mahidrac
CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA

MKI IZOLA OKT. REV. 1,
foto ART FOTO
KONČNO SMO NA KONJU
(Mef) Kar nekajkrat se je zgodilo v zadnjem času, da so mi znanci iz sosednjega velikega mesta priznali, daje Izola trenutno najbolj dinamično in prijazno mesto na obali. Opazili so nove fasade v starem delu mesta, videli so dokaj dobre rešitve v parkirnem režimu, predvsem pa nam zavidajo življenje, ki gaje čutiti v ozkih ulicah starega mesta.
"Novi deli mesta pa so verjetno takšni kot naš Markovec in Semedela ali kot portoroška Lucija" so ugibali in kar prav so imeli. Dejstvo je namreč, daje staro mesto pravzaprav edini del Izole, kjer obstaja nekakšno mestno središče in kjer so tokovi ljudi urejeni tako, da se med seboj srečujemo, ne pa oddaljujemo. Seveda se samo po sebi postavlja vprašanje,
K Banka Koper
kako je to mogoče, če vemo, da so stara mesta gradili brez strokovnih služb, bolj tako po potrebah, pa jim je uspelo zgraditi mesta po katerih se še danes zgledujejo vsi šolani urbanisti. Nova naselja pa so grajena po širokih javnih razpravah, seminaijih, razpisih in z množico načrtov, pa v slovenski Istri in celo v Sloveniji sodobni urbanisti niso naredili prav veliko naselij, v katerih bi življenje kipelo tako kot v starih mestnih in vaških naseljih.
Razlog je preprost: nekoč so ljudje gradili mesto zase, danes mesta gradijo v glavnem drugi, takoimenovani investitorji, ki v teh mestih ne živijo ampak jih prodajo najboljšemu ponudniku. Kako se bo ta počutil v svojem novem kraju pa jih
TRGOVSKA 4 OBRTNA CONA1 IZOLA tel.: 066/ 646 -608, 645-778
______	_	_	_________fax: 066/ 645 - 779
avtodelT- dodatna oprema
K*
22. oktober 1998
Adriatic
VAŠA ZAVAROVALNA
prav malo briga. Zato so Livade brez nekakšnega centra, kjer bi se stanovalci srečevali po željah in potrebah, zato so Jagodje navadno spalno naselje, stanovanjsko poslovni objekt pred Simonovim zalivom je tudi cvetka posebne vrste, nastaja stanovanjsko obrtna soseska v Livadah, v načrtih sta Kredo in apartmajsko naselje Livade 2, vsak čas bo aktualen apartmajski trikotnik. Pa nihče od teh niti približno nima rešenega temeljnega vprašanja: kako bodo tam ljudje živeli? Da le ne bi urbanisti spet prišli na famozno idejo, kako bi naredili nov center med starim mestom in novimi naselji, v stilu, zakaj so eni lahko na konju, drugi pa so obsojeni na psa?
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE

Obala 114, Portorož tel.: 066/ 770-328, 770-728 fax: 066/770-329
PTT’s NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini.
ZAKAJ POTREBUJEMO LOKALNO SKUPNOST?!?
Ste si kdaj postavili takšno vprašanje? Če ste, bi resnično želel izvedeti kakšen je bil vaš odgovor.
Dandanes je odločanje prešlo v roke tistih, ki s krajem, o katerem odločajo, nimajo veliko povezav. Navidezna povezava je v tem, da nekateri med njimi izvirajo iz podobnih krajev, latentna povezava, taka, ki velja za vse, pa se skriva v tem, da potrebujejo več krajev, ki sistem financirajo, ki so podrejeni, ne glede na to, da kapilarno propadajo.
Če se vam uvod zdi nekoliko «zavozlan«, vam rade volje ukradem še trenutek ali dva in razložim kaj sem želel povedati.
Izvirni greh se skriva v preteklem koncu tedna, ko sva se z boljšo polovico odpravila na obisk k prijateljem v Materijo. Skupaj smo se odločili, da gremo na sprehod, kljub temu, da vreme ni obetalo dobrega, predvsem pa ne suhega konca. No, vreme ne nosi krivde za moj izpad lokalnosti, nosi jo kup, da ne rečem brezmejna gora avtomobilov italijanske registracije, ki so bili ustavljeni ob cesti (izraza parkirani ne želim uporabiti, saj so stali na travnikih, »koronah«, jasah...). Iz gozda se je večkrat slišalo; »Ma guarda, che belle castagne!«, »Čara, corri, ho trovato un fungol«, »Giovanni, aiutami a poortare
queste borse!«, » Ma dove hai messo la Coca-Cola?«...
Prav ste prebrali! Za trenutek bi človek pomislil, da se sprehaja po italijanski podeželski cesti, pa ni bilo tako. Groza je bila ob pogledu na kostanj in okoliške travnike, gozdove in podrast, še večja. »Nagravže« so ne samo izropale »naše« gozdove, cele veje so lomili, puščali papirje, embalažo, pobrali tudi najmanjšo gobico, ki je komajda pogledala v svet in tehtala morebiti le nekaj gramov. Zakaj, zato, kjer je to zastonj in ker je skoraj očitno, da sami samo »samozadovoljujemo« sebe! To pomeni, da zakoni v naši državi veljajo samo za nas in so pisani samo za naše državljane, tuji državljani jih pač ne poznajo (mislite da res ne) in jih iz vljudnosti pustimo, da počnejo kar hočejo!
Želite še kakšen primer? Spomnite se samo »afere Kaligarič«! Ali se zavedate koliko zemlje ima država v svojih rokah? Ali ste že slišali, da Republika pobira denar za zemljo, ki je včasih tudi občinska. Če plačujete za zemljo, ki jo obdelujete, preverite, ali je plačnik res tisti, kije do plačila upravičen, saj to ni vedno tako. To sem skusil tudi osebno, ko so očetu grozili, da bo ob zemljo, ki jo obdeluje, potem pa se je izkazalo, da ta ni v pristojnosti države, pač pa občine, da ne omenjam prijaznosti uradnega postopka. Žal poznam še nekaj takih primerov.
Naj ob koncu omenim še enega od primerov, ki bi mu zlahka rekli »Sindrom kvaku-kvaku«. To je program, ki ga z vašim denarjem proizvaja naša ljuba RTV SLO (pišem vašim, ker sem sam zapečatil televizor, saj njihovega jezika ne razumem in zdaj le včasih program RTV SLO spremljam pri starših). Nekatere oddaje so milo rečeno nerazumljive. Zakaj bi moral vaš otrok spremljati oddajo TEDI, ki jo vodita dva sicer zelo simpatična mladca, ki pa tako sekata »ljubljanščino«, da sta skoraj nerazumljiva? Zakaj bi morali primorci (ali Štajerci ali korošči...) spremljati novi SOU JE ŠEL, če pa je »dons tako al tako vse po ljubljansk« in nas prav eno veliko figo briga, če nas vi razumete ali ne, samo da plačujete naročnino, ki pa je tako ali tako zakonsko obvezna. Časov, ko je v isti hiši kraljeval še Jonas ali pa intervjuja pred nekaj
MALI OGLASI
-	KUPIM GARDEROBNO OMARO, tel 62 - 440
-	Računalniki - NOVI - RABLJENI z brezplačno dostavo, montažo in inštrukcijami, programi, igre od 20.000 SIT naprej, tel 066 645 818
-	Oddam 2 sobno stanovanje, tel: 62 440
-	Izola, oddamo enosobno stanovanje, lahko tudi študentom, cena po dogovoru, tel 645 818
-	Nudim inštrukcije za vse predmete osnovne šole. tel: 63 516
-	IZDELAVA INTERNET STRANI (aplikacij) Tel.: 646 329
-	Barko Primorka z vgrajenim diesel 24 KS, opremljeno, prodam. Tel.: 68-712 dopoldan
PREDVOLILNI BOJ BREZ PISEM
1.	Kot smo na uredništvu sklenili in zainteresirane o tem obvestili, se z današnjim dnem oziroma z današnjo številko Mandrača končuje objavljanje pisem, ki imajo predvolilno oziroma volilno vsebino ali so podpisana od strank, kandidatov ali volilnih štabov. Odločanje o tem, katera pisma odgovarjajo tej vsebini je v pristojnosti odgovornega urednika.
2.	Uredništvo bo novinarsko enakovredno spremljalo vse javne nastope strank, volilnih štabov in njihovih kandidatov, ter pripravilo enakovredno predstavitev posameznih list za občinske svetnike in kandidatov za župana. V ta namen bo rezervirana posebna stran naslovljena z LOKALNE VOLITVE 1998.
3.	Javne izjave in podobna, zgolj pisna stališča posameznih kandidatov, strank ali list bomo objavljali le če bodo predstavljene na tiskovnih konferencah strank, volilnih list ali kandidatov na posebni strani iz točke 2.
4.	Uredništvo bo plačanim predstavitvam kandidatov namenilo štiri dodatne strani časopisa, cene objav pa so na voljo v uredništvu.
Korekten predvolilni boj voščimo vsem.
Uredništvo
mladimi govorila o težavah mladih v jeziku mladih (seveda so »kvakali«), raje ne omenjam. Čemu torej služba za korekcijo govora, slavisti in tečaji na RTV SLO? Ni kaj, največje pač ljubljančanov, zato se moramo poljubljančiti! ZATO potrebujemo lokalno skupnost. Zaradi naštetih in zaradi številnih drugih podobnih razlogov! Zato, ker sami veliko težav vidimo bolje od oddaljenih oblastnikov! Težave, ki so na državnem, nivoju opazne naj rešujejo v prestolnici, težave, ki pa so opazne na lokalnem, kapilarnem nivoju, pa morajoj reševati lokalni ljudje. Ti naj ne bodo odvisni od »šefov v Ljubljani«. Biti morajo samostojni in misliti s svojo glavo, včasih pa državni upravi odgovoriti tudi z »jajci«, jo zdramiti in zahtevati, da lokalni skupnosti dovoli in omogoči preživetje (saj veste, pravi gurmani cenijo dobro kombinacijo možgan z jajci)! Predramimo se in ščitimo najprej svoje ožje okolje (krajevno skupnost, občino), potem, pa po logičnem in naravnem zaporedju še širše okolje (državo). Država »gnilih« občin je gnila država, le zdrave in neodvisne občine lahko tvorijo zdravo in močno državo!
Pa še to, če že imamo lastnike gozdov in predpise okrog njihovega izkoriščanja, naj veljajo za vse enako, tudi za naše drage »ežule«. Žal velikokrat slišimo, da smo Slovenci hlapci! Primorci, potrudimo se, da »državni slogan » za nas ne bo veljal!
____________________________________________Aleksander Krebelj OO ZZP Izola
LEVO - DESNO
Prihajajo volitve. Volivci si bomo ponovno izbirali ljudi, kateri nas bodo zastopali v občinskem svetu. Ker pa te ljudi predlagajo stranke, moramo vedeti, da bodo svetniki zastopali programe ter nazore strank, katere jih bodo predlagale.
V svetu so poznani trije osnovni nazori. Liberalni, kar s preprostimi besedami pomeni: vsak poskrbi za sebe - ne skrbi kako bodo živeli drugi, socialdemokratski - skrbi za sebe, vendar poskrbi tudi za pomoči potrebne ter komunistični - vsi imajo enako, ne glede koliko kdo naredi.
Sami se moramo odločiti, kateri nazor ter program je nam najbljižji, ter na podlagi tega na volitvah izkazati zaupanje.
Vsekakor, pa moramo izvoliti tiste vidne predstavnike naše družbe, katerim zaupamo, da bodo zastopali naš skupni interes in ne bodo podlegli interesom močnih posameznikov v naši družbi. Sami se moramo odločiti komu zaupamo in komu ne. Oceniti jih moramo predvsem na podlagi preteklega delovanja. Pomembna so dejanja - ne besede.
Sami moramo ugotoviti, katere stranke so leve in katere desne. V svetu so desne stranke, tiste, katere zagovarjajo interese bogatih posameznikov -lastnikov ter upravljavcev kapitala. Popolnoma jasno je, daje nekdo lahko bogatejši le na ta način, da slabše plača delavca.
Torej, bomo tudi pri nas morali spoznati, kdo so tisti, kateri obvladujejo kapital in kdo so tisti, kateri so odvisni od tega, koliko jim ti plačajo za opravljeno delo. Pogledati moramo kakšni ljudje sedijo v posameznih strankah ter odločajo o politiki stranke ter posledično določajo, čigav interes bodo te stranke zastopale. Odločalo se bo ali bodo prevladali interesi močnih posameznikov kateri obvladujejo kapital ali interese širše družbe.
P.S.: Vsi skupaj smo odgovorni, posredno ali neposredno v kakšnem kraju bomo živeli.
Alojz Padar, Jagodje
MLWIDIi^Č
je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel :066/600 ■ 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Feriuga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit.
Založnik/elektronskiprelom: GRAFFIT LINE, doo Izola
tel.:600-010 / E-MAIL:MANDRAC@S-NET.NET
ŽR: 51430 ■ 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola_____
turisfie
io agencija
...
POTUHI ŠKRAT
Polje 21/ Izola /lei/lar: 066 6 46 ■ 747 / 041 6844-00
[ife00 00GD [MOsgjflto
APP Rododendro (13.2 1/4 = 24.400 / osebo 1/5 = 23.300/osebo 1/6 = 20.400 / osebo 1/8 = 18.490 / osebo
20.2. 1999)
Na razpolago imamo 37 različnih APP v terminih zimskih
------------------počitnic!
/URNIK: 830-12.30, 17.00-19.00
PRIMER ROMANE FIČUR
Odprto pismo - odgovor na Oznanilo št. 6 »primer Romane Fičur«;
V	krajevni skupnosti Izola staro mesto smo z obžalovanjem sprejeli natolcevanja ali pa zavajanja, ki jih je bil deležen avtor prispevka »primer Romane Fičur«. Menimo, daje pri pisanju prispevka prišlo do zavajanja novinarja-avtorja prispevka tudi zato, ker nas v KS ni nihče iz redakcije Oznanila povprašal za komentar o omenjenem primeru s ciljem informiranosti z druge plati. Izkoriščamo priložnost, ki nam jo daje krajevni časopis Mandrač, da v pismih bralcev povemo tudi našo resnico ali pa če vam je ljubše, našo vizijo dogodkov.
Na lokacijski obravnavi, ki jo je sklicala upravna enota Izola, je bila prisotna tudi KS. Iz zapisnika lokacijske obravnave je sledil sklep, da krajevna skupnost skliče interesni zbor stanovalcev, neposrednih mejašev. Kot predsednik sveta, sem sklical interesni zbor, na katerega sem poleg »mejašev«, povabil še investitorja in projektanta investitorja. Zadolžil sem tajnika KS, da vodi interesni zbor. Iz zapisnika interesnega zbora in poročila sem ugotovil, da je bila prisotnost predvsem s strani vabljenih sosedov skromna.
Dela na objektu so se pričela, in sledili sta še dve srečanji s stanovalci, investitorjem, projektantom in KS, kjer so se dogovorile še druge želje in potrebe stanovalcev. Na zadnjih dveh sestankih g. Romane Fičur ni bilo. Spremljal sem potek dogajanja in se dogovarjal s sosedi o reševanju predlogov do investitorja, zato z gotovostjo trdim, da smo kot krajevna skupnost delali v interesu stanovalcev in tudi investitorja bili smo vez in most med dvema interesoma. Interes krajevne skupnosti je tudi v tem, da mesto živi, da so v mestu zadovoljni krajani, da so v mestu obnovljene hiše, dobra komunalna oprema in tudi poslovni prostori.
Avtor prispevka nas je v prispevku predstavil kot trosilce laži, s tem, ko je napisal »lažne obljube iz Krajevne skupnosti, ki je skupna laž KS, Občine in Delmara«. Na žalitev odgovarjamo tudi s povzetkom:
1.	tajnik KS sklical nekakšen interesni zbor - interesni zbor je opredeljen v 44. členu statuta krajevne skupnosti (Ur. Objave št. 15/96, z dne 26.9.96) in sem ga na podlagi določil tretjega odstavka 46. člena omenjenega statuta sklical kot predsednik sveta KS.
2.	Kar se je v naslednjih mesecih se nekajkrat ponovilo - stanovalci, ki niso bili prisotni na prvem interesnem zboru, so želeli imeti neposredno informacijo in so se dogovorili samoinicijativno z investitorjem. Na drugem skupnem srečanju je KS prevzela vlogo tehnične pomoči sestanka. Na obeh dodatnih sestankih ga. Romane Fičur ni bilo.
3.	In skupaj z investitorjem razložik.-program dejavnosti v poslovnem prostoru je bil vedno jasno predstavljen s strani investitorja in projektanta na vseh skupnih srečanjih, ga. Romana Fičur se v tem primeru spreneveda ali pa ima pomanjkljive informacije, ker je na zadnjih dveh sestankih ni bilo poleg.
Strinjamo se z avtorjem prispevka, da so nastale težave pri postavitvi dejavnosti, za odpravo slednjih pa je potrebno dogovarjanje, argumentirati zahteve in s skupno voljo doseči optimalne pogoje. Ostali sosedje so podali pobude, ki so bile evidentirane in jih je investitor upošteval.
Od avtorja prispevka pričakujemo profesionalen in korekten odnos v katerega sodi tudi opravičilo za napisane neresnice.
Predsednik sveta KS, Anton JURIŠEVIČ
SE NEKA) POJASNIL O PARANGALU^
V	zvezi z zapleti glede lokala Parangal smo v zvezi s pisanjem v prejšnji številki Mandrača dobili še pojasnilo bivše najemnice lokala Parangal in plažnega objekta na plaži v Simonovem zalivu Jane Bejakovič, oziroma njenega parnerja Djulage Dediča, ki je skupaj z njo vodil lokal.
Kot nam je slednji povedal, sega njuno poslovno sodelovanje s HTP Simonov zaliv že skoraj desetletje nazaj, plažni objekt v Simonovem zalivu pa so imeli v najemu že šesto sezono zapored. "Doslej nikoli nismo imeli težav z njimi, ne oni z nami. Zadnji dve leti je bila sezona bolj slaba, letos seje praktično začela okrog 18.julija. Pred začetkom sezone smo se z lastnikom dogovorili, da nam uredijo dostopno pot, tako, da z dostavo ne bi motili kopalcev. Od tega ni bilo nič, še več, prepovedali so nam dostop s kamionom za dostavo po deveti uri. Če mi pripeljejo pijačo iz Žalca pač ne morejo vedno priti pred deveto uro zjutraj, tako seje zgodilo, da seje moral kamion celo obrniti.
Res je, da smo ostali dolžni 3 milijone tolarjev, ampak zaradi onemogočanja dostave in neizpolnitve obljube tega niti ne nameravamo plačati. Naj ob tem povem, da smo v šestih letih za najemnino lokala v obdobju sezone odšteli okrog 600.000 DEM ter plačali vse do zadnjega tolarja, četudi smo zadnji dve leti zaradi slabše sezone delali skorajda le za najemnino. Prav tako smo vse obveznosti poravnali tudi v lokalu Parangal, kjer smo itak delali z izgubo, kot že tudi naši predhodniki.
Prav zato, ker smo vse obveznosti, ki smo jih imeli - te nikakor niso bile majhne -doslej poravnali, se mi tak odnos gospoda Renerja ne zdi korekten. Poleg tega se sprašujem zakaj so se pogoji za najem plažnega objekta spreminjali iz leta v leto. Eno leto se je zbiralo zaprte ponudbe, eno leto pa ne. Tudi za oddajo Parangala ni bilo nobenega javnega razpisa. Plažni objekt pa me ne zanima več, saj ne nameravam delati samo za Hotele Simonov zaliv. Kar pa se tiče podnajemnika v Parangalu lahko rečem samo to, da smo jim mi pisno odpoved pravočasno izročili," je povedal Djulaga Dedič (kb)
RIBARNICA JE ŠE BLOKIRANA
Marsikdo se sprašuje, kako to, da skoraj dokončana ribarnica na Kristanovem trgu še zdaj ne obratuje. V pomoč pri razlagi je lahko pismo levo od fotografije, na kratko pa lahko povemo, da se je vse zapletlo ob dovoljenju za postavitev hladilnikov, kijih takšen objekt pač potrebuje.
Menda gre predvsem za višino odškodnine, ki naj bi jo investitor plačal prizadeti stranki v postopku. Sicer pa je reševanje že prepuščeno pravu._
IZOLA - SREDISCE ZNANJA
Ob tednu vseživljenskega življenja začenja v Izoli z delom Borza znanja. Gre za informacijsko središče, v katerih se brezplačno zbira, ureja in posreduje podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo.
V borzi znanje lahko sodeluje vsak, ki ima neko znanje in spretnost, za to pa ne potrebuje formalnih potrdil o izobrazbi. Tako se lahko na borzo znanja obrne vsak, ki se želi nečesa naučiti, tam pa bo dobil podatke o ljudeh , ki ga lahko to naučijo. Prav tako lahko na ta način vsakdo ponudi svoje znanje. Tako je borza znanja pravzaprav nekakšen servis, ki brezplačno povezuje povpraševalce in ponudnike najrazličnejših znanj. O tem. kje, kdaj in kako bosta tadva izmenjala znanja in informacije borza ne odloča, temveč je to prepuščeno njuni odločitvi. Prav tako pa se ponudnik in povpraševalec med seboj dogovorita o načinu sodelovanja in obliki oddolžitve.
Projekt poteka v Sloveniji že šesto jeto, Borze znanja pa delujejo v Ljubljani, Mariboru. Novem "mestu, Slovenj Gradcu, v četrtek pa se jim pridružuje še Borza znanja Izola, ki bo s svojo dejavnostjo pokrivala območje Primorske: Morda niti ni pretirano rečeno, da 'postajaš to pridobitvijo Izola nekakšno primorsko "središčeznanja". Četrtkovi slavnostni otvoritvi se bo pridružila še uradna otvoritev Središča za samostojno učenjefki sicer deluje že nekaj časa in je marsikomu že dobro znano, saj sta dva računalnika, na katerih poteka učenje, neprestano zasedena. V izolski knjižnice se nadejajo, da bo vsaj tolikšen uspeh doživela tudi Borza znanja in uspešno izpolnjevala svoje poslanstvo.
PROGRAM
u
■
13.00	Otvoritev Borze znanja, Središča za samostojno učenje ter Razstave starih igrač
18.00	Razgovor z zbirateljema starih igrač Janezom in Marijo Janežič iz Kopra
18.15 Predstavitev knjige dr. Zdenke Zalokar Divjak: Vzgoja za smisel življenja
r
Antončič Katja s.p.
uette
SALON ZDRAVJA IN LEPOTE mimo PER LA SALVIE S UESTET1CA
Smrekarjeva 37 Izola, tel.: 066/ 646-403
"N
SO NADLEŽNE DLACICE TUDI VAŠ PROBLEM ?
G30(§ B
DOLGOTRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAČIC s posebno aparaturo je novost v našem salonu !
V
Poleg tega pa še: nega obraza, pedikura, manikura, depilacija, finska savna in še in še...
Obiščite nas, poskrbeli bomo za vaš negovan videz in dobro počutje tudi v jesenskih dneh I
l.
Prejeli smo
ZMAGA SOCIALDEMOKRACIJE !
Medtem ko nekatere stranke (ZLSD) preko naročenih oglasov čestitajo nemškim socialdemokratom za zmago na parlamentarnih volitvah v Nemčiji in zato trošijo denar, se pravi socialdemokrati raje ukvarjamo s problemi navadnih občanov in jim poskušamo pomagati v borbi z nesocialno in nepravično občino in državo. Veliko zaupanje imam do volivcev, kateri bodo sami odločali, kdo so pri nas pravi socialdemokrati. Gospodje iz Združene liste (ZLSD ) - račun za vaš plačan oglas v Mandraču se je znašel v nabiralniku SDS, zato upam, da ga boste poravnali.
Gospodu Janezu Jugu pa bi odgovoril na njegovo pismo glede nemških socialdemokratov v času osamosvajanja. V tistem času ste bili poslanec LDS. LDS in enako tudi ZLSD je v tistem času skušala ovirati osamosvojitev Slovenije z raznoraznimi proceduralnimi akrobacijami v parlamentu in izven njega. Nekateri poslanci se celo odločilnega zasedanja parlamenta niso udeležili iz protesta.
Verjetno še niste slišal za Vojka Venišnika člana ZLSD in sekretarja za mednarodne odnose pri ZLSD. Z denarjem komunistov ( KPS- ZKS ) in kasneje prenoviteljev ( SDP ) ter sedaj iz Združene liste (ZLSD ) je potoval po svetu ter lobiral pred osamosvojitvijo in po njej za sprejem prenovljenih komunistov v Socialistično internacionalo. O tem denarju do danes še ni bilo epiloga, kam je poniknil ( spomnimo se afere ELAN in denarja od CK ZKS v tujino).
Socialdemokrati Slovenije SDS smo imeli kot nova stranka v času demokratizacije v programu osamosvojitev Slovenije, zato je bil marsikdo skeptičen do tega. Pri tem smo imeli premalo finančnih sredstev in časa za potovanja po svetu ter pojasnjevanja dezinformacij, katere je pošiljala ZLSD preko Venišnika po svetu.
Socialdemokrati smo se v preteklih letih večkrat sestali z nemškimi socialdemokrati iz posameznih zveznih dežel ( S.Porenje-Westfalija). pri tem smo tudi pojasnili naše poglede glede sprejema ZLSD v Socialistično internacionalo, katera bo v primeru sprejema nekdanjih komunističnih strank iz vzhoda v svoje članstvo kmalu postala nova Kominterna Zaradi dezinformacij, ki jih je širila ZLSD in ker socialdemokrati v taki Kominterni nismo želeli sodelovati, smo se odpovedali tudi statusu opazovalke v SI. Prepričani pa smo, da bo le čas pokazal, kdo je imel v tem primeru prav.
S tem pojasnjujem, zakaj so nas nemški socialdemokrati "pustili na cedilu ". Za Vaše strankarske kolege iz LDS - zunanji minister g, B. Frlec je bil tedaj veleposlanik SFR Jugoslavije v Bonn-u, je po mojih informacijah bil proti samostojnosti, - g. Herman Rigelnik nekdanji predsednik parlamenta je bil predstavnik Ljubljanske banke v Munchen-u, in ostale ne vem, da bi se kdo izpostavil tako, kot seje tedanji predsednik SDS dr. Jože Pučnik.
Razlika v miselnosti pri Nemcih ali Angležih in Slovencih je velika. V Nemčiji so po združitvi arhivi Stasija zavarovani in dostopni javnosti pri nas pa arhivi Udbe delno uničeni in nedostopni. Enako so tudi Angleži glede posredovanja NATA v ZRJ izjavili, da se mora Miloševič podrediti evropskemu dialogu in opustiti svojo bizantinsko miselnost,da lahko počne in zahteva, kar se mu zljubi. Upam da bodo tudi Slovenci kmalu lahko mislili po evropsko, kjer velja že beseda oziroma moč argumenta namesto argument moči. Že urednik Mandrača nam je svetoval, da raje glejmo EURO-NEWS, jaz pa dodajam še CNN in Internet za preboj medijske blokade katero ustvarja ZLSD- Janez Kocijančič in LDS .
Predsednik občinskega odbora SDS, Bojan Zadel
P.S. Socialdemokrati smo poslali čestitko za zmago nemškim socialdemokratom po pošti in pri tem nismo zapravljali denarja za oglase v lokalnem časopisu. Nemški socialdemokrati bi se vam in vaši potratnosti zagotovo smejali, če bi vedeli za vaš oglas v Mandraču.
ZADNJA VEST
DRZEN ROP NA SVETILNIKU
V sredo okoli poldneva je neznani moški na kopališču na svetilniku izvedel drzen rop, ko je iz rok iztrgal torbico starejši nemški turistki, kije sedela na eni od klopi.
Neznanec, ki ga policaji še iščejo, seje ženski približal od zadaj in ji torbico iztrgal iz rok ter zbežal proti mestu. Turistka je v torbici imela 1.900 nemških mark, kar je seveda lepa vsota denarja. Zenska je takoj po napadu obvestila policaje, ki so nemudoma začeli zbirati infonnacije o osebah, ki so bile videne na tistem območju v času napada, saj je bilo na svetilniku in na vsej poti do tja, zaradi lepega vremena, veliko domačinov in sprehajalcev.
CEPLJENJE PROTI GRIPI
Sporočam, da v Zasebni ordinaciji splošne medicine Andrej Dernikovič (Levstikova I Izola tel: 647 552) začenjamo s cepljenjem proti gripi. Cepljenje priporočam vsem, zlasti pa ljudem po 60. letu starosti, tistim, ki imajo kronična obolenja, onim, ki delajo ali se šolajo v večjih kolektivih ali pa na delu pogosto prihajajo v neposreden stik z obiskovalci. Cepljenje izvajamo ob koncu delovnega časa po zaželeni predhodni najavi, izjemoma tudi ob rednem obisku v ordinaciji. Za tiste, ki res ne zmorejo priti v ordinacijo, se da cepljenje organizirati na domu.
Cena cepljenja je taka kot jo priporoča Zavod za zdravstveno varstvo: 500,00 sit za nad 60 let starosti ter tiste z ogrožujočimi obolenji ter 1.300,00 sit za ostale.
LOKALNE VOLITVE 1998
PEČANOVA IN BIZJAK
Breda Pečan in Ivan Bizjak sta prva uradna kandidata za župana na lokalnih volitvah, ki so sklicane za 22. november tega leta. Občinska odbora Socialdemokratske stranke Slovenije in Združene liste socialnih demokratov sta namreč že izpeljala volilno konferenco in sprejela seznam kandidatov za občinske svetnike in župana občine Izola._____________________________________________.
Volilna konferenca občinskega odbora SDS Izola
Konferenca občinskega odbora SDS Izola je v ponedeljek, 19. 10. 1998 v prostorih KS Jagodje imela volilno konferenco na kateri je določila kandidate za letošnje volitve za župana in za občinski svet. Na konferenci smo določili 21 kandidatov v štirih volilnih enotah za občinski svet in določili kandidata za župana g. Ivana Bizjaka. Nosilci list so sledeči:
v volilni enoti št.: 1 je na listi skupaj pet kandidatov, nosilec liste je:
1.	Marino MOHORČIČ, 28. 01. 1957
v volilni enoti št.: 2 je na listi skupaj pet kandidatov, nosilec liste je:
1.	Ivan BIZJAK, 08.03.1939
v volilni enoti št.: 3 je na listi skupaj pet kandidatov, nosilec liste je:
1.	Tomaž KOVAČIČ, 18. 10 1969 '
v volilni enoti št.: 4 je na listi skupaj šest kandidatov, nosilec liste je:
1. Bojan ZADEL, 17.08.1959
Na listah je toliko kandidatov kot je sestava občinskega sveta po volilnih enotah. V skladu s programom SDS smo pri kandidiranju upoštevali tudi željo po enakopravnejši zastopanosti žensk in mladih pri odločanju v novem občinskem svetu. Zato je na naših listah tudi pet žensk in pet mladih. Marsikateri med njimi ni član stranke, želi pa uresničevati program socialdemokratov na lokalnem nivoju za boljšo Izolo in temelji na zaupanju.
Predsednik občinskega odbora SDS Izola
Bojan Zadel
VOLILNA KONVENCIJA IZOLSKE ZLSD
Občinski odbor ZLSD Izola je v sredo, 14. oktobra 1998 v skladu s pravili stranke, priredil volilno konvencijo za letošnje lokalne volitveza župana in za občinski svet.
Na konvenciji je bilo določenih 21 kandidatov v štirih volilnih enotah.
V	vsaki volilni enoti je bilo določenih toliko kandidatov, kolikor občinskih svetnikov bo zastopanih iz vsake volilne enote.
V	volilni enoti Staro mesto, Izola II. in Livade se bo potegovalo 5 kandidatov za mesto občinskih svetnikov, v volilni enoti Jagodje in Korte pa 6 kandidatov.
Marino Domio je nosilec liste v prvi volilni enoti, Lucio Gobbo. predsednik občinskega odbora ZLSD Izola je nosilec v drugi enoti, Vinko Gregorič je v tretji volilni enoti, v četrti pa Vinko Franetič.
Na listi kandidatov ZLSD za občinski svet so tri kandidatke iz Zenskega foruma ZLSD Izola in dva kandidata Mladega foruma ZLSD Izola.
Na volilni konferenci izolske ZLSD je bila za kandidatko za županjo določena dosedanja izolska županja Breda Pečan.
za volilni štab ZLSD Izola: Tomaž Kovač
KRAJEVNA SKUPNOST LIVADE
Svet
Na podlagi statuta Krajevne skupnosti Livade je svet Krajevne skupnosti Livade na 15.redni seji dne 5.10.1998 sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU VOLILNE KOMISIJE KRAJEVNE SKUPNOSTI LIVADE
V VOLILNO KOMISIJO KRAJEVNE SKUPNOSTI LIVADE SO IMENOVANI:
1.	Tanja ŽLOGAR, Izola, Ulica IX.korpusa št. 18 - predsednik
2.	Dolores GOLOB, Izola, Prešernova c.5/d - namestnik predsednika
3.	Sonja BOLHA Izola, Ul. Franeta Marušiča št. 2 - član
4.	Marjan BAUER, Izola, Ul. Ferda Bidovca št. 3 - namestnik člana
5.	Darko PETREŠ, Izola, UL Ferda Bidovca št. 1 - član
6.	Ladislav PEVNIK, Izola, UL IX.korpusa št. 8 - namestnik člana.
Ta sklep začne veljati takoj.
Predsednik sveta KS Livade Scrgio TONČETIČ
Prejeli smo
MARINA, MARINA, MARINA,...
Že dvajset let nastaja v Izoli Marina za čolne in jahte s spremljajočimi objekti.
Gre za enega največjih in daljnoročnih izolskih projektov. Prav toliko časa se ob njem nekateri prepirajo in poskušajo preprečiti ali vsaj omejiti izvedbo.
Kot, da nebi to bil projekt, ki Izoli daje dodatno, novo vsebino in perspektive na gospodarskem, posebno turističnem področju na višjem nivoju kot so le morje, sonce, refošk in plastični tobogani.
Hočemo jo, nočemo je. Imeli bi jo, zanjo nič dali, pa bi vseeno morala biti " naša".
To JE gospodarska investicija a je naj nebi obravnavali čisto kot take.
Ker mi Izolani na žalost nimamo denarja za investicijo razen terena in slabe infrastrukture, si želimo najti nekoga, ki bi investiral tako, da bi to bila le izolska lastnina. Drugi naj bi z njo gospodarili, vendar po naših navodilih, zakonih, odlokih, željah in pravilih ter hkrati nam dajali ves profit - magari!
Investitor naj bi bil še najraje iz tujine, da ne bi trošili slovenskega in izolskega denarja, lastnino in profit pa pustil nam. To pa ni dovolj ! Moral bi še sofinancirati razne naše dodatne in spremljajoče projekte v ostalo infrastrukturo ter pokriti še kakšne želje, pa nič pogojeval za to. Hkrati bi moral prenašati vse serijske dolgoletne in neskončne napade nanj kako je grd, pokvarjen, ker se meša in dreza v nas s svojimi vprašanji, pogoji, zahtevami po garancijah in še čem. Takih na Zemlji ni!
Mislili smo, da smo se v Izoli že odločili- MARINA, da !
Sedaj nam je jasno, da za nekatere le pod zgornjimi pogoji. S samostojno Slovenijo smo se odločili za demokratično državo. Padli smo v divji kapitalizem. O.K!
Če smo to naredili, potem moramo razumeti, da se s tem postavljajo novi kapitalski in predvsem lastniški odnosi. Pojem lastnine je dobil precizne konotacije. Investitorji investirajo po logiki vedno v take investicije, ki prinašajo tako lastnino, ki jim mora prinašati dobiček. Če smo to sprejeli, moramo tudi razumeti pogoje tistih, ki so pripravljeni investirati svoje na račun tistih, ki to ne morejo.
Zato pa, na žalost a logično, postavljajo svoje pogoje in zahteve. Vendar zato še niso nujno kriminalci, saj je vendar to TRŽNA LOGIKA. Za tiste, ki se na to ne spoznajo in o poslovanju govorijo le hipotetično in teoretično na primer s stola sigurne državne službe, ki ima zaradi svojega statusa vpogled v finančno stanje vsakega od nas je to verjetno trši OREH. V pogajanjih se pokaže mojstrstvo obeh ali vseh sodelujočih strani pri poslovanju. Isto je z MARINO. Po mnenju nekaterih, ki to razglašajo v izolskem občinskem svetu, po ministrstvih, medijih in drugje so ti, ki so izolsko marino USTVARILI ( tam je in trdno stoji !) kriminalci ali vsaj barabe o čemer nas stalno prepričujejo.
To sklepam glede na to, da že dolgo spremljam pristop in delovanje dotičnih svetnikov in strank, ki v pomanjkanju novih in lastnih idej stalno že v neskončnost to razglašajo. Seveda, nepravilnosti, če so, morajo kompetentni odkrivati in sankcionirati- zakone je pač potrebno spoštovati, ni dvoma. Občina mora tudi od projekta čimveč pridobiti. Vendar ne vem komu so LOV NA ČAROVNICE in KRIŽARSKE VOJNE, s katerimi imajo nekateri zgodovinske izkušnje, koristni. IZOLI NE - to je naše mnenje.
Ne samo investitorji in upravljalci, tudi vsi, ki na občini opravljajo zadeve v povezavi z Marino naj bi bili barabe, saj so gotovo podkupljeni od vrha navzdol ali imajo kakšne druge tajne in konspirativne interese. Torej vse je zgoljufano in skorumpirano.
To so vse znaki paranoidnosti dvomljivcev, ki se v svojem fanatizmu izgubijo in sami več ne vedo za koga in kaj delajo. Postavijo si lastno tezo, ki jo ne morejo dokazati in od tod travme.
Vprašujem vse, ki so bili in so proti Marini ter Izolane- roko na srce: Ali je res tako grda in pokvarjena ta Izola, ki bi po mnenju nekaterih, očitno, morala ostati na nivoju srednjega veka ?
Priznajmo si: ob upoštevanju vseh raznih zahtev občine in države ter omejitev, postaja Izola turistično lepa in zanimiva, kar se vidi v uresničitvi planov investicij v staro Izolo in drugje ter infrastrukturo po celi občini vključno s podeželjem posebno v zadnjem letu. Izola mora biti lepa, zanimiva, romantična, modema, tradicionalna, ekološka,..Ni lahko. Ob vsem tem je potrebno poskrbeti za splošni in osebni standard, socialno in konkretne življenenske pogoje Izolanov s podeželjem vred.
Nasprotnike, ki so se še posebno izkazali na zadnjem občinskem svetu in v zadnjem Mandraču kot zadnji Don Kihoti zaščite domnevno ogoljufanih in nevednih Izolanov, ker sumničijo in nasprotujejo tudi koncesiji edinemu podjetju, ki realno lahko upravlja z Marino, SPRAŠUJEM in sem vprašal, ali imajo drug predlog za koncesionarja za upravljanje in drugega investitorja z DENARJEM za odkup Marine. Odgovor je znan: ne, nimamo, ampak smo proti temu. Kar je še najhuje, nekateri Don Kihoti so v teh godljah verjetno osebno zainteresirani, da so proti občinskemu pristopu, kije JASEN in ODKRIT, saj se je županja s svojimi službami aktivno in odkrito lotila reševanja vseh problemov v zvezi z Marino in to v čimvečjo možno korist občine.
Brez tako močnega oviranja, bi bila verjetno Marina že končana.
S tem sem hotel povedati, da bodimo pozorni in budni, vendar si želimo v skupnem Izolskem interesu, da se projekt Marina pripelje do konca, saj smo zaradi križarjev in izganjalcev hudičev ustavili razvoj vsaj za 10 let. Izgleda neverjetno, vendar zatrjujem, ha te investicije in rezultatov nebi bilo, če nebi bili investitorji poleg finančnega aspekta, tudi čustveno vezani na ta prostor in trmasti naprej kljub lokalnim nogopostavljalcem, ki so brez svojih predlogov in iniciativ.
Prinesite vi nove, druge in boljše predloge podprte s financami. Vi , ki razglašate, da delujete v korist Izolanov, vendar so dejstva nasprotna in VI zavirate razvoj.
Upam, da Izolani to vidijo in bodo znali presoditi.
Čeprav mora dvom vedno obstajati, razmislimo komu verjamemo.....
lahko je podirati, težko graditi.
Lep pozdrav vsem. Lucio GOBBO ZLSD Izola
Občinski štab civilne zaščite iz Izole, Gasilska brigada Koper, Policijska postaja Izola, Prostovoljno gasilsko društvo iz Izole in izolska Reševalna postaja so v soboto 17. oktobra dopoldne pripravili skupno vajo z imenom RIVIERA 98.
Čeprav je imela akcija zelo dopustniško ime je šlo za resno pripravljeno in strokovno izpeljano akcijo posredovanja ob nesreči, ko je v prišlo do uhajanja plina in manjše eksplozije ter požara v prostorih Gostinske šole. Udeleženci so posebej predstavili gašenje plinske jeklenke, reševanje iz goreče stavbe in gašenje gorečega avtomobila. Posebej so seveda ocenjevali sodelovanje posameznih služb in med drugim ugotovili, da v najboljšem primeru gasilci Gasilske brigade iz Kopra potrebujejo za prihod do požara v Izoli od 15 do 20 minut. Celotno akcijo bodo strokovno ocenili naslednji teden, njen potek pa sije v soboto v lepem vremenu ogledalo veliko število Izolanov.
Okrogla miza
POŽARNA VARNOST DOMA
Ob mesecu polarne varnosti je potekala tudi okrogla miza, na kateri so sodelovali spregovorili o tem, kako v domačem okolju skrbimo za varnost pred požaru
Da ta skrb ni najboljša pričajo besede požarne inšpektorice Vande Loredan. da inšpektorji pri svojem delu ugotavljajo, da se lastnikom stanovanj ponavadi zdijo troški za požarno varnost odveč, marsikdo pa celo misli, da naj bi za to skrbel nekdo tretji. Najpogosteje ugotovljajo pomanjkljivosti kot npr. za objekte ni izdelana ocena polarne ogroženosti, ni polarnega reda ali pa je ta tipski in neustrezen za posamezni objekt, ni aparata za gašenje ali pa ta ni pregledan, hidranti niso vzdrževani, oviran je dostop na intervencijskih poteh, garale in kleti pa so nemalokrat spremenjena v skladišča krame in vnetljivih snovi Prav tako so pogosto v slabem stanju tudi strelovodne naprave, ki bi morale biti pregledane vsakih 5 let. Tudi za čiščenje dimnikov ljudje premalo skrbijo.
Da so požari v dimnikih med najpogostejšimi vzroki požarov ugotavljajo tudi v podjetju Stavbenik Servisne storitve, ki v Izoli upravlja z okoli 400 občinskimi objekti, med katerimi jih je okrog polovica stanovanjskih. Upravljajo tudi z bloki v Livadah, kjer je zaradi plinske napeljave potrebno posvečati varnosti posebno pozornost, zaskrbljujoče pa je, da je tam kar nekaj objektov, ki nimajo upravnika.
Kot je povedal direktor Vlado Marič se v starem mestnem jedru neredko dogaja, da etažni lastniki ponekod menijo, da bi za požarno varnost morala poskrbeti občina, četudi je slednja prav tako etažni lastnik kot ostali. Zaradi dotrajanosti so v starem mestnem jedru pogosto vir nevarnosti tudi elektroinštalacije. Kot upravniki so v vseh objektih namestili gasilne aparate, skrbijo pa tudi za njihovo servisiranje.
Po besedah direktorja poklicne Gasilske brigade iz Kopra Dorjana Maršiča imajo gasilci največkrat opravka s požari v naravi, sledijo pa požari v objektih. Teh je v Sloveniji okrog 38 %, Izola pa se s 35 % tovrstnih požarov uvršča nekako v državno povprečje. Od 28 lanskih intervencij jih je bilo 10 na objektih, od začetka letošnjega leta pa so na objektih intervenirali 13 krat od skupno 37 intervencij. Večina intervencij je potrebnih predvsem zaradi malomarnosti in prav zaradi tega bo najbrž že kmalu tako, da bodo v primeru hujše in očitne malomarnosti morali izterjati stroške intervencije.
Prav nič vzpodbudno ni dejstvo, da se število požarov v naši občini ne zmanjšuje, zato bo potrebno še veliko dela na področju preventive. S tem so se strinjali tudi ostali sodelujoči, Franko Kleva, predsednik izolske Gasilske zveze je ob tem predstavil delovanje izolskih gasilskih društev na osnovnih šolah, kjer njihovi člani sodelujejo pri delu gasilskih krožkov.
Tudi akcije, ki so potekale ob mesecu požarne varnosti so preventivno in izobraževalno usmerjene, vsekakor pa mora vsakdo v svojem okolju v prvi vrsti sam poskrbeti za to, da do požarov sploh ne pride, (kb)
PROSTOVOLJNI GASILCI IZ KORT S PREVENTIVO DO ZMANJŠANJA POŽAROV
Prostovoljno gasilsko društvo Korte je skupaj z izolskim gasilskim društvom združeno v Občinsko gasilsko zvezo, kot društvo pa deluje povsem samostojno. Ustanovljeno je bilo leta 1980, že od vsega začetka pa je njegov predsednik Franc Bratož, poveljnik pa Miran Korenika.
Kortežanski gasilci so pred leti skupaj z balinarji zgradili gasilski dom, za katerega so ravno v teh dneh uredili še zadnje formalnosti pri pridobivanju dokumentacije, tako da bo društvo v kratkem tudi uradno postalo lastnik omenjenega objekta. Gasilski dom imajo tudi na Maliji, kjer so dobili od občine v last starejši objekt, ki so ga leta 1990 adaptirali. Članov društva je 43, imajo pa dve operativni desetini, eno v Kortah in eno na Maliji Slednja je opremljena z enim terenskim vozilom, v Kortah pa imajo gasilski kombi, ki pa je opremljen z visokotlačno črpalko z 200 metrsko cevjo in 500 litrskim rezervoarjem, ki omogoča gašenje predvsem gozdnih požarov. Ravno teh je na njihovem področju največ in v teh letih so imeli letno v povprečju od 10 do 15 intervencij.
"Treba je priznati, da se čuti osveščenost ljudi in preventivno delovanje, saj je v prvih letih , sploh v poletnem času, zagorelo tudi večkrat na teden, zadnja leta pa je tega veliko manj, " pravi Franc Bratož Ta osveščenost je v veliki meri tudi posledica njihovega dela z mladimi, kateremu so že od vsega začetka posvečali veliko pozornost.
"V času, ko je bil na šoli v Kortah ravnatelj Krbavčič, smo zelo uspešno sodelovali z mladimi. Deloval je krožek Mladi gasilec, ki so ga vodili naši člani. Na republiškem tekmovanju v Metliki smo celo zasedli 2. mesto. Kakih pet let je stvar zelo dobro tekla, na žalost pa je po Krbavčičevi upokojitvi stvar nekako zamrla. Tedanje vodstvo šole ni imelo pravega posluha za to dejavnost. Kljub temu smo si mi ves čas prizadevali, da bi krožek spet oživili in tako bo letos pričel ponovno delovati. Teoretični del bo predaval šolski učitelj, naš član pa bo izvajal praktični del pouka. Seveda se bomo prijavili tudi na tekmovanja mladih gasilcev. Pa ne gre le za to. Otroci so znanje, ki so si ga pridobili v krožku, pravzaprav prenašali na svoje starše in to, da ljudje v času večje požarne ogroženosti ne kurijo kar povprek, je delno tudi posledica tega. Po drugi strani pa otrokom tako približamo gasilsko delo in sedaj imamo v društvu kar nekaj operativnih gasilcev, ki so izšli ravno iz tega krožka. Ker pa ta nekaj let ni deloval se tudi tu čuti generacijska praznina in mladih, ki bi jih zanimalo delo v društvu skorajda ni. Upamo, da bomo sedaj to popravili," nam je o preventivni in izobraževalni plati njihovega delovanja pripovedoval Franc Bratož.
Že kmalu pa bodo začeli s pripravami na 20. obletnico ustanovitve društva, ki bo leta 2000 in jo nameravajo proslaviti še posebej slovesno.
Do tedaj pa si želijo predvsem to, da bi pridobili več članstva, radi pa bi tudi prišli do boljše opreme. Predvsem bi potrebovali novo terensko vozilo, saj sta obe vozili, s katerima sedaj razpolagajo, stari okrog dvajset let. Seveda si tega iz skromnih lastnih sredstev ne morejo privoščiti, kljub temu pa ne stojijo križem rok in so si pred nedavnim kar sami kupili radijske postaje, ki jim omogočajo ustrezno zvezo med gašenjem požara.
Kortežanski gasilci so doslej gasili predvsem na področju Šareda, Malije in Kort večkrat pa so se podali tudi na pobočja, ki se spuščajo proti Sečovljam in nekajkrat tudi |M| na koprsko stran, (kb)
Prejeli smo
JAVNO VPRAŠANJE VODSTVU OŠ LIVADE!
Minulo soboto so bili marsikateri starši razburjeni, ko so jim otroci povedali, da imajo delovnov soboto 17. 10. 1998 in sicer udeležbo na PRIKAZNO ZAŠC'11 NI REŠEVALNI VAJI ob mesecu požarnega varstva, na katero je vabil občinski štab za civilno zaščito - g. Boris Zuliani in ga. županja B. Pečan. Ob navedenem se sprašujem naslednje:
1.	Zakaj so se udeležili vaje samo učenci OS Livade, in to samo 7a in b ter 8a in b, če ta delovna sobota ni v letnem delovnem načrtu šole?
2.	Ali bodo zgoraj omenjeni učenci oproščeni šole na tisto soboto, ki je po LDN določena kot delovna?
3.	Zakaj se vaje niso udeležili tudi učenci iz OŠ Vojke Šmuc in OŠ Dante Alighieri, če je bil namen vaje poučen ali pa krepitev prijateljstva in tekmovalnosti?
4.	vprašajte učence za vtis,ki so ga odnesli z vaje, pa boste ugotovili, da so bili uporabljeni kot statisti in od same vaje niso odnesli omembe vrednega znanja.
Vse skupaj pa, kaže bolj na zlorabo otrok v politične namene kot na kaj drugega.
_________________Bojan Zadel, Predsednik obč, odbora SDS Izola
KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE
Upravni odbor združenja borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja občine Izola vabi vse občane, da se v čimvečjem številu udeležijo komemoracije ob Dnevu spomina na mrtve, ki bo v
KORTAH, dne 23.oktobra 1998 ob 1 l.uri pri spomeniku padlih pred kulturnim domom in
IZOLI, dne 30.oktobra 1998 ob 15.uri pri spomeniku padlih na Trgu padlih.
VABLJENI !
TEDEN STAREJŠIH OBČANOV
Tudi letošnji program ob tednu starejših občanov je bil bogat in zanimiv, na koncu pa so se organizatorji in izvajalci še skupaj poveselili v Rivieri ter se že začeli dogovarjati za aktivnosti ob praznovanju naslednjega leta. Ob tej priložnosti je Vida Rožnik za bralce Mandrača napisala naslednjo poezijo.
KRUH
Kruh je dišeča omama.
Kruh je ljubezen in sreča.
Kruh je veselje, spoštovanje.
Brez kruha, življenja ni.
Odkrij se mu popotnik, če ga vidiš ležati ob poti.
Kjer kruha ni, sta bridkost in trpljenje velika.
Spoštuj drobtinico, če ti slučajno zdrkne z mize, poberi jo.
Želja v svetu po kruhu je velika, mnogo otrok ni nikdar okusilo te dobrote.
Spomni se trpljenja po svetu, milijone otrok umre zaradi lakote.
Ljubi svoj košček kruha, ki ti ga starša zaslužita z žuljavimi rokami.
Kjer ni spoštovanja do kruha, tam ljubezni ni.
Podaj roko bližnjemu v stiski, obišči stare in bolne, nasmehni se siroti, privošči ji blag pogled.
Imej usmiljenja do sebe in drugih.
V bolečini je sreča , v ljubezni odpuščanje.
Ljubi druge in ljubljen boš tudi ti.
Zasluži si ljubezen s spoštovanjem in dobroto.
Nikdar ne izdaj svojega brata, po srcu smo si bratje vsi.
Ljubezen v naši lepi domovini.
UPOKOJENCI NA MARTINOVANJE
Izolsko društvo upokojencev vabi 10. novembra na
MARTI NO VAN JE v Letušu (pri Pirnatu)
ki ga bodo združili z obiskom Prebolda, Šempetra in Polzele.
13. novembra je odhod
na 7. DNEVNO REKREACIJO
v Šmarješke Toplice
15. novembra pa je odhod na 7. DNEVNO REKREACIJO v Dolenjske Toplice
Pohitite s prijavami in rezervacijami. Vse informacije dobite na sedežu društva.
GOSTINCI SO KRŠČENI
Sredi prejšnjega tedna (četrtek, 15. oktobra) se je zgodil že deveti krst gostinskih in turističnih delavcev, prireditev, ki postaja vse pomembnejši del izolskega družabnega in turističnega življenja. O pripravah na letošnji krst smo se že pred samo prireditvijo, ki je zelo lepo uspela in vnesla veliko živahnosti v jesenski izolski večer, pogovarjali s knjižničarko Lučko Jevnikar, ki je sodelovala v pripravah na samo prireditev.
-	Koga pravzaprav krstite?
-	Krstimo natakarje, gostinske tehnike in turistične tehnike.
-	Začeli ste bolj interno, zdaj pa je to že prava prireditev.
-	Res seje krst začel kot interna prireditev dijakov doma, potem pa seje razširilo na šolo in zdaj že na Izolo.
-	Vam je bil vzpodbuda piranski pomorski krst?
-	Niti ne. Bolj to, da so dijaki v tem videli dobro zabavo in da so po tem začeli spraševati tisti dijaki, ki niso v domu.
-	Prej so se krstili le stanovalci doma?
-	Da, to je bila njihova interna zabava, potem pa se je ravno zaradi tega zanimanja nedomskih vse skupaj razširilo. Najprej na celo šolo, potem pa smo vabili še starše otrok, ki niso v domu. Pri nas je to namreč malo ločeno.
-	Imate ločene starše enih in drugih?
-	Ne dobesedno, ampak povsem normalno je, da so tudi starši domskih veliko bolj povezani s šolo kot starši učencev, ki niso v domu.
-	Kakšno je razmerje med enimi in drugimi?
-	Manj kot tretjina učencev je v domu, okoli 700 je tistih, ki stanujejo izven doma.
-	Kdaj se pripravljate na krst?
-	Vse poteka v popoldanskem času, po pouku. Treba je pripraviti kostume za Menade in tistega za boga Bakha, letos pa smo morali narediti še obleke za plesalke Lai-a, ki so nove v tem našem sprevodu. Vsako leto načeloma nekaj dodamo, če seveda imamo doolj denarja za novosti.
-	Ali učenci vzamejo resno ta krst?
-	Nekateri ga vzamejo zelo resno, ker so videli pomorski krst in se bojijo, da bodo mučeni ali kaj takega. Še posebej dekleta je malo strah, kar se da videti iz vtisov, ki sojih zapisale ob lanskem krstu.
-	Ali ta krst prispeva k občutku pripadnosti temu poklicu.
-	Seveda prispeva. Prav o tem sem brala v zbirki vtisov z lanskega krsta. Marsikdo napiše, da se mu je zdelo, daje bil šele po krstu zares sprejet v šolo.
LETALO JE KOT PRAVO
Poročali smo že o tem, da je skupina zanesenjakov, v glavnem nekdanjih modelarjev, začela graditi model pravega, ultra lahkega letala. Ko smo pisali o tem je bilo letalo šele v začetku gradnje, te dni pa so ga že sestavili v delavnici AGEST FERGO v industrijski coni ter opravili še nekatere meritve, preden se bodo lotili izdelave kalupa za izdelavo teh zanimivih letal, ki imajo mediteransko ime - Mistral.
O tem, kaj jih še čaka v nadaljevanju smo se pogovarjali s Srečkom Gombačem, enim od zagnancev tega zanimivega projekta.
-	Kolikor vem nisi pilot, še manj letalski konstruktor?
-	Ne, jaz sem le eden tistih entuziastov, ki vse kar počnemo na tem področju počnemo z željo, da bi to preizkusili tudi v zraku.
-	To je model letala, ki je v celoti domače proizvodnje.
-	Da, letalo Mistral je projekt okoli katerega se vrti od pet do šest navdušencev...
-	Takoj povejmo, da ne gre za letalo, ki bi bilo tako zvarjeno skupaj za en polet ampak za letalo, ki bi ga lashko imeli v serijski proizvodnji.
-	Želeli smo narediti nekaj zares dobrega, kar je lahko uporabno in da bi iz tega zares lahko izdelovali letala, ki jih je mogoče prodajati. Pri tistih zvarjenih letalih je tako, d imajo v glavnem provizorične rešitve in ne dajejo
4 tiste varnosti kot jo mora dajati takšno letalo, kot je tole.
-	Sodelujejo ljudje z bogatimi izkušnjami v modelarstvu.
-	V najožji skupini je Anton Pavlovčič, kije najbolj zagnan, je mojster letalskega modelarstva in je nekoč delal v tovarni letal Libis v Ljubljani. Je izreden poznavalec z ogromno literatute in je izredno pomemben. Strokovno plat zastopa Ivan Smerdu, ki je letalski inženir in magister strojništva in zanj pri letalih ni skrivnosti, niti pri najsodobnejših rešitvah. Konzultant pri projektu je Bojan Ivančič, elektroinženir, pilot in inštruktor, drugače zaposlen pri firmi Solinair v Portorožu in nam res veliko pomaga. Prav je še, da povem, da nam pomaga tudi Zvone Jenko, kije mojster plastičar.
-	Letalo je narejeno v naravni velikosti.
-	To še ni letalo, to je šele model in vse dimenzije ustrezajo pravemu letalu. Treba pa je bilo narediti ta model zato, ker je tehnologija izdelave takšnih letal iz armiranih plastičnih mas takšna, da moraš najprej imeti model v naravni velikosti iz katerega izdelaš kalupe in šele s kalupi izdeluješ letala, dokler se kalup ne uniči.
-	Dimenzije so...
-	Razpon kril je 10 metrov, dolgo je 7 metrov, visoko nekaj več kot 2 metra. Je zelo prostorno za svojo kategorijo, saj smo želeli narediti takšno letalo, ki bo udobno za dva potnika. Pri takšnih projektih so bile kabine običajno preozke, ker pa se vsi po malem redimo smo naredili kabino bolj udobno.
-	To pomeni tudi močnejši motor?
-	Po običajnem projektu naj bi letalo imelo 65 konjski Rotaxov motor, kar bi bilo zagotovo dovolj, vendar se ogrevamo za to, d bi postavili avstralski motor Jabiru, ki ima 80 KS in bi omogočal še večje hitrosti.
-	Kdaj boste vlili prvo letalo?
-	Težko je reči, ker to počnemo v prostem času, vendar je zima pravi čas, da se projektu posvetimo bolj kot poleti.
-	Kaj pa cena?
-	Če bi kdo naročil izdelavo takšnega projekta inštituciji, ki to dela bi bil znesek previsok. Mi smo se tega lotili z zanesenjaštvom, zato je ceno težko povedati. Vendar takšna letala stanejo v svetu okoli 80.000 DEM, mi mineimo, da ga lahko kvalitetno naredimo za bistveno nižjo ceno.
Mf
NOGOMET
TOKRAT POLOV ICA TOČK
3.	LIGA-ZAHOD KORTEŽANI K VRHU BILJE:AVTOPLUS 2:0 (0:0)
Igralci iz Kort so na gostovanju v Biljah odigrali zelo povprečno tekmo a so vseeno zanesljivo zmagali povsem nemotivirane domačine. Za Kortežane sta zadela Furlanič in Breznikar v zadnjih dveh minutah srečanja.
Avtoplus Korte: Rečnik 6, Tul 6,
Šorgo 6, Furlanič 6,5, Hajdin 6,
Božič 6, Dulaj 6, Janjič 5,5,
(Mujanovič 5, Gunjač 6), Peršič 6,5,
Gregorič 6,5, Breznikar 6,5 Avtoplus je zdaj na tretjem mestu prvenstvene lestvice, naslednjo nedeljo pa gostuje v Ilirski Bistrici PRIMORSKA LIGA PRVI PORAZ
KOMEN:MNK IZOLA 2:0 (2:0))
Izolani so odigrali svojo tradicionalno tekmo, vendar je bilo to premalo za dobro ekipo Komna, ki je v prvem polčasu dosegla dva zadetka in Izolane pripeljala do prvega poraza v prvenstvu. Nič niso pomagali njihovi napadi v začetku drugega polčasa, še manj pritožbe pri sodniku. Za konec je bil izključen še Treskavica, tako da je skupna ugotovitev preprosta: Poraz je lahko samo koristen, da bo ekipo spravil na
trdna tla. Brez treningov danes pač ni ____
mogoče zmagovati v nobenem prvenstvu.
MN K IZola:	Hoiyat, Patarič, Treskavica,
Gregorič, Perkat, Krhin, Božič (Jurman), Maletič, Tonejc, Santin (Vučko), Božičič (Bauer, Alagič) Izolani še vedno vodijo na lestvici, vendar zdaj le še s štirimi točkami prednosti, v naslednjem kolu pa so prosti.
MLADINSKE LIGE
2.	SMNG - zahod MNK Izola:Primorje 4:1 MNZ KOPER - mladinska liga Avtoplus Korte: Rokava 1:1
2.	Slov. kadetska liga - zahod MNK Izola: Primorje 4:0 MNZ Koper - kadetska liga Korte:Portorož-Piran 0:2 MNZ Koper - starejši dečki MNK Izola:Postojna 14:0 MNK Izola:Koper5:l Jadran Žel.:Avtoplus Korte 3:1 MNZ KOPER - mlajši dečki Portorož-Piran:MNK IZOLA A 2:3 Rakek:MNK Izola 4:2 MNZ KOPER -Under 10 Koper:MNK IZOLA A 3:0 Tabor Sežana:MNK IZOLA B 12:0
KAPUČINO
Rokomet - ženske
Ženski rokometni klub Izola se od prejšnje sobote dalje imenuje ŽRK BAJC DAENVOO IZOLA. Kaj več o tem bo napisano v sledečem Mandraču sedaj pa pojdim k rezultatom sobotnih tekem.
. A
BALINARSKA FESTA
ROKOMET - l.Iiga moški
NEPOTREBEN PORAZ SLOVAN : IZOLA 29:22 (15:5)
Izola: Kastelic, Škrlič, Sovdat 2, Dežjot 2, Muha, Matijaševič, Lončar 1, Vučinič, Gologranc 8, Čebular, Štor, Radosavljevič 9 Izolani bi proti nekoč nevarnemu moštvu Slovana lahko osvojili najmanj točko, vendar so zabeležili zanesljiv poraz, ki se je npovedoval že v prvem polčasu, ki so ga izgubili kar z rezultatom 15:5.
V prvem delu je povsem odpovedal izolski napad, vrstile so se napake z izgubljenimi žogami, slabimi podajami in podobno. Trener Kastelic je skušal z menjavami popraviti igro, vendar brez uspeha, medtem pa so gostje polnili izolsko mrežo.
Tudi v nadaljevanju ni bilo dosti boljše, saj sta najboljša igralca Izole preveč solirala, da bi lahko do zadetka prišli tudi drugi igralci in še sreča, daje vratar Vučinič v nadaljevanju branil tako dobro, da so gostiteljem prišli na vsega 4 zadetke razlike.
Trener Kastelic si je nakopal še dodatne skrbi z izključitvijo in poškodbo Matijaševiča, tako da bo v soboto 7. novembra imel kar precej težav v dvoboju z nevarnimi Škofjeločani, ki pa imajo vsega točko več kot Izolani.
l.Državna liga RK BRANIK MARIBOR:
ŽRK BAJC DAEVVOO IZOLA 22:22
(12:8)
Izolanke so v Maribor pripotovale (z novim kobijem sponzorja) odločne, da osvojijo novi par točk. Začetek sam je tudi kazal na to, da Mariborčanke le niso pretrd nasprotnik. Toda številne priložnosti, ki so si jih Izolanke priigrale niso uspele realizirati in domačinke so polčas zaključile z štirimi goli prednosti. V drugem polčasu se je slika iz prvega polčasa nadaljevala. Izolanke so z borbeno igro stalno ogrožale gol domačink, ki ga je odlično čuvala reprezentantka Barbara Gorski, a gole so le s težavo dosegale. Nasprotno so se domačinke mučile v napadu a so vedno nekako prišle do gola. Razburljiv je bil finiš tekme, ko so Izolanke prvič izenačile na 20:20 in imele priložnos preiti v vodstvo a so zopet zgrešile protinapad in domačinke so ponovno povedle z dvemi goli. Ko je že vse kazalo, da bodo Izolanke izgubile, so le te s fanatično igro v obrambi v minuti in pol uspele rezultat izenačiti. Glede na potek dogodkov na tekmi so Izolanke s točko lahko še kako zadovoljne. Ne morejo pa biti zadovoljne z igro saj bodo morale v
____________ bodoče zaigrati bolj zbrano in učinkovito.
Že v soboto prihaja v goste ekipa Burje iz Škofij, ki je sicer slabo startala v prvenstvu a je svoje vrste okrepila z nekaterimi starejšimi igralkami. Primorski derby je vedno postregel z zanimivo igro in Izolanke se bodo morale pošteno potruditi če želijo nadaljevati uspešni niz rezultatov. Ža Izolo so igrale: Biljana Šmitran, Nina Božič 1, Mojca Stubelj 1, Dražena Šmitran 3, Sabina Hodžič 4, Mia Bošnjak 7, Slavica Kovljenič 3,Hana Škrbec, Katja Višnjevec 2, Božič Petra, Šverico Elena, Marta Škorjanc.
Kadeti
MRK Izola : RK Mitol 32:15 (15:5)
MRK Izola: Gregorič, Grlica 10, Vončina, Vukovič 2,
Cetin 4, Radijkovič 2, Žeger 6, Bubnič 3, Kleva 2, Božič 3 V drugi tekmi državnega kadetskega prvenstva so varovanci trenerja Fredija Radojkoviča dosegli še drugo zmago, tokrat proti izrazito slabšim gostom iz Sežane. Domači so takoj povedli s tremi goli razlike, 3:0, in do konca razliko samo povečevali do končnih 17 golov prednosti. Kljub temu, da so leto mlajši od nasprotnikov, igrajo mladi Izolani zelo dobro. Strelsko sta bila tokrat najbolj razpoložena Grlica in Žeger. (Elvis Štader)
Mlajši dečki B -
MRK IzolaiŠŠD Hrpelje 9:11/ Mitol Sež.:MRK Izola 4:16
Na prvem turnirju so varovanci trenerja Bariča dosegli eno zmago, proti Sežani in doživeli en poraz proti Kozinčanom. Izolani morajo odigrati še zaostalo tekmo s Koprom, kije pred dvema tednoma odpadla. Polovičen izkupiček iz prvih dveh tekem, pa jim daje še vse možnosti za napredovanje.
Izolanom ljubljanski zrak ne prija. Žal jih je ponovno pokopal prvi polčas tekme. Seveda so bile želje povsem drugačne. Tekma brez publike, še tisto malo Ribarov so uradne osebe, (sodniki) deložirali.Igralcem ni uspevalo nič, verjetno so imeli slab dan. K sivini
dneva sta še malo pripomogla sodnika, saj je bilo kar za 22 minut izključitev, od dveh točk pa si niso priborili niti "T"-ja. Komentarji po tekmi so dokaj blagi, sicer pa, razburjenje tudi ne pomaga. Nakoplješ si lahko le negativne točke.Preteklo kolo je bilo v znamenju presenečenj, celo Pivovarna Laško je izgubila. Naši igralni sosedje, hrpeljski Andor, pa vztraja še brez točk. Torej se v slovenskem rokometu le nekaj obrača. Klubi bi seveda to radi videli kot obračanje denarja na žiro računih.Prvoligaši so zopet pred daljšo pavzo, Izolani pa se še vedno otepajo s poškodbami. Izgubili so Mičoviča in Kastelic bo moral zopet "čarati”. Moč čarobne palice pa vemo od česa je odvisna.
V ženskem prvenstvu gre vse bolj po načrtih. Štajerski zrak je Izolankam kar prijal in točka je vsekakor uspeh.Dekleta presenečajo. Novo tekmovalno ime "DAEWO BAJC IZOLA” naj bi ekipo popeljalo v sredino lestvice, Čuku pa bi prihranilo nekaj sivih las. Za začetek je Izolankam na razpolago nov kombi,
uspehom pa naj bi sledila tudi finančna inekcija. Kako dolga bo "ljubezen" z Daevvojem pa je seveda odvisno od igralk samih. V soboto bo drugi primorski derbi. V goste prihaja škofijska Burja in vse kar bo manj od dveh točk bo presenečenje. Škofjoti so že angažirali nekaj "odpisanih" igralk in bi radi presenetili. Dekleta, moram vas opozoriti, brez pretirane sprostitve, saj vas položaj na lestvici lahko zavede. Derbi je derbi, med prvim in zadnjim se v sosedskih srečanjih lahko marsikaj zgodi. Pa brez strahu, vem, da ste trenutno boljše, vendar to tudi dokažite. Moj izračun je bil 10 točk v vsem prvenstvu. Pripravite nam lepo presenečenje in jih pridobite že v jesenskem delu!
POD
BELVEDERJEM
Kadetinje
ŽRK BAJC DAEWOO IZOLA :
RK M-DEGRO PIRAN 37:9 (16:5)
Kadetinje Izole so v visokem tempu odigrale tekmo proti Pirančankam in na koncu visoko zmagale. Tekmo si je ogledal tudi novi selektor ženske državne reprezentance Vinko Kandija. Bilje prijetno presenečen nad igralskim potencialom Izolske ekipe, ki se ji ob dobrem delu obetajo odlični rezultati. Kljub neuigranosti, saj nekatere trenirajao pri starejših deklicah druge pa že v prvi ekipi, so Izolanke prikazale dopadljivo igro in bi ob manjšem številu napak lahko zmagale še z višjo razliko. Važno pa je dejstvo, da dolgoletno delo v klubu že daje prve vidnejše rezultate in bo laho Izola v bodočnosti imela odlično domačo člansko ekipo.Za Izolo so igrale : Marta Škorjanc, Tina Sušelj, Petra Adamič 4, Diana Hadžič 1, Petra Božič 6, Elena Šverko 2, Mojca Stubelj 10, Jelena Čvorak 7, Anja Argenti 1, Katja Višnjevec 5, Nina Božič 1,
Mlajše deklice B
RK NOVA GORICA : ŽRK BAJC DAEVVOO IZOLA 3:13(0:6)
Mlajše deklice B so dekleta rojene 1987 so v Novi Gorici odigrali dve tekmi. Najprej so proti domačinkam gladko zmagale z rezultatom 3:13. Odlično je odigrala Luana Poljšak, kije dosegla 9 golov.
RK KRIM NEUTRO.R. : ŽRK BAJC DAEVVOO IZOLA 10:3(3:2)
V drugi tekmi turnirja pa so po dobrem prvem polčasu izgubile z Ljubljančankami z rezultatom 10:3.
Za Izolo so igrale Luana Poljšak 9,2, Tina Rota Mateja Mihalič 1, Željka Stojčič 1,1, Ivana Markovič, Ana Viškovič, Doris Frank, Eneja Čulina, Meri Karajkovič 1, Anja Bariči.
Jadranje
ZAPLET V LASERJU, PRVIČ FIREBALLI
Izolski zaliv je bil v soboto in nedeljo prizorišče treh regat, dve sta bili uradni, tretja pa malo manj.
JK Burja je organiziral prvo regato za jesenski pokal, ki je bila hkrati državno prvenstvo za razreda Laser in Evropa. Do zapleta je prišlo v razredu Laser, saj je nesporni favorit Vasilij Žbogar zaradi gneče na regatnem polju, ki so jo povzročili še "strankarski jadralci" v razredu J-24, zgrešil cilj v eni od regat in je tako pristal šele na drugem mestu v tekmovanju za DP. Neuradno je tako zmagal Gašpen Vinčec iz Kopra, žirija pa še ni razrešil protesta, ki ga je na regatni odbor vložil Vasilij Žbogar.
Manj presenečenj je bilo pri Evropah, saj je med člani za državno prvenstvo ponovno zmagal Primož Mislej (Olimpic) pred Kranjcem (Sidro) in Koširjem (Burja), ki je postal tudi mladinski državni prvak. Pri dekletih je prvakinja Andreja Rener (Burja), pred Černetovo (Pirat) in Anjo Dorošenko (Olimpic)
V regatah za jesenski pokal sta v razredu 470 Ukrajinki Kračunova in Karanovičeva ugnali vso domačo konkurenco (brata Dekleva sta bila druga). Pri Optimistih je zmagal Jure Žbogar (Burja ). Andraž Jadek (Olimpic) je bil peti.
JK OLIMPIC pa je organiziral prvo državno prvenstvo Slovenije jadralcev v razredu FirebalL Prevladovali so gostje iz Češke, ki so imeli v svojih vrstah tudi evropska prvaka Musila in Roceka.
Naslov državnega prvaka pa je osvojila posadka Jadek -Ravnikar, pred posadko Kavčič • Pečaver (oba Olimpic) in posadko Pečaver - Gale.
Na zaključni slovesnosti je priznanja najboljšim podelila županja Breda Pečan.
Na istem regatnem polju je v soboto potekala tudi prijateljska regata strankarskih jadralcev, vendar rezultati le-te niso znani.
Popravek
V prejšnji številki Mandrača je prišlo do napake in sicer pri poročanju s krosa srednješolcev. 3 mesto pri fantih je osvojil Sašo Božičič , sicer bolj znan kot nogometaš in ne Božič, kot je bilo zapisano.____________________________________
Športna trgovina	č
Kraška 8, Izola, tel.: 645-37501VI	^

Posebna ponudba: športna obutev ugodne cene:	za velika stopala
kopačke, anoraki, žoge,...
A
adidas
HICHROAD
člani športnih društev imajo 10% popust !
ODBOJKA Moški, 2. liga
V	2. kolu 2. državne lige je ekipa OK Hoteli Simonov zaliv prepričljivo premagala moštvo Vuzenice z rezultatom 3:0 (11,6,5). Izolani so bili v vseh elementih igre boljši od gostov in so najavili solidno prvenstveno sezono. Izstopali so: Ceroici, Gasparini in visoki Toth. V naslednjem kolu bodo igrali v gosteh pri Granitu.
Zenske, 3. liga
V	2. kolu v 3. ženski odbojkarski ligi so odbojkarice ŽOK Radio Morje v domači dvorani premagale odbojkarice Jesenic z rezultatom 3:2 (10, -8, 9, -10, 7). Glede na to, da ekipa Jesenic sodi med boljša moštva v okrepljeni ligi (izpadla so 3. moštva iz 2. lige, nihče pa ni napredoval) je rezultat obetaven, še posebej zato, ker so v prejšnjem kolu tesno izgubile v Kamniku (3:2). Najboljši sta bili Sara Raspor in Mateja Merkandel, veseli pa, da postajajo vse boljše kot moštvo. V naslednjem kolu jih čaka težko srečanje v Kočevju.
ŽOK Radio Morje vabi dečke in deklice na teden odprtih vrat odbojke, ki bo naslednji teden med prvimi letošnjimi šolskimi počitnicami, vsak dan od 10.00 do 12.00.
namizni tenis
Članice Arrigonija so proti favorizirani ekipi Rakeka na čelu z Belorusinjo Moskalenko pričele odlično.Naprej je Ludvikova z 2:1 premagala Istiničevo, nato pa je sledila prepričljiva zmaga Rahotinove proti Moskalenko. Sledil je drugi krog, v katerem so gostje zmagale dve tekmi, domačinke pa eno, tako da je bil rezultat pred igro dvojic izenačen 3:3. Sledila je igra dvojic, v kateri sta imeli boljše živce Rahotinova in Jauševčeva, ki sta zelo tesno zmagali šele v tretjem setu z 23:21. Tako so domačinke vodile s 4:3. V dvoboju z Moskalenko je Rahotinova pokazala odlično igro in zmagala z 2:1 in s tem dokazala, da sodi v sam vrh. Jauševac je z 2:1 premagala Istiničevo in Arrigoni je slavil. Za zmago je treba pohvaliti celotno ekipo, kije dvoboj odigrala nad pričakovanji. Za zmago pa so gotovo zaslužne tudi navijačice, brez katerih bi ekipa težko dosegla tak uspeh.
2. SNTL - članice
Članice so doma zjutraj igrale z ekipo Edigsa iz Mengša in gladko izgubile z rezultatom 2:6. Edini dve zmagi je ekipi prinesla Teja Kodrič.
Popoldan so članice igrale proti Fužinarju in zmagale 6:1.Za ekipo so nastopile Kodrič Tea, Nemarnik Tina in Umer Romina.
2.	SNTL - člani
prvi poraz Arrigonija
Dopoldan so člani doma neodločeno igrali proti Gralanu in sicer 5:5. Tudi tokrat je tri zmage prispeval CEK, po eno pa Jerman in Ludvik.
Popoldan so člani proti ekipi Petovije iz Ptuja, kije lani igrala v prvi ligi, doživeli svoj prvi poraz in sicer 2:6. Dve zmagi Čeka sta bili premalo za kaj več.
V	nedeljo je NTS ARRIGONI vzorno organizirala PRIMORSKO PRVENSTVO ZA PIONIRJE in PIONIRKE posamezno, dvojice in mešane dvojice. Prvenstva se je udeležilo preko 30 pionirjev in pionirk iz petih primorskih klubov. Največ uspeha so imeli tekmovalci in tekmovalke iz Izole, ki so osvojili kar 10 medalj.
Rezultati izolskih tekmovalcev:
Pionirji; L Kodrič, 3. Žigante Pionirke: 2. Ludvik, 3-4. Škorjanc Pionirji dvojice; IKodrič/Žigante Pionirke dvojice: ILudvik/Skorjanc
Mešane dvojice: \ ludvik/Kodrič, 2Škorjanc/Burič, 3-4. Jauševac M. /Marušič, 3-4. Kukovec/Žigante
Tae kwon do
PRVA SLOVENSKA SODNICA JE IZ IZOLSKEGA KLUBA
Klub Borilnih veščin Tae kvvon do Izola ima veliko dobrih in perspektivnih borcev, vendar pa se vsi zaradi različnih razlogov ne udeležujejo tekmovanj. Posebej obetajoči so dečki in deklice, ki bodo naslednje leto začeli tekmovati v formah v skupini.
Klub se lahko pohvali tudi z dvema novima sodnikoma. To sta Bojan Homovec in Ina Majcen, ki je prvo dekle v sodniških vrstah pri nas.
3.	finalni turnir v kick-boxingu v semi-contactu, kije bil v začetku oktobra v Ormožu, se je za naše fante in dekleta dobro zaključil, člani kluba pa načrtujejo ponovitev doseženih rezultatov.
Po preizkušnji v light-contaktu na finalni tekmi v Ormožu, jih naslednji mesec mednarodno prvenstvo v semi-contactu v Zagorju, kjer bodo najboljši osvojili tudi denarne nagrade.
Tenis
LETNI KLUBSKI TURNIR
Minulo soboto so se člani Teniškega kluba Simonov zaliv pomerili na klubskem turnirju, na katerem je sodelovalo 20 tekmovalk in 40 tekmovalcev. Rezultati turnirja pa so naslednji:
Moški: 1. Adriano Rušnjak, 2. Uroš Špende, 3. Adrijano Roj Ženske: 1. Svetlana Milasinovič, 2. Loredana Toth, 3. Nataša Stubelj
V	tolažilni skupini je med moškimi 1 .mesto osvojil Vlado Stubelj pred Vilijem Knapom in Nevenom Ivetacem, med ženskami pa Anita Dessardo, Maja Sirca in Mirjana Pahor. Sledila je zakuska in zabava, kar so v dobršni meri omogočili sponzorji Portex, Canova Verdi in Mignon.
Društvo JOGA v vsakdanjem življenju - Koper vabi na začetno vadbo joge, ki bo potekala enkrat tedensko v Kopru, na Markovcu, v Izoli, Luciji in Piranu.
V Izoli VSAK TOREK ob 19.30 v Kulturnem domu Informacije 066/32 089 vsak delovnik od 17.-19. ure
Veslanje
OB ZAKLJUČKU SEZONE
Veslaška sezona 1997/ 1998 seje zaključila z državnim prvenstvom, kije potekalo 3. oktobra na Bledu, v Veslaškem klubu Izola pa so jo zaključili z veselim piknikom preteklo soboto.
Veslači, vodstvo kluba in starši so se skupaj poveselili, pogovorili in kovali nove ideje za delo v bodoče. Za njih vse je bila pretekla sezona več kot uspešna. Uredili so si klubske prostore, kupili tri čolne, vesla, ergometer, obnovili dva stara podarjena čolna in predvsem vzgojili novo generacijo mladih veslačev, ki seje naučila veslati v novem klubu.
Sezona je bila uspešna tudi v tekmovalnem pogledu. Največji uspeh pomeni uvrstitev šestih od osmih posadk v finale državnega prvenstva ( po času bi si mesto v finalu zaslužila tudi ostala dva čolna) in dejstvo, da smo v finalu videli tudi nekatere od fantov in deklet, ki so začeli veslati šele letos. Na mednarodnem področju šteje za največji uspeh uvrstitev Eriča Tula v Piedilucu (4.mesto v enojcu in 2.mesto v četvercu) in na Čop Chalengerju (2.mesto) ter uspeh Nika Medveščka v kombinaciji z Davorjem Mizeritom na svetovnem mladinskem prvenstvu (lO.mesto v dvojnem dvojcu).
"Časi, ko so nas vsi spraševali kdo smo, kje treniramo in kaj hočemo so dokončno za namLLjudje so se prepričali, da obstojimo, da delamo in da smo pri delu uspešni. Mnogi nam pomagajo, za kar smo jim hvaležni Želimo si, da bi nam pomagali tudi v bodoče. V klubu bomo morali še veliko postoriti, predvsem pa kupiti kakšen nov tekmovalni čoln," je klubko delo in njihova pričakovanja komentiral predsednik kluba Iztok Medvešček.
BALINANJE
Izolski balinarji so, kot smo že poročali v prejšnjem Mandraču, ob koncu uspešne sezone pripravili slovesnost na kateri so tudi formalno odprli novourejeno balinišče. Prizadevni balinarski delavci BK Jadran so povabili na slovesnost tudi druge klube iz regije in Slovenije, tako da se je prireditev spremenila v pravi balinarski praznik, pripravili pa so tudi nekaj priložnostnih tekmovanj na katerih so se izkazali manjši klubi, saj je v četvorkah med vsemi prvoligaši zmagala ekipa BK Jagodje-Dobrava, pri ženskah pa je bila prva ekipa Trta iz Svetega Antona. Organizatorji so bili s prireditvijo tako zadovoljni, da bodo nekaj podobnega pripravili že za naslednji ribiški praznik.
Pri organizaciji tokratne prireditve pa so jim pomagali: Hotel Delfin, Fotooptika Rio, Marina Izola, Mehano, Droga,
Vina Koper, Jestvina, Mesnica Janko-Renzo, gostišče Jadranka,
Koloniale, pražama Emonec, bife Skopje, Anivo d.o.o., Hoteli Simonov zaliv, Trgovina Dante, Pejo Trading, cvetličarna, Radio Morje, RTV Koper, Dua Dance, pražama Gala Izola in slaščičarna Galeb.
BODEČA NEŽA KOMUNALI
Tako so nas prosili balinarji, naj napišemo ob njihovi prireditvi. Komunalnemu podjetju so namreč naročili postavitev poljskega WC ja ob balinišču, vendar ga niso dobili, tako da so imeli obiskovalci kar precej težav s "tisto stvarjo". Tudi odnos do njihovega prostovoljnega čiščenja parka menda ni bil najbolj kooperativen. Skratka -na Komunalo so balinarji jezni.
Mladinski nogomet
Na izolskem stadionu je bila 14.10.98 zanimiva nogometna tekma med ekipama MNK Izola in ekipo Kopra. Obe ekipi sta bili v dosedanjem tekmovanju še neporaženi, tako daje bil derbi še toliko bolj zanimiv.
Tekma se je razplamtela v 10. minuti, ko je najnevarnejši koprski napadalec Dedič povedel svoje moštvo v vodstvo. Vendar se mladi Treskavica ni dal in je rezultat izenačil s prekrasnim zadetkom. Od tod naprej so bili mladi Izdani boljši tako tehnično kot tudi taktično.Rezultat take igre je bil še en gol Treskavice in Marka Božiča, kandidata za državno reprezentanco pri kategoriji U -15.
V drugem polčasu je bila premoč Izolanov še večja. Z zadetkom hitrega Hanca je bil rezultat v 40. minuti že 3:1. Ko pa je zadel še borbeni Bajc v 51. minuti, so se Koprčani povsem vdali, tako da je Treskavica še tretjič zatresel mrežo. Končni rezultat 5:3. (polčas 3:1)
Ekipa MNK IZOLA je igrala v postavi:
Volk, Hadžič, Božič R., Franetič, Šabič, Aščič, Ulemek, Božič M., Bajc, Treskavica, in Hanc.
Igrali so še: Bajraktarevič, Glavič, Lazarevič, Gregorič, Milinovič, Škrbina in Kaltak.
Center za kulturo, šport in prireditve
18. MARTINOV TEK 8. novembra 1998
Zaradi Martinovega teka bo v nedeljo, 8. novembra 1998 cesta Korte - Šared ZAPRTA od 11.00 do 12.30 ure Organizator prosi za razumevanje
KONJSKI TOPOT V SLOVENSKI ISTRI
- --'vrSv, s
Na Medljanu je bilo v soboto državno prvenstvo Slovenije in finale pokala Slovenije za leto 1998, na katerem je sodelovalo 11 tekmovalcev. Tekmovali so v 1. kategoriji (proga 30 km) in v 5. kategoriji (proga 90 km).
V	1. kategoriji je 1.mesto zasedel Janez Bučar na konju Monteaura (KK Trzin) pred Miho Kovačičem s konjem Dagfrost (KK Maribor) in Brankom Makovcem s konjem Dis-om (KK Medljan Izola).
V	5.kategoriji je 1.mesto zasedel Rok Ureuc s konjem Kris-om (KK Bled), za njim pa sta se uvrstila Karl Glaser na konju Sandra Plusvital (KK Maribor) in Branko Cigale - konj Darius (KK Ig).
Iz domačega kluba sta se tekmovanja udeležila dva tekmovalca, poleg Makovca še Dušan Vončina, osvojil 5.mesto.
Prireditev na Medljanu je seveda priložnost za razmislek o možnostih turističnega razvoja izolskega podeželja. Iz republiških sredstev za razvoj podeželja bo v naslednjem letu sicer prišlo nekaj denarja za obnovo Kulturnega doma v Cetorah in za nekatere poti, prej ali slej pa se bo treba lotiti nekaterih izrazito turističnih projektov.
Urejanje etnološkega muzeja v Grbčih, ureditev še kakšne prave turistične kmetije, označitev in ureditev kolesarskih poti ter tekaških poti za rekreativce ter končno tudi ureditev poti za "konjeniški turizem" so gotovo projekti, ki se jih bo treba prej ali slej lotiti.
Množičen obisk sobotne tekme v Medljanu je dokaz več, da je zanimanja za preživljanje protega časa v naravi vse več in da bomo prav kmalu ob morju in plažah morali prodajati tudi zelene trate šavrinskega gričevja.
PRIREDITVE - DOGODKI
Ml KLUB Izola
Sobota, 24.10. : Unplugged performance s pomočjo zanimivih glasbil Sobota 31.oktober: Hallovveen party (z bučami)
Za dodatne informacije se oglasite pri nas v Koprski 34.
RAZSTAVA
V prostorih Menjalnice Znider's, Cankarjev drevored 5, Izola je na ogled devet platen-akrilov z motivi sončnih vzhodov, zahodov, morja in rož amaterske slikarke FRANKE BLAŽEVIČ iz Kampela pri Kopru.
KINO ODEON IZOLA
Petek, Sobota, Nedelja, vse ob 17.30 in ob 20.30 - ARMAGEDDON Torek, ob 18.00 MESTO ANGELOV, ob 20.30 uri TAKO JE LJUBKA Sreda, 28.10 ob 18.00 in 20.00 MESTO ANGELOV Četrtek, 29.10. ob 18.00 in 20.00 DO NAZGA
SLIKE KUPUJEJO INŠTITUCIJE
V petek, 16. oktobra so z otvoritvijo razstave in krajšo slovesnostjo počastili 10 letnico delovanja galerije Insula, ki ima svoj sedež v Smrekarjevi ulici v Izoli Na proslavi sta zbrane pozdravila izolska županja Breda Pečan in predsednik Društva likovnikov Insula, Erik Lovko, o desetih letih dela galerije pa je govoril njen vodja, Dejan Mehmedovič. Na slovesnosti seje zbralo veliko povabljencev iz vseh treh obalnih občin (koper je zastopala županja Irena Fister, Piran pa podžupan Bruno Fonda), ki so ob spremljavi Roberta Vatovca in Eve Brajkovič preživeli lep, praznični večer.
Dejanu Mehmedoviču smo ob tej priložnosti zastavili še nekaj manj prazničnih vprašanj.
-	Koliko ljudi s tega našega območja resno kupuje likovna dela?
-	Ne vem, koliko jih je zares. Čeprav se mi s prodajo posebej ne ukvarjamo imamo vendarle naprodaj dela naših članov in ustvarjalcev in moram povedati, da so naši kupci v glavnem tisti, ki potrebujejo likovno delo za darilo ali podobne priložnosti. Zelo redko se najde kdo, ki kupuje stvari zase in to že kaže na nekaj.
-	Mi torej nimamo tistih tipičnih kupcev umetnin, ljudi z denarjem in občutkom za lepo?
-	Če bi se potrudili in bi bili zelo tržno usmerjeni, bi se morali potruditi in poiskati to strukturo ljudi, ki tudi kupuje umetnine. Določen segment ljudi, takoimenovanih galeristov, obstaja in nekaj jih je tudi na našem teritoriju. Vendar to še ni tisti pravi trg. Pravi trg, po moje, temelji na potrebah, kar pomeni, da ljudje te stvari potrebujejo in jih zaradi tega pridejo kupiti. Pravi trg ni tisti, ki prihaja kupovati zaradi nekakšne prestižnosti, čeprav je seveda dobrodošel.
-	Ali v tujini obstaja takšen trg?
-	Mislim, da v Franciji in Italiji takšen trg obstaja. Nenazadnje se to kaže pri obiskih samih razstav. V Parizu ali v Benetkah so razstave, kjer je treba za ogled čakati v vrsti. Mislim, da seje to pri nas zelo redko zgodilo.
-	Na otvoritvi katere razstave ste vi imeli največ ljudi?
-	Mislim, daje bilo to na otvoritvi razstave izolskega slikarja Borisa Benčiča.
-	Ali so na Obai ljudje, ki imajo doma zbirke sik?
-	Slišal sem zanje in nekaj malega videl. Tudi na obali so lastniki zasebnih zbirk a jih lahko preštejemo največ na prste dveh rok.
-	Ali res največ slik kupujejo ravno slikarji?
-	Tudi to je delno res, ker pač oni imajo neko potrebo po teh stvareh. Poznam pa tudi ljudi, ki so podedovali določena dela in cele zbirke starejših mojstrov. To včasih izvemo slučajno, ker pridejo povprašati o vrednosti deh del k nam.
-	Nekaj stalnih zbirk je že, nekaj pa ni postavljenih. Tudi v Izoli so takšne in celo v občinski stavbi je takšna zbirka, ki bi se jo dalo urediti?
-	Kolikor vem je tam serija grafik Toneta Kralja, imajo pa podarjen tudi opus gospe Jenko. Največja resna zbirka pa je seveda v Obalnih galerijah, ki pa še ni postavljena, saj obstajajo med drugim tudi različna stališča in kriteriji o tem, kdo bi moral biti v takšni zbirki.
KULTURNI DOM IZOLA
Center za kulturo, šport in prireditve
GALERIJA ALGA
FRAN KOSEC - KARAŠ
akademski slikar iz Celja predstavlja najnovejši ciklus "AKTOV" /akril na platnu
Koncert romov iz Transilvanije je bil izvrsten, dobro obiskan in sploh koristen za prezimitev do naslednjega Mediteran festivala. Naslednji koncert tega ciklusa bo gostil nenavadne V7 ljudske godbenike iz Belgije.
sobota, 24.10. ob 20.00
Slovensko narodno gledališče Maribor
Tone Partljič, Mario Uršič: MAISTER IN MARJETA
V komediji Partljič podaja na svoj duhovit in spravljiv način prerez polpreteklega in sedanjega družbenega dogajanja v Sloveniji. Danes v naši domovini "zaslužni" politiki in narodni junaki pišejo svoje spomine in dnevnike ter si z njimi postavljajo spomenike, zakaj tega ne bi storila tudi tajnica ? V komedijskem vrtincu naj bi se znašli UDBA in duhovščina, partijci in župani, partizani in tajnice, menda pa tudi sam general Maister...
Predstava je za abonma in za izven / tokrat izjemoma v soboto /. Abonente prosimo, da prevzamejo abonentske kartice in vplačajo drugi obrok !
Vstopnina za izven : 1.300 SIT v predprodaji / upokojenci, študentje, dijaki 1.100 SIT /, 1.500 SIT v redni prodaji / 1.300 SIT upokojenci, študentje, dijaki /
Četrtek, 29.10. ob 20.00
RUBE Z DOMAČE KURTE
Slovenski del Istre je specifično področje v slovenskem pa tudi samem primorskem prostoru. Razstava tipičnih istrskih izdelkov, predstavitev, razgovor, kantanje, muzika - vabimo vas, da z nami preživite prijeten večer ! /Vstopnine ni !/
Še je čas za vpis v kreativne delavnice:
plesna pripravljalnica / 4-6 leta /, balet, folklorna delavnica / od 7 leta dalje /, gledališka šola , učenje kitare,
Odrasle vabimo v : večerni likovni tečaj, foto tečaj / začetni, nadaljevalni /, oblikovanje gline informacije po tel.: 645571, 61513
TULIO S FARAONI
Komaj se je razširila vest o tem, da je popularno skupino Halo zapustil bobnar in pevec Tulio Furlanič, že smo dobili dve novi glasbeni skupini, ki vstopata na našo glasbeno sceno.
Skupina Halo se je že okrepila z dvema Izolanoma: bobnarjem Buldožerjev,
Dušanom Vranom - Ciko, ter z nedanjim pevcem Zebre Imago in Čme gradnje, Poljšak Fredijem. Skupina seveda nadaljuje dosedanje delo in pripravlja nove posnetke.
Tulio Furlanič pa se je odločil za drugačno pot. K sodelovanju je povabil nekdanja originalna člana Faraonov, Giannija Colorija (kitarist) in še enega Izolana, Stojana Družino, ki bo igral bas ter seveda pel, za klaviaturami pa sedi Nevio Medica iz Umaga.
Po besedah Tulia je skupina že pripravila repertoar skladb, ki so vse starejše od 30 let, med njimi so seveda hiti kot Yesterday, House of the rising sun, Massachusets in podobne, po reakcijah na prvem nastopu, ko so v Portorožu zabavali slovenske psihologe pa so fantje prepričani, da si bodo lahko odrezali svoj kos slovenske glasbene pogače.
Rezervacije vstopnic za predstave in koncerte : v galeriji ALGA , med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00, v soboto med 10.00 in 12.00/tel.: 648 439/
ZORAN PREDIN POD BELVEDERJEM
Zoran Predin bo s skupino Mar Django Quartet pripravil predstavitev svoje nove plošče z naslovom Ljubimec iz omare, ki je stilsko drugačna od vsega, kar je Zoran počel doslej, vseeno pa čisto njegova, z dobrimi besedili in v uho segajočimi melodijami.
Predstavitev bo za novinarje in tudi širšo publiko v soboto ob 11. uri dopoldne, tako da bodo lahko prišle tudi babice in dedki ter mladoletnice in mladoletniki, vse pa se bo dohajalo v gostišču Pod Belvederjem (plaža hotela Belvedere v Izoli).
Po predstavitvi in pogovoru z glasbeniki bodo le ti tudi prijeli za inštrumente in zaigrali, da se bo kar kadilo.
Vstopnine ni, zato ste vabljeni vsi.
• y»rg« - **»UI
MORILEC: Dobite veliko takšnih?
DUHOVNIK: Nisem dosti med ljudmi, tako da ne dosti. Vi pa mi izgledate kot izkušen človek. Ste že bili v takšni situaciji?
MORILEC: Ja, lahko bi se reklo da sem bil. Vsaj v podobni.
DUHOVNIK: Ja, izgledate nepopustljivi do teh barab.
Kaj vse se živemu človeku ne zgodi, kajne?
MORILEC: Ja, veliko se nam zgodi. In kakšna je vaša življenska zgodba, oče? (se nasmeje)
DUHOVNIK: Samo ne še vi začet s tem, zakaj sem se odpovedal...bla, bla, bla...
MORILEC: Ne, ne ne bojte se. Samo pogovor bo rad navezal.
DUHOVNIK: Ja, sedaj res rabimo nekoga za pogovor, Drugega tako ali tako ne moremo delat. Nič, kaj da vam rečem. Moj oče je ubil mojo mamo, ko sem bil star dve leti in skupaj s svojim bratom sem šel živet k teti,
(Morilec ga izbuljeno gleda in pogleda v kozarec, če je še kaj pijače, a kozarec je prazen)), kjer sem živel, dokler nisem prišel na fakulteto. Od tam pa direktno v cerkev. Najprej sem bil nekaj let v mestu, nato pa so me premestili sem. To je pa približno vse.
MORILEC: In kaj... Kaj se je zgodilo z vašim bratom? (glas se mu rahlo trese)
DUHOVNIK: Umrl je v prometni nesreči, ko sem bil star štirinajst let. Tako da sedaj moja teta živi kot kraljica na račun tiste zavarovalnine. Ni pravice na tem svetu. MORILEC: Ravno vi tega ne bi smeli reči. DUHOVNIK: Zakaj? Ker se ženska okoristi in obogati s smrtjo sestrinega otroka, ki ga nikoli ni imela rada? Ker je možno, da človeka pretepejo in ga pustijo ležati na cesti celo noč za sto tolarjev? (razburjenje se mu kaže na obrazu) Ker ženska lahko ubije svojega dojenčka, ker ga ne more preživljati, in potem hladnokrvno reče, daje bila nesreča? Vi temu lahko rečete pravica?
MORILEC: Prav imate, oče. Nasilno bi morali umreti samo tisti, ki si to zaslužijo, ne?
DUHOVNIK: Ne verjamem v nasilje. In zdi se mi, da je dosmrtna ječa hujša kazen.
MORILEC: Brrr, ne spominjajte me na to, ker me zmrazi po celem telesu.
DUHOVNIK: Zakaj? Vam grozi zapor? (obadva se nasmejeta šali, Duhovnik malo bolj pristno.)
MORILEC (vstane): Oprostite, oče. (pomigne proti Natakarici)
DUHOVNIK (razumevajoče pokima in nasloni glavo na roke, da bo zaspal.)
MORILEC (oddide proti Natakarici, ki je obrnjena stran od njega. Ko pride do nje, jo prime za ramo, zaradi česar se ona zdrzne. Nasmehne se ji. Pomigne proti Njej): Spi?
NATAKARICA (Prikima): Pridi, greva sem (odideta proti edini prosti mizi. Usedeta se.) Hud dan, ne? MORILEC: Ja, res ni bil prav lep. Kakor koli gledaš, seveda. Najbrž ni ravno najboljše za posel... (pogleda po lokalu)
NATAKARICA: Ne, res ni. Prosim te, povej mi, s čim se ukvarjaš?
MORILEC (se nasmehne): Sem prodajalec nepremičnin.
NATAKARICA: Res? Pa je zanimivo?
MORILEC: Še kar. Noja, ni nevemkakšno delo in ni nevemkakšno razburjenje, vendar je dosti, da preživim.
Pa ti? Kakšno je tvoje življenje. Menda ni samo posedanje v tem zatohlem kafiču?
Dobite nas tudi na internetu „ http://pina.soros.si/muki
Vse prispevke ali pripombe lahko pošljete po pošti ali e-mailu na tednik MANDRAČ
IS ADOBE	DUNCAN
Pogledaš v nebo in vidiš tri svetle, nežne, nedotakljive iskre. Pogled uzre spet v tla. Z očmi se sprehajam za mojimi koraki. Ni nobene sledi pa vendar puščam nekaj. Puščam tisto minljivo svetlobo in resnično senco na mimoidoči ženski.
Odprem vrata knjižnice, v katero sem včlanjena, s seboj nosim krivico, namreč nisem plačala prejšnje zamudnine. Zakaj? Ker mi šef še ni nakazal denarja na moj tekoči račun oziroma žiro račun. Položim kup knjig na pult, kjer sprejemajo te stare, oguljene, včasih po vlagi zaudarjajoče knjige. Nekateri jih mečejo stran. Kot nekakšen tehnološki višek (saj imamo internet, kajne?) nezavedajoč se, da so poteptali svoje še nepoznane občutke, poteptali s svojimi prašnimi čevlji in vaško-spoliranim suknjičem, kjer je v levem zgornjem žepu GSM ali mobitel, navkljub vsemu tehnološkemu in modnemu izobilju so še vedno in ostajajo pisatelji tujih zgodb (nevedni pisatelji!).
Zložim PVC vrečko v torbico, odprem prazno denarnico in potegnem Plečnika. Še ni dovolj. Njegova senca me spominja na vse fijakerske osle, ki želijo razumeti le eno - NIČ! Naredim velik korak in že sem v self - servicu, pred knjižnimi policami. Preletim najbolj vpadljive naslove in platnice. Ni je! Ha, kaj pa ta? Ne, ne. Preveč resnična.
Zaslišim klepet med dvema istospolnima osebama: "...a, tisto rdečo. Ne. Raje ne, veš. Mislim, da je vvaterproof !"reče prva. "...zadnjič pa mi je res ostal rob okoli. Le en rob. Noro!” pripomne druga.
Seveda bi se lahko vmešala še tretja istospolna duša - JAZ. Vendar bi nas bilo preveč na kupu. Kdo pa bi se sploh zmenil za moje anti - make-up - ovsko mnenje, ko pa se sploh ne šminkam. Ogrnem moje prehlajeno grlo v volnen šal, se zasukam na peti in odhitim proti izhodu kulturne demokracije. Imela sem srečo. Zakaj? Da me ni lastni šal zadavil, kot se je to zgodilo legendarni ameriški plesalki Isadori Duncan.
Mateja Golob_________________________________________________
OB PESTILO
Splošni javnosti bi radi razjasnili nekaj napak, ki so se pojavile v novonastalem glasilu Mladinskega Izolskega Kluba (MIK).
Prvič, nastanek Mladinskega Ustvarjalnega Kluba Izola (MUKI) ni bil nikakor povezan z nobeno izmed Mefovih idej in je nastal od njega povsem neodvisno. Našo stran v tedniku MANDRAČ imamo zato, ker smo se pač spomnili in prosili zanjo.
Drugič, MUKI ni nikakrčen posrednik za črpanje občinskega ali državnega denarja, edina sredstva, ki smo jih prejeli od občine Izola oz. katerekoli druge državne institucije so bila namenjena izvedbi prireditve "GLASBENI PUST" dne 21.2. 1998 na Manziolijevem trgu v Izoli, in so bila za to tudi porabljena.
Tretjič, v svojem glasilu nam Ml-klub očita nedelovanje, obenem pa sami priznavajo, da niso od leta 1994, ko naj bi se ustanovili, pa do leta 1997, ko so končno dobili prostor, naredili čisto nič, razen tega, da so letali po občini in prosili za prostor. MUKI je prostor dobil šele pred nekaj dnevi, pred tem pa smo imeli od ustanovitve oktobra 1997 do marca 1998 na voljo prostor za sestanke, ki smo ga lahko uporabljali enkrat tedensko za uro in pol. V tem času nam je vseeno uspelo izpeljati nekaj prireditev, zato nam ne morete očitati nedejavnosti. Mladinski Ustvarjalni Klub Izola naproša člane Mi-kluba, da v bodoče svoje pisanje podkrepijo z dokazi ali pa naj sploh ne pišejo.
Mladinski Ustvarjalni Klub Izola - MUKI
Elezioni: merita ancora lottare
Tra un mese esatto saremo chiamati alle urne per eleggere il nuovo Consiglio Comunale, il Sindaco e i Consigli delle Comunita Locali.
Gli appartenenti alla Comunita nazionale italiana saranno chiamati ad esprimersi pure sui rappresentanti che occuperanno i seggi specifici sia al Consiglio Comunale che nei Consigli di quelle Comunita locali che per Statuto sono definiti nazionalmente misti. Inoltre voteranno pure per il rinnovo del Consiglio della Comunita autogestita della nazionalita italiana di Isola.
In pratica questo e 1’ultimo numero del nostro foglio prima di entrare nel periodo della campagna elettorale. Fino ad elezioni avvenute usciremo ancora due volte e in quelle occasioni, come deciso dalla Redazione, verranno rispettate alcune regole per garantire a tutti i candidati la possibilita di untnformazione obiettiva e corretta. Per il momento non sappiamo ancora ne quanti ne quali sono i candidati che si annunciano per ogni ruolo, ne siamo a conoscenza se qualcuno dei nostri connazionah šara presente nelle liste che verranno presentate dai singoli partiti. La raccolta di firme e adesioni sono ancora in corso. In ogni caso siamo convinti che, come e piu di prima, la scelta delle persone giuste šara determinante ai fini di una giusta collocazione della nostra comunita nel contesto sociale e politico della nostra cittadina. Le spinte che tentano di portarla fuori sono presenti sia al nostro interno, in una malcelata volonta di segregazione nazionale autosufficiente, sia tra alcune delle forze politiche presenti sul campo, che in un nostro ridimensionamento politico e culturale intravedono uno spazio per le proprie ideologie emarginanti del diverso e del piu debole.
Noi non vogliamo ancora rinunciare allidea che, comunque, la vita in comune, anche se soltanto a livello comunale, sia una delle piattaforme fondamentali sulla quale costruire un possibile futuro. E siamo certi che, nel recarsi al voto, lo comprenderanno anche i nostri connazionali e la maggioranza dei cittadini di Isola. E che il risultato che uscira dalla consultazione del 22 novembre non potra essere diverso, indipendentemente dal numero dei candidati, dalle liste e dai mezzi che verranno usati nel tentativo di strumentalizzare 1’opinione pubblica.
In fondo, come ebbe a dire recentemente qualcuno, la difesa e la tutela del piu debole nelPambito di un concetto di convivenza sono ancora valori per i quali merita lottare.
Silvano Sau
E nata la ‘‘Dante AUghieri”
Venerdi pomeriggio del 16 ottobre di quest’anno si e svolta alla scuola elementare italiana di Isola "Dante Alighieri" Tassemblea costitutiva dell’associazione comunita degli italiani Dante Alighieri, nata dopo che una settantina di soci della comunita Besenghi degli Ughi l’anno scorso (alcuni gia prima) aveva deciso di uscire da questo sodalizio e formarne uno proprio.
Uno dei motivi di questa scissione lo le attivita culturali, educative e sportive statuto della Besenghi che in un primo ripristinando un po’ lo spirito delle momento permetteva 1’iscrizione a parita vecchie comunita degli italiani che di diritti anche ai non italiani, ossia non spesso erano vere e proprie seconde faceva distinzione fra soci effettivi e soci čase.
sostenitori.	“La nuova comunita - e stato ancora
II presidente del comitato promotore per sottolineato - šara organicamente legata la costituzione della nuova comunita, alTUnione Italiana che e una Giuseppe Trani, gia vicepresidente della rappresentanza legittima degli italiani, Besenghi degli Ughi, rivolgendosi ai mentre la CAN e in mano allo stato”. circa 30 presenti, ha rilevato che cio che Presidente e stato eletto 1’attivista Dario era successo alla Besenghi e stato un Scher. Delegato alLAssemblea di Unione vero e proprio tradimento, visto che era Italiana e stato eletto Marino Pugliese. stata cambiata la sostanza dello statuto La sede delTassociazione comunita della Comunita. Nel febbraio del 97 degli italiani Dante Alighieri si trova in erano State avviate le pratiche per la via Giordano Bruno 6, praticamente di costituzione di una nuova Comunita e fronte alla Besenghi degli Ughi dove fra nel maggio di quest’anno e arrivato il breve dovrebbe cominciare 1’attivita vera nulla osta. Oggi - ha osservato Trani - e propria con conferenze, spettacoli e a Isola e finalmente nata una comunita serate conviviali. in cui gli italiani potranno portare avanti	Andrea Šumenjak
COMUNITA AUTOGESTITA della NAZIONALITA ITALIANA di ISOLA
BREVI ISTRUZIONI PER LE PROCEDURE DI CANDIDATURA PER LE ELEZIONI AMMINISTRA TIVE DEL 22 NO VEMBRE 1998 - SEGGI SPECIFICI E CONSIGLIO C.A.N. DI ISOLA
1.	CANDIDATURE
a)	Possono essere candidati alle elezioni amministrative per il rinnovo del Consiglio della Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola tutti i cittadini sloveni maggiorenni, con residenza stabile nel comune di Isola e che sono iscritti nell’Elenco elettorale particolare della Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola.
b)	Le stesse condizioni sono richieste per i candidati ai seggi riservati alla Comunita nazionale italiana di Isola nel Consiglio comunale e nei Consigli delle Comunita locali I - Citta vecchia, II - Citta, III - Livade e IV - Jagodje-Dobrava.
c)	Per i candidati ai seggi specifici dei Consigli delle Comunita locali e richiesta pure la residenza stabile nella Comunita locale per cui si candidano.
2.	PROPONENTI E SOSTENITORI DELLE CANDIDATURE
a)	Possono proporre le candidature ed essere sostenitori delle stesse per le elezioni ai punti a) e b) del comma precedente, le stesse persone che hanno le condizioni per essere candidati.
b)	Per le elezioni al Consiglio della C.A.N. e al Consiglio Comunale si puo proporre e sostenere le candidature indifferentemente dalla Comunita locale di residenza sia dei candidati che dei sostenitori.
c)	Per le elezioni nei Consigli delle CL sia i proponenti che i sostenitori debbono avere residenza stabile nella Comunita locale per cui si vota.
d)	I candidati possono essere anche proponenti e sostenitori di se stessi.
3.	RAPPRESENTANTI	DELLE
CANDIDATURE
I rappresentanti delle candidature non possono essere anche candidati per le stesse elezioni.
4.	SISTEMA	DI ELEZIONI
a)	Il sistema	delle elezioni e	il	sistema
maggioritario secco ad un turno unico. Cio significa che i candidati che riceveranno piu voti alla consultazione elettorale saranno eletti.
b)	Derivante	da cio, le proposte	per le
candidature possono essere fatte solo con il sostegno delle firme degli elettori.
c)	Il numero dei seggi per cui si vota e il seguente:
•	Per il Consiglio della C.A.N. - 9 (nove) seggi,
•	Per il Consiglio Comunale - 2 (due) seggi e
•	Per i Consigli delle CL - 1 (un) seggio (uno per CL, esclusa la CL di Corte).
5.	NUMERO CONSENTITO DI SOSTEGNI E DI CANDIDATI PERCHE LE CANDIDATURE SIANO VALIDE
a)	Per le elezioni al Consiglio della Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola sono necessarie le firme di almeno 15 (quindici) sostenitori.
b)	Per le elezioni al Consiglio Comunale
sono	necessarie le firme di almeno 15
(quindici) sostenitori.
c)	Per le elezioni ai Consigli delle CL sono necessarie le firme di almeno 10 (dieci) sostenitori.
d)	Per le elezioni nel Consiglio della
C.A.N. e nei Consigli delle CL le firme di sostegno vengono raccolte su moduli-elenco dei sostenitori.	(Segue a pagina 2)
e)	Le tirme di sostegno per 1
candidati al Consiglio Comunale vengono segnate dai sostenitori singolarmente e su moduli appositi davanti al funzionario deirUnita Amministrativa	(Unita
Amministrativa - Riva del Sole 8, pianterreno).
f)	Ogni elettore	puo esprimere
una sola volta il proprio sostegno per un livello di elezioni. II suo sostegno puo andare ad un singolo candidato o ad una lista di candidati.
g)	La lista dei	candidati puo
essere composta da	un minimo di
un candidato e da un massimo di tanti candidati quanti sono i seggi disponibili per i singoli organismi.
6.	MODULI
I	moduli disponibili per 1’inoltramento delle candidature sono i seguenti:
a)	Modulo LV-3 - modulo di sostegno della candidatura per i seggi specifici al Consiglio Comunale (reperibile alTUnita Amministrativa di Isola). Modulo LV-13 - modulo per la presentazione delle candidature ai seggi specifici del Consiglio Comunale (modulo reperibile presso la Commissione Elettorale Particolare del Comune di Isola al Comune in Riva del Sole 8/1 piano (Segretario Boris Milenkovski) ed a Palazzo Besenghi /1 piano (Segretario Bruno Orlando).
b)	Modulo CCAN-1 - modulo-elenco per il sostegno delle candidature e per la presentazione delle candidature per il Consiglio della Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola (modulo reperibile presso la Commissione Elettorale Particolare del Comune di Isola al Comune in Riva del Sole 8/1 piano (Segretario Boris Milenkovski) ed a Palazzo Besenghi /1 piano (Segretario Bruno Orlando).
c)	Modulo CL-1A - modulo-elenco per il sostegno delle candidature e per la presentazione delle candidature ai seggi specifici per i Consigli delle Comunita locali (modulo reperibile presso la Commissione Elettorale Particolare del Comune di Isola al Comune in Riva del Sole 8 / I piano (Segretario Boris Milenkovski) ed a Palazzo Besenghi / I piano (Segretario Bruno Orlando).
7.	TERMINE	DI
PRESENTAZIONE DELLE CANDIDATURE
Tutte le candidature dovranno essere inoltrate entro le ore 19.00 del 28 ottobre 1998 presso la COMMISSIONE ELETTORALE PARTICOLARE del COMUNE di ISOLA in Riva del Sole 8, al primo piano al segretario Boris Milenkovski o al suo sostituto Bruno Orlando.
II	segretario ed il sostituto sono anche a disposizione per eventuali ulteriori ragguagli sulle attivita elettorali per le elezioni amministrative 1998.
I numeri di telefono disponibili sono:
Boris Milenkovski	480-103
Bruno Orlando	645-031
// Segretario ______	Bruno Orlando
INFORMAZIONE AI CONNAZIONALI CANDIDATI
SULL’USO DELLA SEDE PER UORGANIZZAZIONE DEI
COMIZI ELETTORALI
Il Consiglio della Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola ha deciso di mettere a disposizione la sala al pianterreno di Palazzo Besenghi per i nostri connazionali candidati alle elezioni amministrative del 22 novembre per i seggi riservati al Consiglio comunale ed ai Consigli delle Comunita locali e per i candidati al Consiglio della Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola. Per informazioni dettagliate sulle modalita di fruizione degli ambienti succitati contattare la segreteria della C.A. N. al numero di telefono 645-031.
COMUNICATO
Nel periodo della campagna elettorale il Mandracchio uscira regolarmente il 5 e il 19 novembre. Per garantire una corretta informazione la Redazione ha approvato le seguenti regole:
-	Sui numeri che usciranno nel corso della campagna elettorale non verranno pubblicati articoli, commenti e opinioni firmati da candidati ai seggi specifici del Consiglio Comunale e dei Consigli delle Comunita locali, come pure di candidati al Consiglio della Comunita autogestita della nazionalita italiana di Isola.
-	Ai	candidati	che	ne faranno
richiesta verra messo a disposizione uno spazio gratuito non superiore alle dieci righe dattiloscritte (circa 100	parole).	Il	testo con
1’indicazione riguardante la data prescelta per la pubblicazione dovra pervenire alla Redazione entro il venerdi che precede la data	di uscita	del	foglio (30
ottobre per il numero del 5 novembre e 13 novembre per quello del 19). I testi che risulteranno troppo lunghi non verranno ritoccati dalla Redazione, che	provvedera a	pubblicare
soltanto le prime dieci righe. Gli interventi verranno pubblicati secondo ordine alfabetico.
La Redazione
attivitA comunitaria
Martedi 27 ottobre, ore 18.00, sala grande della Comunita INGEGNERIA GEN ETI CA: APPLICAZIONI PRAT/CHE, conferenza del prof. Franco De Cristini, organizzata dalla Cl Pasquale Besenghi degli Ughi in collaborazione con Ul e UPT.
II Mandracchio, foglio della Comunita italiana di Isola Rcdattore rcsponsabilc:
Andrea Sumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
B. Pevec, C. Raspolič, S. Sau,
G. Siljan, A. Sumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia
tel.,fax: (+386 66) 645031, 645853
CINOUE ANNI - CENTO NUMERI
Serata particolare, quella delPotto ottobre a palazzo Besenghi. Il nostro foglio ha festeggiato il primo lustro di uscite con una celebrazione che ha visto ospiti, tra 1’altro, il sindaco di Isola, signora Breda Pečan. Ha prešo dapprima la parola il presidente della CAN e della Comunita degli italiani Pasquale Besenghi degli Ughi, Gianfranco Siljan che ha ricordato che il foglio ha trattato spesso temi vitali per la nostra comunita quali la costruzione della scuola elementare e 1’ampliamento di quella media e il restauro di Palazzo Manzioli. Il sindaco ha messo in evidenza 1’importanza che hanno per 1’intera cittadinanza i due fogli d’informazione, il Mandrač e II Mandracchio. Il caporedattore Andrea Sumenjak ha ripercorso la storia dei due giornali e la nascita del nostro quindicinale, prima presente con articoli saltuari, poi pubblicato con regolarita da una redazione costituitasi nelLottobre del 1993. Nel suo saluto 1’editore Drago Mislej - Mef ha detto da parte sua che la presenza de II Mandracchio non sfigura alPinterno del suo settimanale. Ali discorsi e seguito un concerto durante il quale il soprano Eleonora Matijašič, accompagnato al pianoforte da Elisabetta Buffulini, ha dato una sentita interpretazione di brani di Donizzetti, Bellini e Schubert. Non e mancato un incontro conviviale tra redazione, ospiti e pubblico.
M.M.
“Progetto Manzioli” - presto i primi corsi
Entro la fine delPanno dovrebbe essere tutto pronto per Papertura dei corsi di formazione professionale nel campo del restauro alPinterno del "Progetto Manzioli". Un tanto e emerso dall’incontro dei rappresentanti di aleuni ministeri sloveni competenti in materia con i rappresentanti del Ministero degli esteri italiano tenutosi dl recente a Isola. AlPincontro erano presenti pure aleuni docenti delPUniversita degli Studi di Reggio Calabria ai quali e stata affidata la conduzione di detti corsi, rappresentanti della Comunita autogestita della nazionalita italiana di Isola in qualita di coordinatori del "Progetto Manzioli" e rappresentanti del Centro scuole medie "Pietro Coppo" che avra la cura della parte organizzativo-amministrativa dei corsi. La parte didattica del "Progetto Manzioli", come dal protocollo tra i governi di Slovenia e Italia, prevede dei corsi per giovani architetti e corsi di specializzazione per študenti diplomati presso le varie scuole professionali nel ramo delPedilizia. Il fine e quello di creare le basi per la costituzione di un centro di restauro alPinterno del palazzo Manzioli che, una volta riportato ai fasti d’un tempo, diverra pure nuova sede della Comunita italiana di Isola, la quale avra pure il compito di gestire il centro stesso.
G. S.
Non c’e piu religione
La /otta per i/ c/iente e sempre stata dura e senza esclusione di co/pi. Soprattutto nelle localita che vivono di turismo, albergazione e gastronomia. Detta /otta a Isola uttimamente si e fatta addirittura "tucchettata". i'n a/tre parole, /a fi/osofia de/Paccaparrarsi i/ diente n el la nostra localita e assurta al ti po:
"II c/iente to trovo, to prendo e non to lascio piu. Al costo di doverto chiudere nel mio locale con Tuso del /ucchetto". La trovata non sarebbe neanche malvagia se H locale fosse un "bengodi".
Gianfranco Siljan
Coro a gonfie vele
Particolarmente intensa nelle ultime due settimane 1’attivita del Coro "Haliaetum" della Comunita degli italiani ''Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola. Venerdi 9 ottobre si e esibito alla Časa di cultura di Isola in occasione del concerto organizzato dalla Comunita autogestita della nostra nazionalita per omaggiare i 50 anni della fondazione della Societa artistico culturale "Fratellanza" della Comunita degli italiani di Fiume. II giorno dopo era a Chiampo per partecipare alla rassegna organizzata dal Coro "El vajo" di quella localita vicentina detta la Lourdes italiana. Sabato scorso (17.10.98) i bravi coristi del Maestro Claudio Strudthoff hanno proposto un concerto al Teatro comunale di Lussinpiccolo, ospiti della locale Comunita degli italiani. Luščita a Chiampo per il complesso corale della Besenghi e stata indimenticabile. Infatti, hanno potuto ammirare 1’esatta riproduzione della Grotta di Lourdes e una Via Crucis simboleggiata da bellissime sculture in bronzo, opere di artisti di farna internazionale. Tutto cio nella cittadina di Chiampo. II giorno dopo, gli squisiti dirigenti del Coro "El vajo" hanno fatto visitare ai coristi isolani la citta d'arte di Vicenza coi suoi numerosi palazzi cinquecenteschi progettati da Andrea Palladio e della sua scuola, tra i quali spiccano il “Teatro olimpico" e "La Rotonda".
G.S.
SKUPINA "SAMSKI" IZ PIRANA NA IZLETU
Tudi letos smo člani skupine "Samskih" pod okriljem Centra za socialno delo Piran in vodstvom Irene in Majde, ob koncu "šolskega leta" šli na izlet v Logarsko dolino. Najeli smo minibus in 11.7.1998 čakali ob poti, da nas "poberejo" tisti, ki smo začeli potovanje v Piranu. Do Razdrtega smo se zbrali vsi, ki smo želeli en dan preživeti malce drugače in predvsem drugje, v prijetnem prijateljskem vzdušju. Leon je vzel s seboj kitaro in kmalu smo ob njenih zvokih še kar spevno zapeli.
Ko smo prispeli na cilj pod slap Rinko, so "Ta korajžni" nadaljevali pot na Okrešelj, drugi pa smo se povzpeli do slapa Rinke in v Orlovo gnezdo - kočo, kije pripeta v skalo in res spominja na orlovo gnezdo. Tam smo se naužili svežega zraku in ob šumeči spremljavi slapa dosegli notranji mir in zadovoljstvo. Čas je minil kot trenutek. Ko so se vračali naši "Ta korajžni" z Okrešlja utrujeni, a vidno zadovoljni, smo šli na pojedino v Robanov kot na Kmečki turizem. Do grla siti smo nadaljevali pot proti Savinjskemu gaju. Ob vzklikih navdušenja "ohhh in ahhh", smo tavali med gredicami razkošnega cvetja. Pogrešali smo le napise imen cvetic in drevja v parku. Čas je hitro minil in ko se je pričelo nočiti in s pogrmevanjem pripravljati k dežju, smo se odpravili na pot domov.
Vsi smo si bili edini, da smo preživeli dan, ki ga "spraviš tja na srčno stran" in ga imaš na polici spominov za žalostne in prazne dni.
Srečka Bačar
"Vsi, ki so samski in si želijo druženja, vabimo, da se vljučijo v skupino "Samski", kideiuje že deveto leto pod okriljem Centra za socialno delo Piran, Župančičeva 24. Skupina se sestaja vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu od 18. do 20. ure. Zainteresirani dobijo podrobnejše informacije pri Ireni in Majdi na tel. 747 045 ali 747 046 vsak delavnik od 8. do 13. ure.
IZ fiMBULfiNTE
lise Andrej Dernikovič, dr. med.
PREHRANA PRI OBOLENJIH DIHAL
KRVODAJALCI OBISKALI KORTE
(KB)Za krvodajalce iz Preddvora pri Kranju zagotovo velja, da znajo združiti prijetno s koristnim. Minuli četrtek so obiskali Korte, še prej pa so se ustavili v izolski bolnišnici in darovali kri Gre za sedaj že tradicionalno akcijo, saj so na ta način v Izoli darovali kri že tretje leto zapored. "Pred tremi leti sva se spoznali s predsednico koprskega območnega združenja Rdečega Križa in med pogovorom je beseda nanesla tudi na možne oblike sodelovanja. Pa sem ji rekla, da bom pripeljala v Koper poln avtobus krvodajalcev, pa bo. In tako smo tu že tretjič. Lani smo bili na Debelem rtiču, letos pa smo se odločili za Izolo in zaledje," nam je povedala Nada Šifrer, predsednica območnega združenja Rdečega križa Kranj, ki je pravzaprav "zakrivila" to sodelovanje. Tokrat je prišlo 45 krvodajalcev, med njimi tudi župan Preddvora Miroslav Zadnikar, ki je prav tako krvodajalec. Sicer pa je v sami občini Preddvor 150 krvodajalcev, na celotnem kranjskem območju pa okrog 3000.
"Na leto imamo vsaj dva taka izleta in ko se bliža čas, naši člani že kar sprašujejo, kdaj bomo šli," pravi Nada Šifrer in pove, da takšen izlet obvezno združijo z darovanjem krvi , spoznajo kakšen nov kraj, na koncu pa seveda obiščejo še kakšno dobro domačo gostilno in poskusijo tamkajšnje jedi, pa tudi tamkajšnjo vinsko kapljico. Tako so jim tudi v Kortah pripravili degustacijo naših vin in olivnega olja, ogledali pa so si tudi vas in okolico.
(nadaljevanje s prejšnje številke)
KAJ JESTI ?
Če bolniček ne bruha je pomembno ne preobremenjevati mu želodeka in presnove: je naj raje večkrat po malem Od hrane se priporoča npr. zntiksano sadje z mlekom ali jogurtom s čimer telo pridobi soli, beljakovine, nekaj maščob, vitamine, kar je pomembno tudi za obrambni sistem telesa. Sledijo tudi zelenjavne juhe, kuhan krompir, kuhano sadje, zlasti hruške in slive, da pospešijo praznjenje črevesja.
Pri driski pa seveda uvedemo dieto z rižem na vodi, z nekaj kapljicami olivnega olja ali naribanega sira za boljši okus, prežganke etc. Temno meso se odsvetuje, ker obremenjuje ledvica.
Babice pa še vedo kako se pripravi stepeno jajce s sladkorjem za moč.
Odraslim se ne prepove kake osminke vina, seveda pri jedi. Čaja naj bo na voljo vedno v obilici, včasih prija tudi prava kava, če ne gre za srčnega bolnika ali če srce že itak ne razbija preveč. O kakem kajenju ni govora. Vitamine med boleznijo dodajajmo čimveč zlasti, če imamo predpisan antibiotik in seveda še nadalje v času postopnega ozdravljenja.
Kronični dihalni, srčni, ledvični ...bolniki naj upoštevajo še druga navodila svojega zdravnika.
SVET RAČUNALNIŠTVA
Modem Supra je pod svoje okrilje vzelo podjetje Diamond, znano po večpredstavni opremi, še najbolj po grafičnih karticah. Zunanji modem je nekakšen posebnež, saj je zanimive oblike (kot da bi upognili pravokotno škatlo) in modre, za računalniško opremo rahlo nenavadne barve. Narejen je s standardno strojni opremo, s čipi podjetja Rockwell, zato omogoča podobne funkcije kot večina modemov na trgu. Dosegel je naj višjo hitrost med vsemi modemi na testu, 52.000 bps na navadni liniji, na kateri so drugi izdelki dosegali znatno nižje hitrosti. Drugi, notranji modem je vsekakor posebnež med notranjimi modemi, saj se priključi na vodilo PCI. To vodilo uporablja predvsem zato, ker si za delovanje pomaga s procesorjem v računalniku. Porabil naj bi približno deset odstotkov procesorskega časa.
Supra Express 56e pro 18.590,00 SIT / Supra Express 56i pro 12.915,00 SIT
Adria Computers, Izola Trgovina z računalniki, Veliki trg 11, 066/645-325 int. 113 ICQ N.7980900
ADRIA
fCOMPUTERSl
V splošni bolnišnici Izola, na oddelku za transfuziologijo, ki ga vodi dr. Irena Kramar, beležijo v zadnji letih očiten porast odvzemov krvi. Tako iz statistike lahko razberemo, da je bilo v letu 1996 prijavljenih 620 krvodajalcev, lani pa že skoraj 700 krvodajalcev, od katerih je skoraj 20 odstotkov mladih (od 18 do 27 leta starosti).
OČISTIMO SVOJE OKOLJE NDIAMO PULITO IL NOSTRO AMBIENTE
akcija ločenega zbiranja kosovnih odpadkov, železa, papirja, stekla, plastike,akomulatorjev,
odpadnih olj...
od 19.10.-25.10.1998
"Komunala” Izola
PAPIR
ir'l?
I I *T V STALNIH ^TIPSKIH ZABOjNIKIH
za ločeno zbiranje odpadnega papirja so postavljeni STALNI posebni kontejnerčki (OKROCLI), na omenjenih lokacijah.
VARNO ODLAGANJE AKUMULATORJEV - BATERIJ
)P 'Komunala' Izola je za varno odlaganje teh nevarnih odpadkov organiziralo in opremilo odjemna mesta s posebnimi - ekološko testiranimi kovinskimi zabojniki, ki so postavljeni na sledečih lokacijah
1.	DEPONIJA IZOLA - pri vhodu,
2.	NA ZAČETKU RIBIŠKEGA POMOLA - v mandraču,
3.	MARINA IZOLA - pristanišče za jahte.
ODPADNA OLJA
Motorna odpadna olja se lahko oddaja v PVC ročkah na bencinskih srevisih, odpadna olja morskih plovil pa v PVC ročkah na črpalki v Mandraču ali Marini. Večje količine odpadnih olj za predelavo ali uničenje pa sprejema LADJEDELNICA Izola, ki ima za tovrstno dejavnost potrebno licenco.
STEKLO PLASTIKA
in druge odpadne surovine, za katere žal tudi na republiški ravni ni rešen odkup in predelava, naj občani odlagajo v skupne zabojnike za komunalne odpadke.
LOČENO ZBIRANJE ODPADNIH SUROVIN
*	ŽELEZO - odjemno mesto - zgornji plato deponije. Občani lahko kadarkoli v času obratovanja deponije brezplačno oddajo odpadno železo -kovine na navedenem odjemnem mestu.
*	PAPIR - stalno nameščeni okrogli tipski kontejnerčki po mestu Izola in podeželju, omogočajo vsem časovno neomejeno odlaganje (odpadnega papirja - knjige, zvezki, revije, časopisi, pisarniški papir,...). Lokacije Kontejnerčkov navedene v programu akcije.
*	KARTONI - manjše količine, ki se pojavljajo v gospodinjstvih se zloži in poveže ter vloži poleg posod za odpadke. Za večje količine kartonov pa je odjemno mesto na deponiji Izola.
DIVJA - ČRNA ODLAGAUSČA
V kolikor želimo, da bo naše podeželje turistično privlačno in zanimivo, ter nudilo obiskovalcem - turistom pogled na Čisto, urejeno okolico in naravo, je potrebno preprečiti nastajanje divjih odlagališč, ki se v zadnjem času ponovno pojavljajo.
Najaktivnejšo vlogo pri preprečevanju le-teh lahko odigrajo prav krajani sami - zato pozivamo vse, da vsak pojav neprimernega odlaganja odpadkov takoj sporočijo (javijo) Občinski inšpekciji -tel: 480-350.
Za sanacijo že obstoječih divjih odlagališč po podeželju pa vabimo krajane k aktivni udeležbi v času predvidene očiščevalne akcije.
KS KORTE
KOSOVNI ODPADKI
1.	ŠARED - nad Lino
2.	ŠARED - proti Sv.Štefanu
3.	CETORE - pred vasjo
4.	KORTE - pod vasjo
5.	KORTE - pri Zadružnem domu
6.	MEDOŠI
7.	MALIJA - pri šoli
8.	MALIJA - avt. postaja
9.	MORGANI - postaja
19.10.	-22.10.
NOŽED
23.10.	-25.10.
ŽELEZO
od 19.10. -25.10.1998
1.	MALIJA ■ avtob.postaja
2.	KORTE • Zadr. dom
3.	ŠARED - nad gostilno Benčič
PAPIR
18.	KORTE pri Zadr.Domu
19.	MALIJA pri avtob.postaji
20.	ŠARED - gostišče LINA
URNIK DEPONIJE
Občane ponovno seznanjamo o možnosti brezplačnega odlagnja odpadkov, ki ne izvirajo iz pridobitne dejavnosti kot so: večji kosovni odpadki pohištva, oprema, bela tehnika in drugi predmeti ter vrtni odpadki - na deponiji Izola, ki obratuje po sledečem urniku:
V ZIMSKI SEZONI
(od 1.11. do 31.3.)
vsak delavnik	od 8. do 17. ure
sobote, nedelje od 8. do 12. ure
V LETNI SEZONI
(od 1.4. do 31.10.)
vsak delavnik	od 8. do 19. ure
sobote, nedelje od 8. do 12. ure ob praznikih je zaprto.
KRIMINALIJE
Pa naj še kdo reče, da smo nekakšna oaza miru. Kadar počivajo lopovi in ko se celo pločevina na avtomobilih ne krivi ob srečanjih tretje vrste, se pa zakonci mlatijo, da je kaj. Enkrat med sabo, drugič z drugimi, tretjič pa jih mlatijo eni tretji. Skratka, tudi zakonsko življenje ni več tisto kar je bilo in če smo ga nekoč razumeli bolj kot »skupaj v dobrem« se zadnje čase vse pogosteje sliši »skupaj v slabem«. Še najtežje je dečkom, ki so se iz policajev, ki lovijo lopove spremenili v socialno službo, psihologe in družinske posvetovalnice. Pa še tako mladi in družinsko neizkušeni so.
ZA KOŠČEK KRUHA
Pred pekarno so na nedeljski popoldan preizkusili moči: pek, trgovec in njegova soproga. V uvodni moški dvoboj se je kasneje vmešala še soproga, ki si je pomagala še s torbico. Ker zadeve niso mogli rešiti drugače bodo predlagani sodniku za prekrške. O kruhu pa niti besede.
AVTORITETE MANJKA
Družinski nesporazumi niso le mestna značilnost ampak jih pozna tudi podeželje. Tako sta se v Kortah zakonca najprej dobro sprla potem pa še bolje stepla. Ker žena s svojo avtoriteto in močjo ni mogla doseči reda je mož prespal v Kopru, seveda pa bodo dečki pisali tudi sodniku za prekrške.
OHCET POD STADIONOM
Izolska mladoporočenca na pragu srednjih let sta bila na poročnem potovanju v lokalu pod stadionom v Izoli. Ker sta po polnoči vznemirjala druge goste v lokalu, ki niso bili na poročnem potovanju je posredovala policija, ki jima je zaželela vse nalepše na skupni poti.
NESPEČNOST
Nekatere Izolane zelo daje nespečnost in potem kolovratijo okoli podnevi in ponoči, za moč pa potrebujejo doping, ki ga točijo v lokalih. Tako se je prejšnji teden še en Izolan odločil, da po prekrokani noči ne bo šel domov ampak bo še malo pogledal po dopoldanskih lokalih. Dečki so ga povabili na pogovor in mu povedali, da ga bodo poslali k sodniku za prekrške, če ne bo nehal kolovratiti okoli pa bo šel na zakonski počitek. Pa ni kaj dosti pomagalo, saj seje vrnil v lokal in ponovil predstavo, zato je dan in še del naslednje noči prespal v Piranu, še enkrat bo šel k sodniku za prekrške in na tožilstvo zaradi nastale škode.
DEČKI ŠICAJO
Policaji iz Izole so te dni intenzivno hodili na strelske vaje, tako da jih je bilo komaj dovolj za vse potrebne naloge. Če ste jim nameravali delati težave ste zdaj že zamudili, ker so strelske vaje končali, pa še bolj znajo zadeti kot pred tem.
GOSTINSKI KRST USPEL
Že deveta generacija dijakov Srednje gostinske in turistične šole v Izoli se je s prisegu bogu Bakhu (tudi tokrat ga je upodobil Bogdan Gerk) in pod ploho kapljic šampanjca zapisala gostinskemu poklicu. S povorko krščencev po mestu, v spremstvu bakel in menad, je postal svojevrstna atrakcija in šolski zidovi so SGTŠ-jevcem že zdavnaj postali pretesni. Dogodek je pomemben tako za šolo, kot za Izolo samo in vsako leto privabi več obiskovalcev. Letos je krst prestalo 214 prvošolcev, od tega 48 kuharjev, 48 natakarjev, 53 gostinskih tehnikov in 64 turističnih tehnikov.
Nada Motalo
POPOTOVANJA PO IZOLSKEM PODEŽELJU
(Šli bomo peš 'po našeh boškiaeh, med našimi pašni'...) je v svojem vodiču Potovanje po izolskem podeželju zapisala Nada Morato in nas s tem povabila, da obiščemo kraje med Baredi in Staro vasjo... Knjižico je izdalo Kulturno društvo Korte ob svojem krajevnem prazniku-opasilu, ki ga praznujejo vsako tretjo nedeljo v oktobra.
Predstavitev vodiča je potekala lž.oktobra na Osnovni šoli Korte v organizaciji Kulturnega društva Korte in v sodelovanju s CGV Koper-Glasbeno šolo Izola, kije pripravila izbran kulturni program.
Avtorica Nada Morato je številnemu občinstvu med pogovorom, ki gaje vodila Leda Dobrinja, razložila, kako se je pojavila zamisel o tej knjižici. Poudarila je, da je pred desetimi leti izšla publikacija, ki je predstavila ožje območje vasi Korte, čutila pa je dolg do dragih krajev, ki do sedaj še niso bili opisani na primeren način. Ker je podeželje s svojimi neokrnjenimi lepotami po lastni in tuji krivdi zapostavljeno, se ji je zdelo prav, da kot domačinka prispeva tudi svoje znanje
—— in tako na poljuden način predstavi te kraje širši družbeni skupnosti. (Izolsko podeželje je na razpotju. Ali bo šlo v smeri samostojnega razvoja ali pa bo privesek centrov in njihovih načrtov? Naši kraji imajo svoj trenutek. Ga bomo znali izkoristiti?) je v svojem prispevku na predstavitvi razmišljala Leda Dobrinja.
Knjižica na 32-ih straneh postavlja v ospredje kraje izolskega podeželja, bralcu ponuja zgodovinski razvoj in druge zanimivosti, predstavi najpomembnejše kulturne in sakralne objekte ter stare domačije. Temu so dodani še običaji, praznovanje vaških praznikov ter gospodarske dejavnosti, ki dajejo kruh domačinom.
Za bralca, ki doslej še ni obiskal izolskega podeželja, bodo morebiti še posebej zanimive fotografije Bojane Turk, ki nam približajo vaško dvorišče, star vodnjak, zunanje ognjišče, razgled na okoliške griče ter piranski zaliv in tako dopolnjujejo podobo tega območja.
Jezikovni pregled je opravila Jelka Morato-Vatovec, vodič pa so natisnili v tiskarni Pigraf d.o.o. Izola Izdajo so finančno podprli Turistično združenje Izola, Banka Koper, Občina Izola, Krajevna skupnost Korte, Droga Portorož in člani Kulturnega društva Korte. Publikacija je izšla v 1000 Izvodih. Povabilu, da kraje obiščemo, jih spoznamo in doživimo, pa avtorica dodaja, da bomo njihovo podobo in dušo morali najti sami. (Med preteklostjo in človeško toplino zazrti v čudežna obzorja...)	Barbara Dobrila
POPOTOVANJE PO IZOLSKEM PODEŽELJU
'	j		Tr
StS® e Mf ’	£ \	IT*
	yf	jfl	
tur.st.čnaacenc.,an0Y0LET098|99
Trenta/ S KtojnAiS 15 oseb
3elto
Istrska vrata 7, Izola, tel.: 066/ 648 6 30, tel./fax: 066/ 646 553
Petek
megleno max. 14 min. 11
Sobota	Nedelja
	g o
del.oblačno	oblačno
max. 18	max. 19
min. 10	min. 11