Št 43.
V Gorici, dne 25. oktobra 1895.
Tečsu; XXV.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja  :
vred po pošti prejematia ali v 6
vse leto    ....
pol leta    ....
fetrt leta      .   .   .
„CisM<arsti Lisi' dom poSiljana:
gld. 4-40, , 220, ,    110.
Za tuje  dežele toliko več,  kolikor je večja poštnina.
Delavcem iu drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino   znižamo,   ako Se oglase pri upravništvu.
..rrliirtc" izhaja vsakih 1* dnij vsak drugi torek in velja za celo leto 80 kr.
»Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak mesec v obsegu tO slranij. Kadar je v pelek praznik, izideta lisla že v četrtek.
SOČA
(Izdaja za deželo)
Oznanila
iu .MSIMICE* plačujejo se za pelstopno petit-vrslo: 8 kr., ce se tiskajo l krat,
Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru.
Posamične Številke dobivajo se v tobakarnab v Nunski ulici ia v Šolski ulici, v Trstu pri Lavreneicu nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponto della Fabra po 8 kr.
Dopisi posipajo naj se uredništvu, naroCnina in reklamacije pa upravniSlvu „Soee\ — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  ~  Rokopisi  se no vračajo.
Uredništvo in upravniStvo je v Gosposki ulici J).
Izdajatelj in odgovorni urednik  Andrej Gsbricek.
»Bog in narod!"
Tiska »Goriška Tiskarna A.
Gabrsftek" (odgovoren Josip Krnipotie).
Neizogibna potreba.
Do^nlki zadnjih č.-i-aiv na (ionskem ir.tm dajo inno^o mislili! Nastopile so nenavadne razmere, ki delujejo /. vso -ilo na nase narodno, politično iu društveno življenje ter uplivajo tudi v zelo slabem /mislil na gmotno stanje •ionskih Slo ve nee v v korist fiirlu-n o m. - Dasi živimo Slovenci v veliki večini v deželi (dve tretjini vsega prebivalstva nas je), vendar nas po-li.-kajo v kot v vsem javnem življenju, povsod imajo Lahi prednost, dasi govore temeljni državni zakoni, du so vsi narodi v Avstriji enakopravni. |'os«'lmo hudo smo priliskaui Slovenci v (iorici, dasi je to mesto slovenskega začetka iu se ima za vse zahvaliti le slovenskemu prebivalstvu na deželi. Društvo - Slogu- mora vzdrževati na stroške naroda S-razredno ljudsko šolo, a najvišja oblast v deželi nima toliko moči, da bi prisilila ustanovitev slovenske ljudske šole ukljub temu, da je /e najvišja upravna oblast -upravno sodišče          ukazala otvoritev   slovenske
miIi« s IT), sept. ISU.-i. ¦ Vse. kar je slovensko, se v (iorici zaničuje! Naši najboljši, najodličuiši možje mi Izpo-•d:i\ljeni vsak hip javnemu zaničevanju laške gosposke mutalije , slovenski napisi iu lepitki se tu ne tip.-, mestna ^o>poska Slovencev uiti noče p »znati, sploh nasprolslvo do Slovencev je dospelo že tako dah>č, da naši tržaški bratje niso smeli uiti sko/i nn-.-lo na Sv. (ioro, marveč po <lolj.:em ovinku /,a gradom čez živinski trg in nazaj po isti poti v        največji temi.
To so odtiošaji, ki dajo mnogo misliti nam Slovencem! To so zaies nenavadne razmere, ki zahtevajo tudi nenavadnega odpora!
Vendar smo Slovenci v deželi hvala Hogu še vedno tako močni, da nam še ni treba uiti misliti na nenavadna sredstva v borbi proti takim zares ¦"•ud-uim odnošajem: mi smo tako močni, da z uspehom zativmo take sovražne pojave, ako so bomo vselej dobro zavedali vsaj topa. č e s a r u a m j e n e i z o-L'iliim potreba, iu po tem urejali v>e korake v botbi /a svoj v>e.»lr.msLi blagor.
Iu kaj nam je potreba? Kvo: sani os loj nos t i. odlocuosij, discipline!  Par besedic o tem.
Večkrat očitajo šaljiva našemu ljudstvu, da en bit ič iv.ene v k>»zji rog celo vas. To je marsikje še dandanes resnica, kajti ti>očH.no robslvo tujim grofom, baronom iu vitezom nam
je prešlo v kri in meso. Vendar je pa tudi za nas že prešla doba. ko bi se morali za vselej otresti lake golohjc nravi ter osvoboditi se slehernega upli-vanja od slranij raznih oblast venikov v deželi, rpamo, da nas mnoje vsak či-latelj! (las bi bil torej, da hi slo-lieru Slovenec pokazal vrata možem, ki -žive med nami, da tu služijo beli kruh, kedar hote rabili svoj <upliv> v postranske, slovenski stvari škodljive namene. Samostojnosti nato stran nam je živo potreba!
Treba nam je dalje odločnosti! Ne se bali zamere pri tem ali onem oblaslveuiku, še manj pa pri takih ljudeh, od katerih imamo včasih kaj dobička. Mož bodi vselej mož! Morebitna /guba se povrne možu v obilni meri drugod, kajti i.dločuo dejanje, kedar to zahteva na rodova korist, pridobi možu spoštovanje in ugled pri ljudstvu in celo pri nasprotniku, kar mora imeti le dobre posledice, da se obilno nagradi sleherna izguba!
Dalje nam je treba discipline! Kaj je to.' Marsikdo je ne umre umeli, drugi je pa noče. Zato o tem par resnih besed !
Slovenci nimamo v deželi sreče že po naravi, tlele šliri petine sveta imamo v oblasti, vendar ji- Ia .svel no-ra/meruo veliko manj vreden nego ovlala pela petina, katero imajo dandanašnji v rokah Kurlaui. Furlani žive na majhnem ko.-ai dežele, v mali grofovini ^radi ščausk i, katero s čilim konjičem obletimo v enem dnevu. Tu so ljudje prosto naseljeni, mesta iu trgi stoje kar zapored iu ob najlepših cestah in ob dveh železnicah; tu je najlepša zveza med vsemi r'uiiuui..kur ugodno deluje na vse narodno in politično življenje med njimi.
Vse drugače jo pri nas Slovencih. Od  Predela do Vatovelj   ob   meji proti Istri iu Notranjskemu, od najzadnje slo-vensko-lurlanske vasice do Podbrda in Novak   ob   meji proti (ioreujskemu   se razprostira slovenski  del dežele   goriške. To je tako   razprostran       ol, da se  plehhaUtVo   lie    more    pobil..'     >m-! znati,   vendar   pa    -e   mora   sktiMio i boriti proti narodnim  uasprotuikoi . ki ( so tvložni in edini   v   srečnejših   odno-; šajih živeči. Vsi  ti naši   lojaki   morajo ¦ skupno voliti \  deželni iu državni ' zbor!
Samo po M-bi je umevno, da tako razprostrto prebivalstvo mora imeti med seboj nekakega posrednika, ki ima pred očtiu celo deželo, potrebe in želje vseira   prebivalstva,   kar   potem   skuša
Podlistek.
Pol za smeh, pol za res.
¦•le vi-...- ... Ivanu, i: Sv. Ki:.'.,. (Priredil I. 15.) ti'.. Situ a kii/t,i,'jciit?) Ni-kiuKij fco timlu veljali i mi stimaui bili kuharji hm kuharic*, zakaj Iju.l.e jih tit-j so potr.-huv.ili. dokler so živeli So ^.u3:its> U- zeimje. inu n.ti malokadaj so kuhana .•¦(ia. Noj so bili sl.t.tkofciietlii-i. kakor so /daj, kir ner vek*i .skrb imajo svojemu trebuhu slrojCr. kakor da hi trebuh njih HiI;r bil. od katerih je djal *. paulus: (Juorunl brus voiiter tšt,') Vsak« jutru hote videli W ljudi na plači kupovati inu predajati zu tfvhali, kakor pak v eirkvi per *v. maši, rajši '»'iviio na trg. kakor k sveti procesiji. Lepši jim di*i duh od prate v kuhinji, kakor žeg-oanu kadita por oltarjih. K.ijSi poslušajo a-kljatr) klobr.se, kakor oiylje. Jim bije5) dnpade škripajne teh ražnov iuu cvrčajnje 'ijra pohajnja, kakor ta nor lepši šlima na kuri. Ulje jim dopade ena   rnajolfca  sladkega
')Ta odlomek je vzet duhovno iz XXVI. nri->Kr „In Dedicatioiu' EivlesiaeV -t. zv. str. 2$'J—2!>t. '¦'; rtmenjuiiA je le ImhnričiiM in stara, potresena i»-'•rtiunkcija.
l) i hilip. c. '.i.
*) Žekljali -r.- mwo v ("revo tlačiti.
*) Ble ali bije = bolje.
prosekarja, kakor ta ticr veksi rimski ml-pus-lik. «>/ kalen: (i. 1'u^ so loži, rekoč: i ti \ t a p a s c it a sna a dim p let i sinit, o t s a t ti r a l i s u a t, e I o l> 1 i t i s u n t m .-i/)
Dokler IjU.lje tulikanj f^rli inu trebuhi*') slu/jiju, za lijf.i volio kuhar;i inu kuharice so ner bolj stimaui, ner hilrejii slu/ho vSa-fajo, kateri sicer nokadaj so bila mala stimaui in ž njih anlverham so stradali. Dokler nej so bili Kimljarji Asijc* v svojo oblast pe"rpra\i"i, v teh naSili deželah so cihi malti kuhali, t/ A^ije« v laško de/.eto so bili kuharje peipeijali. Inu ljudem ta anlverh je dobra dopadu, de cti kuhar vtis okaden inu osmujeii, se /.lipo oblil. % mastjo umazan, je več veljal, kakor en filozofu* z vso svojo zjntopnosljo.
Takti piše Titus Livins ter pravi, de Apicius kuhar je v Himi ta ner prvi Salo držal inu vucil kuhat, inu vet Šolarjev inu smare imel, kakor ta ner vufonojSi filozofus.
Apicius se je hvalil, de vse Sule, kakor ta ner vufcenejSi filozofus vuei. On je vucil gramatiko: kokuimajo perstavit inuperlo/.il ki-siiu s tem sladkem, koku imajo zuicjSat zelišča, bajnperlne, pinjole, mandelnc, eukar in Spccerije, de lepši  župa   di5i.   Je vuril   poe-
*) 0=,obe c. ia.
6) O. Ivanu kakor sploli Ipaveem in Kra-5cvc«n — rabi v ilajalniku in iu«slniku skoro izkljuo-ljivo kom"nira i mesto u. A najbolj tloaledno rabi i Savrinum. Celo upraSalni zaimek komu se pri njih glasi ,kogeKii\ N. pr. Kogcjii si dal roiiknlico? Dal sem jo .Jurji, ali dal je nisem nobenimi. Pis.
spraviti kolikor le možno v soglasje lako, da je v korist slovenskemu delu dežele troriške. Urez takega posrednika ni mogoč nikak uspeh na na-rodnem ali gospodarskem polju! Tak posreiluik je torej neizogibno potreben!
lu takega posrednika imamo goriški Slovenci že lepo število lel ! Hi oz njega bi bili uprav reveži v narodnem iu gospodarskem pogledu, kajli ostali bi razcepljeni in nejediui nasproti složnemu nasprotniku. Ta posrednik je naše politično društvo -Sloga* v (Iorici. To drušlvo je razprostrlo po vsej deželi; povsod ima ude iu svoje poverjenike ali zaupnike; iz vseh kolov dežele dobiva poročila o željah iu potrebah, katere se potem javno razpravljajo v ¦'Soči", ali pa se uporabijo v deželnem ali državnem zboru, ali pa. za tiho delovanje z.i kulisami. Nikdar se pa ne prezre le jedna sama izražena misel ali želja: vse se pretresa, o vsem se sklepa, kaj je storili ali opustiti. Umeje se pa samo po sebi, tla vsem ž.»ljam drušlvo ue uslreza, ker ne zna delali čudežev! Velikokr;'' so prijavljene želje iz raznih krajev uožolc zelo različne, česlo si naravnost nasprotujejo. Ali more tu drušlvo vsem uslreči ? To ni mogoče ! Zahi skuša drušlvo nasprotja odstranili ali vsaj blažili; ono posreduje med nasprotnimi glavami, pojasnjuje, opravičuje po svojem spoznanju, prepričuje, prosi in kedar ni drugače pritiska z neizogibno       disciplino.
Kvo jo, zdaj smo pri disciplini! Kedar ne gre z lepa, mora iti bolj po sili. z ozirom na narodu.) disciplino, z neizogibno potrebno složnostjo! Ni vsakomur po volji iu po srcu, kur j« namenjeno, vendar treba se je mlati zaradi narodne stvari! Ako bi vsakdo delal le po svoji glavi brez dolžnega ozira na druge sobojevnike, kam bi prišli:' Ali bi se nam ne smejal ves svel i!
.lasno j«- torej, kako neizogibno potrebno nam jo (»srednje društvo ¦Sloga-, ki ima že vimenu program vsemu delovanju ! Složuost, disciplina, t«) j<> postala Slovencem na (Soriškem uei/ouibiia potreba, drugače nas nasprotniki kar pozobljejo. - Ali prav zato. ker je društvo -Sloga- tolike važnosti za Slovence na (Joriškem, morajo se »;i vsi zavedni rojaki tesno okleniti in iti vselej požrtvovalno, nesebično, odkritosrčno na roke njegovemu odboru, ki je naše narodno vodstvo!   Ako se kdaj  komu   zdi,   daje
zijo: koku imajo ogoljufat :an perpravit eno rihlo na mejsti te druge. Hetoriko: kaku imajo hvalil inu govoril od gostarij krajlja Demclrinsa. krajljice Klcopatre, krajlja Auli-oha, krajlja Asvera, krajlja Aleksandra Ma-eedonskiga, krajlja Lukula, Ilimskigu kralja Heiiogabala, cesarja Neroua, Komoda cesarja, kateri vsi veliku tavženlov so .špendali za enu kosilu ali večerjo. Filozofijo: koku imajo spoznat iiaturo iuu lastnosti teh Spiž; kalera se hitra skuha, katera dolgu časa se mon: kuhat; iz katere dežele so ner huljsi teleta, kozliči, jerebice; iz katere vode so ner huljsi ribe. Aritmetiko: do imajo poprej zrajtal, kulikajn žup, kuiikajn pral, kulikajn paslol, kulikajn tort inu salal hočejo na mizo dat. (leomelrijo: de imajo zuieril kotle, piskre, lonce, ponve, ražnje iuu rože, de ne bodo premujliini. .las civile: de v kuhinji oben nejma oblasti, ampak kuhar in kuharca; lotom fantje i ne dekle") imajo pokorni hiti. Medic-ino: de kuhar, aku hoče zdrav bili, de ima per eajli dabru fruslikal i mi liga ner huljšiga vina napiti. Inu k zarlnjimu teologijo: de imajo vsiga v obilno, inu dobra skuhano inu pečenu na mizo dali, de hi se ne jezili per mizi inu greh delali, kadar rihte bi ne bile dobro perpraljene.
Lep anlverh teh kuharjev inu kuharcl Za tiga voljo so tnlikanj slimani, de ner hitrej službo udobe.
•) Fantje hm dekle = pomočniki obojega spola; ital.: gunltcro in sj,'uutlerf, nem: Kaehcri (=ju!<ge in =; mSdeben).
to vodstvo napravilo kak pogrošek, nikar takoj zabavljati, upirati se njegovemu sklepu iu sploh zgago delali po deželi, marveč ukloniti se d i s c i p 1 i n i, ti vodstvu pozneje očitati <pogre.šek», katero se ho pa golovo znalo opravičiti. Ako katero vodstvo pokaže nesposobnost, /u prevzeto težavno nalogo, ledaj se ga pri naslednjem občnem zboru odpravi in nadomesti z • boljšim, ako je na razpolago. Toda disciplina je potrebna, a njej se mora vsakdo ukloniti. Drugače ne pričakujmo boljših časov, kajti složni nasprolniki kar pol pol njo v.tenase pravice in v hralski ljubezni izpraznijo naše žepe! Torej: s a m o s I. o j n o s t, «ua vzgor>, odločnosl na vse strani in disciplina v domačem lahorju naj bodo naše zvezde vodnice za narodno iu politično delovanje v deželi!
Dobro stajo asasolilaf
/e mnogokrat, smo m\ pritoževali, da našo c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici se najlrdovralneje tišči nemščine, dasi bt nI deželni jezik, Okrajni glavarstvi v Tolminu in Sežani iiradnjele slovenski, ono v (iiadiftfu pa italijanski, kar je edino pravilno, ho našo glavarstvo v (iorici dela torej izjemo in dopisuje strankam v nemščini, kalera nima ni najmanjšo pravice v deželi.
V prejšnjih lotili so se veliko pritoževali naši poslanci na Dunaju. Naši po/.orucji čilatelji se bodo gotovo še spominjali, kaj jo odgovoril pri neki priliki grof TaalVe; dejal je namreč: saj ljudstvo samo ue želi, da m: uradiijo v slovenskem jeziku, a nekatera županstva suma dopisujejo glavarstvu v nemščini, (irof Taafit: je govoril, kakor je bil poučen; govoril je pa deloma resnico, deloma neresnico, seveda ne po svoji krivdi! Kes je, da so nekatera županstva dopisovala nemški, kajli nekateri kleteplazci so se hoteli malce pridobrikati pri gospodi na glavarstvu. Toda danes, upamo, je dežela prosta takega SvimHanja! — Nikdar pa ni bilo resnično, da ljudstvo ue želi slovenskega ura« dovanja. Ta trditev je bila lak6 najivna, da je mejila že z neumnostjo.
Da to ni resnično, pokazalo se je kmalu, kajti od vseh slranij so se oglašali občinski zaslopi, zahtevajoči izključno slovensko ura-dovanje. Vsi župani ajdovskega okraja so si: pa še posebe obrnili do gospoda namestili* • kega svetovalca viteza Kosi/, i a v Gorici, naj bi ta vendar že ukazal svojim uradnikom, da bi v čislo slovenskem okraju nradovali slovenski. - - In gospod vitez je obljubil, da se lo /.godi.
Nekaj časa se je res dopisovalo slovenski,   poleni   pa  je  zopet vse obtičalo in
Ena vučena glava je djala, de I.ucifcr, videoč, de kunst teh kuharjev ob nagim času je tulikanj stinian.-i, je tudi kuhar ratal. Od njegove kuhe. de bi se imeli varvat, nas opominja sv. Bazilius, rekoč: Ga ve, ne te a d ver šari os, eallida escac ob-jcclione, de paradiso deJiciarum expelat.') Inu ravnil kakor kuharji se poflisajo takorSnc zabele perpravit, de vsem per mizi sedeoeim dobro diši, taku tudi Lu-cifer si je /.mislil lakoršno zabelo, de vsem diši inu dopade. Inu ta zabela je lastni dobiček inu denar, kakor Plaulus je djal: Onines homines In c rum seu au-r u m a m a n t sive boni sd ve m a 1 i.8) Letu potrdi Jeremias prerok, rekoč: Onines a v a r i l i a c s t u d e n t.9) Zatorej Lucifer z lelo zabelo zapelje duhovne inu deželske, možke inu ženske peršonc, dokler leta zabela vsim dobra diši. Iz katero zabelo je bil tudi zapeljal Gahevsa, Hic princeps erat publicanorum i. e. latronuni, pravi C o r n e 1 i u s a L a p i d e. Inu kadar hi sam Krisuis ne bil v hišo njegovo prifiu, Guhevs bi bil ena paklenska špiža ratal za voljo te hudičeve zabele, katera vse u diši inu zapelje, da špiža paklenska ratajo, kakor očitna Kanih prerok govori: Ubi suni, qui Ihesaurizant argentum et aurum, in quo confidunl homines? nd inferos descen derun t.10)
^S. Basilius. serm. de abtlie. rer.
») riautus in Hipce.
•) Jerem. c. 6.
»•) Barrcb c. .'.
•- nemškularilo se jo dalje, kar se godi v slralni božjem šo danes! Ljudje so nam prinesli pokazat premnogo takih nemških dopisov, rešitev itd., katere smo tudi omonjnli v -Soči", pomagalo pa nič ni, Gospodje so sicer nekoliko pozabnvljali proti .Soči*, nit nomškularili so daljo, dasi no voč v toliki meri, koliko pred loti. — Tuk6 smo povedali o svojem času, da so jo celo prisega nalagala poljskim čuvajem v nemškem Jeziku. Nemška rešitev jo sledila ceh') na nokl ulok občinarjov v niliombergii, onih Mili mož, ki ho dali povod, da je gospod vito/. Kosi/, i o obljubil slovensko dopisovanje. (Odlok /. dno 1. npr. IHM. št, 5052), — Dne U. sopl, t. 1. sla podala dva obftlnnrju v Ozeljniiii (šempaska županijn) neki ulok ua okrajno glavarstvo, ki ga jo rešilo z odlokom :i. okt, t, I. št. lti.r>10/i! v • n em a k cm jeziku, Toda moža nista mirno požrla lo zaušnico slovenskemu jozlku, nrorvoft nastopila sla edino pravo pot. — pritožbo ua minislorslvo notranjih rofilj. Zdaj vodi to miiilhlerstvo Poljak grof liadoiil, torej Slovim, ki gotovo spoznii, da v Avstriji no gre dopisovali Hlraiikiim odo, kr, oliliHl-nij v jeziku, ki v dožoli iiiiu.i iiikaklli pravic, GuhI. komur čusll Pritožnikoma v po* hvalo, a drugim Slovencem v dožoli m kkIoiI poniilisnemo doslovno njiju pritožbo, ki so gl.isl s
Vimht c. Ar. mi h html trn sa notranji* mH!
.Spoštljivo podpisana sla dno ',), sop* tembra 181)5. podala c, kr. okrajnemu glavarstvu I tikaj v privllku priloženi ugovor.
G. kr. okrajno glavarstvo jo ugovor rešilo dno :t. oktobra 1895. št; IMi'O/S, Po tukajšnjem županstvu pritožnikoma došll odlok je priložen pod K.
Pritožniku sla zmožna lo slovenskega jezika; stanujeta v okolici goriški, kjer ho govori le slovenski jezik; županstva le okolice so že pred več leti prosila c. kr, okrajno glavarstvo, da naj bi dopisovalo v slovenskem, v tem kraju edino navadnem jeziku: vendar imenovano c. kr. okrajno glavarstvo še vedno dopisuje strankam v nemškem jeziku, kini deželni jezik, ki v okolici goriški n i n a v a d c n in ki je pritožnikoma neznan.
Glede na navedene razloge spoštljivo podpisana uljudno prosila:
Visoko e, kr. ministerslvo za notranje reči izvoli e. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici naročiti, da naj spredaj pod H. priloženi odlok izda v slovenskem jeziku, in sploh dopisuje strankam v je/.iku, ki je v lom okraju navaden.
Ozeljan pri Gorici, dne «20. okt. 181)5. J ust  Kristjančii Jakob Mervie.
Sv. Paulus letu potrdi, rekoč: A vari r ogli um Dei non p.ossidebunt.11)
Varite se tedaj lete paklenske  zabele, da ne bote paklenska špiža ratali. 17. Fajmošter in klerik.
Nekdaj je živel v slovenski fari klerik ali bogoslovec, ki se je o velikih počitnicah kaj rad pričkal o učenih rečeh z gospodom župnikom ali farmanom. Starokopitni fajmošter. ki je bil vsako učenje že davno obesil na klin, . i je namreč držal zastarelih in celo krivili načel, a mladi ognjeni klerik mu jih je temeljilo z razlogi pobijal.
To strastno pričkanje aii disputiranje je opazoval pogosto klerikov oče. Ker se mu je stvar čudna dozdevala, je pobaral nekega dne gospoda župnika, ali njegov sin res kaj zK\ ali se le iz oholnosti ž njim prepira.
Fajmošter, kojemu je klerik že davno presedal, je djal: .Le Štuli se vaš sin, da zrni, a v resnici ntč ne ve*. Oče seje temu odgovoru silno čudil, kajti slišul je večkrat;, kako so drugi duhovni sina zeld hvalili. ,Hm, hm«, misli si ter zmaje z glavo, kakor bi župniku prav ne veroval. Fajmošter pa mu reče; »Če meni ne' verujete, pokličemo ga sem le na pokopališče (to jo bilo okolo cerkve tik župnišča) in kmalu so sam prepričate, da je yaš;Jože - tako je bilo kle-riku ime — prava kapuzova, glava. Boste videl;
«)L Gor. c. 6.
Domače in razne novice.
Osebno Testi. — C. kr. namestnik v j Trstu imenoval je občinskega, zdravnika v . Ajdovščini, dra.Huga Finka, začasnim ces. j kr. okrajnim zdravnikom v palitiškem.okraju Tolminskem.
—  V ponedeljek ob 3. pop. je umrl v Gorici, za Mesnicami št. 5.r g. Alojzij  Sep-penhofer,   trgovec  s sadjem in hišni posestnik v Gorici; star je b':l 74 let.  —  Go-spod   S. je   bil  žrtev  nesrečnega   slučaja. Pravnik g. T. (S ovenec) je vozil s kolesom po ulici za vojašnico; ker je bilo  lam  na-krat več vozov, prišel je v hudo stisko; hotel je  smukniti dalje, a v istem hipn se je pokazal pokojni  S., v katerega je telebnil z vso silo; prekucnila sta se oba, ali g. S. je umrl   po  osmih dneh, kajti starega moža je zelo  pretresel udarec kolesa in padec  na j tla. — Gosp. S. je bil pravi  Goričan stare j korenine, Slovencem zel6 prijazen mož, vseskozi  pa  lojalen Avstrijec. Sinovi iz prvega zakona so znani nasprotniki Slovencev, jeden jo celo glavni solrudnik  .Corrierov".  To je pokojnika jezilo. Drugič poročen z zavedno Slovenko,   vzgojovnl  je   najmlajšega   sina v , .slovenskem duhu in dal ga v slovenske šole, I ker jo spoznal, da v Gorici imajo le Slovenci j prihodnost.  Njegova živeča soproga, g. Miza roj. Drolle, je vedno izdatno podpirala vsa | narodna podjetja v Gorici  in  žrtvovala že j veliko denarja z« »Slogine* zavode. —- Njej in sinu, ki srčno žalujeta po časliiem pokojniku, izrekamo iskreno sožaljo.                         |
—   Postni odpravnik P. iz Tolmina se j jo ustrelil pretekli torek tu v Gorici. Mlade* nič je zakrivil nekaj nerednostij na pošli, vslod česar je prišel v disciplinarno pre- ' iskuvo; ob enem je bil prestavljen v Divačo. To ga je tak6 razburilo, da si v svojem ponosu ni upal niec ljudi, da se ni vedel kam dejali od sramote. Ker jo bil ob enem zel6 \roCe krvi, storil je konec mlademu življenju a svinčonko iz samo-ivfli skozi senci. Upajmo, da ni storil tega čina v polni zavesti, marveč v stanju duševne zmote, vsled česar mu bc
llog milostijiv. Nafto iskreno sožalje rodbini! - Naša poslanca sla oba odpotovala na Dunaj v ponedeljek. — Dr. Gregorčič se vrne julri na par dnij vsled občnega zbora „Sloge*, kateri se ni mogel vršiti poprej zaradi raznih volitev. (Glej o obč-nenj zboru na drugem mestu).
—  Gospod Josip Redi, c. kr, gozdarski višji svetnik in načelnik gozdarskemu ravnateljstvu v Gorici, praznoval jo minolo sredo čil in zdrav štiridcsetlelnico vspešnega svojega službovanja.
To priliko so porabili mnogobrojni prijatelji in občudovalci njegovi, da mu izkažejo avoje spoštovanje in odkritosrčno ljubezen. Deputaclja uradnikov širnega področja lega ravnateljstva se mu jo poklonila in mu iz* ročila prekrasen album; gozdni pazniki pa so um podarili srebam Unlnik.
Občina Trnovo, za katero ima gospod višji svetnik veliko zasluge, imenovala ga je častnim občanom; prelepo izdelani diplom mu je izročila v dan slavnosti
Gospod Redi je radi sv-je možatosti in prirojc-ne prijaznosti v vs*\ .. 71I1 jako priljubljena in čislana oseb.v ...cono pa ga ljubi in čisla mnogoštevilno podrejeno mu osobje. Težko je dobiti tako bfagega predstojnika; svojim uradnikom je ^..avi oče.
Mnogoštevilnim čestitkam pridružujemo tudi mi svojo, želeč vrlemu zaslužnemu gospodu, da ga Bog še dolgo ohrani.
Radodarni doneski. — Za «S1 ogi ne» zavode so došli v zadnjih dneh ti-ie doneski : Č. g. Štrekelj Edvard, kaplan v Rihem-bergn, 2 gld. — C. g. Cigon Karol, vikarij v Vojščici, 3 gld. — C. g. Blažko Alfonz, kaplan v Podmelcu, 2 gld. — Po seji «Solkan-ske Čitalnice* v Mozetičevi krčmi v roke eSoČinetmu uredniku 2 gld. 17 kr. — Na predlog rodoljubnega gospoda Alojzija Ma-kovca zložik vesela rihemberško-briska lovska družba z doSlimi Slovenci iz Gorice, Mza našo zlato deco" 4 gld. 2C kr. — Vesela družba na Gajševiei pri g. Kometu zbrala 1 gld. 52 kr.
G. g. V-su, ki se je pritožil zastran nekega zneska, naznanjamo, da se knjige pregledajo in morebiten pogrešek popravi in objavi.
Prosimo vse rodoljube, ki opazijo kako pomoto ali pomanjkljivost, katera se prav lahko zgodi, kajti darovi prihajajo po mno-
jaz mu bom zastavljal po jatinsko več npra-šanj, in kadarkoli" poreče »nesčio* (t. j. »ne vem*) zapomnite si dobro, da je rekel da ne zna.
Ko se oče in fajmošter taic6 pogovarjala, pride klerik kakor nalašč k njima. Fajmošter ga takoj povabi na bližuji mirodvor. Klerik nič hudega sluteč, nboga in gre. Gospod župnik ga vodi z očetom vred mimo grobov gori in doli ter ga pri vsaki gomili bara,.rekoč: »Quis jacet hic sepulatus?* (t. j. »HjSo je tukaj pokopan?" (Bogoslovec, ki ni bil celo leto doma, nič ne ve, kdo je v tem ali onem grobu zakopan, zato odgovarja nasledno: .nescio!" (t. j. ,ne vem!") Oče pa, sliSavši vedno le osodepolni .nescio", meni zares da njegov sin nič ne zrni. Zalo, kaj stori? Razsrdi se, dvigne palico ter sina pošteno našeška, rekoč; »Hej tat! ali sem zastonj s teboj toliko potrosil ? Oj ti oslovska glava, fej te bodi!*
Sin hitro opazi, od kot vse to prihaja, pa vendar nic ne de. Molči, čakajoč priložnosti, da gospodu fajmostru povrne milo za drago. In ni mu treba dolgo čakati. Primeri se namreč, da se črez nekaj dni potem mibstljivi gospod škof k župniku v gostije povabi, proseč ga, naj za kosilo napravi »rnodicum et bonum" t. j. »malo pa dobro."
Gospod farman, ki je le slabo poznal latinščino, je menil, da je »rnodicum et bonum* t. j. »malo in dobro* kaka posebna jed, katere pa on ne pozna. Zato išče in stika, po vseh kuharskih bukvah, da jo najde, pa vse zastonj!
gib. osebah, naj bi se vselej oglasili z dopisnico.
Položnice poštne hranilnice priložimo prihodnjič. Lep6 prosimo, ne zavreči uijedne, če tudi se poglje le 10 kr. po njej! Vse je dobro: zrno k zrnu pogača!
Slovenski poslanci na Dunaju ostanejo tudi zanaprej tako, kakor doslej, nekateri v Hohemvartovem klubu, drugi pa z Dalmatina vred v slovensko - hrvaškem klubu. — Mi sami nismo nikdar verjeli glasovom, ki so trdili, da se zadnji zopet vrnejo v klub nemškega grofa H. In res, najnovejša poročila zatrjujejo, da slovensko - hrvaški klnb si hoče ohraniti prosto roko in popolno nezavisnost, kar pa naj seveda ne moti dobrih odno.šajov do H. kluba. — Prav! H- klub ima med zavednimi sloji slovenskega naroda tak6 slabo ime\ da bi bila v nevarnosti popularnost poslancev, ki bi se vrnili vanj.
Dve cvetlici Is „PrIm. Lista«. — Ta listič iz goriškega se m enista hoče na vsak način vzdržali seme sovraštva in razpora v deželi, kar se seveda lepo podaja zavodu, kjer se mli. V učerajSnji številki je n. pr. kar na suhem priobčil le vrstice kot posebno novico: ..Grozna zdivjanost je vladala po časopisih nase solnčne Primorske. Ako se tudi ljudstva navzame lake surovosti in hesnosti, bode se napadalo z nožem in bodalom o bolem dnevu. Žalostno.''
Da, da, zares žalostno, ako semeniški list nima drugega posla in gradiva razun takega pavšalnega obrekovanju. Zares, ako pojde tako dalje, da bo ljudstvo dobivalo iz semenišča take zglede, kakoršno dobiva že nekaj časa, ho silno slabo za versko življenje v deželi.
Ali č. g. P a v I i c a se je zaletel celo v (listnico uredništva*, kjer odgovarja nekomu (!) lako-le: «Kaj hočete, naj pišemo o volitvah v velikem posestvu? Zn nas niso oni nečastni prizori nič nepričakovanega. Denar je gospodar. Kaj bi bili pa počeli, da so imeli »resnih* nasprotnikov?! Gotovo bi bili tudi streljali v nasprotnike. Terorizem nima pameti. Kar vtlja o tej volitvi velja tudi o drugih: Ubogo slovensko ljudstvo!«
Da, ubogo slovensko ljudstvo, ako bi imelo na mesto svojih glav na vratu le kapu-sove, a namesto njih da bi mislile Ivi delale le glave dr. Pavlice in njegov"« somišljenikov !
Torej: nečastni prizori, denar je gospodar, - tako govori dr. Pavlica o «Šlogini» stranki! In po vsem tem, kar se je zgodilo, se drzne ta gospod še pisati, da »Sloga* ni , imela .resnih" nasprotnikov! Vlada, Lahi, slovenski mlačne*! — ta nasprotna zveza naj ni bila «resna*? Takega pritiska še ni čutil slov. narod na Goriškem, kakor letos, a modrijanu dr. P. tako nasprotsvo še ni dovolj resno!
Ako je pa mislil na  nasprotstvo od strani «P, L.*,  potem je imel  seveda prav, kajti kaj takega mi sumi nismo poslovali za ' »resno*, a uprav to najbolj jezi poštenjaka ! dr.   P,  da  brca še zdaj   in celo v skritih I kotičib.   »listnice uredništva*   proti   .Slogi*. Gospod  doktor!  Jeza  škodi na  duSi  in na telesu ! Varujte si zdravje! !            Deželni  šolski svet je imel v soboto
izredno sejo, v kateri je bila slovenska šola v Gorici edina točka dnevnega reda. Kaj je bilo sklenjeno, ne vemo natančno. (V tem pogledu soglašamo s .Corriero m", ki pro-testuje proti nazoru, da tudi zastopniki ljudstva, poslani v deželni š. svet po deželnem odboru, se drže nekake »uradne tajnosti*. To res ne velja! Zastopniki ljudstva I bi morali o vsem poročati ostalim deželnim I poslancem in posvetovati se ž njimi!) — Guje se pa, da je deželni šolski svet slabo varoval sv j ugled, kajti zopet in zopet je dal mest-i nim iipornežem priliko, da se odlaša izvršitev j pravoveljavnega ukaza. Jasno je vsakomur, I kdor ni slep, da mestni zastop noče ničesa storiti, čemu torej toliko prizanašanja?! — I O, v Ljubljani je šlo hitreje! Nu, tam je šlo I za nepotrebne nemške šole, v Gorici pa za I prepotrebne slovenske, to je razločak! I           Za* Volarieeve sirote, smo prejeli da-
lje te darove: Gosp. prof. Ferd. Seidl v Gorici 2 gld. — Gosp. Ivan Hausner v Gorici 5 gld. Gosp. Andrej Vrtovee, učitelj v Tolminu, 2 gld. — G. g. Štrekelj Edvard, kaplan v Rihembergu, 3 gld. — Od orožniške postaje v Kobaridu 2 gld. — G. g. Blažko Alfonz, kaplan v Podmelcu, 1 gld. — Vesela družba v Kobaridu, spomnivša se žalosti Vo-laričeve  rodbine,  zložila za sirote 3 gld. 35
V veliki zadregi gre zadnjič uprašat klerika, ali ve morda on, kakošna jed je .rnodicum et bonum". Klerik odgovori.• »Mi-losiljivi gospod škof vam zapoveduje, da nimate druzega pripravljati za kosilo, kakor samo osličevo glavo v mlečni juhi.
Gospod fajmošter, ki je baš imel osliča v hlevu, gre, in mu odseka glavo ter jo ukaže druzega dne skuha v mlečni juhi.
Milostljivi škof pride in gospod farman ga bojazno sprejme. Ko se k mizi vsedejo, postavi župnikov sluga pred škofa osličevo glavo. Škof se predstavljeni jedači ne moie načuditi. Radovedno pobara, kaj je to? Fajmošter odgovori: »Modicum et bonum!" Toda škof opazi na mah prevaro ier čuteč se razžaljenega, se nevoljno izraža proti župniku. Fajmošter pa se zagovarja rekoč, da ga je klerik zapeljal.
Škof pošlje klicat bogoslovca, ter pri-šedšega izprašujc, zakaj je to učinil ? Bogoslovec razodene škofu spoštljivo vso stvar po resnici in pravici. Zdaj se škofu oči do dobrega odpro. Nevoljno odide, pusti vsi fajmošlra na cedilu.
Ne dolgo potem je došel fajmostru dekret, s kojim je bil zaradi nesposobnosti umirovljen oziroma odstavljen. Bogoslovec pa, ki jo bil mej tem v mašnika posvečen, je dobil faro v oskrbovanje.
Kdor ne napreduje, nazaduje in je kmali dober za staro železo. To velja še posebno v naši dobi.
kr. — Gosp. X., začasno v Breginju, ganjen po zgledu tamkajšnjih gg. orožnik.-, daroval 5 gld. — Gosp. Ivan Dckleva, popust na računu, 8 gld. Iti kr. Gosp. Ivo TroSt, naduč. na Razdrtem 2 gld.
U d o v a sama je pa prejela: Gosp. dr. Benjamin Ipftvec'5 gld. — Neimenovana oseba 15 gld. — Gosp. Vatroslav Holz v Ljubljani poslal 30 gld., katere sla darovala ; dr.  Ivan Tavčar 20 gld., Iva Hribar 10 gld. j
Presrčna hvala usmiljenim rojakom imenom zapuščene dece. Bog povrni!                    |
Hohenlohe .poosebljeni »vstrtfanski | patrijotizcui. -   Ofirijozni  cFreindelblalU ! na Dunaju je priobčil dopis iz Gorice, v ka- j terem trdi lahonski licemerec, da z izvolitvijo kneza II. so dokazala furlanska  mesta  svoj .avstrijski   p a t r i j o t i z e m ", _ radi česar so osramočeni sovražni obrekovaici (t. j. Slovenci-. —Koliko hinavstva!  Sploh   so začeli naši Lahi uganjati neko hinavsko   politiko;   mečejo   pesek v oči,  da za   hrbtom delajo, kar se  jim   ljubi. — Od   kdaj je pa knez II. tako brezdvomno   dokazal z dejanji I svoje avstrijsko  domoljubje?  Ako bi bil on res tak .poosobljpni avstrijski  patriotizem", tedaj bi se zanj ne  ogrevali  časopisi,  l i se odlikujejo  po   svojem   irredenlizmu.   S tem 1 seveda še nočemo reči, da knez H. je   irre-denlovoc! — Ali sumljivi f.i glasovi, ki prihajajo iz Italijo. Olieijozni »Corriere*  je | priobčil v torek   dopisič   iz  Rima, ki   pravi, da v liirnošnjih poliliškib krogih jo napravila izvolitev   kneza II.   najboljši   utis;   nadejajo se tam, da knez bo   odločno in z ljubeznijo zagovarjal   koristi -»   italijanske  (torej ne deželne!),     -Ali   ni   to   jasna   beseda? Torej v Rimu so veselo te izvolitve — poli-liški krogi! Kaj hočemo Se več?! In knez II. je bil izvoljen v soglasju s tržaško vlado!
Laškega    kluba  v   državnem   zboru menda ne bo. Istrski nupeteži so torej zastonj ] ropotali, a naši so jim prilrkovali brez uspeha, j Za tak klub no marajo  ne trza š k i   in no j t r e u t i n s k i poslanci, kajti mod   njimi   so
velika nasprolslva v .....  g motnih   k o r i - j
slih. Namesto laškega kluba pa jo osi a I So j dalje klub levega centra, to jo bivši Cnroui- j nijev klub brez Cnroninija. Predsednik mit je Nemec grof D a h s k y, podpreds. pf. tržaški poslanec Hurgstaller. Laška po- I slanca iz Istre, Rizzi in Barloli, sta izstopila, j Knez H o beril obe jo baje takoj pristopil ! temu klubu, kar so mu tržaški listi zelo za- I merili; to novico zanikajo najnovejšo vesti z Dunaja. ¦¦¦- Nekateri listi so trdili tudi to, da trentinski poslanci so z večine tudi v politiki navskriž z laškimi tovariši na Pri- | morskem; oni so namreč v boju /. Nemci in Slovanom prijaznejši, glasovali so celo za | celjsko gimnazijo, dočiin naši Lahi se vežejo I z nemškimi liberalci v srdit boj proti vsemu, | kar je slovensko. — Dal Bog, da bi poslanci j v Tronlu ostali takih zares pravičnih nazorov.
«Legu Nazlonalc« Znani ullr.i-lahonski siroknustticž Scbusliario Scaru-| m n z z a iz Gradeža, profesor v Vicenci, skrbi od časa do čusa za to, da ga doma ne pozabijo. Semterlje pošlje kako liro sem gori, spremljano vseloj z obširnim «palrijo-tičnim» pisanjem, ki se seveda raztrobi po j vseh listih. — Te dni je poslal 100 lir goriški »Legini* podružnici. (Ali bi ne bilo boljo, ako bi bil kupil za ta denar soli Lahom v Vicenci, da ne bodo jedli neslane poletite ?) Pri tej priliki je pisal seveda zopet dolgo pismo, katero je priobčilo goriško oficijozno glasilo .Gorrierc". Boštjan Skaramuzza vidi pa povsod le samega sebe; iz vsakega stavka ošabno puhli njegov „jaz*. Kar smešno je, j da morejo Lahi toliko slaviti v se tafcd zelo zaljubljenega človeka.
Toda vse to je   njegova  reč.  Nas   pa zanima toliko bolj, kak6 se   vedejo  nasproti I njemu naši Lahi.   V isti številki   bvalisa   ga j »Corriere", kako  vrl je ta  mož in pa-trijot. Ta  svoj  patrijotizem  da je   pokazal posebno v pismu do  gradežkega  župana, v katerem je  protestoval  častitki   občine  sv. Očetu. — To  pismo  je   priobčil   «0 o r r i-ere» učeraj   teden, a je bil  zaplenjen,  ker je pismo vseskozi -- irredentovsko. Ta imenitni Boštjan Skaramuzza se s ponosom imenuje Gradežana, ta dežela mu je  domovina, 1 a planiti  za   zjedinjeno   Italijo   in   njenega kralja. In tako   reči  pripoveduje   nam   čez mejo!! — In ta mož je   poslal   100  lir za 1 goriško «Lego» H Denimo, da bi dobila po- | družnica sv. C :n M. v Gorici 100 mbljev iz Moskve, joj, ali .. bil krik po vsem lahons-kem izraelu! Toda zdaj je vse mirno in dar s pismom   vred   objalja   celo   —   oficijozni «Gorrieie.»                                                           j
Umestno vprašanje. Laški Tisti v Gorici in v Trstu prinašajo to-le vest, katero so posneli iz dunajskih .ncmško-liberalnih* listov: »Osrednje predsedništvo družbe .Schulverein* v Berolinu  podarilo je  200 gld. z a »n e m š k e* (!) dijake v C e 1 j u,  ter sklenilo, d a bode v s p o d b u j a I o tudi druga berolinska društva, naj skrbijo   za   osnovo   štipendijev    za Celje. Tudi društvo »S ud m ar k*  v Celju,  katerega  namen je branili nemško narodnost v Gradcu(???),  dobilo je  nedavno iz Berolina  izdatno   podporo". Nam   ni  nič novega,  da   dobivajo \ nemška »šolska* društva podpore iz »rajha", a niti živ krst se ne spodtika na tem; znamo i tudi,   da  slavna   .šolska  dražba" (?)   .Lega ! nazionale" dobiva lepili lir iz bližnjega kra-I ljeslva, dasi vrli „11 Piccolo* hinavsko vsklika: .Moj Bog! kaj bi se dogodilo, ako bi družba »DanteAlighieri* podarila 400 lir za italijanske dijake v Gradcu?*  — saj je javna tajnost, I da  dobivajo toliko Nemci,  kolikor Lahi  za I svoje »šolske družbe" izdatnih podpor z — onkraj črno - žollih koicev. Umestno pa bi bilo I vprašanje: Kaj bi se zgodilo, ako bi  n. pr. j bl&gotvoriteljno društvo v Pelerburgu poslalo »propadajoči* podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu par sto rubljev podpore ? To b? skakal in ovajal zopet ,11 Piccolo*!!
Sestri .Edinosti* v Trstu smo hoteli ! namigniti že zadnjič, da nekemu časnikarskemu
reršetu skaznuje preveč časti z resno polemiko. Z ljudmi, ki delajo edino za denar, danes za te, jutri za me, pojulranjem za črnega vraga, samo da vidijo ti e n a r, — s takimi ljudmi ni treba resno govoriti. Včasih kaka brca za   kratek  čas  in   zabavo
—  zadošča! Nikar odgovarjati na vse smeš-nosti, če tudi so sad zle volje in grde ne-značajnosti, kajti že stara prislovica jo, da pijancu se m?*nc3 s poti ss s senenim vozom, če tudi kuitie,  psuje   in   razsaja  proti   tebi.
—  Besede onega revšeta nikdo ne poslevu, zalo naj'udi vrli .Edinost" ponosna prezre smešno b reka nje ljudij, ki nimajo uičesa zgubiti.
Šolske vesti. — Minislerstvo za uk in bogočastje je imenovalo v izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Gorici z italijanskim in slovenskim učnim jezikom za triletno dobo 1. j. do konca š. leta !>7./8.: Za načelnika Tilba dr. Sch reiber-ja š. svetnika, dež. š. nadzornika in ravnatelja velike roalke; z a načelni ko ve ga namestnika: Frančiška Hafnerja, ravnatelja žonsfcr-;ra izobraževnlišča. Ude komisije: Frančiška V o d o p i v c a, ces. svetnika, okraj. š. nadzornika iu glavnega učitelja; glavne uritflje: Jožefa Molža, Vinc. Bežeka in Miklavža It a v a 1 i e a, gimuaz. profesorja in okr. š. nadzornika Jožofu C. u I o t a ; profesorje realko Frančiška* Plohla, Ferdinanda S r "i d 1 a in Alojzija M 6 s 11 a ; vadnična Mčtlt-lja Ivana Mer fina in Karola Tra-v a n a, in učitolja telovadbe Alojzija K u r-s o h o n a.
—  Spre m i' m h o i n i m o n o v a njo u (: i I o I j o v v okraju goriško o k o-lire: Učitelj Jožef O r e I poslal je naduči-tolj v Prvačini; učitelj iz Lovpe Audr. T o-m a ž i (¦ imenovan jo za učitelja v Lokavcu ; zač. učiteljica v Poilgori Ida Vergua postala stalna v Renčali; zač. učiteljica v Ajdovščini Justina Vuga poslala tam stalna; podučitolj v Rihembergu Alojzij T r a 111 p u ž poslal zač. učitelj na lianjsicah ; podučilolj v Kalu Fr. Križ in a n posl.il zač. potovalen u*ib.lj za Levpo-Zavrli; učiteljica Karla K o-<¦ i j n n č i č se je presolila iz Sem pasa v Podgoro; podiičiloljira Virginija Garlatti iz Grgurja postala zač. učiteljica v Šempasu, a v Grgar prišla dof. učiteljici iz Križu g. Pavla Kumar; zač. podiičileljica v Medani Karla K o m a c poslala zač. učiteljica v Šmarjah ; od izprašarih učit. kandidatov imenovalo se je: Ani. Toroša zač. potovalnega učitelja za Sroiliije-Kambrežko, Alojzija II r-bančič.a zač. učiteljem v Kalu, Frančišku G olja podučilelja v Riheiubergii in Jožefa V i doz a podučifelja v Ločniku.
—   V s I o v o n s k o I j. šolo v U u č-n i k n   se je   vpisalo  letos f» 1» otrok.
To je pač dokaz, kako potrebna je bila ta šola. Nasprotno pa Se vedno ni v zakonu iilemeijona laška šola v Podgori, ker jo premalo otrok. In vendar jo vzdržuj«! slovenski okraj! V očigled nestrpnemu nasprolslvu nasproti Slovencem v Gorici bi moral pomnoženi c. kr. okrajni šolski svet odkloniti stroške za to šolo! — Kako smo Slovenci pač krotki ljudje! Labonom vzdržujemo šole celo tam, kjer nimajo uiti zadostnega števila otrok, dočim v Gorici s 150 otroci, ki hodijo zdaj v »Slogino* šolo, ne moremo doseči slovenske šole!
Dr/avna pravdništva nimajo sreče v subjektivnem postopanju pri časopisih po uaredbi bivšega ministra S c h o n bom a, t. j. v kazenskem preganjanju urednikov, kedar je bil zaplenjen kak članek. Svobod nu besedo časopisja namreč varujejo porotniki, ki zapored oproščujejo založene urednike. Na Dunaju je bilo že več takih obravnav, pri katerih je vselej pogorelo to slavno državno pravdništvo. Enako je bilo na Češkem, Tudi zadnji teden sta bila soglasno oproščena urednika časopisov »Naše Doba" in »Stniž pod Vitkovem". Porotniki namreč niso sodili po takozvanili harmonika paragrafih 300-305 kaz. zak., ampak po svojem prepričanju, namreč, da nad tistimi paragrafi stojo t cm oljni državni z a k o n i, ki dajejo državljanom pravico, da povejo svoje mnenje o vsem, kar se javno godi.
Volarlfev pogreb. Slovenski učitelj nam piše: Mnogo se nam očita tu pa tam, da se nismo v obilnem številu udeležili Vola-ričevega pogreba. Res ni lopo, da se bližnji tovariši, ki so o pogrebu lahko zvedeli po ustnem sporočilu, niso udeležili v obilnejšem številu pogreba. Morebiti pa so se bali pustiti šolo, k«r se je pogreb vršil v s t- e d o, torej o šolskem dnevu. No, ta strah je pat neopravičen, ker najstrožij nadzornik ne bo smel zameriti učiteljem tega! Po drugih kronovi-nab, recimo na Kranjskem, umoje se lo samo ob sebi, da šola odpade, če umrje odličen tovariš, kateremu hočejo kolegi izkazati zadnjo čast. In, kar velja povsod, naj bi veljalo tudi na Primorskem! — Resnici na čast bodi povedano, da niti nismo vedeli, kedaj se bode vršil pogreb, kar nas je oddaljnejšili učiteljev. Da se ni izdal noben parte, niti se ni naznanilo v naših dnevnikih, kedaj bode pogreb, to je krivda, katero ima na vesti devinska inteligencija. Vdovi tega ne moremo zamerili, ker vemo, v kakem položaju je bila. Torej, da se ni udeležilo pogreba veliko učiteljev, to so dosti krivi reditelji pogreba. Kar se pa tičt očitanja, da učitelji ne žrtvujemo ničesar za .<tagega pokojnika, zdi se mi. da je ta ostra odba vsaj prenagljena. Mnogo bo:^e še prilike ob raznih zborot ¦ ih, pobirati doneskov za odličnega ran V in ituJejam se, da uprav te prilike več »> . icsejo, kakor če bi posamezniki pošiljali svoje doneske. Ce pa je kje učiteljsko društvo, ki ni nič dalo ali nič ne da v ta človekoljubni namen, tako društvo se javno imenuj, da bode deležno našega pomilovanja ali zaničevanja.  ~- —
i           Drobne  novice.  —  V Cepovauu so
umrli  za grižo  dva  otroka in on mož.  —
i M i n i s t e r s t v o je razveljavilo ukaz na-mestništva,  da   na poštnem pečatu je rabiti
j le ime C.epovan brez spake Chiapo-vano.   Čudna   novice!  —   V  Gorenji
i T rebusi je bil  izvoljen županom g.   3.
Podgornik, po domače Renko. — v L kavču je izkopala 22. t. m. sodna koiv.i sija že 12 dnij zakopanega otroka; spoznati je, da je umrl za opeklinami. StarUi šo v preiskavi. — Dražba hrane za kaznjen^ v   goriški ječi na   tri leta  bo dne 31. t. „,
—    V Kobaridu se je vpisalo v c. kr priprnvljalnico za učiteljišča (> domačih in j \ tujih   učencev;  med   temi je  7   deklic.   —
V  Logeh (kobar. Kot) so dozidali cerkev zvonik še nima streho. Oltar je tudi >, postavljen, da bo čez zimo služba božja \ cerkvi, če tudi še ni povsem dovršena. \ nedeljo je bila blagoslovljena; blagoslovil j( je proč.  g.  župnik  Fr.   Kranjec v Breginju
—   Štefan N a n u t, težak na kolodvoru je umrl nagle smrti; nesel je nekemu stol-niku prtljago do Sudovega hotela, a tam ^ je zgrudil na tla, in v par minutah jo izdih, nii dušo. — Gradišče ob Soči dobi b;^ električno razsvečavo.
SlužIm božja, za Slovence v Gorici j< trn v peti znanim irrcdeulnvcein. Na magi slratu prezirajo slovenščino popolnoma, das bi morali v njej tudi uradovati; ljudskih šu nam nočejo dati — a še iz cerkve bi rad pregnali naš jezik. - V nedeljo sto zale/.!, dve laški frkulinki k popoldanski službi h.# na Kostanjevici, a slovenske litanije na kori so jima tako razburile živce, da ste — po begnile. Ta čin postavljajo zdaj laški iisli z: lep zgled, češ, ne hodite k slovenski božj službi. — No, ako bi bilo treba oglasili .«, v cerkvenih rečeh, smo lo lo mi Slovenci za katere so premalo skrbi! Cerkve pol nijo pač največ Slovenci! Ako pa pride ka Lah k službi božji, ki je namenjena Sloveti cem, stori to prostovoljno, saj ima dosti pr. like, da se udeleže laško službo božjo! A tudi pri luških službah božjih polnijo cerkv Slov e ne. i, in zalo menimo, da je najbolj, ako Lahi lopo molče, ker imajo več uzroko za lo nogo mi Slovenci!
Naše žele/nlot' In cente. — Za pn delsko železnico jo prišel jako uepovoljo, glas z Dunaja. Najnovejša sprememba pi vladi je za njo zelo neugodna, kajti baio VVittek je bil za njo vnet. — Pač pa j došlo pismo grofu Francu Corouiniju, i je vodil depiilacijo k fcsarju iu iiiiuislrons 1. da so pridno delajo načrti in proračm železnice čez. Ture (ki bi so pa vendar! podaljšala po So-''ki ilolinij; i. da vla>! zgradi vipavsko železnico, ako dežela kaj pri pomore; -- 3. da so delajo načrti za (n< potrebni) parni tramvaj iz Gorice v Oglej. Od Kobarida do Trnovega pridno meri; novo cesto. Merjena jo tako, da koncem Kn barida no pojde doli k Soči, pač pa pojil naravnost čez pečino v ravni črli vrh koi>;i riškega klanca. Dve hiši bosta morali bi odstranjeni. To bo zares lepo delo ! No, zi čeli so ga žo pred 40 leti,  a   ne  dokončal
V  kraju ,za gradom* so celi odlomki že gi. love cesto; tudi temelji za mostove so bi žo dogolovljeiii, Delo bo stalo okoli 2o0.0H goldinarjev.
IMavlJene drv po Sne!, — O svojci času smo poročali, da jo nakupil solkansl Lcnassi celo gozde v Idrijski dolini; pr občili smo tudi pritožbo, da delavci gozt' kar uničujejo, da sekajo več nogo imajo pr. vice itd. To pritožbo so nekaj pomagale. Dne -1%. avgusta so vrgli pri Sv. Luciji ti tO.000 metrov drv v Sočo; plavljenje jo m zelo počasi, kajti votla je bila majhna; • le po 7 dneh so priplupelc večjo iuuo?,in drv do Solkana; tam so jih s posebnim v/, digovaluikom prenašali v zalogo. — Pri ti priliki resno besedo hribovcem! Premislit dobro, rojaki, kaj delale. Ne prodajajte nik dar več tujcem cele gozde drv. Ako hočel kupčevati z drvi, zložite se sami v posebn družbo, sekajte in plovile sami, da oslar dobiček vam in ne tujcem. Na tak nači ostanete vi trpini, tujec pa se bo mastU o vašem trudu. (Ta vestica je bila po pomo zaostala med rokopisi. Nič ne de. še ni /; mudila ničesa; da bi le kaj pomagala!)
Laška „učeii08t". — Pred tedni je ii sla Caprinova lopo ilustrovana knjiga »l Alpi Giulie*, o kateri spregovorimo se o! sirnejse. Za scoaj povemo le toliko, da iu očiten namen, italijansko o b č i n s t v slepiti, kakor bi bilo vse Primorsko in ; dober dol Kranjskega italijanska d t žela. Zemljepisni pomen »Alpi Giulie* ra; tegnjen je namreč tudi na Istro in Notran sko, čepravno ve vsak prvošolec, da je ta Kraški svet. Imena naših gora so s< veda, skoraj vsa poitalijančena, včasi 20 nerodno, n. pr. Vogel v. »Monte Carbone Mrzavec z »M. seceo*. Samo Razorja ni m< gel prestaviti, ker ni vedel, da se pravi rt z o r italijanski »s o I c o". Torej pomagajo mi: Moule Solco! Konečno govori zelo p* rogljivo o hrvaški in slovenski književnosl kar je »Corriere* že davno ponatisnil. Oint njeno bodi n. pr., da je napravil Sim. Bi tarja za duhovnika (»sacerdole*), češ < slovenski ne piše noben posveten učenja nego k večemu kak duhovnik. In take bi darije človeka, ki sploh nič temeljitega 1 ve o Slovanstvu, razglašajo laški listi ; „sloveče delo*. Bog ne daj, da bi podobi neumnosti skrpal skupaj kak Slovenec o si sednjih narodih, mi Slovenci sami ga ra mesarimo, da se ne bo nikdar več upal m< pisatelje! Lahi p:\ jemljejo vsako bedastm za suho zlato. To jo dokaz, kako nizko , padel že italijanski živelj v teb krajih! Pr* te dalje tako! Laško ljudstvo mora post. neumno pri čitaiiju takih šušmarij!
In zopet goriška pošta. ~~ Oni d; smo povedali, da je romala »Soča* names v Solkan tik Gorice v Solka nekje *. na Ogorsko. — Danes nam je pa zabeleži' da na goriški pošli ne vedo ali nočejo v deti, kje je —Ločnik. Zadnji snopič »Slo knjižnice", namenjen v Ločni k tikGfirk je romai osem dnij po svetu; nekdo 1 pošti je zapisal pod naslov Se .Post Aucrsperg a knjiga je res romala v ta kraj: ali tam le so zapisati »Lucinico, Bezirk Gdrz".Toi tam zunaj v svelu so vedeli, da je Loči' tik Gorice, na goriški pošti pa no! Tak6 n sposobne ljudi nastavljajo na goriško pošt
I       »Slov. Narod*  od srede pa pripove- . Nuje, da je došla »Glasbeni Matici" v Ljub-ljjaDi nazaj neka pošiljka z opombo   »Dieses Volk hier unbekamt". Proti takim Škandalom na pošli najsijajneje protestujemo!
Laska šolsko-polltična družim .Lega' je razdelila 41 podpor za mladeniče  in   de-fcleta v šolah v Gorici,  Kopru,  Hovereln  in frcntu   v  znesku  4905  gld. Ta  denar   je razdeljen:   10. učil. kandidatom v ltoveretu, jj v Kopru 47 v Trentu in eni kaiididalkinji v Gorici • dalje 13 kandidatom za   dulio v-u i k e   v  koperskeiii semenišču ter 2 bogo- | slovcema v Gorici. Ti  kandidatjc   bodo  pomagali potujčevali naš  zarod   po- slovenskih deželah   na   Primorskem,  h katerimi se pridruži* še gotovo oni, katere  odgajajo   danes J » tržaškem konviktti z  denarjem,  kojega je j podaril  hrvatski   rodoljub in dobrotnik pok. škof — I) o h r i 1 a.
Kev&fna t Furl»iiiji. — Naša Fur-lanija je malce čudna dežela. Kakih 200 posestnikov ima v pe?'eh vso Furlanijo, vsi drugi so reveži prve vrste. Zato ljudje kar Iruinoma beže v Ameriko, pustivši doin:i vse polno dolgov pri štaeiiuarjih. Tudi zdaj se napravlja v Ameriko večje število Kuriuiiov i/. Ajclla, Joaniza, Sacilelta, Viška in od tiru- | god. — Evo, tu je polj*' za laške patrijnte. Meslo demonstracij proti Slovencem naj skrS-za    - slano polento ubogim Furlanom.
J(*Hi'li je tu, skoro bi rekli da imamo /jnio. Kakor letos sploh nismo imeli pomladi, marveč po z i m i je nastopilo naravnost vroče poletje, tako tudi prijetne jeseni ni, m irvoč po vročem septembru je nastopila zares prav.i pravcata zimska doba. Zdaj dežuje že več dnij. Vrhovi hribov so bili ta l-don 2u pobeljeni s prvim snegom.
I/ Killiala piš''jo .Edinosti" r Nadejali smo se, da novoizvoljeni občinski zaslop očisti prah marsikje. Mogoče, da ima dobro voljo, ali pokazal je ni še, kjer bi bilo to najbolj potrebno. Poglejmo pu.-ini urad. Ta nima menda dni/eg.i pečata nego italijanski .Canale", ali pa noče rabili dvojezičnega. Praftifrio: ali je to v ponos kanalskemu trgu, rojstnemu kraju skladatelja Kocijančiča V Ali ne bi bilo umestno, da bi se dal napravili pečat z napisom »Kanal ob Soči*. Za sedaj naj zadostuje; v drugič, pogledamo Še v kak zaprašen količi k.          V e č K a n a I c e v .
Llutnlra. rr.'.liiiSuu ,1'riin. I.tV.i-: K-ir |-i-i.*, v svo.,i .Ustniki", r ,,H.,i,., . ,.,i,,i.--.-,,j... Mi iii-u.1 |.r.j-|i irijf.|iH--.-» |>i>iii:i. ki bi ML. n.i<-!..vlj.-!i.. 11;» .!'. >.'. ,U.> |.a k-lo luj.r.ni «a-J.,v n.» ui.Mi.iitv. ,l'riiii»r.-a» in misli ,l\ I,-, 1» i...?:i Liii.l.-! 0.,M.. S. A. v T.: IJ.1, .loliro .-:•¦ unifli Z.i ,1111 i.' <¦ 11 j «•• iriv. |ki ih*ij.- iifuii lm-8 lr.'ro.irji». UU v.-aj u|.iiin.i. ZiJnivi!        Um,,  u AjdovAčitn-:   l>..,.is j.- Iii! ž.;
Hl»vhi'ii! D"!'. N. i* Ij.: .«'•*". kaj.* .i..l-it« * l.jul.-ljaiii pri Kiivurjaiiii, tfcrherju ali fii.mti.iij.i, |'riln..li>ji ihnjiMli snopič iKriliiiii-vc |.i>smi, II. »i-z.>U UiJc l\ ili-cinbni.
Društvene vesti.
.(Soriški Sokol* bo imel jutri zvečer izredni občni /bor v namen, da popolni driiMvenii pravila. V doscdanjli je namreč na več mestih govorjenje o zunanjih udih, a tli povedano, kaj so to, kake imajo pravice iti dolžnosti. Ker se zdaj oglašajo udje v večjem številu iz okolice, je treba to določiti. Posebno v ftt. Atidre/.it in Ozcljanu se mladina zanima za »Sokola*. Naj potrpi) nekoliko, da bodo spremenjena pravila.
—   Tretji občni zbor bo imelo društvo »Sloga* prihodnji ponedeljek ob ll.predp. v čitalničnih prostorih. Naj bi se ga udje udeležili v obilnem številu!
—   Ženska podružnica dni he sv. C. in M. priredi v začetku decembra vsakoletno veselico za prihodnjo božiOuieo.  Ta veselica
je bila že več let ena najlepših. To bo brez
dvoma tudi letos.
Starostom JJubljanskesra Sokola* je bil izvoljen pri izrednem občnem zboru dne I'.), t. ni. g. dr. Ivan Tavčar, ker se je tej časti npovedal dosedanji mnogoletni starosta, g. Ivan Hribar.
,Narodna (italnfca ljubljanska* se je preselila v .Narodni doni". V m pro-ttnri čitalnice bodo razsvetljeni električno. Kot posebno novost uvedejo iiajliueje opravljeno bralno sobo za dame.
Razgled po svetu,
Avstrija. Dne ±2. L m. se je otvorll državni zbor. Istega dne predstavil je Padem ininislorslvo obema zbornicama in razvil svoj program ter naglasi!: da hoče vlada z dejanji delovali na to. da bodo narodi mit no in v spravi živali drug poleg drugega, in zategadelj se izrečene želje stvarno in nepristransko presojati. I Vi tem se bode vedno ozirala na kuilnro netrtskeg. naroda, ki sveti pred vsemi drugimi. Vlada zaupa popolnoma češkemu narodu. (Uprava izjem-nejra stanja v Pragi ni nikaka koncesija, ampak le pod>tava za dosego normalnih razmer. Vlada pričakuje, da jej pojdejo na roko češki ni.rod in njega zastopniki, da se uredi' razmere. Vlada ni navezana na nobeno stranko hi nobeni nasprotna hr hoče parlament vodili. Negovala bo Vl-rska čutila in pomagala gospodarsko *lahe> boječim dežolam, mej katerimi so tudi južne kronovino. V program delovanja drž. zbora je vlada poslaviia : proračun, volilno reformo, davčno reformo in civilnopravdni red. Ko \f- miuisi.Tski predsednik končal, častitali so mu samo poljski poslanci, sploh je pa nlis vladnega programa kaj raznovrsten, samo Poljaki so popolnoma zadovoljni, druge stranke ne. Poslanca grof Khuenburg in dr. Heroid sla predlagala, naj se v prihodnji seji o vladnem programu otvori d e h a t a. Ko je tuinisterski predsednik izjavil, da ne ugovarja, se jo predlog vzprejel. — Že dan popred tbrali so se člani raznih klubov v posvetovanje o novem položaju in o postopanju nasproti sedanjemu ministerstvu. Kako jo zasuče P.a-deni, še ni mogoče uganiti, a tudi se še ne ve, ako dobi za-se večino. Skinvvender in Paciik sla podala predloga proti Kielman-seggovemu ukazu uradnikom ter zahtevala, naj se razveljavi. Pride na dnevni red baje tudi predloga o zavezni civilni poroki (<!). — Grof Taaffe je še vedno nevarno bo-
lan ter je malo upanja, da ozdravi. — Za t poslanika v Bukarešti! je imenovan baron Aehrenmann. — Grof P ran d i s, dosedaj v Vatikanu, je imenovan za poslanika v Lisaboni. Na njegovo mesto pride iz Monakova dosedanji poslaniški svetovalec A d a m o v i c z. -— F i n a n C ni uradniki pri ministerstvu na Dunaju uročili so bivšemu ministru Plenerju album vseh uradnikov v trajen spomin. — Ministra Badeni in Rilinski sla bila v Budimpešti baje s predlogi o novi pogodbi moj Avstrijo in Oger-sko. Tam sta tudi prisegla cesarju zvestobo novoimenovana namestnika za Galicijo in Štajersko. — Državni poslanec- S t e i n vv e d e r ' je poročal svojim volilnem v Beljaku in pri tej priliki rekel, da ni povsem zadovoljen s svojo nemško-narodno stranko, vsled lega da poskusi ustanoviti novo nemško stranko i pod imenom „neiuško-narodno-svohodonostno-j socijalno-reformatorično1'. No, naslov je že imeniten! Upa pri tem dobiti v stranko pro-| padajoče liberalce, nemšk" narodnjake, kr- j ščanske socijaliste in demokrate. — V no- I deljo so zborovali s o c i j a 1 n i d e m o k r a-tje na Dunaju in zaključili predloge v smislu \ volilne preosuove. — Pri nadopoinilni rie-želtiozborski volilvi v okraju llernals in Klo-;lei neuburg za Dolnjo Avstrijo je bil izvoljen antiseuiil Sleiner z '.I:.' glasovi proti U; 70 volilnih mož je došlo 1111 volišče z UfrJini klinčkom (znak anlisemitov) na suknji. -- Volitev   dunajskega   župaiiaT"*
Italijanski parlamentarni klub na Dunaju.          Glavna   misel in želja primor-
skih   italijanskih   državnozhor*kih   poslancev je bila v poslednjem času,   tla   ustanove   n.i J Dunaju odločni parlamentarni italijanski klub. ["Ker je odložil poslanstvo grof Fran   <*.o roti i 11 i. bila je gorka želja primorskih  Italijanov, da mu dobe namestnika v osebi kneza j H o I, eni o h a. To se  je tudi   zgodilo.   Ali na njihovo veliko žalost ne gre   tako   lahko j z ustanovo kluba,   kajti   tržaški  njih tovariši i se ne marajo vezati ž njimi v klub, baje radi gos p o d a r s k i h uprašanj   ne.   A tudi   tirolski poslanci hočejo imeti proste roke.
Ogerska. Ogerska velikaška zbornica je sprejela predloge o svobodnem izvrševanju vere in s leni je bila dogn.ina zadnja predloga v cerkvenih rečeh. Na Ogerskem so končali, v Avstriji pa baje priči o posnemati so-ede. V Budimpešti so položili le-tiieljtii kamen novi cerkvi v cesarjevi nav zočo-,li. V poslanski zbornici je prvič javno uaslopil Fiau Košu t, sin pokojnega diktatorja r. I. 1S1S„ ter se je potegnil za čast madjarske zastave v Zagrebu, sežgane in napadel vlado, da ni dosli odločna proti Hrvatom. Zraven njega so regetale še druge madjaisko žabe, zahtevajoče zadoščenje od Hrvatov, Banffv se je izjavil pripravnega v zahtevaiiju zadoščenja, a razprava o istem se je odložila na diiigi dan.
OKi-rNkl Itllllllllll. ~- Nekateri ogerski časopisi so priobčili novico, da Itumuui mislijo popustili dosedanjo politiko in se sprijazniti z ogerskimi oduošaji. liinuuiiski listi pišejo, da so to le pobožne želje nekaterih Madjiirov. Itumuui se hočejo še odločneje boriti za svoje pravice, kakor so se dosediij. Pred vsem hočejo izročiti cesarju spomenico, v kateri pojasnijo svoj položaj. Da pa Madjari ne bodo tako lahko mogli' najti povoda za kako tožbo, izroče spomenico v Budimpešti, ali sploh kje na Ogerskem. Ko bi jo nesli na Dunaj, bi Madjari takoj videli v tem kažnjivo ruvanje proti ogersl.i državi.
Ittllilllllija. — Sestavilo se je novo liberalno initiisterstvo. S spremembo vladnega sistema pričakujejo se spremembe na diploma-tiškem polju.
Italija. — Vlada posije v Sardinijo dva batalijoua slreljcev, ki bodo pomagali, vzdrževati red mej tamošnjim 1 a č is i m ljudstvom. Namesto vojakov naj bi poslala kruha, bi golovo prej pomirila v».U>il lakote razburjene duhove. — Vlada pošlje dve oklopnjači v Ameriko. V Afriki drlajo Italijani železnice iu Irdjave. doma pa ljudstvo lakote umira. — V It •> n e t k a h so dokončali brončni spomenik, kateri postavijo v Piranu pesniku Tartiniju. V Avstriji ni bilo za to dovolj umetnikov (!) — Potlogalski kralj K a rlos I. ne pride v Dim obiskat italijanskega kralja, ker se je baje premislil. Znani kričač v italijanski zbornici, Barz ila i, se je mešal tudi v to zadevo tako, da je uzročil razrušenje diplomatiške zveze mej Italijo iu Porlogalsko.
Nemčija. — Nemški telovadci iz Uero-lina so se udeležili mcjiiatodnega telovadnega tekmovanja v Rimu, kjer so si pridobili ča-tno zastavo. Pri povratkn so bili spre",eli v Berolinu na sijajen način. — V nedeljo so posvetili v Berolinu cerkev v spomin pokojnega cesarja F r i d r i h a, očeta sedanjega cesarja Viljema. Slavnosti so bili navzoči cesar, cesarica, vsi dostojanstveniki. Po tej slavnosti odkrili so spomenik cesarici Avgust i.
Francija. ¦-- V Carmaux-u so zapustili tamošnji delavci svoja dela iu nzročili velike nertde, vsled česar baje tudi nastopi mi-nisterska kriza. — 22. t. in. so oivorili zopet zbornico. — Znanega senatorja M a g n i e r a, kateri je bil popihal iz Pariza v perilu zakrit in se je potom satu predstavil, obsodili so na večmesečni zapor. — 21. t. 111. vršila se je v cerkvi »Notre Dame" zahvalna maša (Te Denm) v povikšanjo zmag« na Madagas-karu. Mašo je služil sam nadškof 11 i e h a r d, navzoči so bili vsi ministri s predsednikom iu poslaniki plujili držav, kakor tudi porlo-galski kralj K a r 1 o s in ruski general D r a-g o m i r o v.
Ansflija-liska. — Bivši vodja liberalne stranke lord R o s e b e r y je   čestital   seda-j njemu   ministru    konservativcu  Salisbu-| ry-ju radi tega, ker ju sprejela turška vlada I njegovo predloge v armenskem uprasanju in j je izjavil,   da  ga   bode   podpirala   liberalna 1 stranka v zunanji politiki. - - Na   Irskem se zopet nekaj  kuha,   kajti   lici   ne  upajo   nič pridobiti   od   sedanje   konservativne   vlade. Angleški   posestniki    na   Irskem   niso   bije vami, a tudi  Irci v Ameriki  so  pričeli   pomožno akcijo svojim bratom v Evropi. Tako ' po vsem svetu ni miru.
Tnrčlja. -— Armensko upraSanjo je napredovalo korak dalje. Sullal je obljubil, da uvede reforme v Armeniji. V bodoče bodo kristijani mogli dobivati javna uradna mesta in se kristijanski uradniki dodelu nad-komisarju, kristijanski tajniki pa mohame-danskim uradnikom v šestih armenskih vi-lajetih. Upelje se reforma glede jetništva, krajue policije in žandarmerije, ter se po-ui-loste politični zločinci. Seveda v Turčiji je še daleč od sultanovega dovoljenja reform do njih izvedenja. Najprej se sestavi komisija ix mohamedancev in kristijanov, ki bode imela reforme izvesti. Velevlasli bodo morale priganjati, da dela le komisije polagoma popolnoma ne oblice. Dobre volje v to ni mnogo, temveč sultan se je udal le pritisku velevlastij.
Ustaja na Kubi kaže vedno večje uspehe. Španjski vojni poveljnik sam že dvomi, da bi mogel ukrotiti Kubance. Podpirajo jih na skrivnem razne ameriške države. Američani so v tem jedini, da morajo polagoma iz Amerike izriniti vso evropske viasti. Brazilijanska vlada že misli priznali kubanske uslaše kot vojno vodečo vlast. To p.i seveda ni po volji Špancem, posebno, ker potem tudi druge ameriške države pri-znado uslaško vlado. Španjski poslanik je bil pri brazilijanskem vuanjein uiinisterslvu, ugovarjal, prosil iu rotil, naj lega ne siore, kajti iislaši potem dobe še večji pogum. Brazilijanski minister je sirer prijazno govoril ž njim, a vendar mu je dal razumeli, da se na želje njegove, kakor razmere sedaj sloje, najbrž ne bode mogel ozirali.
Razgled po slovanskem svetu.
t) /atgrcbsklli demonstracijah, ki so
] «e dogodile povodom cesarjevega obiska posebno proti niadjarskini zastavam, so pisali iu še vedno se pečajo raznovrstni časopisi avslro-ogerske monarhije, mej katerimi se odlikujejo madjarski, ki smatrajo zagrebške dogodke za veliko razžuljenje Madjarjev. Predno povemo svoje mnenje v stvari, moramo predočiti čiliileljem, kako iu radi česa so se vršile denionslrac ije. Pred vsem nam je preili k opisu bratomornega razkola mej Srbi in Hrvati in razlolmačili stvar, kako je dejanski. Hrvatje in Srbi imajo na Hrvaškem jednake pravice in dolžnosti. Prvih je blizu SOU.OtJO, a drugih i>7(UIU0. Poslednji imajo svojo cerkveno avtonomijo, neodvisno od hrvaške vlade. Priznana jo tudi cirilica iu jo morejo uporabljati kjer hočejo, ne da se jim delajo kake ovire. Tudi v šoli se poučujejo v isti, S leni pa niso zadovoljni Srbi, ampak hrepenijo tudi po srbskem imenu, ki hiše moralo uporabljali na Hrvaškem; Iu hočejo biti tudi glede na sibskii ime popolnoma raviiopravni s hrvaškim, (leprav so rojeni na Hrvaškem, ne smatrajo so za Hrvate, nego zu Srbe le vsled lega, ker so pravoslavne vere. Uprav ta poslednja okoliščina je uzrok bratomornemu prepiru, kajti Hrvatje ne delajo razliki* v veri in mej njimi ni verski hoj na dnevnem redu, a tudi v pravoslavni cerkveni avtonomiji ne vidijo svojega sovražnika. Povsod se spoštuje njih versko prepričanje iu ni se še slišalo, dii bi kedaj bili ovirali pravoslavje. llrvalj", priznavajo pravoslavnim ali Srhom njih popolno cerkveno avtonomijo in uporabo cirilice, želijo le to, da hi se smatrali pravoslavni za hrvaške državljane, ako so rojeni v okvirju Hrvaške in Slavonije. To je glavna in jedina zahteva od strani Hrvatov. Ako hi to sprejeli pravoslavni na HrvaŠkem, tedaj bi prestal vsak bratomoren prepir, katerega pa Hrvatje ne izzivajo, kakor !o sodijo oni, ki ne poznajo hrvaških razmer. Povedano bodi ludi to, da nimajo Hrvatje nič proti temu. ako se hočejo pravoslavni nazivati tudi Srbe, le lo želijo, ponavljamo, da se smatrajo za hrvaške državljane ter da ne Ustanavljajo posebne države v hrvaški domovini. Kar se doslaja srbske trobojnice (ki je prav taka kot slovenska, le obrnjena l. j. rdeče-modro-bela) in katera je obenem tudi zastava in simbol kraljevine Srbije -- ista je dovoljena na Hrvaškem samo zraven hrvaške pri c e r k v e n i h ^Javnostih, z a s e h n i k o m p a n <\ To je uzakonjeno, in ako se ž njo služijo zasebniki, tedaj delajo proti jasnem slovu zakona. O priliki cesarjevega obiska v Zagrebu, se je ztiodilo, tla so na prostorih »srbske banke" razobesili srbsko zastavo ukljub temu, da to ni bilo dovoljeno od strani prcdsloj-nišlva pravoslavne občine, v kalere hi*i se nahaja ta banka. Predstojništvo je pa zaključilo, da razobesi zastavo le na zvoniku cerkve. kar se je .tudi zgodilo.
Netaktno razobešanje zastave na zasebni hiši proti prepovedi hišnega lastnika in proti slovu zakona, a zraven lega razobešenje srbske zastave brez hrvaške, je unelo še bolj oni ocenj mržnje, kateri gojijo v sebi narodni uestrpneži obeli strank. Torej le neprevidnosti od srbske strani je pripisali demonstracijo proti srbski zastavi na zasebni hiši. a uzrok demonstraciji proti isti zastavi na cerkvenem poslopju iskali je zopet v tem, da so nekateri Srbi r a z trgali h r v a S k o zastavo pred očmi demonstrantov. To je bilo zopet olje v ogenj injedido povod, daje ljudstvo zahtevalo odstranjenje srbske zastave tudi raz zvonika cerkve, a to tem več, ¦ "r zraven nje ni vihrala ludi propisana hrvašKa zastuva. Srbski zastavi so morali potegnili raz obeh poslopij in še le poleni se je razšlo občinstvo Drtzega dne so razobesili ?.opet. srbsko zastavo na zvoniku, a ž njo ludi hrvaško. To je ljudstvo pomirilo. Tako je bilo predpoldon. Popoldne pa so hrvaško zastavo potegnili, a srbsko pustili vihrali. Tako postopanje je zopet razkačilo ljudstvo, katero jo demonslrovido' in zahtevalo, naj odstranijo ludi srbsko zastavo, ler ni nehalo, ukljub poklicanim orožnikom, dokler niso srbsko zastavo potegnili. To je goli čin, ki ni pretiran, čitatelji pa naj sodijo, kdo je uzrok demonstracijam proli srbski zastavi v Zagrebu, Mimogrede bodi povedano Se, da je odložil svojo   čast  predstojnik pravoslavne  občine,
zagrebški podžupan Stankovi**, ker so Srbi 1 razobesili zastavo proti njegovi prepovedi. Da .Hrvatje niso verski nestrpneži in da ne gledajd na vero, *dokaz je tudi to, da sla p r a v o-s1 a v u a kakor zagrebški župan Moši.Hski, toliko tudi že omenjeni podžupan Stankovih, a prvi svetovalec banov in takozvani njegov namestnik ali podban, oddelni predstojnik, je tudi pravoslavne vere iu se šteje med Srbe. Te demonstracije so zdramile tudi nekatere druge pravoslavne, da so pričeli apelovati na svoje sovernike, naj bi nehali od svoje narodiie nestrpnosti in ne mešali vero z narodnostjo. Kol najkras nejši dokaz, da Hrvatje niso oni, ki uzro čajo ta prepir, je tudi dejstvo, katero je razglasil v ,0 b z o r u" župan v Dugemselu, blizu Zagreba, kateri je pravoslavne vere in kateri je javno npeloval na. svoje vernike, dokazujoč, da je on že trideset let župan v čisto katoliški 30.000 duš obsegajoči občini in da v teh letih se mu ni še zgodilo, da bi ga kedaj napadli Hrvatje radi njegovega verskega prepričanja, ali da hi se rotili proti njemu, ker je pravoslavne vere. Ako bi lako sodili vsi pravoslavni na Hrvaškem, kakor sodi ta župan, bi ne bilo nikoli prepira pod domačo streho. Dokler se pa no spametijo oni pretiranci, ki so uzro-čili in še uzročajo ali nadaljujejo bratomorni prepir, se ho godila slaba ne' Iu njim, ampak sploh obema plemenoma.
Druga reč. je z m a d j a r s k o zastavo. Dasi veže pogodba Hrvate in Ogre, Madjarji se no morejo prikupili IJrvaloin, ker iiniljiijejo preveč svoj jezik povsod lam, kjer jim" je le mogoče. Pt> vseh onih uradih pa, kateri so I vzajemni, in ukljub pogodbi, ki določuje, da morajo biti na Hrvaškem nastavljeni pri vzajemnih uradih (železniških, finančnih, poštno-brzojavnih, gozdarskih) samo hrvaški državljani iu le Hrvatje — madjarska vlada prezira Hrvate iu namešča le Madjarje; vse tiskovine, kalere potrebujejo pri posli, hno-javu iu železnici na Hrvaškem, so liskane najprej v niadjarskem, poleni pa v hrvaškem jeziku, a Madjarji, posebno železniški uradniki, ki so nameščeni v službe na Hrvaškem, I prebirajo popolnoma Hrvate ter ludi \w znajo hrvaški govoriti, postopajo pa brez-ozirno in bahato, kakor je že lo prirojeno njih naravi. Usiljujejo povsod madjarsko napise. Kdo se ne spominja madjarskih grbov iu napisov iz I. I SNU., k«) je tekla hrvaška kri V Vse osludno postopanje Madjarjev je ostalo v dobrem spominu pri H r valili, a la spomin se je zopet zbudil pri zadnjih zagrebških slavnnslih. Kur čez noč — ker ko po dnevu niso upali razvili ko madjarsko zastavo na glavnem slavoloku, kateri je dalo napravili mesto, Ze pred ens.irjnvim dohodom je lo dojslvo razburilo ljudstvo, ki jo nestrpno čakalo, da zastavo odstranijo, Ker se to ni zgodilo, pnsliižiln so je svojo narodne pravice in je zastavo odstranilo r.iz slavolok ler jo raztrgalo. Več madjarskih zastav je vihralo na zasebnih poslopjih, a so bile vse odstranjene pred očmi inatljarskili ministrov. To dejstvo je dalo povod, da so napadli madjarski' delavci dva hrvaška vse« učiliščnika iu pretepli celi') na smrt sina dr. Franka. Bilo je :<(• mož proli dvojici. Ta čin pa je tako razburil ostale vseučilišču!ke, da so so maščevali s tem, da so s e ž g u I i madjarsko zastavo na javnem Irgu, Ta nepremišljeni čin hrvaške rodoljubne mladine je dal povod raznim razburjenostim, a njej sami pa takšnih nevšečnostij, ki utegnejo poslati za njo osodepolne. Vsled lega čina je bilo zaprtih do 1.10 vsenčiliščnikov, vsa vseučiliščna društva so bila razpuščena, a vsem štipendistom so odvzele podpore. Po policijski preiskavi bilo je izročeno sodišču 28 vsenčiliščnikov, ki so se sami priznanih kot sodelovalci pri omenjenem činu. Sodišče je izpustilo še šliri, da je oslalo 24 zaprtih. Mej zaprtimi je sinov iz vseli razredov hrvaškega prebivalstva, uradniških (ludi vladnih), odvetniških, kmelskih, obrtniških in meščanskih. Sežgana mudjarska zastava je razburila seveda samo madjarske šoviniste in njihovo časopisje, a jo pomolila veselje tudi vladnemu sistemu Zagrebu. Madjarji zaltlevajo kar najostrejšega postopanja proti mladini in žugajo na vse mogoče načine; sklicujejo shode in konference, kjer razpravljajo o razžaljenju Madjarjev, in loko dalje. Da jim ni ljub čin hrvatske mladine, smo gotovi, a kdo je temu kriv? Sami oni, ker ne znajo spoštovati svojih zaveznikov. Ako bi se no vsiljevali Madjarji na hrbet Hrvatom ler ne nsiljevali niadjarščine v vse javne vzajemne iu itevzajemue urade, ako bi spoštovali hrvaški jezik na hrvaškem zemljišču in se obnašali nasproli Hrvatom, kakor se tiče proli svojim z a v e z 11 i k o m — bi jih cenili Hrvaljc sami; alt dokler oni vse lo prezirajo in nadaljujejo svojo nestrpno ošabno politiko, naj ne pričakujejo, tla jih bodo Hrvatje ubogali dragovoljuo in trpeli madjarske zastave na onih mestih, kamor ne tičejo, pa naj pošljejo deset Kuhenov v Hrvaško. Kako narod misli in kako ceni Madjarje, je pokazal v navzočnosti samega presvitlega cesarja. A uprav to dejstvo je uzrok, da se Madjarji hudnjejo, kajti resnica je prišla na dan in o nji se je prepričal tudi Oni, kateremu je bila prikrivana.
Lela 1880. delali so na Ogerskem v Dombovaru hrvaški delavci v tamošnjih gozdih. Bilo jih je čez 20. Nekega prazniškeg.i dne sprla sla se Hrvat in Madjar: z zadnjim so potegnili vsi domačini in napadli Hrvata in njegove tovariše, kateri vsi pa so zbežali pred razkačenimi Madjarji v neki hlev in se tje zaprli. V vasi so pričeli zvonili v cerkvah na ustajo in ljudstvo se je zbralo pred hlevom. Ker niso'mogli do živega hrvaškim delavcem, u ž g a 1 i so hlev in v ognju je končalo svoje življenje čez polovico Hrvatov, drugi so l)'ili pa poškodovani. To so torej storili pred petnajstimi leti Madjarji s Hrvati. Prišlo je le do sodnijske razprave, kajti hrvaška vlada se ni potegnila za Hrvate, in Madjarji niso bili kasno vani, dasi so umorili deset oseb.
Petnajst let pozneje s e ž g a 11 so Hrvatje le cunjo z madjarskimi barvami in radi lega je danes zaprtih 24 vseučiliščnikov,
kateri-bodo gotovo obsojeni, ker tako zahteva današnji sistem. Tim mladeničem bode uničena bodočnost v javnem življenju, ali radi tega ne bode uničeno prepričanje, da so žrtev madjarske brutalnosti.
Morala vsega pa je, da velja danes na Hrvaškem vecjcdua madjarska zastava nogo deset hrvaških življenj.
Hrvaška. — Demonstrativni čini, o katerih govorimo spredaj., našli so odziv tudi v mestnem zastopu zagrebškem, kateri je bil sklican k. izredni seji v ponedeljek. V tej seji sta bila izvoljena častnima članoma zagrebškega mesta ogerski ministerski predsednik Banffj- in pa hrvaški ban Kuhon-Hedervarv. V isti seji je večina sprejela županov predlog obžalovanja radi sežiga madjarske zastave, kar se je naznanilo madjar-skemu ministru Banffvju s posebno deputacijo, ki mu je izročila obenem tudi diplom. Takšno klečeplastvo pred madjaiskim ministrom ni častno zagrebškega mestnega zbora. — Vseučilišče baje zaprejo. Tako poročajo sicer, česar pa no verujemo. Zaprli bi ga'pa'vsled tega,, ker sodelovalci pri demonstraciji ne marajo obžalovali svojega čina. Vseučiliščni dekan na filozofični fakulteti je sklical vse sluš tlelje in je poskusil pridobiti jih za obžalovanje, česar pa niso hoteli storiti; le dva sta bila, ki sta bila v lo pripravna, duši nista sodelovala pri demonstraciji, — in ta dva sta bila Srba, — Mestna občina v Zagrebu je dala izdelali 500 spominskih svo-tinjic v napisom »Spomen nn bnravok Njegova Veličanstva u glavnom gradu Zugrobti 18«5\ Te svcliiijico mzilelo odličnejšim udo-ležnikom slavnosti. — Uradno „Nar. Nov." zanikajo vest, da hi bil odstopil oddolni predstojnik za tik in bogočastjo Kranju v I, kajli da ni imel zu to povodu. ---Znani po-slnnoc v ogorskl zbornici, Pa k m miri)', prišel je v Zagreb, tla se osebno pouči o činu zastrim sežgano madjarsko ziulavo, To Jo dokaz, tla  nima druzega posla v domovini,
—  Klub stranko prava si jo izvolil načelnikom g. Franu rolnflo-ovicn, njegovim namestnikom pa g. Urgo T u s k u n 11,
Dalmacija. — Dalmatinski časopisi so sprejeli prav lilailno glas o Imenovanju našega rojaka prof. Z11 v a d 1 a 1 a ravnateljem na diibrovniskcm gimnaziji), .Jeilinslvo" piše, da hode ono prvo, knlw» r« bodo vrmilllo njegovemu Imenovanju, ako bo uresniči glas, tla jo dober Hlnvonskl rodoljub hi prijatelj IJrviilov. (To jo ludi! Ilrraljo nimajo naroku, da bi se ga buli!) — »Ptički bi s I", ki izhaja v Spliln v -lODO izlisili, nii/.muijii, tla so doživeli v »iokl vasi l,nč«n Irl n\nvi'k\ lepo število let, namreč Vinko Blaiiki 101, Jnln Bujiuii 100 in neka Romi 1)7 lol, Htm lepa hIhtokI, kalem jo malokdo (ifilirtnJk,
fVSkrt. — V nodeljo Jn bilo odpravljeno izjemno Hlunje v Pragi, ki Jo Irafiilti iiutl dve led, u nI čislo nič polrlo rudo-ljubim zuvosli češke. SI. januarjem pricno izhajati v Pragi uradni čnsopls ludi v češko m jeziku, Kdaj dosozojo slo vensko g a Slovenci v Kranjski Iu mi 1111 Pri-morskem? - V sredo so zaključili narodu-pisno ruzsluvo. Islega dno jo jo obiskal tudi nadvojvoda Knrol Ljudovlk. Mm-hlavo je obiskalo nekaj čez 2,000.000 plača • jočih oseb. Oni dr. K a v a 11 r, o katerem smo poročali pred časom, da ni bolel govorili pri svojem povišanju v doktorja na češkem vseučilišču v Pragi, češ, da se na istem več ne neguje prava znanost, je bil radi loga obsojen na 2* dnij zapora ali 120 gld. globe. Doktorskega diploma pa mu niso še dali.
(ilallcija. — V Tešinu so izpustili iz zapora patra S t o j a 1 o w s k o g a, katerega so zaprli, ker je bil agitator prve vrste in vodja lamošnjega ljudstva. Mož je ljubil svoj rod in za njega deloval javno tudi v duhovniški obleki, za kar si je nalczcl nepri-jaloljev v višjih cerkvenih in posvetnih krogih. Gališki episkopat kaznoval ga je bi) večkrat, papež pa mu je odvzel mašo, a ga zopet pomiloslil. Nuncij Agliardi mu je poslal pismo, v katerem se mu nalaga, da so mora podali v barsko škofijo (nn Ogerskem), ker je baje nevarna njegova navzočnost v Avstriji radi javnega miru(!P!)
Bosna - Hercegovina. — V Mostaru je odprl bogoslovje tamošnji katoliški škof 11 u con j i l za svojo škofijo. Za sedaj sprejme v isto samo 1» bogoslovcev. —
Srbija. - V Srbiji se bode vršil 31. decembra i. 1. splošni popis prebivalstva.
—  Vsled neko nezgodo na železniškem tiru je izslopil iz tračnic vagon električnega tramvaja ler se prekucnil z visočine v dolino; pri tem so bili ranjeni vsi popotniki s sprevodnikom vred.
— Sedanji vladi je stališče omajano. Naprednjaki bi radi, da se pokliče Garašanin na krmilo, kralj pa želi koalicijsko vlado iz naprednjakov, liberalcev in radikalcev. V soboto je bil vzprejel kralj bivša radikalna ministra Pašiča in Vesniča, ter prigovarjal, da bi ustopila v koalicijsko minislerslvo. R.t-dikalci pa menda ne marajo izpolniti kraljevo želje, kajti mislijo, da so sami opravičeni do vlade, ker imajo večino naroda za seboj. — Dežela je v velikih finančnih zadregah. Posojila tudi ne morejo dobiti, tuji bankirji so bojo, da zgube denar, ako pride do kacega prevrata, posebno ker sedanje statye v Srbiji ni povseai zakonito. Posodili bi k večjemu kaj, ko bi se izrekle za posojilo vse stranko in' bile moralno obvezane skrbeli za obresti. UolgarUa. — Iz Sofije poročajo, da je Rusija postavila te-lc pogoje za pomirjenje i V. Bolgarijo: 1. odstop kneza Ferdinu nda, I 2. prestop njegovega sina Borisa k pra-vosluvju še pred odstopom očeta, 3. imeno* I vanje Ireh regentov, kateri bi Vladali Bol-I garijo do Borisove polnoletnosti, kateremu bi bil odgojjtelj član ruskega duhovništva; 4-. imenovanje ruskega generala za vojnega ministra. Obenem javljajo, da je sprejel knez te pogoje. — Finančni minister na menije osnovati* poštne hranilnice, ki- bodo plačevale 4%. — Trgovinska pogodba mej Avstrijo in Bolgarijo še ni dognana, ker je zadnja malo previdnejša ter noče slepo ubo-l gali Avstrij.
Rnslja. — Veliki knez Aleksander MihajloTič je na Kavkazu, kjer se zdravi. Od tam poročajo, da se mu je bolezen pohujšala. Tudi prestolonaslednik Jura j je že več Časa bolan, a bolezen se ni pohujšala. — VKavkazu so odkrili nov izvir petroleja, kateri daje dnevoma 300.000 pudov (1 pud ima 40 ruskih funtov ali 16 kg.) Če je ta vest resnična in ako pomnožimo 300.000 s 16, dobimo 4,800.000 kg. petroleja na dan. To je zopet izvir bogastva v Rusiji. Dosedaj je imelo najbogatejše izvire okrožje mesta Bukus, kjer je bilo 320 izvirov.
Književnost.
Dražba sv. Mohorja.
V dveh zavitkih smo prejeli iz Celovca na pogled letošnje knjige. Sest jih je, kakor po navadi, da slovensko sreč zatrepeta veselja in ponosa, ko jih ogleduje rodoljubno ok6. — Letos šteje družba že 73.097 udov, kar je neverjetno ogromno število za mali narodic slovenski. S ponosom lahko pokaže na ta, družbo slehern Slovenec Iti reče tujcem: Evo je, naš ponos, pokažite pa še vi kaj enakega, Ce tudi ste mogoCnt, bogati in vas je silno veliko I Letos jo družba napredovala za 6235 udov: novih udov je bilo 11.746, a 5.511 jih je bodisi umrlo ali odstopilo, — Ker družba tak6 napreduje, lahko doživimo 1.1900. tudi 100.000 udov! -- Razun v videmski nadško- J fiji poskočilo je število udov povsod dru- j god. Med temi je g o r i S k a nadškoflja tretja a 542 udi (ker je tudi tretja po številu Slovencev). V A m e r i k i je 555 udov. Letos je prvič zastopana Afrika, kjer ima družba j 107 udov, — Evo, naj živi Slovenec kjerkoli, povsod ga veže mli slovenski jezik na staro | domovino. — Knjige so naslednje:
1.    »Koledar* za prestopno leto 1896. obsega 192 velikih stranij v Cetrtinski obliki in prinaša mimo običajne koledarske vsebine in imenika d r u L b i n i h udov ter poročila družbinega vodstva tudi: pomračilo o slovenskih posojilnicah in hranilnicah v letu 1894., katero je spisal 3. La-pajne, ter nekaj prav niičnih pesmij in več
SouCnih tur zabavnih sestavkov. Članek dra. lihaela Opeke »Na rojstvenem domu papeža Leona XIII.* je pisan živo in zanimivo ter je okrašen z lepimi slikami. Isto velja za spis o. Marijana Sirce »Trs a t in Loreto, v spomin šeststoletniceprenosa sv. hišice Marijine na Trsat in v Loreto". Posebno nam ugajata izborni povesti »Kdor no uboga, ga tepe nadloga*, spisal Žaljaki, in »Rej en Cev a os ve t a", spisat Janko Kersnik; prepričani smo, da bodeta prijnli tudi Mohorjanom, saj ju smemo prištevati najboljšim, ljudstvu namenjenim proizvodom naše pripovedne književnosti. Koledar prinaša nadalje popis mesta Reke in grada Trsata, poljudno pisan življenjepis »Nadvojvoda Albrecht in Viljem", spisal Sevničan (s podobama obeh nadvojvod), povest »Male potrpimo", spisal Ivan Štrukelj, jako spretno sestavljeni spis »Velikonočni potres v Ljubljani in nje okolici", spisal Ivan Vrhovec, »Razgled po katoliških misijonih", spisal kanonik dr. J. Križnic, in pod zaglavjem »Zakaj kmečko gospodarstvo propada", nekaj dobrih naukov, katere je spisal Fr. Perpai s katerimi pa agrarno uprašanje paC še ni rešeno.
2.  Zgodbe svetega pisma. — Slovencem priredil dr. Frančišek Lampe. 2. snopič. 127 str. Mohorjane je lanski snopič tega velikega dela, ki je družbi na posebno Čast, močno oveselil. Da je priredba toCna in verna, za to jamCi irne dr. Lampeta, da pa je jezik jako lep, slog pa preprost in domaČ, to spozna vsak, kdor prečita le nekaj stranic. Le tisto nesreCno bombikanje, tolikaj priljubljeno na Kranjskem, silno žali primorsko, zlasti goriško uho. N. pr.: se bo narastla mesto naraste, — nasitila se bo moja duša, m. nasiti se iid., — ne bom ti poslal, m. ne pošljem ti.... — bom prišel,
m. pridem.....ti bom dala, m. ti dam....
Saj na mnogih mestih vendar prav rabi pri-hodnjik dovršnikov z obliko sedanjikovo, zakaj ni tu doslednosti, ki toli ugodno doni že na uho, ako ni pokvarjeno? N. pr. piše:
.....razdelim plen in ne razdelil bom plen
itd. Posebno krasne so slike. Vsaka za se je umetniško delo. Izvirne pač niso. Na nekaterih je citati ime Schduherr, na drugih pa ni podpisa, takč da ne vemo, kdo jih je risal. Ce se ne motimo, i>> nekatere Dorejeve, druge je risal pa Schnorr pl. Carolsfeld. Poleg svetopisemskih slik je pa še mnogo drugih iz Egipta, kakor: razne pokrajine, kakoršne so danes, piramide, egiptske živali, fotografična slika mumije itd.
3.  Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin Ci-lenšek. VI. snopič, str. 175. Kar smo o tej izvirni knjigi pisali lani, to velja do pičice vse za letošnji sešitek. Kdor hoCe o znanstvenih rečeh pisati poljudno in zanimivo, poglej to knjigo, vredno vrstico Erjavčevih spisov. Kakor prejšnji snopiči prinaša tudi ta mnogo jako lepih podob.
4.  Umna živinoreja. Slovenskim gospodarjem v pouk, spisal Franjo Dular, II. knjiga, o pasmah in umni reji domače ž'«» vine. Str. 205. Kmetovalci, ako so količkaj uneti za modro živinorejo, se nauče iz te knjige lahko veliko koristnega. Za slovenskega kmeta je dandanes živinoreja veliko važnejša nego je bila v prejšnjih časih. Prometna sredstva so uzrok, da je cena poljskih pridelkov tako padla, da se skoro že ne izplača kmetovanje in da si more kmetovalec le še z živinorejo opomoči. Tam, kjer se redi živina na moder način, kjer se razširjajo najboljše pasme, tam je tudi dobiček večji. Želeti je torej, naj bi vsak slovenski kmetovalec temeljita preučil lahko umljivo pisano knjigo Dularjevo in se ravnal po njenih naukih. Knjiga je bogato iiustrovana in so vse podobe izdelane lepo in čisto.
5. Sveti Jožef, rednik Jezusa Kristusa, Sinu Božjega, ženin prečiste Device Marije in varuh svete katoliške cerkve. Spisal 4r. Jožef Pajek. Str. 380. O vsebini te knjiga
nismo merodajni soditi, prečitali pa smo tu in tam kako stran in se uverili, daje knjiga pisana priprosto in umljivo, ponekod celo peotično- vzneseno.  Besedni   red je  včasih
malce čuden, n. pr.:.......kje bi  mogel
Kristus rojen biti (»biti* na koncu stavka!);
enako:____da ga tudi jaz molit pridem
itd. — Prav nevšečno zvoni »o ni kanje* v tej knjigi, n.  rr-   Mašnik gred6,  namesto
gre____.. — Duhovnik spomnijo, m. spomni.
.....Mašnik molijo, m. moli. —Čemu.—je
pa tega treba? Če pisatelj misli, tla du-hovski stan kaj pridobi na ugledu vsled »onikanja«, je na jako krivem potu. Bog ne daj, da bi trebalo ugled duhovstva podpirati na načine, ki se naravnost protivijo slehernemu omikancu! Tudi tu vlada vseskozi »bombikanje*, n. pr.: dal mu bodeš, mesto
daš mu.....; on bo rešil, m. on reši......
Vendar naletimo tudi na pravilne oblike, n. pr.: njegov spomin o st a n e (in ne bo ostal) ....: da ohraniš (in ne: da boš ohranil)... itd. —  Dalje  smo  opazili,   da   pisatelj   ne
pazi na rodilnik po nikalnici, n. pr.:.-----
ne boj se sprejeti BLirijo, mesto Marije. — Molitvenike rabi ijudstvo vsak dan; zalo treba pri takih knjigah najbolj paziti na pravilen jezik. Žal, da se godi nasprotno, kajti vsi molitveniki slovenski za porod so spisani v najslabšem jeziku. Sestavljalci večkrat niso bili niti sposobni za prevzelo nalogo, česar pa seveda nikakor ne trdimo o g. dr. Pajku.
6. O šesti knjigi »Pod lipo" prihodnjič. CekftTlll*, slavnega slovenskega junaka-vojaka, je v «Šudsteirische Posb v nemškem jeziku zanimivo opisal naš rojak, g. Janko Le ban, nadučitelj v Begunjah pri Cerknici na Kranjskem.  Ti  podlistki   izH jo   tudi  v posebni knjigi z junakovo podobo na čelu. Kdor jo želi imeli,  naroči si jo pri g. pisatelju.  Stala  bode 1 k.  in   izide   še   tekom tega meseca. Knjižica gotovo   najde   mnogo čitateljev   tudi v  Nemcih,   kjer  se   uverijo, kako po pravici je Koseški zapisal verze: Gujte bor, vojaške roje! Kroglja žvižga, boben poje, Grad vali se v sip in prah. Vragu pela se zabliska, En junak za njim pritiska, Udri, udri mah na mahi Kjer zadene, iskra šine, Sest jih pade, kjer porine. Kdo je mar? Ta pogumni korenine Je slovenski oratar! Posebno primerna bode la knjižica za mladino na srednjih in vojaških šolah. Zato ji je pisatelj za   dijake   znižal ceno na 40 kr., ako se naroče v obiluejcin številu na-njo. Želimo ji obilo naročnikov!
Ball-Seideiistoffe v. 35 Kr.
bi» 14.65 p. Met. — sovvie sdnvarzo, uroise umi farbige Heniiebers - Seldo von :ir> kr. liis. 11. !4.<>r> p. Met. — t?Iatt, gestreift, kameri, gemu«terl, Kanuiste ete, (ca. 240 versdi. Qunl. mul 2000 vcrscli. Fnrlten,
Dossiins etc), porto-und ateuerfret Ins Haua. Musler umgeuttul. Doppeltes llricfporto tmdt <lor Schweiz.
Selden-Fabrlkou (J. Hennoberg (k. u. k. Ifofl.). ZHrlcli.                                    W
}tazt\atuto.
Podpisani priporoča vsem Slovencem in rodoljubom svojo bogato zalogo najboljše kave, 5aj», rlža, južnega «a«U> i. t. d. Blago je izvrstno, dokaz temu je, da večina či. gg. duhovnikov pri njem naroČi. — Razpošilja na drobno in debelo od 5 kilogramov franko po pošti po sledečih cenah:
Rlo fina po 11. 1-6»   kg.
Santos           „  1-70    „
Malabar       „1-85    „
Portorlko    . 2-—    ,
St. Domingo po ti. l-8."» kg. Gold Java „ „ !-•)() , Cejrlou Perl „ . 2-15 . Mokka arabska » 2-15 „
Blago, ki bi ne ugajalo, sprejme se nazaj ali zamenja. — Kupuje in Sprejema v zameno tudi fižol, in druge domače pridelke in plača po dobrih cenah. — Na povpraševanje se radovoljno in hitro odgovarja Slovencem se priporoča z velespoštovanjcm
E. A. Repešic
Trot ulica r8titufco štev. 22.
nZahtcvajtet!     ||
oMirni cenik, katerega    fc>
brezplačno in franko raz- i Lj
pošiljajo                ! S
bratje PlachtJ
prva In mednarodna   i g
tovarna za strune in | glasbeno orodje,   t
Schonbach 379 pri Tjek, Češko.     11
Za slavnoznaisa svoja godala in strune jamčimo. >' w Basi* brmz loka. — Loki. — Callo za i % koncttrt«, lino delo. — Cltra z najčistejšim I Z ročnikom. — Cifra z najčistejšim roenikom.l« — PiMali (flsuta) za koncaria iz grenadil-! A nega lesa C, H, Fuss. - • Klarinali za kan- i carla iz grenadilnega lesa C, B, Es, D. — Lok! ¦-za f oali itd.                                        190 30 - 2 M
hšJ)t n p pitai pmitji. — far u iiaja. u raii nanja. j |
Dopisuje se nem&ko, &3ko, francosko in nt.iko mm M ipuiktt lato-aHn p -iiiiuziik aeitik.
fteeceeeeceecBCBeeoceeeeceeeccee*
(Po domače „pri Frvačkovcu") v Trstu, ulica Solitarlo stav. 12
se priporoča in objavlja slav. slovenskemu občinstvu Trsta In okolice, da je preskrbljena za svoje prostore in za veselice „Trž. Sokola" iz lastne zaloge pnvrega črnega in  belega,  nepokvarjenega  vina po  doli
označenih cenah. Črno prvasko (novo) po 32 krajeerjev liter Belo       „       (novo)   ,   40        , Rizling sladki, prvaski (novo) po 48 liter Modra franklnja prvaš. (nova)   ,  40   ,
Stara vina, bela in črna, večletna, toči v sodih po 40 in 48 kr. liter, v steklenicah pa liter prve vrste po 80, druge po 60 kr. Družinam od 5 litrov naprej 4 kr. ceneje.
J Slovenci! Spominjajte se o vsaki * « priliki Šolske deee v „Sloginih* zavodih. »
Preselitev
izdclovalnicc umetnih cvetlic in nagrobnih vencev!
Znana izdelovalnica umetnih cvetlic, nagrobnih vencev in mrtiaškega blaga
K^E.RIESSNER-JA^S
preselila se je z dnem 23. oktobrom v Nunsko ulico št. 3
nasproti nunski cerkvi ter se priporoča rojakom, da bi jo v novem prostoru mnogobro j no obiskovaii.
ki je najboljša podlaga in razni« druge ameriške trte; -- raznih vrst marelice, jablane in vrtnice; murve
z lepim listjem, prodaje pi» nizkih cenah
Jnsip Strekelj v Koranu.
g—¦_—		C               1
I e§		i     1
¦ © -		
1 **'   I	r^ttfa^ ^	
1  M "7	a SARa-so^*:	^   ~     i
¦   ca n 1 a> -->	r==\	1    1 o    ¦
1 aH 1   ca ••;		•S- C ajl
1 i? 1 L s	CD	a .| © 11
1 Hi 1	c=a	35 1 5 11
\>	M-^	S ^ o    1
o	m	¦   S ¦+-* 3 1 «—11 J .521 1 o      S L>       1
	SCH0NHC1T 3ERZAR	g     -S  N      1
H>	WMH''' \	l              |"l
\m*		a,            1
Za trgovce In kroinjarje!
Najboljše in najcenejši! iiiipoviilinčc« za vse vrsle: možko in ženske nogavico, Jfigerjcvo perilo, robce it'!, v tovarniški /alogi
Jos. Manili, Dunaj
1. Si^luvci ttfisni! 15 [lici Wi|t]ilinjjiT.slrii>He I H.) N<tjločnisa ritz/ta-Siljtitev po železnici in pošti n a v s e strani.
JAVNA ZAHVALA.
Podpisana rodbina izreka najtoplejo zahvalo vsem znancem in pri. jaleljem, ki so se udeležili v tako ogromnem številu pogreba našega nepozabnega sina, brala, soproga, oziroma očeta
Aleksandra
ter mu s lerii izkazali zadnjo Čast in spoštovanje.
Zahvaljuje pa posebno preCaslikT duhovščino, slaviv županstvo in gospoda župana, vipolžke pevce in vse tiste, ki so se prizadevali ublažiti ji bolečine na katerikoli drugi način. Bog plačaj!!
V Dolnjem Cerovem, dne 2(1. oktobra ISld.
Žalujoča rodbina Zottig.
Mlekarija M. Wasmeyr
v Jiviliji" (Barwwšče - Rizna dolina) pn Gorici,
priporoča
dnevoma sveže zdravilno In za
dojence prirejeno mleko. Uohira sv v prodajaluii-i jest vin pri
Ivanu Janeseh u
ij.nj V. X.Vi .v t..)
v Vrfni ulici (via (iiardiuo).
COK^-C-O^^^^^«"^'«"«
[NadJO ler pripoznano za najbo[jse umivaTno mHgj
" POLLO
^«IL0
Pravo samo z jprenjim otiskom. Pred ponarejenim se svari.
* S.
S ^j o  p -tj m
CCS   >
\   -.     _
1  (L »   «  xn s.
•^        *••   Si  ^  «
<m                   -     —*.     rti     s
_, 50-5
i1     ^,-
IS;
"j           M -¦ 2
¦ 5*•>•» JS, 5 '4

e m S.	1	-	•o s j* "S* X	^i	a M m E N	.=	o e 3 u 55	T.	1	o: "¦o
i c f L «i
O'

m
^3SSZSXISSZ5^S2[SSXKXXSSSX3:Xa1[ZSIX!5i
m             ¦    ffiTiiižtafc             Ribje olje K
|l    ^^^^KgtntfffttitittmP^          lekarne        n
tt!^     Cristofoletti JJ ~jšfJ             v Gorici.        \\
S j-iNT- To pristni olje je izborns sredstvo proti prsnim boleznini iti proti splošni obnenioglostt """tMdi J*
;S                     <:.•...! i;n-ii.;.ini >li-kl.-niei naravno m,|(. rmi-iio 7(t kr.. l»-h-   I  j-M.                    JJ
Ribje olje z železom.
x
ulje   S,-   Jiri-.,-,.    pns,lM,o
/.l.jil..   I
ZIiZ^I=z vu^     .....               jnim oKisom :;.;- \\
FJ               :      :     Trr.        - ,                 _,          ilr.ivijn v kratkem pniv ^pl.nn \>e luilivm   **
H ii..rvM/.iniii 1» Mi.k.m  ..ii-ukom.        Cena „., k;isl(l|lt  -klll|ll,j%  ,M(ln;lllkjllljl. krvi i„  I«
steklenici 70 hr.                 >i.l.»šna o!.ii.>i.i<.-|(»-.t. IVna sti«fcl. 10 kr.  |«
J^ Opomin. «>I.ji', kalen, (tfsl.ivam naraviui-l z Ni.rv.-ike-a. luvlm. ^.i n.iliv.1111 v st.kle-   II
^^             niče. vselej ki-miriki preiti'em, ila morem svojim (iilieimtikniii •.Miatilt.v.ili ->iMiid»1 in   M
z.lravilii..-1!.                                                                                                                     |3
j                       Kli/ir i/ kiiie-/.eleza       trisloloielli.                      |jj
-lajliidj.-  siidelujufi-  sn-dslvn  Z  rilijiin   idjem.   je   lljylM>ljt' proti IH>-         ||
KI
lmiiijkaiijti krvi
M
ti                  Cena steklenici 60 kr.                  H
Kje se dobe umetne cvetlice in nagrobni venci prav po ceni?
cA cA
>
oJ%
co
4+     cd
IMano podpisani usnja si najponižneje tipozdrili prer. duliovščiuo, kakor tudi slav. občinstvo na svojo veliko zalogo nagrobnih venee\. umetnih cvetlie in sploh vseh potrebščin, ki se rabijo l»ri pogrrhih.
Izdeluje vsakovrstne, za cerkveno porabo potrebn«' cvotliee. kakor: palme za olltirje. zgodnje evetlice. standarde, lilije, šopke in druge enake ukusno vezane evetliee. Dalje ima v zalo-'i najnovejše umetne vence za novic«! iz umetnih rožic in voščenih šopkov, nagrobne vence, trakove za vence, rakve Itruge), mrtvaške obleke (križne), pregrinjala, blazinice, čevlje, nogavice, zlati papir za olepšal ije rakov, zlate črke, voščene sveče itd., vse po nizkih cenah. Naročila za deželo se izvršijo točno in solidno.
Priporočajo se slavnemu občinstvu opozarja ga, nai se ne da zapeljati v imenu, ampak poslu/i naj se edino pri tvrdki
v Gorici
Nunska ulica štev. 3.