ŠT. 6 1933/34   V R T E C    LETNIK. 64
Vaclav Beneš Tfebizskij — Oroien Janko:
Iz rodne kočice.
Klarisinje.
(S Slanskega.) -
Sonce se je nagibalo proti Tyneškeiiiu pokopaliŠČu. Zdelo se je, da oerneli iu kakoT skala uliti stebri nedovrsene cerkve ponosneje clvigajo proti  inračnemu   nebu  svoje  z  bleskom  zarje  obsijane  glave.
Midva z očetom sra sedela na bregu.
Za gozdnatiiu grebenom so se od Byliehova do Tvnice1 pojavljali rjavožolti oblacni gradovi s krouiŠči iz zlata in v oknih z napol prozor-nirai zavesami, za katerimi je plulo življenje v najživahnejšem toku.
DoloČneje in določneje so se kazule v plaruenastem morju vecerne zarje temne cerkveue stene, kakor da bi iz njili rasli velikani, kakor da bi z njimi vstajala iz nepreglednih grobov ininulost davnih dob, svctlejša nego zarja, izgubljajoČa se v visini.
Na Tynici so bile device pet sto let. Naša vas jim je nekilaj pripadala:
imole so tu  dvor. žganjarno,  pivovarno in Bog ve, kaj  še, je rekel  oče,
ko sc je bil zagledal v razvaline. — Ali na Tynici je bila v vscj okolici
imjlažja tlaka. Tvoj dedek se tega še spominja. Device so imele tam svoje
fc       oskrbnike in ti  oskrbniki so morali, če bi tadi ne bili hoteli, gledati na
ljudstvo, TyneŠkim je bilo. kakor da bi bili vsi svobodni in brez kakršne-
¦     koli gosposke. Ta svoboda TfueŠkih je postala končno pregovor. A ko so
samosiane rusili in je komisar na osnovi dekreta segel (udi po preinoženju
nun, tedaj se je razjokalo ljudstvo po vsej gospoščini.
Danes bi  se v Tynici težko našel kdo. ki bi mu  to Še bilo  znano.
Kadar je udarila na Česko kuga, je na Tynici vedno umrlo razmeroma Čisto mfllo Ijudi. — Nekoč so hidi tako umirati. Človek je dihnil enkrat. in ko je hotel dihniti drngiČ. mu je že duša odletela. Drugi je deval v usta žlico juhe, pa prcden je prišel do ustaic, se mu je glava povcsila. roke so
i Pri Slanem.
81
oin.ak.nile in ni sc več ganil. Temu so pravili »nagla bolezen«. V Tvnici pa takrat ni nihče umrl. Nad krajem so baje stražile vsako noč device, v rokah so držale zavoj, razpet na dolgo in široko, tcr tako odganjale smrt. Device so nosile temno obleko, na prsih so imele škapulir, a v rokah rožni venec. Bile so to duše nvm — klarismj. A od enajste do dvanajste so vedno pele starodavuo pesem k svetemu Roku. TynČani so se preplašeni budili iz sna, se križali, gledali skozi okna v noč in ko so zagledali nad strehami snežnobeli zavoj, se kuge niso več bali. Tisto noČ, ko so razpustili samostan in nune odpravili, so se baje po vsej krajiui videle iia nebu eudne prikazni. V oblakih je letala dolga, nepregledna vrsta devie s plapolajocinii zavoji iu z ugaslimi svečami v rokak. Ljndje so se tudi prebudili, gledali so na oblake, se tresli od groze ia sklepali roke, da bi Gospod Bog hlagovolU odvrniti od njik katerokoli zlo. Ko pa so priletele device nad Tviiico, so se združile v eno skupmo in po pokrajini se je razlegalo petje, ki je bilo tako turobno, da je baje prndtralo v kosti. Potem so sc spustile do cerkve, ali v trenutku so zopet vzletele kviŠku ter se dvigale nad zvezde — v nebo. — Toda, od ieh dob ni niliče več videl Tyivcških klarisinj. Na ČeŠko so udarjale mnoge bolezni, ali nad Tynico diso nikdar več držale device belega zavoja in tucii pesmi k sv. Roku uiso pele.
Cerkvene stene so se združile s krajem v enolično črno gmoto. Sivo-žolti oblačni gradovi nad gozdovi so prehajali v sivordeče, dvigaJi so se viŠe in više, lezli v pokrajini dalje in dalje in ko so prispeli nad najini glavi, so bili že čmi kakor noč; »časlavka* je zacela bučati od spodaj, nad Tvnico se je na nebu zasvetilo, vitki cerkveni stebri so se zopet pojavili za trenutek. ali bili so še temnejši in še bolj orjakom podobni.
Midva z oretom sva sc pokrižala. vstala in sla z brcga proti dolini.
Odilej  je preteklo pol  četrti  Ieta. Bil   je   četrtek   in   praznik  sv. Neže —  prvi jiraznik   velike   Pfemyslovne   v   čeakih   zemljah, NaŠa vas ga je dostojno proslavila.
Popoldne je sonce prodrlo oblake. Stopil st*m za nekoliko trenutkov iz sobe. Kreiiil sem zopet najprej ua breg. A prvi predraet, na kate-rem mi je obvisel pogled, je bila Tvnica in uad Tynico očrneli cerkveni stebri — spouaenik nekda-njib klarisinj, dobrih družic Nežinih.
Stal sem tu danes sam in v glavi sem imel najrazličnejše sponiine.
A vse, kar sem Čital kdaj o Žirotinih, o T~f-neškib klarisiujah, kar sera slišal o njih izza svoje mladosii, vse to mi je Živo hodilo po glavi, najbolj živo pa tietega večera, ko mi je oče pripovedoval o nuuah.
Nad razvaline so vzplavali naglo beli oblaki v dolgi vrsti drug za drugim.   Plavali   so  —  prott  jugovzhodu  —  proti   Pragi.
sAli ste to ve, ve dobre duse, in greste gledat, kako slavi Praga naj-vec-ji praznik cne izmed najplemenitejsih hčera češkega ltaroda. Greste gledat, kako slavi kamenita naša mamica praziiik ene izmed največjih hčera vašega reda, praznik vaše ustanoviteljice na ČeŠkem? Pojdite, le pojdite, ve duše čiste, lc poglejle iz viŠin nebeškjh, kako slavi Nežin praznik vsa češka domovina: tudi najncznatncjše vasi. A ko se zopct ^Tnete v nebo. povejte sveti Neži. da je Čcški narod isti, kakor je bil za Vaclava, za Otokarja, da se ni zabredel >¦ brezbožje in da je Še Tedno Treden njene priprošnje.«
82
A oblaki so leieli počasi, se pretakali brez Šuma, kakor da bi resnicno bile v njih duše Tyneških klarisinj in kakor da bi se te duse resniČno iiolele prepričafi, kako časti češki narod hčer, sestro in (cto svojih naj-slavnejsih kraljev, nepozabnih Pfemyslovcev.
Moje oči so jini sledile, dokler ae niso izgubili na daljnem obzorju. dokler se niso ustavili nad dolino, v kateri je zapelo v tem Času brez itevila zvonov, kliČočih k vecernicam v čast sveti Pfemyslovni — klarisinji.