Št. 27. (1769) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 7. julija 1983 Cena: 15 din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Za trden krog bratstva j dragi polovici tedna precej sončno in krasile last-nam je poki bi nam ritvi, ki so ji prisostvovali mnogi družbenopolitični delavci občine in republike, je med drugimi pionirje pozdravil predsednik sveta Zveze pionirjev Slovenije Franci Kržan. Poudaril je pomen te edinstvene šole bratstva in zacije, en dan bodo posvetili i tudi »Suhi krajini ’83,“ opravili k bodo izlet v Ljubljano, Postojno, | Bled, Bazo 20, Belo krajino in S Novo mesto. | j. p, : Ravnovesje v naravi in v človeku Z uspešnega 10. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov v Globokem — Govoril dr. Emil Rojc GLOBOKO - V počastitev 40-letnice avnoja in dneva borca je potekalo 1. in 2. julija v Globokem 10. jubilejno srečanje lovskih pevskih zborov in ro-gistov Slovenije. Pokrovitelj srečanja z 210 nastopajočimi je bila Lovska zveza Slovenije, organizator pa domači pevski zbor. V globoški šoli so člani brežiš-Filatelističnega društva »Verigar" pripravili razstavo »Lov in filatelija" izdali pa so tudi spominski ovitek s priložnostnim žigom. Marsikoga je pritegnilo predvajanje kratkome-tražnih 8 mm filmov o lovu. Na osrednji sobotni prireditvi se je pred šolo v Globokem zbralo okrog 1500 obiskovalcev. Pred njimi so se v povorki zvrstili celjski LPZ, oktet LD Studenec, celjski lovski rogisti, Šmarski oktet, MPZ LD Medvode, savinjski rogisti, LPZ ZLD Zasavje-Trbovlje, zasavski rogisti, LPZ Zlatorog Vipava, pohorski rogisti, lovski oktet LD Podgorje, LPZ LD Dekani, LPZ ZLD Bela krajina, rogisti ZLD Prekmurje in LPZ LD Globoko, kakor so se pozneje predstavili na posamičnem nastopu s po dvema ali tremi skladbami. Pevci so skupaj zapeli „Pozdrav“ Ubal-da Vrabca in Venturinijevo „Lovsko“, ob spremljavi kapelskih godbenikov pa še „Pe-sem o Titu" »Poleg gospodarjev z lovišči, čuvajev narave in okolja, gojiteljev divjadi, športnikov in dejavnikov splošnega ljudskega odpora smo tudi člen v ohranjanju narodove kulture," je med drugim dejal slavnostni govornik dr. Emil Rojc. ---------------------------------PT Shod slovenskih borcev V Metliki osrednja proslava ob dnevu borca — Odkrili doprsne kipe narodnih herojev, obeležje vojaškemu partizanskemu šolstvu in obelisk bratstva in enotnosti METLIKA - V Metliki se je na osrednji slovenski proslavi ob dnevu borca preteklo nedeljo zbralo nekaj tisoč nekdanjih borcev, aktivistov ter SPOMIN NA TRAGEDIJO LOŠKI POTOK - V soboto, 2. julija, dopoldne je bila pri nekdanji partizanski bolnišnici Ogenjca v Loškem potoku osrednja svečanost ob dnevu borca za ribniško občino. V kulturnem programu je nastopil KUD Kliničnega centra Ljubljana -Klinični center je pokrovitelj te partizanske bolnišnice, KUD »Ivan Vrtačnik" iz Loškega potoka in -druge kulturne skupine ter posamezniki. Po proslavi je-bilo v Glažuti tovariško srečanje. SLAVJE V METLIKI — ,.Vprašanje je, če smo se do belokranjskih krajev vedno obnašali tako, kot bi se glede na delež, ki so ga dali v NOB, morali. Vendar se Bela krajina kljub temu nezadržno razvija," je med drugim dejal na slovesnosti ob dnevu borca Janez Vipotnik. (Foto: M. Bezek) Koneciivljenja na tuj račun Dan rudarjev in dan borca na Senovem — Shod kozjanskih borcev in aktivistov — Govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan UMAZANA BISTRICA ■Ribnica — včasih so ženske v ribniški Bistrici lahko prale perilo, v njej pa so se domačini tudi kopali. Lasi so se spremenili. Bistrica kaže zc*aj čisto drugačen videz. Na območju Ribnice je tako zaraščena in onjazana, da se ponekod voda sploh wč ne vidi. Ribničani se zato letos v njej ne bodo veliko kopali. SENOVO - Pri Domu 14. divizije in osnovni šoli, ki nosi ime te davne partizanske enote, so se v nedeljo zbrali borci in aktivisti Kozjanskega na vsakoletnem srečanju ob dnevu borca, okrog 2000 ljudi pa je hkrati počastilo tudi dan rudarjev. V neenakem boju je med NOB ukrepanje in uelovanje na vseh rav- Kozjansko dalo ogromen prispevek neh. »Vsak mora v mejah svojih naši revoluciji - kar 2.228 žrtev. ,Vse vas, ki ste si izborili to naj-večjo zmago v naši zgodovini in vse tiste, ki so dali življenja za socialisti- čno Jugoslavijo, so v odločilnih i /«!■ zgodovinskih trenutkih nosti in odločnost, ki nam _____ _______________ trebna tudi danes in ki bi nam morala biti za vzor," je dejal slav- P™” nostni govornik, podpredsednik zve-/nega izvršnega sveta Zvone Dragan. UgotoviPje, da se je razkorak med IoISEk: Vmitltr- manj razvitimi in razvitimi območji začel postopoma zmanjševati, vendar pa manj razvita območja v primerjavi s celotno Slovenijo še vedno zaostajajo v stopnji razvitosti približno za polovico. V šestih kozjanskih občinah so gospodinjstva še vedno brez elektrike in zdrave pitne vode. Slabe ceste in malo telefonov pa še dodatno prispevajo k še vedno močnemu odseljevanju. Podpredsednik Dragan je poudaril, naj bi dolgoročni program gospodarske stabilizacije, ki ga je izdelala komisija zveznih družbenih svetov, postal enotna podlaga za Zvone Dragan na Senovem: , Težko bo še več naslednjih let. Lahko se in moramo se postopoma izvleči iz sedanjega težkega socialnega, ekonomskega položaja. Vendar samo s produktivnejšim delom in železno disciplino v delovnem procesu, večjim izvozom, večjim znanjem, smotrnejšo porabo ustvarjenega dohodka ter vseh razpoložljivih zmogljivosti in pri-rodnih danosti." pooblastil in pristojnosti storiti vse za uresničevanje programa stabilizacije in to mora biti njegova vsakodnevna in dolgoročna obveznost, ne pa, da samo čaka na nekakšne nove stabilizacijske pakete ZIS, ker bi to samo povečevalo administriranje, centralizem - zanikanje tržnih zakonitosti." P. PERC PET SREBRNIH ZNAKOV RIBNICA - Ob dnevu samo-upravljalcev so v ribniški občini podelili letošnje srebrne znake sindikata. Prejeli so jih: osnovna organizacija Zveze sindikata ITPP Ribnica, Franc Peček iz ITPP, Franc Prelesnik iz Riko Ribnica, Miše Konrad iz Eurotransa in upokojenec Franc Zbašnik. Ob tej priložnosti se je predsednik predsedstva ribniškega kluba samoupravljalcev Andrej Tomšič javno zahvalil Karlu Oražmu in Francu Železniku, ki sta posebno zaslužna za ustanovitev in uspešno delo kluba. drugih gostov, ki so slovesno proslavili 40. obletnico 14., 15. in 18. divizije, 7. korpusa in vojaškega partizanskega šolstva. Dan prej so v razstavišču v metliškem gradu odprli slikarsko razstavo Borisa Kobeta »Po poteh Gubčeve brigade", v osnovni šoli 15. SNOUB — belokranjske pa razstavo dokumentov 15. belokranjske brigade. Na Trgu svobode je gostom, med katerimi so bili tudi Viktor Avbelj, Janez Vipotnik, Ivan Maček-Matija in Miha Petrič, govoril komandant ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Branko Jerkič. Spregovoril je o metliških narodnih herojih Martinu Južni, Janku Brodariču in Iliji Badovincu, katerih doprsne kipe ter doprsni kip tov. Tita so odkrili v parku na trgu. Pred stavbo, v kateri je bila med vojno najdlje oficirska sola, pa so odkrili obeležje partizanskemu vojaškemu šolstvu. Oficirsko šolo pri glavnem štabu NOV in POS, ki je delovala v Metliki, Črnomlju in okolici, je obiskovalo okrog tri tisoč partizanskih komandirjev in komandantov. Na mestu, kjer so pred 39 leti odšle v skupni boj slovenske, hrvaške in bosanske brigade, pa so odkrili obelisk. Na slovesnosti, ki se je nadaljevala ob Kolpi, je zbranim govoril Janez Vipotnik, predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, ki je obudil spomine na čas, ko so bile pred štirimi desetletji v Sloveniji ustanovljene prve divizije. Spregovoril je tudi o današnjih težavah, s katerimi se srečujemo, a je poudaril, da si kljub težkim časom ne smemo dovoliti malodušja. Le z lastnimi silami in trdim delom, je dejal Vipotnik, lahko branimo svoj obstoj, razvijamo prihodnost in gradimo srečo. _______________________M, BEZEK TRI NOVE ORGANIZACIJE ZK KRŠKO — Občinska organizacija Zveze komunistov v krški občini, ki v 82 osnovnih organizacijah povezuje 1425 članov, bo poslej štela 85 osnovnih organizacij. Svoje OO ZK , so ustanovili v delovni skupnosti skupnih služb IGM »Sava", v tozdu Sava projekt in v tozdu Industrija gradbenega materiala v Krškem. »Zdravila” za IMV so poznana Svet in izvršilni odbor dolenjske medobčinske gospodarske zbornice sta podprla zasnovo in program sanacije IMV — Rešitev v povezanosti z vsem gospodarstvom Šola bratstva in enotnosti „Sutjeska 83" v Dolenjskih Toplicah — Letos prvič na stalnem prostoru Iz majske analize gospodarjenja v naši republiki in Ju-8° slavij i veje kljub temu, da se Mnogim zdi napisana preveč °Ptimistično, ledena sapa, ki spominja na decembrski gospodarski mraz, ko so strokovnjaki govorili o najbolj težavnem položaju jugoslovanskega gospodarstva. Pogled na gospodarjenje v dolenjskih občinah ne kaže nič bolj rožnate slike, še toliko manj, ker imamo tu SEDEM ČASTNIH KOČEVJE - Zbori občinske skupščine Kočevje so na zadnjih sejah sprejeli predlog predsedstva občinske konference SZDL naj bi ob 40-letnici zbora odposlancev slovenskega narpda proglasili za častne občane Kočevja Bogdana Osolnika, ki je vodil Kočevski zbor leta 1943, in šest Še živečih članov slovenske delegacije na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu. Ti delegati so: Josip Vidmar, Zoran Polič, Božidar Jakac, Marijan Brecelj, Jože Rus in Franjo Lubej. Socialistični zvezi je predlog o imenovanju teh častnih občanov posredovalo Avto-moto društvo Kočevje. enega najtežjih gospodarskih bolnikov — IMV. Od njegovega ozdravljenja je v precejšnji meri odvisno zdravje vsega dolenjskega gospodarstva. Na zadnji seji sveta medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko v ponedeljek, 27. junija, in njenega izvršilnega odbora dan kasneje, 28. junija, so obravnavali problematiko sanacije IMV in po razgovoru s predstavniki tega velikega delovnega kolektiva in razpravi v celoti podprli sanacijske programe. Poudarili pa so, da se mora IMV kot velik gospodarski sistem, kije prisoten ne samo na Dolenjskem, temveč v vsej Slo- BRIGADIRJ1 POMAGAJO PRI CESTI SENOVO - Okoli 80 brigadirjev iz občin Maribor - Pesnica in Kamnik, ki sodelujejo na republiški mladinski delovni akciji na območju spominskega parka Trebče, je 27. junija pričelo popravljati in urejevati okoli 10 kilometrov ceste od Src-botnega do Malega Javornika v osrčju Bohorja. Dve brigadi na delovišču v krajevni skupnosti Senovo pa bosta pomagali napeljevati telefonski kabel na Senovem. Brigadirji bodo v gosteh pri Scnovčanih tri tedne. veniji, in ki s 6.000 zaposlenimi predstavlja vprašanje socialne varnosti lepega dela dolenjskega prebivalstva, povezati z ostalim dolenjskim gospodarstvom in mu ponuditi možnost vključevanja in sodelovanja v razvojnih programih. Člani sveta in izvršilnega odbora MGZ so sprejeli tudi stališče, da morajo institucije in organi, ki bodo sprejemali konkretne odločitve in odobravali finančna sredstva za sanacijo in na- (Nadaljevanje na 2. strani) DOLENJSKE TOPLICE - Na tabornem prostoru doma pionirjev Slovenije pod Rogom v Dolenjskih Toplicah je bila ob dnevu borca svečana otvoritev tabora Sutjeska 83, ki letos že šestin-dvajsetič domuje na Dolenjskem, združuje pa 80 pionirjev iz vseh jugoslovanskih pokrajin in avtonomnih pokrajin. Za letošnji tabor so bile izbrane deseterice pionirjev iz Trbovelj, Tivta, Džurdevca, Ložnice, Bačke Topole, Duvna, Pulja in Skopja. Na slovesnosti ob otvo- enotnosti in prenašanja tradicij NOV na mlajše ter pomen vzgoje mladih za samoupravljanje in razvijanje vseh oblik dela pionirjev. Med štirinajstdnevnim bivanjem pod partizanskim Rogom bodo pionirji vsako dopoldne štiri ure urejali prostor doma pionirjev in tako po svoj ti prispevali k uresničitvi tega objekta. Vsakodnevno bodo na igriščih potekale tudi športne aktivnosti, kulturni večeri narodov in narodnosti Jugoslavije, razvijali bodo interesne dejavnosti, obiskali mnoge delovne organi-dan bodo posvetili BORCEM PODELILI PRIZNANJA TREBNJE - V počastitev dneva borca je bila v petek, 1. julija, v Trebnjem slavnostna seja občinskega odbora ZZB NOV Trebnje, na kateri' so podelili sedem priznanj občinskega odbora. Priznanja so prejeli: 12. SNOUB, Dolenjski odred, Mara Rupena - Osolnik, Pavel Miklič, Ludvik Golob, Jože Tomič in Ciril Bukovec. Pred tem so obravnavali tudi informacijo o izvedbi letnih skupščin Združenj borcev NOV in sprejeli finančni načrt za letošnje leto. NOVA TRGOVINA V KOČEVJU KOČEVJE - V novem naselju Trata v Kočevju so 25. junija odprli novo samopostrežno trgovino, ki meri 228 m2, gradnja in oprema pa sta veljali okoli 15 milijonov din. Gradnjo je financiral pretežno Mercatorjev tozd Trgopromet Kočevje, delno je prispeval SOZD Mercator iz združenih sredstev, le okoli 20 odstotkov pa je posojiL Gradil jo je Imosov tozd z Vrhnike. To je edina • trgovina v Kočevju, kjer prodajajo tudi pakirano meso. Trgovino je odprla naj starejša krajanka Trate, 94-letna Marija Ožbolt. Na svečani otvoritvi sta govorila predstavnik območnega odbora SZDL Franjo Kranjc in direktor tozda Trgopromet Jože Berlan, nastopila pa je tudi folklorna skupina iz Željn, ki jo vodi C se to Križ. • • • RAZKOŠJE V STELJI Mladinska folklorna skupina Ivan Navratil iz Metlike pripravlja za 9. in 10. julij turisti-čno-zabavno prireditev Razkošje v stelji, ki bo na Vinomeru med brezami, le dva kilometra oddaljenem od Metlike. Mladi so poskrbeli za pester program in nikomur ne bo dolgčas, saj bosta igrala kar dva ansambla: Galebi in Slavček. Tekmovali bodo ljudski harmonikarji iz vse Dolenjske, na sporedu bo vrsta družabnih iger, plesale bodo deklice iz Sevnice, nastopila bo folklorna skupina, vice bo pripovedoval Jaka Šraufciger. Da se bo točila pristna belokranjska kapljica, je odveč poudarjati, da bo moč dobiti različne dobrote za pod zob, pa še manj. T. G. SUTJESKA POD PARTIZANSKIM ROGOM - Ob osnovni šoli »Baza 20“ v Dolenjskih Toplicah že raste prostor bodočega doma pionirjev Slovenije. Štirinajst dni bodo tu preživeli pioniiji iz vse Jugoslavije, zbrani v šestindvajsetem taboru Sutjeska 83", Že naslednje leto pa naj bi na tem prostoru taborili pionirji iz vse Slovenije. (Foto: J. Pavlin) • • • Priznanje Inlesu Republiški svet Zveze sindikatov dal priznanje Inle- su____________________________ RIBNICA - Delegacija Inlesa Ribnica, ki so jo sestavljali predsednica centralnega delavskega sveta Francka Dejak, predsednik koordinacije osnovnih organizacij sindikata Inlesa Alojz Zbačnik in član kolektiva Inlesa ter predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Ribnica Vinko Mate, je te dni ni svečanosti v Ljubljani prevzela priznanje, ki ga je na republiški proslavi samoupravljavcev podelil republiški svet Zveze sindikatov Inlesu Ribnica. Inles je prejel priznanje za uspešno uveljavljanje samoupravljanja. V tej delovni organizaciji so med prvimi na širšem Dolenjskem območju ustanovili temeljne organizacije združenega dela. Inles se je v zadnjih dvajsetih letih razvil v najpomembnejšega proizvajalca stavbnega pohištva v Jugoslaviji. V vsem tem obdobju pa ni bilo v Inlesu niti enega večjega spora med posameznimi deli delovne organizacije, pa tudi ne prekinitve dela, kar je posledica razvitih samoupravnih odnosov. J. P V bo toplo. r V ^ W vT krčiti {jrej kje drugje kot pri | a I a I LADO PO-5 ŽES, vodja žga-J ne proizvodnje V| IGK Račje selo:; . , , -jv x s/-.« •* -P- P» - I „Sem vnet bralec časopisov m j sekretarka OK ZK Jana Videmč. To na mnoee. žito me? r Šlo je tudi za slovenstvo Ob 90-letnici brestaniškega gasilskega društva BRESTANICA - Iz kronike trga Rajhenbuig sega gasilstvo v Brestanici celo tja v leto 1860, toda „požama bramba** je bBa uradno ustanovljena leta 1893. Največ zaslug je imel rajhen-burški gostilničar in župan, Čeh Gustav Umschult, ki je bfl tudi prvi načelnik prostovoljnih gasilcev. Rajhcnburški gasilci so bili narodno zavedni, saj so po besedah blagajnika društva Janeza Bračuna uvedli slovensko poveljevanje precej pred enotami v večjih posavskih krajih, kot sta bila Krško in Sevnica. „Skrbno pisana kronika tfruštva vse od leta 1893 priča, da so imeli rajhcnburški gasilci nemalo sitnosti na paradi v Sevnici, kjer so, vajeni nemškega poveljevanja, očitno mislili, da gasilci iz Rajhenburga s slovenskim poveljevanjem pač izzivajo. Zato ni čudno, da sojih hoteli pred odhodom domov domačini premikastiti. Tudi ta neprijetni dogodek iz leta 1911 je zabeležen v naši kroniki,“ pripoveduje Bračun in še doda, d tega niso hoteli objaviti v Gasilskem vestniku. Po vojni je največ storil za GD Brestanica Miha Žmavc. P.P. Kočevje: pošteno ugotoviti, ali je prah Opreme škodljiv KOČEVJE — Varstvo okolja ni več konjiček nekaterih zagnancev, ampak vedno bolj pomembna dejavnost vseh občanov. Tudi borci Šeškovega terena v Kočevju so opozorili na zadnjem sestanku, da so parki slabo vzdrževani, zelenice zasme-tene, za vse to pa ni nihče klican na odgovornost. Mesta ne smetijo le otroci, ampak tudi odrasli, ki s tem dajejo mlajšim slab zgled. Ko so pred kratkim ribiči čistili Rinžo, so imeli precej gledalcev, pomočnikov pa nič. Prav bi bilo, da bi se takim akcijam pridružili tudi drugi občani, saj gre za varstvo m čistočo mesta, v katerem ne živijo le ribiči. Se posebno da so se borci stanovalcev v Kidručevi ulici zaradi onesnaževanja zraka iz Opreme (in morda še od kod drugod) s škodljivimi kemikalija-' mi, ki pridejo iz dimnika te tovarne. Komisija, ki je prišla iz Ljubljane, sicer ni ugotovila onesnaženja, ker tisti dan dimnik ni bruhal običajnega belega prahu. Stanovalci so prepričani, da je prav ta prah škodljiv za zdravje, saj duši ljudi in škoduje tudi rastlinam,/ .__ J>RIMC pa ie razveseljivo, pridružili protestu ANICA PRUS, vodja aktiva organizatorjev obveščanja pri OSS Sevnica: „V kriznem položaju morajo biti ljudje še bolje obveščeni Najbolje je, da iz Virov, ki so jih najbolj vajeni Če teh ne bo, oziroma če bodo huje okrnjeni, bo nastal prazen prostor, v katerega lahko stopi marsikaj, še posebej pa govorice. naročnik, na mnoge, zato me zmanjšan obseg in druge težave s t tiskom prizadenejo. Ob zmanjša- \ nem obsegu časopisov nihče ne J more trditi, da je obveščanje | boljše. Potrebni papir bi lahko h prihranili z varčevanjem pri fe delegatskih' gradivih, ki so pre- a obsežna in ne opravljajo svoje | h za nameček KAREL ZEM, benec ce: iz ORA- usluž- Ribni- da kriza ne bo dok bralci, kot vem, tež krčenje Dolenjskega Tista, nam prinaša največ novic iz domačih krajev.** Upam, ker ko prenašajo IVAN NIMAC, poštar iz Kočevja: „V kočevski občim je obveščanje najbolj na škodi, če ni Dolenjskega lista, ker je ta tednik v naši občini najbolj razširjen. Nekateri ga neredno dobivajo in se zato jezijo. Najbolj pogrešaš pač tistega, ki ga imaš najrajši: ko ga ni, se šele zaveš, .i_______: “ naloge, ker so nerazumljiva.** ANICA BA-LAS, kadrovik iz Arnovega sela- „Ne berem dosti dnevnega ča- J sopisja, zato ne čutim, da bi bila a kaj slabše obveščena, saj mi ča- J sopisi niso edini vir novic; poslu- J šam tudi radio in gledam televi- \ zjjo. ljudje imajo več pripomb h na to, da so se časopisi in revije | podražili, zdaj pa so tanjši Mor- % da bi v uredništvih lahko zmanj-1 I I MILAN JAZ-I BEC, urednik^ Obveščevalca iz| Krškega: »Mislim, da je prebivalstvo | zaradi pomanjkanja časopisnega J papirja prizadeto, kajti v dana*- | njih časih je dobra informaefa % zelo potrebna. Moti pa me, ker | nekateri premišljajo, da bi kar ^ počez ukinili tovarniški tisk. Če | že kaj, potem bi morali zarezati J v plažo, od šund romanov do | raznih Asov ipd. Tako bi več 1 šali obseg reklam.** . ..»j.»jo., .... ■—» —> papirja ostalo za pomembnejši in ^ ^ koliko ti pomeni.** potrebnejši tisk/ i t | f Vi - t f M * 1 M.M.t ♦ i.MJ.M ♦ ♦ * ♦ M t * S S Vi,i M V t TV t t .vi i t V i i i V' t i * % ♦Jšji s š,k šT i.fif rt.t.t ? >. *. * J J.t .j'. i . < .♦. v, 2 nznnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm mm HM MM kmetijstvo Odličen prijem Slovinovih trsov Od preko 20.000 cepljenk v po toči obnovljenih 19,5 ha vinogradov slovinovega TOK Vinogradništvo se jih ni prijelo le 32 - Premajhne kleti - Letos okrog 2500 vagonov nih vinogradov, 19,5 hektarov pa so tudi zasadili z novimi cepljenkami, vse to s solidarnostjo in pomočjo v še kmečke igre Pridobitve in prireditve ob prazniku KS Dobova DOBOVA — 7. julija, na dan izgnancev, praznujejo krajani Dobove^ svoj 3. krajevni praznik. V nedeljo so v prosvetnem domu odprli bogato razstavo ročnih del ter cvetlično, etnografsko in filatelistično razstavo. Tudi ponedeljkov nogometni turnir v Selah in slavnostna akademija prosvetnega društva »Stane Vogrinc" v počastitev dneva borca sta imela veliko obiskovalcev. Osrednja pridobitev za KS pa je gotovo nova avtomatska telefonska centrala s 576 priključki, katere otvoritev bo v soboto, 9. julija, v prosvetnem domu oz. prostorih bivše pošte, in sicer ob 10. uri. V nedeljo bo naprej slavnostna seja, ob 14. mi se bodo pričele »Kmečke igre", le malce podobne uigram brez meja". BREŽICE - Brežiški Slovin, delovna organizacija s 355 delavc ter 700 kooperanti z Bizeljskega in okrog 200 iz Plešivici. (Hrvatska), bo letos naredil za 2.500 vagonov vin in brezalkoholnih pijač, kar je za 300 vagonov več, kot lani. Ker letošnji plan doslej izpolnjujejo brez večjih težav, če izvzamemo tisto, da morajo zavoljo pomanjkanja nafte najemati špediterje, kar seveda draži poslovanje, so dobri obeti, da bi utegnili načrte celo preseči. Lani so v ZRN izvozili 400.000 litrov plešivičkega belega vina, po prodaji doma pa so Brežiča-ni prvi v sozdu. Medtem ko so lani prodali 1000 vagonov vina in 1300 vagonov brezalkoholnih pijač, naj bi letos poslali na trg za 1200 vagonov vina in 1300 vagonov brezalkoholnih pijač. Na 90 hektarih lastnih in 800 hektarih vinogradniških površin pri kooperantih se letos nadejajo obilnega in kakovostnega pridelka. Se vedno se ubadaj s težavo, kako zagotoviti zadostne kletne zmogljivosti. V kleteh na večih krajih lahko zaenkrat shranijo okrog 580 vagonov vina. Vlaganje v kletarstvo še ni zaključenb; gradbeno so že nared kleti za dodatnih 200 vagonov, ni pa denarja za opremo. Doslej so v Slovinovem TOK Vinogradništvo Bizeljsko-Brežice zri-golali 22 hektarov v toči opustoše- ,,Čudežna” vetrnica Rotorsko-turbinske vetrnice, uporabne v kmetijstvu 2 NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO - Zadnji petek je bilo na novomeški tržnici živahno kot ponavadi ob tržnih dneh, na izbiro pa tako rekoč vsega po malem. Na občasnih stojnicah je bilo na voljo največ lepega domačega krompirja po 50 dinarjev, stročjega fižola po 80 dinarjev, čebule po 50 dinarjev, rdeče pese po 60 dinarjev, pa še nekaj česna, kumar itd. Kilogram rdečega korenčka je stal 100 dinarjev, prav toliko pa je bilo treba odšteti tudi za kilogram nekoliko lepših paradižnikov, ki pa se jih da dobiti po 80 dinarjev. Breskve so bile od 60 do 80 dinarjev, hruške pa 60 dinarjev. Sejmišča BREŽICE: Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 404 praoče, od tega 397 starih do tri mesece. Prodali so jih 252, do tri mesece stari pujski so stali od 240 do 250, starejši pa okrog 135 dinarjev kilogram žive teže. Resda nismo Nizozemska in da nimamo enosmernih, stalnih vetrov, ki zmorejo poganjati mline, vendar se tudi pri nas zrak premika. S primerno napravo ga je mogoče koristno izrabiti in prav to je imel v svoji izumiteljski glavi Zagrebčan Nikola Čelebič, Vukovičeva 3, ko je iznašel rotorsko-turbinsko vetrnico. Njena posebnost je v tem, da s svojo koničasto in polžasto konstrukcijo zmore učinkoviteje izkoristiti moč vetra. Veter »lovi” v kar največjem možnem obsegu na vseh 360 stopinjah enega obrata vetrnice. Kaj takega doslej ni zmogla nobena druga tovrstna naprava. Celebičeva rotorsko-turbinska vetrnica, katere celotni stroški za izdelavo in namestitev znašajo približno 35.000 dinarjev, je zlasti primerna za kmečka gospodarstva na izpostavljenih, vetrovnih legah. Njim lahko poganjajo električne generatorje pa tudi kake druge naprave, črpalke, elevatorje, rezalke, mešalni-ce ipd, kar v vsesplošnem pomanjkanju energije ter njeni visoki ceni gotovo ni od muh. Veter je zaenkrat še zastonj, pa tudi vnaprej bo, zato bi kazalo gospodarsko izkoriščati najnovejši izum, ki ima še to dobro lastnost, da se je rodil na domačih tleh. Tega pa je tako in tako pri nas zdaleč premalo. (Po Gospodarskem vestniku). zanimivost STRELEC IN NAPRAVA -Med 21 strelnimi mesti, kolikor so jih za sedaj za obrambo pred točo postavili v osrednji Sloveniji, so 4 tudi v brežiški občini, njeno območje pa delno pokrivajo še 3 rampe v občini Krško. Strelci so se takoj po vzpostavitvi sistema že trikrat izkazali, saj so s 54 raketami obvarovali pred točo širše celjsko območje. Že julija letos bodo raketne rampe postavili na Dolenjskem, v Zasavju in vse do Gorenjske, na Lisci pa pričeli urejevati radarsko računski center, od koder naj bi od prihodnjega leta vodili obrambo v vseh 22 občinah osrednje Slovenije in v njenem severovzhodnem delu. (Na sliki strelec Miha Preskar iz Gornjega Lenarta pri Brežicah. (Foto: V. Podgoršek) udarniškem delu delavcev nekaterih delovnih kolektivov. O odličnem prijemu cepljenjk priča podatek, da se jih od preko 20.000 posajenih ni prijelo le 32. Zanimivo je, da kooperanti niso hoteli pomoči, ker so se verjetno bali, da ne bi bilo delo opravljeno dovolj strokovno. 18-hektarov vinogradov bodo obnovili prihodnje leto. P. PERC SEKAJO GRMOVJE Na območju občine Kočevje in Združenega KGP Kočevje precej kmetijske zemlje zarašča grmovje in gozd. Zemljo, ki je v zaraščanju, so začeli čistiti. Zdaj očiščujejo precej preko 600 ha zemljišč, od tega jo bodo večinoma porabili za družbeno kmetijsko proizvodnjo, 70 ha pa za zasebno (kooperacijsko) kmetijsko proizvodnjo. Del takih zemljišč je tudi na območju Drage, kjer te dni prav tako opravljajo očiščevalna oz. agromelioracijska dela. NA KOZJANSKO RIBNICA - Mladinska delovna brigada Franca Levstika iz Ribnice čje odpotovala 3. julija na mladinsko delovno akcijo na Kozjansko, kjer bo ostala 4 tedne. Mladi Ribničani bodo gradili vodovod in drugo. TRTA LEPO KAŽE METLIKA - Vinogradi v metliški občini in v Beli krajini nasploh zelo lepo kažejo. Lepo in za trto ugodno vreme je povzročilo, da je trta odcvetela v kratkem času, vegetacija »prehiteva" za kakih 10 dni, kar obeta enakomerno dozorevanje grozdja in pravočasno trgatev. Skratka: po količini in kakovosti se obeta nadpovprečna letina. SPOSOJENO TRNJE — Ob žetvi bi se lahko kaj naučili tudi od prekupčevalcev, ki so pravi čas na pravem mestu, s pravim denarjem. (Iz Borbe) Petrolej še drugače smrdi So občinski plotovi v Posavju neprehodna ovira? Kmetijski Zdaj se odloča o virozah Začetek je kaj nedolžen. Sive breskove uši — v resnici so lahko tudi rumenkaste in rdečkaste barve — se spomladi najprej gostijo na breskvah in kodrajo njih listje. Kot da se ne zadovoljijo le s tem, se maja preselijo na zelnate rastline, zlasti krompir, ter tam začno svoje najpogubnejše delo in to posredno s tem, ko prenašajo krompiijeve virusne bolezni. Krompirjeve viroze prej ali slej okužijo in uničijo vsak krompirjev nasad, če zoper njih ne ukrepamo. Rastline se izrodijo, kot pravimo, zunanji znaki tega pa so zvijanje listja, mozaik, črtavost, kržljavost in kot posledica tega — slab Pridelek. Če se to širi, je nujno menjavanje semena. Da bi zmanjšali okužbe, je priporočljivo saditi nakaljen krompir, uporabljati fosforne sistemične insekticide, ki prek korenin ulem zastrupljajo krompiijeve rastline, in kot posebno učinko-rit ukrep — prekinitev rasti v nasadih semenskega krompirja. To pa je predmet današnjih nasvetov. Na osnovi ulova krilatih sivih breskovih uši v posebne lovne posode-je kmetijski inštitut letos določil naslednje priporočene toke za prekinitev rasti semenskega krompirja: za rane sorte (saskia, vesna, sirtema) do 4. julija, za sorte dobrin, meta, desiree, jana in urgenta do 10. julija, za sorte igor, cvetnik in jaka, ki jjh pri nas gojijo največ, pa do 22. julija. To so seveda °kvirni datumi, natančneje pa za vsak posamezni nasad določijo pooblaščeni potijevalci semena. In kakšne pripravke letos priporoča inštitut? Kot dobri Ufcsikanti (prekinjevalci rasti), ki učinkovito uničijo krompirjevo cimo, so priporočeni: reglon, gramoxon in galakson. Za nektar nasada je potrebnih 5 litrov, raztopljenih v 10001 vode. Ned močno sončno pripeko škropljenje ni priporočljivo. Če je ■fasad zelo bujen, je bolje Škropiti dvakrat v presledku 3 do 5 •mi, vsakič pa je treba uporabiti po 3 litre desikanta na hektar. , Inž. M. L, 0 S 0 *0 *0 0 \ 0 *0 *0 *0 0 *0 0 0 KRŠKO - Pomanjkanje raznih drobnarij in pomembnejših reči za pridelovalce hrane je v dneh, ko so padli že prvi snopi pšenice in so tudi druga poljedelska dela v polnem zamahu, v Posavju veliko, gotovo pa večje kot iani Kmetje in polkmetje se jezijo na trgovce Petrola, ker jim nočejo natočiti petroleja za kosilnice in druge stroje, če ne prineso potrdila, da so kooperanti zadruge. V Sevnici je petroleja dovolj, a ga vsi pridelovalci hrane, med katerimi je več neorganiziranih kmetov kot kooperantov, brez omenjenega potrdila ne morejo dobiti, ker so tako sklenili na občinskem komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo. Zapiranje v občinske meje je pred kratkim občutil kmet, ki je iz Krškega prišel s takim potrdilom po petrolej v Brežice, a ga ni dobil, kajpak s pojasnilom, da je to le kos papirja v drugi občini Delegati zbora krajevnih skupnosti krške občinske skupščine so na seji 27. junija vzrojili, ko so slišali, da so morali ob takih občinskih odredbah in delno zaradi pomanjkanja, kmetje iz Koprivnice in okolice kupovati onkraj meje v Kumrovcu. Veseli so bili, da so petrolej sploh dobili, čeprav jim ni bilo vseeno, da so ga plačali po 41 dinarjev, medtem ko bi v Krškem za liter odšteli celih 9 dinarjev manj. l oda to še ni vse, kar moti Pridelovalci ne morejo in nočejo več razumeti takih nesmislov. Kako zelo so si v nasprotju pri nas besede in dejanja, potrjuje tudi tale, vsekakor ne ravno nepomembna podrobnost. Kmet je že obupal nad iskanjem vrvice za snopovezalke po posavskih trgovinah, pa se je napotil še v celjsko kmetijsko komentiramo lekarno pri Agrotehniki „Da-nes ste že približno 200., ki sprašuje za vrvico. Lahko pa vam postrežemo...” se je trudil trgovec ponujati blago, ki ga kmet pred žetvijo sploh ne bo potreboval PAVEL PERC EN HRIBČEK BOM KUPIL«. UiejaTit Doberšek Stekleničenje? . V zadnji številki sem na tej strani na koncu poročila o težnjah za uveljavitev 51. ČL pravilnika o kakovosti vina zapisal, da bi bile gospodarske koristi zasebnih vinogradnikov v Sloveniji, zlasti pa na našem območju z uveljavitvijo tega člena močno prizadete. Ta ugotovitev je resnična, saj večina dolenjskih vinogradnikov svojih tržnih presežkov vina sploh ne bi mogla vnovčiti. Že dosedanje izvajanje razmeroma strogih republiških predpisov o pogojih za promet z neustekleničenimi namiznimi vini z geografskim poreklom se odraža v tem, da mnogi gostinski obrati ne točijo več odprtih vin, ustekleničeno vino pa nabavljajo tam, kjer je cenejše. Da to ni v veliko primerih slovensko, zlasti pa ne dolenjsko vino, venio vsi. Tako so dolenjski vinogradniki v letih, odkar se izvajajo navedeni strogi republižlci predpisi, zgubili tržišče za svoja vina v mnogih gostinskih lokalih v Ljubljani, na Gorenjskem v predelu Ribnice in Kočevja in v Revirjih. Tako so dolenjski vinogradniki danes pred dejstvom, da so z velikimi stroški, napornim delom in z ljubeznijo obnovili vinograde, trte lepo rastejo, še bogatejše rodijo, toda sodi cvička po dolenjskih zidanicah so polni in ob ponovni bogati letini, ki se nam obeta, se s strahom sprašujemo po Aškerčevo: »kam bi del”. Če ne bo ustrezne rešitve glede prodaje neustekleničenega vina, bo dolenjsko pa tudi slovensko vinogradništvo ponovno začelo propadati. Dolenjske s trto obrasle griče bo začelo preraščati trnje in grmovje, škode ne bo trpel le vinogradnik ampak cela skupnost. O tem bi morali malo razmisliti tudi naši delegati v občinskih, zlasti pa v republiških in zveznih zborih Naš vinogradnik se pri vsem tem z grenkobo v srcu sprašuje zakaj ie to potrebno? Na to vprašanje naj odgovori- ustekleničenja vina. Učene razlage, kijih slišimo, da s stekleničenim vinom nudijo potrošniku bolj kvalitetno vino in da so slovenske družbene kleti sposobne ustekleničiti vse tržne viške vina, ki ga pridelajo poleg družbenih obratov tudi zasebni vinogradniki, niso resnične. Ti izgovori ne vzdržijo resne razprave in težijo le za monopolnim položajem družbenih kleti Glede tega se ponujajo tele misli: 1. Da je ustekleničeno vino kvalitetnejše kot neustekleniče-no, velja le za vino, ki je na splošno slabo po krivdi nestrokovnega kletarjenja. Strokovno predelano in strokovno negovano neustekleničeno vino po kakovosti ni nič slabše kot ustekleničeno; nekatera vina, med katere sodi tudi naš cviček, so neustekleničena še bolj sveža, bolj poživljajoča, saj taka vina s stekleničenjem zgubijo mnogo svežine. Če je torej ncustekleni-čeno vino enake kakovosti, pri nekaterih vinih pa celo boljše,' nima pomena obremenjevati prodajne cene vina z dragim stekleničenjem. 2. Resnico o zmogljivosti slovenskih družbenih kleti glede stekleničenja vina je v svojem poročilu na kongresu jugoslovanskih vinogradnikov in vinarjev v Radencih lani septembra povedal dipl. inž. Janez Istenič, enolog Slovina, ki mu nihče ne more očitati, da zagovarja zasebno vinogradništvo. Ta strokovnjak je v svojem poročilu povedal da slovenske družbene kleti lahko prevzamejo le 57 % pridelka vina v Sloveniji, 43 % slovenskega pridelka vina pa ostaja še vedno v kleteh zasebnih vinogradnikov. Da je tako stanje prav na Dolenjskem še bolj kritično, je dokaz v tem, da je edini družbeni obrat v Novem mestu, središču obširnega vinogradniškega zaledja, v hudi krizi in brez lastne polnilnice. Te krize gotovo ni kriv dolenjski vinogradnik. O pravih vzrokih te krize ne kaže na tem mestu razpravljati jo zagovorniki 100-odstotnega TIT DOBERŠEK Težki časi za vinogradnike Ceha grozdja in vina močno zaostaja za stroški v vinogradništvu — Slabša obdelava in manjše zanimanje za obnovo vinogradov — Obresti višje od vrednosti pridelka METI .1K A - Zaradi naraščajočih stro&ov, katerim niti od daleč ne sledi cena grozdja oziroma vina, povsod po Sloveniji in tudi v Beli krajini v zadnjem času opažajo manjše zanimanje za obnovo vinogradov in za obdelavo vinogradov nasploh. V Beli krajini strokovnajki opozarjajo, da se to posebej vidi pri talni obdelavi; vinogradi niso več tako skrbno obdelani kot nekdaj, čeprav je tudi res, da vinograd ne potrebuje toliko skrbi, kot so mu jo namenjali vinogradniki. Prav tako pa je res, da je dobro in skrbno obdelan vinograd ponos vinogradnika in sedanja bolj površna obdelava priča tudi o padcu morale pri vinogradnikih. POKOSITI SLEHERNI TRAVNIK SEVNICA - V sevu iški občini je v zaraščanju 375 hektarov nekdaj obdelane zemlje. Stavek je sicer iztrgan iz „celote“, a je bil dovolj, da so se nekateri delegati kmetijske zemljiške skupnosti na seji skupščine minuli četrtek oglasili v razpravi »Prvi greh je pogledati velike nepo-košene travnike od Šmarja do Podgorja v dolini Sevnične," je opozarjal eden izmed njih. Lani je potekalo po krajevnih skupnostih popisovanje slabo oziroma slabšes obdelanih zemljišč. V prenekateri krajevni skupnosti se dela niso lotili dovolj skrbno. Resje tudi da se marsikdo boji zamere, čeprav je znano, da je boljša prva kot zadnja. Zemljiška skupnost sev-niške občine se bo zato lotila širše akcjje. Zbrane podatke o neobdelani zemlji bodo obdelale tudi upravne in inšpekcijske službe in ravnale po zakonu. A. ŽELEZNIK Pri vinogradništvu prihaja do velikih nesmislov. Tako so izračunali, da pri posojilu za obnovo hektara vinograda - to znese milijon dinarjev - vinogradnik plača več obresti, kot dobi za pridelek. Seveda tega ni moč nadoknaditi s pridnostjo. To kaže, da je bilo vinogradništvo v okviru razvoja slovenskega kmetijstva obravnavano mačehovsko. Pri tem pa Slovenija za svoje potrebe pridela dvakrat premalo vina. Prav tako bi Slovenija lahko izvažala več vino - če bi ga seveda imela. Vinogradniške površine se vztrajno zmanjšujejo. Leta 1850 je bilo v Sloveniji 54.000 hektarov vinogradov, leta 1939- 32.000 hektarov, pa le še 17.000 hektarov. potrebščin. Leta 1975 je kilogram kruha veljal 0,98 kg grozdja, leta 1981 1,26 kg; za kg svinine je dal najprej 9,3 kg grozdja, nato kar 15,3 kg; za kg pšenice 051 kg grozdja, leta 1981 pa kar 1,04 kg grozdja. Skratka: pogoji gospodarjenja se v vinogradništvu vztrajno slabšajo. A. BARTEU Vedeti je še treba, da so bili vedno le na takih površinah, na katerih je uspevala samo trta. Poleg tega se je izkazalo, da na majhnih kmetijah, kakršne so naše, ni moč ločeno pospeševati živinoreje, poljedelstva in vinogradništva. Za te male kmete sta enako pomembna živina in vinograd. Za primerajvo še nekaj zgovornih podatkov: leta 1975 je bilo treba za 100 kg gnojila KAN dati 31 kg grozdja, leta 1981 že 43 kg; za kilogram dithana je dal vinogradnik leta 1975 13 kg grozdja, pred dvema letoma 17 kg; za traktor 1975 13 ton grozdja, 1981 pa 26,5 tone! Za vinogradnika še slabše je razmeije cen grozdja in osnovnih življenjskih Zložba 1604 parcel Na 310 ha zemljišč na področju Muzga — Mra-ševo VELIKO MRAŠEVO, VELIKI PODLOG - Na 310 hektarih površin na območju katastrskih občin Veliki Podlog in Veliko Mraševo se je pričela zložba 1604 parcel, od katerih meri vsaka povprečno 19 arov. Komasacija, ki jo izvaja ljubljanski geodetski zavod, naj bi bBa končana do 1. aprila, prihodnje leto spomladi naj bi bila na teh zemljiščih že prva setev. Komasacija se dotika površin na področju Kalce-Nakla, kjer so pred leti opravili prvo zložbo v občini Krško, in 57 hektarov zemljišč v Velikem Mraševu, ki so jih komasirali letos. Investitor zložbe je krška kmetijska zemljiška skupnost. Kmetijska zemljišča na komasacijskem območju Muzga -_ Mraševo so last občanov in ležijo na območju vasi Veliko in Malo Mraševo, Brod pri Podbočju in Kalce-Naklo. Del zemgišč pa je bil že vključen v melioracijo na potok - območju Muzga. Jelšanski P. P IZ NtkŠIH OBČIN IZ NNŠIH OBČIN Novomeška kronika Ukinjeno družbeno varstvo NOVO MESTO - Te dni so zbori novomeške občinske skupščine sprejeli sklep o odpravi ukrepov družbenega varstva v Zavodu za požarno varnost Novo mesto, za katere so se odločili pred letom zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih, Kaj vse je storil tričlanski začasni organ, je povedal prcd-_sednik Nace Stamcar. ^Najbolj me je motilo, da delavci niso bili navajeni, da lahko marsikaj razrešijo sami preko samoupravnih organov.- Iz razgovorov smo videli, da se je do tedaj vse odločalo in dogajalo preko ene osebe, direktorja. Ni bilo nobene evidence prihodov in odhodov z dela in na delo, ne prave discipline itd. Sicer pa je kolektiv razen nekaj izjem zdrav in sposoben opravljati zastavljene naloge”. S Nace Stamcar - Kaj ste v letu dni naredili najbolj nujnega? „Zadolženi smo bili, da pripravimo samoupravne akte. To smo storili, vse v začasnem organu, sprejeti pa so bili, kot je treba. Izpeljali smo volitve v vse samoupravne organe, poskrbeli za imenovanje delavcev s pose- bnimi pooblastili, pravočasno dali razpis za poslovodni organ itd. Pri delu smo naleteli na vrsto problemov, ki niso le stvar zavoda. Niso bili npr. razčiščeni odnosi med interesno skupnostjo, zavodom in občinsko gasilsko zvezo. Vse je bilo pod eno streho in vse se je prepletalo. Da bi se to razčistilo ter da bi bilo delo sisa strokovncjše in zakonito (ugotovljena je bila' vrsta nezakonitosti), smo predlagali, da se prenese v delovno skupnost sis stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Prav tako smo predlagali, da se gasilski dom v Ločni prenese v upravljanje zavodu, saj ga ni nihče vzdrževaL To je bilo storjeno, naš dober namen pri tem pa je bil, žal, razumljen drugače. Mislim, da smo kolektivu zares pomagali in da sedaj ima temelje, da zaživi, čeprav marsikaj še ni urejeno, recimo nagrajevanje. Poklicni gasilci imajo po dva ali celo tri poklice, opravljajo težko, odgovorno in humano delo, ki pa v naši družbi ni vrednoteno in cenjeno, kot bi bilo treba.” - Večkrat je bilo slišati o plačilu začasnega organa. Kako je bik) s tem? ..Nadomestilo osebnega dohodka za vse tri člane začasnega organa skupaj ni smelo presegati povprečnega osebnega dohodka nekdanjega poslovodnega organa. Koliko je kdo dobil od tega zneska, smo se dogovorili sami glede na delitev dela. Poudariti pa moram, da nihče ni bil oproščen nobenih del in nalog na svojem delovnem mestu. Vse je moralo biti opravljeno. Kdaj, je bil naš problem.” Z. LINDIČ-DRAGAŠ Šepavo ocenjevanje vodilnih Novomeški komite ZKS razpravljal o kadrovski politiki — Oceniti moralno plat nakupa avtomobila IMV za dinarje, če je bil to res privilegij — Družbeno varstvo za DITC? NOVO MESTO — , .Vprašanja kadrovske politike danes niso nova, so le bolj naglašena iii komunisti jih morajo resno vzeti v praktični dejavnosti Gre za stalno, živo in odgovorno skrb vsakega komunista in organa za uresničevanje načel kadrovske politike,“ je med drugim dejal član CK ZKS Franc Šali na seji občinskega komiteja ZKS Novo mesto pretekli četrtek, ko je tekla beseda o aktualnih vprašanjih kadrovske politike in nalogah Zveze komunistov. t /- V ta namen pripravljeno gradivo je bilo ocenjeno kot preveč splošno, zato ga bodo dopolnili s konkretnimi ugotovitvami in predlogi iz razprave. Med njimi velja omeniti zahtevo po načrtnejši, dolgoročnejši in podružbljeni kadrovski politiki, ki mora biti stalna skrb vsakega komunista, v ta namen pa bo treba pregledati tudi kvaliteto članstva ZK ter poenotiti vsebino te obsežne problematike v SZDL. PRIZNANJA ZA BORCE NOVO MESTO - V petek, 1. julija, je bila v Novem mestu ob prazniku dneva borca slovesna podelitev priznanj in pohval občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto najzaslužnejšim borcem in aktivistom NOV ter jubilantom. Priznanja so prejeli: Ivan Virant, Leon Kavšček, Franc Kotnik, Albina Ferbežar, Franc Somrak, Franc Cejan, Tone Valentinčič, Janko Jarc, Marija Novak, Ana Florjančič in Jože Klobčar. Pohvalo za negovanje, obujanje in razvijanje tradicij NOB pa sta prejela Novoles in pohodni Cankarjev bataljon iz Straže. Četrtina bolnikov od drugod Pet zdravnikov zadostuje za potrebe zdravstvenega varstva v metliški občini — V zdravstveni dom prihajajo tudi občani ozaljske in črnomaljske občine METLIKA — Na metliški zdravstveni dom je poleg 7.800 zavarovancev iz domače občine navezano še več prebivalcev žumberških in obkolpskih vasi iz sosednje ozaljske občine pa tudi del črnomaljske občine. Skratka več kot četrtina storitev v metliškem zdravstvenem domuje priliv iz drugih občin. Najstarejši od petih zdravnikov, kolikor jih dela v tem zdravstvenem domu, je dr. Blaž Mlačak, ki je v Metliko prišel pred dobrimi 12 leti takoj po končanem stažu; v tem času je postal specialist splošne me- Stroija merila za popoldanske obrtnike? število popoldancev v črnomaljski občini skoraj izenačeno z rednimi — Premalo uslužnostnih dejavnosti ČRNOMELJ - Četudi v črnomaljski občini dela 201 redni obrtnik, 172 popoldancev ter po ocenah 150 do 200 šušmaijev, pa vendar več obrtnih dejavnosti, zlasti uslužnostnih, v občni sploh ni. Ker je med rednimi obrtniki malo takšnih, ki nudijo občanom drobne storitve, kot so na primer popravila, na obrtnem združenju poudarjajo, naj bi bil smisel občinskega odloka o izdajanju dovoljenj za popoldansko obrt v tem, da dovoljuje izdajanje dovoljenj le za opravljanje storitvenih^ deficitarnih dejavnosti, nikakor pa ne za proizvodne dejavnosti. Zato je obrtno združenje dalo pobudo, naj bi pri izdajanju dovoljenj za opravljanje popoldanske obrti sodelovala tudi komisija za drobno gospodarstvo pri združenju. Hkrati so predlagali, naj bi po poldan ce, ki dosežejo 150.000 din prometa letno, opozorili, da preidejo na redno obrt ali opuste popoldansko. S temi ukrepi bi se povečalo število rednih obrtnikov, saj je ugotovljeno, da bi jih v črnomaljski občini potrebovali od 300 do 350. Hkrati bi se sprostilo določeno število delovnih mest v družbenem sektorju, kar pomeni dodatne možnosti za zaposlovanje. In ne nazadnje, če bi popoldanci postali redni obrtniki, bi laže nadzorovali dohodke teh občanov, ki sedaj plačujejo le poprečmno. Sedaj namreč le 9 poj)oldancev plačuje svoje obveznosti po dejanskem doliodkii. M.BEZEK dic»ne in magister znanosti, sedaj pa pripravlja še doktorat. „V zadnjih letih si v našem zdravstvenem domu v prvi vrsti prizadevamo čimbolj okrepiti osnovno zdravstveno zaščito v naši občini, ki zajema zdravstveno varstvo dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok in mladine. Blaž Mlačak: „Težnje po odpiranju obratnih ambulant v drugih krajih občine v sedanjem času in glede na majhne razdalje in dobre zveze z Metliko niso upravičene.” borcev, zaščito nosečnic, občasne sistematske preglede posebno ogroženih skupin. Dobro organizirana zdravstvena zaščita bi morala rešiti več kot 80 odstotkov vseh primerov, kar je za našo družbo ne samo najuspešnejše, ampak tudi naj-cenejše*, pravi dr. Mlačak. Da bi preprečili precejšnjo fluktu-acijo, ki je bila značilna za zdravnike v metliškenrzdravstvenem domu, je po Mlačkovem mnenju treba zdravnikom zagotoviti možnost strokovnega izpopolnjevanja, pa tudi njihov socialni položaj in družbeni ugled imata pri tem precejšen pomen. Sedanja zdravniška zasedba zadostuje za potrebe metliške občine, eni zdravnici pa so že odobrili specializacijo splošne medicine. Metliški zdravstveni dom dela od 7. do 23. ure, seveda imajo tudi stalno dežurno službo. Glede na kadrovske zmogljivosti in delovni čas ne bi smelo biti čakanja, pa vendar je čakalna doba od pol ure pa celo do dve uri. „Pri tem pa smo mi v glavnem nemočni. Največji naval je-zjutraj, ko imajo ljudje iz drugih krajev najboljše prometne zveze z Metliko, in tako prihaja do sicer nepotrebnega in neopravičljivega čakanja.” A BARTEU V razpravi je bilo moč slišati še vrsto pomembnih stvari okrog uresničevanja načel kadrovske politike. Občinska ..kadrovska koordinacija“ npr. opraVlja svojo usklajevalno funkcijo za vsa pomembnejša delovna mesta in funkcije, vendar se dogaja, da skušajo na ta odbor prenesti vso odgovornost za kadrovanje in odločitve o kadrih, kar je stvar temeljnih okolij. Svoje funkcije še ne opravlja razpis, saj je velikokrat pisan na kožo že izbranemu kandidatu. Tudi razpisne komisije se pri delu še vse preveč lovijo. V kadrovskih postopkih se premalo POGOJNO SOGLASJE ZA TAJNIKA NOVO MESTO - V četrtek, 30. junija, je bila v Novem mestu skup-' ščina medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto. Delegati petih občinskih zdravstvenih skupnosti so dobili poročilo o delu skupnosti od zadnje seje naprej, sprejeli obračun medobčinske solidarnosti za leto 1982, sporazum o delitvi dela med regijskimi zdravstvenimi delovnimi organizacijami ter poročilo o njihovem poslovanju v prvih treh mesecih letošnjega leta. Dali naj bi bili tudi soglasje k imenovanju novega tajnika skupnosti, kjer pa se je zataknilo, saj delegati niso imeli mnenj iz občinskih skupnosti. Soglasje naj bi dale občinske skupnosti naknadno. 13 DRŽAVNIH ODLIKOVANJ NOVO MESTO - V petek, 1. julija, je bila v Novem mestu slovesna podelitev visokih državnih odlikovanj, s katerimi je predsedstvo SFRJ letos odlikovalo nekaj zaslužnih novomeški občanov. Medaljo za vojaške zasluge je prejel Albin Gutman, medaljo dela Janez Mihalič, medaljo zaslug za narod Joža Sladič in Marica Eržen, red dela s srebrnim vencem Anton Gabrijel, Joža Javornik, Marija Kastelic in Fanika Kovačič; red republike z bronastim vencem Franc Cotič, Jure Dragovič in Jože Kralj; red dela z zlatim vencem Adolf Kovič in red zaslug za narod s srebrnimi žarki Jože Gosenca. uporabljajo podatki, ki so na voljo v občinski kadrovski evidenci, postavljanje ljudi na vodilna mesta ni dovolj načrtno in tudi z ocenjevanjem vodilnih delavcev v Novem mestu še nismo nikamor prišli. V bodoče naj bi bil pomoč pri tem ter za objektivnejšec ocene o posameznih kadrih tudi vprašalnik, ki ga je večina osnovnih organizacij ZK le izpolnila, čeprav je bilo nanj precej pripomb, med drugim, da je preveč črno-beL Komunisti bi morali v osnovnih organizacijah posvetiti več pozornosti tudi delu delegatov, ki je v sedanjem mandatnem obdobju bistveno slabše kot prej. Slabša je udeležba na sejah, na katerih tudi rarprave skoraj ni več. • Komite je obravnaval tudi prodajo avtomobilov IMV za dinaije, o kateri je bilo v Novem mestu zadnje dni precej govora. Ker natančnejših podatkov o tem ni imel, je sklenil, da počaka s proučitvijo in oceno primera, dokler ne bodo poiskali resnice samoupravni organi v IMV, predvsem delavska kontrola. Pri tem naj bi vsekakor ocenili, ali je šlo za enako pravico vseh ljudi ali za privilegiran položaj nekaterih, proti čemur bi se morali kot komunisti boriti Nasploh bi morali biti komunisti ostrejši do vse pogostejših pojavov privatizacije, privilegi- E ■\ itd. zaradi pomanjkanja ne-iterih dobrin. Komite je sprejel tudi sklepe, oblikovane na skupni seji predsedstva in osnovne organizacije ZK TOZD Grafika v Dolenjskem informativnem in tiskarskem centru. V njih je ugotovljeno, da DITC ai zaživel kot delovna organizacija s tremi tozdi in da so v njem motnje na področju samoupravnih odnosov, zaradi česar naj bi občinska skupščina proučila primernost uvedbe ukrepov družbenega varstva. Komunisti v Grafiki pa so se obvezali, da kljub drugačnim stališčem ne bodo nasprotovali združitvi tozdov Grafika in Tiskarna. V nasprotnem bo komite ocenil odgovornost osnovne organizacije ZK, komunistov, še posebej pa sekretaija in individualnega poslovodnega delavca. Z-sUNDlC-DRAGAŠ SPOSOJENO TRNJE —Za hranilne vloge jamči država, ki odmira. Vse premalo odgovorni Tako so menili na posvetu v Črnomlju ČRNOMELJ — Delegatski sistem v bazi še vedno ni zaživel tako, kot bi glede na možnosti moral, so menili na nedavnem posvetu predsedniki delavskih svetov in delovnih skupnosti OZD, predsedniki skupščin sisov in krajevnih skupnosti v IGK: za izgube niso krivi sami Trebanjski IGK še naprej posluje z izgubo — Letos že 10 milijonov dinarjev Industrija gradbene keramike z Račjega sela pri Trebnjem je eno samo poslovno leto doslej poslovala brez izgub. Še tedaj se je izkazalo, da je bil ta uspeh dosežen zaradi precenjevanja vrednosti zalog. Zato so se sanacijski programi kar vrstili, najbolj resno pa se je reševanje tovarne začelo konec leta 1981, ko je tovarna prešla v delovno organizacijo No oles. „Tedaj smo za to tovarno sprejeli zahteven sanacijski program, s katerim smo nameravali odpraviti vse slabosti in ozka grla v proizvodnji," je dejal inž. Mirko Pečar, član KPO Novoles, odgovoren za razvoj. „Toda zaradi nerazumljivo dolgega postopka pri pridobivanju sanacijskih kreditov smo uspeli uresničiti precej manj, kot smo si zadali. Najbolj žal nam je lahko, ker se zaradi tega nismo pravočasno lotili proizvodnje pcčnic, ki bi jih lahko v večjih količinah izvažali v Nemčijo. Prav tako še nismo uspeli realizirati rekonstrukcije vitalnih delov - preš, vkladalnih naprav. Tako pa smo postavili samo prepotrebno zorilni- co gline, končali smo s prvo fazo izkoriščanja tako imenovane odpadne toplote, za vse to pa smo že plačali 51 milijonov dinarjev. Zdaj čakamo še na soglasje zveznega izvršnega sveta o uvozu preš. Kljub vsem tem obnovam in temeljitemu iskanju rešitev pa bomo izgubo še naprej pridelovali, vsaj za zdaj," je dejal Pečar. Ko je pojasnjeval to svojo črnogledo napoved, je med drugim dejal, da je v Jugoslaviji vsa keramična industrija v izgubi. Skupne zmogljivosti znašajo 32 milijonov kvadratnih metrov, proizvedemo 19 milijonov ploščic, potrebujemo pa jih le 15 milijonov. To pa tudi pojasnjuje vse bolj polna skladišča na Račjem selu. Velika dodatna obremenitev za ta Novolesov tozd je tudi- draga energija, ki v ceni ploščice zavzema več kot tretjino, sc je v zadnjem letu podražil za sto odstotkov, cena ploščic pa je v tem času splezala samo za 12 odst. Prav zaradi cene plina, tehnološke nedograjenosti, v IGK kljub doseganju izjemnih proizvodnih rezultatov, še naprej posluje z izgubo. In če zmanjka domačega plina, je treba kupiti tujega, ki je še enkrat dražji. Skratka, več kot tri četrtine vzrokov za sedanje izgube - preračunano na sedanje cene - je IGK pridelala že 300 milijonov dinarjev izgub, od tega samo lani 16 milijonov, letos pa že 10 milijonov dinarjev. Ob vsem tem se zastavlja tudi vprašanje solidarnosti med tozdi. Prav zato si v Novolesu še naprej prizadevajo tehnološko dograditi tovarno, poiskati nove proizvode, predvsem pa strokovno okrepiti vodstveno ekipo. J. SIMČIČ črnomaljski občini. Prisotni so kritično ocenili pomanjkljivosti v delegatskem sistemu, zlasti gradiva, ki so nemalokrat preobširna ih težko razumljiva, ter nesklepčnost. Le-ta je najbolj očitna na skupščinah sisov, ki jim zadnje čase prisostvuje vse manj delegatov iz krajevnih skupnosti. Kot so pojasnili, je vzrok za izostanke v prešibkem povezovanju krajanov. Predsednik delavskega sveta Iskre je poudaril, da je za malomarnosti v delegatskem sistemu mnogokrat kriva neodgovornost, prav pri poskusih, da bi jo zaostrili, pa nam nemalokrat uhajajo vajeti iz rok. Čut za odgovornost pa mora imeti vsak posameznik, sicer bomo zašli v položaj, ki nas bo moral strezniti. B. M. SLUŽILI DENAR ZA IGRALA SEMIČ - Otroci semiškega otroškega vrtca so skupaj z vzgojiteljicami in kuharicami že drugič pripravili sejem cicibanov. Pred dvema letoma so na semiških igrah prodajali svoje izdelke, denar pa namenili za igrače. Letos pa so na enaki prireditvi poleg prodaje izdelkov pripravili tudi nastop in srečolov, za okrog 40.000 dinarjev, ki so jih iztržili, pa bodo nakupili igrala za igrišče ob VTtcu. Gotovo bi lahko prodali še več izdelkov, če bi tudi ostali obiskovalci prireditve, in ne le starši, vedeli, zakaj bodo v vrtcu namenili denar. DEVIZNE KUPČIJE - V do: lenjski prestolnici so bile te dni devize še bolj iskane kot običajno. • Kupcem R-18 (večina nima te sreče, da bi jih kdo prisilil v nakup za dinarje), so se pridružili bodoči lastniki zmrzovalnih skrinj, omar in pralnih strojev velenjskega Gorenja. Kdor je te dragocene predmete vplačal v devizah do 1. julija, lahko upa, da bo imel kam spraviti zaklanega prašička in kje oprati gate. Za dinarje pa nič. OBČINARJEM JE PREVROČE - Ko so še ne tako dolgo tega svečano predali namenu v steklo oblečeno poslopje nekaterih služb novomeške občinske skupščine, bi najbrž vsakega, ki bi kaj zinil zoper stekleno razkošje, razglasili vsaj ža oportunista. Žal se sonce in zima ne zmenita preveč za človeške idejne tokove, dejstvo je, da je v stavbi poleti prevroče, pozimi pa se skozi stekla greje bolj ozračje kot vrli uradniki. Sklep: poslopje bo treba preurediti, odgovoren za napako pa ni seveda nihče. Črnomaljski drobir VESELICE BREZ STABILIZACIJE - Črnomelj je v teh poletnih dneh ves frfotajoč. Plakati, povsod ‘ plakati za veselice. Ker je konkurenca velika, hoče vsak priredite^ z iznajdljivostjo in izvirnostjo pritegniti čimveč obiskovalcev. Kaj vse so pripravljeni narediti, kaže primer vaščanov Petrove vasi, ki so na svojo veselico 9. julija povabili Šraufciger-ja. Za njegovo »garanje" bodo odšteli več ket star milijon din na uro. V EVROVIZIJSKEM DUHU -Sicer pa danes veselice niso več tisto, kar so bile včasih. Harmoniko in klarinet so zamenjali elektronski instrumenti. Za veselice v črnomaljski občini pa smemo cek) trditi, da dosegajo evropsko raven, saj ansambli kar tekmujejo, kateri bo večkrat zaigral Džuli. Po okusu poslušalcev ne sprašujejo ... Sprehod po Metliki METLIŠKA MESTNA GODBA je imela občni zbor, na katerem so sprejeli med drugim pravila društva ter druge samoupravne akte, izvolili pa so tudi novega kapelnika. Začasno opravlja to delo Jože Vraničar, ki je hkrati tudi predsednik izvršne-i odbora. Godbeniki bodo posku-li pritegniti k delu več ljuai, tudi takšne, ki sicer aktivno ne igrajo. Želijo namreč, da bi godba ponovno zaživela, saj je bilo zadnje čase njeno delo v primerjavi s prejšnjimi leti dokaj skromno, četudi dovolj opazno. NA KRASINCU JE REŽISER FILIP ROBAR - Dorin, za prijatelje tudi Fič, posnel krajši film o kmetu, ki gre na morje. Nagrajenega kmeta igra JožeiNemanič, bolj znan po domačem imenu Mikulaš. Da gre za humoristično obarvan filmček, priča že dejstvo, da je prejel nagrado, reci in piši, kmet. Letovanja na morju pa ima kaj hitro zadosti saj se mu „zvrti“ ob pogledu na razkošne počitniške hišice in se raje vrne kmetijo, kjer ga čakajo zemlja, živina in vse, kar sodi h kmečkemu življenju. Ko bodo pričeli film predvajati, bodo Krasničani gotovo pripravili veselico, saj se ne zgodi vsak dan, da bi brnele kamere po Beli krajini. Trebanjske iveri PREŽE SO ZDAJ PRIPRAVLJENE - Odkar so dobrniški lovci slišali, da se bo v njihove vrste včlanil tudi direktor Dane Avgusl Gregorčič, so začeli temeljito obna; vljati vse preže. Kako se bo novi član, ki se je doslej večkrat rad ponorčeval iz mirenskih lovcev odrezal pri lovu, pa bomo še poročali. Ce ga bodo - glede na težo — zdržale preže, seveda. ZA VIKEND POČIVA TUDI TELEFON - Če ob nedeljah počivajo poštarji, trgovci, kmalu pa bodo bržkone tudi železničarji in avto-busarji, saj vsem »pripada" počitek ob koncu tedna, zakaj ne bi počival tudi telefon. Drugače si namreč ni mogoče razlagati teh novih »samoupravnih" trendov, ki se kažejo na Mirni tudi v tem, da imajo ob sobotah in nedeljah zaprto javno telefonsko govorilnico. OVCE NA GAČAH Črnomaljska Kmetijska Sadruga namerava na Gačah nad Črmošnji-cami organizirati proizvodno skupnost za pašo ovac. Na Gačah se naj bi paslo okoli 150 ovac, last več kmetov, ljudje so za to proizvodno skupnost, saj je v nižjih predelih manj možnosti za pašo, na Gačah pa je 70 do 80 hektarjev košenic, ki niso primerne za drugo izkoriščanje. pisma in odmevi Drobne iz Kočevja KRITIKA KRITIKOV - Stalni neigači so ugotavljali, da bo novi Uok pri zdravstvenem domu, ki bo kmalu vseljiv, pravo gradbeno skrpucal. Zdaj pa kaže kar lep videz in tako nemo kritizira kritike. PLOČNIKI SO PARKIRIŠČA -Organi, odgovorni za red in mir v "jestu, niso prestrogi, saj avtomobilisti parkirajo osebne avtomobile m tovornjake kar po pločnikih. Parkirišča pa so zelo slabo izkoriščena, zato bi jih kazalo preurediti v Pešpoti Ribniški zobotrebci OKREPITI GODBO - Ribniška godba na pihala želi okrepiti svoje vrste. Vabi nove člane. Upajo, da P°do pridobili precej novih članov W da bodo tako Ribničanom igrali vsaj vesele melodije, ko je življenje vsak dan težje. LOVSKA RAZSTAVA - Lovska zveza Kočevje je priredila v Dolenji vasi tradicionalno razstavo trofej uplenjene divjadi v zadnjem letu. Zanimanje med lovci je zanjo precejšnje, precej manjše pa je med kmeti, ki na svojih poljih in vrtovih opazujejo kar živo divjad. Krške novice 7 .^MANJKANJE papirja ne ,- „^SE? - Hrvaške časopisne hiše ? Prepolovljenih dobavah papirji f krške tovarne Djuro Salaj za-sn«e precej večji vik in krik kot slovenski časopisi, češ kako zelo bo t obveščanje. Tudi sami še '. občutimo pomanjkanje, a smo, nekateri ste se hudovali, izšli §^'ovyeni na komaj 12 straneh, tf? j Večernji Ust pa je v števil-kir izatunK).m 27. junij natisnil 41 ib strani oglasov in reklam. I lovov Brežica h V (NE)RAZVITOST - Za hitrejši razvoj manj razvitih ni dosti narejenega. Ce se že kaj obrača na bolje v uradno priznanih manj razvitih krajevnih skupnostih Sromlje, Bizeljsko. Pečice—Križe, Artiče, Kapele, Pišece in Globoko, potem tega sploh ne bi mogli reči za gorjanski predel občine. Ta je še bolj nerazvit. Sevniški paberki INTERVENCIJA ZA VRVICO -Žetev je tu, minuU teden pa so kmetje po sevniški občini, predvsem tisti iz višinskih predelov, zaman iskali vrvice za snopovezalke. Sliši jih pač tisti, ki je najbliže kmetom, to je prodajalci kmetijskih materialov in pospeševalci! Zadevo so v občini preverili in ugotoviU, da se je vse skupaj zapletlo pri vrhu, kjer jih je občitno presenetil zgodnejši čas letošnje žetve. S pristojnih mest so slednjič dosegU, da je bilo minuU. petek na voljo pet ton te vrvice. Ni bila v prosti prodaji, saj bi si je nekateri,spet nagrabili, drugi pa bi ostaU brez nje, UBOGE ROZE - Hvalevredna ?Krt> sevniške krajevne skupnosti se Je pokazala, ko so nedolgo tega zasadili rože med pločnikom in parkiriščem pod avtobusnim postaja-uščem. Rože, kolikor jih je še ostalo sicer še cvetejo, zgažene steze pa nemo opozarjajo. MALČKI RISALI - V avU sevni-skega gasilskega doma so razstavljene najuspešnejše risbe malčkov iz Vrtcev na temo varstva pred požari. Gasilci so prejeli kar 77 risb. JESENKO VODJA SIS BREŽICE - Delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupno-sti so na torkovi seji sprejeli sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih s samoupravno komunalno skupnostjo, enoto za urejanje stavbnih zemljišč in enoto za cestno dejavnost v brežiški občini. Podpisnice so s posebnim sporazumom ustanovile skupno strokovno službo sisov materialne dejavnosti Za vodjo te strokovne službe so imenovali dolgo-letnega družbenopolitičnega delavca, dosedanjega predsednika občinske konference SZDL Toneta Jesen' ka. IMENOVANJI SEVNICA - Na zadnjem skupnem ■ zasedanju vseh treh zborov °bčinske skupščine so za predsednico komiteja za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve imenovali članico izvršnega sveta Marijo Jazbec, dipl. ekonomistko iz Lisce. Po neuspelem glasovanju na predhodnem zasedanju so tokrat imeno-”ali za sekretarja skupščine Borisa *------- predmetnega učitelja iz IZ NtsŠIH OBČIN Izostanki so le izzvali ukrepe M tJ/rc^/ruAfcoor tuia/ j V tozdu Gozdarstvo Pugled kar 13,5 odstotka bolniških izostankov KOČEVJE — Vse delovne organizacije, ki imajo bolniški stalež preko 7 odstotkov, morajo analizirati vzroke za tako stanje m pod vzeti ukrepe za znižanje bolniškega staleža. To je eden od sklepov zadnje sqe zbora združenega dela občinske skupščine v Kočevju, ko so razpravljali o urejanju razmer na področju zdravstva. Nad 7 odstotkov bolniške imajo v Inkopu, Itasu (tozda GOfP in PIN), Slovenijalesu-Liku (tozdi Žaga, TMT in Tovarna šolskega pohištva), Tekstilani, Trikonu (tozd Konfekcija), KG (tozd Govedoreja), GG (tozda Gozdarstvo Rog in Gozdarstvo Pugled). Omenimo naj še sklepa, da je treba natančneje pregledovati račune za zdravljenje v bolnišnicah. Razpravljali so tudi o gospodarjenju v prvih treh mesecih letos. Ugo-.tovili so, daje stanje posebno kritično v Itasu in Liku. Osvojena so bila priporočila izvršnega sveta občinske skupščine, ki govore o analiziranju uresničevanja stabilizacijskih nalog in razreševanju kadrovskih vprašanj na vodilnih mestih, zanimiva -pa je tudi ugotovitev, „da sredstva javne- ga obveščanja ne kažejo realnega prikaza položaja našega gospodarstva, kar velja tako za glavna sredstva v državi kot tudi za občinska glasila." J. PRIMC Cesto posodabljajo Do septembra še 2,6 km ceste od Loškega potoka proti Sodražici Itas še vedno v težavah Boljše gospodarjenje izničijo višje cene in obresti KOČEVJE - V kočevskem Itasu poteče 1. avgusta letos enoletni ukrep družbenega varstva. V tem času je bilo opravljeno veliko za izboljšanje gospodarskega položaja te delovne organizacije, ki zdaj ne izkazuje več izgube. Vendar pa je enoletni rok prekratek, da bi v tako veliki delovni organizaciji spremenili tehnologijo in uvedli nove delovne programe. Doslej v občini še niso našli primernega kandidata za direktorja. Predvidoma bo imenovan vršilec dolžnosti, ki bo obdržal sedanji kolegijski organ družbenega varstva kot svetovalni organ. Tako bo kolegijski organ dobil pooblastila, ki mu jih bo dal delavski svet. Tone Čuk, predsednik kolegijske- • ga poslovodnega organa Itasa, ki je občinskemu zboru združenega dela poročal o sedanjem gospodarskem stanju Itasa, je med drugim dejal, da niso zadovoljni z ustvarjeno akumulacijo, čeprav kaže, da bo Itas tudi v prvem polletju posloval brez izgube. V desetih mesecih jim je uspelo znižati obratna sredstva za približno četrtino, kljub temu pa so morali za obresti nameniti več dohodka, ker je obrestna mera občutno porastla. Težave imajo tudi zaradi visokih podražitev surovin in polizdelkov, ki so že doslej zvišale lastno ceno Itasovih izdelkov za 29 odstotkov. Dodatni stroški zaradi podražitev znašajo na mesec že 30 milijonov din, za vse osebne dohodke pa izplačajo na mesec 25 milijonov din. J. PRIMC LAKIRANJE KORISTI LE LESU Sredstva javnega obveščanja - tako v okviru države, republike kot občine - ne poročajo o položaju našega gospodarstva stvarno, ampak ga olepšujejo, lakirajo. Ta trditev je bila izrečena na seji kočevske občinske skupščine. Poudarjamo jo zato, ker so bila v zadnjem obdobju sredstva javnega obveščanja pogosto kritizirana, da prikazujejo položaj bolj črn, kot je. Med drugim je bil zaradi poročanja o „pretežno slabem” iz te občine kritiziran od kočevske SZDL tudi Dolenjski list. Tokrat neg ponovno poudarimo, da ni naša dolžnost pisati „pretežno lepo" ali „pretežno slabo”, ampak le resnico, in tega načela se bomo po najboljših močeh držali tudi v bodoče. PRIZNANJA KRVODAJALCEM RIBNICA - Na nedavni krvodajalski proslavi v Ribnici so podelili priznanja večkratnim krvodajalcem. Za 25-krat darovano kri so iih dobili Marija Čampa iz Dolenjin Lazov, Franc Košir iz Sodražice in Terezija Nosan iz Bukovice. Podelili so še 6 priznani za 20-krat darovano kri, 16 za 15-krat darovano kri, 38 za 10-krat darovano in 56 za 5-krat darovano kri. Na svečanosti, ki je bila posvečena tudi 30-letnici krvodajalstva v Sloveniji, so podelili tudi 45 zlatih značk i 19 plaket.- Cerklje slavijo CERKLJE OB KRKI - Letos mineva 40. leto, odkar so borci 5. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ivana Cankarja napadli nemško letališče v Cerkljah na Krki. Partizani so uničili pet letal in nekaj tehnične opreme. Hkrati so za potrebe partizanskih bolnišnic organizirali oskrbovalno akcijo, v kateri so sodelovale enote Cankarjeve in Šerceijeve brigade. V spomin na ta dogodek bo krajevna skupnost Cerklje ob Krki odslej praznovala krajevni praznik. V soboto, 9. julija, ob 9.30 bo v osnovni šoli Toneta Seliškarja svečana seja vseh zborov in delegacij cerkljanske krajevne skupnosti, uro pozneje pa bo na zgradbi letališča slavnostni govornik generalmajor Alojz Zo-kalj - Džiži odkril spominsko ploščo. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Toneta Seliškarja in vojaki brežiške garnizije, zatem pa bo tovariško srečanje. Odbor ZZB NOV, krajevna skupnost Cerklje in skupnost borcev 5. SNOUB Ivana Can-kaija vabijo na slovesnost krajane, zlasti pa še borce, ki so sodelovali v napadu na nemško letališče. Ob že sicer ugodnih prometnih zvezah so poskrbeli za avtobusni prevoz z brežiške železniške postaje do Cerkelj. LOŠKI POTOK - Pred kratkim so pričeli posodabljati naslednji 2,6 km dolg odsek ceste med Loškim potokom in Sodražico. Dela bodo trajala do septembra, ko bo ta odsek tudi že asfaltiran. Za dela je pripravljeno 29,5 milijona din, kar bo zadostovalo za asfalt do Pirketjevega komolca. Gradnjo financira krajevna skupnost Loški potok z milijon din (iz sredstev samoprispevka), posojilo so najeli v višini 20 milijonov din, ostalo pa bo prisptvala skupnost za cestno in komunalno dejavnost občine Ribnica. Krajani so za cesto brezplačno odstopili zemljo. Po načrtu naj bi letos asfaltirali tudi okoli 2 km dolg cestni odsek od Pirkeije-vega komolca do Vagovke. Vendar za ta dela še ni zagotovljenega potrebnega denaija. Doslej poteka posodabljanje' ceste po načrtih in ni ovir, da dela ne bi bila končana do septembra. J. P. V SUŠJU NOVA CISTERNA -Gasilsko društvo Sušje v ribniški občini je kupilo novo gasilsko cisterno, ld so jo pred kratkim svečano krstili. Za uspeh je gasilcem čestital predsednik občinske skupščine Stanko Rus. V kulturnem programu je nastopil kvartet Vre. Na svečanosti so podelili občinska in republiška gasilska priznanja. Na fotografiji: botri so na novo cisterno pritrjevali spominske trakove Izhod so domači gozdovi Dolgoročna rešitev za največjega proizvajalca časopisnega papirja tovarno „Djuro Salaj" Krško KRŠKO - Izhod iz sedanjega bolečega pomanjkanja časopisnega papiga na domačem tržišču bi lahko kaj hitro poiskali, če bi Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem zagotovili potrebne devize za uvoz surovin — lesa in kemikalij, ali pa vračilo 9,1 milijona dolarjev, ki si jih je morala tovarna sposoditi. Toda ne eno, niti drugo ne pomeni dolgoročne rešitve, marveč bi bilo moč presekati gordijski vozel le tako, da bi v Jugoslaviji vendarle resneje pričeli načrtno pogozdovati, predvsem z iglavci. Čeprav smo v Sloveniji več storili kot v drugih republikah, je vse to še zelo skromno, saj niti niso opre- deljena področja, kamor naj bi vlagali, da bomo imeli več lesne surovine. Po nekaterih podatkih je v Sloveniji okrog 300 tisoč hektarov nevtralnih zemljišč,, kar pomeni, da so opuščena in tudi neprimerna za smotrno kmetijsko obdelavo. Toda, ko bi v občinah morali pokazati, katere so te površine, tega ne znajo ah pa morda nočejq. Slovenska papirna industrijami pripravljena vlagati v nekakšne obpotočne parcelice, marveč v komplekse. Slovenski gozdarji bi očitno radi romantično živeli, da bi gozdovi počasi rastli, oni pa meditirali. Častna izjema je Gozdno gospodarstvo Brežice,” pravi glavni direktor Tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj” Silvo Gorenc. P. PERC Kako bi ozdravili zdravstvo? Zdravstvena skupnost v Sevnici v izgubah vse od začetka SEVNICA - V sevniški zdravstveni skupnosti se številke pod črto vseh izdatkov v primerjavi s prihodki že dolgo več ne izidejo. Izguba se vleče že od 1981. leta, zdaj pa se približuje že 20 milijonskemu znesku in bo treba ukrepati Sevničani so dolžniki tudi pri naložbah v brežiški in celjski bolnišnici Kako zagotoviti zdravstveno varstvo v sevniški občini vsaj v dosedanjem obsegu, so obravnavali na skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine in skupščine zdravstvene skupnosti konec junija. Zdravstveni delavci menijo, da bolniškega staleža 4,5 odstotka ni mogoče nadalje zniževati. Zaradi velikega števila zaposlenih žena v konfekciji je dosti bolniških zaradi nege otrok. Sedanji zdravstveni dom postaja tudi pretesen. Razmere so nezavidljive v vsem celjskem zdravstvenem centru. Od 1. julija namenjajo v sevniški občini za zdravstveno skupnost pri' spevek po stopnji 13,54. Varčevali bodo, kjer se bo le dalo, in zajezili nepotreben odliv .v druge bolnišnice. V Sevnici še vedno vztrajajo pri ugotovitvi, da republiški sistem solidarnosti ni ustrezen. A. ZELEZNK POZDRAV DOLENJSKEMU USTU Preljubi naš Dolenjski Ust, prišel je čas slovesa, pred nami so počitnice, ki so prepolne smeha. RENATA ČOŽ nov. krožek COŠ Mokronog S ZDAJ PA UŽIVAJO l£ enci četrtega razreda smo vse leto pridno varčevali, zbirali papir, železo in tekstil in tako zbrali precej denaija in ob pomoči obrtnika Vidmarja ter delavcev Metalne zbrali dovolj za letovanje na Pacugu, kjer je res lepo. . J A. LOGAR m M. BUČAR OŠ Krmelj NAUČILI SMO SE PLAVATI Ob koncu šolskega leta smo imeli v Dolenjskih Toplicah plavalni tečaj. V petih dneh se je naučilo plavati 56 učencev. Tudi jaz sem iz nepla-valke postala plavalka. MARINA LUČIČ OŠ Semič DA NE BO ŽRTEV Na cestah se iz dneva v dan dogajajo nesreče, katerih žrtve so pogosto otroci, pešci in kolesarji. Na naši šoli se trudimo, da bi poznali prometna pravila. Učimo se pravil, vožnje s kolesom, opravljamo kolesarske izpite, imamo pogovore s prometnimi miličniki VESNA BEGIČ OŠ Semič NAGRADA LB Na natečaj Ljubljanske banke smo poslali svoja Ukovna, fotografska in literarna dela. Dela je posebna žirija pregledala in podelila priznanja, plakete in nagrade. Literarni krožek naše šole je prejel denarno nagrado, meni pa je pripadla plaketa s priznanjem. IRENA PEČAVAR OŠ Semič POGOZDOVANJE IN ZBIRANJE Naša šola je letos zbrala 10 ton starega papirja, najboljši pa je bil 5. a razred. Sedmi razredi so tud. pogozdovali. V okolici Stranske vasi so posadili 1450 sadik, na Brezovi rebri pa 2150 Sadik. MILKA POČ OŠ Semič NAGEUNI ZAFAO Štiri učenke naše šole smo na željo naše znanke Mare Rupene izvezle embleme - nageljčke - za posvetovanje FAO v Ljubljani. Embleme smo pripeli gostom, ki so se udeležili posvetovanja. Čeprav je bila prireditev mednarodna, smo goste pozdravljale v slovenščini. TADEJA ZUPAN OŠ Šentrupert Zgrešena rast industrije Pojasnilo o širitvi kovinske industrije v Brežicah s stališča varovanja prostora in naravnega okolja Iz skromnih obrtnih delavnic komunalnega podjetja se nezadržno širi kovinska industrija v središču srednjega šolstva, kulture, zdravstva in telesne kulture: od začetih 390 m2 površine se danes že kažejo potrebe po 2000 m2 industrijskega prostora, k temu ga sodijo še vsi pomožni objekti. Ze vrsto let se. ponavljajo enake fraze: samo še to bodo zgradili in konec! V resnici se pa kovinska industrija širi skozi zadnja vrata in se bohoti v obliki provizorijev, mimo zakonitih dokumentov. Prostora za pravi razvoj kovinske industrije na tej lokaciji pa vsekakor ni Da bi lažje spoznali zgrešeno širitev industrije na tem kraju je treba povedati, da na tem prostoru živi in dela preko 2200 odraslih in mladine v šolstvu, zdravstvu in kulturi in da so te ustanove vredne preko 80 milijard starih dinarjev, brez kadrov in infrastrukture. Hrup in plini iz lakirnice že danes motijo delo v radiu, knjižnici in v dijaškem domu; v neposredni bližini gradi bolnišnica nov otroški oddelek - škodljivi plini lakov in ostalih snovi najbrž otrokom ne bodo za zdravilo pa tudi onim ne, ki bodo pripeti na cevke in aparate v intenzivni negi bolnišnice. Druga izmena v tovarni bo stanje še poslabšala, zato je razumjivo, da so proti širitvi industrije na tej lokaciji: zavod za kulturo, krajevna skupnost, šolstvo in še drugi Region je izvršnemu svetu predložil v proučitev možnost povezave med SCT PKM in med novo tovarno kovinske industrije Trimo Dobova, kjer dela 120 delavcev, tovarna pa jih zmore zaposliti do 200. Širitev je tudi možna. Če pride do zbližanja delovnih organizacij, bo odpadlo investiranje v zidove, kot dodatno breme za delavce, sredstva, naložena v skupni tehnološki program, bi prinesla zanesljivo boljše rezultate dela kakor tudi višje osebne dohodke delavcem. Vsekakor predla- gam več- strpnosti in vsestransko proučitev pred odločitvijo. KARL FILIPČIČ dipl. ing. arh. Miha Zupančič 18. junija smo se na kranjskem pokopališču zadnjikrat poslovili od v upokojenega polkovnika Mihe Zupančiča. Nič več ne bomo srečevali vedrega, skromnega in vselej k delu usmeijenega tovariša. Rad je imel ljudi, ožje rojake še posebej. Kot vojaški starešina enot, ki varujejo naše meje, je razen v Makedoniji služboval v vseh republikah. Rodil se je leta 1918 v Smolenji vasi pri Novem mestu. Starši so bili napredni, imeli pa so malo zemlje, a veliko otrok. Ti so hitro odraščali in Zgodaj zapuščali dom. Miha je bil najmlajši - trinajsti. Izučil se je krojaške stroke pri svojemu bratu. Pred vojno je bil član Sokola in vnet športnik. Veselilo ga je zlasti kole- sarstvo. Tudi v delavskem gibanju, ki ga je vodila partija, je že sodelo- Julija 1941 se je vključil v boj proti okupatoiju. Kot sekretar je vodil delo krajevnega odbora OF. Pridobivali so somišljenike, :birali orožje in novačili mladeniče v parti- ZAHVALA REŠEVALCEM V PROMETNI NESREČI Ob obravnavi poročila o hudi prometni nesreči, ki se je pripetila na magistralni cesti Ljublja-na-Zagreb 17. junija, sta predsedstvo in izvršni svet občinske skupščine Novo mesto sklenila izreči posebno zahvalo in pohvalo vsem organizacijam in posameznikom, ki so delovali hitro, učinkovito in požrtvovalno ter s tem v največji možni meri omilili posledice nezgode. Dokazali so, da je usposabljanje na vajah NNNP pomagalo k hitremu in zanesljivemu reševanju ter potrdili visoko zavest solidarnosti in humanizma naših delovnih ljudi in občanov. Predsednik občinske skupščine Uroš Dular Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Franci Borsan zansko vojsko. Ko mu je postalo vroče, je, že komunist, odšel v gozd tudi Miha. V Goijanski bataljon, kjer je brž postal komandir čete. Razumnega in hrabrega borca je vodstvo imenovalo najprej za namestnika komandanta Belokranjskega, pozneje pa za komandanta Notranjskega odreda. Po osvoboditvi sledijo leta službovanja v KNOJU Oz. v obmejnih enotah. Tam je bil šef varnostne službe, komandant bataljona in načelnik štaba grani-čarske brigade. Pred upokojitvijo je vrsto let opravljal dolžnost komandanta vojnega odseka okraja Kranj. Se kot vojak se je udejstvoval v organih oblasti in v družbenopolitičnih organizacijah. Kot človek bogatih izkušenj je vsepovsod prijel za delo in pomagal z nasveti. Nepogrešljiv je bil v borčevski organizaciji, Še posebej v organizaciji rezervnih vojaških starešin. Vrsta priznanj in odlikovanj priča o pokojnikovi bogati in uspešni dejavnosti. NOVOMEŠKI ROJAKI IZ KRANJA Št, 27 (1769) 7. julija 1983 DOLENJSKI LIST kultura in izobra- ževanje Delavnica samorastnikov odprta XVI. tabor, na katerem sodeluje 35 slikarjev in kiparjev, je minuli petek odprl Roman Ogrin — V kulturnem sporedu nastopili pevci in folkloristi iz Mokronoga TREBNJE - Na letošnjem, 16. taboru likovnih samorastnikov, ki ga je minuli petek zvečer odprl Roman Ogrin, direktor politične šole CK ZKS, sodeluje 35 udeležencev — šestindvajset slikarjev in devet kipariev. Iz tujine je tokrat prišlo šest ustvaijalcev. Prvič se tabora udeležuje dvanajst samorastnikov. Drugi so torej že stari znanci Trebnjega in njegovih tradicionalnih taborskih prireditev. Galerija v zdravilišču DOLENJSKE TOPLICE — Okolje in hotelske prostore tukajšnjega zdravilišča bo- do posla. krasile likovne stvaritve. Vodstvo je povabi- lo tri kiparje, ki bodo v poletnih mesecih ustvarili skulpture za v park, v zdraviliškem salonu pa se bodo izmenjavale slikarske razstave. Akademski kipar Stane J ar m iz Kočevja bo kot prvi že ta teden začel ustvarjati kip, ki bo kasneje stal na prostem. Kiparil bo več tednov. Tudi druga dva kiparja, ki bosta delala na tej mali ,/ormi vivi”, sta že potrdila udeležbo. Eden od pobudnikov za to kulturno akcijo je bil akademski slikar Jože Centa, ribniški rojak, ki se je večkrat udeležil Novo-teksove (dolenjske) in Krkine slikarske kolonije. Tokrat je bil v zdravilišču kot pacient. Povedal je, da je zdraviliška uprava takoj sprejela pobudo, saj je ni bilo težko prepričati o združljivosti kulture in gostinsko-turistične dejavnosti Vodja zdravilišča Jože Plut je menil, da gre za kulturno pridobitev, pomembno tudi za sam kraj, hkrati pa, da je ta akcija le nadaljevanje tovrstnih prizadevanj v okviru , JCrke”, pod katere okriljem deluje topliško zdravilišče. Stane Jarm, akademski kipar iz Kočevja Udeležence 16. tabora so predstavili med potekom kulturnega programa, v katerem sta nastopila moški pevski zbor pod vodstvom Vilka Videčnika in folklorna skupina KUD Emil Adamič iz Mokrono- ga. Celotna slovesnost je potekala v Zgornji avli stare trebanjske osnovne šole, prisostvovali pa so ji obiskovalci od blizu in daleč. Med njimi so bile nekatere znane osebnosti -Mara in Bogdan Osolnik, Jože Osterman, piedsednik ZKO Slovenije, in drugi. Poseben aplavz obiskovalcev je veljal slikaijem in kiparjem, ki so se največkrat udeležili taborskih srečanj. To so kipar Zdenko Grgeljac iz Karlovca, slikar Stjepan Jvanec iz Kladarov, kipar Sandi Leskovec z Mirne in slikar Lucijan Reščič iz Trebnjega, če omenimo samo nekatere. Največkrat se je taborov udeležila slikarka Greta Pečnik iz Pirana, ki je razen na prvem sodelovala na vseh naslednjih. Prijavila se je tudi letos, a je, žal, ni bilo na otvoritvi. Roman Ogrin je v otvoritvenem govoru med drugim poudaril, daje postal trebanjski tabor likovna manifesta ega z mednarodnim ugledom. Ta ugled je dosegel s svojo odprtostjo in kvaliteto. Nikoli ni bil samo slovenski, niti ni imel namena biti samo to, saj so že na prvem leta 1968 sodelovali tudi hrvaški samo- Meja je 40 izposojevališč slike iz LATINSKE AMERIKE TREBNJE - V soooto, 2. julija, so v tukajšnji galeriji odprli razstavo slik ekvadorskega likovnega samorastnika Gonzala Endare Crowa, ki se udeležuje letošnjega, XVI. tabora. O raz-stavljalcu in njegovih delih je govoril Zoran Kržišnik, predsednik umetniškega sveta tabora. Razstava bo na ogled do 15. julija. Kombi ne ustreza več za novomeško potujočo knjižnico NOVO MESTO - Po novomeški občini že dobrih pet let križari kombi, naložen z okoli 2.000 knjigami. To je tako imenovana potujoča knjižnica, ki deluje v okviru Študijske knjižnice Mirana Jarca. Ta knjižnica na kolesih ima 40 izposojevališč, od tega 14 v delovnih organizacijah. Potujoča knjižnica je namenjena predvsem prebivalcem zunaj Novega mesta (v Novem mestu se ustavlja le v nekaterih večjih delovnih organizacijah). Obiskuje 26 krajev, pride tudi v najbolj oddaQene (Prevole, Kočevske Poljane, Brezova reber, Lipovec, Ajdovec itd.). Samo julija in avgusta kombi ne odhaja na pot. Trenutno ima potujoča knjižnica na voljo nekaj nad 8.700 knjig, kar pomeni, da pride na območju, ki ga oskrbuje z branjem, ena knjiga na prebivalca. Knjižni sklad se nenehno povečuje, saj so tudi potrebe bralcev vse večje. Kombi še komaj zmore razvoz. Že več let ugotavljajo, da bi bil nalogi kos le bibliobus, torej ustrezno, dovolj prostorno, ne pa prilagojeno vozilo. Če bi imeli bibliobus, bi lahko še povečali število izposojevališč Študijska knjižnica nima denarja za nakup ustreznega vozila, zato bi morali spet razmišljati o združevanju sredstev delovnih organizacij in drugih uporabnikov. rastmki. Potem je kmalu prerasel v vsejugoslovansko prireditev, ki zadnja leta vključuje slikarje in kiparje tudi iz tujine. • Letos bi moral biti v Trebnjem tudi tradicionalni salon - pregledna razstava najboljših del jugoslovanskih likovnih samorastnikov. Roman Ogrin je poudaril, da so prireditelji salon zaradi stabilizacijskih razmer prestavili na prihodnje leto. Sandi Leskovec, kipar z Mirne, eden tistih, ki so največkrat sodelovali na trebanjskih tabor' skih srečanjih likovnih samorastnikov. SKUPEN KONCERT L Z. ARTIČE - V nedeljo, 26. junija, je bil tu skupni koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora z instrumentalno skupino frulie ter moškega zbora domačega kulturnega društva. Prireditev je zadovoljila številne poslušalce, hkrati pa potrdila, da se v tem kraju z dolgoletno pevsko tradicijo ni bati, da bi zborovsko petje utihnilo. VEČER POEZUE PREDSTAVITEV BO NA PROSTEM TREBNJE - Predstavitev letošnje »Samorastniške besede”, literarne revije, ki jo izdaja trebanjska kul-tum skupnost, bo v petek, 8. julija, ob 20. uri pod mirenskim gradom. V številki so objavljeni literarni spisi, predvsem pesmi, dvajset avtorjev. POL URE ZA POEZUO NOVO MESTO - 29. junija so v mali dvorani Doma JLA nastopili nekateri člani Literarnega kluba Dragotina Ketteja skupaj z vojaki, ki se ukvarjajo z literaturo. Literarni večer, ki je trajal dobre pol ure, je pripravil vojaški klub novomeške vojašnice. METLIKA - Pred dnevi je bila v dvorišču metliškega gradu predstavitev pesniške zbirke „Tako se kolfle začetek” ^vtorji, ki sodelujejo v zborniku in so sami brali svoje pesmi, so bili: Rudolf Vlašič, Duška Vraničar, J. B„ Dušan Bečaj, Matjaž Rus, Maja Weiss, Marina Simcc, Goran Jarncvič in Ivi Kukman. Večer je bil popestren z glasbo in filmom, kot kantavtor pa se je predstavil Goran Jarnevič, ki je na kitaro zaigral in zapel nekaj svojih pesmi angažirane tematike. Večer poezije, ki je bil nekakšen neuraden začetek kulturnega poletja v Metliki, je privabil precejšno število gledalcev, ki so si pred začetkom prireditve lahko ogledali razstavo slik mladinskega foto kluba. JANI BEVK IZOBRAŽUJEJO SE NOVO MESTO — V novomeškem hotelu Metropol poteka od minulega petka nadaljevalna republiška slikarska kolonija, ki se je udeležuje osem slikarjev iz raznih krajev Slovenije. Udeleženci slikajo in se izobražujejo pod vodstvom akademske kiparke Dube Sambolec iz Ljubljane. AŽBETOVA PRIZNANJA LJUBLJANA - Ažbetova prizna-, nja, ki jih Zveza kulturnih organizacij Slovenije podeljuje posameznikom, društvom in organizacijam za uspešno delo in dosežke pri širjenju likovne kulture, so letos prejeli: jeseniški likovni klub Dolik, likovno društvo Petra Lobode iz Domžal, likovna sekcija KUD Angela Besednjaka iz Maribora, sekcija revirskih likovnikov Relik iz Trbovelj in dr. Cene Avguštin, dolgoletni predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije in pobudnik za ustanovitevj* organizacije. Slovesna podelitev j« bila minulo sredo v Narodni galeriji v Ljubljani. OBISKALI BODO TUDI DOLENJSKO LJUBLJANA — Več kot sto študentov in strokovnjakov iz Jugoslavije in tujine se udeležuje 19. šemi narja slovenskega jezika, literature in kulture, ki se je začel 4. julija na filozofski fakulteti v Ljubljani. Na seminarju, kije namenjen predvsem tistim, ki so manj vešči slovenščine, sodeluje tudi veliko slovenskih zamejcev. Seminaristi bodo slovenski jezik, literaturo in kulturo spoznavali do 16. julija, v tem času pa opravili tudi strokovno ekskurzijo na Dolenjsko. Obiskali bodo Novo mesto, Pleterje, Kostanjevico, Smodnik pri Raki in si ogledali dolino Krke. ----------------------------i- Mreža manjša za šest oddelkov V novomeških srednjih šolah vpis v nove prve letnike še ni povsem končan NOVO MESTO - Večina od 1.400 učencev, ki so v minulem šolskem letu končali osnovno šolo v črnomaljski, metliški, npvomeški in trebanjski občini, bo nadaljevala šolanje na srednjih šolah usmeijenega izobraževanja. Pretežno so se seveda vpisali v šole, ki delujejo v dolenjski regiji. Za nove prve letnike je bilo razpisanih 43 oddelkov raznih usmeritev ali šest manj, kot je bflo predvideno z mrežo šol. Zmanjšali so predvsem število oddelkov v šolah z družboslovnimi vzgojno-izobraževalnimi programi. Največ dolenjskih osnovnošolcev se bo šolalo na novomeških srednjih šolah. Oddelki so v glavnem polni, vendar pa je tudi po opravljenem preusmerjanju tu in tam še vedno ostalo nekaj nezasedenih klopi. Tako se je še vedno moč vpisati v »natakarski” oddelek na gostinski šoli, v oddelke srednjega in skrajšanega programa na kmetijski šoli pa v nekatere oddelke na srednji šoli tehniških usmeritev (predvsem v skrajšani program za kovinarje in lesarje ter skrajšani in srednji program za gradbenike). Z vpisom v prve letnike na Dolenjskem pravzaprav ni bilo posebnih težav. Vse, kar je po--vzročalo zatikanje, so izločili že v pripravah. Informativni dnevi so bili bolje pripravljeni kot lani. Med drugim so bili kandidati za šolanje na gradbeni usmeritvi no- vomeške srednje šole tehniških ' usmeritev seznanjeni z ugodnostmi, ki jih daje Pionir. Ta „svo? jim” učencem-omogoča celotno oskrbo v dijaškem domu, jim plača šolske potrebščine, povrhu pa jim primakne še kaj žepnine. • Ivan Šantelj, strokovni sodelavec za usmerjeno izobraževanje pri novomeški izobraževalni skupnosti, je povedal, da sta se dolenjska in posavska regija letos še bolje sporazumeli, ko je šlo za preusmeijanje učencev. Medregijsko dogovarjanje bo še potrebno, zanj pa je zainteresirano predvsem Posavje,, ki ima tačas nezasedenih večino oddelkov za nove prvošolce sredinih šol. I. Z. (TELEVIZIJSKI SPOREDI 11. VD. ponedeljek 1 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 Matjaž Kmecl: INTERVJU, predstava SNG Maribor 21.00 GLASBENA ODDAJA J.. DNEVNIK Serijski film — 21.55 Zabavnoglasbena oddaja 8. VTI. petek 19.55 VREME 20.00 ROCKFORDOV1 DOSJEJI, oddaja iz ameriške nanizanke 20.59 ZRCALO TEDNA, pregled 20.00 Koncert violončelistke Ksenje Jankovič - 20.45 Poročila - 20.50 političnih in drugih dogodkov 21.10 NOČNI KINO: DRUŽABN1- Prva živa slika na Balkanu - 21.40 Ples v dežju (slovenski film) 18.15 POROČILA 18.20 DOMAČI ANSAMBLI: 30-LETNICA AVSENIKOV 18.50 TARZAN, ameriška risanka 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK KA, ameriški film 22.40 DNEVNIK 17.45 Test - 18.00 Dnevnik -18J5 Soba za igračke — 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - TV ZAGREB 15.50 Video strani - 16.00 Poletno popoldne - 18.00 Poročila - 18.05 Koledar — 18 J 5 Soba za igračke - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Rockfordovi do-geji - 21.00 Dober večer - 21.45 Dnevnik - 22.00 Paleta - 23.30 Poročila 17.10 KMETUSKA ODDAJA 18.10 POROČILA 18.15 NEKEGA POLETJA, oddaja iz skopske nanizanke za otroke 18.45 GLASBA ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA TV ZAGREB 17.50 Video strani - 18.00 Poročila - 18.05 Koledar - 18 J 5 Slovenske ljudske pravljice - 18.30 Bosensko- 18.00 Dnevnik — 18.15 Slovenske ljudske pravljice - 18.30 Bosansko-hercehovski pesniki - 18.45 Glasbena oddaja - 19.00 Športni grafikon - 19.30 Dnevnik - 20.00 PO poteh spoznanj - 20.45 Poročila - 20.55 hercegovski pesniki -18.45 Glasba za mlade - 19.30 Dnevnik - 20.00 P. Golubovič: Pregon (televizijska drama) - 21.15 Izbrani trenutek - 21.20 Argumenti (zunanjepolitična oddaja) - 2150 En avtor, en film - 22.10 Dnevnik 12. VII. torek 9. m sobota 17.00 POROČILA 17.05 TARZAN, ameriška risanka 17.30 DOLGO ISKANJE: VPRAŠANJE RAVNOVESJA, angleška 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 SKRU SE, italijanski film 22.15 DOBER VEČER, zabavnoglasbena oddaja 23.00 POROČILA Glasbeni oder - 20.30 Poezjja - 21.05 Poročila — 21.10 Feljton — 21.55 Športna sobota - 22.15 Naj-stargše evropske univerze: Heidelberg (dokumentarna oddaja) dokumentarna oddaja 18.30 GALAKTIKA, oddaja iz ame- 15.15 Jugoslavija : Italija (prenos tekme v hokeju na travi) - 16.35 TV ZAGREB 15.30 Sedem dni TV - 16.00 Poročila - 16.05 Koledar - 16.15 Polet- 18.00 POROČILA 18.05 SEDEM STOPNIC DO GLASBE: DVA ZMERJAVCA 18.25 KNJIGA, kulturna oddaja 18.40 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: ŽIRI 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 1 Q VPFMP 20.00 G. Markov: STROGOVL oddaja iz sovjetske nadaljevanke 21.10 SKUPNO, notranjepolitična oddaja jugoslovanskih televizijskih hiš 21.55 DNEVNIK bus - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Folk parada - 20.45 Dokumenti revolucije - 21.35 Poročila — 21.40 Čas knjige 18.00 Dnevnik — 18.15 Pisani avto- TV ZAGREB 17.50 Video strani - 18.00 Poročila - 18.05 Koledar - 18.15 Pisani avtobus - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Skupno — 20.50 Nekdo me opazuje (ameriški film) - 22.30 Dnevnik no popoldne - 18.15 Operna glasba - 18.30 Srčno vaši (dolcui riške nadaljevanke 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA Jugoslavija, dober dan - 17.05 Otroška predstava - 18.05 Kraja ima dolg rep - 19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 1 Srčno vaši (dokumentarna oddaja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Slivov sok (jugoslovanski film) - 21.35 Dnevnik - 21.50 V soboto zvečer — 23.05 Poročila 13. VII. sreda 1 19 J 0 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA 7. DNEVNIK 21.05 Naša krajevna skupnost: Prisilno mrtev (ljubljanska humoristična oddaja) - 2150 Resna glasba - 22.35 Poročila 10. VIL nedelja 1 I icumen- 9.15 POROČILA 9.20 ŽIVŽAV, otroška matineja 10.05 KAPELSKI KRESOVI 11.20 625. oddaja za stik z gledalci 11.35 ČEZ TRI GORE: GORENJE-VAŠKI OKTET 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA VISOK PRITISK, zabavnoglasbena oddaja IGRANI FILM 17.50 ŠPORTNA PORI 18.05 SUTJESKA, 2. < tarne oddaje 18.55 NE PREZRITE 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 M. Udovički: ZEMLJA, novosadska televizijska drama 21.20 ISTRA: NAŠE MESTO, dokumentarna oddaja 2150 ŠPORTNI PREGLED 22 20 POROČILA kaj te očka pušča samo (ameriški film) - 19.00 Risanka - 19.30 Denvnik - 20.00 C, /Monteverdi: Orfej (opera) - 22.30 Poročila 18.05 POROČILA 18.10 VOJVODINSKI ZBORI: KOMORNI ZBOR GLASBENE MLADINE 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA 18.00 Dnevnik - 18.15 Aliče in njena druščina - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 Dnevnik - 20.00 Proslava ob 500-letnici Cetinja - TV ZAGREB 17.50 Video strani - 18.00 Poročila - 18.05 Koledar - 18J5 Aliče in njena druščina - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zabavni filmski kolaž - 22.00 Dnevnik TV ZAGREB 11.50 Poročila - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Štetje ovac fčeško-slovaški film) - 14.30 Glasbeno popoldne - 15.45 Galaktika - 16.45 Narodna glasba - 17.15 Za- 14. VIL četrtek ia gk kaj te očka pušča samo (ameriški film) - 19.00 Risanka - 19.30 Gospodična i6.*5 Narodna glasba - 17.15 Za- Dnevnik - 20.00 Gospo Rewentlow (oddaja iz nemške nadaljevanke) — 21.20 Potovanja — 2150 športni pregled 17.40 MOGOČNO MORJE: ŽETEV, angleška dokumentarna oddaja . 18.40 GLASBENA ODDAJA: SPLIT 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 20.00 TOM, DICK IN HARIET, angleška zabavna oddaja 20.30 MOGOČNI MIKRO: O STROJIH IN DENARJU 21.00 IZ KONCERTNIH DVORAN - Vinko Globokar: DER KAEFIG koncert - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zlato (poljska televizijska drama) -' 21.15 Srečanja - 2 L45 Poročila TV ZAGREB i0 Video strani 18.00 Dnevnik - 18.15 Nadloge nekega Branimir* - 18.45 YU rock 17.50 Video strani - 18.00 Poroči - 18.05 Koledar - 18.15 Nadlot nekega Branimira - 18.45 YU roc koncert - 19.30 Dnevnik - 20.0 Politični magazin - 21.05 M. Sm< je: Vek) misto - 22.35 Dnevnik Ddl EJLSKi 17.69) 7. julija. 7983 PRILOGA polovično ustrezajo dejanskemu stanju na terenu, Od 32 tisoč hektarov kmetijskih površin v novomeški občini je po najnovejših podatkih kar 8.600 hektarov takih, ki kažejo znake zaraščanja in opuščanja. Brez dvoma je to zastrašujoč podatek. Kajti pojav zaraščanja je po svoje precej nevarnejši od očitne slabe obdelave ali pozidave, ker je bolj prikrit, saj obdelovalna zemlja neočitno izginja pod grmi čevjem, grmovjem in drugo zarastjo, kar bo treba preprečiti. In še to, da se že tako razdrobljena zemlja, ki preprečuje racionalnejšo obdelavo, še drobi. Število parcelnih lastnikov se je v novomeški občini v zadnjih 10 letih povečalo za okrog 7 tisoč. Kot že rečeno, je lanska akcija v novomeški občini dala nekaj uspehov. Seveda pa st bo letos nadaljevala in sicer tako z nadaljnjim odkrivanjem neobdelanih ali slabo obdelanih zemljišč kot s kontrolo, kako je z izboljšanjem obdelave na površinah, za katere je bil že izrečen „ukrep". V akciji pa bodo morale resno sodelovati krajevne skupnosti, ki najbolje poznajo razmere na terenu, in seveda pospeševalna služba kmetijske zadruge. Vse s ciljem, da kmetijska zemlja ne bi ostajala neobdelana ali slabo obdelana, mi pa vsepovsod, tudi preko meja, iskali dragoceno hrano. ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ Če naj bi do konca sedanjega srednjeročnega obdobja v Sloveniji zares uresničili cilj, da pridelamo doma 85 odstotkov Vse potrebne hrane, v daljšem času pa da se celo povsem samooskrbujemo s hrano, bi morali najprej vključiti v kmetijsko proizvodnjo vse za obdelavo primerne kmetijske površine. Prav tako bi morali doseči, da je vsa zemlja obdelana tako, da daje kar največ pridelkov. Ne moremo se namreč več zadovoljiti le s tem, da zemlja sicer je obdelana, a ne glede kako. Obdelana mora biti intenzivno. Dokler ni tako, tudi ne moremo pričakovati ekonomske uspešnosti te gospodarske panoge. Da sedaj prenekateri kos zemlje daje od sebe najmanj, kar more, ali pa nič, ni govorjenje na pamet. Po podatkih, ki so jih lani zbrale občinske kmetijsko zemljiške skupnosti v okviru akcije za boljšo obdelanost kmetijskih zemljišč, je v Sloveniji skoraj 67 tisoč hektarov neobdelanih ali slabo obdelanih površin. Poleg tega bi lahko z veliko verjetnostjo trdili, da popis ni zajel vse zanemarjene kmetijske zemlje. Sicer je res, da je dobrih 40 tisoč hektarov teh zemljišč v večjih kompleksih na redko naseljenih območjih (npr. Murske Sobote, Suhe krajine, Kočevskega, Brkinov, Tolminskega), kjer ni mogoče zagotoviti takojšnje boljše obdelave. A še zmeraj ostane dobrih 26 tisoč hektarov neprimerno obdelanih površin. Od tega je bilo priloga dolenjskega liste Sovjetska raketa SS—20 je dolga okoli 12 metrov in je plod razvoja medcelinskih raket, saj je skoraj povsem enaka zgornjima stopnjama tristopenjske medcelinske rakete SS—16, ki jo je sporazum SALT 2 posebej prepovedal. V primerjavi z njenimi predhodnicami (SS—4 in SS—5) poganja SS—20 trdo gorivo, torej je ta raketa zanesljivejša, varnejša in uporabna za izstrelitev v zelo kratkem času. Njen doseg je povečan na 5000 km, cilj zgreši za največ 400 metrov. Vsaka raketa lahko nosi po tri neodvisno usmerjene jedrske naboje, od katerih je vsak 8- do 28-krat močnejši kot atomska bomba, ki so jo odvrgli na Hirošimo. Sovjetska zveza ima menda 250 takih izstrelkov, če pa bo v celoti zamenjala starejše rakete tega razreda, se bo število SS—20 v nekaj letih povečalo na 470. Zaradi velikega dosega lahko te rakete pokrivajo vso zahodno Evropo s katerekoli točke v višini Moskve. Če pa SZ izstrelišča nekoliko pomakne v azijski del ozemlja, rakete še vedno dosegajo domala vso zahodno Evropo, hkrati pa ista orožja obvladujejo tudi morebitne cilje v Aziji (recimo LR Kitajski). Ameriška raketa pershing 2 je obdržala le nekaj sestavin starejše rakete pershing 1. Njen doseg so z bistveno izboljšanim novim gorivom in novimi motorji podvojili na 1500 do 1800 km. Rakete lahko torej z izstrelišč v ZR Nemčiji zadenejo cilje v evropskem delu Sovjetske zveze do Moskve in Leningrada. Pershing 2 nosi sorazmerno majhen jedrski naboj: močan je kot hirošimska bomba. Ena od inačic tega naboja je nameščena v odporni jekleni konici, ki eksplodira šele globoko pod površino zemlje. Ti naboji so namenjeni podzemeljskim silosom z raketami in drugimi skritimi cilji. Čeprav ima pershing 2 manjši doseg kot SS-2G in šibkejšo konico, jo odlikujejo nekatere pomembne prednosti novejšega orožja. Kot navadna balistična raketa leti le del poti, v preostalem delu pa lahko simulira prelet kakega pomembnega cilja (preslepi morebitno obrambo) ter nato strmo zgrmi nanj. Med poletom videoradar na konici primerja površino pod raketo s podatki, vloženimi v računalnik, ki nato popravlja smer rakete. Z elektronskimi pripomočki lahko pershing 2 doseže neverjetno .točnost zadetka — zgreši največ 45 metrov od cilja, kar je devetkrat večja točnost kot pri SS—20. Potem ko raketo pershing namestijo, ne potrebuje naprav za izstrelitev, od starta do padca na. cilj pa preteče le 5 do 7 minut. To pomeni da nasprotnik pravzaprav nima možno- sti, da bi se izognil presenečenju. Zelo hitra je tudi sovjetska SS—20. Ameriške manevrirne rakete imajo za nasprotnika še bolj neprijetne lastnosti, čeprav so med poletom bistveno počasnejše od pershinga. Ne dosežejo niti hitrosti zvoka, teoretično jih lahko sestrele celo nasprotnikovi lovci, vendar je te rakete zelo težko opaziti na radarskem zaslonu. Manevrirne rakete, ki so bogato opremljene z elektroniko, lahko lete nad gričevnatim ozemljem celo manj kot 50 metrov visoko, kar je najboljša zaščita pred radarji. Poleg tega so mar vrirne rakete, ki nosijo jedrske naboje z močjo do 200 kiloton, izredno natančne. Na razdalji 2500 kilometrov zgreše cilj največ za 100 metrov. Raketa lahko leti cikcak, obide nasprotnikova protiraketna središča. Pershingi 2 in manevrirne rakete so kakovostno nova in-za zdaj še vedno težko ubranljiva grožnja Sovjetski zvezi in njenim zaveznicam. Pri razvoju teh orožij izrabljajo Američani pomembno prednost svoje elektronike v primerjavi s sovjetsko. Zahod opravičuje razvoj teh orožij z dva- do trikratno premočjo sovjetske konvencionalne oborožitve tankov, težkih topov in bojnih letal. Moskva temu seveda ugovarja in zatrjuje, da samo zamenjuje zastarele rakete, medtem ko Zahod uvaja kakovostno nove sisteme. S tem menda ruši približno strateško ravnovesje med SZ in ZDA. Zanimivo je, da Sovjeti protestirajo predvsem proti manevrirnim raketam in ne toliko proti pershin-gom. Hkrati pa sovjetski predstavniki ne omenjajo velikih kakovostnih razlik med svojimi novimi in starejšimi orožji, recimo trikratnega povečanja števila nabojev na vsaki raketi SS—20, povečanja natančnosti, večje premično-sti itd. Kar zadeva sovjetska uradna stališča, ni možna omejena jedrsko—raketna vojna, ki ne bi prerasla v svetovni spopad s katastrofalnimi posledicami. Na drugi strani pa Sovjetska zveza sama razvija, proizvaja in namešča sorazmerno manjša in točnejša orožja, ki so podobna zahodnim orožjem in ki nimajo večjega pomena, če se sovjetsko vodstvo resnično misli držati svoje uradne jedrske doktrine. Oboroževalna tekma obeh blokov je tako pripeljala do stanja, v katerem bi se morebitna jedrska vojna po svojih lastnostih približala nejedrskemu, konvencionalnemu spopadu. S tem pa je jedrska vojna postala tudi verjetnejša. JEDRSKA VOJNA JE POSTALA VERJETNEJŠA Orožja, o katerih danes največ razpravljajo, so ali bodo pod izključnim ameriškim ali sovjetskim nadzorom. Gre za ameriške rakete pershing 2 in manevrirne rakete ter za sovjetske rakete SS—20. Vsa tri orožja so prostorsko premična, tako sta obe veliki sili bistveno povečali odpornost teh orožij pred morebitnim prvim nasprotnikovim udarcem. VOJAŠKI KOTIČEK HnBnMHSiniHP lahko v Jugoslaviji zgradili več kot 200 novih vrtcev na leto. Nepriljubljeni ukrep naše vlade, ki je uvedla med drugimi omejitvami tudi bencinske bone, nekoliko laže razumemo, če vemo, da pomeni 10 km na teden manj kar 50 milijonov litrov goriva letno. Primera smo navedli le v ponazoritev. Lahko bi namreč izhajali tudi iz številnih drugih izkušenj ter nanizali vrsto izračunov, kako je mogoče z rednimi dnevnimi, tedenskimi, in mesečnimi majhnimi prihranki v določenem obdobju privarčevati velike zneske. Zato varčevanje nikakor ne more biti stvar trenutnega navdiha in odraz enkratnih potreb. Z njim morajo biti prežeta naša razmišljanja vse od zgodnjega otroštva, ko se začenja oblikovanje osebnosti, pa tja do zrelih let življenja, ko naj bi pobirali sadove vzgoje. Kot torej dajemo otroku v roke ‘ prvi dinar in prvo hranilno knjižico, ko ga prvič spremimo v banko ali po nakupih, se največkrar niti — ne zavedamo velike odgovornosti, ki jo s tem prevzemamo za njegov bodoči razvoj, za njegovo pravilno usmeritev. Kajti namenili smo se, da otroka seznanimo z vrednostjo dobrin, da ga navajamo na razumno trošenje, da ga naučimo varčevati. To pa je zahtevna in težka naloga. POGRINJEK ZA ROJSTNI DAN Kadar praznuje naš otrok rojstni dan in povabi v goste nekaj prijateljev, že vemo, kaj jim naredimo za poslastico. Veselje hkrati pa boste malim pripravili z domiselnimi papirnatimi seti. Polijejo jih tako in tako, če pa boste proč vrgle papir, vam ne bo žal. Izrezane račke iz rumenega papirja z modrim kljunčkom in očescem bodo varovale prt, obenem pa bodo za igračo. Vsem enako, da ne bo prepira .. . OTROK IN PRVI DINAR Varčevanje v najširšem pomenu, pod katerim razumemo naš odnos do okolja v celoti, našo skrb za premišljeno izrabljanje vi-, rov energije ter za ponovno vračanje sekundarnih surovin v proizvodne procese, skrb za pravilno vrednotenje prostora, hrane, časa in še vrste drugih dobrin, ki sta jih ustvarila človek in narava, je z denarnim varčevanjem seveda v najtesnejši povezavi. Še več, privarčevani denar je le logična posledica, rezultat varčevanja na drugih področjih našega življenja. Vsak prihranek pri energiji, času itd. se mora nujno odraziti tudi vrednostno. Vsako drevo, vsaka neizrabljena delovna minuta, vsak kilogram odpadnega papirja nekaj stan*. Zato denarnega varčevanja nikakor ne moremo enačiti s skladiščenjem prihrankov in obravnavati ločeno od drugih prizadevanj za lepši in bogatejši jutri. Tudi tu se nam ponujajo mnoge primerjave. Mogoče samo teoretične, a vendar dovolj zgovorne in oprijemljive, da pritegnejo pozornost. Če bi vsak prebivalec naše države privarčeval kakorkoli en sam dinar na dan, bi GREMO NA DOPUST, NA IZLET Tričetrtinske ženske hlače, ki so tetos na prvih straneh modnih časopisov, so tisto pravo, kar potrebujemo, kadar se pripravljamo na pot z avtom ali na sprehod. So običajno iz tanjšega blaga, niso vroče in dopuščajo, d3 nam sonce mimogrede porjavi noge od kolena navzdol. Tanjša široka bluza bo komplet dopolnila, kot izrazito modni dodatek pa je širok pas. Za tiste, ki si ga lahko privoščijo, če so dovolj vitke. Učitelj Salvadore Venosi je Slovenec materini strani, po srcu pa ves. nekdanjem zupndču v 'raziskovalnega inštituta. svoj prostor oddelek Slovenskega znanstveno- Turska avtomobilska cesta bo odprla Kanalsko dolino svetu, toda ob tem naprednem jsoslanstvu tudi požira slovensko zemljo. priloga dolenjskega lista Nad ukveškim zvonikom so se zbirali temni nevihtni oblaki in po malem pokopališču okoli cerkvice je začel pršeti dež, ko smo se slovenski jtovinarji (med njimi Tone Jakše, Milan Markelj in Drago Rustja) potikali po tem svetem prostoru, kjer pokojniki uživajo večni mir. Na začetku junija nas je tja pripeljala pot, začrtana v programu enodnevnega izleta po Kanalski in Ziljski dolini. Med nagrobniki v italijanskem pa tudi nemškem jeziku smo opazili veliko takih, na katerih *> vklesane slovenske besede: „Tu počiva ..." Nekako se nismo mogli znebiti vtisa, da je v tem delu naše izgubljene etnične domovine še največ Slovengev na pokopališčih, medtem ko tisti, ki še bivajo zavestno kot Slovenci, ne poznajo ne miru ne pokoja. Temni nevihtni oblaki nad Ukvami so bili naravna podoba mraka in grozeče nevihte, ki Potiska na Slovence v Italiji. In besede, slovenske besede, vklesane v kamen nagrobnikov in z Fatimi črkami uvezene na cerkvene bandere, s katerimi je naš človek prosil pomoči nebeškega °četa, varuha resnice in pravice, bledijo, spira jih dež, razjeda zob časa. Ust, ki bi jih izgovarjale, je vse manj. In še ta hočejo na silo zapreti. Pred tedni, ko so se v Italiji pripravljali na splošne volitve, smo se zgražali nad nezališnim nasiljem fašistov, ki so, podobno kot v najbolj mračnih časih svetovne zgodovine, divjali po slovenskih vaseh v okolici Trsta, pretepali Slovence, skrunili spomenike padlim partizanom in slovenskemu pesniku, zasramovali Tita. Za nameček pa so na volitvah dobili več glasov, kakor so pričakovali. V Bazovici, Proseku, Nabrežini, Dolini, Lonjer-ju in še kje hočejo zapreti usta, ki govorijo po slovensko. Z barvo zalivajo vklesane slovenske besede. A utišati jih ne morejo, usta so čvrsta, srca odločna v zvestobi tisti najgloblji človekovi, istosti, ki se odraža v jeziku in pripadnosti narodni skupnosti. Ne bodo jih zlomili z očitnimi fašističnimi izzivanji in nasiljem. Iz roda v rod se s slovensko besedo prenašata tudi upornost in čvrstost, z njo gre spomin na preganjanja, nasilje, ki pa zamejskih Slovencev ni uničilo, temveč jeklenilo. Vtis pa vseeno ostaja, vtis, da je čedalje manj živih in vse več mrtvih Slovencev v prelepih krajih od Tržaškega zaliva do alpskih vršacev. Življenje je pač tako, da se ne ravna po obljubah m izjavah, te pa so za zamejske Slovence v Italiji in na Koroškem razmeroma ugodne; ravna se po drugačnih dejstvih — in eno od teh je tudi nasilje. LE NEKAJ TISOČ KANALSKIH t SLOVENCEV JE SE Na prvi pogled je manj očiten propad Slovencev v Kanalski dolini. Dolga desetletja je bil ta Predel Italije kot nekakšen pozabljen žep, v katerega je prodrlo malo tistega, kar dandanes povezujemo z napredkom. Šele potres je pred leti javnost opozoril na revno življenje ljudi v tej dolini, tedaj so mnogi v matični domovini prvikrat slišali za Slovence, ki že stoletja prebivajo tam. Onstran rateškega mejnega prehoda jih po vaseh tja do Pontablja živi le še nekaj tisoč. V Na ukveškem pokopališču je slovenščina doma. pravem pomenu slovenskih je samo še sedem vasi, njihov živelj pa se mora čedalje bolj krčevito boriti za slovensko besedo, hkrati kajpak za narodni obstoj. Neznanski je italijanski, furlanski pa tudi nemški pritisk, Slovenci stežka kljubujejo vplivom nemškega televizijskega sporeda,potujčujejo jih šole, ugodni krediti za morebitno gospodarsko rast, kar terja vrsto odpovedi na račun slovenstva. Boj za slovenščino bijejo že 130 let. Sredi prejšnjega stoletja je bilo v Kanalski dolini še pet povsem slovenskih šol, načrtno izkoreninjenje slovenščine pa se je začelo z uvedbo slovensko-nemških šol. V slovenščini so učili le v prvih dveh razredih, v naslednjih pa samo še v nemščini. Prišli so časi, ko so slovenščino docela izpodrinili iz šol, po zaslugi Salvadora Venosija pa v ukveški šoli poteka pouk že osmo leto tudi v slovenščini, seveda v senci italijanščine in nemščine. NE UKLONIJO SE, HOČEJO BITI SLOVENCI Prava trdnjava slovenstva v Kanalski dolini je še zmeraj cerkev, ta je pred desetletji znova vpeljala pouk v slovenščini, učitelj je učil kar v cerkvi. V slovenske šole h goriškim rojakom so začeli odhajati kanalski Slovenci, čeprav so imeli doma težave, predvsem z nemške strani. A se niso povsem uklonili, hotenje biti Slovenec je dandanes močnejše kot pred začetkom zadnje vojne, ko so se morali pod grožnjami, da jih bodo v nasprotnem primeru izselili na Sicilijo, izreči za tretji rajh. Venosi, župnik Mario Garjup (ta je bil pred leti zaradi poučevanja slovenščine celo sodno preganjan) in še nekateri narodno zavedni kanalski Slovenci si z enako zagnanostjo kot za slovenščino prizadevajo dvigniti tudi kulturno raven tamkajšnjega življa. Velike možnosti bo v bodoče nudil oddelek Slovenskega znanstveno-raziskoval-nega inštituta, ki je pred kratkim dobil prostor v Ovčji vasi, in sicer v stavbi nekdanjega župnišča. Inštitut že premore blizu dva tisoč knjig, tudi nekaj časopisov prihaja iz Trsta, glavne raziskovalne naloge pa bodo zbiranje in proučevanje dokumentarnega gradiva o kanalskih Slovencih, obdelava podatkov, ki govorijo o izseljevanju Slovencev iz teh krajev tik pred zadnjo vojno, v končni posledici bo inštitut, ki bo navezal čimveč stikov z zamejskimi rojaki in matično domovino, skušal izdelati kar se da podrobnejšo zgodovinsko podobo slovenstva v Kanalski dolini, razčlenil pa bo tudi zdajšnje socialne in šolske razmere ter vprašanja prostorskega načrtovanja. NEZNATNA POZORNOST IZ MATIČNE DOMOVINE Znabiti da bo inštitut nekakšen povezovalec na kulturnem področju, kjer že zdaj ne vlada popolno mrtvilo, temveč se ponujajo možnosti za prodornejši boj za ohranjanje slovenske besede in drugih narodnih posebnosti. V Žabnicah so Slovenci dejavni v okviru prosvetnega doma, v Ukvah vsako leto priredijo koncertne nastope zamejskih pevskih zborov, umetniških skupin, izdajajo tudi slovensko spisano glasilo Ukve. Ovčja vas ja postala izrazito turistični kraj. Nekdaj ja tu prebival Julij Kugy irj od tod raziskoval okoliške gore. BO NAPREDEK GOSPODARSTVA IZNIČIL SLOVENSTVO? Kljub mnogim pobudam na kulturnem področju se kanalski Slovenci bojijo, da njihov boj za narodno prvobitnost ne bo uspešen. Dolino, ki je gospodarsko na moč zaostala, bo hitra avtomobilska cesta, ki jo zdaj pospešeno gradijo, približala razvitejšim krajem severne Italije, gosj > izdelkov. Vse to so očitne in jasne napake, plod neznanja, malomarnosti, včasih tudi podcenjevanja ,.manjvrednih" jezikov, vendar vse te napake takoj padejo v oči in jih vsakdo kot take takoj prepozna. Zato ne vplivajo usodno na način izražanja, se pravi govorjenje in pisanje. Očitnih in grobih napak se človek zlahka ogne, saj so za nameček še smešne. Kdo pa hoče biti smešen, ko javno govori ali piše? Za jezik so mnogo Bolj nevarni tisti vplivi, ki načenjajo njegovo razumljivost, sporočilnost, jasnost in učinkovitost znotraj njega samega, znotraj jezikovne norme. ZAPLETENO IZRAŽANJE NI VEDNO ZNAK PAMETI V stavku: ..Individualni'kmetijski proizvajalec s svojim osnovnim sredstvom obrača in rahlja zemljo na manjšem kosu kmetijske obdelovalne površine prve kategorije." ni slovničnih napak. To je sicer nekakšna slovenščina, vendar od žive govorice tako daleč, kot je zdrava pamet od neumnosti. Ljudje bi misel iz gornjega stavka povedali najbrž takole: „Kmet orje njivo." Podobnih neumnih in nabuhlih izrazov in besednih sklopov nam ne manjka. Vsak dan nastajajo celo nove in nove besede. Ne pišemo več: med učenjem, ampak „v procesu učenja"-Slovenija je tudi že marsikdaj znana le še kot ..slovenski prostor", vajenec je le še ..učenec v gospodarstvu", nekdanje direktorje so zamenjali individualni poslovodni organi. Mar se ljudje bojijo, da bodo videti premalo peroetni, če ne bodo enostavnih stvari zapletli? Govorijo in pišejo: pristopili smo k reševanju problema oskrbe, namesto: začeli smo reševati oskrbo. Ali: zmanjkalo nam je finančnih sredstev, namesto: zmanjkalo nam je denarja. Zakaj uporabljajo dolgi splet „iz tega razloga, ker ne moremo", ko je bolj jasno, krajše id razumljivejše reči preprosto: zato, ker ne moremo. Ponoči se pri nas iz gostiln ne majejo več pijanci, marveč se „v nočnem času' iz gostinskih obratov majejo osebe v alkoholi-ziranem stanju". Ne vozimo se več v avtobusih ali vlakih, marveč v vozilih potniškega prometaHn še in še in še. V občinskem odloku naj kar piše; „omrežjeza odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda" namesto ..kanalizacija", toda ali ne prihaja do pačenja jezika zato, ker že v odloku sestavljalci ne uporabijo preprostega in razumlji' vega izraza. Se mar bojijo, da bi odlok, kjer bi pisalo ..kanalizacija", ljudje predobro razumeli? Bi bili sestavljalci zaradi jasnega izražanja kaj manj strokovni? Komu torej zameriti, če ljudje ne govorijo več, da bodo v vasi zgradili kanalizacijo ampak pleteničijo o omrežjih za takšne in takšne vode? NOČEJO, DA BI JIH RAZUMELI Ti izrazi ne nastajajo iz naravnega razvoja živega jezika, marveč si jih izmišljajo in kujejo določene skupine v prepričanju, da bodo novi izrazi prinesli tudi novo vsebino. Resje, da velik« družbene spremembe zahtevajo ustrezne jezikovne spremembe, ker se v družbi pojavi vrsta novih pojmov in pojavov. Naša družba se je po vojni t osvoboditvijo in z zmago revolucije izredno hitro razvijala, nastali so novi družbeni in proizvodni odnosi, dobivali so novo vsebino, obliko in seveda tudi nove izraze. Vidimo, da so vsi važnejši državni dokumenti (ustave, ustavna dopolnila, ustavni zakoni) uveljavili kopico novih izrazov. Od tam so potem prodirali v življenje in v vsakdanjo jezikovno rabo. Vendar se j« dogajalo, da je strokovno izrazoslovje, ki je v državnih dokumentih pač potrebno, prehajalo nespremenjeno v vsakdanje izrazoslovje, da sta se živa govorica in javno pisanje, namenjeno sporazumevanju in obveščanju, navzela dolgih strokovnih besednih sklopov in jih nekritično obdržala. Vse kaže, da birokrati med politiki tega očitno nočejo. Izdaja jih jezik, ki ni namenjen sporazumevanju, ampak prikrivanju. Tak jezik onemogoča samoupravljanje. V socialističnem samoupravljanju naj bi odločali delovni ljudje. Odločajo pa lahko samo na osnovi jasnih in razumljivih predstavitev dejstev, sicer prerado pride do nesporazumov. „Kako naj ljudje samoupravljajo, če n« razumejo politikov niti gradiv, iz katerih bi s« lahko poučili o problemu? " seje vprašal eden od razpravljalcev na posvetu v Škofji Loki Njajovo vprašanje zadeva žebljico na glavico. Alenk« Puhar pa vprašuje takole: „Ali politiki sploh hočejo, da jih ljudstvo razume?" Tudi to vprašanje ima veliko težo. Sklenimo prispevek z osnovno mislijo, da * jeziku odsevajo razmere v družbi. Zbirokratiziran jezik je nedvomno odsev birokratskih teženj v naši družbi. Jezik nas opozarja na neki odklon-Kaj je treba popraviti? Samo s čiščenjem jezika ne bomo odstranili nesamoupravnih odklonov, t urejanjem odnosov v družbi pa lahko izboljšamo tudi jezik. A. BARTELJ M. MARKELJ —~ ....... baterij. V višjih oficirskih tečajih, ki jih je bito 11, se je usposobilo za opravljanje zahtevnih dolžnosti 196 komandantov bataljonov in komandantov brigad oziroma sorodnih formacij. V minersko-inženirskih tečajih, bito jih je 13, je pridobilo potrebno vojaško znanje 266 minerjev in komandirjev minerskih vodov. Seveda so bili minerski tečaji tudi še pred ustanovitvijo oficirske šole NOV in PO Slovenije. V radiotele-grafskih tečajih seje naučilo rokovanja z radijsko oddajno in sprejemno postajo kar 695 radiotelegrafistov. Poleg trinajstih radiotelegrafskih tečajev je bilo še 8 tečajev za zveze, trije nižji in pet višjih. Višji so dajali kadre za organizacijo zvez v divizijah in brigadah. Izobrazili so 56 vezistov nižjega ranga in 83 referentov za zveze pri štabih brigad in divizij. Tudi intendantski tečaji so bili nižji in višji, izobrazili so 173 bataljonskih ter 212 brigadnih in divizijskih intendantov. Tečajev za izgradnjo vojaške oblasti je bilo 7, iz njih je izšlo 140 oficirjev, komandantov mest. V sedmih tečajih se je izšolalo 230 obveščevalnih oficirjev. Partizanski tankovsko-šoferski tečaji so dali 175 tankistov in voznikov. Politkomisarski tečaj je šolal politične komisarje bataljonov in brigad. Skupaj so bili trije tečaji, ki so izobrazili 57 političnih.komisarjev. V sanitetnem tečaju seje v dveh zaporednih oddelkih izšolalo 20 gojencev, v prometnem tečaju, ki je bil samo enkrat, pa 52. To je le nekaj faktografskih podatkov o delovanju oficirske šoto glavnega štaba NOV in POS, ki slavi letos 40-letnico delovanja. Prav bi bilo, če bi zbrali kaj več gradiva, dokumentov in pričevanj o tej pomembni ustanovi, ki je v okviru drugih bistveno skrajšala pot k slovenski državno- V okviru oficirske vojaške šoto NOV in PO Slovenije sta bila najprej (3. avgusta 1943) osnovana pehotni in topniški tečaj. Pehotni tečaj je že takrat vseboval vse bistvene prvine, ki jih imajo pehotne oficirske šole danes. Enako velja za topniški tečaj. Do kapitulacije Italije je bila šola na Fričicah v kočevskih gozdovih, potem pa v Semiču vse do nemške ofenzive v oktobru 1943. Po umiku okupatorja je šola delovala v Gaju—Rajakovičih do konca tekočega tečaja, v Čermošnjicah do 11. januarja 1944, nato pa v Geršičih—Krivoglavcih, kjer so slušatelji prebivali v udobnih barakah. Nekateri oddelki šole so bili tudi v Gradacu in Črnomlju. Komandant šole je bil sprva Jože Malnarič—Križevski, politični komisar pa Milko Goršič. Pehotnih oficirskih tečajev je bilo skupaj 14. V njih seje izšolalo 535 komandirjev vodov in komandirjev čet. Topniških oficirskih tečajev je bito 13. Izšolalo se je 213 komandirjev vodov in komandirjev Vodstvo oficirske šole Glavnega štaba NOV in PO Slovenije v Črmošnjicah januarja 1944. (Od leve proti desni: namestnik politkomisarja Živko Bernot, komandant Alojz Hostnik—Jovo in politkomisar Milko Goršič.) Radiotelegrafski tečaj v oficirski šoli Glavnega štaba NOV in PO Slovenije januarja 1944. velikopotezrto pa se je kmečkega turizma pred kratkim lotil Julij Brine z Otoka ob Kolpi. Podjetni Brine je stari his, kot Belokranjci pravijo kašči pa tudi drugim lesenim shrambam in hramom, preuredil, tako da je sedaj v gornjem, podstrešnem delu pet ležišč v dveh sobah, v spodnjem delu pa je uredil prostorno kuhinjo, jedilnico in sanitarije. „Ko sem se priženil k Pezdirčevim na Otok, sem hotel his, postavljen leta 1857, porušiti. Idejo, da bi ga preuredil v bivalni prostor, pa mi je dala znanka iz Nemčije, kjer sem bil več let zdomec. Njena družina in njihovi prijatelji so že več let zapored kampirali na Vinici in se močno navezali na Kolpo in Belo krajino sploh. Obljubili so, da bodo, če bom his preuredil, potem raje hodili k nam. In tako sem se lotil tega dela, čeprav žena sprva ni bila za to." Brine je kot mlad fant odšel najprej na Nizozemsko, od tam pa v Nemčijo, kjer je ostal več let in poprijel za vsako delo, čeprav je po stroki kovjnar. Po vrnitvi domov je Brine začel z obrtjo v Črnomlju, in sicer je začel izdelovati peno za ikebano oziroma za aranžiranje cvetja. Kot enega prvih izdelovalcev pene za cvetličarstvo Brinca poznajo po vsej Jugoslaviji. ,;V začetku je bilo to peno zelo težko prodati, kajti teh in podobnih materialov j.e bito dovolj iz uvoza, in to dokaj kakovostnih in poceni, tako da si moral biti zares konkurenčen, če si hotel dobiti stranke. Danes pa je povpraševanje večje, kot lahko naredim; po peno pridejo večji odjemalci na dom." Iz Črnomlja je Brine obrt preselil na Otok. „Poleg pene za aranžiranje delam še plastične posode za rože, od maja pa imam v Metliki tudi cvetličarno. Pri izdelavi pene za aranžiranje in plastičnih posod sem močno vezan na uvoz potrebnih surovin, pri čemer se je treba v današnjih težkih časih znajti, kakor človek ve in zna. Ta moja obrt je bolj sezonska, oziroma občasna: ko dobim surovine, je treba delati noč in dan in moram za pomoč dobiti kakšnega delavca, kajti surovine so hitro pokvarljive, potem pa je do nove pošiljke mir." Julij vodi obrt in skrbi za nabavo za cvetličarno v Metliki, v kateri sta v glavnem žena Tončka in Julijeva sestra. Na kmečki turizem je začel Julij misliti predvsem zato, da bi tu ..zaposlil" ženo, ki je prej delala kot šivilja v Kometu, pa je naneslo tako, da ima Tončka sedaj ..glavno" zaposlitev v cvetličarni, seveda pa je tudi precejšen del bremena kmečkega turizma na njenih plečih. „Od lanskega poletja, ko je bil his prenovljen, imamo tako rekoč ves čas goste pri hiši. Dve nemški družini, moji prijatelji, prihajajo po trikrat na leto: za novo leto, za veliko noč in poleti. Bela krajina in Kolpa sta jih tako prevzeli, da nočejo niti pomisliti, da bi svoj dopust preživljali kje drugje. Precej gostov so nam že lani poslali tudi iz metliškega hotela, kadar tam ni bilo prostora. In ne samo eden je prišel samo prenočit, ostal pa več dni ali se pri povratku z morja za dalj časa ustavil pri nas. Lahko rečem, da se od lanskega poletja ni zgodilo, da 14 dni ne bi nihče prespal pri nas." Brinčevi so stari his obnavljali sami, s svojim denarjem, delom in po svoji zamisli. „Staro podobo smo obdržs li, le malo smo ga, razširili, da smo spodaj dobili prostor za kuhinjo, zgoraj pa teraso. Spodaj je popolnoma urejena in opremljena kuhinja in dnevni prostor z jedilnico za 12 ljudi, zgoraj pa sta dve sobi, v eni sta dve, v drugi pa tri postelje. Ker smo vse sami delali, nas je prenova stala le okoli 85 starih miljonov. Za prenovo nisem dobil niti dinarja kredita, če bi dobil kakšno turistično posojilo, bi bil pripravljen v razvoj kmečkega turizma vložiti še več denarja. Tako imam v načrtu, da bi za kmečki turizem preuredil našo staro hišo, za nas bi sezidal stanovanje pa nad delavnico." Od srede junija do srede avgusta letos imajo Brinčevi svoj his že vnaprej rezerviran. „V glavnem so to tujci, medtem ko nas domači gostje še niso odkrili, čeprav bi jih bili zelo veseli, še posebej je tu ugodno za ribiče. Kolpa in Bela krajina nasploh sta zelo prijetni in privlačni tudi spomladi in jeseni." Brinčevi gostom poleg bivanja nudijo še zajtrk, za ostalo prehrano oziroma kuho pa naj bi v glavnem poskrbeli sami. Ker Brinčevi obdelujejo tudi kmetijo, lahko goste zalagajo z domačimi pridelki, mlekom, zelenjavo, krompirjem, jajci, vinom in še marsičem, vse ostalo pa jim lahko pripeljejo iz Metlike. Pri hiši imajo tudi telefon. Julij je začel urejati še travnato teraso tik nad Kolpo in dostop do reke nad jezom, kjer je nekdaj stal mlin. Za začetek namerava Brine tu postaviti turbino, ki bi mu dajala potrebno elektriko za celotno gospodarstvo, kasneje, če se bo izkazalo, da ima kmečki turizem bodočnost, pa bi rad v ta namen obnovil tudi mlin. A. BARTEU m _______ Ob dnevu borca__ JUBILEJ PARTIZANSKE OFICIRSKE ŠOLE Bela krajina ima več partizanskih vzdevkov, ki pričajo, da so jo borci za svobodo in pravico ohranili v najlepšem spominu. Do kapitulacije Italije je Bela krajina veljala za nekakšno obljubljeno deželo slovenskih partizanov, tja so brigade po hudih bojih hodile na počitek, tam so se obnavljale in krepile, tam so se borci do sitega l^ajedli kruha in tudi česa boljšega. Po kapitulaciji Italije so Belo krajino sovražniki pregazili samo enkrat, in to v veliki nemški ofenzivi oktobra T943, vsi drugi vdori in ofenzive pa so bili zavrnjeni. V letu 1944 je ta slovenska pokrajina Postala središče slovenskega osvobodilnega gibanja oziroma središče slovenske partizanske države. Med partizanskimi ustanovami, ki so bito ustanovljene v Beli krajini in so potem tam tudi delovale, je treba posebej omeniti oficirsko šolo 9lavnega štaba NOV in POS in partizansko vojaško šolstvo nasploh, katerega tradicije nadaljuje in razvija Zveza,rezervnih vojaških starešin Slovenije. Kmečki turizem PRVI SO NAS ODKRILI TUJCI V Beli krajini že leta ugotavljajo, da imajo čudovite naravne možnosti za razvoj turizma: izredno prijetno in topo pokrajino, odmaknjeno od hrupnih velikih mest, blago klimo, prijazne in 9ostoljubne ljudi, čisto in neoskrunjeno okolje ter za krono najčistejšo in najtoplejšo slovensko teko Kolpo. Vsega tega — da o vinskih goricah in njihovem plemenitem pridelku sploh ne govorimo — Belokranjci, oziroma tisti, ki so zadolženi za razvoj turizma in gostinstva v tej prelestni deželi, niso znali, mogli ali hoteli izkoristiti. Res velikopotezni razvoj turizma zahteva ogromno denarja, Bela krajina pa je kot nalašč tudi za tazvoj tako imenovanega kmečkega turizma. Pa tudi tu do pred kratkim ni bilo nič. Pred leti so poskušali s kmečkim turizmom Madroničevi iz Prelesja pri Starem trgu, vendar zanje vedo le redki stalni obiskovalci teh krajev ob Kolpi. Bolj Vloga posameznika__ KOČEVSKI ŠAH VČERAJ IN NIKOLI VEČ? „Kaj je s kočevskim Šahom, ki je dosegal vrsto tet na republiških in državnih tekmovanjih velike uspehe? Se morda kočevska Šahovska Sola ni obnesla, se je zgodilo kaj drugega? " Ta in druga vpraSanja nam je pred kratkim v našem časopisu zastavil Drago Markotin, mi pa smo skuSali dobiti odgovore kar med kočevskimi Sahisti. Prisluhnimo jim: Mitja Dulmin, star 25 let. Šahovski prvokategornik: „Za pionirsko šahovsko ekipo Kočevja sem nastopal v letih 1971, 1972 in 1973. Takrat smo biii dvakrat slovenski prvaki,- leta 1971 pa celo tretji na držaOnem prvenstvu. Učil nas je Ive Stanič. Znal je pritegniti mlade. Bil je naš mentor, prijatelj in odličen organizator. Ni pomembno, da smo bili prvaki. Več je veljalo, da je bil šah takrat množična igra. Zgovoren je primer, da je kočevska osnovna šola igrala dvoboj s pionirji 11 ljubljanskih šol na 50 deskah in jih močno premagala. Zmagali smo tudi na dvoboju s Slovenijo na 100 deskah. Takrat je aktivno igrelo šah 220 pionirjev. Glavni razlog, da je šahovsko življenje v Kočevju zamrlo in da o kočevskem šahu ni dosti slišati, je, da nimamo več Iveta Staniča oziroma njemu podobnega človeka. Odkar je odšel on iz osnovne šole in Kočevja nimamo več ne pionirjev, ne članic, ne mladincev. Ostali smo le člani, ki pa sami, brez mladincev in članic, niti ne moremo tekmovati ekipno v republiški ligi, ker nam tega pravila ne dopuščajo. Pa tudi naši člani beže iz Kočevja in igrajo za druge klube. Tako nastopajo mojstrski kandidati Ivič, Žilevski in Mestek za „Goranko" iz Ravne gore na Hrvaškem. Prvokategornika Malnar in Čuk igrata za Ponikve, mojster.-F IDE Osterman, ki ima za sabo tudi že prvi bal za mednarodnega mojstra, pa nastopa za „Murko" iz Lesc. Doma nas je ostalo zelo malo." 3REZ STANIČA NE BI BILO USPEHA Marko' Ofak, star 23 let, mojstrski kandidat: „Kočev-ska šahovska šola se je odlično obnesla. Lani je bil v Mariboru sestanek trenerjev in organizatorjev šaha, na katerem so se dogovarjali, kako naj bi uspešno delali. Ugotovili so, da bi morali delati tako, kot se je pred leti že delalo v Kočevju pod vodstvom Iveta Staniča. Tudi jaz sem prepričan, da je bil IveStanič odličen organizator — to gotovo velja vsaj za pionirski šah — in da takega organizatorja ni bilo v Sloveniji ne pred njim ne za njim. Kaj se je zgodilo s Staničem, da je odšel iz Kočevja in opustil delo na šahovskem področju, bi bilo treba vprašati njega in morda še koga. Žal zaradi uspehov ni požel veliko hvale, pač pa je imel le težave. Bil je učitelj, samski, in se je ves razdajal učencem in šahu. Dajal je več, kot so lahko drugi, ki so imeli še obveze do družine, in je morda tu glavni vzrok za nesporazume, ki so pripeljali tudi do propada kočevske šahovske šole in do nazadovanja kočevskega šaha. r Že dve leti poizkušamo z osnovno šolo Kočevje, da bi spet uvedli šahovski krožek, pa nekako ne gre in ne gre. Zahtevali so plane in učne ure. $ah pa ni običajen šolski predmet. Treba je igrati in še prej ga prikazati privlačne ga, kar je znal Ive Stanič, iz katerega šahovske šole sem zrasel tudi jaz. Šahovski igralec običajno ni dober organizator. Pri nas moramo biti zdaj igralci tudi organizatorji, zato ne gre. Težava je, ker nam manjka Stanič, ki smo ga imeli pred desetimi leti. V našem društvu ni problem denar, ampak smisel in volja za organizacijo. Šahisti v Kočevju smo pripravljeni delati, vmiii bi se tudi tisti, ki igrajo zdaj drugod, potrebujemo le človeka, ki bi nas znal združiti. Staniču pri njegovih težavah, ki jih je takrat imel, ni noben pomagal. Nekaj vodilnih iz našega šahovskega društva mu je celo nasprotovalo, ker so bili verjetno ljubosumni na njegove uspehe, saj jih sami niso imeli. Šahisti bi radi dobilf Staniča nazaj, vprašanje pa je, če je on še pripravljen delati, saj je gotovo zgubil tudi zaupanje v ljudi. Šahisti smo prepričani, da je on edini človek, ki bi lahko povrnil kočevskemu šahu nekdanji ugled." Stane Podkoritnik, 31 let, mojstrski kandidat: „Član-ski šah v Kočevju živi, ni pa nobenega, ki bi vzgajal pionirje—šahiste. Z Markom Ofakom sva poizkušala, a ni bilo uspeha. To je včasih uspešno delal Ive Stanič, ki je bil učitelj na šoli in je znal mlade pritegniti. Morali bi spet dobiti takega človeka. Ker ga ni, se že dogovarjamo, da bosta nama z Ofakom r>omagala še Štefan Čimer in učitelj Karel Mohar. Nova šahovska šola za začetnike in tiste, ki že nekaj znajo, bi se tako začela že v prihodnjem šolskem letu, „pouk" pa bi bil dvakrat na teden, seveda popoldne. V šahovskem društvu se zavedamo, da brez mladine ni napredka. Tudi starejši šahisti se namreč ne uče novosti, če ni za njimi mladih, ki jih izpodrivajo, ki se bore za mesto v reprezentanci, med najboljšimi. Le s takim delom bomo vzgojili tudi mladince in ženske, saj za tekmovanja v republiški ligi potrebujemo poleg šestih članov še po dva mladinca in dve ženski." DVANAJST LET ZMAGOSLAVJA Za konec smo obiskali še Iveta Staniča, saj brez njega ..kočevskega šahovskega čudeža" ne bi bilo, ga zaprosili, naj ta ..čudež" razloži in naj pove, zakaj je šahovska šola razpadla. Stanič je rekel: „0 minulih šahovskih časih v Kočevju ne govorim rad, pa ne zato, ker mi šah ne pomeni nič več, ampak zato, ker me spomin nanje preveč boli, preveč reže v srce. Ker ste me izzvali, bom naredil izjemo. Naše delo ni bilo običajno klubsko delo ali navaden šolski pouk. To je bilo mnogo več. Mejilo je že na fanatizem. Nikogar nisem prosil, naj igra šah. Dal sem jim le možnost da lahko igrajo in se tako sami, brez prisile približajo šahovski igri in odkrivajo njene skrivnosti. Pionirjem sem bil prijatelj, njim enak, in sem verjetno tako podzavestno razdajal svojo ljubezen mladi množici. Navdušenje za šah je bliskovito naraščalo, odnos do igre se je resnil in šah jim je vedno bolj postajal življenjska potreba. Že na začetku sem bil nad rezultati kar presenečen. To so bili sicer garaški dnevi, a ko gledaš sadove svojega dela, ko vidiš, da šahovska igra mlade združuje, da jih čustveno in intelektualno bogati, jih spreminja v boljše, v misleče ljudi, potem se vsak tvoj naporni delovni dan spremeni v praznik. Šah naredi človeku življenje boljše, bogatejše — seveda le, če ga vzljubimo in pravilno razumemo. Večje tekmovalne rezultate pa lahko dosežemo le z načrtnim delom. Ker sem delal še s pevskimi zbori, v društvu prijateljev mladine, društvu za varstvo živali, vaškem kulturnem društvu ih zaradi organizacije različnih kulturnih prireditev v Kočevju in drugod, je deio v klubu teklo pogosto tudi brez mene: starejši so učili mlajše, mlajši najmlajše. Vsako popoldne se je v klubu zvrstilo 60 do 80 pionirjev, približno toliko pa še v šolskih klopeh. Zvečer so prišli na vrsto mladinci in člani. Skupaj je takrat redno šahirajo 220 pionirjev, pozneje pa preko 20 mladincev in 18 članov pa tudi nekaj deklet oz. žensk. Leta 1974 smo imeli registriranih 82 kategornikov. Vsak dan je bilo na programu več različnih turnirjev, od priložnostnih, kategorniških, prvenstvenih, tematskih, študijsko—analitičnih pa tja do turnirjev na slejao. Med pionirji so krožile knjige iz šahovske knjižnice, ki je imela kar preko 400 šahovskih knjig. Dvanajst let so bili kočevski pionirji republiški prvaki v večini kategorij, včasih celo v vseh. Nekajkrat so bili med zmagovalci na državnem prvenstvu. Dosegli so tudi več mednarodnih uspehov,- V Kočevju smo organizirali prvo neuradno pionirsko prvenstvo Jugoslavije, medrepubliške turnirje in ..Turnirje prijateljstva", na katerih so igrali prvaki šestih evropskih držav. Zanimivi so" biTT dvoboji na 50 in pozneje na 100 ploščah med Kočevjem in Ljubljano ter Kočevjem in Slovenijo, na katerih je vedno z visokim rezultatom zmagalo Kočevje. Zavidljive uspehe so dosegali tudi kočevski mladinci in člani. Ruska šahovska federacija je podelila kočevskim pionirjem kot najboljšim pionirjem—šahistom v Jugoslaviji lep pokal iz marmorja. Takrat je z njimi igral simultanko oče ruskega pionirskega šaha, velemojster Suetin. To so bila za pionirje resnično nepozabna leta. Toda zame so bili uspehi drugotnega pomena. Bistvo vsega šahovskega vrenja je bila priprava mladih na življenje, ki je potekala tudi skozi odkrivanje šahovskih skrivnosti. * KAZEN ZA USPEH Republiški Zavod za šolstvo je sicer registriral naše delo, vendar je bil mnenja, da je naše početje bolj rekreativnega značaja, ki sodi v svobodno izvenšolsko delo. Čeprav smo konferenčne testne rezultate učencev našega šahovskega razreda, ki jih je opravljal kvalificirani psiholog, redno pošiljali na Zavod, nismo bili vredni niti vljudnega odgovora. Toda to še ni najhujše. Še težje je bilo doipa v Kočevju, ko so mi šolski kolegi, navidezni prijatelji, ki se imajo tudi za vzorne komuniste, zabodli nož v hrbet. Bil sem jim odveč in sem moral oditi. Podrobnosti ne bom navajal, ker mi jih ne bi nihče verjel in ker bi bilo odpiranje rane zame in za druge boleče. Poslovil sem se od mladih šahovskih in drugih prijateljev in na robu živčnega zloma zapustil Kočevje. Sicer pa so se prva nesoglasja začela tudi v šahovskem klubu Kočevje, ko je več članov doseglo naslove mojstrskih kandidatov. Naslovi so jim stopili v glavo. Zahtevali so drugačno delo in tudi drugačno finančno vrednotenje njihovih šahovskih storitev. Očitali so mi, da se brigam le za pionirje in da zaviram ražtoj članskega šaha. Pri organizaciji »Šahovskih muzikalov" smo se zaradi denarja celo sprli. Leta 1973 sem se zato umaknil iz šahovskega kluba in do leta 1975 delal samo še s pionirji. Po petletnem delu pri prijaznih in dobrohotnih Ribničanih sem se spet vrnil bliže rodni vasi Mozlju, in . tako spet delam v Kočevju. Zdaj srečujem že ddrasle nekdanje pionirje-šahiste, moje šahovske prijatelje, in se mi zdi, da vidim v njihovih očeh vsajeno pa še ne dozorelo kal skrivnostne kraljevske igre. Hkrati se mi porajajo vprašanja, kaj vse bi lahko v Kočevju naredili, če bi prizadevno delali. Zakaj so v Kočevju uspešni ljudje tako ali drugače onemogočeni ali kaznovani? Zakaj mora biti prav v Kočevju toliko slabih ljudi? " Ob zaključku smo ga tako kot kočevski šahisti vprašali, če bi bil spet pripravljen vzgajati mlade šahiste ali voditi šahovsko društvo. Odgovoril je: „Šah imam še vedno rad, a je bilo takrat preveč hudo. Bojim se tudi, da bi spet dosegli uspehe in da bi jih zato jaz kot vodja spet dobil po glavi. Povabili so me, naj bi bil predsednik šahovskega društva, pa sem odklonil. Delo bi bilo spet pa/ezano predvsem z osnovno šolo, kjer je največ mladih, a se bojim, da bi se ponovno pojavile stare težave; stari spomini pa so preveč boleči in jih nerad obujam." JOŽE PRIMC Kako žive drugod KAKO DOČAKAŠ DEVETDESET LET „Kmalu boste zdravi," je rekel dr. Brartdes, potem ko je pregledal staro gospo. Ta se mu je nasmehnila, kot da ji je dal poklon. ,,Psi mojih letih", je momljala, »moraš biti pač nekoliko bolj skromen, kar zadeva zdravje, mar ne? " »Vse se bo uredilo", je ponovil dr. Brandes, zapisal recept in ga položil na nočno omarico. «,,Vzemite po tri kapljice vsaki dve uri in najkasneje čez en teden boste zdravi in dobre volje." Pokimal ji je v slovo, zložil svoje instrumente in odšel. Kar pa se je dogajalo s staro gospo, je mejilo že na pravi čudeži Videti je bilo, kot da je vsako leto mlajša. Ko je praznovala svoj osemdeseti rojstni dan, je bil dr. Brandes eden prvih, ki ji je voščil. »Pravzaprav,"si je mislil, »prinašam rože na napačen naslov, moja zdravrta bi jih morala dobiti, to bi bilo bolj pošteno." Ko je stara gospa praznovala petinosemdeseti rojstni dan, je bil dr. Brandes že nekt vrste hišni prijatelj. Recepte je puščal kot neko obliko darilca na mizi in prepovedal je stari gospe, da bi mu plačevala zdravniške nasvete. Vendar je treba povedati, da zdravnik ni čutil samo simpatije do živahne ženičke, marveč ga je k vsemu temu silila zdravniška radovednost. Kajti kateri vesten zdravnik ne bi bil navdušen, ko bi videl, da je praktično samo njegova pomoč tista, ki drži pacienta še na nogah? Ko je stara gospa končno v starosti skoraj devetdesetih let zaprla oči po takšnem življenju, ki bi ga z mirno vestjo označili kot čilo do zadnjega dne, se dr. Brandes ni prav nič začudil, ko ga je notar kmalu zatem, ko so odpečatili testament — stara gospa je bila zelo premožna — povabil, naj se zglasi pri njem. Zakaj pa ne bi stara gospa mislila tudi nanj? Zaslužil si je to v vsakem primeru. Prišel je torej k notarju in ta mu je izročil zajetno skrinjico. Ko jo je odprl, je v njej našel lepo po datumih zložene vse recepte, ki jih je bil stari gospe zapisal v zadnjih dvajsetih letih. V zdravnikovo tolažbo pa je bila priložena tudi vsota, ki bi jo stara gospa morala plačati lekarnarju, če bi hotela dvigniti vsa predpisana zdravila. (Iz riemščine prevedla ZDENKA AVSEC) Toda gospod Brandes se je motil. Ni trajalo en teden, marveč samo tri dni, ir že je stara gospa hodila naokrog dobre volje, kot ji je zdravnik obljubil. Kot nalašč je imel zdravnik naslednje tedne pogosto opraviti v isti hiši in nikoli ni pozabil obiskati tudi stare gospe. Ta seveda ni potrebovala zdravniške pomoči. Medtem je zakorakala že v sedemdeseto leto in bilo je nekaj resnice v tem, ko je trdila, da moraš biti v tej starosti pač nekoliko bolj skromen, kar zadeva zdravje. Enkrat srce, drugič obtok, zbadanje tukaj, bolečina tam. »Osemdesetletnice verjetno ne bo dočakala," je menil sam pri sebi zdravnik. Še naprej jo je redno obiskoval, čeprav ga ni prosila, in le redkokdaj je odšel od nje, ne da bi ji pustil kakšen recept Tega pa ni počel zaradi zaslužka. Bil je dober zdravnik, ki je tudi tedaj skrbel za zdravje svojih pacientov, ko ti niso poslali ponj. Seveda se je včasih tudi čudil. Res je veroval v svoja zdravila, toda tudi najboljša zdravila imajo svoje meje, zlasti v tej starosti. priloga dolenjskega lista prebrali smo roman o osamljenosti Roman ..Ponedeljki s Fa-flny" sodobnega švedskega pisatelja Pera Gunnarja Evandra, ki j® z letnico 1982 izšel pri Pomurski založbi, je z več plati tenimiv. To je roman, ki nam odkriva Skandinavijo in predam Švedsko na čisto svoj in te naša pojmovanja tuj način. Podira mite o švedski blaginji, o osebni in osebnostni, svobodi ljudi visoko razvite industrijske družbe in postavlja v ospredje utesnjenost preprostega človeka v kolesju dobro utečenega, vendar v svojem bistvu človeku odtujenega sistema. Skladiščnik Robert je ujet v Monotonost neizpolnjenih življenjskih ambicij, zakona, ponedeljkovih obiskov pri umirajočem očetu in končno tudi Ponedeljkovih srečanj z ljubico pnny. Celo ljubezenski trikot-n,*> ki bi moral razbiti to Monotonost, postane rutina in 9®' ^mehanizirane vsakdanjosti, ^ele ko Fanny prekinja odnose 2 njim, se Robert začenja tevedati neizživete in neizpovedane biti, ki se povsem razpre Po očetovi smrti, ko se zave tudi svoje končnosti. Šele ta-*rat ga obide odrešujoči jok,‘ki ■.razstreli vse meje", ko' ga je ..Zadela silna vročina" in čuti ..neznansko osvobajanje". Per Gunnar Evander je znan Po svojem birokratskem, skoraj stenografskem stilu, ki zelo Ustreza njegovemu slikanju odtujenosti, kjer je pravi mojster. Nakazuje sicer drobne človeške prebliske,, tovariško razumevanje, požrtvovalnost, vse pa vklene v predebele lupine, da bi moglo res človeško in svobodno zaživeti. V ..Ponedeljkih s Fanny" nam prikazuje del modernega življenja, kakršno postaja tudi naše — odtujenost med zakonskimi partnerji, med generacijami, med sosedi in med sodelavci. Zato-je vreden branja. Zanimiv je tudi zato, ker je prevodov sodobnih švedskih romanov malo in ker ga je prevedla pri nas živeča Švedinja Lena Holmqvist. Opravila je pomembno delo, zlasti ker je na koncu dodala kratek pregled sodobne švedske književnosti s pojdarkom na avtorju romana. Moram pa pripomniti, da bi prevod v končni redakciji potreboval še precejšnje piljenje dobro verziranega lektorja. I^ljub temu da je Evanderjev jezik skop, si v prevodu ne bi smela dovoliti takih jezikovnih in skladenjskih spodrsljajev, kot jih najdemo v tej knjigi. Za to pa verjetno ni odgovorna samo prevajalka, ampak tudi založba; T. JAKŠE v risu smrti Nemara so neke stalnice, ki so zaznamovale smrti, v katere so omahnili Kette, Murn, Kosovel in še mnogi drugi. So te stalnice mladost, neozdravljiva bolezen, predsmrtna slutnja? Čeprav dopuščamo, da so bile njihove smrti lahko tudi različne, imajo vendarle nekaj skupnega. Slutnjo, ki je spremljala njihovo pesem in jo nenadoma potegnila v svoj nepovrnljivi tok. Tudi presniku Vladimiru Memonu je smrt mnogo prezgodaj iztrgala pero iz rok. Ko je pred nekaj leti umrl za neozdravljivo boleznijo, je imel za sabo eno samo pesniško zbirko. Veliko literarnih besedil je ostalo v njegovi zapuščini. Zato izhajajo njegove knjige tudi posmrtno. In kot pravijo poznavalci njegovega dela, literarni teoretiki in uredniki, pomenijo tudi te knjige pomemben prispevek v zakladnico slovenske literature. Kajti Vladimir Memon je bil in ostaja eden najprodornejših in najbolj svojskih med tistimi, ki predstavljajo v slovenski poeziji tako imenovani mladi val. To dokazuje tudi zadnja zbirka njegovih pesmi, ki je pod naslovom ..Flamenko na sodu smodnika" pred dnevi izšla pri Cankarjevi založbi. Zbirko, ki ji je naslov izbral še sam Memon, je uredil Tone Pavček, Denis Poniž pa je zanjo napisal esej ..Poezija in smrt", v katerem je razčlenil pesmi in jim poskusil odrediti mesto med tistimi literarnimi besedili, ki so nastala pod težo predsmrtne slutnje. ..Flamenko na sodu smodnika" je drugo posmrtno pesniško dejanje Vladimira Memona. Pesmi iz predsmrtnega obdobja pesnika, nastale med Ljubljano in Madridom, predvsem pa iz ..videnja temnih brezen in iz spraševanja o najbolj skrivnostnem", kakor je zapisal recenzent, pa tudi iz poguma, ki skuša „s svetlobo pesmi" odgnati senco, ki že lega nanj, so v , tej knjigi. Vse po vrsti človeško in pesniško pretresljive in prepričljive. Zato bi lahko rekli, da so to ,,pred koncem in zoper ta konec iz sebe izpraskane pesmi". Pesmi, ki naj pričajo po •smrti o življenju. Zato je omenjena Memonova knjiga pričevanje o človeku, ki je bil, in o pesniku, ki ostaja. In na nas je, da sprejmemo njegovo poezijo. I. Z. potk odraslosti ..Starši vsekakor potrebujejo temeljito znanje o otrokovi duševnosti, tako bodo znali v vsakem obdobju otrokovega razvoja otroku pomagati, da se bo lažje razvijal in opravil glavne naloge. To znanje pa jih ne sme omejevati pri sproščenem in poštenem izražanju svoje osebnosti v odnosu do otroka, saj mu le tako lahko pomagajo, da bo tudi otrok zdravo razvijal svojo osebnost," je zapisala v uvodnih besedah k svoji knjigi c,Pot k odraslosti" Martina Zmuc— Tomori. Knjiga je pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi in pomeni važno obogatitev naše domače priročniške literature. Avtorica dela kot zdravnica za duševne bolezni In kot psihiater otrok in mladostni- iz izložbe V zbirki, ki bo pod uredniškim vodstvom Josipa Vidmarja pri založbi Partizanska knjiga postregla z življenjepisi znamenitih Slovencev, je doslej izšlo dvajset, torej tretjina načrtovanih knjig. Iz nedavne pošiljke smo že poročali o delu, ki govori o življenjski poti skladatelja Marjana Kozine, novi pa sta še knjigi o Juriju Vegi in Franu S. Finžgarju. - Vege, te izredne osebnosti v zgodovini slovenske znanosti, se je lotil novirar in publicist Sandi Sitar. Njegova knjiga, ki se po načinu obdelave v glavnem ne razlikuje od drugih v zbirki (izvirnejše so bile med dozdajšnjimi le knjige o Murnu, Ketteju in Levstiku), v časovnem zaporedju in dokumentarno povzema bistvene značilnosti življenja in dela velikega matematika iz druge polovice 18. stoletja. Nenavadno zanimivega moža kaže, kako je izšel iz slovenske napol kmečke družine in se na Dunaju prek inženirja in visokih častniških stopenj prebil do viteške oz. baronske časti, si nakopal sovražnike in tragično končal v še zmeraj nepojasnjenih okoliščinah — in to tedaj, ko se je povsem uveljavil kot znanstvenik. V več ko poldrugem stoletju so se zabrisale številne podrobnosti Vegovega življenja, življenjepiscem skopi podatki ne omogočajo vsestranske osvetlitve v marsičem protislovne osebnosti. Docela razviden pa je Vegov prispevek k razvoju svetovne pedagoške, tehnične in znanstvene dejavnosti od začetkov množične uporabe logaritmov. V knjigi zbrani Vegovi sedemdecimalni logaritmi so doživeli največ izdaj, desetdecimalni so najpopolnejši te vrste, znameniti Slovenec pa se je proslavil tudi v matematični pedagogiki, balistiki, odmevne so bile njegove matematične, fizikalne in astronomske razprave, pomagal je razširjati uporabo kilogramsko-metrske-ga sistema. Razvejenost in pomen Vegovega znanstvenega delovanja je Sitar pregledno obdelal v sklopu moževe življenjske poti, v dodatku pa je posebej prikazal dozdajšnje ZNAMSfJ ZNAM JU, 5**- »JTI SLOVENCI življenjepise in likovne upodobitve Vege, bralcu sta na voljo tudi časovna preglednica in seznam virov. Pri urejanju Finžgarjevega Zbranega dela, ki je pri Državni založbi doseglo že četrto knjigo, se je Jože Šifrer do potankosti seznanil tudi s pisateljevim življenjem, zato mu najbrž ni bilo težko spisati knjigo, ki podaja zaokroženo podobo Finžgarjeve pojave. Na osnovi stvarnih podatkov pa mestoma že kar preveč podrobne razčlembe posameznih del je Šifrer prišel do prepričanja, da je' bilo pisateljevo življenje neprimerno živahnejše, kakor bi lahko sklepali po njegovem duhovniškem stanu. „Živel je namreč razgibano notranje življenje, polno stisk in bolečin ob vsem, kar je na svoji dolgi življenjski poti moral delati, in zlasti ob vsem, čemur se je moral odpovedati." Knjigo dopolnjujeta kratek pregled dogodkov iz Finžgarjevega življenja in seznam knjižnih izdaj pisateljevih del. D. R. kov, zato se v svoji vsakodnevni praksi srečuje s problemi, ki se pojavljajo v razvoju otrok, seveda tudi s tistimi motnjami, ki so v okviru normalnega, in tistimi, ki prestopajo to mejo. Njene zdravniške izkušnje so še toliko bolj dragocene, ker izvirajo iz naših razmer. Prav zaradi tega gre novi priročnik gledati drugače kot množino podobnih prevedenih in k nam presajenih priročnikov, ki so sicer strokovni, zanimivi in aktualni, a vendar prenašajo k nam izkušnje in vrednote tujega okolja, kijih ni mogoče kar preprosto uporabiti pri vzgoji naših otrok. Ne nazadnje pa ne gre zavreči tudi izkušenj, ki jih ima avtorica kot mati in vzgojiteljica lastnih otrok. Ker vzgoja ni enosmeren proces, marveč zadeva po svoje vzgojitelja in otroka, se dogaja, da so starši ob otrokovih težavah sami včasih v še hujših osebnostnih stiskah, ker ne vedo, kako naj ravnajo, zaradi nepoučenosti in nepoznavanja otrokovega duševnega in telesnega razvoja. Prav bogatitvi takega znanja je namenjen novi priročnik. Avtorica je snov razdelila na dvoje tematskih sklopov. Prvi zajema obdobje otroštva, drugi mladostništva. Znotraj teh dveh pa razčlenjuje najrazličnejše stvari, od duševnega razvoja, prehrane, motenj in inteligenčnih sposobnosti do vedenja in bolezni ter psihoz. Pri mladostniku avtorica odpira tudi vprašanja spolnosti, mladoletnega prestopništva in uživanja mamil, ki postaja vse bolj pereč problem tudi v naši družbi. Poudariti je treba avtoričino misel, da ni povsem zdrave osebnosti in da so motnje nekaj ža vaje vzamejo celo dopust - Tradicija gledališke dejavnosti v vertliču je že zelo stara, tako stara, da mladi povedati, če jih vprašaš o _®M, le to, da je že dolgo tega, odkar so f^elj jgrati njihovi starši, morda tudi starši. V zadnjem letu so se močno Rjavili zlasti mladi Semičani, med teterimi jih pol še nikoli ni stalo na ?*u kot igralci, drugi pa so si izbirali *kušnje v dramski skupini na osnovni ali pa so kot tehnično osebje Pazovali svoje vrstnike izza odra. 13 igralcev, katerih povprečna starost 1 niti 20 let, je letošnjo pomlad obiskati s komedijo ,,Direktorjev rojstni dan" . ečje kraje v Beli krajini ter kar štirikrat ^stopilo na domačem odru. Občinstvo r bilo nad njihovim igranjem zelo ^vdušeno, saj že dolgo niso imeli pridnosti videti domače amaterske skupi-e. ki bi se bila sposobna predstaviti s tako naravnim igranjem, brez togosti, nerodnega prestopanja po odru in treme, ki je sicer tako značilna za amaterske dramske skupine. Prav zaradi sproščenega, tako rekoč profesionalnega nastopa se je marsikdo vprašal, kdo je režiserka, ki se skriva za imenom Sonje Vidmar in ki je bila sposobna zbrati in ,,izšolati" tako uspešne igralce. „Napak misli, kdor si predstavlja, da sem jaz klesala igralce ter da so prišli na oder tako .obdelani' po moji zaslugi," pojasni Sonja. Moja naloga je bila le, da sem igralcem predstavila like, podobo o njih pa so si ustvariri sami. Prav zaradi tega, ker jim nisem vsiljevala svojih zahtev, so se lahko še bolj neobremenjeno vživeli v dodeljeno vlogo. Res pa je tudi, da sem igralce za .Direktorjev rojstni dan' skrbno izbrala zlasti med rosno mladimi, ki se lažje .oblikujejo'. Poleg tega je Semič še vedno tako majhen, da se med seboj dobro poznamo in vemo, kaj kdo zmore. Vsi razen štirih igralcev, ki so še šolarji, so zaposleni v Iskri ter tako prihajam v stik z njimi vsak dan." Vidmarjeva, sicer socialna delavka, je v semiški Iskri zaposlena kot referentka za izobraževanje. Vedno, odkar se spominja, pa je rada-sodelovala na kulturnih prireditvah. Prvič je nastopila na odru v osmem razredu, a je že kot debitantka igrala glavno vlogo v „Sne- guljčici". Od takrat je preteklo 13 let, a se od odra ni mogla več ločiti. Vsako leto so v Semiču postavili na oder eno, včasih celo dve deli, v mnogih izmed njih je nastopila Sonja kot glavna igralka, najbolj pa so ji ležale vloge starejših oseb, tako mater v Metežu in gostilničarka Roža v Budakovi komediji Klobčič. Četudi je raje nastopala na odru, se je pred dvema letomale odločila za režijo. „V režijo me je vpeljal režiser naše gledališke skupine Pirš. Brez njega bi bila gotovo še vedno le igralka. Tako pa sem z režiserskim znanjem, ki sem ga pridobila pri njem in na seminarjih, preteklo sezono prvič režirala, in sicer Ingoličeve .Krape'. Z delom lanske zasedbe sem nadaljevala delo tudi letos v .Direktorjevem rojstnem dnevu'," pove Vidmarjeva in ne pozabi omeniti strahu, ki jo je preveval, ko se je odločila prav za to komedijo, saj se je bala, da ne bo dobro sprejeta. To je namreč delo poljskega avtorja iz leta 1964, s pomočjo profesorice slovenskega jezika na semiški osnovni šoli Snojeve jaa sta ga prenesli v današnje razmere ter v slovenski prostor. Prav zato, ker je za tiste kraje takšna igra nekaj novega, saj so prej v glavnem igrah le klasična dela, je bil njen strah utemeljen. A se je že ob prvem nastopu pokazalo, da brez prave podlage, saj so bili gledalci zelo zado- voljni. To pa je dalo komaj 27-letni režiserki kot ..njenim" igralcem nov polet, da razmišljajo o tem, da bi postali stalna gledališka skupina. Vaje tri- do štirikrat na teden po tri ure in dvoizmensko delo jih gotovo ne bo odvrnilo od njihovih načrtov. Če bo potrebno, bodo tako kot doslej vzeli za vaje dopust. M. BEZEK običajnega v odraščanju. Torej ne gre vsakega odklona jemati usodno, saj je običajno le težava na poti dozorevanja. A tudi kadar gre za prave duševne ali telesne motnje, sta jim vzgojitelja (oče in mati) lažje kos, če poznata njihovo naravo in vesta, kako najbolje ravnati, da bo motnja čim manj skalila otrokovo osebnostno rast in osebnost staršev. M. MARKELJ preklinjajo začetek Julijske in avgustovske sobote bo na metliškem grajskem dvorišču precej živahno. Občinska Zveza kulturnih organizacij je pripravila niz zanimivih prireditev in jim dala skupen naslov: Metliško kulturno poletje. Otvorili so ga avtorji skupinske pesniške zbirke „Tako se kolne začetek". Na dvorišče so privabili predvsem mlade, kar je škoda, saj bi lahko tudi starejši slišali, kaj piše, misli in čuti mlada, tako imenovana pun-ckovska generacija. Nič pretresljivega ni bilo slišati, nič takšnega, kar bi razburkalo malomeščansko ustaljenost ali spravilo pišočo mladež pred obličje razpravljanj. Šlo je bolj za oblikovno kot za vsebinsko modnost, prebrane in v zvežčiču objavljene pesmi sodijo v kategorijo metuljev, ki žive en dan in ne več, ne zavedajoč se svojega bistva in poslanstva. Če bi spustili nekaj slišanih grobih besed, bi bila vsa zadeva nedolžna kot dojenček, večer pa prijetno žužljanje besed, ki spravijo v slapovju zaporedja celo nasmeh na ustnice. Od mladih, neobremenjenih bitij bi človek pričakoval večjo odzivnost na nepravilnosti naše družbene stvarnosti, a kaže, da mladi protestirajo proti temu že s tem, da se jim kratko fučka za vse, kar ni njihov lastni, obstoja vreden problemček. Če bi le za las odprli zenice, bi bila lahko njihova pesniška bera kot bomba, ki jo je razneslo ob koncu njihovega dobro (tehnično) pripravljenega večera. Prebiranje pesmi je kot oblak zasenčil s svojim petjem Goran Jarnevič, ki tudi sodi med pre-klinjevalce začetka. Bil je neposreden, udaren, glasovno močan in tekstno izbrušen. TONIGAŠPERIČ 'riloga\Menj$kega1 listo' (2T VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV oče pa se je priženil v Belo cerkev. Otroci so ostali sami in po materini želji je Franc prišel domov in prevzel gospodarstvo, kolikor ga je še ostalo. ( Z Marijo sta se spoznala in se vzela leta 1924. Tudi ona je bila doma s kmetije in tudi v njihovi družini je bilo sedem otrok, zato je dobro vedela, kaj je pomanjkanje in delo. Ravno prav za llijaževo kmetijo, ki je rabila pridno gospodinjstvo in vajene roke. Začela sta skoraj iz nič, imela sta le na pol crknjeno kravo v hlevu, počasi pa jima je gospodarstvo le steklo. Obnovila sta vinograd in hišo, pa tudi časa za ljubezen jima je ostalo. Iz nje se je rodilo sedem otrok. Potem pa je zopet treščilo v domačijo na Vinjem vrhu. Vihar druge svetovne vojne tudi njej ni prizanesel. Starejši sin France je odšel v partizane in se ni več vrnil. Njegov mlajši brat Roman'je našel pri neki zidanici bombo. Igral se je z njo in razmesarila mu je oko in roko. Tako so dobili v družino še težkega invalida. Nadlog pa s tem ni bilo konec. Okoli hiše so se motali belogardisti in njihovi vohljači. V sosednji zidanici je bila partizanska tiskarna, malo niže bolnišnica. Sovražniki ju niso odkrili, slutili pa so, da se tu nekaj dogaja. Komaj so partizani ob jutranji zori odšli, že so prišli beli z naperjenimi puškami in jima grozili. Le srečnemu naključju se imata zahvaliti, da sta ostala živa, ko so enega ali drugega postavili ob zid. Pa je tudi ta vihra končno le minila. Povojni čas je prinesel na Vinji vrh mir. Kar preveč miru za Marijo in Franca, ki sta bila vajena otroškega vrišča in živžava okoli sebe. Otroci so se raztepli po vsej Sloveniji in ostala sta sama na skopih lazih in med trtami, ki sta jih vsa leta z ljubeznijo obdelovala. Vinogradništvo je posel, na katerega se France najbolj razume. Marsikateri posestnik iz okolice, ki ima svoje vinograde v Vinjem vrhu, je prišel k njemu po pomoč'’in po nasvet. In Marija in Franc sta rada pomagala. Se pred letom sta se podajala v kop in vezanje, da je bilo veselje. Letos pa so jima pričele pešati noge in starost je pričela kazati svoje zobe. Starost je za nekatere lahko prijazna in polna miru in počitka, za take, kot sta Marija in Franc, ki sta bila vajena trdo delati, sedaj pa zelenje grozi, da ju bo prehitelo, je lahko huda nadloga. „Če človek bolj miga, dlje živi!" oravi Franc in se kljub triinosemdesetim letom plevelu še ne da izriniti iz vinograda. Marija pa ima pri osemdesetih že nekoliko bolj betežne noge in brez palice ne more nikamor. Kdaj pa kdaj jo obišče katera od hčera in ji pomaga pri gospodinjstvu, vendar morajo tudi one skrbeti za svoje družine, ki niso prav blizu Vinjega vrha. Tako sedita ob prazničnih popoldnevih na klopi pred hišo osemdesetletna starčka, se držita za roke in preko vinogradov gledata v dolino. „Samo smrti še prosim!" pravi Marija. Življenje priganja in prinaša nove nadloge, onadva pa bi rada miru. Gotovo bo tudi za Marijo in Franca na Vinji vrh prišel tisti mir, upajmo samo, da to ne bo mir po viharju, teh imata za sabo že dovolj, ampak mir, ki se priplazi tiho, kot se poleti prikrade rahei nočni dež, da bi ohladil in napojil žejne trave. TONE JAKŠE KOVINA JE KOT DOJENČEK „ Livarstva se učiš vse življenje, nazadnje pa neumen umreš," je napol v šali dejal ob koncu najinega razgovora mojster livar Anton Makovec, ki je kot priznan strokovnjak priskočil na pomoč Agrostrojevemu obratu „Milan Majcen" v Šentrupertu. Potem pa je že moral spet v livarski oddelek, kjer so delavci ulivali posebne obroče iz aluminij — brona. ..Najprej so me hoteli dati za pleskarja," je dejal Makovec, sicer doma iz Borovnice, „toda potem, ko je teta slišala, kaj delajo pleskarji, je bila možnost, da bi pleskal zidove, ukinjena za vse večne čase. Tako sem pred tridesetimi leti prišel v ljubljanski Litostroj, ki je že tedaj začel načrtno šolati kadre. V šoli nas je bilo šestnajst, a smo samo štirje končali šolo, med livarji pa sem do danes ostal samo jaz. V šoli smo imeli šestnajst predmetov z močnim poudarkom na pouku matematike infižike, ki mi še danes pride zelo prav. Da smo livarji nekaj posebnega, se je pokazalo tudi med učno dobo. Imeli smo pri mojstru poseben status, ki pa ni bi! čisto zastonj. Če je bilo treba, smo na delo prihajali tudi ob nedeljah in praznikih. Livarstvo je v kovinarstvu nekaj posebnega. Kovina je muhasta, z njo je treba ravnati kot z dojenčkom. Nekatere litine so občutljive tudi za vreme, tako da ni mogoče dobiti odlivkov enake kakovosti, kadar bi hotel. In prav ta negotovost pa potreba po nenehnem poizkušanju, iskanju najboljših rešitev me je za zmeraj zapisala med livarje," pripoveduje mojster Makovec, katerega ime med jugoslovanskimi livarji nekaj pomeni. Čeprav tudi v livarstvu vse'bolj prodirajo spoznanja sodobne znanosti in tehnike, je treba imeti za to panogo tudi kanček intuicije pa veTiko vztrajnosti. Makovec je pripovedoval, da se včasih s kakšnim odlivkom ukvarjajo tudi po štirinajst dni, preden najdejo najboljšo rešitev. Včasih morajo delo celo za nekaj dni odložiti, potem pa se rešitev pokaže sama od sebe, tako kot v pesništvu, kjer morajo izdelki nekaj časa dozoreti, da jih avtor ugleda v pravšnji končni obliki. A samo na ta občutek se tudi v tem poklicu ne gre zanašati. Društvo livarjev Jugoslavije se sestane najmanj dvakrat na leto, ko s predavanji, prikazovanjem filmov in medsebojnimi pogovori med livarji pridobivajo nova znanja in izmenjavajo izkušnje. Večkrat je treba za novimi znanji tudi v tujino. „Kot livar sem začel v Litostroju, potem sem delal v Unitasu pa v livarni na Dobu, ko pa so me zaprosili v Agrostroju, sem prišel še sem. Delo me namreč veseli toliko časa, dokler je treba raziskovati nove možnosti, dokler proizvodnja narašča. In prav v Agrostroju, čeprav razpolaga z zastarelo tehnologijo, sem našel te možnosti. In ker nam gre prodaja dobro, saj delamo za kmetijstvo, ki vse bolj pridobiva pomen, bomo našo proizvodnjo še_ širili. In v štirih letih, kolikor moram še delati do pokojnine, upam, bom tudi priučil nekaj domačih livarjev, ki so že doslej pokazali veliko spretnosti in željo po znanju; iVtpokoju pa se borni IčtH 'izdelovanja^ Manjših šivati,- saj livarstva nfe moreš kar čez noč zapustiti, če si z njim in od njega živel celih trideset let," je rekel Makovec. Dobrih livarjev je premalo, pa tudi njihovo delo je težko zaradi vročine in kovinskih par, ki prizadenejo predvsem pljuča. Zato imajo beneficiran delovni staž, osebni dohodki pa so tudi visoki. Makovec dobi na mesec po 25 tisoč dinarjev, pogosto tudi precej več.tako da ima pogosto celo večji osebni dohodek kot vodja obrata. A Makovec ne dela samo zaradi visokih prejemkov, saj pravi, da ni bil nikoli za pisarniško delo. Vedno je rad ustvarjal nove izdelke, se spopadal s problemi. Livarstvo namreč ni samo preprosto vlivanje tekoče kovine v peščene kalupe ali kokile. Kalupe in orodja je treba narediti za vsak izdelek posebej. In tudi tu se mojster odlikuje, saj je vsak kalup takšno delo, ki terja popolnoma drugačen pristop. V obratu „Milan Majcen" naredijo na dan tudi tono različnih odlivkov iz različnih kovin. Najtežje je ulivati aluminij ali medenino, ki se rada penita. Prav pena pa je najhujši problem, s katerim se mOrajo livarji nenehno spopadati. Različni obroči, ventili in drugi deli, ki jih vgrajujejo v namakalne naprave, morajo biti natančno in kakovostno izdelani, še posebno zaradi tega, ker velik del svojih izdelkov prodajo v tujino za dolarje ali pa v zameno zanje dobijo kmetijske stroje, ki jih naše kmetijstvo prav zdaj še kako potrebuje. Zato jim v teh dneh ne zmanjka dela. Mojster Makovec je tako rekoč ves dan v livarni. Ko se v livarni lotijo bolj zapletenih del ali pa pr:de do problema, ga grejo klicat tudi domov. Vse to mojstru ni težko* narediti, saj se je v Litostroju že pred tridesetimi leti pripravil na tak način dela. J. SIMČIČ TRIKRAT SEDEM NAS JE BILO V dolini zeleno zrcalo Krke, ob njem pa plodne njive vse od Novega mesta pa tja do Krškega polja objamejo oči z enim pogledom. Popoldansko sonce pritiska v dolino, da vonj po pokošenem senu kar puhti iz nje. Tam doli je vse živo. Traktorji z nakladalkami se kot požrešne gosenice zajedajo v goste redi. L,e tu gori v vinjevrškem pobočju je še kdaj slišati vzklike grabljic in mukanje volovske vprege, ki počasi vleče visoko naložen voz v klanec. Vse prepočasi, kajti za Vinjim vrhom se tam od Save zbirajo temni oblaki, hladen piš zaveje in že sta tu blisk in grom z debelimi kapljami dežja, v daljavi pa pritajeno bobnenje naznanja, da toča že tolče po sosednjih bregovih. Panorama pod nami se zapre. Šele ko vihar upogne starodavno lipo in strela švigne tik mimo cerkvenega zvonika, se preselimo v varno zavetje zidanice. Vanjo in v naša srca se preseli tudi sonce. Vihar na Vinjem vrhu je za nas posebno doživetje, za Franca llijaža in njegovo ženo Marijo, ki sta tukaj gori oba prestopila že v deveto desetletje, pa je ta samo eden izmed mnogih v njunem dolgem življenju. Tudi hujši so že bili, taki, ki jih je pripravila narava v svoji neskončni vremenski kuhinji, pa tudi taki, ki jih je vzbur.kal človek v svojem nemiru. Pred osemdesetimi leti se je llijaževa družina, potem ko jim je na Orešju pogorel dom, preselila v zapuščeni materin dom na Vinjem vrhu. Francu je bilo tokrat komaj štiri leta, tako da se niti ne spominja. Sedem otrok je bilo v družini, zemlja na mali kmetiji v hribu pa skopa, zato so se morali kaj kmalp udinjati pri sosedih v vinogradih, ko pa se je pričela prva svetovna vojna, je odšel starejši brat na fronto, od koder se ni več vrnil, Franc pa služit za hlapca v Ostruge pri Kostanjevici. Vihar prve svetovne vojne je pustil globoke brazde na Hijaževi domačiji. Ostala je brez močnih rok starejšega sina, umrla je mati, /a/ir: Trdina kovinska livarska forma večletna rastlina pritok mezele lekarna povriina paznik v zaporu iBOzd. [delavec udarec s slavni jap. esorezec iuftmpešt NAGRADA V ŠENTVID Žreb je med reševalci naše male nagradne križanke tokrat izbral nagrajenko, ki ne živi na Dolenjskem, a, kot kaže, zvesto prebira Dolenjski list. Knjigo »Lektor v Ljubljani" Gerta Hofman na bo dobila JASNA JAGEft iz Šentvida. Za ta roman je Hofmann prejel pomembno avstrijsko nagrado za književnost in sploh ga kritiki uvrščajo v sam vrh pisateljevega ustvarjanja. Izžrebanki želimo veliko intelektualnega veselja ob branju romana! Zelo naivna je misel, da so družbene krivice nanizane kot biseri in da je zadosti, če od-, ttraniš eno, pa se bo raztresel ves molek. A. FRANCE Partizanstvo je bil čas mlinov, ki so zmleli moko za nove vrste ljudi J. JAVORŠEK Za človeka je važno živeti samo, če ustvarja. E KARDELJ Prizadevanje za modrost nas zares osvobaja. SENEKA NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA I Ugrabitelji iz VCSOlja? prižnica seštevanje sradb. material prstom grdoba st.gr. pesnik različek kem. prvine Skrivnostno potovanje po oddaljenih planetih, razkrito v hipnozi, je bilo zlagano - Preko 200 „ugrabitev" Otroci morijo svoje starše Staršemori so sicer še redki, kriminalna dejanja - vendar ne več tako izjemna • Sinovi kot morilci Slovenski jezik ima v svoji bogati zakladnici besedo, s katero označimo eno najbolj gnusnih kriminalnih dejanj — umor očeta. Vendar pa nimamo enakega izraza, kot je očetomor, za označitev umora matere ali celo obeh roditeljev. Vse kaže, da bomo morali uvesti nove izraze materomor in staršemor, če bomo hoteli pisati o grozovitostih, ki dandanes stopajo iz meja nekdanje izjemnosti. Umori mater in obeh staršev so bili pri nas tako redki in tako izjemni, da ni bilo potrebe po tvorbi novega izraza. Vprašanje je, ah bo tako ostalo. Ce namreč vzamemo primerjavo, da se vse, kar se dogaja na Zahodu, prej ah slej v ostrejši ah blažji obliki prenese tudi k nam, potem bomo priče tudi takšnim gnusnim dejanjem. V ZDA presenečeni ugotavljajo, da so imeli v zadnjem času nekaj grozljivih primerov umorov staršev. Po številu jih sicer ni vehko, vendar pa je tudi majhno število v primerjavi s prejšnjimi obdobji vehko. Kriminologi, kr se ukvarjajo s tovrstnimi dajanji, pravijo, da sicer ne vodijo posebnih oddelkov za očetomore, da pa je mogoče na osnovi dosedanjih izkušenj izvleči nekaj osnovnih značilnosti. Tako ugotavljajo, da večino očetomorov, starše-morov in materomorov iz vrš jj o sinovi, hčere le izjemoma. Zanimivo pa je, da hčere dostikrat nagovore brata ah tudi kakšnega drugega moškega, da opravi umor. Torej so v resnici bolj Pogosto vpletene v tovrstna kriminalna dejanja. Zelo pogosta značilnost je tudi ta, da sin ubije očeta zaradi pijančevanja in nasilja nad njim in ostalimi jf Sončni kovček Odkar so se fotovoltne sončne • celice odlično izkazale v vesolju, so z leti dobivale vse več veljave tudi ba Zemlji. Še posebno uporabne so Za najrazličnejše naprave, do katerih Človek nima stalnega dostopa in so jih doslej napajali z ne dovolj zanesljivimi akumulatorji, ki so za nameček še težki za prenašanje. Japonska družba Nihon Shisetsu Kogyo iz Tokia je sončnim celicam dala še dodatno prednost. Izdelala je majhen prenosni sistem. Gre za nekaj večji kovček, v katerem je shranjenih 20 foto-! Voltnih celic, ki dajejo na soncu električni tok jakosti 5 vatov. Dovolj je, da uporabnik odpre lepo oblikovan kovček in ga usmeri proti | soncu in že ima na voljo dovolj ; električnega toka za pogon najrazličnejših napravic od video kamer do. močnih elektronskih bliskavic ipd. Pretvorba sončne energije v elektri-| Čno je takojšnja. Cena sioer ni majhna: 300 do-laqdv, a kupcev za sončni kovček ni maio. v, , . člani družine. Sin torej mori iz zaščitniških interesov. Nemalo je primerov, da pijani oče spolno izrablja hčer. Psihiater Herb McGrew opozarja, da se bo razvita družba vse pogosteje srečevala s staršemori. „Vse kaže, da ima sedanja generacija več težav pri nadzoru svojih prvinskih nagonov," ugotavlja. Za dosedanje generacije je bilo značilno, da so konflikte in probleme zapirali vase in jih tlačili v nezavedno, sedanje generacije pa niso inhibirane in puste, da se konflikti izrazijo v dejanjih. Žal v tem primem z najgnusnejšimi umori, ki so včasih za zunanjega opazovalca skoraj brez pravega zunanjega motiva Navedimo za primer 20-le-tnega Davida Chija, študenta arhitekture na Comellu, ki je nekega večera vzel velik nož v kuhinji, odšel v dnevno sobo in zaklal očeta. Na sodišču ni znal pojasniti, zakaj je to naredil. Odgovor pa je, a najdejo ga lahko le strokovnjaki, ki se bodo morali spopasti s to problematiko. MiM fVir: Newsweek) Snovni vzroki? Kaj povzroča duševno bolezen shizofrenijo? Vse več dokazov ,je, da je mogoče duševne bolezni povezati s čustvenimi in fiziološkimi vzroki. Med strokovnjaki je še posebej živo odjeknilo odkritje dveh aiperiških raziskovalcev, ki sta pred kratkim poročala, da sta odkrila nenavadno strukturno abnormalnost v možganih kroničnih shizofrenikov. Dr. A Scheibel in J. Kovehnan sta analizirala dele možganov 10 umrlih shizofrenikov in jih primešala z možgani duševno zdravih ljudi. Pozornost sta usmerila predvsem v tisti predel možganov, ki je po mnenju znanstvenikov središče za čustva in zaznavanje resničnosti, tako imenovani hippocampus. Ta del možganov se sestoji iz piramidasto oblikovanih celic, ki so sestavljene tako, da več ali manj kažejo v isto smer. Pri shizofrenikih pa sta raziskovalca odkrila, da so celice neurejene in da se odklanjajo od 90 do 180 stopinj od smeri zdravih celic. Strokovnjaka domnevata, da ta neurejenost povzroča pojave, tipične za shizofrenijo. Se več: stopnja neurejenosti kaže na resnost obolenja. Varno v dežju Japonski avtomobilski proizvajalci se nenehno trudijo, da bi svoje izdelke naredili čimbolj privlačne za kupce, zato vanje vgrajujejo vedno kaj novega. Pri tem na veliko izkoriščajo elektroniko. Pred kratkim so predstavili prve povsem samodejne brisalce za vetrobransko steklo, ki so jih izumili in izdelali pri Nissan Motorsu. Brisalci se sami vključijo, ko začne deževati, nato pa se sproti prilagajajo razmeram; bolj ko dežuje, z večjo hitrostjo brišejo. Ključna točka novih brisalcev je posebna senzorska celica, ki zaznava dež in pošilja v napravo za uravnavanje hitrosti delovanja ustrezne električne impulze, po katerih se ravna motorček. Senzor in uravnalnik hitrosti brisanja je mogoče vgraditi v sedanje naprave zelo preprosto. Pri tem niti ni važno, kakšen model avtomobila je, čeprav je avtomat narejen predvsem za Nissanove. In cena? Okoli 2.700 din. Ni veliko, če pomislimo, da je dobra preglednost v slabem vremenu še kako pomembna za varno vožnjo. Če bi sodili po zatrjevanjih več' kot dvestotih ljudi, potem na našem planetu ne ugrabljajo samo letal in potomcev bogatih ter slavnih osebnosti, marveč se iz globokega vesolja k nam spuščajo tudi nezemeljski ugrabitelji. Več kot dvesto ljudi namreč prisega, da so jih ugrabila bitja iz neznanih letečih predmetov in da so jih popeljala na neprostovoljna potovanja po širjavah naše galaksije in še globje v zunanje vesolje. Do nedavnega je bil nekakšen svetovni rekorder v neprostovoljnih vesoljskih poletih neki italijanski nočni čuvaj, ki je prijavil Štiri ugrabitve. Sedanja rekorderka je Barbara Schutte, vzgojiteljica iz ameriške zvezne države lowa, ki je morala na vesoljska potovanja z nczemljani kar osemkrat. Njen rekord je prišel na dan šele potem, ko so raziskovalci NLP - nekateri znanstveniki se s tem resnično zavzeto ukvarjajo -. začeli uvajati spraševanje v regresivni hipnozi. Na ta način prikličejo v spomin hipnotizirane osebe tiste dogodke, ki so potonili v pozabo zaradi šoka ali kakšnega drugačnega duševnega pritiska. Strokovnjak za regresivno hipnozo je Leo • Sprinkle, psiholog z wyominške univerze. Kot poglavitni strokovnjak se je uveljavil na srečanju ameriških psihologov leta 1978, ko je poročal o 25 primerih vesoljskih ugrabitev. Izrazil je sicer dvom v to, ali gre za prave telesne ugrabitve ali za tako imenovana nadčutna doživetja, ko naj bi človek na doslej še nepojasnjen način v duhu obiskoval oddaljene kraje. Da pa gre za poročila o resničnih dogodkih, ni podvomil. Toda resnica pride na dan. Včasih traja tedne, včasih mesece, leta, desetletja in celo stoletja, vendar pa sta laž in sleparija prej ali slej le razkrinkana. Nedavna sleparija s Hitlerjevim dnevnikom je lep dokaz. Nič manjši pa je priznanje, ki je nedolgo tega razburilo strokovnjake in privržence NLP. Gospodinja Christy Dennis iz Phoenixa je namreč zanikala vse, kar je povedala o svojih doživetjih na tujih planetih. Podpisano izjavo je poslala raziskovalcu Sprinklu, ta pa jo je - kot je prav in pošteno - razmnožil in poslal vsem vidnejšim strokovnjakom za NLP. Ime ameriške gospodinje iz Phoenixa je vsem poznavalcem ufologije dobro znano. Pred dvema letoma je namreč izšel obsežen članek z naslovom „Hipnotizirana gospodinja priznava”: „Tuji vesoljci so me odvedli na tri čudne planete”. Članek je za revijo National Enquirer napisal Leo Sprinkle na osnovi izpovedi omenjene gospodinje. Prvič sta se raziskovalec NLP in Denni-ova srečala na enem od zborovanj, na katerem so se zbrale žrtve vesoljskih ugrabitev in raziskovalci - ufologi. Zborovanje je bilo posve- čeno raziskavam otroških doživetij v regresivni hipnozi Pri hipnozi Den-nisove je Sprinkle prišel do izjemno zanimivih odkritij, ki jih je še dopolnil z nadaljnjimi hipnotičnimi seansami, v katerih se je razkrila čudovita dogodivščina gospe Dennisove. V članku je popisano, kako so neznana vesoljska bitja odvedla Dennisovo daleč na neki tuj planet. Kar je presenetljivo, je dejstvo, daje potovanje potekalo brez naprav. Vesoljski tujci so silne daljave premagovali s takojšpjimi nesnovnimi prenosi. Dennisova je tujce opisala kot tri metre visoka bitja človeških oblik. Bili nej bi izredno lepo grajeni, temno olivne polti, zlatih las in oči. Mesta so si zgradili pod površjem planeta, da ne bi skvarili naravnega okolja. Na povTŠje naj bi prebivalci daljnega sveta hodili na počitek in izlete, vse delo pa bi ostalo v podzemeljskih prostorih. ■ Ko je opisovala izgled planeta, Dennisova ni bila najbolj ustvaijal-na. Pripovedovala je, da je nebo vijolično, da so drevesa modra in *vode škrlatne. Pod vodstvom tujca z imenom Aranon je Dennisova obiskala še druga dva planeta. Na enem naj bi jih napadli nekakšni jamski ljudje, kar kaže, da na vseh obiskanih planetih le ni tako zelo idilično. Po obisku so tujci ugrabljeno Zemljanko na enak način, kot so jo ugrabili, prenesli nazaj na Zemljo. Dve leti so mnogi verjeli vsemu, kar je gospodinja iz Phoenixa izpovedala, Sprinkle pa napisal. Zaupanje v resničnost izpovedi so še utrjevala poročila o testih resnice, ki so jih opravili na gospe Dennisovi. Pa vendar je bila sleparija. Ni bilo ne zlatolasih in zlatookih tujcev ne planeta z vijoličnim nebom in ne podzemeljskih mest. Vse to si je Christy Dennis izmislila, da bi sodobnike opozorila na probleme, s katerimi-se otepamo tu na Zemlji: onesnaženo okolje, izginjanje narave, sovražno razdeljenost človeštva itd. V tem so njene izpovedi skladne s podtjbnimi poročili. Skoraj vsi, ki zatrjujejo, da so jih ugrabila vesoljska bilja, v svojih pripovedih nakazujejo rešitve za sedanje stanje na našem, v mnoge težave odetem planetu. Tudi strah za usodo človeštva ima torej velike oči. MiM (Vir: Discover) Jezik postaja siromašen, jecljajoč, negotov, če ga uporablja človek, ki ni podkovan v tistem, kar bi moral povedati F. ŠETINC Uradniki se obračajo, kakor potegne politična sapa. Značaja med njimi ne iščimo. J. TRDINA Podobe, katere vidimo v kolibah naših kmetov, nam ne pokazujejo svetnikov v pravem človeškem truplu, ampak grde spake, odurne pošasti. Novejši čas se je to nekoliko zboljšalo, sam ter tja se nahaja že v najbornejših kajiah slika. Kristova ali Matere božje, ki ne bi delala nečasti niti hiši premožnega meščana. Na drugem koncu imata Bošte in njegova žena Marica svojo lično, prijazno spalnico. Posteljo pokriva mrežasto pokrivalo, belo ko sneg. Na čedni omarici stoji ura in nekoliko porcelanaste posode. Mala mizica je pregrnjena z rdečim platnom. Na njej leži bukvarnica Tratnikova, kakih petnajst večidel prekrasno vezanih knjig. V spalnici se mrači še o belem dnevu, ker zarašča okna pregosta brajda, „da je zjutraj dalj tema". Še to moram dodati, da je spalnica tudi pobarvana s prijaznim zelenilom in da ima zidano rusko peč. Po vseh treh izbah in tudi v gornjici pod streho je videti še marsikatero lišparijo in lepotijo, katere sem pogrešal pri drugih kmetih. Niti orodje in druge priprave ne kažejo zgolj domačega dela in oblike. Bošte mi je to razjasnil in razložil takole. „Na Francoskem blizu Avinjona, kamor so nas jetnike prignali, sem stanoval več tednov pri nekem krojaču, ki se je pisal Šavre. Ni se moglo reči, da je mož bogat, zaslužil si je prav toliko, da je z rodovino vred pošteno zdeloval. Ali hišo si je napravil tako zalo in vabljivo, da ni imel noben bogatin take. Ne notri ne na dvoru ni smela biti nobena smet, nobena pajčevina, nikakršna druga nesnaga. Kaj novega si je malokdaj kupil, ali vse, kar si jelrupil, je bilo lepo trdno, da je veselilo oči in je tudi kaj trajalo. Omislil si je sčasoma dragoceno posodo, več zlatih ur, krasno pohištvo in še raznih drugih reči, za katere kmet misli, da so zanj preimenitne. Izbe in hiša so dobile s tem toliko prijaznost, da jih je človek prav nerad zapuščal. V taki ječi bi lahko prebil celo leto brez velike žalosti. Šarvetov dom se mi je tako priljubil, da sem za trdno namenil, kadar se povrnem na Kranjsko, da ga bom tudi jaz posnemal, kolikor mi bo mogoče. Nekaj reči sem si nakupil še na tujem, nekaj Jem jih dal napraviti po tujih obrazcih doma, še za druge pa sem pisal tistim ljudem, pri katerih sem na svojih potih dalj časa stanoval in si pridobil njihovo prijaznost. To sem moral storiti, kajti prepričal sem se, kako strašno smo zaostali Slovenci za drugimi narodi. Veliko dobrih reči ne dobi Slovenec doma, če bi ponujal zanje zlat denar, ker jih ne znamo izdelovati, ker jih dostikrat še ne poznamo ne. Kar vidite pri meni, je zneseno iz vseh kotov in vetrov. Žepno uro sem si kupil v Brešiji; vem, da so francoske še boljše, ali človek jih mora poznati, drugače ga lahko prekanijo. Ogledalce z zlatim obodom sem prinesel iz Benetk in tako tudi tale prstan in še nekaj drugih kitnic, ker sem od nekdaj slišal, da je beneško zlato najprvo na svetu. Ono kupico z zlatim vencem in začetnimi črkami svojega imena sem dobil za male krajcarje na Češkem; češka steklarija slovikakor nobena druga. Na Češkem sem dostikrat opazoval, kako kmetje orjo. Posebno všeč mi je bil njihov plug, ki ga zovejo ruchadlo. Precej, ko sem prevzel gospodarstvo, mi je moral stolar Tone, moj boter, narediti tako ruchaldoj prav težko sem mu mogel dopovedati, kakšno je, ker ga še ni nikoli videl. Od konca je mislil, da norim, in tudi sosedje so se mi grozno smejali, dokler se niso prepričali s svojimi očmi, koliko bolje rije in rahlja zemljo ta češki plug mimo domače nerode. Še nekaj so me naučili Čehi. Med njimi sem pogostoma videl prav lično izdejane in ozaljšane stole in mize. Mize se mi kranjske bolj dopadejo, ali stole in klopi sem si naredil po češkem zgledu, čisto sa..\ brez Tonetove pomoči. Moja železnina je deloma gorenjska, deloma štajerska. Če pogledate v kuhinjo, ne najdete nobenega ribniškega piskra. Ribničani delajo slabo, da je joj, njihova posoda ne ostane dolgo cela, če pride k ognju. Zato sem si omislil nekoliko nemških loncev iz železa in medi. Rabimo jih te več let; že do zdaj veljajo manj ko ribniški, če pomislim, koliko se je teh pobilo. Sedlo in drugo konjsko opravo sem naročil na Dunaju, ki ima za tako blago najprve mojstre. Kar imam porcelana, ga je prinesla v Trst angleška ladja, iž Trsta sem ga dobil ,pod roko' po dobrem znancu, ki je vozil žejnim Primorcem dolenjskega, s gukrom zaslajenega žvižgav-ca tista leta, ko je bila v Primorju zbolela trta. Sukna in platna boljše vrste nisem hotel nikoli prej kupiti, dokler se nisem prepričat, da je iz poštene tvornice. Res, de sem ga plačal draže, ali sem ga pa rabil tudi več let. Tega pravila se držim v vseh rečeh. Šarveta, vem, da le ne bom kmalu dosegel, koliko sem si pa že ponapravil, da me veseli domača hiša bolj kakor vsaka druga v vasi, in vselej, kadar kam grem, komaj čakarrv da pridem zopet domov." Z enako skrbjo si je Bošte zasadil tudi svoj vrt. Dolenjskih cepičev se ni branil, če so bili dobrega rodu. Ali se ni mogel z njimi zadovoljiti. Po svetu je videl žlahtnejše, plodnejše drevje nego v domači fari. Tudi se je prepričal, kako slabo še Kranjci vrtnarijo. Kupoval je tedaj tuja semena in drevesca in jih sadil in gojil, kakor so mu velevale bukve, lastne in tuje skušnje. Za zgled mu je služil gospod Lovre Pintar. Večkrat je obžaloval, da ima do njega tako daleč in se ne more nikoli z njim ustno kaj pomeniti Takrat je slovel tudi suhorski župnik Škofič, kako izvrstno ume ravnati s sadjem In trta Enkrat zve Tratnik, da je prišel v Novo mesto, in precej te napoti k njemu. Vrli mož se Škofiču priljubi, prav rad ga je podučil in mu svetoval, kako naj dala, da mu bo vrt nesel dobiček. Pozneje ga je šel Bošte večkrat obiskat v Suhor in še zmerom pripoveduje z navdušenjem o prelepih Škofičevih zasadih in o prijaznosti, s katero ga je gospod sprejemal in mu razkazoval vse naprave suhorskega raja. Na svojem vrtu pa je imel neko posebnost, ki je prav Revirna in mikavna. Vsem drevesom in rastlinam, katere je zasadil in cepil, je dajal lastna imena v spomin svojih sorodnikov, prijateljev in dobrotnikov. Ko sva se sprehajala okoli hiše, mi je dostikrat pravil, kako zove svoje sadike in zakaj. Naj povem nekoliko zgledov. „Ta trta tu na oglu hiše ja dobila na krstu ime .Balant'. Kai pravite, od kod? Balant je bil moj veseli ded. Naučil me je plesati, ko je imel on sedeminosemdeset let, jaz pa sedem. sl^Sene,kak0r Vrt8Vk8' Mož 88 •* P«. ali n' maral siaoega. Dolenjec mu je malokateri teknil. Ker je obhod« veliko sveta, je poznal veliko vin. POTA m s m/ dežurni poročajo Predlog, da bi novomeški Glavni trg zaprli za promet od 16. do 24. ure NOVO MESTO - Novomeški Glavni trg je eden izmed najlepših mestnih trgov v Sloveniji. Z arkadami obkroženo mestno središče je bilo nekoč polno sprehajalcev, tu so bile stojnice in pešec se je čutil varnega. Razmah motorizacije pa je spremenil utrip življenja v tem delu mesta, saj je prostora za pešce zmeraj manj, na mostu čez Krko, na trgu in po Cesti ko-mandatna Staneta pa prihaja do pogostih prometnih zamaškov. Spremna jih trušč motornih vozil in oblaki strupenih ter smrdljivih plinov. V takih razmerah si je kar težko predstavljati nekoga, ki bi prišel občudovat arkade ali spomenike (Ketteju in Trdini, obešenima talcema) in Kettejev vodnjak.. Čeprav je bik) v prometno urejenost Novega mesta vloženega veliko truda - že uvedba enosmernega prometa je pomenila precejšnjo razbremenitev -to še ne pomeni, da bi se ne dalo še kaj izboljšati. Nemara pa bo zamisel članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki so obravnavali predlog odloka o ureditvi cestnega prometa v novomeški občini, kar pravšna. Da bi bil promet vsaj deloma razbremenjen in bi bile kultur-no-zgodovinske znamenitosti bolj dostopne tudi tujim obiskovalcem, pfedlagajo, da bi bil trg od 16. do- 24. ure zaprt za ves promet z motornimi vozili. Tedaj bi trg lahko spet pripadal pešcem, sprehajalcem, obisk številnih trgovin m gostišč bi bil prejkone privlačnejši. Ko bodo delegati in ostali občani razpravljali o novi prometni j urejenosti v novomeški občini, ! bodo seveda lahko izrekli svoje ! mnenje tudi o zapori prometa na novomeškem Glavnem trgu. Seveda ne bi bilo prav, ko bi v razpravi iskali samo slabe strani takšne prometne ureditve. Celo pomislek, da bi se poraba bencina zaradi vožnje po obvoznicah j povečala, nekako ne zdrži. Mnogi bi se prav zaradi tega na potep po mestu podali kar peš, kar bi bilo koristno tako za njihove i denarnice kot za počutje 'in zdravje. Sicer pa bo treba počakati na konec javne obravnave, ki bo pokazala, ali je ta predlog prišel v pravem času. Zamisel o zapori prometa na Glavnem trgu namreč niti ni tako nova. JSJMČIČ '—_______________________________, Ko za volan sede alkohol Za nesrečo s traktorjem je bil Franc Kavšek obsojen na dva meseca zapora — Pred osmimi leti že obsojen S FOTOAPARATOM V ZAGREB - Novomeščan Maks Kalan je 29. junija dopoldne odkril, da je med njegovo odsotnostjo nekdo vlomil v stanovanje. Vlomilec je odnesel 3 tisoč dinarjev gotovine in fotoaparat. Miličniki so še isto dopoldne odkrili 25-letnega M. K., ki je bil s plenom namenjen proti Zagrebu. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. SPET VLOM V SOLO - V noči na 28. junij je neznani vlomilec skozi okno kopalnice vdrl v bršljinsko osnovno šolo. Odnesel je več kosov otroških oblačil in pol kilograma pralnega praška. ODNESEL MOTOR - Z betonskega mešalca Tomaža Lampeta je neznani storilec odvil elektromotor in ga odnesel. Lampe je zaradi tega utrpel za 5 tisoč dinarjev gmotne škode. GUME IN ZRAČNICE - Med 24. in 27. junijem je z dvorišča TGP - tozd Transport Metlika izginilo dvoje avtomobilskih gum in pet zračnic. To gradbeno podjetje je bilo zaradi tega oškodovano za 30 tisoč dinarjev. Bo na trgu spet zavladal pešec? NOVO MESTO - Nesreč s traktoiji je iz leta v leto več, največkrat se končajo z najhujšim - s smrtnim izidom. Nesrečam pogosto botruje nespretno upravljanje s tem na videz preprostim kmečkim strojem in prometnim sredstvom, pogosto pa za volan sedeta tudi alkohol in preutrujenost. Tako je bilo tudi lani februarja, ko je traktor ursus s priklopnikom upravljal Franc Kavšek iz Sel pri Zagorici. Popivanje prejšnjega dne brez zadostnega spanja, potem pa še nekaj kozarčkov v Mimi peči, je bilo malo preveč za srečer. izid vožnje proti domačim Selom. Traktor s priklopnikom, ki ga je upravljal Franc Kavšek, je namreč blizu nadvoza čez magistralno cesto zapeljal na levi rob ceste, odkoder ga je vrglo tri metre globoko. Voznik je sicer odnesel celo kožo, zato pa je Z AVTOM GA JE VRGLO V SAVO Pretekli četrtek okoli 9. ure zvečer se je na regionalni cesti med Blanco in Sevnico zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 27-letni Martin Romih iz Pokleka. Romih je vozil avto od Blance proti Sevnici, pri Gobovcih je na povsem ravnem delu ceste zapeljal na desno neutrjeno bankino, odkoder ga je odbilo čez cestišče na levo. Prek nasipa ga je vrglo v Savo, kjer se je Romih utopil v avtomobilu. Na avtomobilu je za 30 tisoč dinarjev škode. PO DOLENJSKI DEŽELI • Neznani vlomilec, ki je vlomil v prostore žage na Pogancih, ni kakšna izgubljena tatinska duša,, ki izmakne vse, kar mu pride pod roko. Ker je potreboval sekiro - cepinko, je vzel samo njo, po drugih rečeh pa se ni oziral, niti jih ni odtujil. • Kaže, da se nekje na Dolenjskem spet pripravljajo na ohcet z veliko svatu Neznani „ekonom“ je za to veleprireditev iz kurnika Staneta Šiška v Jurki vasi ..priskrbel ”10 zajetnih kur. Očitno se ta preskrbovalec ne zanese kaj preveč na negotovo oskrbo z mesom in se je raje zanesel na svoje poznavanje do brih kurnikov. • Še tako majhen zmikavt se mora vsaj malo spoznati na psihologijo, če hoče uspevati v svojem poklicu. Tako je tudi neznani tat, kije Mirku Brudatju z Rihpovca, ko je delal v vinogradu, ukradel denarnico in bencinski bon, prav gotovo vedel za silno dolenjsko zamaknjenost, ko gre za vinograde in vinogradništvo. • Piletičevi iz Gornjega Gradišča so si očitno izbrali preveč ljudomilega psa čuvaja. Njihovega škotskega ovčarja, ki je vreden 30 tisoč dinarjev, je nekdo ukradel, ne da bi pes enkrat samkrat zalajal na neznanega obiskovalca in ljubitelja psov. njegov sopotnik v nesreči utrpel hujšo telesno poškodbo. Ker je Kavšek upravljal traktor pod vplivom alkohola, je iz malomarnosti ogrozil varnost prometa ter resno ogrožal življenja drugih ljudi. Zaradi hudega kaznivega dejanja zoper varnost prometa je bil pri novomeški enoti Temeljnega sodišča Novo mesto obsojen na dva meseca zapora in na varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za osem mesecev. Sodišče je Kavška, ki bo plačal tudi stroške obravnave in poprečnino, obravnavalo kot specialnega povratnika, saj je pred osmimi leti že bil obsojen zaradi prometne nesreče, ki jo je povzročil z osebnim avtomo-ilom R—4. ie ZAGORELO ZARADI OTROŠKE IGRE Z VŽIGALICAMI Pretekli četrtek je okoli, trinajste ure zagorelo v gospodarskem poslopju Jožeta Vranešiča iz Cerkvišč. Požar so povzročili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Zgorel je leseni del poslopja in pet ton sena. V požaru je bilo za 650 tisoč dinarjev gmotne škode. Pri gašenju požara so sodelovali gasilci gasilskega društva Cerkvišče in vaščanu KOSILNICA SE JE PREVRNILA NANJ 27. junija dopoldne se je s traktorsko kosilnico poškodoval Mirko Štrekelj iz Svibnika. Med košnjo je zapeljal vzvratno proti bregu potoka, tam pa je izgubil ravnotežje ter padel v potok. Ker se je kosilnica prevrnila nanj, so ga zaradi poškodb, ki jih je pri tem dobil, odpeljali v novomeška bolnišnico. TATOVI SO ODNESLI NEKAJ VREČ GNOJILA Tatovi so bili minule dni na obisku tudi v upravnih prostorih tozda Brazda Kmetijske zadruge Novo mesto, ki jih prav zdaj obnavljajo. Večkrat so skozi okna vdrli v prostore, razbili okenska stekla in straniščno školjko. Iz odprte lope so odnesli tudi nekaj vreč umetnega gnojila. ŠE VEČ PREVIDNOSTI - O tem, da cestaiji največ dela na cestah opravijo poleti, ne kaže izgubljati besed. Zato pa morajo vozniki prav v tem času še bolj paziti na nepredvidene ovire in še previdneje voziti v času takih in podobnih zapor ceste. 7. ZDOMKA TRČILA S TOVORNJAKOM - Zdomka Vladislava Pa-letan je 27. junija zvečer vozila osebni avtomobil iz zagrebške smeri proti Ljubljani. Ko je pri Odrgi dohitela tovornjak, ga je začela prehitevati. Tedaj pa ji je nasproti pripeljal tovornjak s priklopnikom, ki ga je upravljal Ivo Bijelič iz Osijeka. Čeprav se ji je umikal *na rob cestišča, sta vseeno trčila. Pale-tanova je bila v nesreči ranjena in so jo odpeljali na zdravljenje v novo-meško bolnišnico. Gmotne škode je bilo za 350 tisoč dinarjev. ZBILA KOLESARJA - Štiriinštiridesetletni Mirko Sajnovič iz Lokev pri Črnomlju se je 29. junija dopoldne peljal na kolesu z motorjem po Črnomlju od Trga svobode proti črpalki. Med potjo je dohitel traktor in ga začel prehitevati. Tedaj je iz stranske ulice pripeljala Darinka Pri-janovič iz Tribuč, zadela kolo in zbila kolesarja. Kolesar je bil v nesreči ranjen in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. TEŽKO RANJEN KOLESAR -Med vožnjo od Kronovega proti Novemu mestu je Janezu Mrgoletu pri Otočcu pred avto zapeljal 10-let-ni kolesar Janez V. Čeprav je Mrgole močno zaviral, trčenja ni mogel preprečiti. Deček je bil v trčenju težje ranjen in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. ZALETEL SE JE V GREDER -Pretekli četrtek je Metličan Franc Jakljevič vozil avtomobil od Bršljina proti Prečni. Na ovinku pred Prečno je zapeljal v levo in' se zaletel v greder Cestnega podjetja Novo mesto, ki ga je nasproti pripeljal Martin Skedel). V nrčenju se je Jakljevič lažje ranil in so mu prvo pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Gmotno škodo so ocenili na 10 tisoč dinarjev. V Sarajevo po dres z grbom Mlada dolenjska atleta si bosta na državnem prvenstvu skušala priboriti mesto v ekipi za balkanske igre — Sikonja tudi blizu norme za nastop na EP NOVO MESTO - Med mladimi atleti novomeškega atletskega' kluba, ki so v zadnjem letu močno napredovali, sta tudi tekača Robert Šikonja in Gorazd Gabrijel. Gabrijel je v teku na 400 m svoj osebni rekord popravil od lanskih 52,4 s na 49,8, v svoji specialni disciplini, teku na 400 m z ovirami, pa od 60,9 kar na 55,65 s, kar je letošnji najboljši rezultat v državi med starejšimi mladinci Gorazd je letos zmagal na 400 m na ekipnem mladinskem državnem prvenstvu ter na atletskem pokalu Slovenje za srednje šole, na 400 z ovirami pa na slovenskem mladinskem prvenstvu. Robert Šikonja, prav tako kot trdno zagovarjam stališče, da je tie-Gabrijel dijak novomeške srednje *" '~J! *'-* "”! šole tehniških usmeritev, je med mladinci zmagal na tekmovanju za Hanžekovičev memorial v teku na 1.000 m in z rezultatom 2:27,54 dosegel letošnji najboljši čas v državi; na 1.000 m je Robert zmagal na atletskem pokalu Slovenije za srednje šole, mladinski slovenski prvak pa je v teku na 400 m z izvrstnim časom 49,16 s, kar je drugi najboljši letošnji mladinski rezultat v državi, in v teku na 800 m, kjer se pa še ni priblišl svojemu osebnemu rekordu 1:52,65. Njun trener Janez Penca pravi: ..Gabrijelu se pozna, da je pozimi treniral izredno zavzeto in prizadevno. Velik napredek je dosegel s splošnim zimskim treningom, kar daje upanje, da je njegov vrh še precej višje. Šikonja pozimi predvsem zaradi težav z zdravjem ni treniral tako intenzivno, kljub temu pa je v svoji specialni disciplini, teku na 800 m, sposoben izboljšati svoj dosedanji rezultat, o čemer nedvoumno govorita tudi njegova odlična časa na 400 in 1.000 m, le močnih tekem mu letos manjka. Sicer pa ba mladim obetajočim atletom pozimi omogočiti večkrat po teden dni priprav v toplejših krajih ob morju. Vsa svetovna atletika se pozimi seli v toplejše kraje, kjer so razmere za naporen trening neprimerno ugodnejše in tudi mi se temu ne bi smeli izogibatL Šele tako bi tudi lahko obljubili boljše rezultate.** Oba mlada atleta si precej obetata od državnega prvenstva za starejše mladince, ki bo 16. in 17. julija v Sarajevu in ki bo hkrati tudi izbirno tekmovanje za državno mladinsko reprezentanco za nastop na balkanskih igrah v Bukarešti. „V štafeti 4 x 400 m sem si že zagotovil mesto v državni reprezentanci za balkanske igre, imam pa tudi veliko možnosti, da se uvrstim tudi v teku na 800 m, če se v Sarajevu uvrstim vsaj na 2. mesto,‘‘ pravi Šikonja „Če bi imel še kakšno močno tekmo, bi lahko izpolnil tudi normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo konec avgusta na Dunaju; teči bi moral 1:51,7, kar je sekundo bolje od mojega osebnega rekorda, in mislim, da sem sedaj spodoben doseči ta rezultat.** Robert Šikonja: ..Sposoben sem izpolniti normo za nastop na evropskem prvenstvu v teku na 800 m.“ RADIČ PONOVNO TRENER INLESA? Ekipa ribniškega Inlesa, novi član I. B rokometne lige, je te dni ostala brez trenerja, saj dosedanji vaditelj Jože Šilc v prihodnji sezoni ne bo več vodil’moštva. Uprava kluba sedaj resno razmišlja, da bi za prvoligaške boje ponovno poklicali na pomoč bivšega trenerja in igralca Nikolo Radiča, ki sedaj vadi ekipo Lipe iz Ajdovščine. Za Ribničane bi bil to vsekakor najbopi izhod. M ,q-č. Gorazd Gabrijel: , .Državno prvenstvo v Sarajevu je lepa priložnost za uvrstitev v mladinsko reprezentanco za balkanske igre.“ KOČEVJE: OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU Teniška sekcija pri TVD Partizanu iz Kočevja je pred dnevi pripravila občinsko prvenstvo v tenisu za pionirje, mladince in člane. Nastopilo je kar 30 igralcev, v finalnih obračunih pa so bili doseženi tile rezultati - pionigi: Struna - Saftič - 9:5; mlajši mladinci: P. Gregorič -A Gregorič 9:7; člani: Koleta — Knavs 6:3,5:7, 6:2. M. G-rč. Odločili so centimetri Črnomaljska dirka za »Nagrado veteranov" Lampiču pred Čerinom — Novomeško zmagoslavje med mladinci ČRNOMELJ - Z zmago vojaka Janeza Lampiča med člani in velikim uspehom mladih novomeških kolesaijev se je minuli vikend končala že 19. tradicionalna dirka za ..Nagrado veteranov", ki je letos potekala po cestah Bele krajine. Na tekmi je nastopilo preko 100 kolesarjev, ki so se dan pred osred- NOVOMEŠČANI V TRBOVLJAH Prejšnji četrtek ie novomeški teniški klub gostoval v Trbovljah pri tamkajšnjem klubu in odigral na lepo urejenih in osvetljenih igriščih prijateljsko srečanje. Novomeščani so zmagali z rezultatom 4:3, konec avgusta pa bo povratno srečanje v Novem mestu. V FINALU KOČEVJE IN TABOR Včeraj sta se v finalni tekmi ženskega odbojkarskega pokala Slovenije za območje ljubljanske regije merili vrsti deklet Kočevja *n abora. Kočevke so namreč pred tem brez posebnih težav dobile tekmo z mlado ekipo šentviškega Partizana s 3:0, nato pa še brez boja srečanje z Ljubljano. 1 njo tekmo pomerili še v dirki na kronometer, kjer je 24 kilometrov proge najhitreje premagal rogovec Kosirnik. Daleč največ zanimanja pa je seveda veljalo dirki članov, ki so se je udeležili ta čas vsi najboljši jugoslovanski kolesarji Že od starta sta »potegnila** Lampič in Čerin, žrtev njunega hudega tempa pa je bil celo Bojan Ropret, ki je na cilj -iripeljal s kar triminutno zamudo, icer pa sta si Čerin in Lampič prijateljsko** razdelila lovorike. Medtem ko je Lampič osvojil končno zmago, je bil Čerin najuspešnejši na letečih in gorskih ciljih. Vrstni red: Lampič (VP Kranj), Čerin (Rog) oba 2:47,00, Ropret (Sava),... 10. Bojane (VP Kranj) 2:53.09. Nič manj razburljivo pa ni bilo v mladinskih konkurencah. Pri mlajših mladincih je zmagal Novomeščan Štangclj pred Beograjčanom Milenkovičem in Berdenom iz Beltincev. Krkaš Božič je bil peti. Še večje zmagoslavje so beležili Novomeščani med starejšimi mladinci. Zmagal je Smole z enakim časom kot drugouvrščeni Papež, tretji je bil Trampuš, četrti pa Šebenik (oba Rog). Omenimo še, da je uspešne novomeške nastope dopolnil še Lavrič iz Novoteksa, ki je bil v dirki na kronometer med mlajšimi mladinci prvi. Še pogled na ekipno razvrstitev: pri mlajših mladincih je zmagal Novoteks pred Rogom in Astro, pri starejših pa Rog pred Novoteksom. Tudi Gabrijel se zavzeto pripravlja na državno prvenstvo. „V teku na 400 m sem letos dosegel več kot sem pričakoval, in mislim, da na državnem prvenstvu ne bi še izboljšal svojega rezultata, zato bom najbrž startal samo v teku na 400 m z ovirami, kjer imam letos najboljši rezultat v državi in kjer se lahko uvrstim na enega od prvih dveh mest ter si s tem priborim mesto v reprezentanci za nastop na balkanskih igrah.** Vujasinu drugi mirnopeški mali maraton Teka se je udeležilo preko 50 tekačev in tekačic MIRNA PEČ - V počastitev 4. julija in 40-letnice ustanovitve 15. divizije so mladinci iz Mirne peči pripravili drugi tradicionalni mirnopeški tek. Proga je bila dolga kar 21 kilometrov, tekme pa se je udeležilo okoli 50 tekačev. Kot zanimivost povejmo, da so se pomerile tudi ženske, preizkušnjo pa je dobila Marjeta Pogačnik iz Tržiča, medtem ko i'e v moški konkurenci po priča-:ovanju slavil Ljubljančan Svetlan Vujasin. Rezultati - ženske do 30 let: Pogačnik (Tržič) 1:49,5, Lavrič (Trebnje) 2:19,15; nad 30 let: Žigon 2:01, 30, Grabrijan (obe Ljub^ana) 2:03, 30; moški do 40 let: Vujasin (Ljubljana) 1:11,05, Dizdarevič (Grosuplje) 1:13,3, Umek (Kranj) 1:15,45, Bučar (Šentjernej) 1:18,3; ...10. Doljak (Novo mesto) 1:25,5; nad 40 let: 'Bartol (Ljubljana) 1:21,45, Kovač (Brezovica) 1:21,55, Štros (Kranj) 1:23,00, Ivanetič (Metlika) 1:48,431 - V MOTOKROSU BLA2IČ DRUGI V prvi letošnji dirki za republiško prvenstvo v motokrosu v Mačkovcih na Goričkem je v kategoriji 125 kubičnih cm lep uspeh dosegel član Dolenjske Božič, kije zasedel drugo mesto, le točko za zmagovalcem Ulago; 5. je bil Potočnik iz Črnomlja. Na isti progi je bila tudi tretja dirka za državno prvenstvo v tej kategoriji, v kateri je Črnomaljčan Majerle zasedel 7.-8. mesto. NOVOMEŠČANI DRUGI V VIDMU V nedeljo so se mladi novomeški kolesarji udeležili dirke v italijanskem Vidmu, kjer je n5 105 km dolgi progi vozilo dvesto tekmovalcev. Jugoslovanski kolesarji so dokazali, da so dobro pripravljeni za bližnje balkansko prvenstvo, ki bo v Turčiji. Zmagal je Trampuš (Rog), Novomeščan Papež je bil drugi, Smole osmi, ekipno pa so novomeški kolesarji zasedli 2. mesto. Papeža in Smoleta je zvezni kapetan mladinske reprezentance poklical na priprave za balkansko prvenstvo. ZAMUJENA PRILOŽNOST ELANA Nogometaši novomeškega Elana so zamudili lepo priložnost, da bi se uvrstili v finale jugoslovanskega nogometnega finala na območju Slovenije. V polfinalni tekmi so na domačem igrišču po streljanju enajstmetrovk izgubili s kranjskim Ti ' tom 6:5. V rednem delu 'riglavom z rezulta-rednem delu se je tekma končala 1:1 (0:0). V prvem polčasu so bili gostje boljši in v začetku, drugega polčasa prvi dosegli zadetek, potem pa so domačini zaigrali boljše, naj; prej izenačili in imeli Še nekaj lepih priložnosti za zmago. Tudi po streljanju z 11 metrov so imeli domači igralci zmago že v rokah, a so po golu prednosti najprej enkrat zgrešili vrata, en strel pa je kranjski vratar ubranil. 8 DOLENJSKI LIST Št. 27 (1769) 7. julija 1983 Železniško gospodarstvo 2ELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD ZA PROMET ZIDANI MOST, n. sub. o. ZIDANI MOST 9 OBVESTILO Vse, ki jih veseli delo na železnici, obveščamo, da bomo v septembru 1983 organizirali tečaj za prometno transportne delavce (premikač, zavirač, kretnik) Pogoji za sprejem so: — starost najmanj 18 let, — posebna zdravstvena sposobnost, — najmanj 6 razredov osnovne šole Tečaj bo trajal 3 mesece (7 ur dnevno)* / S pričetkom tečaja boste sprejeti v delovno razmerje. Po uspešno opravljenem izpitu boste razporejeni na eno izmed postaj na območju od Zidanega mosta do Dobove, pri čemer bomo poskušali upoštevati bližino vašega prebivališča. Po določenem času uspešnega dela je možnost napredovanja oziroma dodatnega izobraževanja. Za opravljanje navedenih del in nalog vam pripada beneficirana delovna doba. V TOZD je organizirana družbena prehrana. Železničarji in njihovi družinski člani imajo posebne ugodnosti pri prevozih z vlakom doma in v tujini. Odločite se in postanite železničarji! Prijave sprejema kadrovska služba TOZD za promet Zidani most. Zidani most. št. 9, do 25. 7.1983. S MERCATOR-KOPITARNA SEVNICA p. o. SEVNICA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODJA PRIPRAVE DELA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo končano višjo šolo lesarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju organiziranja proizvodnje ali — da imajo končano srednjo šolo lesarske smeri in 5 let delovnih izkušenj na področju organiziranja proizvodnje. Delovno razmerje z izbranim kandidatom bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Rok za sprejemanje prijav je 10 dni po dnevu objave. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom zaposlitev naj kandidati pošljejo na naslov: MERCATOR-KOPITARNA SEVNICA, 68290 SEVNICA / O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ISKRA - IEZE TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI Žužemberk Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VODENJE PROIZVODNJE TOZD Pogoji: — visoka ali višja šola — elektro, strojna smer ali z rezultati dela izkazane ustrezne delovne izkušnje, — 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, — aktivno znanje tujega jezika. Z. VIŠJE MEDICINSKE SESTRE Pogoji: — višja šola, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj (splošne, patronažne). Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov: ISKRA -IEZE, TOZD keramični kondenzatorji Žužemberk, splošna služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Komisija za delovna razmerja delavskega sveta delovne skupnosti Zavarovalne skupnosti TRIGLAV-DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge: 1. CENILCA - LIKVIDATORJA GRADBENIH ŠKOD IN SVETOVALCA ZA PREVENTIVO. 2. REFERENTA LIKVIDATORJA - obveznosti življenjskih zavarovanj. 3. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA za zastop Trebnje. Pogoji: AD/1 — visoka ali višja šolska izobrazba gradbene smeri, dve oziroma štiri lata delovnih izkušenj — aktivno znanje slovenskega jezika AD/2 — višja šolska izobrazba, pravna, upravne smeri, štiri leta delovnih izkušanj AD/3 — uspešno končana poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, a polnim delovnim časom. Za objavljena dela in naloge je določeno dvomesečno poiskusno delo. Kandidati, naj ponudbe s kratkim lastnoročnim napisanim življenjepisom in dokazili o uspešno končani šoli, pošljejo v roku 8 dni na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav--Dolenska območna skupnost Novo mesto. Cesta herojev 1, Novo mesto. Ponudbe kandidatov, ki ne bodo priložili zahtevanih dokumentov, komisija ne bo obravnavala. Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v roku 30 dni, po preteku roka za prijavo. VIO OSNOVNA ŠOLA NOVO MESTO razpisuje naslednja prosta dela in naloge: TOZD OŠ MILKA ŠOBAR-NATAŠA, Šmihel 4, Novo mesto 1 RAVNATEU, PU ali P 1 UČITELJ GLASBENE VZGOJE, PU ali P (učna obveznost se dopolnjuje na TOZD Janez Trdina, Stopiče) — za nedoločen čas 1 UČITEU ZA SLOVENSKI JEZIK, PU ali P — za določen čas od 1. 9.1983 do 1. 5.1984 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o osnovni šoli. Začetek dela je 1.9.1983. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa neposredno na TOZD. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po izbiri. 425/26-83 Začasni kolegijski organ v strokovni službi samoupravne interesne skupnosti materialne dejavnosti Brežice razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let za 1. VODJO TEHNIČNE SLUŽBE Pogoji: - višja oziroma srednja izobrazba gradbene smeri, 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit - ustrezne organizacijske sposobnosti in ustvarjalen odnos do samoupravljanja; 2. VODJO FINANČNO RAČUNOVODSKE SLU2BE Pogoji: — višja oziroma srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, — ustrezne organizacijske sposobnosti in ustvarjalen odnos do samoupravljanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba SIS materialne dejavnosti Brežice, 68250 Brežice, Cesta prvih borcev 11. 438/27-83 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA 2ITO TOZD PEKARNA KRŠKO objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom v DE Krško PRIUČITEV NA DELA V PEKOVSKI PROIZVODNJI IN OBČASEN RAZVOZ IZDELKOV - 1 delavec Pogoji: — popolna ali nepopolna osnovna šola, — opravljen vozniški izpit C kategorije. Delo je pretežno nočno. Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ŽITO Ljubljana — TOZD Pekarna Krško, Cesta 4. julija 86. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejem ponudb. 439/27-83 REJCI ZAJCEV - KUNCEV, POZOR! KZ „KRKA" Novo mesto v sodelovanju s KZ LAŠKO organizira na svojem področju vsak drugi četrtek v mesecu odkup zajcev - kuncev. Prvi odkup bo v četrtek, 14. 7. 1983, v sledečih krajih s pričetkom: Mirna peč, pred upravo TZO, ob 7. uri, Žužemberk, pred upravo TZO, ob 8. uri. Straža, pred upravo TZO, ob 9. uri. Novo mesto, pred trgovino v Bršljinu, ob 10. uri, Šentjernej, pred upravo TZO, ob 11. uri, Škoqan, pred upravo TZO, ob 12. uri. V poštev pridejo mladiči vseh pasem v starosti do 6 mesecev z 12-urnim postom v teži 2,5 kg — 3 kg. Odkupna cena je 150,00 din za kg žive teže. Izplačilo bo takoj ob prevzemu. Istočasno sporočamo, da bo KZ KRKA Novo mesto organizirala intenzivno kooperacijsko rejo zajcev — kuncev. Prosimo posameznike, ki se za to zanimajo, da se oglasijo pri naši .pospeševalni službi za živinorejo v Novem mestu. Cesta komandanta Staneta 10, kjer se dobijo strokovna navodila in nadaljnji napotki. KZ „K RK A" Novo mesto KZ„LAŠKO" Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje razpisuje II. NATEČAJ v letu 1983 za pridobitev posojila za individualno in zadružno gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše. Natečaj velja do vključno 31. 7.1983. Upravičenci se lahko seznanijo s podrobnostmi natečaja pri OZD in delovnih skupnostih. Društvu upokojencev Kočevje, Obrtnem združenju Kočevje, krajevnih skupnostih in pri Zvezi borcev NOV. Kočevje, 30. 6.1983 Predsednik zbora uporabnikov: J FIGAR Marko, i.r. J SLOVENIJALES dolenjka POHIŠTVA VELIKA IZBIRA KUHINJSKIH IN SOBNIH GARNITUR PRODAJA NA KREDIT IN DOSTAVA NA DOM OBIŠČITE NAS V PROSTORIH OSNOVNE ŠOLE GRM OD 5. DO 15. JULIJA 1983 ODPRTO OD 11 DO 20 URE dolenjka ; "v DO „KOMUNALA" Novo mesto, p. o. Mala Cikava 28 » razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi s štiriletnim mandatom: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO 2. TEHNIČNEGA VODJE 3. VODJE RAZVOJNO—KOMERCIALNEGA SEKTORJA in objavlja po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge 4. ZAHTEVNA POPRAVILA TRANSPORTNIH SREDSTEV (2 izvajalca) 5. ZAHTEVNO AVTOELEKTRIKARSTVO (1 izvajalca) 6. ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE VODOVODNEGA OMREŽJA (1 izvajalca) 7. ZAHTEVNA MONTAŽA VODOVODOV (2 izvajalca) 8. NADZOROVANJE OMRE2JA IN JEMANJE VZORCEV (1 izvajalca) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, ; izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, gradbene, pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri — najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih in naldijbh pod 2: — visoka ali višja strokovna izobrazba komunalne, strojne, gradbene, organizacijske ali druge ustrezne smeri — najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušeni pri takih ali podobnih opravilih pod 3: — visoka, višja ali srednja izobrazba ekonomske, komunalne, gradbene ali druge ustrezne smeri — 2, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri takih ali podobnih opravilih pod 4: — poklicna šola avtomehanične usmeritve — 1 leto delovnih izkušenj pod 5: — poklicna šola avtoelektrikarske usmeritve — 1 leto delovnih izkušenj pod 6: o— poklicna šola vodovodno-instalaterske ali ključavničarske k usmeritve — vozniško dovoljenje B kategorije » — 1 leto delovnih izkušenj pod 7: — poklicna šola vodovodno-instalaterske ali ključavničarske usmeritve — vozniško dovoljenje B kategorije — 1 leto delovnih izkušenj pod 8: — srednja šola sanitarne usmeritve — vozniško dovoljenje B kategorije — 3 leta delovnih izkušenj Kandidate za razpisana dela in naloge prosimo, naj svoje vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na naslov: DO „KOMUNALA", Novo mesto, p. o. Mala Cikava 28, p. p. 2. Na ovojnico naj pripišejo oznako: „Za razpisno komisijo". Kandidati za objavljena dela in naloge od 4 do 8 naj svoje vloge pošljejo splošnemu sektorju DO. Dela in naloge od 1 do 3 razpisujemo za 4 leta. Dela in naloge od 4 do 8 objavljamo za nedoločen čas. Vse kandidate bomo o izbiri pisno obvestiti v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav. 432/26-83 tedensKole 55 Četrtek, 7. julija - Dan izgnancev Petek, 8. julija - Elizabeta Sobota, 9. julija - Veronika Nedelja, 10. julija — Amalija Ponedeljek, 11. julija - Olga Torek, 12. julija - Mohor Sreda, 13. julija - Henrik Četrtek, 14. julija - Just LUNINE MENE 10. julija ob 13.18 - mlaj ivuvO MESTO’- Dom JLA: Od 8. do 10. 7. italijanski film Razbojniki iz Texasa. Od 11. do 13. 7. ameriški film Ubijalec iz slušalke. BREŽICE: 8. in 9. 7. ameriški film Na zlatem jezeru. 10. in 11. 7. jugoslovanski film Banovič Strahinja. 12. in 13. 6. ameriški film Psycho. ČRNOMELJ: 8. in 10. ameriški film Bronco Billy. 7. in 10. 7. avstralski film Cestni bojevnik. 12. 7. francoski film Povsem običajna Zgodba. 14. 7. ameriški film Pasji sinovi. KOSTANJEVICA: 9. 7. francoski film Horoskop. 10. 7. ameriški film Velika prva divizija. 13. 7. nemški film Begunke. KRŠKO: 7. 7. italijanski film Keoma. 10‘. 7. hongkonški film Tigrov bes. 13. 7. nemški film Dekleta gredo v Mucnchen. 14. 7. italijanski film Leteča brigada. SEVNICA: 8. in 9. 7. angleški film Seks z zvezdami. 10. 7. ameriški film Meja na Rio grande. 13. in 14. 7. italijanski film Žena ljubica. »lil STANOVANJA ZDOMCI! Prodam stanovanje v Novem mestu, dvosobno. Informacije po telefonu 23-826. ODDAM opremljeno sobo s kopalnico v Novem mestu — dekletu. Telefon 85-160 od 6. do 7. ure. PRODAM dvosobno komfortno stanovanje (56 m2) s telefonom v Ljubljani. Ponudbe naslovite na Veber, Dolenjska 45 E, Ljubljana. jj Kmetijski stroji [j PRODAM enoosni kultivator Standard - Honda P 400 s priključkom, okopalnik, cisterno in' črpalko za brizganje vinogradov ali vrtov. Informacije: Franc Einziedler, Črnomelj; Evgen Mue-ller, Ručetna gora, Črnomelj. TRAKTOR FERGUSON 35, prevoženih 1900 ur, prodam. Anton Hočevar, Škocjan 44. TRAKTOR (60 KM), pogon na vsa štiri kolesa in 40 KM s koso prodam. Alojz Bambič, Smalčja vas 27, 68310 Šentjernej. TRAKTOR HOLDER (12 KM), enoosni, ugodno prodam. Rudi Petan, Arnovo selo 24, Artiče. PRODAM SEPING SKOBELNIK in kosilnico ACME, tel. 21-575. MLATILNICO, ki delno čisti (za na pod), prodam. Franc Struna, _ Potov vrh 1 b. Novo mesto. PRODAM motokultivator (frezo) . HONDA F 600 s priključki in novo motorno žago SAXS Do-lnar 133. Janez Pasar, Žuim-berk 170. Motorna vozila APN 4 in dele za SIMCO 1000 prodam. Mikulan, Stopiče 38. ŠKODO 120 L, letnik 1979, prodam. Darko Zaletel, Dol. Kamen-ce 53, Novo mesto. Z 101, letnik oktober 1977, prodam. Tel. 24-627. ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, prodam. Tel. 21-213. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1975, za 5,3 M. Toni Janc, Otočec 101. Za gotovino prodam dobro vzdrževan tri leta star avto 126 P. Tisu, Mestne njive 6, Novo mesto, tel. 21-709. PRODAM Z 850, letnik 1983. Marjan Kos, Mirna peč 125. SPAČKA, letnik 1974, prodam.-Roman Florjančič, Gor. Katelje-vo 28, Mirna peč. PRODAM 126 P, letnik 1979, dobro ohranjen z malo prevoženimi kilometri. Janko Sečnjak, Nad mlini 18, Novo mesto. PRODAM R 16 za 5 M. Luzar, Ragovo 6, tel. 25-167. PRODAM KARAMBOHRAN R 4 GTL, letnik 1981. Cveto Rus, Gradac 20, tel. (068) 56-602. R 4 nujno prodam, registriran do maja 1984, dobro ohranjen, brezhiben. Darko Badovinac, Dol. Ka-mencc 10, Novo mesto (pri gostilni Marička). PRODAM Z 750, obnovljeno, letnik 1972. Velika Bučna vas 4, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do 4. novembra 1983, prodam. Drago Tomše, Raka 37, Raka. ZASTAVO 101, karambolirano, prodam. Janez Mihelčič, Brezova reber, Semič. Prodam motorno kolo JAVA 350 ccm, letnik 1979, malo rabljen, za 50.000 din. Jože Kralj, Zastava 1, Črnomelj. TOVORNI AVTO TAM vlačilec (125 KM) prodam ali zamenjam za manjši tovornjak-kasonar. Martin Juršič, Dolšce 1, Kostanjevica na Krki. PRODAM kombi ZASTAVA 435 kasonar, letnik 1979, s cerado. Silvo Panjan, Kočevje n.h., Črnomelj. Ogled možen vsak dan na dvorišču blagovnice Dolenjka. Z 101, letnik 1975, Registrirano, vozno, prodam za* M. Radej, Florjanska 85, Sevnica, telefon 82-008, popoldne. JAWO 350 ccm, letnik 1980, prodam. Bartolj, telefon 23-562. ZASTAVO 101, letnik december 1979, prevoženih 38000 km, ugodno prodam. Informacije na telefon 58-582. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto. USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in .Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik). Ria Bačar, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš. Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje. Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din - Za delovne in družbene organizacije 1.200 din - Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009—8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 —1 /72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7k p. p. 33,telefon (068) 23-606 - Naslov skupnih služb DITC: Germova 3. p. p>, 33, tel. 22-365 in 22-551 - Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1,p. p. 33, telefon (068) 24-006 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Z 750, letnik 1976, obnovljeno, prodam informacije na telefon 72-631, po 16. uri. PRODAM V bližini Novega mesta prodam rabljeno pohištvo za opremo ene sobe. Informacije na telefon (061) 262-705 zvečer. NAVADNO HARMONIKO prodam. Nosan, Mestne njive 23, Novo mesto. PRODAM kolo poni-mini. Informacije na telefon 22—077 med 20. in 21. uro. PRODAM dobro ohranjen gumi voz (16 col) in skedenj s kozolcem, zgrajen iz hrastovega lesa. Janez Agnič, Desinec 8, 68340 Črnomelj. PRODAM regal za dnevno sobo in šivalni stroj Bagat. Šuln, Jerebova 20, Novo mesto. PRODAM ČOLN ELAN 4,20, odprtega tipa z gliserskim dnom, možna montaža do 20 KM motor s prikolico, in cerado za 30.000 dm. Tel. 22-374. PEČ za centralno, CTC, tip 266 z gorilcem, (novo), prodani za dinarje. Telefon 068-23-611. PRODAM 1500 1 dobrega cvička. Naslov v upravi lista (2892/83). PRODAM vzidljiv štedilnik s pokrovom. Janez Skrabar, Nad mlini, Novo mesto, telefon (068) 21-451. PRODAM rabljen otroški poni kolo s pomožnimi koleščki. Rupar, Kristanova 22, Novo mesto. KUPIM KUPIM traktorsko enoosno prikolico, lahko pokvarjeno. Telefon (068)49-055. V Krškem prodam gradbeno in komunalno urejeno parcelo. Informacije vsak dan po 15. uri na telefon 71 -940. HIŠO za rušenje (velikost 9 x 9 5 m) prodam. Informacije na telefon (068)51-084. PRODAM smrekov gozd (2 ha, 10 arov). Naslov v upravi lista (2891/83). VIKEND, nov, sodobno opremljen, možnost stalnega bivanja, voda, elektrika, asfalt, železnica in avtobus - prodam. Ogled ob sobotah. Ponudbe pod širfo: „MIRNA -TRSTENIK". HIŠO v dvojčku z vrtom v Črnučah pri Ljubljani, vseljivo, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod šifro: „200 ČRNUČE". HIŠO v Dobovi pri Brežicah prodam. Telefon 67-018. PRODAM 2,20 ha gozda in 1,30 ha pašnika, skupaj, v k. o. Loka, Črnomelj, za približno 22 SM. Ogled je možen 10. julija od 11. do 13. ure. Oglasite se na naslov: Jerman, Na bregu 17, Črnomelj. Informacije: Kalčič, telefon (063) 701-500. RAZNO ODDAM V NAJEM v Trebnjem prostor 8,50 x 3,20 m za skladišče ali za malo mimo obrt. Tel. (068) 44-458. MAMICA Z OTROKOM išče sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Tel. 23 769 (068) dopoldne. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo fotografska delavnica LUJO HERCIGONJA, Ragovska 1, Novo mesto, zaradi letnega dopusta zaprta od 17. julija do 7. avgusta. Se priporo- KRKIN KLUB V poletnem obdobju bodo v klubu ob sredah predvajali filme domače in tuje produkcije. Tako si lahko 13. 7. ogledate socialno angažirano komedijo „Živi bili pa videli" o problemih mladih pri prodoru v svet odraslih v naši družbi (glasba skupine Buldožer), 20. 7. italijanski dokumentarni film „Dirkaška mrzlica" z vozniki formule 1 v glavni vlogi, 27. 7. pa film Romana Polanskega „Nož v vodi" - drama. Pričetek predstav je ob 20. uri, klub je odprt uro pred predstavo (bife je odprt). Program v ostalih dneh bo stekel takoj, ko dobimo že dolgo obljubljeno in težko pričakovano ozvočenje. opomba: dodatek k filmom 1 r.“ ’ Tf DRAGEMU OČETU JOŽETU BOLTEŽU iz Gabrja pod Gorjanci iskrene čestitke za njegov 55. rojstni dan, Jožici Novak za 25. rojstni dan ter Francu Sašku za 45. rojstni dan. Vsem skupaj želimo mnogo sreče, zdravja in veselja. MARIJA z družino. ^OBVESTILA ■ OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo vulkanizacijska delavnica , v ŠENTJERNEJU zaradi dopusta zaprta od 20. julija do 8. avgusta. Se priporoča JUŽNIČ! 12, 13, 14, 15 in 16-colske gumi vozolt, za traktorsko ali konjsko vprego prodam. Dostava na dom, po dogovoru. Se priporoča STANE BULC, Jurčkova pot 73, Ljubljana - Rakovnik. VODOVODNE INSTALACIJE napeljujem in popravljam kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Material imam na zalogi. Možnost plačila z bančnim kreditom. Drago VIRC, Tomšičeva 11, 68210 Trebnje, telefon 44-594. OBVEŠČAMO VAS, da bo mesnica zaradi obnovitvenih del in kolektivnega dopusta zaprta do 23. 7. 1983. MESARSTVO PAVLE BOBIČ. Škocjan. Od 23. do 29. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Vidic iz Suhorja — Damjana, Martina Luzar iz Dolnjega Gradišča — Marjanco, Marjanca Gregorčič iz Šmarjete -Franca, Darinka Bajc iz Podulc - Darjo, Darja Križič iz Mirne - Danijela, Mihaela Pacek iz Krškega - Mitja, Boža Simonič iz Podrebri — Mateja, Marija ‘Barič iz Dolencev - Janija, Milena Simonič s Stražnega vrha — Tomaža, Alenka Zakrajšek iz Trebnjega - Nušo, dr. Slavka Žibert — Vizec iz Šentjerneja - Igorja, Justina Vidmar iz Visejca - Roberta, Marija Kerin iz Krškega - Roka, Katica Svetič iz Stopnega - Ano, Ladislava Tisovec iz Gornje Straže — Janeza, Milena Gorše iz Gornjega Mraševega — Dejana, Bariča Vrbas iz Gornikov - Roberta, Renata Grabnar iz Mokronoga -Gregorja, Martina Glavan Iz Gornje vasi - Stanka, Damjana Perme iz Dolenjskih Toplic — Grozdano, Slavka Pavlin s Potovega vrha — Alenko, Marjana Makše iz Goriške vasi - Darjo, Danica Jontez 'a Šen- Eanža — Iva, Danica Lenčič iz sntjerneja - deklico, Janja Pekolj iz Rdečega kala - dečka in Jožefa Bohte iz Dolnjih Lakovnic - deklico. Iz Novega mesta: Nada Gojkovič iz Adamičeve 47 - Leona, Marija Badovinac iz Nad mlinov 41 — deklico, Džema Zulič z Drske 36 — Alena, Ana Prebeg iz Nad mlinov 23 - Marka in Mojca Dolmovič iz Slakove 2 a — Matica. V času od 18. do 22. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Alenka Bartolj iz Dolenje Straže -Stanka, Olga Horjak iz Sevnice — Matejo, Ivanka Marušič iz Krškega - Jaka, Erika Špec iz Rožemberka - Mojco, Jožica Zupančič iz Velikega Podljubna - Boruta, Zdenka Pintar iz Meglenika - Marka, Vera Udovč z Broda — Vesno, Antonija Strojin iz Mihovice - Matjaža, Irena Kobe iz Dolenje Straže - Suzano, Milka Lukunič iz Lukunič Drage -Željko, Frančiška Žibert iz Škocjana - Uroša in Vilija, Antonija Škvarč iz Gorenjih Skopic - Lidijo, Anica Novak iz Dolenjih Sušic -Katarino, Ana Brunski iz Brihovega - Bojana, Cvetka Bartolj iz Dolenje Straže - Tejo, Marija Saje iz Poljan - Simono, Alojzija Mrgole iz Zbur - Damjano, Nada Ilnikar iz Gornjih Raven - Bojano in Angela Hočevar iz Dolenjih Dol - deklico. Iz Novega mesta: Terezija Mikec iz Volčičeve 14 - Jano, Veronika Župevec z Drejčetove poti 6 — Gašperja, Janja Bogovac s Ceste herojev 32 — Željko, Brigita Goričar s Trdinove 14 b - Miloša, Džuleska Gabeljič s Ceste herojev 35 - Edina in Irena Košmerl iz Volčičeve 26 — Natašo. Čestitamo! C BREŽICE S V času od 17. do 24. junija 83 so v brežiški porodnišnici rodile: Vida Grmšek iz Malega Kamna - Roberta, Durda Zcmljak iz Samobora -Matijo, Marija Grubač iz Šenkovca - Renato, Biserka Šebalj iz Krškega - Zvonka, Evica Vapnar iz Vel. Jazbine - Vladimirja, Marija Blažin-čič iz Brezovice - deklico, Mira Dvoršak iz Zakota - Danijela, Dra-;ica Poljak iz Samobora - dečka, ožica Resnik iz Sevnice - dečka, Karmen Simončič iz Leskovca -Alenko, Vesna Knezič iz Kraja Gornjega — dečka, Lidija Žibert iz Krškega - Nina, Matjana Kovačič iz Župelevca — Aleša, Durdica Biščan iz Samobora - Heleno, Ema Jelčič iz Brezovice - Aleksandra, Biserka Plevko Djuntič iz Samobora - Dino, Verica Lukina iz Rud - Hrvoja, Emira Redžič iz Vel. Mraševa — Čatibo, Dušanka Škofljanec iz Brežic - Urško, Anica Snelec iz Hrasti-ne - Petra, Jožica Hostnik iz Brežic - Tanjo, Maijanca Mlinarič iz Brestanice — Mašo, Ivka Radič iz Krškega - Damirja. Čestitamo! „KRKA“ — tovarna zdravil Novo mesto objavlja prosta dela in naloge TURISTIČNEGA ANIMATORJA za TOZD Hotel Grad OTOČEC Za opravljanje del se zahteva: — višja ali srednja šola gostinsko-turistične, ekonomske ali druge ustrezne smeri, — aktivno znanje dveh svetovnih jezikov, — obvladanje strojepisja. Zaželjene so primerne delovne izkušnje. Vse, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in jih zanima opravljanje navedenih del vabimo, da pismene prijave pošljejo na naslov: HOTEL GRAD OTOCEC. Vse informacije lahko dobite po telefonu: 21—830. 443/27-83' V- obrtno zadruga metliko METLIKA Partizanski trg 5 objavlja prosta dela in naloge v oddelku finančne službe LIKVIDATORJA III (pripravnika) Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske smeri, — obvladanje strojepisja. Prijave pošljite na naslov: OBRTNA ZADRUGA METLIKA, Partizanski trg 5, vosmih dneh po objavi v časopisu. O rezultatih objave bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po izbiri. 436/27-83 mm mm NOVOTEKS NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o.. Novo mesto Foersterjeva 10 i KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB OBJAVLJA dela in naloge VODENJE (N ORGANIZIRANJE DELA IZVOZA METRA2NIH PROIZVODOV IN PREJE Pogoji: — najmanj višja ekonomska šola, komercialna ali druga primerna usmeritev — aktivno znanje tujega jezika — angleščina — 3 leta delovnih izkušenj — zunanjetrgovinska registracija Zaposlitev je za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: j; NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o.. Novo mesto, Foersterjeva 10, kadrovski oddelek. Kandidate bomo o izidu izbire pismeno obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 445/27-83 —■■■ ------------------------------------------------------ J jzoLaqje ”yimnnrrMn KRKA. tovarna zdravil, n. sol. o.. Novo mesto Maloprodaja steklene volne NOVOTERM v prostorih KRKE, tovarne zdravil, n. sol. o. Novo mesto OE IZOLACIJE, Bršljin 62, vsak dan od 7. do 14. ure ter vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 7. do 13 ure. 10 DOLENJSKI LIST Št. 27(1769) 7. )ulija 1983 m ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi našega ljubega brata, sina in vnuka MARJANA ARNŠKA iz Krajnih Brd nad Blanco se iskreno zahvaljujemo tov. Alojzu Žibertu in Ivanu Mirtu, ki sta mu tako nesebično nudila prvo pomoč, podjetju Sigmat iz Brestanice za organizacijo pogreba, darovane vence in cvetje ter govorniku ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujemo kaplanu za spremstvo in tolažilne besede, vodstvu osnovne šole Blanca in vsem tovarišem za številno spremstvo, govorniku pred rojstno hišo pokojnega za lepe in tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v ten težkih dneh in pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem številnim darovalcem cvetja in vencev. Žalujoči: oče, mami, brat Ivo in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 64. letu nas je zapusti! naš skrbni in dragi mož, oče, brat in stari oče ALEKSANDER GREGORIČ iz Kostanjevice na Krki Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali številno cvetje, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju bolnišnice Novo mesto -pljučni oddelek, pljučni oddelek Golnik ter zdravstvenemu osebju Kostanjevica na Krki. Zahvaljujemo se župniku za opravljeni obred, govornikom za poslovilne besede in pevcem. Žalujoči: žena, hčerke Fani, Marija in Betka z družinami Dragi Tone! Kje tvoje zlato skromno je srce? Kje tvoje pridne tople so roke? Le kje mehke so dlani? Nemo gledamo resnici v obraz, odgovora pa ni in ni... Le kdaj zjasnili se nam bodo spet obrazi? Strtih misli in srca ostali smo, edino upanje je zlati čas! ZAHVALA Ob globoki žalosti in nenadomestljivi izgubi našega dragega TONETA SALMIČA iz Krškega, Zdolska 12 izražamo iskreno in toplo zahvalo vsem, ki ste počastili njegov spomin, ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, z nami pa v težkih trenutkih sožalovali. % Vsi njegovi A dan je črni moral priti, . bridkosti dan, oj, dan solzan, težko je bilo se ločiti, a solze vse, ves jok zaman ZAHVALA V 58. letu starosti nam je kruta usoda nepričakovano iztrgala iz naše sredine drago mamo, staro mamo, snaho, sestro in teto TONČKO TRBOVC * rojeno BOŽNAR iz Krsinjega vrha 7 Ob tem strašnem in nenadnem udarcu usode se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in vence ter jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna hvala pevcem iz Mokronoga, govorniku KS Tržišče, DO Zmaga iz Mokronoga ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Slavko z ženo, hčerka Elica z družino, tašča, sestre in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, tast in stric FRANC KEGLJEVIČ posestnik iz Dol. Brezovice pri Šentjerneju Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem ostalim, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, pokojnemu darovali vence in cvetje ter nam izrazili soža^e. Posebno se zahvaljujemo dr. Barburiču za njegovo pomoč pri lajšanju bolečin na domu. Zahvala tudi Sentjemejskemu oktetu in duhovniku za lepo opravgeni obred. Žalujoči: žena Ana, Jože z družino, Franci z družino, Ivanka z družino ter Anica z družino in ostalo sorodstvo Zlata mama si bila, s svojim zgledom si živeti nas učila, tiho, skromna si odšla, neg bo lahka zemlja, ki te je pokrila. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga in skrbna mama, stara mama in prababica MARIJA TRAVNIK Dol. Nemška vas 2, Trebnje Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so z nami sočustvovali, pokojnici darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje, ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo sc zdravstvenemu osebju Trebnje, posebno dr. Stanislavi Vilfan za njeno pomoč na domu, kolektivu SAP Ljubljana, WO DE Murgle Ijubljana, DU Trebnje, sosedi Angelci Vinšek za nesebično pomoč ter pevcem in kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Pavla in Joži z družinama, Mici z možem Janezom, sin Stane z Rezko in ostalo sorodstvo Kje si naš dobri oče, kje tvoj mili je obraz, kje j e tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 78. letu zapustil naš gubi, dragi in dobri mož, oče, brat, stric in stari ata JOŽE PARKELJ iz Mirne peči Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateKem, znancem in vaščanom, ki so z nami sočustvovali, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice za lajšanje bolečin sodelavcem delovnih organizacij Zavarovalne skupnosti Triglav Novo mesto, Laboda Novo mesto PTT podjetja Ijubljana - PTT sektorja, ZO PTT Slovenjje - sektoija za PTT promet, Pošte 61112 Ljubljana za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvala velja tudi pevcem in župniku za lepo opravljeni obred Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat naša iskrena zahvala. Žalujoči: žena Angela, sinovi Franc, Janez, Jože in Matjan, hčerki Štefka in Marija z družbami ter ostalo sorodstvo Aktiv kmečkih žena pri Agrokombinatu Krško vabi v nedeljo 10. 7. 1983 ob 15. uri na Smednik pri Raki, na prikaz kmečkih del „OD ŽETVE DO KRUHA" in na veselico, ki bo ob 18. uri. Igra domači ansambel. Prireditev vsebuje: prikaz žetve — prevoz snopja—vlaganje v kozolec — mlačev — izdelovanje škope in peko kruha. Pridite in uživajte v lepotah naše vasi! 446/27-83 ZAHVALA Ko je daleč od nas v Kanadi utihnilo plemenito srce naše drage mame MARIJE MESTNIK in smo jo na njeno željo pokopali v rodni zemlji, nam je bolečino blažila vaša lepa beseda, ki ste jo nam izrazili v pismih ah ustno. Zahvaljujemo se našim dobrim prijateljem, ki so nam stali ob strani, sosedom iz Lobetove ulice za tolažbo in cvetje. Posebno se zahvaljujemo duhovniku Bogoljubu za prelepo opravljeni obred, pevcem in vsem, ki ste jo z nami pospremili v tolikšnem številu na zadnje počivališče. Hvala za poklonjeno cvetje in sočustvovanje. Vsi njeni ( la Preteklo je že leto dni, kar ni te, ati, več med nami, spomin na te pa še živi pri hčerkah tvojih in pri mami V SPOMIN 9. julija bo-minilo žalostno leto, odkar nas je v 41. letu starosti za vedno zapustil dobri očka in mož MARTIN KERN iz Škogana SO Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi .n' t. > ♦ ♦ ♦,» ■MAMA KRVODAJALCI, POZOR! V občini Trebnje poteka krvodajalska akcija od 14. 7. do 18. 7.1983 in sicer: 14. 7. 1983 je odvzem krvi v ZD Trebnje, 15. 7. 1983 v ZP Mirna in 18. 7. 1983 v Zadružnem domu Mokronog. Pozivamo naše občane, da se v čimvečjem številu udeležijo te največje solidarnostne akcije. Iz oddaljenih krajev je organiziran prevoz in sicer vozi posebni avtobus po naslednjem razporedu* 14. 7. 1983 TREBNJE VELIKI LJUBLJANSKI AVTOBUS 1. proga Čatež Razbore (Križ) Zagorica (Križ) Mačkovec Mata Loka Velika Loka odhod ob 7,00 odhod ob 7.05 odhod ob 7,10 odhod ob 7,15 odhod ob 7,20 odhod ob 7,25 2. MALI AVTOBUS Sela Šumberk odhod ob 7,30 Podšumberk Gombišče (Križ) Bič Vel. Gaber (bife) Vel. Gaber pod žel. postajo Praproče Sentlovrenc 2. proga: Rdeči kal Vrbovec Artmanja vas Dobrnič Železno Knežja vas Občine odhod ob 8,00 odhod ob 8.05 odhod ob 8,10 odhod ob 8,15 odhod ob 8,20 -odhod ob 8,25 odhod ob 8,30 odhod ob 7,35 odhod ob 7,40 odhod ob 7,45 odhod ob 7,50 odhod ob 7,50 odhod ob 8,00 odhod ob 8,10 15.7. 1983 MIRNA 1.1 Šentrupert Prelesje Rakovnik Slovenska va odhod ob 7,00 odhod ob 7.05 odhod ob 7,10 odhod ob 7,15 Z. proga Sevnica Brezovica odhod ob 8,00 odhod ob 8,05 18. 7. 1983 MOKRONOG JeiSevec odhod ob 7,00 Čužnjavas odhod ob 7,10 Drečji vrh odhod ob 7,15 Roje (Zore) Statemberk Ornuška vas Češnjice Trebelno odhod ob 8,00 odhod ob 8,10 odhod ob 8,15 odhod ob 8,20 odhod ob 8,25 f 1. 1 * TT Prosimo krvodajalce, da se poslužujete organiziranih prevodov, kajti s tem se bomo izognili dolgemu čakanju. Pričakujemo vašo udeležbo, kajti Ja i kri lahko marsikomu vrne zdravje, ali pa celo reši življenje. OBČINSKI ODBOR RK TREBNJE rmiumrui.--------------------------- 444/27~83 T-l- T ■ri-t- : * 4 « ^ * A *. A. at 4 . - « 4 A A it i 1 A i i L k x. £■’ * V < i* * # 4 ▲ « 4 4 ■» a' a 1 HH BBHSBi ■i ■HH JOŽE ŽLOGAR\ Med vojno so Ravnacam, gorjanski vasici v metliški občini, rekli tudi mala Moskva ali partizanska Švica. Na spominski plošči je naštetih toliko raznih inštitucij, ki so bile med vojno nastanjene v Ravnacah, od glavnega štaba slovenske partizanske vojske preko raznih partizanskih tehnik do tujih vojaških misij, da jih znese skoraj več, kot je bilo hiš v vasi Vsi za bo? sposobni fantje in možje so bili v partizanih, na srečo nihče ni padel, le Žlogarjev Jože, mitraljezec in bombaš, je bil ranjen pri Brodu na Kolpi, ko se je partizanska vojska spopadala z Nemci, ki so hoteli vdreti proti Kočevju. „ V Ravnacah ni bilo nobenega belega, sovražnik pa je samo dvakrat prišel v vas. Pa še nekaj je zanimivo: po vojni smo se tako rekoč vsi vrnili v domačo vas in v večini ostali na kmetijah, le „Obljubiti sem moral, da h bom šel v kmetijsko šolo," ^ se danes o tem spominu S namuzne Žlogar, ki je oblju- I bo izpolnil tako, da je dva tedna obiskoval tečaj na novomeški grmski kmetijski šoli „0d takrat do danes'pa se borim tukaj, na kmetiji, po pisarnah se nisem hotel, •» čeprav bi takrat lahko dobil službo kje na občini, a se >-nisem hotel riniti Pa mi \ danes ni nič žal, čeprav me J je žena na kolenih prosila, t, naj grem v službo„ da bo ^ kakšen dinar pri hiši. “ * „Doma ga tako in tako ni bilo nič, kar naprej je bil po * sestankih in na prostovolj- \ nem delu," je povedala Žlo- J garjeva mama. Jože je bil med drugim J tudi predsednik gradbenih H odborov, ko so gradili dom na Suhorju, pri obnovi elek-tričnega omrežja, pri poso- s dobitvi ceste od Dol preko ^ * tam, kjer je bilo po več otrok, so se nekateri zaposlili," pravi Jože Žlogar, 61 -letni borec, danes kmečki upokojenec, ki je na svoji koži krepko občutil vse tegobe kmečkega življenja in končno dočakal, da so tudi za kmeta prišli lepšis časi. „Če je danes kmet pripravljen delati, mora tudi kaj imeti Včasih smo živino na pol zastonj ponujali po sejmih, danes ti po dobrih cenah odkupijo vse, od pšenice in krompirja do živine. “ Po končani vojni Jožeta nikakor niso hoteli demobilizirati „Bil sem v zaščiti vojaško-političnega vodstva, na koncu namestnik komandirja zaščitne čete in pomožni spremljelavec prvega predsednika slovenske vlade Borisa Kidriča." Mama je pfi Ib prosit v Ljubljano na štab V bjataljona, naj ga kot hranilca pustijo domov. Drag in Ravnac do Suhorja. Pri gradnji suhorskega doma J je poleg ostalih organizacij- s skih poslov opravil kar 450 £ udarniških ur, ko so asfal- ^ tirali cesto, pa so bila vrata s Žlogarjeve zidanice na stežaj J odprta. ,JPa ne samo naša, S pri vseh delih so se naši ^ vaščani res izkazali “ Danes ima Žlogar 3.500 * dinarjev kmečke pokojnine, £ toliko znese še varstveni do- S datek, dobi pa tudi pet tiso- * čakov priznavalnine. „Kot J partizan tomšičevec, ki je $ ostal čisti kmet, dobim naj- Jj višjo možno priznavalnino v k, naši občini Nekaj govorijo, j da se bo po novem letu to s % priznavalnino nekaj spreme- * nilo in da naša občina ne bo s imela dovolj denarja. Ne ve- ^ m, nekako bomo že preži- \ veli, saj smo tudi med vojno, • £ ko v našo vas od 1942. do J konca vojne nismo dobili ne $ soli ne sladkorja ne kvasa in .ie vžigalic; vsaka hiša je bila en dan zadolžena za ogenj. Jj Tudi po vojni nam ni bilo lahko, meni so kar ,od oka’ J nabili tretji najvišji davek v ^ bivši suhorski občiru. Nič ' zato, danes pa lahko rečem, s da sem pošten borec in po- * šten kmet, jezik me je res Jj malo tepel, vendar je moja ^ beseda vedno in povsod ne- J kaj veljala, in danes tudi še " * A, za Žlogarjevo besedo je ^ vedno stalo trdo delo. A.BARTEU 5 % ON IN ONI — Jani Kovačič v „dialogu“ z množico. V nedeljo sta Kovačič s svojim neodvisnim umetniškim sindikatom in ansambel Srp zagrela poslušalce tudi s kritičnimi sporočili svoje glasbe. Na desni fotografiji: anonimna obraza iz množice. (Foto: MiM) Otočec - dva dni rockovska Meka V dveh dnevih je na festivalu Rock Otočec 83 nastopilo 16 ansamblov iz Jugoslavije in tujine — Pohvale organizatorjem — Program bi zaslužil več poslušalcev OTOČEC - V nočnih urah na prehodu z nedeljen na ponedeljek so na prostrani loki pri gradu Otočcu utihnili visoki stolpi zvočnikov, odklopili in pospravili so vrhunska desetkilovatna ozvočenja, ugasili barvne refkektorje. Več kot tisoč-glava množica mladih, ki so ta dan in že prejšnji pripešačili, prikolesarili ali se pripeljali z avtomobili, motorji in avtobusi z vseh koncev Slovenije in Jugoslavije na Otočec, se je razšla; nekateri so zaspali kar na travniku v spalnih vrečah, drugi so se zavlekli v šotore, večina jih je odšla domov. Visok oder, na katerem se je v dveh dneh zvrstilo preko sto glasbenikov, je' ostal prazen. Končal se je festival Rock Otočec 83. Letos je ta sicer že tradicionalna prireditev prvikrat potekala dva dneva in je tako po dolžini trajanja kot po številu nastopajočih (16 skupin) dosegla svojo najvišjo točko doslej. Čes upoštevamo pestrost glasbenih smeri, zastopanih na festivalu, lahko zapišemo, daje letošnji festival segel preko meja samega rocka, kot je po nastopajočih skupinah segel preko republiških in tudi državnih meja. Znanih jugoslovanskih in tujih ansamblov bi bilo še več, festival pa programsko še boljši, kot je sicer sploh bil, ko bi bil prireditelj, OK ZZMS Novo mesto, razpolagal z več denarja. „OD 2ETVE DO KRUHA“ SMEDNIK - Mercator-Agro-kombinat Krško (aktiv krnečih žena) pripravlja v nedeljo, 10. julija, ob 15. uri na Smodniku pri Raki prikaz krnečih del: žetve, prevoz snopja, vlaganje v kozolec, mlačev, izdelovanje škopja, peko kruha. Prireditev, na kateri' pričakujejo poleg znanih slovenskih narodopiscev še nekatere goste iz tujine, bo potekala pod skupnim naslovom „Od žetve do kruha", sklenili pa jo bodo, kakopak, z veselico. OB ZADNJE KOLO - V noči na 26. junij je nekdo vlomil v klet bloka na ulici Majde Šilc. Vlomilec je s kolesa Aleša Florjanca odvil zadnje kolo, vredno 1.500 dinarjev. S TATOM JE ŠLO REZERVNO KOLO - Miroslavu Dimitrijeviču iz Semiča je tat z avtomobila, ki ga je imel parkiranega pred blokom, odnesel rezervno kolo in dvigalko. „Glasbeniki so igrali za minimalne honorarje," je povedal Zdravko Voglar, tehnični vodja festivala. „Nekateri tudi zastonj, le stroške potovanja in bivanja smo jim povrnili. Povabili smo več imen, kot jih nastopa, ker smo želeli dobiti na Otočec vse, ki danes v rock glasbi nekaj pomenijo, vendar so nekateri ansambli postavili previsoke zahteve in smo se jim morali, žal, odpovedati." Mladi so svojo nalogo pri organizaciji festivala odlično opravili. Poleg Voglarja so v ožjem organizacijskem krogu bili še: Rasto Božič kot programski vodja, predsednik OK ZSMS Bojan Mikec kot odgovorni za finance in Dušan Pezelj kot vodja propagande. Vsega skupaj se je s festivalom tako ali drugače ukvaijalo okoli 50 mladincev. Svoje delo so opravili zastonj (torej ta pojem še ni zamrl!). Vse je „klapalo“, kot je treba, od organiziranih prevozov, programa, ozvočenja, svetlobnih učinkov do redarske službe. Tisti, ki so predvidevali na festivalu razvrat, izgrede, mamila in kdove kaj še vse, so ostali razočarani. Mladi so se zabavali, ne da bi bilo treba miličnikom, ki so le tu in tam diskretno odstranili tiste, ki so iskasli krive poti do prizorišča, resneje posredovati. Na prizorišču so redarji iz vrst mladih sproti delali red, če je komu glasba premočno udarila v glavo. »Izvedba je na poklicni ravni," so organizatorje pohvalili člani beograjske skupine U škripcu, ki veliko nastopajo in so Otočec lahko primerjali z drugimi svojimi nastopi. Tudi Marjan Podbevšek iz ljubljanskega Studia Tivoli, ki je na Otočec pripeljal opremo za ozvočenje in light show, vredna staro milijardo dinarjev, se je pohvalno izrazil. »Mislim, da je Otočec največji festival te vrste v Jugoslaviji," je povedal svoje mnenje Stane Sušnik, urednik za popularno glasbo na ljubljanski televiziji. „Program je dober in kar škoda se mi zdi, da tak program posluša razmeroma malo ljudi. Najbrž med mladimi ni živega interesa za ustvarjalnejše smeri v popularni glasbi, sicer bi bili danes tukaj. Na festivalu se pojavljajo še neopredeljene smeri, ki presegajo rock - tako je festival odraz tega, kar se danes v popularni glasbi dogaja. Sicer pa ni važno, kako se smeri imenujejo, da je le glasba aktualna in da ima v sebi ustvarjalne elemente." Na otoškem travniku je bilo zares še prostora za stotine mladih. Presenetljivo je, da je bilo razmeroma zelo malo mladih iz dolenjskih občin. Je bil za njih Otočec predaleč, za mlade iz Skopja, Beograda, Zagreba in drugod pa ne? Vodja novomeškega diska 068 Tomo Bartelj je oba dneva spremljal festival in meni, da bi kakšno zares zelo poznano ime pritegnilo več mladih. „Tako bi slišali potem tudi ostali del odličnega programa." Kakorkoli že, festival Rock Otočec 83 se je tudi v razširjeni obliki potrdil kot dobro zasnovana prireditev. Mladi obljubljajo - in zakaj bi jim ne verjeli, da bo prihodnje leto še bolje. Čaka nas Rock Otočec 84. M. MARKELJ Bibe namesto TV „lzum" Izidorja Porleta; i! SEVNICA - Se dolgočasite in ste nasploh nezadovoljni s poletnim televizijskim sporedom? . Kuhar v impolskem domu po-1 čitka Izidor Porle ima rešitev za to, povrhu še v barvah: v televizor je namestil avopisan akvarij! Kuhar Porle se torej tudi v prostem času ne poslovi od posod in receptov. Ker je vodja sekcije akvaristov pri sevniškem društvu gojitelfev malih živali, rad vsakomur tudi svetuje. Na nedavni uspeli razstavi tega društva so vzbujali pozornost njegovi akvariji Največjega, 240-litrskega, iz doma počitka in tudi 150-litrskega iz sevniške-ga doma upokojencev si ni upal prenašati. V sodelovanju z Rudijem Stoparjem sta izdelala akvarij, podoben roži. Zanimiv je akvarij, ki je vgrajen v škatlo'od dotrajanega televizijskega Sprejemnika. Pomirjujoč pogled v tak ekran z živopisnimi ribicami je vsaj za ljubitelja narave nekaj drugega kot slab spored v rednem programu. Porle navaja še povsem praktične prednostL »Lesena škatla nekdanjega televizorja dobro ščiti akvarij pred izgubo toplote, saj za vzdrževanje stalne temperature okrog 26 C zadostuje že 50-vatna žarnica," pravi. A. Z. IZGINILO ŠEST OVC - Med pašo na Bukovi gori je v času od 15. do 29. junija izginilo šest ovac. Lastnik Milan Zajc je zaradi tega oškodovan za 55 tisoč dinarjev. OBVOZIL JE ZAPORNICE IN ZAPELJAL V SMRT V noči s petka na soboto je prišlo do hude prometne nesreče na železniškem prehodu regionalne ceste pri Šentlenartu. Štiridesetletni Marjan Dernač, ki je vozil iz Pohance proti Brežicam, ni ustavil pred spuščenimi zapornicami, marveč jih je obvozil. Prav tedaj je iz smeri Dobove pripeljal brzi potniški vlak, ki ga je upravljal Ivan Štefanec iz Ljubljane. V silovitem trčenju vlaka in avtomobila je, voznik Dernač umrl na kraju nesreče, na zapornicah in na avtomobilu ter na lokomotivi pa je za 280 tisoč dinarjev gmotne škode. J Srečni smo, ko zabavamo Tako pravijo člani narodno-zabavnega ansambla Slavček DOLENJSKI SLAVČKI T Poslušalci jim radi prisluhnejo na veselicah, proslavah in festivalih. SPOSOJENO TRNJE — Voditelji ne verujejo v posmrtno življenje. Zakaj bi verovali, ko imajo raj na zemlji. (Iz Novega sveta) — Vse težje je spremljati gospodarska gibanja, ker gospodarstvo caplja na mestu. (Iz Politike ekspres) — Ni problem najti negativne pojave. Problem je najti njihove nosilce. (Iz Včernjih novosti) NOVO MESTO - Pred štirimi leti ?e je Ivan Šiška iz Novega mesta, sicer orglar in harmonikar pri ansamblu Matije Slaka odločil, da bo ustanovil lastni narodno-zabavni ansambel. „Slavček“, kakor so imenovali ansambel, je v teh letih dosegel vrsto uspehov, najbolj pa so ponosni na dve srebrni ter bronasto medaljo s ptujskih festivalov. Pevko Joži Mavsar, kitarista Jožeta Ovna in Franca Urbančiča, harmonikarja Slavka Pluta ter orglarja, harmonikarja in vodjo Ivana Šiško ljudje najbolj poznajo z veselic, vendar pa s tem seznam njihovih nastopov nikakor še ni zaključen. Kot člani KUD Krka igrajo lastne melodije, ki jih na besedila Ivana Sivca pišeta Šiška in Plut, a tudi druge na proslavah in ostalih prireditvah. Dvakrat so sc predstavili tudi zamejcem na festivalu v Števerjanu, pred kratkim pa so dobili vabilo izseljeniške matice iz Toronta za šesttedensko turnejo po Kanadi, vendar so se odločili, da jo zaradi osebnih razlogov raje preložijo na kasnejši čas. Kljub temu, da imajo težave z vajami, saj sta dva člana iz Semiča, dva iz Novega mesta in eden iz Straže, se enkrat ali dvakrat na teden le zberejo v za vaje sicer neprimernem kletnem prostoru v Novem mestu. Da jih žene ljubezen do glasbe, ni potrebno posebej poudarjati, saj so vsi razen vodje samouki, ki kljub službenim in ostalim obveznostim najdejo čas za svoj konjiček. L 1 J ll' f 9 1 DANIEL IN JAKA ŠRAUFCIGER V ŠPORTNI DVORANI V NOVEM MESTU v nedeljo, 10. julija ob 20,30., čimprej uporabite ta stavek! Mater, kako napreduje moj slovenski jezik, kako se bogati z novimi izrazi in s svežimi pomenskimi odtenki. Še moja generacija je rekla pitju in žretju po domovih enostavno: hišna zabava. Današnja mularija ima žurke, kjer se gre najrazličnejše scene. Če se nam je zdelo kaj zanimivo, Smo rekli: „To je pa res kras-no.“ Sosedov mule pa pravi, da je bila dirka luda, da je bila prava ludnica. Zmagovalec pa je bil de best tip. V mojem mladeniškem času so igrali ansambli boljše ali slabše, danes pa šibajo, celo šopajo muziko. Vse to in še več je dokaz, da jezik ni mrtva stvar, ampak živi, se odziva na dogodke in ljudi V_________________________________ okrog sebe. Tako je lepo in prav, sicer bi ostali zaplan-kana balkanska provinca in zanamci bi nam kazali jezike zavoljo okostenelosti v izražanju. Prosim vas lepo, kako naj danes še rečemo štrajk, ko pa gre za izsiljeni sestanek. Naša socialistična družba tudi ne more dovoliti, da bi rekli snažilki snažilka. Oprostite, snažjlka ni nikakršna snažilka, snažilka je vzdrževalka prostorov. Ali pa direktor. To za-udaija po naftalinu, po gnilobnih ostankih preteklosti, ko so bili direktorji res direk-toiji, ko so bili bog in batina. Danes je direktor individualni poslovodni organ. Ta naziv je jasen še tako zanikanemu kmetu, ki ob tem gotovo raz- mišlja, da ne bi volu več rekel vol, ampak individualni skopljeni organ za vlečenje vozov, plugov in delanje gnoja. V nedogled bi se lahko tako igral z novostmi, ki bi jih ljudstvo ploskoma sprejemalo, se z njimi sporazumevalo do meje nerazumljivosti, kajti jezik je namenjen prav medsebojnemu razumevanju in ne vprašljivosti. Toda zdi se mi, da sem zajadral predaleč. Danes sem se hotel pozabavati predvsem s stavkom: scat jih je peljal. V duhu kolektivne odgovornosti vzgojeni bodo pomislili na kolektivno uriniranje, ki ga je moč videti ob cestah, po katerih vozijo avtobusi sindikalne izlete, meni pa gre za pomensko spreobrnitev stavka. Poglejte: če kdo na- piše kritiko gledališke predstave, pa te kritike živ krst ne razume, lahko rečemo mirne vesti: „Ta kritik jih je 1 pa dobro peljal scat.“ Ko nam govore preko televizije, da kmalu več ne bo pomanjkanja najrazličnejših izdelkov od zobne paste do časopisnega papuja, navadni ljudje največkrat rečejo, (Ja jim je dovolj teh laži, tisti pa, ki slede razvoju jezika in nove dosežke tudi uporabljajo v vsakdanjem življenju, bodo rekli: ,,Ti nas pa spet peljejo scat.“ Sami lahko najdete še najmanj tisoč pet primerov, v katerih boste lahko uporabili ta stavek. Še danes pričnite uporabljati ta stavek in ljudje vas bodo gledali veliko prijazneje, kot da bi jim rekli, kako lažejo, flan-carijo, gobcajo, pretiravajo itd. TONI GAŠPERIČ a