašanju kaj odneha. Med Košutom iu Justhom jc bil buren prizor. Košut se je zbal rivalitete Justhove in ni stavil nobenega predloga.
OBRAVNAVA PROTI MAZZELETU.
Novo mesto, ,3. marca. Glavni priči Berlanovi sc ni dala prisega.
OVIRAN PROMET.
Jesenice, 3. marca. Proga Jesenice Beljak je odprta, ostale proge so vsled visokega snega še zaprte.
RIFAAT-PASA POTUJE V PETERBURG.
Dunaj. 3.'marca. Turški zunanji minister Riffaat-paša se je včeraj popoldne odpeljal v Peterburg.
AVSTRO-TURSKI SPORAZUM.
Carigrad, 3. marca. Danes se ima zbornici predložiti zapisnik o avstro-turškem sporazumu. Baron Aehrcnthal je mejnemu grofu Pallaviciniju izrazil cesarjevo zahvalo za ugodno rešitev avstro-turškega spora.
TURŠKA VLADA OBDRŽI TUJE OROŽ-
N1ŠKE ČASTNIKE V SLUŽBI.
Carigrad, 3. marca. Turška vlada je sklenila, da obdrži večino francoskih, angleških in italijanskih častnikov, ki so imeli reformirati makedonsko orožništvo, v službi.
Krasno
posestvo
z mlinom je na prodaj blizu Ljubljane ob Kamnifiki Bistrici, lisa uprava, park, ribiAtvo,
vodna moč. Natančneje uprava .Slovenca".	558 10- t
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnlcah in tobakarnah vžigalice »Slovenske kričaa-ske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
t
607 1-1
Hedvika Ditrich naznanja pre-tužnega srca v svojem ter v imenu svojih otrok in sorodnikov žalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, oziroma oče in stric, gospod
Anton Ditrich
trgovec In posestnik
danes ob polu 2. ponoči po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere v starosti 57 let mirno preminil.
Pogreb dragega rajnika se vrši v sredo, dne 3. marca 1.1. ob 4. popoldne iz hiše žalosti v Postojni na ondotno farno pokopal šče.
Bodi mu blag spomin!
V Postojni, 2. marca 1909.
mi
m
Ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, dobrega očeta, brata, strica, svaka, gospoda
Nikolaja Wagner
poduradnlka dri. žel. In hiS. posestnika
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nam izkazano sočutje ob času bolezni in smrti ter mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, najsrčnejšo zahvalo. Bog plačaj.
Priporočamo ranjkega v blag spomin in molitev.
Ljubljana, 31. marca 1909.
Žalujoča rodbina Wagner.
TRZNE CENE,
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 3c. februarja
Pšenica za april . . ...	13 65
Pšenica za oktober I. 1909. . . .	11*17
Rž za april 1. 1909..............1032
Oves za april . ..........8 70
Koruza za maj 1. 1909..........7*39
Efekti v: 5 dražje.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306*2 m, sred. zračni tlak 736*0 mm
1 g ' Ča« opata i <ov>n|a		Stanje barometra v mm	Temperatura po Celzl|a	Vetrovi	Nebo	■ ja ° " K šDi 0- »
2	9. zveč.	7186	30	sr. szah.	pol. obl.	126
3	7. zjutr. 2. pop	20-7 220	1*8 66	sr. jvzh. sr. jjzah.	oblačno oblačno	
Srednja včerajšnja temp. — 3-011, norm. 1'5».
Trpeči na protinu:
JAVNA ZAHVALA!
Izgubila sem popolnoma moj 15 letni protin že po porabi osmih kopelji z Meschnark-ovo kopalno soljo „Podagrin".
Gospa Marie Leitl, Gradec.
,,Podagrin" je neprekosljiv pri protinu, revmi, trganju v ledjih!
Učinek že po 3—4 kopelih, tudi pri večletnih boleznih. 10 do 20 zavojev po K 1*— je potrebnih za eno zdravljenje. Mnogoštevilne zahvale. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji ali pa naravnost v
drogeriji v Gradcu, Sackstrasse 3.
„Podagrin" - kopeli poceni v zdravilišču JUNGBORN" Brandhofgasse. 423 10-1
V	517 3-1
Zgalnica za opeko
dobro urejena s fino glino, na dobrem prostoru, 15 minut oddaljena od kolodvora Trebnje ali Velika Loka, ae proda na prosti dražbi dne 15. marca tega leta. Več se izve pri g. Alojzij Pavimu v Trebnjem.
JDruštvo zdrav ni Rov
na cffiranjsfiem * 'TSZS^Z.
vino ter se je na$lo, da vsebina želeja ni vijja %ot ^a^ega navadnega vina. ?o soglasnem sklepu je naročilo društvenemu vodstvu, naj napravi vloge na e. f^r. deželno vlado f^af^or tudi
na mestni fiyHat v Zjubljani, faer se prosila odpravo te zlorabe.
(,,La/b. Zeitg." št-247, 26 okt.1895.)
Železnato vino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
vsebuje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemn organizmu. Pollit. stekl. 2 K.
610
Trgovska in obrtni&ka zbornica za Kranjsko
naznanja tužno vest, da je njen zaslužni dolgoletni pravi član, gospod
flflTOfl DITRICH
trgovec v Postojni
traj preminul.
Ijani, dne 2. marca 1909.
danes ob 2. uri
V Lj
Svarilo.
Opozarjam slavno občinstvo, da potnik Ivo Grebene nima več pravice za mene naročila sprejemati vsled nepoštenega delovanja in naj nihče pri njem ne naroča, ker jaz za njegovo delo nisem odgovoren.
612 i-i	Ivan Bajželj.
50 do 200
tepkovih sadik 3—5 let starih iz gorskih krajev želi kupiti Karol LENASI, župnik v Košani.	546 2—1
T Zračno	613 (i) MB
stanovanje I
z eno sobo in kuhinjo i&če V
■
takoj Vaclav Vejfik, Katoliška tiskarna.	~
I
Razpoilllom fine Izdelke:
Fine kranj. klobase velike, komad — -40 „ „ ., male, 11 k. za 2> — „ gnjatl kakor praSka Sunka kg 2*— „ salame Iz gnjatlj	kg 2-40
Vse proti povzetju od kg 5 naprej.
Se priporočam M. MODIC 597 5-1	ŠlSka pri Ljubljani.


vinskihsodou
iz hrastovega in kostanjevega lesa, pra> dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5001 odda po primerni ceni tvrdka M.Rosnei in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156-
Izredna prilika.
Izredna prilika!
Tovarniško poslopje
opremljeno z novim 12 H močnim bencin-motorjem, električno razsvetljavo, transmisijc en četrt ure od železnične postaje blizu Ljubljane ob državni cesti (Dunajski) z lepir stanovanjem, krasnim sadnim vrtom, v lepem kraju, z velikim dvoriščem in z vsemi dru gimi gospodarskimi poslopji vred se radi prevzetja drugega podjetja pod prav ugod nimi pogoji ceno proda.
Poslopja so vsa v izbornem stanju in je ta objekt za vsako podjetje iz vanredno pripraven kakor tudi za zasebnike, ki si hočejo ustanoviti svoj dom na deže in blizu Ljubljane.
Natančnejša pojasnila daje reflektantom
dr. Vladimir Ravnihar
odvetnik v Ljubljani.
606 3-1
f Pozor! z
Udano podpisani dovoljujem si naznanjati slav. občinstvu, otvorim z dnom 6. maroa t. I. pod imenom
Pozor!

,Prvo jugoslovanska restavracija
popolnoma nanovo urejeno gostilno v Gosposkih ulicah it. 3 (prej pri Jrnem orlu").
Točil bom raznovrstno pristno vinsko kapljico iz domačih goric.
iL	Posebno omenjam izborna vina „Kmetijskega društva v Vipavi". Vedno
11	sveže marčno pivo iz mengiške pivovarne. Dobra in cena
IM	domača kuhinja. Postrežba točna in solidna. Za prav mnogobrojni
W	poset se priporoča	z odličnim velespoštovanjem
I	ŠTEFAN BERGANT
'	608 3—1	dosedaj lastnik »Štefanovega hrama" v Dalmatinovih ulicah
1

Priloga »Slovttno«1' ftfev, 50« 3. marca 1909,
OirtlnsRi svet ljubljanski.
Podžupanov odstop.
Zupan Hribar naznani, da je naznanil svoj odstop podžupan dr. Karol Bleivveis vitez pl. Trsteniški. V občinskem svetu je bil 34 let, in sicer od 1. 1875 do leta 1882 v slovenski manjšini. Pregovoriti ga nisem mogel, da odmakne svoj odstop. Sklene se, da izreče posebno odposlanstvo podžupanu iskreno zahvalo in udanost. Ta teden se voli še podžupan.
Občinske nadomestne volitve.
V 111. razredu izstopijo: Bergant, Len-ček, Pavšek, v II. Hanuš, Majer, Šubic, v 1. Knez, Plantan, dr. Oražen, Velkavrh, dr. Karol vit. Bleivveis. Volitve bodo 19. aprila v III., 21. v II. in 23. v I. razredu, morebitne ožje dan pozneje. V II. in III. voliv-nem razredu bosta dve volivni komisiji, v 1. ena. V I. in II. se bo volilo od 8. do 12. dopoldne, v III. pa od 8. dop. do 2, popoldne. Predsedniki komisij: 1. vol. razred Josip Lenče, Ila: Plantan, llb: dr. Maja-i ron, lila: dr. Triler, Hib: dr. Tavčar.
Vprašanje o lubadarju.
Smreke, namenjene za posekati, se še enkrat pregledajo, ker je pričela javnost dvomiti, da je lubadar tako nevaren, kakor se je v zadnji seji naglašalo.
O gledališču
se vrši enketa jutri (3. t. m.)
Dela pohištva Švicariji
se je oddalo Primožiču, Naglasu, Žuinru iz Gorij in Petrinu. Ob tej priliki Predovič dvakrat pripoveduje, da bi se moralo oddati pohištvo v oddajo kakemu ljubljanskemu obrtniku.
Prošnje, prizivi.
Priporoči se resolucija »Narodne delavske organizacije« glede uslužbencev električne cestne železnice ljubljanske. Izbriše se služnost na Ogorelčevi parceli, izpremeni se nedavno sklenjena izjava občine glede na potrebščine obrtnega sodišča tako, kakor to zahteva predsedstvo deželnega sodišča. Ljubljanski občekorist-ni zadrugi se ne prodasta parceli ob Marije Terezije cesti, ki jih obkroža Latter-mannov drevored. Ugodi se rekurzu Josipa Cotič, ker mu je odklonil magistrat stavbno dovoljenje za zgradbo barake. Prošnji M. Kokalja za odpis vodarinske pristojbine se ugodi.
Zamenjava treh francoskih topov.
Poroča dr. Oražen, ki pravi, da želi vojno ministrstvo tiste tri topove na Gradu za razstavo nadvojvode Karla. Dr. Tavčar: Kje so pa topovi? Odgovori: Na Gradu. Dr. Tavčar: Potem pa ne več streljati ž njimi, marveč v muzej! Poročevalec nasvetuje, naj se dajo topovi na razpolago vojnemu ministrstvu, ki mora dati za to druge primerne kanone, a vojno ministrstvo jih mora povrniti, kadar to zahteva občina. Topovi se bodo spravili Vi mestni muzej. Dr. Tavčar: »Ali pa sploh kanonov ni treba.«
Ustanovitev mestnega šolskega zdravnika.
Dr. Tavčar: Prosim gospod župan, naj bi prišla ta točka na dnevni red v tajni seji. Zupan: »Saj se gre le za načelen sklep.« Dr. Tavčar: A tako? Sklene se, da se razpiše služba šolskega zdravnika.
Državni zbor.
Baron Bienerth se po vrsti pogaja z zastopniki raznih strank, da omogoči delavnost državnega zbora. V ponedeljek se je posvetoval z voditelji poljskega kluba. Brez dvoma je bil razgovor tudi o novem ministru za Galicijo. Abrahamovicz je postal nemogoč kot minister-rojak. Značilno je, da je Abrahamovicz na severnem kolodvoru zapustil peron, ko je načelnik poljskega kluba dr. Glombinski pričel govoriti ob krsti bivšega ministra dr. Pien-taka.	1
Italijanski poslanci so zopet od vlade zahtevali vseučilišče v Trstu. Ako jim vlada zagotovi vsaj pravno fakulteto, hočejo vlado tudi podpirati. Baron Bienerth jim je pač zagotavljal pravno fakulteto, ni pa se izrazil za Trst, ampak zopet za Dunaj.
Rusinska zastopnika Romančuk in Wassilko sta v imenu svojih tovarišev izjavila baronu Bienerthu, da ostanejo v strogi opoziciji proti vsaki vladi, katera se naslanja na Poljake. Zato se Rusini tudi ne bodo pridružili »Slovanski jednoti«, ker ta snubi pri Poljakih.
Včeraj pa so se v zbornici posvetovali zastopniki vseh nemških strank. Predsedoval je princ Liechtenstein, navzoči so bili: Axmann, baron Cliiari, Ebenhoch, Gessmann, Gross, Pachcr, Pattai, Per-gelt, Rollcr, Schlegel in Sylvcstcr. Dogovorili so se, da bodo od slučaja do slučaja
skupno postopali v narodnih vprašanjih; nemški blok pa je nemogoč. Nujnih predlogov nemške stranke ne bodo vložile, ako pa jih vložč slovanski poslanci, se Nemci ne bodo udeleževali razprav, da so preje končane.
Včeraj popoldne so bili pri baronu Bienerthu češki kat. narodni poslanci dr. Hruban, grof Thun, Horsky, Šilinger in Šramek. Zvečer so bili k baronu Bienerthu povabljeni češki agrarci Prašek, Udr-žal, Stanek, Zazvorka in Rataj. Udržal je izrazil začudenje, zakaj niso povabljeni tudi češki radikalci, ako vlada vabi tudi Wolfa in Pacherja. Danes se je zbrala parlamentarna komisija češke zveze, da se na podlagi razgovorov z baronom Bie-nerthom posvetuje o nadaljnih korakih. Povabljena sta bila k posvetovanju tudi češka ministra dr. Braf in dr. Začek.
Gosposka zbornica ima prvo sejo v sredo popoludne ob 5. uri.
Praški listi poročajo, da se za mandat bivšega mladočeškega državnega poslanca dr. Crnohorskega poteguje znani sekcijski načelnik v trgovinskem ministrstvu dr. Zampach.
Shod narodno napredne stranke o Liti VI.
Litija, dne 28. februarja.
Ze ves teden so naznanjali veliki plakati po vogalih in gostilnah celega litijskega sodnega okraja, da izvrševalni odbor narodno - napredne stranke sklicuje shod za nedeljo 28. februarja popoldne ob 3. uri v gostilno pri Oblaku v Litiji. Poleg plakatov pa so še agitirali od hiše do hiše, da gotovo pride na shod vse, kar misli napredno. Po vseh pripravah in letanju sodeč, smo mislili, da bo shod tak, kakor-šnega še ni videla Litija, Ljubljana pa malokdaj. Pa je bilo liberalcev, naših in drugih približno le sto — torej kaj pičla številka. Shod otvori g. Jenko, predsednikom predlaga g. župana Slanca, kar obvelja. Dr. Oražen najprvo omenja kranjsko šolstvo in prijaznost deželne vlade. Učiteljske plače se ne povišajo, ker hoče klerikalni deželni zbor učiteljstvo izstradati; da učitelj zato nima ugleda na deželi, ker nima denarja, odtod tudi slab uspeh v politiki. Graja justico. Dotakne se tudi nekoliko državnega zbora in o aneksiji izraža svoje mnenje ter Srbiji dovoljuje kompenzacije. Povdarja, da so za 10-milijonsko deželno posojilo glasovali tudi napredni poslanci, dasi bo to posojilo le kmetu v korist, obtežena bodo pa mesta, osobito Ljubljana. S tem so liberalci pokazali, da so vneti za zboljšanje kmečkega stanu. (Veselo muzanje.)
Prav v omenjenem smislu,' celo veliko slabše, je govoril tudi dr. Žrjav. Menil je, da govori političnim abecedarjem. Zato je vzel precej na piko dr. Mahniča, češ, da jc on prvi vpeljal klerikalizem na Kranjsko, dočim je pod liberalno vlado vera bila občespoštovana, ker liberalci niso zoper vero, ampak le zoper duhovsko nadvlado. Kot dokaz navaja fare, koder se župnik ne vtika v politiko, da je tam versko življenje najboljše in tam so tudi občinski zastopi v rokah naprednjakov. Nadalje se hvali s svojo vero in da na-prednjakom ne pride na misel, slovenskemu ljudstvu vzeti vero ali jih zapeljati v krivo vero. Potrjuje, da je res »zasluga« napredne stranke, da so kmetje spregledali in se uprli kmečkemu zavarovanju, in da bo o tem v kratkem izšla brošura. Treba je zajeziti »Domoljubovo« povodenj, ki se vzdržuje z lažmi, in ustanoviti liberalen kmečki list. Končno poživlja navzoče somišljenike, naj že zdaj nabirajo naročnike za nov list, naj se ne dajo od nikogar ostrašit, četudi morda že danes tukaj »Slovenčev« poročevalec svinčnik »špiči«, s katerim bo udrihal po današnjih govornikih. — Gosp. Andolšek v Litiji se popolnoma strinja z izvajanji dr. Zrjava, in pozdravlja idejo za novi list. Vendar Bog obvaruj, da bi ta list hodil ista pota, kakor bivši »Rodoljub« žalostnega spomina. Prizna, da redno bere »Domoljuba« in da je res izborno urejevan list! — Predsednik predlaga v pripravljavni odbor na-rodno-naprednega političnega društva, za Litijo: gosp. Jenko in samega sebe; za Šmartno: g. Razboršek in Knaflič; za Vače: g. Blagajna; za Zagorje: g. NVcinbcr-ger in Koprive in za Hotič: g. Končarja. — Tako jc minul ta preklavrni shod »pri pogrnjenih mizah«, pijači in tobaku. Ali je bilo treba, da sta se nam z Ljubljane prišla pokazat dva govornika, kakoršna bi tudi v Litiji lahko dobili? Takih bedarij, kakor jih je mladi dr. Žerjav govoril o liberalni veri, je bilo v »Narodu« brati že najmenj dvajset let. Sicer pa je nadučitelj ta dva dohtarja najbolj zafrknil, ko jc pohvalil »Domoljuba« iu ju posvaril, naj, čc mislita izdati liberalne kmečke caj-
tenge, jih ne pišeta tako neumno, kakoršen je bil »Rodoljub« ali pa »Notranjec«, »Gorenjec« itd., itd. Gospoda! Predpust je minul, zakasneli ste se snubci zdaj je post tudi za kranjski liberalizem!
DAROVI.
Za »Rokodelski dom« v Ljubljani so
darovaH p. n. preč. gg.: Josip Zelnik, župnik v Čemšeniku, 10 K. — Jurij Rozman, župnik v Kovorju, 5 K. — Janez Gnjezda, župnik v Veliki dolini, 3 K. — Andrej Pipan, župnik v pok. v Št. Vidu pri Zatičiui, 2 K. — M. Poljak, župnik v Ajdovcu, 2 K.
—	Jernej PrimožiC, župnik v Goričah, 2 K. — Ivan Vrečko, stavec, 1 K. — Luka Smolnikar, tajnik Kat. tisk. društva, 20 K.
—	Fr. Kepec, župnik v Cešnjicah, 7 K. — M. Koželj, župnik v Podbrezjah, 3 K. — Iv. Možina, župnik v Podlipi, 3 K. — Ant. Poljšak, duhovnik v Bevkah, 3 K. — Ivan Abram, župnik v Črnem vrhu nad Idrijo, 20 K. — Frančišek Kunstelj, dekan v Cirk-nici, 10 K. — Janez Molj, župnik v So-strem, 10 K. — Val. Bergant, župnik v po-
Išče se učitelj
(eventualno učiteljica), ki bi
poučeval neko deklico IV. razreda ljudske šole v hrvatskem jeziku v vseh predmetih omenjenega razreda. Natančneje v upravništvu »Slovenca".	571 3-1
koju v Trbojah, 2 K. — Dr. J. Debevc, gimn. profesor v Kranju, 2 K. — Jurij Der-novšek, župnik v pok. v Zalogu pri Komendi, 10 K. — Andrej Cescnj, župnik v Podgradu, 4 K. — Ivan Zavbi, kaplan v Žužemberku, 4 K. — Vaclav Vondrašek, župnik v Ambrusu, 2 K. — I. Noč, kaplan v Šentjanžu, 1 K. — Bog povrni vsem dobrotnikom in jim nakloni požrtvovalnih naslednikov!
Absolutno ognjevnrne
blagajne
jekleno-oklopne blagajne in kasete ponudi starorenomirana tovarna za blagajne
Jan. Lange
Duno], XVIII/], Hnger Giirtel Stev. 7.
Telefon 21485. 3157 26 - 9 Ceniki zastonj.
Dobavitelj domačih hranilnjc.
Velika zaloga raznih 2267
slovenskih pioSč In gramofonov
ceniki od gramofonov In ploif na razpolago.
Fr. P. Žalec
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, fitv. 26.
ri bollše stavce
Slovence, sprejme toKol o priletno in stolno Kondiclio tisKnrng J. Kroječ nosi. Novo mesto.
589 3 1
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa iz Prv ih tovarn Avstrije: Durkopp, Styria (Piich), Waffenrad.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. lezenje poučujemo brezplačno.
t AiIlerjeTi : isalni stroji.
Ceniki zastonj in franko
ppiv.
1444
C. kr.
Učna znumlnic!! Asslcurazoini Gznerali u Trstu
ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 346 milijonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje:
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano svoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano svoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca febr. 1909
1654 K 13,321.346 07
1438 K 12,646.01456 K 932 618-57.
od I. jan. 1909
3347 K 30 633 692 76
2832 K 25.557 298 09 K I 609 038 62

HiSlfMMiM!
Oblastveno dovoljena razprodaja.
Radi popolne opustiive trgovine prodaja se vse blago pod tovarniške ceno. Glace in druge raznovrstne rokavice za dame, gospode in otroke, kravate, srajce za gospode, nogavice Itd. itd. — Galanterijsko blago. — Različne kirurgične potrebščine: trebušne obveze, klini pasovi, ravnodržalcl itd.
Za mnogobrojni obisk prosi	521 12—1
Schuberf prej Bilina & Kasch
Židovske ulice št. 5.
$immn
Prvi kinematograf Pathč
Prej »EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti
kavarne »Evropa!1 Vsako soboto In sredo nov projraml Predstave ob delavnikih: ob t., 5., 6., J. in 8. url.
Predstave ob nedeljah in praznikih a ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4.( 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne, fono nrnctnrnnr '•lpr08!or?Vft- "-P,;08'0140v. I. pro- | Vsak četrtek ln soboto od 3. dO 6. ure pred- = Sllke 8e doblva)° »""O lz prve svet. pariške tvor. Pathe Frires.
-- - Prodnim. stor.o,roci 40 y,. n .prostor otroci in g stave po znižani ceni , prostor 20 v „ 10 v |	Ravnoteljstvo klnemotogrola „PutbžM.
2613 26
vojaki do narednika 20 v.
Za Šport in promet
Zaloga koles
Puch, (M, Globus, Regent in drugih šoeciolnih znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
prejem koles za emajiiranle, : poniklanje ter popravila :
solidno in oeno.
Karol čamernik
Ljubljane, Dunajska c. št. 9.
543 2-1
17. marca
bo poleg drugega semnja v Šent Petru na Notranjskem tudi
semenj
za vremšflno
v občinski hiši.
Vremščina je letos res izvrstna, No-tranjci, zahtevajte po vseh gostilnah domačo dobro kapljico. Pridite Vremci, Košanci in Premci, prinesite „muštre\ Krčmarji, pridite pokusit! Cena od 20 do 30 vinarjav.
ičem
oženpeja hlapca
ki je vajen konj. Prosto stanovanje, plača po dogovoru. Več se izve: Linhartove ulioe.	459 10 -1
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra
posreduje brezplačno pri prodaji h n a» svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	362(3)
Urednik
za Ameriko.
Išče se za slov. kat. list, ki izhaja dvakrat na teden, urednik, ki bi imel tudi veselje za krščansko organizacijo. Krasen delokrog in lep obstanek. Ponudbe pod urednik na upravništvo tega lista.	604 3—1
■ Edini ugoden nakup ■
! ostankov!
40 metro« cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
U. J. Haullček a bratr
v Podebradih, Češko
Naročite tako)! — Priporočilo! Velcc. gospod V I. Havliček a bratr, Podčbrady. Za-dnjo positiatev sem sprejel z veseljem In se ml je zelo dopadla Prosim, pošljite ml Se 40 metrov ostankov a ...
Spoštovanlem V. V. Neustya, Uhry, 16, II.
■ ■■■■■■■■■
Pozor kolesarji!
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa:
„Specijal" Puch-kolesa.......K 150 —
„Curier" kolesa........... 115-—
Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527	šivalni stroji od K 66- - naprej.	(i)
Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni I
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Z odličnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
urar in trgoveo v Ljubljani.
JV» prodaj le
vila z vrtom
v jako lepem kraju v Ljubljani, oddaljena od glavne poste 15 minut, pripravna za kakega vpokojenega gospoda. Cena jako nizka. Poizve se pri upravništvu »Slovenca".
306 (7)
T Šivilja T
izurjena v šivanju vsakovrstnega pro- ■ dajalniškega perila, se priporoča ce- p
■
njenim trgovcem za šivanje na dom. Cene nizke! Ponudbe na naslov: A. P. Sp. Šiška, št. 189 585 3-1
■
/t Jfunc,
Ljubljana, Dvorni trg št. 3
priporoča velikansko bber zimskih sušenj, kožuhov (kraikih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., $a gospode in dečke.
^trogo solidna, strokovnjaka postrežba.
605 3-1
V v
TON ZIMCIC
LJubljana
Slomškove ul. 31
vljudno naznanla sl. občinstvu, da ie otvoril nunooo ureleno
knjigoveznico
Gramofoni 1
Milko Krapeš
urar, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. topnih in različnih atenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižioe, prstane, uhane, biaere z dragulji. Srebrno in iz kineikega srebra orodje.
rnffmnfanA nalnoveJže slovenske plo-uramoione šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se toCno in po nizki ceni popravljajo.	2393 36
Staro zlato In srebro kakor tudi drago kamenje t kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poStnine prosto.
Hiša šf. 58 * h«cvom'
w	podom,
vVi*marjihr:;it°:
njive, travniki, gojzdi (zemljišča je 5 oralov 1200 kvad. sežnjev) se iz proste roke
== za 14,000 K proda.
577 4 1
Natančneje se izve pri Jožefu Jakošu, posestniku v Vižmarjih, h. št 58, poštaŠt.Vid nad Ljubljano.
Dež. lekarna pri »Mariji pomagaj'
. Leustek
Ljubljana, Resljeva o. I
zraven cesarja Franc Jožefovega jnbil. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje
ljivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
Tanno - chinin tinktura za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K.	2700
Slovita Melusine ustna in zobna
yf|4« deluje izborno proti zobobolu in gnji-VUUa lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vaak dan dvakrat.
ter se vdano priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
E! Prvo slovensko !!
c. kr. oblastveno potrjeno 1» 9» ueilišeo za Krojno risanja
branja dhsiR
Ljubljana, stari trs Jt. 28.
# Dobi se tudi kroj po žlvotnl meri. 6
tropinovee
Oilikmu «Pariza.
n dobi t sodih od «0 litrov naprej po prav primerni oenl v zaaooljlvl kakovosti t
yeležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner A CoM
LJubljana,
•pod. ftlška, pole« Koslor-jove pivovarne.
Podružnice Spljet, Celovec ln Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2	Podružnice Spljet, Celovec in Trst
	sprejema vloge na knfižlce in na te- 1/ 0/ koči račon ter je obrestuje po čistih /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.	
- Delniška glavnica -K 3,000.000.		Rezervni fond K S00.000.