I70
Naši dopisi.
Z Dunaja 19. maja. (Razstave, ptujci, državni zbor). Bazstave v slavlenje 40letnice cesarjevega vladanja se zelo mnogobrojno obiskujejo in obiskovalci vsi brez izjeme izrekajo svojo zadovoljnost, mnogokrat tudi občudovanje v lepoti vseh treh razstav. Kader mi preostaja kaj več časa, popišem tudi jaz za čitatelje No-viške v velikih potezah vse tri razstave. Dosedaj ogledal sem si umetniško razstavo v hiši umetnikov ob Dunajšici pod Eiizabetinem mostom, ki veže srednje mesto s predmestjem Videnskem — prav na drobno. Bil sem v njej trikrat, vselej po 2—4 ure, pa pojdem še. — P tuj cev prihaja na Dunaj prav zelo veliko, kamor se človek ozre, povsod nahaja skoraj same ptujce. V gostilnah, kavarnah, na večjih sprehajališčih* vidiš skoraj zgol ptujce toda Avstrijce, v Praterji doli pa že celo.
V  državnem zboru se marljivo in vtrudljivo, toda požasi naprej pomika razprava o državnem proračunu. Trgovinski minister Baquehem imel se je braniti zoper silno hude napade zarad severne železnice, zarad vožnine ogerskega žita in moke, najdalj in najbolj prazna slama pa se je mlatila, zavolj neke železniške resolucije, pri kateri je bil stavljen posebni predlog manjšine, v kateri se je zahtevalo, naj vlada predloži zbornici vse nadrobnosti, kako sostavlja pri voznini lastne železniške stroške. Dalmatinski poslanec Klaič priporočal je zvezo dalmatinskih železnic z onimi Ogerske in pa naših državnih železnic. Vladni zastopnik dal mu je pomirljiv, vendar pa le akademični odgovor.
V  četrtek popoludne že precej pozno pričela se je razprava poljedeljskega ministerstva. Prvi govornik je bil nek dr. Milner, nemec s severne ČeSke, ki je bil še le pred kratkem izvoljen in je v zbornici prvič spregovoril, bil je svoj čas člen češkega deželnega kulturnega sveta in govor njegov vrtil se je po kratkem uvodu, v katerem je s krepkimi besedami brez vsakega dokaza mahal po poljedelskem ministerstvu, prestopil je k tožbam zarad zatiranja zgol nemške kmetijske družbe na Češkem. To tarnanje trajalo je celo uro ter je bilo sklenjeno z neko splošno politično grožnjo, da se nemški del odluši od češke dežele.
Potem je prišel k besedi ob V4 na 4. ko je seja že 5 ur trajala, prvi govornik za proračun dr. P oklu k ar.
Ta zavrnil je začetkom govora očitanje predgovornika zoper sedanjo vlado? priznajoč da ima kmetijstvo boriti se zoper veliko in teških težav in zaprek, da je pa pri takih zaprekah naj pred treba premisliti ali so take, da jih more odstraniti ministerstvo ali pa vlada, naj bode že imena, katerega koli.
Da je pa ravno sedajna vlada mnogo storila za kmetijstvo vkljub slab h splošnih državnih denarnih razmer in stalnega primanjkljaja, dokaže govornik iz številk državnih proračunov počenši z letom 1868 do 1878, dalje 1883 in 1888. Državne podpore za kmetijstvo znašale so leta 1878. 3 7 0,000 g Id., leta 1888. znašajo 49 8 50 0 gld. skupna svota povzdigi kmetijstvo namenjenih podpor pa je znašala leta 1878. 2,5 2 3.3 20 gld., leta 1888. pa znaša: 4,9 3 46.9 0 gld., toraj skoraj še enkrat toliko. Tudi pri državnih gozdih, rudniških grajščinah kaže se napredek dohodkov ako ravno imajo te posestva in podjetja boriti se z enakimi težavami, kakor kmetijstvo sploh. Govornik omenja še posebej državnih gozdov na Kranjskem, rudnika Idrijskega in prestopi potem k posebnem gospodarskem razmeram na Kranjskem. —
Drugi dan v petek, nadaljevala se je ta razprava in bo, kakor kaže v torek sklenjena, potem je še rešiti pravosodno ministerstvo.
Iz Ljubljane — Binkošti praznovali smo letos tudi po Slovenskem v resnici krasne. Vreme bilo je, razun v Ljubljani, komaj vidljivega dežja proti Logatcu tje pa prav izdatnega naliva zelo lepo. V Ljubljani, posebno pa na kolodvorih, videti je bilo mnogo ptujcev, ker vsled železničnih zvez postali so binkoštni prazniki dnevi splošnega romanja navskriž države. Z Dunaja prihaja brezštevilnih potovalcev v dežele okoli, deželani pa vrejo na Dunaj, da si v praznikih in lepem letnem času ogledajo tamošnje nove zanimivosti. Na Kranjsko izrekoma mnogo ptujcev vleče Postojnska jama, Bled, Kamnik, pa tudi belo Ljubljano si ptujci radi ogledavajo. — Vrh tega privrejo birmanci v Ljubljano z vseh delov dežele, in botri razkazavajo se v svoji lepoti in v deloma jako okusnih narodnih nošah-Tako je bilo tudi letos veliko število birmancev in pred Šenklavžem pa tudi po druzih krajih mesta bilo je vse živo binkoštnih prazničnih gostov.
— Državni zbor pričel je minuli četrtek razpravo proračuna poljedelskega ministerstva. Koj prvi dan, akoravno v neugodni, pozni uri, prišel je k besedi naš poslanec dr. Poki u k ar, ki je priznavajoč sicer splošno-neugodne razmere s številkami prejšnjih proračunov in letošnjega, zavračal neopravičene napade prvega govornika na poljedelskega ministra. Prestopivši k gospodarskim razmeram dežele Kranjske ponovil je dr. Poklukar ono priznanje in pa posebne zahvale, katere je že deželni zbor kranjski pri različnih prilikah izrekel gospodu poljedelskemu ministru, potem pa je navajal posebne želje in prošnje glede različnih strok gospodarstva: rastlinstva, živinoreje in zboljšavanja, izre-
koma odstranjenja škode po vodah, vse to v velikih potezah, ter je sklenil svoj eno uro trajajoči govor s prošnjo, da bi vlada v prihodnje z enako naklonjenostjo pa z izdatnejšimi podporami na pomoč prihajala poljedelstvu dežele Kranjske. — Prilično prijavimo ves govor, danes pa že lahko omenino, da se je minister govorniku jako ljubeznjivo zahvalil za izrečeno mu priznanje glede izrečenih želja pa je odgovoril minister: pred vsem se moram zahvaliti za migljaje, katere mi je dal na različne strani poslarec dr. Poklukar. Gotovo se bodo v poljedelskem ministerstvu- najtemeljitejše pretresali in v kolikor je mogoče, se bodo tudi spolnih. — Po končajiem poljedelskem ministerstvu pride na vrsto ministerstvo pravosodja, kjer bode zopet poslanec dr. Ferjančič branil stališče narodnosti slovenske v področji pravosodja.
— Posvetovanje zastopnikov kmetijstva prične se jutri dne 24. maja ob 10. uri dopoludne v poljedelskem ministerstvu na Dunaji v ta namen, da bi se rešilo vprašanje: ali in kako bi se mogli kmetovalci saminep os redno vdeleževatizalaganja vojaštva s potrebnimi poljskimi pridelki: kruhom, ovsom, senom, slamo in drvim i. — Vprašanje to proži in razpravlja se že več let v krogih zastopnikov kmetijstva. Morebiti, da se sedaj s posredovanjem poljedelskega ministerstva najde način, po katerem se glede teh pridelkom vstreže enako kmetovalcem, kakor vojaštvu. Za zastopnika c. kr. kmetijske družbe Kranjske izbral je njen glavni odbor, svojega člena, državnega poslanca dr. Pokluka rj a.
Vprašanje konverzije kranjskega zem 1 j is ko-o d veznega dolga rešeno je že toliko, da je v malo pričakovati, da vlada predloži državnemu zboru načrt zakona, v katerem se za konverzijo izreče prostost pristojbin in se vlada pooblasti, v smislu konverzije predrugačiti s kranjsko deželo sklenjeno pogodbo.
171