Ljubljana, december 1990 ŠTEVILKA 11/12 Poslovanje januar - september Vesna Bleiweis Davki in prispevki večji od plač Malo pozno predstavljamo poslovanje Poslovnega sistema Mercator v devetih mesecih letošnjega leta. Vendar so nekateri kazalci poslovanja sistema v primerjavi z istovrstnimi republiškimi tako značilni, da jih ne gre spregledati. Pa ne zaradi hvale, saj se primerjamo z neuspešnim gospodarjenjem, vendar zato, da bi bralcem pokazali, kaj v republiškem merilu Poslovni sistem Mercator pomeni. Povzetek podatkov je pripravljen na podlagi ustrezne analize, ki so jo pripravile pristojne strokovne službe v krovnem podjetju - oddelek za plan in analize. Uspešnost Poslovnega sistema Mercator v devetih mesecih letošnjega leta kaže primerjati z republiškimi podatki. Gospodarstvo Slovenije se je srečevalo z vrsto okoliščin, ki so izvirale predvsem iz zaostrene finančne politike. V primerjavi s podatki o slovenskem gospodarstvu, lahko ocenimo poslovanje poslovnega sistema kot uspešno, čeprav se s sicer realtivno neuspešnim gospodarjenjem, ne kaže primerjati. Poslovni sistem Mercator, je s svojimi 71 subjekti ustvaril skopaj 5% republiškega prihodka, nekaj čez 5% brutto dobička in le 0,2% izgube. Akumulacije poslovnega sistema je v republiki skoraj 8,5%, delež zaposlenih pa 2,7%. Mercator je kot celota za potrebe družbene skupnosti namenil 3,1% davkov in prispevkov (3,8% davkov in prispevkov iz rezultata in 2,8% davkov in prispevkov iz brutto osebnega dohodka in dobička). Akumulacija na delavca v poslovnem sistemu je 3,1 krat večja od akumulacije na delavca v Republiki Sloveniji, izguba na delavca pa za 13,3 krat manjša od izgube na delavca v Sloveniji. V poslovnem sistemu je bilo zaposlenih 17.850 delavcev. Značilno je, da se spreminja struktura vseh zaposlenih - zmanjšal se je delež zaposlenih v trgovini, nekoliko se je povečal delež zaposlenih v kmetijstvu, nekoliko pa zmanjšalo tudi število zaposlenih v industriji. Največ zaposlenih v postovnem sistemu je v dejavnosti trgovine (59,6%), najmanj pa v storitveni dejavnosti 2,4%. Največ prihodka so ustvarila podjetja iz dejavnosti trgovine (66,5%), generalno gledano v primerjavi s preteklim obračunskim obdobjem (januar-junij) pa se je delež prihodka trgovine zmanjšal. V strukturi razporejenega dohodka so realizirani čisti osebni dohodki udeleženi z 39,8% deležem in so za 1,6% večji kot pred tremi meseci. Povprečni mesečni obračunani čisti osebni dohodki in nadomestila so v gospodarstvu Republike Slovenije v devetih mesecih znašali 5.007,00 din v Mercatorju 4.890,00 din. Zgodovinski razlogi za zaostajanje, vendar pa kaže poudariti, da so nominalni zneski čistih osebnih dohodkov na delavca v poslovnem sistemu v vseh dejavnostih, razen dejavnosti industrije in storitev, za povprečji dejavnosti v republiškem merilu. Neto akumulacija po dejavnostih v gospodarstvu republike Slovenije in POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR: ™ .. Dejavnost I. - IX. 1990 RS * PSM Industrija - 8,585.194 26.206 Kmetijstvo 62.291 447 Trgovina 269.128 126.701 - trgovina na drobno 123.943 59.140 - trgovina na debelo 70.145 38.732 - zunanja trgovina 75.040 28.829 Gostinstvo in turizem - 16.136 - 3-404 Storitve 2.656 9.224 Skupaj - 9,861.607 159.174 V obdobju januar - september 1990 je POSLOVNI SISTEM MERCATOR udeležen v nekaterih pomembnejših kategorijah rezultatov poslovanja slovenskega gospodarstva z naslednjimi deleži: v 000 din Element Januar - september 1990 Gospodar. RS PSM Delež v % 1 2 3 4 = 3:2 1. Prihodek skupaj 323,256.424 15,497.757 4,8 2. Odhodki skupaj 319,608.050 14,892.038 4,7 3. Bruto dobiček 12,162.660 616.646 ■ 5,1 4. Skupaj ustvarjena izguba v tekočem letu 12.052.915 24.776 0,2 5. Vkalkulirani bruto osebni dohodki 53,348.479 1,449.319 2,7 6. Akumulacija 2,191.308 183.950 8,4 7- Neto akumulacija - 9,861.607 159.174 - 8. Povpreč.štev. zaposlenih 655.293 17-850 2,7 9. Del doh. za potrebe družbene skupnosti, od tega: 32,541.625 1,006.895 3,1 - davki in prispevki iz rezultata - davki in prispevki iz realiz. oseb.doh.in iz 10,159.004 389.350 3,8 bruto os.doh.iz dobička 22,382.621 617.545 2,8 Ne prezrite 25 let Mercator-Agrokobinata 4 Pogovor z ministroma 0 žuljih 5, 12 Voda prihodnosti ni odnesla 6 S sirarjem pri poplavljenih 11 Nova Modna hiša - evropski standard 13 Nakup s kreditno kartico 14, 16 Nagradna križanka 15 ^P- NAZIV ELEMENT OSNOVNI FINANČNI REZULTATI PO DEJAVNOSTIH V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR IN V GOSPODARSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE v obdobju I.-IX.1990 v 000 din GOSPODAR- PSM STV0 RS INDUSTRIJA KMETIJSTVO TRGOVINA TRG.NA DROB. TRG.NA DEBELO ZUNANJA TRG. GOSTIN.IN TUR. STORITVE PSM GOSP. RS PSM GOSP. RS PSM GOSP. RS PSM GOSP. RS PSM GOSP. RS PSM GOSP. RS PSM GOSP. RS PSM GCSP.RS 1. Prihodek dcpaj 2. Odhodki skupaj 3- EHito dobiček A. Skupaj ustvarjena izgjba v tekočem letu 5. Vkalkulirani bruto ceefcni dohodek 6. Akumlacija 7. Število zaposlenih 1. Akunilacija na delavca (v din) 2. Šepaj ustvarjera izguba v tekočen letu m delavca (v din) 3. Pbvpreč.otraČLn.čisti ceetrri. cfch.in nadomestila čistih CD na delavca, mssečno povprečje (v din) 323,256.424 15,497.757 2,743.100 155,339.719 1,884,711 12,293.437 10,313.613 90,024.689 4, 812.792 31,578.903 3,884.453 44,380.333 1,616.368 14,065.483 159.414 6,995.772 396.919 18,829.266 319,608.053 14,892.038 2,629.153 157,248.925 1,829.813 11,650.546 9,908.495 87,382.164 4,612.623 33,437.695 3,743.731 43,394.771 1,552.141 13,549.698 154.697 6,577.364 369.880 17,726.531 12,162.660 616.646 111.146 5,279.090 62.931 559.713 407.998 2,576.372 203.049 1,097-332 140.722 947.878 64.227 531.162 7.532 444.219 27.039 1,362.848 12,052.915 24.776 467 9,503.264 13-075 45.920 6.905 195.566 6.9C5 56.215 - 86.935 - 52.416 4.329 119.188 - 389.099 1,449.319 281.404 29,571.127 207.181 1,528.852 862.044 6,850.396 475.758 3,223.174 277-183 2,328.870 109.103 1,298.352 51.791 1,517.836 46.899 3,424.661 2,191.338 183.950 26.673 918.070 13-522 108.211 133.606 464.694 66.045 180.158 38.732 157.C60 28.829 127.456 925 103.C52 9.224 391.755 S5.293 17.850 3.293 379.964 2.736 19.927 10.635 71.711 6.545 37.573 3.303 23.061 887 11.077 759 17.859 427 35.443 3-344 10.3$ 8.100 2.414 4.942 5430 12.563 6.480 10.091 4.795 12.092 6.811 32.5CB 11.506 1.219 5.770 21.602 11.C53 18.393 1.388 142 25.011 4.779 2.304 649 2.727 1.C55 1.496 - 3.770 4.732 5.704 6.674 - 10.978 5.C07 4.890 5.2C6 4.792- 4.618 5.138 4.852 5.809 4.352 5.176 5.134 6.122 7-524 7.35 3.998 5.096 6.718 5.894 stran 3 7. zasedanje skupščine PSM Vesna Bleiweis Solidarnost s poplavljenimi Ljubljana, 26.novembra: kako je bilo s poslovnimi rezultati Poslovnega sistema Mercator do septembra letošnjega leta in kako do njih v letu 1991, so bile osrednje zadeve zasedanja. Nedavna neurja so sprožila solidarnostno akcijo v poslovnem sistemu za pomoč s poplavami prizadetimi podjetji v sestavu PSM. O Mercator-Investi pa z rokavicami. Poslovanje v devetih mesecih Jedro poročila o devetmesečnem poslovanju v letošnjem letu, ki ga je podala podpredsednica poslovodnega odbora za ekonomiko, informatiko in splošne zadeve Rika Germ-Metlika, je bila primerjava med kazalci poslovne (ne)uspešnosti slovenskega gospodarstva in Poslovnega sistema Mercator. Seveda se pri tem ni dalo ogniti splošnim gospodarskim razmeram, vladnim ukrepom, skratka vsemu, kar botruje zaostrenim gospodarskim kriznim razmeram. Za Poslovni sistem Mercator je boleče spoznanje o fizičnem padu prodaje, čeprav je uspel ustvariti skoraj 160 milionov dinarjev netto akumulacije. Med neaku-mulativno dejavnost v Poslovnem sistemu sodi le dejavnost gostinstva in turizma, vse ostale dejavnosti pa so ustvarile kar precej akumulacije, tudi če jo primerjamo z istovrstnim podatkom za slovensko gospodarstvo. Osebni dohodki v Mercatorju še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem, sicer pa o poslovnih rezultatih lahko preberete več v posebnem prispevku. Plan 1991 "Vse, kar bomo prihodnje leto počeli, temelji na že znanih izhodiščih, ki smo jih določili v planu za letošnje leto,” je dejal namestnik predsednika poslovodnega odbora Tone Mastnak. Pri tem je mislil tako na sistem, kot na krovno podjetje. Nizal je vrsto potrebnih številk, ki pomenijo denar za delovanje krovnega podjetja. Pri tem pa se niti ni Preveč ustavljal oziroma se sploh ni ustavil pri oblikovanju fiziognomije, ki naj bi jo krovno Podjetje počasi le dobilo. V letu 1991 bo začel presihati univerzalni prispevek vseh članic in iz-Pad tega dela bo treba pokriti z lastno dejavnostjo v krovnem podjetju. Omembe vredno pa je, da se je več govorilo o propagandnih aktivnostih, za katere naj bi potrebovali 14,5 milijona dinarjev. Številka visoka, koliko Pa podprta z ustreznimi progra-F1!’ se bo pokazalo v natančno 'zdelani strategiji delovanja. Po besedah poročevalca bo v letu 1991 ostala organizacija krovnega podjetja nespremenjena, prav tako tudi število v njem zaposlenih. Temeljito pa naj bi se stvari zasukale na področju trženja. Spremembe izhajajo predvsem 'z značilnosti, s katerimi smo se srečevali na jugoslovanskem trsu v letošnjem letu. Smernice Poslovne politike so ostre in za-devajo nabavni trg, odnose med ‘btcrnimi proizvodnimi in trgovskimi podjetji ter podjetji na de-el° in drobno v sestavu poslov-nega sistema. Preveč bi bilo te ^niernice naštevati, saj se bo v azpravi pokazalo, koliko so sem, ki jih zadevajo, v resnici Pri srcu. Glede na to, da so ^niernice člani skupščine dobili obliki gradiva na sami seji, bi 1 ° Prezgodaj ocenjevati njihov Dokler so investicije le sj e|ja in poskus z njimi pro P° načelu ”bo šlo, če bo šle nJih odveč izgubljati bei Saj se o njih bolj učinkovito in uspešno dogovori na štiri oči. Solidarnost s poplavljena Trinajst podjetij v sestavu poslovnega sistema je ob novembrskih katastrofalnih poplavah utrpelo za 37 milijonov dinarjev škode. Skoraj šestino te škode bodo članice poslovnega sistema pokrile s triletnim kreditom po 5% obrestni meri. Sredstva bodo namenile iz brutto dobička in jih preko krovnega podjetja usmerile upravičenim podjetjem. Po znanih podatkih je največ škode utrpela Mercator-Zgornjesavinjska zadruga v Mozirju, savske vode pa so najbolj prizadele Mercator-Sevnico in Mercator-Kmečko zadrugo v Sevnici. 6 milijonov dinarjev, kolikor naj bi znašala solidarnostna pomoč, je bilo združenih do 10. decembra 1990. Dodatni kapital V pogodbi o ustanovitvi Poslovnega sistema Mercator je v 17. členu zapisano, da bodo podjetja v letu in pol od sklenitve pogodbe, z medsebojnim prenosom kapitala dosegle razmerje, za katerega bo značilen večinski delež kapitalske udeležbe krovnega podjetja oziroma drugega podjetja v sestavu Poslovnega sistema Mercator. Že ob razpravi o osnutku zakona o privatizaciji podjetij pa se je pokazalo, da bo treba eno in polletni rok iz povsem praktičnih razlogov skrajšati. Za dodaten prenos kapitala na krovno podjetje se še niso odločila vsa podjetja in zato je skupščina zanje določila naknadni rok - 10. december 1990. Morda bo nezaupljivcem do predlagane rešitve, pomagalo zagotovilo predsednika poslovodnega odbora Mirana Goslarja, da s tem dodatnim prenosom podjetja ne izgubljajo samostojnosti, še najmanj pa si tega postopka ne bi mogli razlagati kot razprodaje ali ukinitve podjetja. Koncept družbe, ki ji lahko rečemo tudi holding, bo tudi v prihodnje temeljil na decentralizaciji poslovnega odločanja oziroma oblikovanju poslovne politike neposredno v podjetjih, saj tam ostaja tudi odgovornost za vodenje poslovanja. Vse spremembe, ki jih bomo vnašali v akte poslovnega sistema bodo izhajale iz zakonodaje, ne pa iz težnje po zmanjšanju samostojnosti podjetja. Strahovi, ki verjetno botrujejo različnim interpretacijam dodatnega prenosa kapitala ali enostavnemu molku, niso potrebni. Rokavice za Inve-sto Verjetno je o Mercator-Investi prav toliko resnic, kolikor je neresnic. Dejstvo je, da so megalomanski projekti - gradnja 14.000 kvadratnih metrov poslovno prodajnega centra v Dravogradu, 12.000 kvadratnih metrov v ljubljanski Cukrarni in neprodano Žlato nojevo jajce v Ptuju, skopali grob špekulacijam, ki bi jih utegnilo nadaljevanje strahotne inflacije prikriti. Kaj dosti več o tem, o "resnicah in resnicah”, razbobnanih v medijih, člani skupščine niso izvedeli. Vršilec dolžnosti direktorja Mercator-Investe Ivo Stajnko je dejal le, da je podjetje zaradi špekulacij v likvidnostnih težavah, da je bil nekdanji direktor Jože Vidmar zadolžen za pripravo programa konsolidacije, ki pa ga je Investina skupščina zavrnila in Vidmarja odstavila. S skupnimi močmi, ob izdatni pomoči krovnega podjetja, je skupščina Mercator-Investe, tik pred zasedanjem skupščine poslovnega sistema, sprejela nov program konsolidacije. Ugotovil je, da je medijska vojna končana, da ima podjetje vse možnosti za nadaljnje poslovanje, vendar bo treba v novo pridobivanje zaupanja v ime in imidž firme vložiti ogromno dela. Mimo grede je povedal podatek, da je Investa v celotni realizaciji Mercatorjevih investicij udeležena samo pri 12% naložb, kar je izzvenelo kot rahel očitek ostalim članicam poslovnega sistema. O razlogih za tako stanje, ni razpravljal nihče. Orokavičeno poročilo vršilca dolžnosti direktorja je marsikoga razočaralo, saj ni dobil odgovora na temeljno vprašanje, koliko je Investa pravzaprav zadolžena pri krovnem podjetju in še kje drugje. Šele, ko je o razmerah v Investi spregovoril predstavnik poslovnega sistema v njeni skupščini Mitja Marinšek, sicer generalni direktor Merca-tor-Mednarodne trgovine, je bilo jasno, da je prodaja poslovne stavbe na Ciril Metodovem trgu v Ljubljani le prehodna rešitev potapljajoče se barke. Pravzaprav je stanje še najbolje komentiral njegov medklic "za ustrelit ”, ki je bil namenjen predvsem načinu računovodenja in finančnega bicikliranja v podjetju. Verjetno bolj v zavarovanje svojih terjatev kot iz resnične potrebe, bo poslovno stavbo prehodno kupilo krovno podjetje. "Zelo pošteno se lahko pove, da je bil cel koncept delovanja Mercator-Investe pod prejšnjim vodstvom zgolj špekulativno poslovanje po načelu poceni denar - prodaja z velikim dobičkom. Hipoteka, ki jo je to špekulativno poslovanje pustilo Mercator-Investi, ima tako moralne kot finančne razsežnosti in predvsem teh, zgolj prodaja enega objekta ne bo v ničemer rešila. Treba bo razčistiti odnos do bivšega vodstva podjetja,” je dejal Miran Goslar. Nekaterim je odprlo, drugim pa zaprlo usta, ko je Stajnko povedal, da ima v Investi vsak delavec na razpolago 42 kvadratnih metrov poslovnega prostora, to pa je tudi edini konkretni podatek, ki ga je bilo slišati o Mercator-Investi. Skupščinsko zasedanje gotovo ni okolje, v katerem bi se pralo umazano perilo, je pa zanesljivo mesto, kjer bi lahko igrale odprte karte, čeprav vržene v orokavičenih rokah. Manj bi nam bilo treba zardevati ob škandaloznih nadaljevankah, pisanih "iz prve roke". Sicer pa -onus probandi (breme dokazovanja) - kdo ima v tej igri aduta v rokavu, ni na naši strani. Bojda se bo s tem zabavalo ljubljansko sodišče, pri katerem je Mer-cator-Investa vložila tožbo iz naslova poslovne škode zaradi medijskega širjenja "resnic in resnic”. Misel, zapisana v tem odstavku ni bila izrečena na skupščinskem zasedanju, dovolili smo si le komentirati zadevo. Do gača, pa i više, za enotno Srbijo! Ekonomska vojna je čudežna reč, ki si jo lahko privošči le najbolj topoumen in vase zaverovan lider. Nekaj takega si je privoščil Miloševičev nacionaliso-cialistični lobi, ki je odločil, da bo slovenska firma plačala 90.000,00 din takse na svoj izvesek na srbskem ozemlju (v tem primeru je Knin za enkrat še ek-steritorialno področje) in 1.200,00 din za kvadratni meter poslovnega prostora na tej posvečeni zemlji. Vse seveda plačljivo vnaprej za leto dni. Če k temu dodamo še 50% depozit na fakturirano vrednost blaga, ki ga "uvažamo iz Srbije”, je slika srboslovanskega kretenizma popolna. Cena te podobe bi za Mercatorjeva podjetja znašala nekaj čez 5 milijonov trdnih nemških mark. Med našimi podjetji ti srbski ukrepi še najbolj prizadanejo Mercator-Mednarodno trgovino, ki resno razmišlja ali bo ekonomsko vzdržala in prestala uresničevanje srbskih tajnih predpisov. Slovenska strategija je sicer dogovorjena med Gospodarsko zbornico Slovenije in slovensko vlado, treba pa je dodati tudi zdravo pamet tistih srbskih gospodarstvenikov, ki se bodo na vse možne načine izvijali in ohranili gospodarske in človeške stike s slovenskimi partnerji. Kartica ali kako rojevamo novosti Vedno in povsod smo pripravljeni poudarjati inventivnost konkurence, njene propagandne sposobnosti in še vrsto drugega. Ko pa se pojavi podobna zadeva pri nas, najdemo vrsto razlogov, da ne zaživi. Že več kot štiri mesece vsi odgovorni - od direktorjev do računovodij - vedo, da bomo imeli svojo kreditno kartico. Na skupščini pa je bil o zanimanju zanjo povedan tako skromen podatek, da nas ga je sram objaviti. Kljub mnogim pozivom finančne službe, razpravam na sestankih finančnih in komercialnih delavcev in tudi na skupščini poslovnega sistema, še vedno ne vemo v kolikšnem ob- segu in s kolikšnim številom imetnikov kartice bomo začeli. Praviloma bi morali s kartico Mercator kupovati na vseh prodajnih mestih, pa je bil do skupščinskega zasedanja spisek prodajnih mest tako kratek, da se v bistvu za teh nekaj mest zadeva niti ne izplača. Ne bomo iskali krivcev, vendar pa si dovoljujemo trditi,'da pljuvamo v lastno skledo. In bilo bi pošteno in prav, da končno utihnejo tudi tisti, ki so venomer pripravljeni hvaliti in mahati s potezami konkurence, za lastno hišo pa ničesar storiti in neprestano poudarjati, kako strahotno drag je vsak predlog ter računati zgolj to, koliko razlike v ceni požre kreditna kartica ali kakršnakoli druga komercialno-propa-gandna ali finančna akcija. To sicer niso besede izrečene na skupščini, so le komentar k odzivu podjetij na kartico. Če smo delavcem Mercatorja zagotavljali, da bodo s kartico lahko začeli kupovati 1.12.1990 (ostali občani pa nekoliko kasneje), potem je treba povedati, da s kartico v večjem obsegu do novega leta ne bo nič. Do takrat si bo mela roke konkurenca, mi pa bomo medtem še razmišljali ali zaplojeno tudi pomagati roditi, po rojstvu pa ugibati, ali je rojeno za naš uspeh in ponos. Zimske Mercato-riade ne bo! Že veliko bolj nam je predla trda z denarjem in s snegom! Pa smo jo imeli - zimsko Mercato-riado. Letos oziroma prihodnje leto, ko naj bi se na nekoliko širšem tekmovalno družabnem polju srečali delavci Mercatorja, z Mercatoriado ne bo nič. Suha in v bistvu z ničemer utemeljena zavrnitev tradicionalne prireditve kaže, da so se direktorji bodisi prelevili v silno suhoparne in zaprašene poslovneže, ki stiskajo pri vsakem beliču ali pa da jih enostavno zadeva ne zanima. Mislim«?, da bomo povedali mnenje večine delavcev ali pa vsaj tistih, ki imajo Mercator radi tudi zaradi Mercatoriad, da gre za ozkosrčno odločitev, saj so sredstva na razpolago - ostala so še od letošnje zimske Merca-toriade, ki je ni bilo zaradi snega, ne pa zaradi trdih poslovo-dečih udov. No ja, tisti z mehkim srcem, se niso na skupščini hoteli posebej pokazati. SKLEPI, SPREJETI NA 7. ZASEDANJU SKUPŠČINE POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR 26.11.1990 1. Skupščina je sprejela informacijo o poslovanju Poslovnega sistema v času od januarja do septembra 1990. 2. Skupščina je določila izhodišča za pripravo plana Poslovnega sistema Mercator za leto 1991. 3. Skupščina je sprejela solidarnostno obveznost vseh podjetij v sestavu Mercatorja, da združijo sredstva za pomoč poplavljenim podjetjem. Pomoč se dodeli kot triletno posojilo s 5% obrestno mero, sredstva pa morajo biti združena do 10.12.1990. 4. Skupščina je naložila vsem podjetjem v sestavu Mercatorja, ki do dneva zasedanja skupščine še niso razpravljala o dodatnem prenosu kapitala na krovno podjetje, da to storijo do 10.12.1990. Finančne transakcije v zvezi z dodatnim prenosom kapitala pa morajo biti opravljene na dan 12.12.1990. 5. Skupščina je obravnavala stanje v Mercator-Investi in v zvezi s tem odobrila krovnemu podjetju nakup poslovne stavbe Mercator-Investe na Ciril Metodovem trgu v Ljubljani. 6. Skupščina se je seznanila z uresničevanjem srbskih predpisov, ki zadevajo odnos do slovenskega gospodarstva. V zvezi s tem je sprejela priporočila, ki zadevajo plačevanje, nabavo blaga, ter navodila, ki so jih v zvezi z novo srbsko blokado oblikovale Gospodarska zbornica Slovenije, Slovenska vlada in Slovenska SDK-a. 7. Skupščina je podaljšala rok za predlaganje kandidatov za podelitev nagrade Poslovnega sistema Mercator, določila višino nagrade (2.000 DM) in pooblastila odbor za podelitev nagrad, da o nagrajencih dokončno odloči sam. 8. Skupščina je sprejela tudi nekaj aktualnih informacij s področja Kluba Mercator (prenehanje poslovanja s kuponi Mercator, začetek poslovanja s kreditno kartico Mercator). Mercator-Agrokombinat Krško ima 25 let Vesna Bleiweis Iz skromnih začetkov do obsežne proizvodnje- Krško, 7. decembra: kolektiv Mercator-Agrokombinata Krško je na nekoliko slovesnejši način opravil inventuro 25 letnega dela in ustvarjanja. Moto: zemlja - tovarna hrane, nebo - streha tovarne, hrana -tvoje in naše življenje. Mercator-Agrokombinat Krško je v prvih dneh decembra praznoval svojo petindvajsetletnico, v Poslovnem sistemu Mercator pa je že od leta 1978. V njem namerava ostati še naprej. Valovanje vplivov in stanje Krčani so hudo navezani na svojo krajino, mehke griče, vinograde, sadovnjake in polja. Na sadove svojega dela, pa naj so to odlična jabolka, breskve, jagode ali pa cviček. Lahko bi omenili še vrsto drugih značilnosti Krškega polja, ki jih je direktor Mercator-Agrokombinata Ivan Kozole nanizal v pozdravnem , govoru sodelavcem in gostom. Vrsta težav - bolezni, lakote in vojske so pestile kmete na Krškem polju, od prenaseljenosti sredi preteklega stoletja, do nasilne izselitve večine prebivalcev v začetku druge svetovne vojne. Izselitev je najbolj prizadela kmečko prebivalstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo je bilo povsem uničeno. In še nekaj zanimivosti iz delovanja kmečkega življa na Krškem polju: leta 1885 je bila ustanovljena okrajna posojilnica v Krškem, leta 1928 pa je bila ustanovljena Vinska zadruga Kostanjevica. Po tem obdobju kmetijstvo na tem področju do leta 1948 ni poznalo nobene prave organiziranosti. Bilo je stihijsko in naturalno. Od leta 1948 naprej je na področju krške občine delovalo osemnajst majhnih, strokovno in materialno šibkih zadrug, ki niso bile sposobne postati nosilke razvoja. Z združevanjem so nastajale večje zadruge, ki so se leta 1964 združile v Kmetijsko zadrugo Krško in si leta 1965 nadele ime Agrokombinat Krško. Agrokombinata niso obšle spremembe, ki jih je narekovala zakonodaja pa tudi ne tiste, ki so izhajale iz modrih časov osebnega vpliva na razvoj in stanje, zaradi česar je bilo kmetijstvo eksperiment posebne vrste v uresničevanju politično kroje- ne usode kmetijstva. Z industrializacijo so bili ustvarjeni boljši življenjski pogoji in množično odseljevanje perspektivnih kmečkih fantov in deklet, bodočih gospodarjev, je povzročilo osiromašenje predvsem hribovitega področja, povzročilo neugodno starostno strukturo kmečkih gospodarstev, neustrezno posestno strukturo, skratka vse, s čemer se otepa socialistično kmetijstvo. Vloge družbenega kmetijstva ni mogoče prezreti Toda kljub temu je bilo prav družbeno kmetijstvo tisto, ki je povzročalo premike. Skoraj po vseh vaseh so že zgrajeni potrebni infrastrukturni objekti, število kmetijskih strojev in mehanizacije pa je tolikšno, da bi po ameriških normativih zadostovalo za pol Slovenije. Od nekaj vreč odkupljene pšenice, se je odkup povečal na 1.200 ton, 10.000 stojišč za prašiče, 2.000 stojišč za mlado pitano govedo, 6 milijonov litrov mleka, 1.500 ton jabolk ... vse to so podatki, ki so nanizani v petindvajsetletni zgodovini Agrokombinata. Dodajmo temu še hektare in hektare plodnih zemljišč, nastalih z agro in hidromelioracijami, hladilnico za 250 vagonov sadja in vinsko klet za štiristo vagonov vina, 20 milijonov nemških mark prometa v trgovini, pa smo o materialnih kazalcih razvoja Agrokombinata v petindavjsetih letih povedali skoraj vse. Le z znanjem in strpnostjo Pred petindvajsetimi leti sta bila v Agrokombinatu le dva delavca z visoko izobrazbo, danes jih je osemnajst, pet jih je bilo z višjo, danes osemnajst, s srednjo jih je bilo petindvajset, danes pa jih je petindevetdeset. Začeli so z dve-stotridesetimi delavci, danes pa Poleg plaket Mercator-Agrokombinata Krško so delavci prejeli tudi priznanja, pohvale in jubilejne nagrade. Priznanja so prejeli: 1. Kolektiv delovišča Stara vas III 2. Skupina 21 delavcev Poslovne enote Vinogradništvo 3. Skupina delavcev reprodukcije in selekcije ter posamezni delavci Omerzel Anton, Peric Bojin, Plankar Marta, Urbanč Zdenka, Vinkovič Pejo, Zorko Ivanka, Dundovič Ana, Glas Liljana, Železnik Vlado, Pacek Vlado, Puntar Jože, Cekuta Rudi, Žitnik Franc, Povhe Rudi, Resnik Lidija, Mažar Nikica, Urbanč Mija, Rajgl Anton, Kolar Erna, Kuhar Stanka, Olovec Zinka, Plankar Alojz. Pohvale so prejeli: Levstik Iztok, Perič Dobrila, Grozina Ana, Škrjanc Roman, Četrtič Franc, Jordan Franc, Ašič Anton, Zagorc Milan, Varlec Marjana, Račič Janko, Rožman Karel, Božič Vinko, Stopar Jože, Cvelbar Darko, Štefanič Tone, Zagrajšek Alojz. Jubilejne nagrade so prejeli: Žabkar Anica in Stopar Tončka za 30 let delovne dobe Orlič Ivo, Beneta Zdravko, Zierer Stanka, Podpečan Mirko, Banfi Štefan, Lekše Jože, Žemva Fani, Novak Branko, Rostohar Veronika, Boh Slavka, za 20 let delovne dobe Kopič Andrija, Mucko Miroslav, Tomažin Sonja, Tomažin Vida, Zelčič Franjo, Božič Majda, Petrovič Jelica, Popovič Vlado, Veličevič Jožica, Koršič Anton, Jankovič Anica, Petretič Lado, Grubar Jože, Stopar Jože, Zakšek Jože, Kovač Darko, Barbič Franc, Pirc Jožica, Sadulai Ajša, Zupančič Blaženka za 10 let delovne dobe. jih je nekaj več kot petsto in šti-ristoosemdeset kooperantov. Kljub težavam, ki so in še pestijo kmetijstvo, Mercator-Agrokombinat ni posloval z izgubo. Čeprav so likvidnostne težave najhujše, kombinat še uspešno izpolnjuje vse obveznosti do družbe, dobaviteljev in delavcev. V življenju Agrokombinata se poleg splošnega vznemirjanja ljudi odraža tudi totalni tržni in pravni nered."Predolgo”, tako je menil direktor Kozole,” delamo v neki agoniji, ki ne kaže jasne prihodnosti predvsem pri vzpostavljanju tržnega in pravnega reda, kar je za poslovnost in gospodarjenje sila nevarno". ”Vse bolj se kažejo težnje po rušenju ali pa po zakonski pretvorbi skupno ustvarjene lastnine. To ni v skladu s predvolilnimi programi in načeli "fair-pla-ya”. V kmetijstvu je silno nevarno stvari spreminjati z zamahom roke. Oba sektorja - zasebnega in družbenega, je treba postaviti v enake tržne pogoje in enako državno zavetje (pri tem mislim na regrese, premije, subvencije, davčno politiko) in pod temi pogoji naj poteka selekcija. Kmetijske zadruge in kmetijska podjetja ne morejo biti inštitucija za pobiranje davkov nenasitne države. Za razvoj in za napredek so dobri medsebojni odnosi, zaupanje in solidarnost najpomembnejši dejavniki. Vse to smo v glavnem tudi v življenju Mercator-Agrokombinata imeli, letos se je to vse to nekoliko skalilo, zaradi različnih stališč do reorganizacije našega podjetja. Upam, da bomo to rešili, da bo prevladala strokovnost in treznost”. To so besede direktorja Kozoleta, namenjene njegovim sodelavcem in kmetom kooperantom. Čeprav je bilo jedro direktorjevih besed bolj posvečeno pregledu rasti iz preteklosti, so gotovo dale misliti tudi visokim gostom, ki so dolžni ustvarjati in uresničevati kmetijsko politiko. Slavnostno in veselo Petindvajseta leta so najbolj dejavna in vesela leta nekega življenja in tak nadih so svoji pe-tindvajsetlenici dali tudi delavci in kmetje kooperanti Mercator-Agrokombinata. Ko so si ogledali ”Po čem je slava”, so segli po kupici svojega rujnega, si nazdravili ter se vrteli do jutranjih ur. Ob jubileju je sedem delavcev Mercator-Agrokombinata prejelo plakete podjetja. Prejeli so jih: Darko Marjetic, kot izjemni strokovnjak, sodelavec in organizator za petindvajset let dela na področju vinogradništva in vinarstva Stane Tomazin, za prizadevanja pri reševanju problematike na prašičji farmi in vodenje še dveh poslovnih enot Klavnice in Poljedelstva Ivan Prah, za vestno in vzorno delo, za izjemno pripadnost podjetju in topel odnos do svojih sodelavcev in kmetov Jadranka Milat, za izjemno delavnost, natančnost, strokovnost pri vodenju finančno-računo-vodske službe Marija Gorenc, kmetica - ko-operantka za dolgoletno sodelovanje z Agrokombinatom in vodenje površinsko razmeroma majhne kmetije, ki zaradi njenega truda zagotavlja soliden do- hodek kmetije in družine. Njena ljubezen do zemlje in ljubezen do dela na kmetiji se je prenesla tudi na mladi rod. Franc Strgar, kmet - kooperant za dolgoletno sodelovanje v kmetijski pridelavi in prireji, za sodelovanje v organih Agrokombinata, za vse jasne misli in odločne besede, ko je bilo treba oblikovati drugačno miselnost in nazore v zadružni organizaciji Franc Juvane, upokojeni direktor Agrokombinata za čas, ko je s svojim znanjem in privrženostjo kmetijstvu pripomogel k njegovemu napredku in razvoju. Ivan Kozole, direktor Mercator-Agrokombinata Krško. Pogovor s kmetijskim ministrom Vesna Bleiweis Postopno do zapiranja prašičerejskih farm Krško, 7. decembra: 25 letnica Mercator-Agrokombinata Krško je bila priložnost seznaniti prof. dr. Jožeta Osterca, republiškega kmetijskega ministra, s problemi - dobrimi in slabimi stranmi kmetovanja v krški občini in v samem Agrokombinatu. Petindvajsetletnica Mercator-Agrokombinata je bila tudi priložnost, da se je Mercator-Agrokombinat oziroma krška občina s problemi v kmetijstvu predstavila republiškemu kmetijskemu ministru prof. dr, Jožetu Ostercu. Zgodila se je farma prašičev Beseda je tekla o splošno znanih problemih v kmetijstvu, še posebej pa o problemu, ki že od gradnje naprej pesti Krčane -prašičji farmi Pristava pri Krškem. posebno, če dodamo razsežnosti preobrazbe slovenskega kmetijstva še postopek obljubljene denacionalizacije oziroma lastninjenje sedanjega družbenega in zadružnega premoženja. Opredeljevanje usode tega premoženja, zgolj na podlagi osnutka zakona o zadrugah, je preuranje-no, saj bo treba počakati tudi zakon o denacionalizaciji, ki sodi v pristojnost pravosodnega ministrstva. Zakona bosta morala z roko v roki. Le tako bo manj za- pletov in manj hude krvi. Tako je dejal gospod Osterc. Plebiscitno vzdušje Novinarji, ki se posebej ukvarjajo s kmetijsko problematiko, so v pogovoru z ministrom izvedeli vse o politiki subvencioniranja kmetijstva v prihodnjem letu. Za to naj bi slovenska država v letu 1991 namenila nominalno enak znesek kot v letu 1990 (330 mio din). Sredstva bodo usmerjena predvsem za zaščito domače pridelave hrane. Pogovor z novi- narji je bil seveda plebiscitno obarvan. Osrednje vprašanje pa je bilo: ali bo Slovenija lahko preživela in pridelala dovolj lastne hrane za primer, če se ji resnično zgodi popoln bojkot. ”Že sedaj se Slovenija 80% oskrbuje s hrano sama. Najpomembnejše je, da si za nadaljnjo proizvodnjo zagotovimo potrebne reprodukcijske materiale, prehodno pa manjkajoče blagovne skupine nadomestimo z uvozom. Za ta del so sredstva zagotovljena,” je dejal prof. dr. Osterc. K ohranitvi krajinske podobe, ohranitvi poselitve in drugim spremembam podobe dežele, bo Gosta Poslovnega sistema Mercator Vesna Bleiweis Krčani so v predstavljanju njene problematičnosti in sanacije, dejali: "Farma se nam je zgodila”. No ja, in dogaja se jim še zdaj. Kako dolgo še? Zasnovan je projekt ekološke sanacije farme, ki temelji na očiščevanju gnojevke in namakalnem sistemu. Po predstavljenih podatkih je očiščevanje gnojevke možno, možna je predelava separatov z žagovino iz bližnje papirnice. Vse to je le še v fazi teoretičnih spoznavanj, za praktične preiskuse pa ni denarja. Avtorji projekta so se zato obrnili na ministra, da bi kot Predstavnik resornega organa P?sredoval za sredstva, nekaj pa bi morali prispevati tudi pristoj-na vodna skupnost, raziskovalna skupnost in Poslovni sistem Mercator. Izvedba projekta, če bi bil tehnološko in tehnično uresničljiv, bi zahtevala ogromna sredstva. Prav na to je v zvezi s sanacijo farme opozoril minister. Poudaril je vprašanje ekonomičnosti naložbe, ki bi se morala vsekakor odraziti v ceni proizvedenega kilograma mesa. Vprašanje Je, če bi trg ”z ekologijo zabelje-no ceno”, sprejel. Bolj bi kazalo razmišljati o drugačnem konceptu prašičereje, ki bi bil tudi z etiološkega vidika bolj upravičen. Pri tem minister ni mislil samo na krško farmo, temveč na Vse prašičje farme v Sloveniji, za katere se ve, kakšne ekološke in druge probleme povzročajo v svojem okolju. Je bila to morda napoved postopnega zapiranja megalomanskih prašičerejskih farm? . Tej "napovedi” bi kazalo verjeti, saj je minister predstavil Projekt prenove Slovenije oziro-ma nove podobe Slovenije, kot Prijazne pokrajine, v kateri bodo prevladovale skoraj idilične Vasi, iz katerih bo vel duh zdravega kmečkega človeka, trdnega gospodarja in seveda ljubeznivega gostitelja množice turistov, ki Podo skupaj z ostalimi Slovenci Jedli zdravo in neoporečno - tu-dt z vidika etike reje živali, hra-P°- Kot se nam je pred desetletjem zdelo noro Dolančevo rjo-vcnje (ob otvoritvi jeseniške etektropeči), da Slovenci že ne om0 narod kelnarjev, kmečkih Japcev in pastirjev, temveč narod proletarcev - železarjev, ta-? se nam je to pot zdelo, da mi-mster sadi rožice, ki imajo še udo nerazpoznaven vonj. Predstavljeni projekt je gotovo vre-ren hvale, toda v danih razme-ah, ko je povprečna slovenska metija velika le dva do tri hek-are ko je ponekod le enajst od-otkov obdelovalnih površin v *astb s* ne moremo kaj, ' m se za skorajšnjo preobraz-0 slovenske krajine, ne bali. Še Pogovor o tem, kje čevelj žuli Ljubljana, 10. decembra: Republiška ministra za trgovino gospod Maks Bastl in za kmetijstvo gospod prof. dr. Jože Osterc, sta obiskala Poslovni sistem Mercator z namenom, da se pobliže seznanita s podatki o samem sistemu in povesta svoje mnenje o žuljih, ki bolijo kmetij-ce, trgovce in proizvajalce. Pogovora z ministroma za kmetijstvo prof. dr. Jožetom Ostercom in trgovino Maksom Bastlom, so se poleg članov poslovodnega odbora udeležili tudi direktorji podjetij v sestavu Poslovnega sistema Mercator. Zastopana sta bila predvsem kmetijstvo in trgovina, saj je šlo za pogovor z resornimi člani vlade. O velikosti in vlogi sistema Predsednik poslovodnega odbora Poslovnega sistema Mercator Miran Goslar je gostoma predstavil dejavnost Mercatorja, njegovo velikost, poslovne rezultate, načela, ki veljajo v medsebojnih odnosih in medsebojnih kapitalskih povezavah. Poudaril Bo mlečna vojna? Tri dni pred obiskom trgovskega in kmetijskega ministra v Poslovnem sistemu Mercator, je Delo plus objavilo "dramatično sporočilo” o goljufijah oziroma neresnem obnašanju Mercatorja pri rekonstrukciji obratov v Mercator-Ljubijanskih mlekarnah. V tem sporočilu je bil Mercator predstavljen kot ropar in tat potrošnikov oziroma delavcev in družbenega denarja. Tudi o tem "bombastičnem” sporočilu je tekla beseda ob obisku obeh ministrov. Razhudila sta se tako direktor Mercator-Ljubijanskih mlekarn Miha Urbanija, kot tudi predsednik poslovodnega odbora Miran Goslar. Poudarila sta, da poteka rekonstrukcija mlekarne v dveh delih, pri čemer je prvi del, ki je vreden 25 milionov DM končan, drugi del, ki je vreden 24 milionov DM pa teče. Dejstvo je, da od 10. maja letos denar iz določenega vira priteka na račun mesta, to pa ga ne pre-odkazuje na račun Poslovnega sistema Mercator, tako kot je dogovorjeno s sporazumi in pogodbami. Narava tega prispevka je strogo namenska, vendar odgovora, kje je denar, mesto ne da. V do sedaj opravljeno rekonstrukcijo mlekarne je mesto vložilo okoli 7 milionov DM, ostalo pa so sredstva Mercator-Ljubijanskih mlekarn. Če za drugo fazo re- | konstrukcije sredstva ne bodo zagotovljena tudi iz mestnega vira, bo rekonstrukcija vprašljiva, Ljubljanske mlekarne pa bodo lahko iz razmeroma dobrega in gospodarnega podjetja, postale problematično podjetje. Prav to se utegne reflektirati tudi na drugih področjih: pri odkupu mleka, promptnemu plačevanju mleka, preskrbi prebivalstva in pri pridelovalcih mleka. Goslar pa je poudaril, da skušamo z mestno vlado že nekaj časa na miren način rešiti zadevo, vendar pa podel in lažniv spis v Delu plus, ki postavlja resnico na glavo kaže, da ljubljanska vlada za pamet in razum ter spoštovanje dogovorov, nima posluha. Na trditve v Delu plus bomo odgovorili javno in javnosti povedali drugo plat. Neporabljena sredstva za obnovo mlekarne se obrestujejo in tako ohranjajo realno vrednost. Mestu Ljubljana priznavamo pridobitev solastniških pravic iz naslova vloženih sredstev, nesporno pa je dejstvo, da Ljubljanske mlekarne ostajajo lastnik v tistem delu, ki so ga same vložile v obnovo mlekarne. Mestna vlada ima pravico reči, da sredstev za obnovo mlekarne ne da več, vendar pa ne more tega reči, dokler se denar namensko zbira. Dolžno je odgovoriti tako tistim, ki denar zagotavljajo, kot tudi tistim, ki so do denarja upravičeni, kje je denar od 10. maja 1990 dalje. je, da se sistemi kot je Mercator, tretirajo kot monopol, ki je nasproten interesu potrošnikov in kmetov, kar pa ne drži. Izpostavil je nekaj zadev, ki iz teh očitkov izhajajo, menil pa, da sistem kot je Mercator ni zadnji branik družbene lastnine in nasprotnik razvoja zasebništva -nasprotno - vsi naj se srečamo in delamo pod enakimi pogoji, skratka smo za enakopravnost vseh oblik. Kako se po nepotrebnem delita "družbena” in "zadružna” lastnina se odraža v osnutku zadružnega zakona. Nesprejemljiva in krivična je zakonska opredelitev, da je vsa zatečena lastnina sedanjih zadrug zadružna, čeprav dobro vemo, da ta ni nič drugačna od siceršnje družbene lastnine. Zato naj se privatizira tako, kot naj bi se privatizirala siceršnja "družbena lastnina”. Ugovori na osnutek zadružnega zakona Poglobljeno analizo osnutka zadružnega zakona, skupaj s pripombami na osnutek, je kmetijskemu ministru predstavil predsednikov namestnik Tone Mastnak. Opozoril je na pritisk na lastnino zadrug in družbenih kmetijskih podjetij in zato je zaskrbljenost v njih ne zaradi ekonomskih, temveč zaradi administrativnih ukrepov, izredno velika. Nasprotoval je predlaganemu začasnemu patronatu države nad agroživilskimi podjetji ter menil, da bi morala biti v procesu osamosvajanja Slovenije, kmetijska politika jasneje opredeljena. Vedeti bi morali vsaj to, kakšno funkcijo bo imela država. Izrazil je tudi nasprotovanje zahtevi Kmečke zveze o 100% zaščiti zasebne kmetijske proizvodnje in ji nasproti postavil zahtevo, da naj gre zaščita v smislu stabilnosti in konkurenčnosti, katere bosta deležna oba sektorja kmetijstva. Treba je torej izenačiti pogoje gospodarjenja, saj podatki kažejo, da so družbeni proizvodni obrati • za 2,8 krat bolj obremenjeni z vsem mogočimi dajatvami, kot zasebni. Predvsem pa naj bo agrarna politika usmerjena tako, da bo preprečila apatičnost, ki ponekod že povzroča zniževnje in izgubo razvojnega ritma. usmerjena kmetijska politika. Med predeli, ki naj bi bili prvi deležni njenih sadov, sta bili omenjeni Vipavska in Pesniška dolina. Glede na to, da so v Mercator-Kmetijskem gospodarstvu Kočevje nosilci programa revitalizacije Kočevske, smo ministru postavili konkretno vprašanje, kje in kako je v tej politiki začrtan ta program, ki temelji na povsem enakih izhodiščih. "Revitalizacija je veliko dražja. O Kočevski pa sta se že pogovarjala kočevski župan in predsednik vlade”, je odgovoril minister. Rad imam mleko Ne zgolj zaradi razvpite mlečne afere v Delu plus, temveč predvsem zato, ker Mercator-Ljubljanske mlekarne odkupijo in predelajo skoraj 40% slovenske proizvodnje mleka, se je prvi k besedi oglasil magister Miha Urbanija, generalni direktor mlekarne. Menil je, da je vprašanje odkupa mleka zaenkrat zadovoljivo rešeno. Dejstvo je, da kmet dobi za liter mleka skoraj polovico njegove maloprodajne cene. Plačano dobi v 23 dneh in težav z nelikvidnostjo ne občuti. Vprašanje je, če bo to v prihodnje še mogoče. Če bi namreč mlekarne zaostrile pogoje glede kakovosti mleka oziroma ne zamižale na eno oko pri uresničevanju pravilnika o kakovosti mleka, bi ne smele odkupiti skoraj 50% mleka. Mlekarne vztrajajo na stališču, da morajo imeti v prvi vrsti urejene odnose z rejci in se zato zavestno niso odločile za uvoz mleka in mlečnih izdelkov, s čemer bi odlično zaslužile. Kljub temu, da večina podjetij ugotavlja padec proizvodnje, je v mlekarnah ta, v primerjavi z istim lanskim obdobjem, izražena z indeksom 110,8. Razprave o lastninjenju je ocenil kot neproduktivne, predvsem zato, ker lastniniš lahko le, če prej gospodariš. O tem ne govori nihče. Vzdrževanje psihoze o lastninjenju družbenih obratov je nevzdržno, povzroča škodo in utegne se zgoditi, da ne bo česa "lastniniti”. "Bankrot družbenih farm je na vidiku. Obratna sredstva predstavljajo posojila po 50 do 60% obrestni meri, banke umikajo denar, skratka cela vrsta razlogov za strah in ogroženost. Če ne bi bili "družbeni kmetijci” v Poslovnem sistemu Mercator, bi jih bilo že zdavnaj konec. Zgolj finančnemu potencialu v sistemu, se lahko marsikdo zahvali, da ne gre v stečaj. Položaj družbenega kmetijstva je treba obravnavati s kakovostnih vidikov, kot stabilizatorja trga in tržne proizvodnje za izvoz in bazo znanja. Pri tem ne gre spregledati tudi vloge vis-a-vis blagovnih rezerv. Treba je nehati streči po življenju družbeni proizvodnji, realno oceniti njeno kakovost in jo vključiti v agrarne funkcije države”. Tako je govoril magi- Nadaljevanje na 12. strani Se bodo rane na pomlad znova odprle? Vesna Bleiweis Zagotoviti prihodnost tudi tam, kjer jo je vzela voda Mozirje, 12. decembra: vode so šle nazaj v svoje struge, človeškemu razumu, solidarnosti in rokam pa pustile strahotno razdejanje. O tem, o zadrugi Mozirje ter sodelovanju z Mercatorjem, smo se pogovarjali z direktorjem Mercator Zgornjesavinjske zadruge Mozirje. Marsikdaj prej bi bil pogovor v Mercator-Zgornjesavinski kmetijski zadrugi naravnan čisto drugače, kot je bil to pot, ko so rane, ki jih je pustilo katastrofalno neurje z razdivjanimi vodami, čisto drugačen. Tako pa se je pogovor z direktorjem zadruge Antonom Vrhovnikom sukal predvsem okrog škode in njene sanacije. Ena občina, ena zadruga ”Kmetijska zadruga obvladuje celoten kmetijski prostor v občini Mozirje, 70% trgovine na drobno in 50% gostinske dejavnosti. Kot dopolnilna dejavnost 'je v zadrugi razvita tudi kooperacija z obrtniki, vsebino zadružnega poslovanja pa le predstavlja sodelovanje s 1.200 kmeti. Hribovit teren predalpskega in tudi alpskega sveta narekuje dejavnost - živinorejo, usmerjeno predvsem v prirejo mleka. Tri odstotke slovenske pridelave mleka izvira iz hlevov Mozirskih kmetov. 9,5 mio litrov mleka letno priteče v Mercator-Ljubljan-ske mlekarne. Močna dejavnost je tudi perutninska proizvodnja, tisoč ton piščancev in 25 milijonov jajc je rezultat te proizvodnje. Mozirska jajca predstavljajo 15% slovenskega tržnega dele- ža,” je začel pogovor direktor zadruge. ”V zadrugi oziroma pri kooperantih je tudi 35 gospodinjstev usmerjenih v kmečki turizem. Razpolagajo s 450 posteljami. Prav po tem mozirska zadruga najbolj slovi. Seveda pa velja omeniti še razvito servisno dejavnost, ki je namenjena predvsem za redno vzdrževanje in popravila velikega števila kmetijskih strojev. Na odnose med zadrugo in kmeti imajo seveda poleg drugih dejavnikov še največ vpliva pospeševalci. V kmetijski zadrugi jih je sedem in štirje so specializirani, že skoraj tehnologi za posamezno področje. Pospeševalci se ukvarjajo s povsem konkretnim delom - od koncepta razvoja neke kmetije, do svetovalnih del pri gradnji objektov, nakupu repromateria-lov in podobno”. Vez so mlekarne "Najmočnejša vez z Mercatorjem je vez preko Mercator-Lju-bljanskih mlekarn, saj mlečna reka, kljub različnim mlečnim vojnam, že od 1971 leta teče v Ljubljanske mlekarne. Tudi 40% celotne proizvodnje jajc zadruga proda v Mercatorju. Sodelovanje z Mercator-Mednarodno trgovino pri oskrbi z repromate-rialom je dobro. V Poslovnem sistemu Mercator je 13 podjetij utrpelo skupno za skoraj 37 milionov dinarjev škode. Po sklepu skupščine je 10 podjetjem s solidarnostjo ostalih podjetij olajšano breme odpravljanja posledic. S solidarnimi sredstvi bo pokrita ena šestina škode. Prizadeta podjetja, podjetja, ki so dala solidarnostna sredstva so razvidna iz preglednice. Zap. Članica PS Skupna ocena Pokritje št. Mercator škode škode 1. M-ZKZ, Mozirje 21,182.000,00 4,427.000,00 2. M-Sevnica 7,029.600,00 1,000.000,00 3- M-Kmečka zadruga Sevnica 3,800.000,00 300.000,00 4. M-KZ Litija 1,700.000,00 170.000,00 5. M-Meso-izdelki, Sk. Loka 1,232.000,00 120.000,00 6. M-Agrokombinat Krško 817.083,00 80.000,00 7. M-Eta Kamnik 360.671,00 0,00 8. M-Hotel Sremič, Krško 260.000,00 50.000,00 9. M-Jelka Hrastnik 175.000,00 30.000,00 10. M-Hotel Mantova 145.500,00 15.000,00 11. M-Izbira Panonija, Ptuj 39-426,69 0,00 12. M-Preskrba, Tržič 9-554,40 0,00 13. Mercator-Golovec 120.000,00 0,00 Skupaj 36,870.835,09 6,192.000,00 Zap. Članica PS Mercator Združevanje 24. M-Mednarodna trgovina 807.000,00 1. M-Blagovni center Ljubljana 529-000,00 25. M-KZ Stična 18.000,00 2. H-Cibes, Ljubljana 19-000,00 26. M-Mesna industrija Ljubljana 196.000,00 3. M-Degro, Portorož 196.000,00 27. M-Mlekama Kranj 66.000,00 4. M-Dolomiti, Ljubljana 371.000,00 28. M-Nanos Grosist, Postojna 82.000,00 5. H-Emba, Ljubljana 126.000,00 29. M-Nanos Izoira, Postojna 73.000,00 6. H-Golovec, Ljubljana 580,000,00 30. M-Nanos Sadje, Koper-Dekani 32.000,00 7. M-Gradišče, Trebnje 24.000,00 31. M-Nanos Trgovina, Rakek 30.000,00 8. M-Grmada, Ljubljana 273.000,00 32. M-Nanos (Zdr.sr.), Postojna 27.000,00 9.. H-Izbira Panonija, Ptuj 530.000,00 33- M-Ograd, Ormož 59.000,00 10. H-KGZ Sora, Žiri 87.000,00 34. M-Pekama, Grosuplje 111.000,00 11. H-Konditor, Ljubljana 58.000,00 35. Poslovni sistem Mercator 163.000,00 12. M-Kopitaroa, Sevnica 50.000,00 „ 36. M-Preskrba, Krško 116.000,00 13. M-KZ Cerknica 13-000,00 37. M-Rožnik (DS), Ljubljana 28.000,00 14. M-KZ Dobrepolje 10.000,00 38. M-Rudar, Idrija 55.000,00 15. M-KZ Krka Krmila, Novo mesto 18.000,00 39. M-Sadje zelenjava, Ljubljana 317.000,00 16. M-KZ Krka Oskrba, Novo mesto 68.000,00 40. "M-Savlca, Ljubljana 72.000,00 17- M-KZ Logatec. 18.000,00 41. M-Standard, Novo mesto . 146.000,00 18. M-KZ Metlika 84.000,00 42. M-STP Hrastnik 37.000,00 19. M-KZ Ribnica 23.000,00 43. M-STP Metlika 29.000,00 20. M-KZ Trebnje 56.000,00 44. M-Tovama olja Oljarica, Kranj 75.000,00 21. M-KZ Velike Lašče 64.000,00 45. M-Zarja, Ormož 101.000,00 22. M-KZK TOK Kooperacija Radovljica 20.000,0C 23. H-LjublJanške mlekarne 335.-000,00 Tradicionalni odnosi z Ljubljanskimi mlekarnami so se pravzaprav najbolj pokazali v dnevih, ko so podivjane vode onemogočile oddajo mleka. V prvih dneh neurja in po neurju je izpadla oddaja mleka med 3.000 in 4.000 litrov mleka dnevno. Kmetje, veliki pridelovalci mleka so bili za mleko v skrbeh. In čeprav zna marsikatera gospodinja doma izdelati sir, je bila pomoč dveh strokovnjakov sirarjev, ki jih je na najbolj prizadete in odročne kmetije poslalo vodstvo Mercator-Ljubljanskih mlekarn, izredno dobrodošlo. Pa ne samo to, tudi odločitev Mercator-Ljubljanskih mlekarn, da bodo plačale vse neoddano mleko, je pri kmetih in v sami zadrugi naletelo na izreden odmev. V tem ne vidimo samo materialne pomoči in prizadevanj za ohranitev pridelave mleka, temveč izrazito moralno in spodbudno gesto poslovnega partnerja.” O škodi, posledicah, solidarnosti "Sama zadruga je v poplavah utrpela okoli 21 milijonov din škode, predvsem na zadružnih objektih, repromaterialih in zalogah drugega blaga, kmetijstvo mozirske občine pa je v celoti utrpelo okoli 450 milijonov din škode. V to škodo pa ni vključena škoda, ki jo pomeni izguba 300 ha zemljišč, uničenih za vedno. Sanacija na okoli 500 ha kmetijskih zemljišč bo stekla. Iskreno moram reči, da v zadrugi nismo pričakovali, da se bo Poslovni sistem Mercator odzval s solidarnostno akcijo za pokritje zadružne škode. Poleg solidarnostnih sredstev poslovnega sistema, so nam pomagale še mnoge njegove članice posebej. Vsem bi se ob tej priliki rad zahvalil.” "Najbolj prizadetim in ogroženim kmetijam - 4 čistim in 5 mešanim kmetijam, bo treba nadomestiti stanovanjske in gospodarske objekte in njim bo namenjena oziroma je bila naj-menjena prva pomoč zadruge pri obnovi. Iz sredstev HKS je zadruga zanje takoj namenila 400.000,00 din, denarna sredstva se natekajo od vsepovsod - od Kmečke zveze do individualnih prispevkov - zagotovila pa bo tudi vso strokovno pomoč, vendar pa bo delo steklo lahko šele spomladi, saj bo na povsem potopljenih področjih treba počakati, kaj bodo poleg posledic vodne ujme tudi posledice zime. Seveda bomo vse te posledice čutili tudi pri proizvodnji, vendar pa bomo storili vse za ublažitev posledic. To bo storila tako stroka, kot človeška solidarnost.” 18/12 '90 09:30 8 38 63 832140 M-ZKZ MOZIRJE VU 01 POSLOVNI SISTEM MERCATOR UREDNIŠTVO GLASILA MERCATOR 61000 LJUBLJANA Titova 3 37 Mercator - Zgornjesßvinjska kmetijska zadruga Mozirje P.o. ut ... ____ —I 6333U Mozirje, Cesta na Lepo njivo ? «el«»- 33666 poštni prodal: 30 t(Melon. (0f3) Im:. 031-521, 831.532, 831-055 lelefax: 068/832-140 direktor #81-07? računovodja; 831 044 vodja komtreialfi: #31-081 Ut. 1 rpijvirta in gostinstvo. 831 046 Ut- Kmntijltvo: 1131-010 UL Lastna proizvodnja in storitve, #3'-940 Ut- Obrtna kooperacija: 831-01# ŽnlrvnišM postaja Šmartno ob Paki /im računi 52810 601 20514 t lcv ■ I-fi//90-AV Vaša St : Datum: 10. J 2. 1990 Pomoč v krmi, žitu, ozinmicj, cra(ihoncm materialu, denarju ali strokovnih storitvah so prispevali: 1. Mercator - Ljubljanske mlekarne, 2. Mercator - KZ Cerknica 3. Mercator - KZ Stična ■ rt. Mercator - KZ KRKA Novo mesto 5. Mercator - KZ Ljubljana 6. Mercator - K/. Medvode V. Mercator - Ograd Ormož . 8. Mercator - Izbira Panonija Ptuj 9. Mercator - Zarja Ormož 10. M-KZ Logatec 11. M-KZ Velike Lašče 12. M-KZ Ribnica Lep pozdrav. N^ito^ZgornjesavInJakM kmetijska zadruga Mozirje, p. o-_ stran 7 L_ k Mercator - Kmetijska zadruga Trebnje ui8, 44-020 Knmcioala 44-(122 Dankini 44 ir " EkslMViluM T-i-nry sl S2120 h()l "K yixz , , Vax' v» •, vx V°S °V aK2% °- %X ■'« x„ 2xX> At <. / ^ = V^TrHX. ^ .c. J'v. ^ Ax , TT T-- ItiixtivMiy istiL) ^iAWLy^OvMT trifft OvUkXKiwuf _ ^tuvaL tr: v V, vyjLil^^- ■ '-a. r'Tr^z^Ac. ■TTTTX^ A kS" I yOU-rXc K^6-/sii,v-e. Xx.Zrl J* “f sloytsa , «j Os «stoj «ssscso s (to IrtJ dsU«o dobo v fko] . Nd km po/oibju *«« es sfonj Z« Ist . tdei po ssw, ie -d. Isto. _H4< 'V *ik fco« tuii «stol . dojt •>«ov«o vodilo v ilvljenj» |» P bilo - biti bloyels d, bloytlto, pos'tsa m (stet«. . Na Kroju esliW Vaw iV Yosiw «ojdraejX prijstoc Wr.Eue pruwiVx , pssJyjtiu ps rrsEuo , tdnxvo ,V ispsJ«o Leto mi | it posebej Nos'emu Minna., Akx y dX ^ 0st«minAO pnja tefjf . Vaj M«>/ ( ff-Potra$'A|tc A- Z/MAJCAfOV Stfr/AT IZVRSTNIH slaščic A o L I. ^ V ^ ^rx. •. ^ -r>A" ^e. . w. IsX ^ . J- ' • . .«—/- T rtr Pejirgs „r d^d^cqäz^' ,; , S|«9o CI T b M . i n.m° 3 SK V AX 5^ ^ m i #:i«7S -X ^u,A^C> A" <2? ^4. ^Ar ***■? aaes—- ... ffiKd U« « Meso - IzdelkL MercatordVleso_-- =sc- vl4«naK; o.l Xj * »v-, iT er-' ***x-o. h1-^-.' v*<2 s&22"'*~?e ^ ^ rrr vse. v . , „ ?r/> >x ^-'w i '°‘x- exc z. "*"- x:.xTt2xA~ e*-ct«X w •ŽA A ■b' ^•v A ^ x,^. .^k,, . AXu.w. 2 QXs,_ 'V*X> ^ ' v -ab^ iSts yth'Z*ri*ei*' i° <4°^ i»i- Poslovni Uf*m Meroatof. d tf. Mercator - ^goaWo m _ s, , fxcr V - j -.fOJiKudA^ W ^ WS_>, yX. XL. ^ , v Vp^xyywl X-XT-— Cf-Iu ‘ ,a>AW m FA ^ xT- x ^vXL-*- C;—^ „ls>-T -afšAdoiidCAT vT > ^XlA' ***/' .O- i/ , A> /,K Zekw- VVx T#;T>£b£_ Zw**»K3 , X// o^|-■af%A7e <*4vk# •Aut^Tfi- u^) : ,. w kW » . .-jw^^yyyoyyto W a» iwk ,. >* 1...... (V tÜ»M OVWÖ^U Witt de. '»W *t oS^.A4<&.„ ■ffjtftM' jryJC AsUKjr-eX. ''X' fr'o«» *•«- Xi d-Zk». Jlto/AZu, 4U, s5Ül <4 VKtCtfS —1 — - S K .. , -y- s5. X4I», #t» Jt .veUMrtCZ*^ ^' A sicer podpredsednica poslovodnega1 jn ^ance Draga Vaupotič. Znani priganjač ^|0ra Plernemb, sicer predsednik poslovodni ^Jran Goslar, poriva nakupovalni voziček. V njem sedita znana trgovca na debelo in drobno ter znana pridobivalca franšizingov Lojze Klemenčič (levi) in Franc Prvinšek (desni), sicer namestnik predsednika poslovovdnega odbora in podpredsednik za trženje. Goslarju na hrbtu sedi znana s kapitalom nenasitna Rika Germ-Metlika, sicer podpredsednica poslovodnega odbora za ekonomiko in informatiko. Za roko se Goslarja drži znani vršilec dolžnosti razvijalca razvoja, sicer podpredsednik za razvoj Mitja Ponikvar. Znani veletrgovec s pesnimi rezanci je Slavko Glinšek, sicer podpredsednik za kmetijstvo. Pod Mercatorjevim drevesom je avtor nadaljevank o efikasnosti, sicer namestnik predsednika poslovodnega odbora Tone Mastnak. 10. stran ei&iuc itzic- yi ster Janez Tavčar, direktor Mercator-Kmetijstva. Trgovci , pa ne z novci Oglasili so se tudi trgovci. Direktor Mercator-Mednarodne trgovine Mitja Marinšek se je omejil na posledice srbskih ukrepov, ki za podjetje pomenijo 6 milijonov nemških mark samo zato, da bi smeli imeti tablo z napisom svoje firme. Tega ne pokrijejo v desetih letih. Prave strategije se glede na obstoječe blagovne fonde, ki jih za izvoz dobivajo v Srbiji, pravzaprav niti ne da predvideti. Popolna prekinitev bi pomenila, daje v Mer-cator-Mednarodni trgovini takoj ena tretjina preveč zaposlenih. Okrcal je republiške stimulacije na netto devizni priliv, ki jih Mercator-Mednarodna trgovina ni bila deležna zgolj zato, ker je iz svoje organiziranosti izbrisala tozde ter se tako obrisala pod nosom za 5 do 6 milijonov ameriških dolarjev. Slovenija se je sicer odločila za samostojno pot s preklicom veljavnosti nekaterih zveznih predpisov na njenem območju, ni pa dosledno profilirala politike in odnosov z zveznimi institucijami, od katerih so zunanjetrgovinska podjetja odvisna. Kako se godi trgovcu na debelo in trgovcu na drobno, sta ministru povedala direktor Mer-cator-Blagovnega centra Davorin Kogej in direktor Mercator-Grmade Edvard Gabrovšek. Tudi, če se trgovina odpove velikemu delu svojega zaslužka ali pa tudi v celoti, ne more biti konkurenčna zasebni trgovini in preprečiti nakupov čez mejo. Dejstvo je, da je družbena trgovina postavljena v neenakopraven položaj, da se v republiki, kljub njenim zahtevam nič ne premakne. Skladno z namenom obiska Namen obiska ministrov ni bil dati konkretne odgovore na odprto problematiko, predstavljeno z Mercatorjevega zornega kota. Tako so izzveneli tudi odgovori obeh sogovornikov. Nekoliko polemično pa je izzvenel odgovor kmetijskega ministra gospoda Osterca, direktorju Mercator-Ljubljanskih mlekarn in direktorju Mercator-Kmetijstva Kranj. Menil je, da se družbenemu sektorju kmetijstva streže po življenju le bolj I verbalno, dejansko pa je potreb- no vzpostaviti režim enakih pogojev. Vendar pa so izračuni pokazali, da je naprimer predelava mleka na zasebni kmetiji z 10 kravami učinkovitejša od masovne. Ljubljanskim mlekarnam je poočital, da se obnašajo samostojno in samozadostno, saj se nočejo pogovarjati z ostalimi slovenskimi mlekarnami o skupnem marketingu, reklami in drugih poslovnih zadevah. Soglašal pa je, da evforija lastninjenja resnično lahko vpliva na padec proizvodnje. Vsekakor bo republiška agrarna politika stremela k učinkovitejšemu kmetijstvu in poskrbela za zaščitne ukrepe. Na nekaterih področjih, predvsem kar se tiče prelevmanov, carin in drugih zaščitnih ukrepov države na področju reprodukcijskih materialov, slovenska država res še. ni storila potrebnih ukrepov v taki meri, da bi lahko rekli, da smo povsem neodvisni od zvezne zakonodaje. Njegov komentar na ostro kritiko osnutka zakona o zadrugah pa je bil združen v naslednjem: "Zadružni zakon je bil sprejet kot osnutek predloga, v njem je še nekaj nerešenih stvari. Sam sestavljalec zakona je ugotovil, da zadružni zakon prehiteva, ker zakona o denacionalizaciji še ni. Kdaj bo ta zakon pripravljen, ne morem odgovoriti, zanesljivo pa je, da do konca j leta, ne. Poglavje o vračanju lastnine v zadružnem zakonu bo po vsej verjetnosti zadržano, postalo pa bo aktualno potem, ko bo rešen problem denacionalizacije”. Gospod Bastl se je pridružil mnenju, da na področju zaščite zunanjetrgovinskih podjetij, ni narejeno dovolj, saj bi bilo treba najprej odpraviti pogubni tečaj dinarja. Vlada se sicer trudi, da bi težave ublažila. Kar pa zadeva enakopravnosti zasebne in družbene trgovine je minister menil, da bo zadeva rešena z republiškim zakonom, ki bo določal, da se s trgovino lahko ukvarjajo le pravne osebe, kar pomeni, da trgovska dejavnost na podlagi obrtnega zakona ne bo več dopustna. Minister je veliko govoril o vstopu v Evropo, vanjo naj bi Slovenija vstopila kot neodvisna in samostojna država, še prej pa bo morala iti skozi trda pogajanja (morda tudi za ceno političnih koncesij) z zveznimi inštitucijami. Zanesljivo pa bo storila vse, da bo zaščitila slovensko gospodarstvo pred nadaljnjimi stečaji, vendar pri tem poudaril, daje družbena lastnina, kot oblika lastnine odpisana, ni pa odpisano premoženje, kar z drugimi besedami pomeni, da špekulacij pri lastninjenju tega premoženja, vlada ne bo dovoljevala. Trgovina je bila slovesno odprta 27. novembra 1990. Vsa oprema trgovine je bila dobavljena preko ustrezne službe pri Mercator-Rožniku. Gradnja je bila dogovorjena na ključ, celotna trgovina pa je veljala 8.500.000 dinarjev. Finančno konstrukcijo oziroma denar za gradnjo so v eni tretjini predstavljala bančna sredstva, v drugi sredstva zavarovalnice in v tretji sredstva razvojnega sklada Mercator in lastna sredstva investitorja. Po 119 dneh gradnje so krajani že lahko kupovali v 450 kvadratnih metrov veliki samopostrežni trgovini in si lajšali žejo v sosednjem bifeju. ”Za tako hitro izvedbo del se lahko zahvalimo popravljalcu projektne dokumentacije Marlesu, saj je bil projekt potreben le minimalnih popravkov, izvajalcu del Begradu in skupini Mercator-Rožnika, ki je objekt opremila in poskrbela za vso potrebno tehnično in tehnološko opremo v trgovini. Zlasti učinkovitost Rožnikove skupine je pred- vsem v tem, daje sposobna sicer tipsko opremo prilagajati konkretnim razmeram v objektu, pri tem pa ne spregledati celostne podobe in organizacije prodajnega prostora. Ko smo se odločali za to trgovino, smo imeli še možnost odločitve za gradnjo oziorma nakup prostorov v trgovskem centru v Metliki, vendar smo se odločili za Črnomelj. S črnomaljsko trgovino naj bi za 20% povečali promet v podjetju. V trgovini je zaposlenih 17 delavcev, vendar bomo morali vprašanje števila zaposlenih reševati ustrezno s problematiko obsega prometa v tej trgovini. Trgovina bi morala ustvariti 2 miliona din mesečnega prometa, da bi bilo njeno poslovanje rentabilno. Trgovsko pravilo, da sta november in december zlata meseca, se letos ne uresničuje.” Direktor Mercator-STP Metlika Janez Videtič je takole nadaljeval pogovor: ” Metliška občina je po osebnih dohodkih v devetih mesecih letošnjega leta v Republiki Sloveniji na zadnjem mestu in edina, v kateri so osebni dohodki manjši kot 4.000 dinarjev. Kupna moč prebivalstva je tako poleg drugih okoliščin in razlogov, na minimalni možni ravni. Delavci v podjetju se trudijo in si prizadevajo za posel, za vsakega kupca. To ni le moje osebno mnenje, temveč je predvsem mnenje potrošnikov. Zato se naraščajoče zasebne konkurence ne bojimo in menimo, da se bodo odnosi na relaciji zasebna - družbena trgovina uredili, ko bomo vsi trgovci delali pod enakimi pogoji. Res, da smo se za trgovino v Črnomlju odločili v času, ko potrošniki obračajo že skoraj prazne žepe, vendar naložba ni rizična. Upam le, da se kupna moč prebivalstva ne bo še dodatno zniževala. V Mercator-STP Metlika je zaposlenih 135 delavcev in če upoštevamo, v kakšnem okolju ti ljudje ustvarjajo svoj kos kruha, pri tem pa nikoli ne poslujemo z izgubo, je jasno, da smo brez rdečih številk, predvsem zaradi odrekanja osebnim dohodkom”. V glavnem šolskem odmoru je trgovina v bližini šole premajhna. Rekordna gradnja. Modna hiša odprla vrata Vesna Bleiweis Primerjamo se lahko z Evropo Ljubljana, 27. novembra: ob otvoritvi prenovljene ljubljanske Modne hiše, se je v njej zbrala srenja ljubljanskih politikov in gospodarstvenikov. Nekaj za tem pa so vanjo že drli prvi obiskovalci. Ne prvi ne drugi začudenja nad prenovo in ponudbo niso mogli skriti. Na začetku šestedesetih let je na pobudo šestnajstih tekstilnih podjetij v Ljubljani zrasla prva Modna hiša. Njena atrakcija: elitna modna trgovina in prve tekoče stopnice. Vse je drlo v Modno hišo. Zob časa je opravil svoje. Po tridesetih letih to ni bila, tudi po imenu ne več, Modna hiša. Brez vlaganj in brez razvojnega oziroma vsebinskega koncepta je žalostno propadala. Komaj dober korak stran od nje pa se je košatil nov Modni center, ki je zgolj zaradi arhitekturne ureditve dišal po ekskluzivni trgovini. Obnova stare Modne hiše je bila izziv, ki ga je sprejelo podjetje Mercator-Grmada potem, ko je ljubljanska prodajalna postala njena poslovna enota. Danes je trgovina vrnjena Ljubljani v bleščeči podobi. Naj za podo- bo govori fotografija, za poslovni in programski koncept pa Edvard Gabrovšek, direktor Mercator-Grmade: "Mislim, da smo s to prenovo dosegli cilj, ki je bil na začetku negotov, saj nam še ni bilo znano, kako bomo naložbo končali. Rečem lahko le, da smo z mnogo manjšimi sredstvi, kot je to običajno za take posege, dobili popolnoma nov in privlačen objekt. Dobavitelji vseh materialov in opreme so prenovo Modne hiše vzeli tudi kot svojo promocijo in zato ponudili za izvedbo zelo ugodne cene. Arhitekt Milan Pogačnik je prevzel odgovorno nalogo, prenovo Modne hiše. Nam ostaja, da v njej dosežemo raznolikost ponudbe ženske, moške in otroške konfekcije, pletenin, perila in modnih dodatkov. Nismo poskrbeli in ne mislimo skrbeti samo za viso- ko kakovost, naš namen je skrbeti tudi za ekskluzivnost. V ta namen je odprta cela vrsta butičnih oddelkov, v katerih je in bo tudi blago za najbolj zahtevnega kupca. Svoje bo morala storiti tudi kultura prodajnega osebja. Upam, da bo svoje mesto našel tudi dodatni program, ki ga pripravljamo že za prvo polovico prihodnjega leta. Uredili bomo okolico Modne hiše in spremenili program bližnjega Modnega centra ter tako funkcionalno in celovito zaokrožili ponudbo na Kraigherjevi ploščadi.” Prenovljeno Modno hišo si je ob otvoritvi ogledala vrsta ljubljanskih politikov in gospodarstvenikov, v spremstvu direktorja Garbrovška in predsednika poslovodnega odbora poslovnega sistema pa tudi slovenski minister za trgovino Maks Bastl. Njegova izjava: ”S prenovljeno Modno hišo se Ljubljana mirno iaiiK.u Kusa z vsemi istovrstnimi trgovinami blizu in daleč. Prav gotovo je to eden izmed prodajnih ambientov, ki bo pritegnil domačega in tujega potrošnika. Če do sedaj nismo dovolj poskrbeli za petičnega domačega kupca, je z Modno hišo zanj gotovo poskrbljeno. Res se srečujemo z vrsto razlogov za nakupe v tujini, toda ali so ti vedno upravičeni? Z nastajanjem podobnih trgovin bodo vedno manj.” Zahvala onkologov Majhna pomoč za dobro delo Mercatorjeva konferenčna dvorana je bila nekaj dni kongresni center zdravnikov onkologov. V zahvalo so nam poslali pismo, ki ga v celoti objavljamo. ”Mi zdravniki, vam, delavcem podjetja Mercator, pišemo to pismo, ker želimo z njim izraziti našo globoko hvaležnost in tudi priznanje za vašo pomoč. To je za dvorano, v kateri se je ta simpozij odvijal in tudi uspešno končal. Pri vas smo se počutili dobro, bili smo nadvse zadovoljni in srečni, ker smo lahko delali v lepem in sodobno urejenem predavateljskem prostoru. Bolezen, o kateri je bilo govora - Burkittov limfom, je posebna oblika raka otrok, ki zajema predvsem bezgavke teh malih bolnikov. Je sicer v Evropi precej redka, toda ne tako, da ne bi bila vredna naše pozornosti. Zato smo na tem simpoziju predi-skutirali predvsem načine zdravljenja, saj je danes bolezen že ozdravljiva. Seveda mora pa biti zdravljenje moderno in adekvatno. Simpozij je potekal ob navzočnosti strokovnjakov iz ZDA, Nemčije, Francije, Italije, Poljske in Češko-Slovaške federacije ter seveda tudi ob opaznem prispevku naših strokovnjakov iz Beograda, Reke, Zagreba in Ljubljane. Simpozij je v celoti uspel in sklenjeno je bilo, da bomo dela simpozija publicirali v posebni knjigi. Izredno smo bili zadovoljni, da smo lahko bili pri vas. Pri tem ne gre samo za dvorano, temveč še več. Kamorkoli ali kadarkoli smo se obrnili na vaše ljudi in osebje, povsod smo naleteli na prijaznost, ljubeznivost in povsod smo dobili vso potrebno pomoč. Tako lahko mirno povemo, da ste nam z vašo nesebično pomočjo bistveno pripomogli k dobremu uspehu tega simpozija. Zato še enkrat vsem vam, prisrčna hvala. Zdravniki, ki smo pri tem sodelovali vam vsem želimo še naprej veliko uspeha pri vašem delu in ustvarjanju, seveda vsem vam posamično pa tudi veliko dobrega in čvrstega zdravja." Zdravniki organizacijskega odbora simpozija, Onkološki inštitut Ljubljana. KJE LAHKO KUPUJEMO S KARTICO MERCATOR MERCATOR-CIBES, d.d. Ljubljana: Servis elektronike, Ljubljana, Rojčeva 26 MERCATOR-MEDNARODNA TRGOVINA, Ljubljana: prodajna mesta: Prodajalna Steklo, Budičinova 8, Koper, Prodajalna Keramika, Nazorjeva 8, Ljubljana, Mercator-Turist, Titova 137, Ljubljana, Mercator-Turist, Tavčarjeva 6, Ljubljana MERCATOR-MESNA INDUSTRIJA, Ljubljana prodajna mesta: Prodajalna, Mesarska c. 1, Ljubljana, Prodajalna, Čopova 5, Ljubljana MERCATOR-SADJE ZELENJAVA, d.o.o^ Ljubljana: prodajna mesta: Poslovalnica Povšetova 102, Ljubljana, Poslovalnica Ul. 29. h. divizije BS 3, Ljubljana, Poslovalnica Rožna dolina, C. 11/36, Ljubljana MERCATOR-GRMADA, d.d., Ljubljana: prodajna mesta: SP Bratovževa ploščad 12, Ljubljana, SP Črnuče, C. 24. junija 17, Ljubljana, KŽ Janševa 2, Ljubljana, SP Majke Jugovičev 11, Ljubljana, SP Podgorica 63, Črnuče, SP Rožanska 2, Ljubljana, PC Slovenčeva 23, Ljubljana, Špecerija, Titova 89, Ljubljana, Delikatesa, Titova 137, Ljubljana, KŽ Titova 172, Ljubljana, SP Titova 238, Ljubljana, SP Titova 351/a, Ljubljana, SP Bratov Babnik 8, Ljubljana, SP Celovška c. 99, Ljubljana,SP Celovška c. 104, Ljubljana, SP Černetova 23, Ljubljana, SP Derčeva 29, Ljubljana, SP Djakovičeva 16, Ljubljana, KŽ Medvedova 12, Ljubljana, SP Sojerjeva 64, Ljubljana, SP Šišenska 63, Ljubljana, SP Trg komandanta Staneta 6, Ljubljana, SP Vižmarska pot 11, Vižmarje, SP Kolodvorska 3, Domžale, Mengeška 49, Trzin, SP Mlake Kidričeva 5, Trzin, SP Prevoje, Lukovica, SP Duplica, Ljubljanska c. 24/b, Kamnik, Modna hiša, Cigaletova 10, Ljubljana, Modni center, Kraigherjev trg, Ljubljana, MH Delikatesa, Cigaletova 10, Ljubljana MERCATOR-DOLOMITI, d.d., Ljubljana: prodajna mesta: SP Horjul 57, Horjul, SP Rakovnik, Dolenjska c. 43, Ljubljana, SP Gerbičeva 49, Ljubljana, SP Jeranova 24, Ljubljana, SP Rožna dolina 9/17, Ljubljana, SP Tržaška 37/b, Ljubljana, Železnina, Velike Lašče 12, Velike Lašče, SP Riharjeva 26, Ljubljana, SP Bonifacija, Tržaška 123, Ljubljana, SP Brdo, C. na Bokalce 9, Ljubljana, SP Trnovski pristan 2, Ljubljana, Tehnična trgovina, Trnovski pristan 2, Ljubljana; SP Adamičeva 11, Grosuplje, SP Krim, Molkov trg 8, Borovnica, Izbira, Paplerjeva 8, Borovnica, Gradbeni material, Tržaška c. 7, Vrhnika, Na križišču, Cankarjev trg 7, Vrhnika, Blagovnica, Cankarjev trg 9, Vrhnika, SP Preskrba, Ljubljanska c. 1, Vrhnika, SP Vrhnika Ul. 6. maja 10, Vrhnika, SP Pod Naklom, Tržaška 32, Logatec, Blagovnica, Cankarjev trg 2, Logatec MERCATOR-GOLOVEC, d.d., Ljubljana: prodajna mesta: SP Fužine, Trg okt. revolucije 18, Ljubljana, SP Gregorčičeva 13, Ljubljana, SP Rozmanov trg, Maistrova 3, Litija, SP Proletarska 4, Ljubljana, PC Fužine, Leninov trg 1, Ljubljana, SP Celje, Podjavorškova 2, Celje, Samoizbira, Podjavorškova 2, Celje, SP Pokopališka, 36, Ljubljana, Pohištvo, Proletarska 4, Ljubljana, Železnina Polje, Vevška 20, Ljubljana-Polje, Železnina Zalog, Agrokombinatska 2, Ljubljana-Polje, Discont, Zaloška 172, Ljubljana, SP Vevče, Papirniški trg 9, Ljubljana-Polje, Kladivo L, Ljubljanska 1, Litija, Kladivo II., Levstikova 2, Litija Trg, Šmartno 56, Šmartno pri Litiji, MERCATOR-SAVICA, d.d., IjubUana: prodajna mesta: SP Pribinova 5, Ljubljana, SP Hošiminhova 15, Ljubljana, M Hošiminhova 15, Ljubljana, B Sladoledni vrt, Kidričeva 5, Ljubljana, B Miška, Titova 21, Ljubljana, PE Ambrožev trg 10, Ljubljana, PE Tržaška 63, Ljubljana Burja, Trg osvoboditve 10, Ljubljana, PE Miklošičeva 36, Ljubljana, PE Zaloška 18, Ljubljana, PE Slomškova 9, Ljubljana, SP Tomačevo 12, Ljubljana, Zrno do zrna, Trubarjeva 8, Ljubljana, B Muca, Erjavčeva 2, Ljubljana, SP Javorjev drevored, Ljubljana, M Javorjev drevored, Ljubljana, PE Titova 41, Ljubljana, PE Djakovičeva 12, Ljubljana, PE Prušnikova 79, Ljubljana, PE Zaloška 7, Ljubljana, SP Dobrova, Dobrova pri Ljubljani, PE Ljubljanska 83, Domžale, PE Maistrova 1 Kamnik,PE Polhov Gradec, Polhov Gradec, PE Rakitna, Preserje,PE Golo, Ig pri Ljubljani, Delikatesa, C svobode 2, Bled, Vinjeta, Ljubljanska 4, Bled, D Izbira, Srednja vas, SP Oskrba, Bohinjska Bistrica, Delikatesa, Bohinjska Bistrica, Tekstil, Bohinjska Bistrica, Železnina, Bohinjska Bistrica, SP Market, Ribčev laz, Bled, SP Ukanc, Bohinjsko jezero, SP Stara fužina, Radovljica, SP Srednja vas, Srednja vas v Bohinju MERCATOR-PRESKRBA TRŽIČ, d.d., Tržič: prodajna mesta: Blag. oprema, Cankarjeva l/a, Tržič, Blag. Tekstil, Cankarjeva l/a, Tržič; Blag. Samopostrežna, Cankarjeva l/a, Tržič, Posl. Gala, Trg svobode 22, Tržič, Posl. Čevlji, Cankarjeva l/a, Tržič, Salon pohištva, U 1. H. Bračiča l/a, Tržič, PC Planina, Ul. Nikole Tesle 3, Kranj, Poslovalnica 1, Cesta JLA 6, Kranj, Poslovalnica 2 -Železnina, Ul. H. Bračiča l/a, Tržič, Poslovalnica 3, Trg svobode 27, Tržič, Poslovalnica 7, Trg svobode 16, Tržič, Poslovalnica 10 - otroška konfekcija. Trg svobode 9, Tržič, Poslovalnica 11 - žensko perilo, Trg svobode 18, Tržič, i\ Poslovalnica 14, Zelenica 2, Tržič, Poslovalnica 17, C. M.aux Mineš 20, Tržič, Poslovalnica 19, Trtg svobode 11, Tržič, Poslovalnica 21, Križe, Hladnikova ul. 54, Križe, Poslovalnica 23, Ravne 9, Tržič, Poslovalnica 24, Pristavška c. 45, Tržič, Poslovalnica 26, Kovor 62, Tržič, Poslovalnica 5, Visoko 67/a, Šenčur MERCATOR-IZBIRA PANONIJA, d.o.o. Ptuj: prodajna mesta: SP Konzum, Ormoška c. 21, Ptuj, SP CMD, CMD 2, Ptuj, SP Kekec, Belšakova 2, Ptuj, SP Na-Ma,Trg MDB 4, Ptuj, SP Panorama, GOlge Meglič 10, Ptuj, SP Potrošnik, Zagrebška 4, Ptuj, SP Živila, Potrčeva 52, Ptuj, M Rimska peč, Ul. B. Kraigherjeva 10, Ptuj, CP Cirkovc, Cirkovc 20, Cirkovc, PR Delikatesa, Murkova 7, Ptuj, PR Hrana, Potrčeva 1, Ptuj, PR Jelen, Lackova 1, Ptuj, PR Koloniale, Bezjakova 6, Ptuj, SP Majšperk, Breg 12, P tuj, SP Dornava, Dornava 104, Dornava, SP Gorišnica 61, Gorišnica, SP Juršinci 3/a, Juršinci, SP Kidričevo, Kidričevo, Kopališka 1,SP Oskrba, Selška c. 1, Ptuj, SP Apače 87/a, Lovrenc, PR BUkovici 38, Markovci, SP Cirkulane 32, Cirkulane, PR Destrnik 13, Destrnik, PR DOlena, Bolečka vas 3/a, Ptujska gora, SP Hajdina, Hajdina, PR Zg. Leskovec, Zg. Leskovec 4, SP Grejana 46, Ptuj, SP Lovrenc 8, Lovrenc, SP Majšperk-Lešje, Majšperk 30, Majšperk, SP Muretinci 46/a, Gorišnica, SP Markovci 33, Markovci, SP Podlehnik 6/a, Podlehnik, PR Podvinci 3, Ptuj, SP Slovenja vas,Hajdoše 1, Hajdina, PR Stoperce 13, Stoperce, PE Blagovnica, Titov trg 8, Ptuj - na vseh oddelkih, PR Višnja, Miklošičeva 4, Ptuj, PR Ciciban, Zelenikova 1, Ptuj, PR Mavrica, Lackova 2, Ptuj, PR Elegant, Lackova 4, Ptuj, PR Oblačila, Lackova 8, Ptuj, PR Papirnica, Bezjakova 2, Ptuj, PR Slavica, Lackova 3, Ptuj, PR Zarja, Srbski trg 3, Ptuj, PR Florjan, Lackova 1, Ptuj, PR - Boutique M+M, Krempljeva 2, Ptuj, PR Elektro radio, Bezjakova 6, Ptuj, PR -Kemikalije, Lackova 8, Ptuj, PR - Guma, Krempljeva 4, Ptuj, PR - Kovina, Lackova 9, Ptuj, PR - Novi dom, Zagrebška 4, Ptuj, PR - Steklarska delavnica, Slovenski trg 1, Ptuj, PR - Steklo Porcelan, Slovenski trg 8, Ptuj, PR -Železnina, Dravska 3, Ptuj, PR Vograd, Ormoška 3, Ptuj, PR - Skl. Gradles, Zagrebška 4, Ptuj, SP-Šikole, Šikole 27/a, Pragersko, SP-Trnovska vas, Trnovska vas 42, Trnovska vas, PR-Tržec, Tržeč 50, Videm, SP-Videm, Dravinski vrh 1, Videm, PR-Vitomarci, Vitomartci 73, Vitomarci, PR-Tekstil, Breg 12, Majšperk, SP-Zavrč, Goričak 6, Zavrč, PR-Žetale, Žetale 6, Žetale, PR-Diskont, Ormoška 3, Ptuj MERCATOR-POTROŠNIK, d.o.o.,Lenart v Slovenskih Goricah: prodajna mesta: Blagovnica, Partizanska c. 1, Lenart v Sl. Goricah, DOM - orod., obutev, Kraigherjeva 2, Lenart v Sl. Goricah, Železnina, Gradiška 2, Lenart v Sl. Goricah, Avtomaterial,Trg osvoboditve 14, Lenart v Sl. Goricah, Prodajni center MB post., Mlinska ul., Maribor M-KZ KRKA, TOZD OSKRBA, Novo mesto: prodajna mesta: Blagovnica, Žabja Vas, Novo mesto, Hladilnica, Cikava, Novo mesto, Delikatesa, Kostialova 1, Novo mesto, Delikatesa C. komandanta Staneta 24, Novo mesto, Prod. mesa, Glavni trg 6, Novo mesto, Diskont Bršljin, Novo mesto, Tehn. trgovina Bršljin, Novo mesto, SP Straža, Straža 15, Straža, Diskont, Straža, Straža, SP Vrelec, Dolenjske toplice. Tehnična trgovina. Dolenjske toplice 2, Dol. toplice NAGRADNA KRIŽANKA Ko boste križanko rešili do konca, črke z oštevilčenih polj prenesite v polja, ki so v oblačku. Dobili boste geslo, ki ga je izgovoril Janezek. Geslo napišite na dopisnico in nam rešitev pošljite do 20. januarja 1911 na naslov: Poslovni sistem Mercator, Center za obveščanje, 61113 Ljubljana, Titova 137. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali pet nagrad. ISA VRSTA STREŠNE KRITINE PESNIK ALLAN POE aktovk SINKO ANGLEŠKI PESNIK, NOBELOVEC \z ŽEN^Vrvi SE UKVARJAŠ ŠPORTOM DEŽELA VISKIJA IN SKOPUHOV RODOLJUB, DOMOLJUB NAPAD JENAJ- BOUŠA SEDANJI MONAŠKI KNEZ DELI VRTNICE TIROLSKA REKA 4 MESTNO ZABA- VIŠČE NAŠ BALETNI KORE- OGRAF (IKO) ITALU. LUKA OB JADRANU GRŠKI OTOK V JUŽNIH SPOPADIH IN PASIVA SESTAVIL OSEBA, JOŽE PETELIN KOS PERILA KI ANKETIRA KISLA SNOV LUKA V ALŽIRUI MILIJONSKO JAPONSKO MESTO ANTON JANEŽIČ MESTECE PRI ZADRU 8 RAVNO- DUŠNOST DUŠEVNI MIR \z KEMUSKI ZNAK ZA TITAN DEL TV NAPE- UAVE IME VEČ EGIPČANSKIH FARAONOV SODOBNI SLOVENSKI PISATEU (MATE) KRAJ PRI VRANSKEM IZDELOVALEC VRVI NIŽJA VZPETINA, HOLM OBRI IPSILON IN 18. ČRKA Madžar, mesto jv. OD BUDIMPEŠTE ŽIVAL RJAVE BARVE SIMBOL, Znamenje glavno mesto molda- vue tanka Membrana pripad- nik Sasov soraz- merni del ŠTAJER- SKI IZRAZ ZA OTROKE ODLOK, UKAZ, ODREDBA GRŠKI JUNAK, ENEJ CANKAR MATE- MATIČNI ZNAK KRAJ PRI LITIJI TERITOR. OBRAMBA IME IGRALCA GUINNE- SSA NEKDANJI VOJAK KOCBEK EDVARD OTROŠKA ZABAVA IME PISATE- LJICE PEROCI MESTO V SRBIH OTOK V JADRANU NEKDANJI UGANDSKI POLITIK AMIN GRŠKO MESTO NASPROTJE LAŽI TOMO MARTELANC ...KING COLE PESNIK MENART IGRA Z LESENO KROGLO DALMAT. Ž. IME DELAVECV SIRARNI POSTAVA, ŽIVOT RUSKA REKA ZANE- SENJAK, SANJAČ LATINSKI VEZNIK KRATICA ZA IZVRŠNI SVET VELIKA REŠETA LJUDSKO IME ZA ŠTORKLJO KRAJ V BOKI KOTORSKI IME SATIRIKA BUCH- WALDA ŽIVALSKA MAŠČOBA VRSTA LAKA PRITOK BALKAŠKEGA JEZERA (SZ) RIMSKA 2 I IME SKLADA- TEUa COPLANDA SKUPINA pne DROBNA KITA 16. stran Inles je največjih proizvajalec stavbnega pohištva v Jugoslaviji. Dolgoletna tradicija, celotna ponudba, visoka kakovost in konkurenčne cene so naše jamsko. Naša standardna ponudba zajema: • INO-M okna, balkonska vra‘a in fikšne stene (nestekljena, zastekljena z dvojnim ali s trojnim izolacijskim steklom) S INO-M drsna balkonska vrata (panoramska) • GN gibljiva polkna S IROS izolacijske omarice z roleto S strešna okna • zaščitne mreže proti insektom • vezana sobna vrata (surova, furnirana in finalizirana) S masivna sobna vrata (lužena in lakirana) • vhodne in garažna vrata sendvič konstrukcije • masivna vhodna in garažna vrata •• GRADITE? ••• Gradite z nami! inles ■»Ä r Industrija stavbnega pohištva inles 61310 Ribnica, Prodajno skladišče, Kolodvorska 22 tel.: (061) 861-212 in 861-411 (interna 261, 262, 263) • dvižna garažna vrata z daljinskim upravljanjem S okvirje nadsvetlob in stranskih svetlob za vhodna vrata . S stropne, zložljive stopnice • spojne in zaključne letve ter okenske police iz masivnega lesa Po posebnem dogovoru in naročilu izdo-bavijamo: • INO-M okna, balkonska vrata in fiksne stene različnih oblik (obla, polkrožna, trikotna,...) in raznih dimenzij (po želji) • okrasne lesene mreže za okna, balkonska vrata in fiksne stene (prečke, šprosne) in sicer montažne ali vgrajene Svetujemo vam, da nas obiščete in da se prepričate v našo kakovost in cene. Direktne informacije lahko dobite tudi po telefonu: (061) 861-212. Če ste zainteresirani za našo ponudbo, pišite nam. Poslali vam bomo prospekte! NA SVIDENJE V RIBNICI POKLIČITE NAS! Telefon: 062/776 331 Tein: 88 259 Telefax: 062/775 438 KOMERCIALA -NABAVA -PRODAJA rm Dober dan, Mercator vsak dan! - DRUŽBENA PODJETJA - PODJETNIKI, SAMOSTOJNI . TRGOVCI, GOSTINCI - OSTALI OBRTNIKI - CENJENI POSLOVNI . PARTNERJI V naših grosističnih skladiščih smo prodajne programe prilagodili vam. VSE BLAGO NA ENEM MESTU - od živil, pijač, delikates, tekstila, stekla, plastike, bele tehnike, akustike, posode, gum, elektromateriala, kemikalij, orodja, toplih podov,... NA PTUJU PRI MERCATORJU! - GROSISTIČNE CENE - DOSTAVA FRANKO KUPEC - DISKONTNI PROGRAMI - AKCIJSKE PRODAJE -BLAGO IZ UVOZA - UVOZNO - IZVOZNE STORITVE Dober dan, Mercator vsak dan! OBIŠČITE NAS! Mercator - Izbira Panonija, d.o.o., Ptuj 62250 Ptuj, Rogozniška 8, VELEPRODAJA KJE LAHKO KUPUJEMO S KARTICO MERCATOR MERCATOR-GRADIŠČE TREBNJE^ d.d., Trebitfe: prodajna mesta: SP Mokronog, Mokronog, Prod. Galanterija Mirna, Mirna na Dolenjskem, Blagovnica, Golijev trg 11, Trebnje MERCATOR-UNIVERZAL, d.o.o., Lendava: prodajna mesta: Blagovnica SP, Partizanska 23, Lendava,Blagovnica Tekstil, Partizanska 23, Lendava, Blagovnica Galanterija, Partizanska 23, Lendava, Blagovnica Pohištvo, Partizanska 23, Lendava MERCATOR-SEVNICA, d.o.o., Sevnica: prodajna mesta: P-l Pod gradom, Glavni trg 33, Sevnica, P-2 Oprema, TGrg svobode 2, Sevnica, P-3 Sevničanka, Trg svobode, Sevnica, P-4 pri Mostu, Kvedrova 49, Sevnica, P-7 Obutev, Glavni trg 27, Sevnica, P-8 Avtgomaterial, Glavni trg 25, Sevnica, P-9 Na trgu, Glavni trg 24, Sevnica, P-10 Planinka, Planinska 9, Sevnica, P-ll Center, Trg svobode 3, Sevnica, P-12 Postrežba, Trg svobode 1, Sevnica, P-13 Železnina Krmelj, Krmelj, P-14 Samopostrežba, Krmelj, Krmelj, P-15 Loka, Loka pri Zideanem Mostu, P-19 Discont, Savska c. 20/b, Sevnica, P-23 Log, Log 30, Boštanj, MERCATOR-HOTEL SREMIČ, d.o.o., Krško Hotel Sremič, Trg Matije Gubca 3, Krško M-RUDAR, d.o.o., Idrija: prodajno mesto: Blagovnica, Staneta Rozmana 25, Idrija,|| PC Gregorčičeva 47, Idrija MERCATOR-PRESKRBA, d.o.o., Krško: prodajna mesta: NC, C. krških žrtev 132A, Krško, Blagovnica, C. 4.julija 36, Krško, P-13 Market, Kambičev P trg 2, Kostanjevica, P-3 Konzum, Titova c., Senovo M-STP HRASTNIK, d.o.o., Hrastnik: prodajna mesta: Blagovna E/L, Trg E. Kozarja 1, Hrastnik, Blagovna E/IL, Trg F. Kozarja 1, Hrastnik, Blagovna E/III., Trg F. Kozarja 1, Hrastnik, Posl. 4, C. 1. maja 7, Hrastnik, Posl. 7, Naselje A Kaple 4, Hrastnik, Posl. 9, Log 2, Hrastnik, Posl. 10,Trg F. Kozarja 14, Hrastnik , Posl. 12, Novi log 7/b, Hrastnik, Posl. 23, Trg borcev NOB 11, Dol pri Hrastniku MERCATOR-SLOGA, d.o.o. Gonya Radgona: prodajna mesta: PF SP Partizanska c. 24, Gornja Radgona, PF SP Ščavnica 19/a, Gornja Radgona, PF Maja, Titova 6, Radenci, PF Oprema, Partizanska c. 6, Gornja Radgona, PE Pohištvo, Partizanska c. 6, Gornja Radgona, PE Manufaktura, Partizanska c. 6, Gornja Radgona, PE Konfekcija, Partizanska 6, Gornja Radgona, PE Tehnocenter, Trg svobode 3, Gornja Radgona, PE Trim, Prešernova 3, Gornja Radgona, PE Kristal, Partizanska c. 5, Gornja Radgona, PE Vrelec, Radgonska 4, Radenci, PE Zbigovci, Zbigovci 28, Gornja Radgona, PE Discont, Pokopališka c. 1, Gornja Radgona, PE Center, Videm ob Ščavnici 22, Videm ob Ščavnici, PE Izvir, Videm ob Ščavnici 24/C, Videm ob Ščavnici, PE Hrastje, Mota 42, Radenci, PE Sp. Ivanjci, Sp. Ivanjci 35, Sp. Ivanjci, PE Janžev vrh, Janžev vrh 69, Radenci, PE Kapela, Kapelski vrh 11, Radenci, PE SP Market Mura, Apače 106, Apače, PE Market Mura Dom, Apače 106, Apače, PE Negova, Negova 17, Sp. Ivanjci, PE Potrošnja, Partizanska c. 48, Gornja Radgona, PE Rožički vrh, Rožički vrh 56, Videm ob Ščavnici, PE Stogovci, Stogovci 8, Apače, PE Železnina, Partizanska c. 14, Gornja Radgona, PE Gradbeni material. Partizanska c. 10, Gornja Radgona, PE Žepovci, Žepovci 73, Apače MERCATOR-STANDARD, p.o., Novo mesto: prodajna mesta: Blagovnica, Glavni trg 12, Novo mesto, PC Ločna, C. herojev 42, Novo mesto, Blagovnica Šentjernej, Trg gor. bat. 10, Šentjernje, PC Kandija, Zagrebška 9, Novo Mesto, Pri vodnjaku, Glavni trg 3, Novo mesto, Dvor 7, Dvor, Šmihel 18, Novo mesto MERCATOR-STP METLIKA,d.o.o., Metlika: prodajna mesta: PE Blagovnica , CBE 43, Metlika, PE Samopostrežba, CBE 79, Metlika, PE SP Loka, Kidričeva 4, Črnomelj, PE Oprema, CBE 32, Metlika, PE Drogerija, Trg svobode 8, Metlika, PE Steklo, CBE 38, Metlika MERCATOR-ZARJA d.o.o., Ormož: prodajna mesta: SP Kolodvorska 3, Ormož, Oprema, Kolodvorska 2, Ormož, Market, Kerenčičev trg 4, Ormož, Železnina, Ptujska c. 2, Ormož, Les, Opekarniška c., Ormož, Tkanina, Kerenčičev trg 5 B, Ormož, Dom, Kerenčičev trg 1, Ormož, Barve-laki, Vrazova ul. 4, Ormož, Diskont, Ptujska 1, Ormož, SP Velika Nedelja 6, Velika Nedelja, T.H. - Špecerija,Slovenska c. 55, Središče ob Dravi, 'H. - Pohištvo, Slovenska c. 55, Središče ob Dravi, eginec Varaždin, Sveti Petar, Ludbreg.