407
Kmetijstvo.
Kmetijski shod na Dunaji.
Dne 16. in 17. t. m. je bil avstrijski kmetijski shod na Dunaji. Zastopane so bile vse dežele po zastopnikih kmetijskih družeb. Predsedoval je princ Lobkovic. Glavna predmeta posvetovanja sta bila kmetijska statistika in davčna reforma.
Sedanja uredba kmetijske statistike ne zadošča zahtevam sedanjega časa. Prepozno se določajo žitne cene, ko svetovni trg že davno določi cene. Shod je sklenil naprositi poljedelsko ministerstvo, da država preosnuje statistični urad. Po vseh deželah naj se preskrbi za stalno poročevalstvo. Preskrbeti se mora za poročila o letini, takoj, ko žito odcvete. Zupanom naj se naroči, da poročajo, kako je s setvami in koliko je žita posejanega. Shod je izrekel tudi misel, da naj bi konzuli, razstavljeni po vseh delih sveta, redno poročali o letini v raznih delih sveta. Posebno je potrebno, da dobimo točna poročila o letini v Ameriki, Rusiji in Indiji, ker te dežele odločujejo cene žitu.
Še večje važnosti je pa bil drugi predmet, o katerem se je posvetovalo. L. 1896. se pregleda in na novo uredi zemljiški kataster in določi zemljiški davek. Po za-
konu iz leta 1869. se je izvršil novi zemljiški kataster, na katerega podlagi se je odmeril zemljiški davek, ki je stopil v veljavo leta 1881. Po tem zakonu se ima kataster pregledati vsacih petnajst let, da se jemlje ozir na premembe v tej dobi. Cena žitu je poslednja desetletja močno pala in na to se bode ozirati pri novi uredbi zemljiškega davka. Vinograde so pa zadele razne nezgode, kakor trtna uš in strupena rosa, ki provzročujeta vino^ gradnikom mnoge stroške. Cena lesu je tudi zadnje čase pala, ker so začeli les izvažati iz galiških pragozdov, v katerih poprej še nikdar ni pela sekira.
Vse to jemajoč v poštev se je shod izrekel, da se naj sploh zniža zemljiški davek, ker znaša nad petino čistega prinosa, ki je mnogo večji nego v Nemčiji in na Angleškem.
Potem je bil obširen razgovor o davčni reformi. Dolenjeavstrijski poslanec baron Gudenus je pobijal vladni načrt s stališča kmetijskega gospodarstva. Njegovo poročilo je pa bilo jako zvito sestavljeno. Na videz se je oziralo sploh na interese kmetskega stanu, v resnici je pa pred vsem se oziral na interese veleposestnikov. Shod se je pač strinjal s tem, da se je govornik izrekel proti vladni nameri, da bi se od kmeta zahtevalo, da plačuje obrtni davek, ako poleg gospodarstva si kak goldinar zasluži s prevažanjem za plačilo. Tudi se ne sme od kmeta že zahtevati obrtni davek, če napravi v mestu zalogo drv iz svojega gozda. Umno gospodarstvo zahteva, da kmet s svojo živino opravlja kake druge vožnje, ker vedno ni jednako dela pri poljedelstvu, in da napravlja zaloge drv, ker se drva vsak čas ne morejo prodati. Če se poslednje otežuje, dela se le za prekupce, ki potem spravijo glavni dobiček.
Drugače je pa, kar je poročevalec govoril o personalnem davku. Priporočal je, da bi se ta davek ne raztezal na kmetovalce in da bi se shod izrekel proti progresiji, na podlagi katere se ima ta davek vpeljati. Vidi se, da je poročevalec stvar jako lepo zasukal. Kmetom se nov personalni davek ne nalagaj. Če pa pomislimo, da skoro noben navadni kmetovalec nima toliko dohodkov, da bi moral plačevati osebni davek, tedaj si pač lahko vemo, v čegavem interesu je gospod baron govoril. V interesu bogatih veleposestnikov, katerim seveda ni prav, če bi morali plačevati ta davek, da se potem drugim kmetovalcem znižajo dvaki, in se davek odmeri celo po pro-gresiji, tako da se davek tistim, ki imajo več dohodkov odmeri po višji lestvici.
Dobro je pojasnil ta nasvet zastopnik ljubljanske kmetijske družbe gosp. Franc Povše, ki stvar jako dobro pozna kot član davčnega odseka. Govornik je omenil, da bi si s takim sklepom nakopal shod le sovraštvo delujočih stanov. Neobhodno je potrebno, da bogatine bolj pritegnejo k plačevanju davkov. Slabo uslugo bi shod naredil kmetijskim zastopnikom v državnem zboru s takim sklepom, ker bi le otežil kako umno davčno reformo. Po tem je govornik povedal, da so se zastopniki kmetov v državnem zboru zjedinili za to, da se bodo potegovali, da
•
408
¦
se za podlago osebnemu davku vzame čisti katastralni dohodek, da kmetje ne bodo imeli sitnosti z naznanjeva-njem svojih dohodkov. Ko so še trije drugi govorniki govorili v jednakem zmislu, je shod soglasno odobril te nazore. Celo tisti so zanje glasovali, ko so poprej hoteli vse nekaj druzega vtihotapiti, pa se jim ni posrečilo. Shod je sklenil v tem smislu peticijo na državni zbor in poljedelsko ministerstvo. Drugo leto bode zopet shod in se bode posvetoval o predlogih poljedelskega ministra glede na organizacijo kmetovalcev.