Kamniški St. 22 42. leto Kamnik, 18. decembra 2003 Stopimo pogumno v leto 2004! Le še nekaj kratkih decembrskih dni nas loči od skoka v leto 2004. Iztekajoče leto nam bo prav gotovo ostalo v spominu, pa naj gre za dogodke, ki se jih bomo še dolgo z radostjo spominjali, ali pa morda tudi zaradi dogodkov, ki se jih nismo niti najmanj nadejali. Kakorkoli že, z zadnjim decembrskim dnem bomo prisiljeni potegniti črto pod vsem, kar smo dosegli v iztekajočem se letu. V občini Kamnik smo ob pričetku novega mandatnega obdobja pošteno zavihali rokave in ne le v prenesenem pomenu besede, temveč dobesedno, pod streho spravili eno od največjih investicij, ki smo si jih v zadnjih letih naložili na ramena. Kljub resnično mačehovskemu odnosu države do reševanja problematike, povezane z udejanjenjem projekta devetletnega osnovnega šolanja, smo tako rekoč zaključili izgradnjo šole Marije Vere na Duplici. Žal se marsikdo povsem ne zaveda pravega pomena, ki ga imajo za razvoj lokalnih skupnosti prav šole kot hrami učenosti. Res je sicer, da si mnogi krajani želijo, da bi v čim krajšem času prišli do boljših poti, prepotrebne komunalne infrastrukture jn drugih javnih dobrin, vendar so investicije v znanje, s tem pa neposredno v razvoj, dolgoročno bistveno pomembnejša naložba kot katerakoli druga materialna pridobitev. Zato tudi z vstopom v novo koledarsko leto načrtujemo intenzivno nadaljevanje začetega projekta zagotavljanja pogojev za šolanje naših otrok. Ob tem ne gre pozabiti, da sočasno rešujemo tudi vprašanje otroškega varstva. Zavedam se želja in potreb ne tako majhnega števila staršev, ki si želijo, da bi njihovi malčki čimprej našli prostor v najbližjem vrtcu. Tudi v tej smeri se stvari premikajo na bolje, res pa je, da jih bomo zmogli le ob skupnem naporu in ob razumni uskladitvi sicer raznolikih interesov. Žal ob tem hote ali nehote prezremo dejstvo, da tovrstne skupne dobrine niso pridobitev samo za tisti kraj, kjer so fizično locirane, temveč koristijo celotni skupnosti. Nesporno pa bodo koristile tudi bodočim generacijam! V prihajajočem letu pa se bo potrebno bistveno bolj angažirati izven kamniških meja. S skorajšnjim vstopom v združbo evropskih narodov se nam tako ponujajo novi izzivi, ki jih zagotovo ne bi smeli prezreti. Ne zgolj zaradi želje po spoznavanju in sodelovanju z drugimi subjekti, temveč predvsem zaradi poglabljanja gospodarskih interesov, ki praviloma ne poznajo niti lokalnih niti državnih meja. V tem letu smo na mednarodnem področju okrepili sodelovanje s tistimi skupnostmi, s katerimi udejanjamo projekte na različnih področjih, prav tako pa smo tudi navezali nove stike. Skozi odpirajoča se vrata Evropske unije je z znanjem in sposobnostmi, ki jih imamo kot prizadevni Slovenci, vredno stopiti pogumno in si na načelu enakopravnega sodelovanja prizadevati za skupno ne le politično, temveč predvsem socialno in ekonomsko dobrobit. V nekem smislu bo zato leto 2004 za vse nas še enkrat prelomno. Od naše pripravljenosti in usposobljenosti pa je odvisno, v kolikšni meri bomo izrabili tokratno zgodovinsko priložnost. Verjamem, da bomo s skupnimi napori opravičili v naši burni preteklosti že večkrat izkazano slovensko držo kot pridnega in ponosnega naroda. Vsem občankam in občanom ter drugim bralcem našega časopisa želim prijetno decembrsko praznovanje, vesel božič in srečno novo leto. ANTON TONE SMOLNIKAR, župan SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI OBČINE KAMNIK! Ob prihajajočih božično novoletnih praznikih vam želim vse lepo, v novem letu 2004 pa predvsem sreče, zdravja, osebnega in delovnega zadovoljstva, Vaš župan TONE SMOLNIKAR jsk:ene,čestitke ob Dnevu samostojnosti, 26. decembru! Tudi letos smo namesto voščilnic denar namenili Varstveno delovnemu centru, Društvu Sožitje na Lokah. _n-;-1- Vsak praznik je po svoje lep, še posebej nestrpno pa se vsako leto veselimo decembrskih praznikov. Praznični december napoveduje že Advent in prihod Miklavža, nadaljuje se s pričakovanjem in praznovanjem božiča, konča pa se s silvestrovanjem. V teh dneh večino od nas še čaka veliko dela in za vse nam bo zmanjkalo časa. Vzemimo si čas zase, za svoje najbližje in za predpraznične priprave, kol so siga vzeli vsi, ki so prišli v Budnarjevo hišo spletat advenlne venčke, ki zaznamujejo adventni čas. Bilo je prijetno domače in toplo kot naj bodo prihajajoči prazniki. Izberimo najlepše darilo, ki ga lahko poklonimo: ljubezen, prijateljstvo in mir, leto, kije pred nami, pa napolnimo z modrostjo, veseljem in optimizmom. Srečno! Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 16. januarja. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 8. januarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 13- januarja, v naše uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, I. nadstropje), tel.: 01/83 91 311 in 041/662 450, el naslov: sasamejac@volja.net. Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15-, torek od 8. do 13-, sreda od 8. do 12. in od 13- do 17. ure. [tudentski lervis Kamnik Glavni (rg 2% tel: 01/83 >7 058. gsm: 031/66 33 22 Izberi delO iz Velike ponudbe in si privošči |jp$ ugodne Zimske radosti, obisci nas v_ www.studentski-servis.com poslovalnicah ali na Ljubljana | Bežigrad | Domžale j Litija j Zagorje \ Sevnica PREPROSTO: ČUDOVIT GLASBENI VEČER iT* v ; •. .^ćZiv S i VELEPRODAJA mikomt lNMALp?rA,A^©@oA Usnjarska 9, Kamnik , Tel.: 01/831 73 69 in 070/800 160 Odprto: vsak dan od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. VESELE PRAZNIČNE DNI IN PRIJAZNO LETO 2004'. f ^T^^l M*™ BUeilMJlTirk MUTCB 000/ 500 sit Torek. 23. decembra, ob 17. uri Mladinsko gledališče - SELE (avstrijska Koroška) NENAVADNO POPOTOVANJE - uprizorjena poezija za otroke in odrasle Za izven, vstopnina: 500 sit Sreda. 24. decembra, ob 10. uri Gledališče Uš, ZAČARANA LADJA Zaključena prireditev Sreda, 24. decembra, ob 13. uri Teater 55 - CAS ZA SPERMEMBO, komedija, Zaključena prireditev Nedelja. 28. december 2003. ob 20. uri Tradicionalni novoletni koncert - Simfoničnega orkestra Domzale-Kamnik z gosti BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zgornje Palovče 5 nad Kamnikom, Kamnik Inf. 041 545 580 ali 8312 062 petek 16. in sobota17. januarja od 12. do 19.ure Praznik kolin v Budnarjevi hiši Do 2. februarja Razstavi jaslic Jožeta Bartolja:oljne slike na lesu Samota Mohor in Jožeta Kozjek: uprizoritev slovenskih jaslic na Veliki planini. DRUGE PRIREDITVE PRVO SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO LIRA Petek. 26. decembra ob 17. uri Cerkev Tunjice pri Kamniku - BOŽIČNI KONCERT ZAKLADNICA KAMNIŠKE ZGODOVINE Kamniški OBČAN Stodeset let najstarejše zasebne muzejske zbirke v Sloveniji Sadnikarjev muzej s svojimi starinami kljuboval vsem zgodovinskim vihram ... Letos 5. avgusta je minilo 110 let, odkar je takratni kamniški veterinar, ljubitelj umetnosti in starin Josip Nikolaj Sadnikar (1863-1952) leta 1893 za javnost odprl svojo zbirko starih predmetov. Ob stoletnici, pred desetimi leti, je Kamnik počastil to pomembno kamniško kulturno ustanovo z veliko slovesnostjo, na kateri je bil slavnostni govornik akademik prof. dr. Stane Gabrovec. Ker je letošnji jubilej šel mimo nas skoraj neopazno, sva nedavno z ustanoviteljevim sinom, upokojenim zdravnikom dr. Nikom Sadnikarjem, ki sedaj s svojim bratom De-metrom vzorno skrbi za zbirko, v prijetnem pogovoru sredi stotin starin obujala spomine na nastanek in zgodovino te edinstvene zbirke. »Moj oče je začel.zbirati sta-. re„predmete že, ko je imel 17 let, ko je končal gimnazijo,« pravi dr. Sadnikar in meni, da se je te ljubezni nalezel že pri svojem očetu Valentinu Sadni-karju, pasarju in zlatarju. Ta je namreč od župnikov za opravljena zlatarska dela rad jemal v račun stare cerkvene posode. Leta 1882 je Josip odšel na Dunaj študirat veterino. Za boljše preživljanje, saj štipendija avstrijske vlade ni bila kdove kako visoka, mu je oče Valentin dal s seboj star gotski kelih, ki ga je kar dobro prodal tamkajšnjim zbiralcem starin. Kmalu pa je sprevidel, kako so takšne starine zbiralci visoko cenili, zato se je odločil, da jih bo po končanem študiju na Dunaju leta 1886 začel zbirati tudi sam. Najprej je bil okrajni Dr. Niko Sadnikar z dragoceno spominsko knjigo, ki jo je ustanovitelju zgodovinske zbirke Josipu Nikolaju Sadni-karju avgusta 1893 ob odprtju zbirke za javnostpodaril kamniški tiskarnar Anton Slatnar. zdravnik v Radovljici, zaradi pojava goveje kuge v Beli krajini pa so ga premestili v Črnomelj. »Že v gimnaziji se je moj oče seznanil s pozneje znanimi slikarji, kot so Ivana Kobilca, Ferdo Vesel ali Ferk, kot mu je pravil, in drugimi, ki so ga nagovarjali, ko so ga videli risati, naj bi šel skupaj z njimi na akademijo študirat slikarstvo. Vendar je mati odločno rekla: »Moj Pepe ne bo nikoli malar, ker bo večni revež in bo moral pač iti študirat tisto, za kar bo dobil štipendijo ...« Ko je Josip Sadnikar živel v Beli krajini, je tudi s pomočjo Ferda Vesela začel zbirati po vaseh stare belokranjske vezenine. Prav te vezenine, imenujejo jih otirači - obredne brisače (nekateri so stari preko 250 let), so bili ena prvih starin v Sadnikarjevi zbirki in so še danes dobro ohranjeni. Leta 1889 se je Sadnikar preselil v Kamnik, kjer je bil takrat okrajni glavar dr. Friedrich. Ko je ta zvedel, da je Sadnikar s seboj pripeljal za dve sobi starin, s katerimi je imel v Beli krajini opremljeno stanovanje, mu je predlagal ustanovitev javne zbirke starin, saj takrat v mestu ni bilo nobene tovrstne ustanove. To se je avgusta leta 1893 tudi zgodilo. Potem, ko je Sadnikar nekaj let stanoval v bližnji Lapovi hiši, je leta 1888 lastnik Košir takratno leseno nadstropje sedanje Sadnikarjeve hiše na Šutni pozidal in jo leta 1890 oddal veterinarju Sadnikarju v najem. Tu so potem nastajale in se skozi desetletja dopolnjevale kolekcije starega orožja, porcelana, preprog, slik in še druge, ki so kmalu napolnile tri sobe, stopnišče in hodnike. Danes šteje zbirka preko 820 različnih predmetov, poleg tega pa je del Sadnikarjeve zbirke (okrog 700 predmetov) od leta 1964, ki ga je odkupila Občina Kamnik, v muzeju na gradu Zaprice. Spominska knjiga -zlata knjiga Kamnika Zanimiva je tudi zgodovina knjige spominov in obiskov, ki jo je zbiralcu Sadnikarju ob odprtju zbirke za javnost podaril takratni kamniški tiskarnar Anton Slatnar. V usnje vezana in okovana knjiga je sama zase zgodovina Sadnikar-jevega muzeja, lahko bi rekli, da je zlata knjiga Kamnika. V njej so podpisi in vtisi pisane druščine obiskovalcev Sadnikarjeve zbirke in seveda tudi našega mesta, od kraljev, ministrov, predsednikov, ambasadorjev, politikov, literatov, glasbenikov, do profesorjev, učencev in dijakov ter povsem navadnih znanih in neznanih izletnikov. Tako že na dan odprtja Sadnikarjeve zbirke za javnost 5. avgusta 1893 na prvi strani poleg podpisov sorodnikov najdemo podpis nekega Wur-zbacha iz Grobelj, Maary Leko, Marie Munitilo, hčere avstrijskega admirala v Pulju, Josipa Barleta, Mici Barle, Franca Ri-harja, župnika v Mekinjah, dr. Dremlja in drugih Med posebej zanimivimi obiskovalci je bil leta 1898 Ivan Hribar, ljubljanski župan, leta 1936 jugoslovanski kralj Peter II. in knez Pavle. Prvi letalec iz Evrope v Ameriko, ki je svoj podpis stiliziral v obliki poleta rakete in podobno. Med pomembnimi dogodki v zgodovini Sadnikarjeve zbirke se dr. Sadnikar spominja zlasti najdbe Keltske čelade, ki jo je oče leta 1935 našel pri kmetu Kregarju na Vrhpolju. Ta ga je namreč kot takrat že upokojenega veterinarja prosil, naj mu pride rešit bolno kravo. Ko je svoje delo uspešno opravil, mu je kmet, ki je vedel za Sadnikarjevo zbira-teljsko strast, ponudil zelo star lonec, ki ga je imel na svinjaku. Oče je sicer takoj vedel, da to ni navaden lonec, zato ga je nesel v oceno pred kratkim umrlemu Jože Kastelicu v ljubljanski narodni muzej. O tej znameniti bronasti čeladi ne- Josip Nikolaj Sadnikar z znamenito keltsko čelado, najdeno leta 1935 v Nevljah (slika je posnetek neostrega izvirnika iz leta 1935), kije danes v (nekdanjem) muzeju 25. ntajj) Beogradu. gcfvskega fpa iz pozne halštat-ske dobe (3,- 4. stol. pred našim štetjem) je posebno razpravo napisal akademski prof. dr. Stane Gabrovec. Žal te znamenitosti danes ni več v Sadnikarjevi zbirki, ker jo je leta 1958 takratna slovenska oblast podarila maršalu Titu ob odprtju ceste Ljubljana-Zagreb. Sedaj se nahaja v muzeju 25. maj v Beogradu, ki pa so ga menda že ukinili. Niko Sadnikar pravi, da je pri direktorici kamniškega muzeja Zori Torkar večkrat posredoval, naj uredi, da bo država zahtevala vrnitev te znamenitosti v Slovenijo, kjer je bila najdena. Drugo veliko veselje je Josip Sadnikar doživel, ko je Maksim Kamniški rojak skladatelj Viktor Parma je pred 90 leti v spominsko knjigo zapisal čestitko kar v notni obliki.... Letos je stoletnico praznoval avtoportret znamenitega slikarja Ivana Meštroviča iz leta 1903 kot ena izmed znamenitosti Sadnikarjeve zbirke. Gaspari (kot je znano, je bil Sadnikar njegov mecen), ki je takrat študiral slikarstvo na Dunaju in stanoval skupaj s pozneje slavnim kiparjem Hrvatom Ivanom Meštrovičem, leta 1903 za 400 kron, kar je bil takrat velik denar, odkupil doprsni kip Meštrovičev avtoportret (ko je bil star 19 let). Ob stoletnici Meštrovičevega rojstva (1983) je bil kip pol leta na spominski razstavi v Zagrebu. Tretji pomemben dogodek je zbiralec Josip Sadnikar doživel leta 1911, ko je bil v kam- Posebnost zbirke je tudi oljna slika neznanega italijanskega slikarja iz 18. stoletja, ki jo nekateri pripisujejo slikarju Metzingerju. niškem samostanu gvardijan pater Vincenc, bratranec njegove žene. Ta je Sadnikarju omogočil, da je lahko pobrskal po podstrešju samostana med razno kramo in tam našel v prahu zvito platno, povsem črno sliko. Pozneje, po očiščenju, se je pokazalo, da sodi v 18. stoletje.'Najprej so, glede na to, da je v Kamniku veliko baročnih oltarnih slik upodobil Valentin Janez Metzinger (1699-1759), menili, da to olje pripada njemu. Ker pa je slika brez označbe avtorja, je bil med drugim tudi naš rojak umetnostni zgodovinar akademik dr. Emilijan Cevc, kot pravi dr. Sadnikar, mnenja, da je slika izdelek kakega neznanega italijanskega slikarja. Leta 1931 je bil na ljubljanskem velesejmu prikaz večjih slovenskih mest. Takrat je mesto Kamnik predstavljal tudi del Sadnikarjeve zbirke, predvsem starega pohištva. Takratni župan Kratnar je namreč prosil očeta, da je za razstavo prispeval del najbolj zanimivih predmetov. Pomembno je povedati, da je oče Josip vse predmete, ki so danes v zbirki, kupil z izjemo nekaj drobnih stvari, kot so razni ključi in podobno, ki jih je dobil od kmetov po vaseh. Denarja mu ni manjkalo, ker je bil okrajni veterinar, plače pa je imel okrog 150 kron v času Avstroogrske. Kot pravi Niko Sadnikar, je ves zaslužen denar naložil v zbirko. ' Zelo zanimivi zgodbi o Sadnikarjevi zbirki je v enem samem priložnostnem zapisu težko priti do konca. S sten naju je bitje mnogih starinskih ur, ki skrbno zbranim starinam v tej zbirki merijo utrip časa že 11 desetletij, opozarjal, da bo treba najin zanimiv pogovor zaključiti. Čeprav so o Sadnikarjevi zbirki poročali in objavili zapise številni mediji, tako v Sloveniji kot po Evropi, Niko Sadnikar ne pozabi posebej poudariti pomena popularizacije, h kateri je s svojim pisanjem po prvi svetovni vojni prispeval neumorni raziskovalec kamniške zgodovine pok. profesor Ivan Zika. Ob zaključku pogovora samo še želje danes 88-letnega Nika Sadnikarja, velikega ljubitelja kamniške zgodovine in umetnosti ter častnega občana Kamnika, da bi ta zbirka, ki jo bodo Od bratov Nika in De-metra Sadnikarja prevzeli njuni potomci, še dolgo ostala na tem mestu kot dragocen zaklad Kamnika in zgovorna priča kamniške in slovenske zgodovine, na kar smo Kamničani lahko upravičeno ponosni... FRANC SVETEJJ Kamniški OBČAN O DELU URADA ŽUPANA IN OBČINSKEGA SVETA 18. decembra 2003 3 Z 9. seje občinskega sveta Prostorski akti za hotel, zdravilni gaj, vrtec in še kaj... Dnevni red 9. seje občinskega sveta, zadnje v letošnjem letu, začeli so jo v torek, 16. decembra, in nadaljevali v sre-do,17. decembra, je obsegal 14 točk. Sejo je vodil podžupan Demitrij Perčič, udeležilo pa se je je 28 svetnikov in svetnic. Pretežni del seje so namenili prostorskim aktom, ki bodo omogočili gradnjo hotela v Kamniku, ureditev zdravilnega gaja V Tunikah, gradnjo otroškega vrtca ob Steletovi ulici. V drugi obravnavi je občinski svet brez posebne razprave sprejel odlok o ustanovitvi javnega zavoda Medobčinski muzej Kamnik, ki ga je v enakem besedilu že sprejel tudi občinski svet občine Trzin (svetniška skupina NSi je sicer predlagala dva amadmaja, ki pa jih je po razpravi umaknila) ter odlok o ustanovitvi splošne knjižnice Matična knjižnica Kamnik. V drugi obravnavi so svetniki obravnavali in sprejeli tudi odlok o ureditvenem načrtu območja R 070 Rudnik. Tako so svetniki omogočili legalizacijo in sanacijo obstoječega kamnoloma. Pri tem pa so svetniki (Zeleni) opozorili, da so še vedno proti poseku gozda na severni strani kamnoloma in se žavze-li za čimprejšnjo ureditev priključka dovozne ceste na kamniško obvoznico. 1 «y» Tudi svetnika Brane Golubovič in Miha Resnik sta se poglobila v ureditveni načrt prostora ob nunskih hlevih, kjer bo stal bodoči kamniški hotel. Po skrajšanem postopku je občinski svet sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta B 25 Fruc- tal (ob Korenovi cesti), kamor se namerava s svojimi obrati preseliti podjetje Meso Kamnik. Po daljši razpravi so svetniki po hitrem postopku razveljavili odlok o izdajanju javnega glasila Kamniški občan, katerega ustanovitelj je občina Kamnik. Odlok je bil namreč v nasprotju z določili zakona o medijih, ki je leta 2001 razveljavil prejšnji zakon o javnih glasilih. Medsebojne obveznosti z izdajateljem, firmo Bistrica d.o.o., pa je urejala pogodba o medsebojnih pravicah in obveznostih ustanovitelja in izdajatelja časopisa Kamniški občan. Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, je poudaril, da je na podlagi pogodbe o izdajanju Kamniškega občana za nedoločen čas med takratnim izvršnim svetom in Bistrico d.o.o. iz leta 1992 imel izdajatelj v skladu z zakonom o medijih leta 2001 pravno podlago in obvezo za vpis Kamniškega občana v razvid medijev. Občina kot ustanovitelj pa imena Kamniški občan ni zaščitila. Sredstva iz občinskega proračuna za obveščanje se bodo v prihodnje namenila na podlagi javnega razpisa, kot zahteva zakon. , Svetniki (sodelovali so Marje- ta Humar, Franc Spruk, Brane Golubovič, Daniel Kovačič Zvone Cvek, Goran Ambrožič, Demitrij Perčič, Janez Repanšek) so med drugim poudarili, da je Kamniški občan v preteklem obdobju dobro obveščal občane o dogajanjih v občini in o delu občinskega sveta, za marsikaterega občana je to edini časopis, občina je izgubila blagovno znamko na medijskem področju, leta 2001 zamudila priložnost za zaščito imena, v proračunu naj bo postavka sofinanciranje medijev na podlagi javnega razpisa, teh sredstev pa ne bi smeli preveč drobiti, razveljavitev odloka in s tem tudi pogodbe ne more imeti za občino nobenih finančnih posledic, občina naj bi razmislila o svojem deležu pri izdajanju, novega občinskega časopisa nima smisla ustanavljati, pač pa z razpisnimi pogoji zagotoviti ustrezno informiranje preko Kamniškega občana in takšno ■ kvaliteto obveščanja kot je bila doslej. Taka in podobna so bila razmišljanja svetnikov in svetnic. Župan Tone Smolnikar je menil, da ni treba ob tem sprejemati nobenega dodatnega sklepa glede finančnih posledic razveljavitve odloka, saj tudi pogodba ni več v skladu z zakonodajo. Občinski svet je tudi uskladil Pravilnik o sofinanciranju programov na področju kulture v občini Kamnik z določbami novega zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Posledica teh sprememb ne bo v novih finančnih obveznostih, pač pa le v prerazporeditvi proračunskih sredstev iz skupne proračunske postavke na nekatere nove postavke. Za programe kulturnih društev in posameznikov naj bi bilo po sedanjem predlogu proračuna leta 2004 na voljo okrog 14,8 milijona SIT. • Za delovanje političnih strank je bilo letos iz občinske- ga proračuna porabljenih 9,382.000 SIT, kar je 0,4% primerne porabe. Ker zakon o političnih strankah določa, da stranka lahko dobi sredstva iz občinskega proračuna sorazmerno številu glasov, dobljenih na volitvah, vendar ta sredstva ne smejo preseči 0,6 % primerne porabe letno, je svetniška skupina LDS (Brane Golubovič),' predlagala, občinski svet pa je predlog sprejel, naj v letu 2004 znašajo sredstva za politične stranke 0,5% primerne porabe, v letu 2005 in 2006 pa v višini 0,6% primerne porabe. Kot osnovo za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj je občinski svet sprejel sklep o gradbeni ceni stanovanj in stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik za leto 2004. Nato se je občinski svet v prvi obravnavi lotil sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta KI Kamnik. Kot je v obra-' zložitvi dejal Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, je bilo izdelanih več variant zasnove hotelskega kompleksa (na območju nekdanjih nunskih hlevov, op.p.). Bistvo sprememb ureditvenega načrta izhaja iz potrebe lastnika dela zemljišč in objektov na tem območju in želji občine po pridobitvi kvalitetnih hotelskih zmogljivosti v mestnem jedru. Po Mlakarjevih besedah je občinska uprava po večkratnih pogovorih z vsemi zainteresiranimi le našla kompromisno rešitev, ki naj bi bila sprejemljiva tudi za investitorja. Svetniki so bili mnenja, naj občina tudi vnaprej pomaga investitorju, da bi Kamnik čimprej prišel do tako potrebnega hotela. Zlasti so opozorili na potrebo po zadostnem številu parkirišč. Poleg prostorske ureditve hotelskega kompleksa je občinski svet začel obravnavo o lokacijskem načrtu zdravilni gaj Tu-njice. V enomesečni javni razgrnitvi do srede decembra in na javni obravnavi 26. novembra so podprli usmeritev ureditvenega načrta, ki se nanaša na oblikovanje zasnove turističnih in zdraviliških zmogljivosti na območju Vinskega vrha. Tudi svetniki '(Kovačič, Semprimožnik, Hu-marjeva, Golubovič, Štrajhar, Zabavnik) so bili mnenja, naj bi to območje turistično razvijali, seveda v skladu z načeli varovanja okolja, pri čemer so imeli v mislih zlasti varno odvajanje odplak in prometno ureditev (parkira- nje). Nesprejemljivo pa je tudi dovažanje odpadnega materiala iz drugih krajev v bližino Zdravilnega gaja. V prvi obravnavi so svetniki sprejeli tudi predlog odloka o zazidalnem načrtu (lokacijskem) načrtu za območji B12 Bakovnik in B7 Kovinarska -zahodni del. Gre za območje med južnim krakom Kovinarske ceste (Mercator) , Ljubljansko cesto ter Titanom in Svitom. Četrti, zadnji med prostorskimi akti, je bila na vrsti sprememba zazidalnega načrta za območje B5 Perovo. Območje med Svetilnikom in SKG-jemje bilo doslej namenjeno nakupovalnemu centru, sedaj pa naj bi bil tu večnamenski poslovno stanovanjski objekt z otroškim vrtcem. Po mnenju svetnikov bi morali pri celovitem urejanju tega območja biti pozorni zlasti na zadostne površine za otroška igrišča in zelene površine. Trgovskih objektov je na tem območju že dovolj. Tudi parkirišča z neposrednim dostopom na prometno Ljubljansko cesto z vidika prometne varnosti niso sprejemljiva. Na koncu seje so občinski svetniki spregovorili še o predlogu okvirnega programa dela Občinskega sveta Občine Kamnik za leto 2004, ki predvideva po obrazložitvi Ivana Pristovriika, direktorja občinske uprave, obravnavo okrog 65 zadev na 11 sejah in dveh izrednih sejah občinskega sveta v letu 2004. Ob zaključku zadnje letošnje seje se je župan Tone Smolnikar zahvalil svetnikom in sodelavcem občinske uprave za uspešno sodelovanje v iztekajočem se letu in jim zaželel vesele božične praznike in vse dobro v letu 2004. V imenu občinske uprave pa je svetnikom zaželel srečno in uspešno novo leto tudi direktor uprave Ivan Pristovnik. Kamniški skavti pa so zaželeli županu in svetnikom srečen Božič in Novo leto z lučjo miru, ki jo je v imenu svetnikov prevzel in se zanjo zahvalil najstarejši svetnik Gordan Ambrožič. Franc Svetelj (Na koncu smo dolžni še opravičilo, ker je v poročilu s prejšnje seje pri zapisu razprave ob občinskem proračunu pomotoma izpadlo ime svetnika Marjana Semprimožnika, ki je prav tako kot ostalih 23 navedenih svetnikov in svetnic sodeloval v razpravi.) Starši (in občina) po novem letu za vrtec za desetino več Po sklepu občinskega sveta na 2. izredni seji l6.decembra, ki jo je vodil podžupan Demitrij Perčič, bodo starši za otroke v oddelkih starosti od 1-3 let povprečno plačevali za 2587 SIT več, za otroke od 3-4 let 2085 SIT več, za otroke od 3-6 let 1051 SIT več, za otroke v oddelkih 4-6 let pa 781 SIT manj. To pomeni, da se bodo nove mesečne cene programov v vrtcu Antona Medveda po novem letu gibale glede na starostno skupino od 98.611 SIT za najmlajše do 66.898 SIT za starejše otroke, kar je glede na dosedanje cene za okrog 10% več. Za toliko se namreč po novem republiškem pravilniku o metodologiji lahko povišajo cene programov in s tem tudi prispevki staršev v letu 2004, ki plačajo 30% cene programov, ostalih 70% pa plača občina. Po vroči razpravi (v njej so sodelovali, svetniki Humarjeva, Kovačič, Cvek, Spruk, Ambrožič, Hočevar, Leskovec, Perčič, Golubovič, na razpravo pa sta odgovarjala Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti, in Marija Boroša, ravnateljica WZ Antona Medveda), v kateri so svetniki poudarjali, da je treba glede na visoke cene (po mnenju nekaterih naj bile med višjimi od ljubljanskih, rav- Kamniški Občan - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podla«! Zakona o I )I)V obračunava davek nadodano vrednost po stopnji 8.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasamejac#vol)a.net Ncnaiočcnih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo - TČR, d.d„ tisk Set d.d., Ljubljana dne 18. J 2. 2003 nateljica vrtca pa je dokazovala nasprotno) povečati prizadevanja za racionalno gospodarjenje (vzdrževanje, čiščenje, prehrana itd.), je od 28 navzočih svetnikov za nove cene glasovalo 12 svetnikov, 8 jih je bilo proti, ostali pa niso glasovali. Na izredni seji občinskega sveta so občinski svetniki dali tudi soglasje k Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest v WZ Antona Medveda v Kamniku. Sistemizacijo delovnih mest na podlagi normativov in standardov določi ravnatelj v soglasju z ustanoviteljem. Akt o sistemizaciji je podlaga za načrtovanje in izvajanje vzgojno varstvenih programov. Zato mora biti operativen in sproti dopolnjevan, saj je delovni proces v tako široko razvejenem vrtcu s 37 rednimi oddelki in 7 oddelki Cicibanovih uric na 11 lokacijah organizacijsko in strokovno zahteven. Po mnenju oddelka za družbene dejavnosti je sistemizacija, ki jo je obravnaval tudi svet zavoda, primerna za obravnavo na občinskem svetu in izdajo soglasja. Tudi obrazložitve nekaterih odstopanj od standardov in normativov naj bi bile dovolj tehtne, da jih ustanovitelj lahko, podpre. Glede finančnih posledic za občinski proračun je v obrazložitvi zapisano, da bo zaradi priznane visoke izobrazbe vodje računovodstva treba zagotoviti za okrog 600.000 SIT več sredstev. Sistemizacija je pripravljena glede na obstoječe stanje, ne pa glede na zakonsko določenih 30 oddelkov. Če bi se ustanovitelj odločil za javni zavod s 30 oddelki in lastnimi kuhinjami, bi bila sistemizacija seveda drugačna. Svetniki s predlagano sistemizacijo niso bili najbolj zadovoljni. Odbor za družbene dejavnosti je n.pr. predlagal zvišanje zahtevane izobrazbe za vodjo finančno računovodske službe in znižanje za delovno mesto knjigovodje in blagajni: Vi sprašujete, župan odgovarja K. V. iz okolice Kamnika sprašuje župana, zakaj se občina ne vključi v dokončanje investicije v kegljišče, v katerem bi se lahko tako člani kot drugi ljubitelji tega športa rekreirali. Kamniški športni javnosti je zagotovo znano, da imamo v občini Kamnik veliko število športnih društev (po, zadnjih podatkih kar 84!), od katerih si vsako želi čimprej urediti ne le temeljnih pogojev za delovanje, temveč iz javnih proračunskih sredstev vsako leto pridobiti kar največ sredstev za izvajanje redne dejavnosti. Tista, ki dosegajo nadpovprečne in mednarodno odmevne rezultate pa seveda pričakujejo še več. Zdaj že razvpita kamniška »kegljaška zgodba« sega v čas, ko je občina funkcionirala še kot družbenopolitična skupnost in je' bila, tako kot mnoge druge nedorečene »zgodbe«, neposredno potisnjena na ramena v letu 1994 novo nastale občine kot temeljne lokalne skupnosti. Dejstvo je, da je Občina Kamnik doslej vložila ne le veliko naporov pri razčiščevanju premoženjskopravnih razmerij, temveč kegljaškemu društvu zagotovila izhodiščne pogoje za izgradnjo športnega objekta, kot si ga je zamislilo vodstvo. Z veliko muko pridobljena sredstva od CA Le-asing v višini takratnih 4 mio sil so bila s sklenjenim pogodbenim razmerjem v celoti prenesena na keglja-če, iz lastnega premoženja pa je občina zagotovila zemljišče, plačilo komunalnega prispevka in finančna sredstva v višini 18-mio sit, s katerimi so bile poravnane za-padle obveznosti do izvajalca gradbenih del, Dosedanji vložek občine tako znaša preko 85 mio sit, Povsem nedvoumno je treba reči, da so kegljači pred pričetkom investicije na sedanji lokaciji tudi občinskemu vodstvu vztrajno zatrjevali, da bodo z lastno aktivnostjo, s sponzorji in na druge načine pridobili potrebna sredstva za izgradnjo zamišljenega športnega objekta. Očitno so bile želje veliko večje od realnih zmožnosti. Posledice so seveda opazne v gradbeni lupini, na kateri so namesto dokončanja začete gradnje dela povsem zastala. Ob vsem tem ne gre spregledati dejstva, da se potrebe razvoja kamniškega športa niti ne pričnejo niti ne končajo pri kegljišču. Zgolj za nujnost izvajanja redne športne dejavnosti učencev kamniških osnovnih šol bi morali čimprej ustrezno urediti športni kompleks z izgradnjo tekaške steze in drugih naprav, sanirati bazenski kompleks itd. Poleg slednjega pa vsa športna društva iz leta v leto pričakujejo kar največ sredstev za izvajanje njihove redne dejavnosti. Žal so realne zmožnosti proračuna izrazito omejene, zato bo tudi na področju športa občinski svet moral določiti prioritete, tako kot jih je npr. določil na področju zagotavljanja materialnih pogojev za izvajanje devetletnega šolanja. Občinsko vodstvo se seveda zaveda porreb in želja vseh športnih društev, vendar iz proračuna ne more zagotoviti dodatnih sredstev, s katerimi bi lahko v kratkem čttsu zaključili investicijo, za katero bi po nekaterih ocenah bilo potrebno zagotoviti več kotiOO mio sit. Vprašanje o zaključku projekta je zato potrebno neposredno nasloviti na vodstvo omenjenega društva. ANTONTONE SMOLNIKAR, župan J ka. Podobne predloge je dala svetniška skupina NSi, ki je tudi menila, da sta glede na visoko ocenjeno delo ravnateljice (skoraj tako visoko kot mesto župana občine) pomočnika odveč, vprašljivo je tudi število vzdrževalcev in podobno. Ravnateljica VVZ Marija Boroša je med drugim poudarila, da vrtcu s 37 oddelki za vsakih 16 oddelkov pripada en pomočnik ravnateljice, da trije vzdrževalci opravljajo tudi vsa hišniška dela v treh hišah, ki so stare preko 20 let, da je po številu zaposlenih vrtec kadrovsko še vedno podcenjen, zanikala je tudi nekatere navedbe, da je kamniški vrtec med najdražjimi itd. Obžalovala je tudi, da si svetniki niso ogledali prireditve ob nedavni 50-letnici vrtca, kjer so zaposleni in otroci prikazali pregled svojega dela. Občinski svet je po razpravi na predlog župan kot predlagatelja sprejel še dodatni sklep, da daje soglasje k Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest v WZ A. Medveda pod pogojem, da ravnateljica, ki sprejema sistemizacijo, upošteva pripombe odbora za družbene dejavnosti. Soglasje postane veljavno, ko občina prejme obvestilo o uskladitvi sistemizacije s pripombami, kot so, da je treba sistemizacijo dopolniti s tem, da mora biti vsak zaposlen poučen o varstvu pred požarom in varstvu pri delu in na tri leta opraviti preizkus to- vrstnega znanja, da se za delovno mesto vodje finančno računovodske službe zahteva visoka izobrazba in za delovno mesto knjigovodja in blagajnika srednja stopnja izobrazbe. , Občinski svet je brez razprave sprejel tudi sklep o največjem številu otrok v oddelkih vrtca. V skladu z zakonom bi se moralo s 1. 9- 2003 dosedanje število otrok v oddelkih zmanjšati za dva otroka v posameznem oddelku..Po spremembah zakona o vrtcih, ki so začele veljati, 23. avgusta 2003,,pa je omogočeno, da se število 'otrok v oddelkih ne zmanjša, če tako narekujejo razmere v posameznih občinah, kamor sodi tudi občina Kamnik, saj je potreba po dodatnih zmogljivostih vrtca dovolj velika. Tako bo lahko v vseh oddelkih vključenih 59 otrok več v programe vrtca, kar pomeni tudi manjšo ekonomsko ceno, manjši prispevek staršev in manjše doplačilo oskrbnih stroškov za proračun. Tako bodo v enoti Rožle z upoštevanjem fleksibilnega normativa lahko sprejeli namesto 114 otrok 128 otrok, v enoti Pestrna 189 namesto 170 otrok, v enoti Tinkara 148 namesto 133 otrok in v enoti Mojca 204 namesto 193 otrok. Po izredni seji so občinski svetniki nadaljevali z 9. sejo občinskega sveta in obravnavali nekaj krajših točk dnevnega reda. FRANC SVETELJ Obrazi izpod kamniških planin JERNEJ PLAHUTA, mednarodno priznani operni pevec (1919-2003) V prvih dneh svojega 85. leta, 30. oktobra letos, je preminil kamniški rojak, mednarodno priznani operni pevec Jernej Plahuta. Življenje se mu je izteklo v Mariboru, ki si gaje izbral za svojo umetniško prestolnico po končanem študiju solopetja in tudi potem, ko seje po gledališki karieri v Avstriji in Nemčiji vrnil v domovino. Usodnega padca letos poleti sprva ni jemal resno, potem je bilo prepozno. Korak prek črte življenja v njegovo temno Stranje bil kratek in miren. Kdove kolikokrat gaje stopil na odru kot operni umetnik in vsakokrat se je po burnem aplavzu občinstva vrnil v življenje. Zdaj je njegov korak zastal za vedno. 'ministraciji na ljubljanskem Radiu, nezadržna notranja sila in goreča želja pa sta ga vedno bolj' usmerjali na gledališki oder, na avdicijo v operni zbor in v operno šolo. Zdaj je že vedel, da mu je usoda namenila lepo, a tudi zahtevno in naporno življenje opernega umetnika. . Oktobra leta 1951 je postal solist mariborske Opere. Presrečen je po svojem prvem nastopu v Mariboru obiskal domače. »Zdaj sem pa dosegel, kar sem želel. Zdaj pa četudi umrem«, so bile njegove besede ob pogledu na portretno fotografijo s predstave Verdijeve Traviate, kjer je pel glavno vlogo Alfreda. Kritik je takrat o Plahuti zapisal: »Gledalci so njegov prvi nastop pozdravili in njegovo izvajanje večkrat prekinjali z navdušenim aplavzom, kar pomeni vsekakor Jernej Plahuta pred svojo počitniško hišo v vasi Apno, leta 2000. Rodil se je 13. oktobra 1919 v Brišah nad Kamnikom kot najstarejši od treh otrok očetu Jerneju in materi Ceciliji, rojeni Tratnik. Z bratom Francetom in sestro Julijano je zgodnja leta preživel na domačiji ob kmečkih opravilih. Šolo je obiskoval v Nevljah. Iz mirnega domačega okolja ga je vojna vihra kot prisilnega nemškega vojaka potegnila v vrtinec grozot in nato v ujetništvo v taborišče blizu Mar-seilla ne da bi svojci karkoli vedeli o njem. Iznenada sta se hkrati, po koncu vojne, vrnila domov oba brata - Jernej in France. Jernej se je zaposlil v mengeški tovarni glasbil in tako prišel v stik z glasbo in ljudmi ki so postali pozorni na njegov lep glas. Znani pevec Tone Petrovčič ga je napotil na glasbeni konserva-torij k pevskemu pedagogu Adu Darianu. Finančna sredstva si je zagotovil s službovanjem v ad- V tovarni glasbil v Mengšu, kjer je našelprvo zaposlitev, je Jernej prišel v stik z glasbo. S predstave Verdijeve Traviate, kjer je Jernej Plahuta pel glavno vlogo Alfreda v mariborski operi leta 1952 zavidanja vreden uspeh in začetek mladega pevca.« Zaradi liričnega, rahlo kovinsko obarvanega glasu, odrsko prijetne pojave in naravne, neizumetničene igre se je hitro priljubil mariborskemu občinstvu. Začele so se nizati nove operne vloge in tudi povabila na gostovanja v drugih takratnih jugoslovanskih gledališčih. Na Reki, v Sarajevu in Zagrebu so Pla-huto slišali v eni njegovih najodličnej-šihvlog, kot donjo-seja v Bizetovi Car-rhen, in občudovali njegovo doživljanje opernega lika, razdvojenega med ljubeznijo in ljubosumjem v nerazumnem, pre- tresljivem dejanju ob sklepnih akordih opere tega francoskega skladatelja. V Ljubljani je tedaj gostoval med drugim tudi kot interpret Mozartove glasbe, ki jo je imel sicer bolj redko na repertoarju, in jo osvetlil v gibkih ko-loraturah in lahkotni igri. A bliže so mu bili tragični liki itali-j a n s k e g a skladatelja G i a c o m a Puccinija. Ob njegovi interpretaciji Pin-kertona v operi Mada-me Butterflv je občudo-valkam zastajal dih in njegovi visoki C - ji so na I predstavah ■ La Boheme zažareli brez napora. V Mariboru je Plahuta ostal štiri leta. Želja ga je, tako kot vse mlade in uspešne operne umetnike, vlekla v svet. Odšel je v operno hišo v Celovec, nato v nemška gledališča. Pet let je bil v Augs-burgu, od leta 1961 pa je kot svobodni umetnik nastopal v Stuttgartu, Salzburgu, Karlsruhe-ju, Frieburgu, Wiesbadnu, Han-novru, Heidelbergu in drugod. Občutno je razširil svoj repertoar z novimi vlogami, od Mozartovih do sodobnih partitur. Laskavo oceno, da ima »zlato v grlu«, so mu prinesli nastopi v Celovcu, kjer je opernim nastopom dodal še operetnega v Le-harjevi Deželi smehljaja. Leta 1966 se je Jernej Plahuta, utrujen od gostovanj v tujini, vrnil v Maribor, ki je še pomnil njegovega Janka v Prodani nevesti, Turidda v Cavallerii rusti-cami, Vojvodo v Rigolettu, spoznali pa so ga še v novih večjih in manjših vlogah. Leta 1982 se je upokojil. Kdaj pa kdaj je še nastopil, vedno bolj pa se je umi- Kulturni dom Franca Bernika Domžale KOLEDAR PRIREDITEV GLEDALIŠČE ponedeljek, 22. december 20.00 IZVEN Gregor Čušin: HAGADA > monokomedija Mestno gledališče Ljubljansko petek, 16. januar 2004 20.00 IZVEN Boris Kotali DRAGI KUČAN TI PIŠEM ... > satirični kabaret SNG Nova Gorica GLASBA torek, 23. december 20.00 IZVEN BOŽIČNI KONCERT MLADIH TALENTOV > koncert Zasebna glasbena šola Parnas ZA OTROKE sobota, 20. december 10.00 IZVEN Lebart Zaje: SKRITA PRAVLJICA lutkovna predstava Lutkovno gledališče Jože Pengov, Ljubljana sobota, 27. december 10.00 IZVEN PRAVLJICA O NOVOLETNI JELKI > otroška predstava Eva Š. Maurer sobota, 10. januar 2004 10.00 IZVEN Jana Stržinar: MODRA PRAVLJICA O MAVRICI > lutkovna predstava Mavrično gledališče sobota, 24. januar 2004 10.00 IZVEN MOJCA POKRAJCULJA - lutkovna predstava Mini teater, Ljubljana _ '__ INFORMACIJE Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50. Planinsko društvo T Kamnik * ■ 0 ' 0 želi vsem planincem in ljubiteljem gora lepe praznične dni, v letu 2004 *** pa sreče, *** zdravja *** in veliko lepega. Tudi v prihodnjem letu vas vabimo na obiske naših prelepih gora in na mnoga srečanja v naravi. Društvo upokojencev Kamnik želi vsem upokojencem in drugim Kamničanom lepe praznične dni,, v novem letu pa veliko sreče, zdravja in nepozabnih trenutkov. kal pred hrupnim svetom in. bleščavo žarometov. V vasi Apno sta z življenjsko sopotnico Lučko Lukež preživljala poletja v počitniški hišici, urejala vrt in sadovnjak. Rad je zapel še kakšen odlomek iz opere ali pa narodno pesem. Takrat so se mu misli povrnile v mlada leta, v ča- • se ko je s prijatelji prepeval na izletih na Stari grad, k sv. Primožu, na Veliko planino k Mariji Snežni in v Nevljah. Domači v Brišah še hranijo kitaro, ki jo je sam naredil in nanjo in na harmoniko igral, ko sta z bratom in gimnazije. Študijska in poznejša gledališka leta so Plahuto razumljivo odmaknila od glasbenih prireditev v Kamniku, pogosto pa je še zapel v cerkvi v Nevljah, ko je prihajal domov. Nejc, kot so mu pravili, je bil jubezniv, vesel in šaljiv človek. »Bil je zelo natančen pri delu in samokritičen«, se ga spominja dirigent Vladimir Kobler. »Izžareval je človeško toplino, neposrednost in iskrenost.« V Nevljah je njegov zadnji dom. Tja so ga na poslednji poti spremili domači, prijatelji in Jernej Plahuta s staršema, sestro Julijano in bratom Francetom v Brišah, svoji rojstni vasi. , domačimi zapela. S sopranistko Pepfto Mihelič sta bila prva solista v operah Miklova Zala in Mež-n ar jeva Liska, ki so ju pod režijskim vodstvom Huberta Ber-ganta in ob klavirski spremljavi Viktorja Mihelčiča uprizarjali v telovadnici tedanje kamniške znanci - tiho, kot bi se najbrž tudi sam želel. Blišč svetovne slave pa mu je naklonila prelest tistega sončnega popoldneva, v jesenske barve odeti gozdovi in s snegom pokriti vrhovi Kamniških planin. MARJANA MRAK RAZPIS ZA PRIZNANJA ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM ZA LETO 2003 Na podlagi 5. člena Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov v Občini Kamnik objavljamo razpis za podelitev priznanj za leto 2003 športnikom in športnicam za njihove športne dosežke ter športnim delavcem za delo v športnih organizacijah. Osnova za podelitev priznanj je obstoječi Pravilnik o dodeljevanju priznanj Športne zveze občine Kamnik. Obrazec za izdelavo predloga za podelitev priznanj za leto 2003 in vse morebitne dodatne informacije dobite v času uradnih ur pri ge. Miri Resnik, svetovalki predstojnika za področje športa - Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti - II. nadstropje, soba 51 ali po telefonu 831 81 14. Predloge s potrebnimi dokazili pošljite do 15.1.2004 na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24 - 1240 Kamnik. Anton Tone Smolnikar Župan GEODETSKI BIRO $ APOLONU Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik tel. 01-839 72 46, fax 01-839 72 47, e-mail: apolonij@siol.net Opravljamo vse vrste geodetskih storitev, kot so parcelacija, odmera objektov, ureditev, izravnava, ali obnova meje, geodetski posnetek, zakoličba, izdelava etažnih načrtov... Očsem strankam želimo vesele praznike in uspešno, zdravo, srečno novo leto! Kamniški OBČAN OD TU IN TAM 1Q. decembra 2003 5 Etini odlični okusi odslej pod novo blagovno znamko Natureta Recept priljubljenih in uspešnih izdelkov iz bogate in pisane košare kamniške Eteje kakovost, ki izhaja iz naravnih izdelkov, obogatena z znanjem in tradicijo. Odslej je prepoznavna pod novo blagovno znamko Natureta, ki asociira na naravne izdelke in njihove odlične okuse. O razlogih za nastop na tržišču z novo blagovno znamko smo se pogovarjali z direktorjem Alojzem Francem, ki si že trii dvajset let prizadeva za sinonim Etine uspešnosti in prodornosti. Kot nam je povedal, so se za novo blagovno znamko Natu-1 reta odločili zaradi lažjega in k. bolj prepoznavnega nastopa V" ' nja na tujih tržiščih, predvsem v Italiji, Avstriji, Nemčiji, državah nekdanje Jugoslavije. Slovenski trg je majhen in razmeroma zasičen, zato je prihodnost v bolj agresivnem nastopu na tujih trgih. Glede na to, da se bodo razmere na odprtem evropskem trgu nekoliko spremenile, tudi v smeri zniževanja cen živilskih izdelkov, morajo, za nadaljnjo uspešno pot povečati proizvodnjo in z ekonomijo obsega doseči znižanje stroškov in s tem tudi nižjo ceno posameznega izdelka. Po besedah direktorja se bodo trudili v tej smeri, saj ne želijo zniževati stroškov na račun manjšega števila zaposlenih. Danes zaposluje Eta, (84-odstotni lastniški delež ima Poslovni sistem Mercator), 315 delavcev. Od tega jih 270 dela v tovarni v Kamniku, preostali pa v njihovem obratu v Bohovi pri Mariboru, kjer pakirajo zamrznjeno sadje, zelenjavo, proizvajajo sirupe in sadne koncentrate. Eta se je od svojih začetkov pred osemdesetimi leti prav s kakovostjo izdelkov in nenehnim razvojem razvila v največjega slovenskega proizvajalca vloženega sadja in zelenjave. Danes je sinonim za močno blagovno znamko, ki ima na slovenskem trgu 10-odstotni delež v prehrambeni industriji in kar 60-odstoten delež v proizvodnji sadja in zelenjave. Prav zato je znak Ete prisoten tudi ob novi blagovni znamki Natureta, ki je vse od ideje do končne izvedbe plod domače ekipe v podjetju. Prvi izdelki pod novo blagovno znamko prihajajo na prodajne police naših trgovin v tem mesecu. Spremenili pa niso le ime, ampak tudi obliko in volumen embalaže v skladu z EU standardi. Odslej bomo na policah našli njihove proizvode v nekoliko širših, stabilnejših kozarčkih z 212,314, 580 in 1053 ml, nova blagovna znamka pa bo zaradi večje prepoznavnosti odtisnjena tudi na pokrovčku. Seveda pa bodo še vedno proizvajali izdelke blagovne znamke Mercator, saj Večje količine za znanega naročnma pčhaenijo tudi do 30% nižje stroške. S širitvijo Mercatorja na trge nekdanje Jugoslavije namerava tudi Eta v prihodnje še bolj intenzivno nastopati na teh trgih. Program pod novo blagovno znamko Natureta so v oktobru predstavili na živilskem sejmu Anuga v Kolnu, ki je največji sejem prehrane na svetu. Ob tem je direktor Franc dejal, da Eta uvaja na trg tudi nov program pečene zelenjave, pasterizirane v olju. Ker sledijo načelu, da'narava najprej opravi svoje poslanstvo, ki ga v Eti na podlagi preizkušenih receptov in izkušenj negujejo, vedno več izdelkov pridobiva znak varovalnega živila, ki ga podeljuje Društvo za varovanje zdravja srca in ožilja. Sedaj se z znakom varovalnega živila ponaša 13 izdelkov, za tri pa so podani predlogi- Glede poslovanja v letošnjem letu direktor ni najbolj zadovoljen, saj tako kot v drugih podjetjih živilske industrije močno občutijo posledice letošnje dolgotrajne suše, ki je povzročila drastično povišanje cen surovin, pa tudi prodaja je bila v vročih poletnih mesecih slabša. Rdečo peso in zelje, ki ju običajno slovenski kmetje pridelajo v zadostnih količinah, so morali letos uvoziti iz Nemčije in Holandije, prav tako druge surovine. Kljub dražjim surovinam pa cen Etinih izdelkov niso spreminjali, tudi zaradi konkurenčnosti na trgu. V Eti so dobro pripravljeni na prihajajoči evropski trg, saj so v preteklih letih temeljito posodobili proizvodne prostore, tehnologijo in povečali proizvodne zmogljivosti, da bodo lahko izkoristili prednosti, ki jih prinaša ekonomija obsega. S posodobitvi- Mihael Resnik Maistrova 32, Kamnik, tel.: 01/839 12 33 Vesel božič in srečno novo leto 2004! RAZREZI LESA PREVOZ TESARSTVO IN KROVSTVO IGOR ŠTEBE s.p. Žeje 12, Komenda t? 01/83 41852,041/636 307 faks 01/83 41855 Veeeie božične praznike in erečno novo ieto! jo s tehnološkega, ekološkega in sociološkega vidika so že danes tovarna na evropskem nivoju, saj so izpolnili zahteve strogega standarda HACCP za zagotavljanje proizvodnje varne hrane. Naravni pridelki, oplemeniteni z znanjem in tradicijo, sodobna tehnologija in prilagodljivost, predvsem pa prepoznavna kvaliteta, so poroki, da bo kamniška Eta uspešno konkurirala tudi v novih ekonomskih razmerah. Pogovarjala se je SAŠA MEJAČ Pestra decembrska dogajanja v Motniku V Motniku so se tudi ob prihajajočih decembrskih prazničnih dneh povezala domača društva in skupaj z Društvom za ustvarjalnost Nosorog pripravila program, ki bo od petka, 26. do ponedeljka, 29. decembra, popestril dogajanje v trgu Mot-nik, ki leži v Motniški dolini v neposredni bližini starodavne deželne meje med Kranjsko in Štajersko. Dogajanje se bo pričelo s tradicionalnim pohodom z baklami v petkovih večernih urah. Sobota in nedelja bosta praznični predvsem za najmlajše, ko jih bo v Pravljični deželi zabaval Dedek Mraz, bral bo pravljice, razdeljeval bonbone in kuhal čaj. Otroke bodo obiskale tudi lutke s predstavo o Sneguljčici in sedem palčkov v družbi Dedka Mraza. Za vse druge krajane in obiskovalce zimskega Motnika pa bo razveseljivo vsakoletno srečanje pod okrašeno jelko ter božični koncert tamburaškega orkestra na prostem. Na zadnji ponedeljek v letošnjem letu se boste lahko udeležili namiznoteniškega turnirja v dvorani kulturnega doma Motnik, kjer bo pod eno streho združeno športno in zabavno druženje z nagradami za najboljše udeležence. Motnik bo za to priložnost praznično okrašen, ob obisku in sprehodu pa boste lahko prisluhnili božični glasbi, ki se bo razlegala med hišami stoletnega trga. MATEVŽ CENE DZU Nosorog Ljubezen pod vaško lipo kamniškega kulturnega doma Dramska skupina Društva upokojencev Komenda, ki je v zadnjih letih nadvse aktivno in daje velik poudarek kulturnim dejavnostim, je v soboto, 29. novembra, gostovala na odru Doma kulture Kamnik z veseloigro Ivana Sivca Ljubezen pod vaško lipo. V prijetni uprizoritvi, ki jo je režiral Valter Horvat s pomočjo Anice Štebe, so zaigrali Janez Lončar, Pavla Hrovat, Janez Andrej-ka, Anica Bremšak, Marija Kern, Alfonz Hrovat, Viktor Nograšek, Marija Schumet, Frenk Podjed, Janez Slapnik, Janko Kuhar, Angelca Hribar, Rozi Beloševič. Igro pa so s plesi polepšali plesalci folklorne skupine DU Komenda. Zgodbe od včeraj Včeraj so v prostorih galerije Veronika odprli slikarsko razstavo Poldeta Miheliča z naslovom Od včeraj, ki bo na ogled do 6. januarja. Ob tej priložnosti je Polde Mihelič predstavil tudi svojo knjižno noviteto - zbirko črtic, pesmi in slik Zgodbe od včeraj. To je že njegovo drugo literarno delo, saj je leta 1999 izdal likovno monografijo Včerajšnji svet. Kot je v spremni besedi zloženke zapisala dr. Marija Klobčar, so zapisi Poldeta Miheliča fragmentarno ohranjena doživetja osebne življenjske zgodbe, ki ji je poleg čopiča sledilo tudi pero. So kritika krivic in poveličevanje lepega in dobrega hkrati; so besedne upodobitve malih ljudi z njegovih slik, ki v brezčasnosti včerajšnjega dne na svojih plečih nosijo pretežko breme. Pripovedi, ki jih je v slovensko dediščino vpletel Polde Mihelič, se časovno razvrščajo med pripovedi o otroštvu in zgodbe odraslega človeka. Povezuje jih izredno tenkočutna naravnanost pripovedovalca, mednje pa se kot ostra nepremostljiva ločnica zarisuje druga svetovna vojna. Najbolj občutene in hkrati prepričljive so črtice iz zgodnje mladosti. Vpletajo se med ranljive spomine na nekdanjo družbeno razslojenost, na delitev na velike kmete - gruntarje in na bajtarje, kamor je sodil tudi avtor sam. V teh zapisih je upodobljena njegova mati kot prispodoba boja za preživetje otrok, ki je hkrati z izredno moralno držo zaznamovala avtorjev odnos do sveta. Ta odnos je bil človeško ranljiv in socialno občutljiv, vendar ta občutljivost ne zamegljuje dokumentarne vrednosti zapisov: literarna moč zapisovalca, ki je pav v spominih na otroštvo najizrazitejša, večkrat spregovori s preprosto ljudsko metaforiko. Dupliški šolarji odslej po varnejši poti v šolo in domov Zelo prometna Ljubljanska cesta, vzdolž katere se mnogo šolarjev vsako jutro odpravlja proti dupliški osnovni šoli in sredi dneva po isti poti nazaj domov, predstavlja kar precejšnjo nevarnost. S^>,> Ljubljanska cesta 21i, Kamnik, tel./faks; 01/831-25-46 Želimo vam naj se v novem letu zgodi 2004 lepih stvari. Svojim kupcem se hkrati zahvaljujemo za izkazano'zaupanje. SREČN0I It wM!0i& J V kamnu se bere zgodovina j?, J % V četrtek, 20. novembra, so v kamniškem muzeju na Zapričah odprli obnovljen lapidarij in predstavili katalog lapidarij kamniškega muzeja'. Lapidarij je sistematično urejena zbirka muzejsko pomembnih kamnitih spomenikov. Kamničani smo ponosni na svojo zgodovino, le-ta pa se razodeva tudi v ohranjeni kamniti kulturni dediščini, ki Ravnateljica muzeja Zora Torkar je predstavila zanimiv spominek - relief z angelom grbonoscem. jo predstavlja zbirka kamniškega muzeja v pritličnem obokanem delu vhodnega trakta na Zapričah. Osnova zbirke se je začela izoblikovati že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kamniti spomeniki Kamnika in okolice so bili v zbirko prineseni na različne načine in z različnih krajev, z odkupi, darili in arheološkimi izkopavanji. Letos so v muzeju temeljito obnovili lapidarij, vsem petnajstim kosom, ki trenutno krasijo zbirko, so očistili in konservirali kamen, na novo postavili muzejsko zbirko in predstavili bogate zgodbe v novem katalogu. Z njegovo pomočjo kam- niti spomeniki oživijo, obiskovalcu muzeja razkrijejo svojo zgodbo, opišejo dogodke iz vsakdanjega življenja, predstavijo nam vojaško, politično, gradbeno, gospodarsko ali pravno zgodovino naših prednikov. Kamniti spomeniki v lapidariju oživljajo skoraj dve tisočletji dolgo preteklost Kamnika in okolice. Marko Lesar, so-avtor kataloga in kustos v muzeju, pravi, da lapidarij res ni velik, vendar so določeni kosi nepogrešljivi tako za kamniško zgodovino kot tudi umetnostno zgodovino. Devet kamnitih kosov iz antike sta v katalogu predstavila Mirina Zupančič in dr. Milan Lovenjak, srednji in novi vek sta opisala mag. Zora Torkar in Marko Lesar. Kamni nam govorijo o življenju, verovanju, smrti, vojnah, o simbolih posmrtnega življenja, v kamnitih spomenikih pa lahko zaznamo tudi odnos kasnejših rodov do preteklosti, saj kam-noV niso uničili, ampak so jih tako ali drugače ohranili do danes, ko so v lapidariju dobili vlogo muzejskih eksponatov. Restavrator Miran Pfl.au, obnovil je tudi kamniško zbirko, meni, da ima lapidarij kamniškega muzeja idealen prostor, saj je pod streho na suhem, v zastekljenem prostoru bi bila vlaga zagotovo večja. Na srečo je bilo lapidariju pri-zanešeno z vandalizmom ali SITAR PNECIMATIC CENTER, d.o.o. Perovo 27 1241 Kamnik OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO FINANČNEGA KNJIGOVODJA Opis dela: - računovodsko-knjigovodska dela - opravljanje plačilnega prometa - priprava obračunov (davčnih, statističnih poročil) Pogoji: - V. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih - poznavanje SRS. Delovno razmerje se sklepa za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne ponudbe pošljite na naš naslov do 27. 12. 2003. Informacije po tel.: 83 08 334. drugimi poškodbami, zasluge pa lahko pripišemo železnim vratom, ki so odprta v skladu z muzejem in skrbnikom, ki živijo še v muzeju. Ravnateljica muzeja mag. Zora Torkar je ob odprtju predstavila tudi priložnostni spominek, ki so ga odtisnili v omejenem številu. Relief z angelom grbonoscem je kopija s certifikatom, kvaliteten spominek in odlično poslovno darilo, navsezadnje ponovno prvovrstna ideja, kako lahko tudi drugače predstavimo kamniško zgodovino. Prvi korak pri obnovitvi kamniškega lapidarija je bil storjen, sledi drugi, dopolnjevanje zbirke. Mag. Zora Torkar si želi, da bi muzej dobil v prihodnje vsaj odlitke spomenikov, ki so na terenu, zagotovo pa bodo nadaljnja, mogoče tudi kdaj obširnejša izkopavanja ■i Relief z angelom grbonoscem. razkrila še kakšen kamen z bogato zgodovino o Kamniku. Muzej pa je konec koncev namenjen predvsem ljudem, zato se le sprehodite do lapidarija in preberite, kaj vse lahko razkriva zgodovina kamnitega spomenika kot je nagrobnik družine Dindijev, relief s svetim Florjanom... BOJANA KLEMENC Kamniti kosi v lapidariju predstavljajo skoraj dve tisočletji dolgo preteklost Kamnika in okolice. Antični spomeniki po svoji raznolikosti, likovni oblikovanosti in epigrafski izpričeval-nostipredstavljajo lepo zbirko. Med rimskimi epigrafskimi spomeniki lahko posebej izpostavimo nagrobno štelo s Trojan, ki je tu prvič predstavljena v celoti. Že pred prvo omembo konec 17. stoletja je bila po sredini napisnega polja prelomljena na dva dela, od katerih je bil znan le zgornji del s prvimi petimi vrsticami napisa. Ko so leta 1998 v Zideh pri Trojanah ponovno odkrili zgornji del štele, so naleteli tudi na spodnji odlomek z delom napisnega polja in bazo, ki se po merah, kamnini, obliki in strukturi preloma popolnoma ujema z zgornjim. Za zgodovino srednjega veka so pomembni trije reliefni kamni. Relief z angelom grbonoscem je pomemben zaradi ene najstarejših upodobitev kamniškega grba, druga dva pa lepo osvetljujeta pomembnost kamniškega mesta in njegovega cvetočega gospodarstva ob koncu srednjega in v začetka novega veka. Relief svetega Florjana je krasil hišo premožnega trgovca Stettnerja, nedaleč od nje pa je bil na fasado vzidan kamnit izvesek z usnjarskim znamenjem. Baročni čas, zgodovino gradu Zaprice in njihovih lastnikov pojasnjuje nagrobna plošča plemiča Wiederkehrja, zaton fevdalizma in mestne avtonomije pa ponazarja mejnik, kije še v 18. stoletju označeval konec kamniškega mestnega ozemlja, tako imenovanega pomirja. DOM V KAMNIŠKI BISTRICI Vabimo zaključene družbe do 70 oseb prednovoletna srečanja. Pri nas lahko tudi prenočite. Postrežemo vam z raznovrstno domačo hrano ob žlahtni kapljici. Informacije: S 01/83 25 544,031/684 147 Dom jc redno oskrbovan, razen ponedeljkov, koje zaprt Odprto: od 8. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 22. ure. Od 12.1. do 3.2.2004 50 DOM ZAGADI VZDBŽEVAtNffl DEL ZAPBT. Lep božič in srečno 2004. Moste 88 A, Komenda Prodajalna obutve in tekstila NAJVASVLcTU2004 SPREMUA30 ZDRAVA, SREČMNVtSEUE!' 15% gotovinski praznični popast ^^nična trgov/na Ljubljanska 3/c, Kamnik (bivši market Zaprice) telefon: 01/839 47 97 • BELA TEHNIKA, |( • AVDIO VIDEO TEHNIKA, 9 • MALI GOSPODINJSKI APARATI, • RAČUNALNIŠTVO, • TELEKOMUNIKACIJE * NOVA VERZIJA PLAY STATION 2 ;/ za samo 59.998 SIT ^ + darilo: igrica B4£^< NOVOLETNE LUČKE, SMREKICE ... resnično velika izbira Kamničanom in okoličanom želimo lep božič in mirno leto 2004! SVETUJEMO - IZVAJAMO STAVBNO KLEPARSTVO KROVSTVO HIDRO IZOLACIJE Črni vrh 5, Laze V Tuhinju Tel./foks: 01/83-47-505, Ufič GSM.: 041/654-288 Ch Mlečna # novem letu! Borut Pangeršie, s.j». Markovo 1a, Kamnik, Tel/faks: 01/831 72 20, GSM: 041/636 S56 NMT: 050/636 556 SERVIS IN PRODAJA AKUMULATORJEV AKCIJA AKUMULATORJEV ki VARTA POPUSTA PRI NAKUPU NOVEGA AKUMULATORJA TER BREZPLAČNA KONTROLA VAŠEGA AKUMULATORJA «sr Nudimo vam vsa avtoelektrična popravila na osebnih, dostavnih in tovornih vozilih 1KROL ALU ROLETE PVC ROLETE ZAL UZU EE MARKIZE Tel.: 01/72 37 284 Fax: 01/7230053 GSM: 041/662-483 e-mail:alojz.kose<;@siol.net www.sencila-kosec.com ALOJZ KOSEC s p Prešernova 8. 1234 MENGEŠ * IZDELAVA * * MONTAŽA * * SERVIS * VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2004! t ■ ■ • ■ ■ ■ i VARSTVO, d.o.o. Ljubljanska cesta 31 Duplica pri Kamniku, 1241 KAMNIK Tel.: 01/8310 890 Faks: 01/8310 895 GSM: 041/722 991 e-mail: varstvo@varstvo-kamnik.si www.varstvo-kamnik.si Dejavnosti podjetja ► Varnost pri delu: Služba varnosti pri delu; Ocene tveganja ■ Izjava o varnosti; Pregledi delovne opreme; Preiskave mikroklime in osvetljenosti; Teoretična in praktična usposabljanja; Meritve hrupa. ► Varstvo pred požarom: Izdelava študij požarne varnosti; Izdelava Požarnih redov in načrtov; Teoretična in praktična usposabljanja; Meritve električne instalacije in strelovodnih naprav. ► Kemikalije: Naloge odgovorne osebe za nevarne kemikalije; Izdelava varnostnih listov; Teoretična in praktična usposabljanja. ► Varstvo okolja: Izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki, poslovnikov; Označevanje odpadkov. Vse strokovne naloge opravljamo v okviru podeljenih pooblastil s strani pristojnih ministrstev in 1 našimi poslovnimi partnerji! M Želimo vesel božič ter srečno, varno in poslovno uspešno novo leto! OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ■ 1 DOMŽALE Z.O.O. MENGEŠ, Prešernova 33 tel.: 724-73-10, faks 723-72-26 www.zora.si Lepe praznične dni, v letu, ki prihaja, pa sreče, zdravja in uspehov. Priporočamo se s programom krovsko-kleparskih izdelkov, strešnimi kritinami, pločevinami in trakovi iz Cu, Al in pocinkani, izolacijskimi materiali in plastičnimi granulati. Skratka: VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU Obiščite nas od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Trgovina z mešanim blagom »PRI BRINU« Gozd 10/a, tel.: 8325-484 Lepe praznične dni in srečno v letu, ki prihaja. SE PRIPOROČAMO! Podjetje za storitve, trgovino in upravljanje Stanovanjsko Upravljanje Vesele praznike in srečno novo leto! POsredovanje Brezplačno svetovanje s področja nepremičnin in razmerij v večlastniških stavbah, vsako sredo v januarju 2004 od 15:00 do 16:00 ure. Bevkova (za zdravstveni« domom) 28, Kamnik, tel: 839 70 87 www.stupo.si / e-mail: mfo@stupo.si ZARJA KOVISd.0.0. O^osol božič in srečno 20o^J Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku Molkova pot 5, Kamnik je pravi naslov, da boste kuhali, se greli in hladili z uporabo zemeljskega plina določitev plinskega priključka* podpis pogodbe za dobavo plina"1 izdelava projektne dokumentacije izvedba plinske instalacije pooblaščeni servis za plinske peči dežurstvo 24 ur vsak dan ugodni plačiini pogoji Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, strojne in elektro instalacije, ključavničarska dela. Za informacije nas pokličite po tel. 01-83-08-608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341. CCHP IH JLiMarnaivC 1 časopise, revije, kataloge, brošure, plakate, zloženke, letake, knjižice (zvezke) eno in večbarvni ofsetni tisk, zgibanje, lepljenje, šivanje z žico, mehko vezavo (broširanje). • Hitrejši • Boljši Kakovostnejši... SET d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana tel.: 01/58744 11, fax: 01/528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net jNji\j^\jW*\TjNJiJ3J \-Zjio}i\'sn pijpu'sr. www.avtocenter-subelj.si popust 10 utlander Comfort 2.0\ • KREDIT ,„„,„„ NA POLOŽNICE M'T^UBISHI . BANČNI KREDITI MOTORS D0 60 MESECEV • STARO ZA NOVO popust 416.000 SIT w vjj vi vO^rv i Ji Ne dovolite si preživeti praznikov, ne da bi obiskali našo prodajalno na Usnjarski cesti 1! Jamčimo Vam sveze meso slovenskega porekla, to Vasi praznični mizi pa me smejo manjkati tudi kamniške vnem ime. Pričakujemo vas vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Spacestar 1,3 Fa Space Star 1.6 Comfort •;, -:y..Wh uit »Ti Carisma 1.6 Comfort %.zw,.'A)'o *iTt^ darilo avtoradio s CD rjhfsnW,'.n al Z/bott&hl-i, ?f:C/WJ;.:»J.: D'J/72 -\Z 2T\, SSKtfJS: r=J,: 01/72 -J5-&S5 PREPROSTO: ČUDOVIT GLASBENI VEČER Po mnogih nastopih in po uspešnem državnem tekmovanju godb v Kamniku maja letos, na katerem so se članice in čutni Mestne godbe Kamnik dokazali kot dobri glasbeniki in dobri organizatorji, so nam v zadnjih dneh iztekajočega se leta pripravili že tradicionalni praznični koncert. Predstavili so se s sodobnim in pestrim programom, v goste pa so povabili odlično pevko slovenske zabavne glasbe Nušo De-renda, mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas, mešani pevski zbor Odmev in mažoretno skupino Veronika. Do zadnjega kotička zapolnjena dvorana kamniškega kulturnega domaje z bučnim aplavzom, odobravanjem in navdušenjem pozdravila nadvse zanimiv, kvaliteten in sproščen glasbeni večer, kakršnega v našem mestu že dolgo ni bilo. Mestna godba Kamnik je s prazničnim koncertom, ki nas je navduševal v petek, 12.de-cembra, na najlepši način zaokrožila letošnje jubilejno leto, ko praznujejo 155 let prve omembe godbe v Kamniku in 105 let ustanovitve Mestnega godbenega društva. To sta dva jubileja, na katera so člani in članice še posebej ponosni, kot seveda na uspehe zadnjih treh let, ko so na tekmovanju slovenskih godb trikrat zapored prejeli zlato odličje, kar jih je iz četrte pripeljalo do prve težavnostne stopnje. Na letošnjem tekmovanju v domačem kraju so Rok Spruk, kije kamniško godbo vodil zadnja štiri leta, je potem, ko je ob skladbi Oregon zadnjič oddirigiral svojemu orkestru, dirigentsko palico z vso odgovornostjo in častjo predal novemu dirigentu Urošu Koširju. kamniški godbeniki in godbe-nice med dvajsetimi orkestri dosegli odlično peto mesto in s 93,3% prejeli zlato plaketo. Godbenice in godbeniki so na tem koncertu občinstvo navdušili že s prvo skladbo Oregon, ki so jo odigrali pod vodstvom dirigenta Roka Spru-ka, ki je'ob tej skladbi zadnjič oddirigiral orkestru, ki ga je uspešno in zagnano vodil zadnja štiri leta. Seveda ga v kamniški godbi, kjer je tudi začel svojo uspešno glasbeno pot, čaka mesto alt saksofona, a njegovo slovo od dirigentske palice je bilo kljub temu težko in ganljivo. Predsednik Mestne godbe Kamnik Igor Šink je poudaril zavzetost Rokovega dela:« Ja, Rok je našo željo, da nas pripelje v prvo skupino tako zares vzel, da smo danes res v prvi skupini, čeprav pot do nje ni bila lahka. Hvala, Rok,_za ves trud in dobre živce.« »Čast in hkrati velika odgovornost je voditi Mestno godbo Kamnik«, je potrdil Rok Spruk in dirigentsko palico predal svojemu nasledniku Urošu Koširju z Vrh polja, ki je prav tako »zrasel« v kamniški godbi,-iansko leto pa diplomiral na Akademiji za glasbo na oddelku tube. Večer pa ni bil prepleten le z glasbo in besedo povezovalca Franca Pestotnika, pač pa smo bili priča različnim zanimivim dogodkom. Med drugim uradnemu javnemu sprejemu novih članov v vrste Mestne godbe Kamnik, ki je sicer stara po letih delovanja, a mlada oziroma vsako leto mlajša po srcu, saj se njihovim vrstam zadnja leta pridružuje vsaj deset novih članov letno. Letos so simbolični rdeč nagelj prejeli: Nika Romšak, Neža Plahuta, Roxana Spruk, Lea Veider, Mateja Kališnik, Matic Gregorka, prof. Ivan Jernej, Gregor Kotnik, brata Žiga in Gašper Seiko (z enajstimi leti je najmlajši godbenik), Gregor Koderman in Samo Kališnik. Ljubezen do glasbe, prizadevnost in marljivost pa so tisti instrumenti, brez katerih pravi instrumenti ostanejo nemi. Zato je za večletno dejavnost na glasbenem področju Tone Ftičar v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti podelil Gallusova priznanja. Za več kot petletno ljubiteljsko glasbeno dejavnost so jjh prejeli: Leon Cvirn, Saša Cevka, Jaka Einfalt, Mitja Galin, Vrste Mestne godbe Kamnik so letos bogatejše za 12 novih članov, ki so jih na tradicionalnem prazničnem koncertu tudi slovesno sprejeli medse. Na fotografiji z desne: Nika Romšak, Neža Plahuta, Roksana Spruk, Lea Veider, Mateja Kališnik, Matic Gregorka, prof. Ivan Jernej, Gregor Kotnik, Žiga Seiko, Gašper Seiko (z enajstimi leti je najmlajši godbenik), Gregor Koderman in Samo Kališnik. Gregor Matičič,Jure Pod-gornik, Timotej Stritof, Primož Vavpetič, Domen Ve-ternik, Luka Žnidar in Miha /niclar. Več kot petnajstletna ljubiteljska dejavnost v vrstah Mestne godbe Kamnik je bila nagrajena s srebrnimi Gallusovimi priznanji, ki so jih prejeli: Franci Balantič, Luka Einfalt, Gregor Sušnik in Igor Zaje. Najvišje priznanje - zlato jubilejno Gallusovo priznanje je za več kot petindvajsetletno aktivno delovanje v Mestni Ijivim nastopom, domačnostjo in preprostostjo. Njeni uspešnici Ni mi žal in Čez 20 let sta ob spremljavi Mestne godbe Kamnik, MePZ Mavrica in MePZ Odmev čudovito izzveneli in prevzeli poslušalstvo. Nuša pa se ni poslovila z uspešnico mjuzikla Ne'w York, New York, kot je bilo zapisano v programskem listu, pač pa nas je za konec presenetila z izvrstno izvedbo pesmi Amazing Grace v izvedbi vseh sodelujočih. Pravijo, da glasba gradi most med ljudmi, in ta večer je bilo res tako. SAŠA MEJAČ Fotografije: VERA MEJAČ Rudolf Vidic, ki vrste kamniške godbe zastopa od leta 1956, je prejel mednarodno priznanje - zlati križec. Igor Šink (na levi), ki šesto leto predseduje kamniški godbi, je za svoje več kot petindvajsetletno aktivno delovanje v Mestni godbi Kamnik prejel zlato Gallusovo priznanje, ki gaje bil tako vesel, da sije nadel B tubo - susaphon in zaigral. A dolgo ni igral sam, saj mu je družbo delal Uroš Košir z F tubo -v veselje obiskovalcev tega prijetnega koncerta. ju INŽENIRING ZA VARSTVO PRI DELU, POŽARNO VARNOST, EKOLOGIJO IN KAKOVOST Vsem obrtnikom, podjetnikom in drugim poslovnim partnerjem ter občanom želim prijetno božično praznovanje. Obenem pa varno, kakovostno, zdravo in i uspešno novo leto 2004. *** č*t$,. */ PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED . SERVIS VOZIL - AVTOV LIKA Marjan Hotna r, s.p., tel.: 041 /694 223 v Kamniku na Fužinah 9 (KIK) LEPILA NEOSTIK DRŽI. Vesele božične praznike in srečno v novem letu 2004 Vam želi kolektiv BELINKE KEMOSTIKd.o.o. ^TNELBIO^ Želimo vam 1 zel ra velike vja in 1 ) sreče 1 ? 1 | v leti i 2004!J j V Kamniku že od leta 1914... 1 LEKARNA KAMNIK-Šutna7, 1240 Kamnik 01 839 70 37 [ LEKARNA NOVI TRG Novi trg 26, 1240 Kamnik 018397040 LEKARNA MENGEŠ -I Kolodvorska 2b, 1234 Mengeš 017320916 | LEKARNA DOMŽALE -[ Ljubljanska 72, 1230 Domžale 017244280 LEKARNA RADOMLJE -1 Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje 01 724 07 20 1 LEKA RNIŠKAPODRUŽNICA MORAVČE - Trg svobode 2,1251 Moravče 017232780 | LEKARNA NOVA LITIJA-Partizanska pot 8,1270 Litija 018995037 | LEKARNA LITIJA Trg svobode 1, 1270 Litija 018995041 V Domžalah že od leta 1927... ... danes tradiciji ► nadalji J " '" PEUGEOT POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT RODEXd.o.o. Rova, Rovska c. 2, 1235 Radomlje Tel.: 01 722 77 98 Faks: 01 722 73 19 E-mail: rodex@siol.net A->: V ćKa/' pas spremj/ata zdravje in sreča, da.mtn be lepe v vseh Jne% ptifogaječeaa letaaoa^-. AVTOSERVIS IN AVTOMATSKA AVTOPRALNICA Steletova 2, Mengeš Telefon 01/72 37 289, 72 91 093 NON STOP samopostrežna avtopralnica «■ AVTOMATSKA PRALNICA PRALNICA ZA TOVORNA IN KOMBI VOZIL PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST AVTOMOBILSKIH PLASCEV Vesel božič ter srečno in zadovoljno novo leto! JBm McninA Vesele božične praznike in najlepše želje za leto 2004! KAMNIK Cankarjeva T 1 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 in toectm ** mwm ieiu 2004! CALC IT d.d. Voščimo vesel božič ter srečno, uspešno in zadovoljno leto;2004! TRGOVINE Z GRADBENIMI MATERIALI Trgovina SAM Domžale je med najbolj uspešnimi v prodaji gradbenega materiala na območju Domžal in Kamnika in jo trenutno še najdemo na Krakovski ulici v Domžalah. Trenutno zato, ker je že vse pripravljeno za začetek selitve omenjene uspešne trgovine v Industrijsko cono Jarše, kjer naj bi prve kupce sprejel že 12. januarja 2004. Velik prodajni center v velikosti 13 600 m2 bo sprva nudil le osnovni gradbeni material, kasneje pa se bo ponudba dopolnjevala, tako da lahko pričakujemo, da bomo na enem mestu našli prav vse, kar iščemo v modernem prodajnem centru s področja gradbeništva, urejanja okolice, vrtnarstva ter tehničnega programa za dom. Ker se priSAMU, kjer nikoli nisi sam, saj so s teboj vedno prijazni in strokovno usposobljeni trgovci, zavedajo pomembnosti odnosa do strank in pestre ponudbe, so se odločili, da bodo v času od 15. januarja do 27. marca 2004 posebno skrb namenili polnjenju prodajnega centra, izobraževanju zaposlenih in vsemu ostalemu, kar je potrebno za popolni zagon prodajnega centra. Od 12. januarja 2004 dalje v Prodajnem centru v Jaršah VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM. Dobrodošli torej po 12. januarju 2004 v velikem Prodajnem centru SAM v Industrijski coni Jarše in že sedaj vabljeni na uradno otvoritev 27. marca 2004. KLINIKA ^ ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. « . Vesele praznike in vse lepo s g>TSKI S$/^ v letu, ki prihaja!, £f r-Vo X..........C»l^Cwl^ Klavdija Kovačič, s.p. Kamnik, Groharjeva la (poleg kitajske restavracije) » 01/831 17 87 zaželjeno naročanje Obiščite nas: pon.-pet.: 8h-19h sobota: 7h-12h ELEKTRO ELEKTROINSTALACIJE SERVISIRANJE GOSPODINJSKIH APARATOV Podgorje 87 | tel.: 831-24-30,041/774-810 Vsem strankam želim lepo božično praznovanje in se priporočam tudi v novem letu. Rajko Potokar s.p. KAMNIK, Perkova 13, tel.: 831-13-58,041-679-389 MONTAŽA IN SERVIS OUNIH GORILNIKOV, AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV, PLINSKIH GORILNIKOV IN PLINOVODOV, PLINOVODI IN PLINSKE PEČI - NAPELJAVA NA KUUČ Sela 10 b, Kamnik tel.: (01) 83 92 489,83 97 090, mtel.: (041 in 031) 625-046 ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE PROSTOROV, TEPIHOV, AVTOMOBILOV, IMPREGNACIJE PVC - MARMOR - PARKET... ZAKLJUČNA GRADBENA DELA POLAGANJE TALNIH OBLOG (TEKSTIL PVC, PARKET), MONTAŽA SENČIL... PRALNICA, NOVI TRG 26 A, KAMNIK PRANJE IN LIKANJE VSEH VRST TEKSTILA ZBIRANJE ZA KEMIČNO ČIŠČENJE. Ur ct4£e$*t* teto. 2004! IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV VBSEL ZOŽtČ IN pć>Ktcy