Let© LX VL, it. 26
Ljubljana, sreda U fffcfirjii 19B
Cena Din L—
SLOVENSKI
ianaja vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inaeratl do SO petrt i Din 2.—, do 100 vrst Din 2.60 od 100 do 300 vrst a Din 3.—, već ji inaeratl petit vrsta Dtn 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« vel}a mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se oe vračajo.
UREDNIŠTVO IN OPRA VNIdTVO LJUBLJANA, Knalljev* oftea t*. S
Telefon 5t. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126
Podružnice: MARIBOR, Grajata trg št. 8 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st~ 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351
ITALIJA SE IZGOVARJA
60.000 v Avstrijo poslanih pušk je zasebna last veronskega trgovca
Zadevo bo moralo razčistiti Društvo narodov
Rnn, 1. febr. Agencija »Štefani« po-
«roča, da je imel včeraj popoldne državni podtajnik za zunanje zadeve Suvich dolg razgovor z angleškim poslanikom v zadevi tihotapstva orožja rz Italije preko Avstrije v Madžarsko. Pri tej priliki je državni oodtajnik za-fiiikal, da bi šlo v stvari za tihotapstvo, marveč da gre v tej stvari za poslovne zadeve zasebnega trgovca v Ve-rorri, ki je poslal stare avstrijske pu-*ške, kupljene iz avstrijskega vojnega <plena v svrho popravila v Avstrijo. *Na enak način se je italijanska vlada opravičevala tudi napram francoskemu poslaniku, ki je izvršal včeraj rx>-taovno demaršo pri italijanski vladi.
Pariz, 1. februarja. AA. V današnji •številki »Ecbo de Pariš« komentira •Pertkiax demaršo zastopnikov Velike Britanije   in   Francije v Rimu glede
hirtenberške afere s tihotapstvom orožja. Pisec pravi v tem komentarju med drugim:
Italijanska vlada izraža začudenje, da se pri njej vrše demarše v zvezi z nedavno afero s tihotapljenjem orožja •v Srednji Evropi, in naglasa, da Italija glede treovine z orožjem ni podvržena restrikcijam iz saintgermainske in trianonske pogodbe, ki sta jim podvržena Avstrija in Madžarska. Po drugi strani navaja italiianska vlada, da so puške in strojnice, ki so bile poslane v Spodnjo Avstrijo, bile last nekega trgovca iz Verone in da niso izvirale iz italijanskega državnega arzenala. Te puške in strojnice, trdi italijanska vlada, so brez vsake vojaške vrednosti in ne morejo nobeni vladi nič koristiti. Razen tega izjavlja italijanska vlada, da ni z ničemer dokazano, da je
•bil ta materijal namenjen Ma<Jžarski.
Zdaj je. zaključuje Pertmax, stvar Društva narodov, da odfloči, ka-j bo treba ukreniti zastran hirteriberške afere, če Avstrija in Madžarska ne zavzameta drugačnega stališča od sedanjega italijanskega stališča in ne uničita ali vrneta vtihotapljeno orožje, od koder je prišlo. V vsakem primeru, pravi Pertinax, pričakujejo delegacije držav iMale antante v Ženevi pismenega odgovora, ki jim je obljubljen s strani avstrijskega zveznega kancelar-ia Dolifussa.
Rim, 1. febr. Davi je prispel semkaj avstrijski pooblaščeni minister dr. Schiiller, ki je imeJ dolg sestanek z Mussolinijem. V diplom a tiskih krogih sodijo, da se je nanašal ta razgovor na tihotapsko afero orožja v Hirten-bergu.
Hitler sestavlja program
svoje vlade
O programu se vrše še pogajanja s cen tromom, ki je v načelu obljubil svojo -podporo
Berlin, 1. februarja, g. Nemška vlada ae je na svoji prvi seji bavila predvsem z gospodarskimi in osebnimi vprašanji. Slo je za izenačenje nasprotstev med industrijo m poljedelstvom. Na tej podlagi naj bi se zgradil velik gospodarski program za odpravo brezposelnosti. Kako si Hitler m Papen predstavljata zapet spraviti velikansko brezposelno vojsko v produkcijski proces, je dosedaj še tajnost. Dalje naj se reši tudi problem dolgov in obresti. Pri vseli teh pogajanjih ima glavno besedo nemški nacionalec tajni svetnik Hugen-berg.
Berlin, 1. februarja, s. Kancelar Hitler je imel s predsednikom cen truma prelatom dr. Kaasom in predsednikom državno-sborske frakcije centroma dr. Perlitiu-som daljši razgovor o parlamentarnem in političnem položaju, M je nastal po imenovanju nove vlade. Prelat dr. Kaas je kot zastopnik centruma stavil celo vrsto vprašanj o nameravanem političnem fcur-zu nove vlade. Odgovor na ta vprašanja si je državni kancelar pridržali.
BerHn, 1. febr. Katoliški cen trum je v načeki pristal na to, da podpira Hitlerjevo vlado v državnem zboru, zahteva pa razna pojasnila glede gospodarskega in socialnega progTama vi ade. Pojasnila se nanašajo pred vsem na kolonizacijsko vprašanje, nadalje na priznavanje kolektivnih pogodb in na ukrepe za omiljen je brezposelnosti Vlada se bo v vseh teh zadevah sporazumela s centrumom in bo na podlagi tega sporazuma sestavila svoj Drogram.
Berlin. 1. februarja. Predsednik državnega zbora Goring- za sedaj ne namerava dati na razpolago svojega mesta kot predsednik državnega zbora. Formalnih pomislekov proti temu. da bi bil aktivni minister tu-ch predsednik državnega zbora, ni, ker niti ustava, niti poslovnik nimata določbe o tem.
Berlin, 1. februarje. V današnjih listih objavljene vest\ da je brla vladna kriza rešena tako hitro zaradi tega, ker se je doznalo, da je del državne hrambe namera-val izvesti državni udar in da je bila posadka v Potsdamu pripravljana koraka ti s»a Berlin, se odločno demantirajo. Dodaj« se, da me roda j na mesta do državnega predsednika o tem nič ne vedo.
Varšava, 1. februarja. AA. V političnih krogli so vesti o imenovanju Hitlerjeve vlade sprejeli povsem mimo. Mnenja so, da je treba počakati na nadaljnje dogodke. Listi brez razlike strank pa prioboa-jejo obsežne komentarje. Mnogi so mnenja, da je Hitlerjeva vlada revolucijonar-na ne zaradi tega. ker je Hitler državni kancelar, temveč zato, ker je desnica prevzela v Nemčiji vso oblast v roke. Nemčija zdaj ne bo več prikrivala svojih pravih namenov. Nova nemška vlada pomeni veliko nevarnost za politične sporazume, pa tudi trgovinske pogodbe bodo ogrožene. Socialistični Hsti so mnenja, da je nova nemđka vlada več kot fašistična, da je v bistvu prorirepuMikaj*aka in monarh i stična.
Težkoče Daladierjeve vlade
Ker nima zanesljive večine v zbornici, bo najbrže moral opustiti vse načrte za sanacijo državnih financ
Pariz, 1. februarja. Nova vlada Dala-dierja se je včeraj popoldne predstavila predsedniku republike ter bo stopila pred zbornico v petek. Na tej seji bo Daladier prečital vladno izjavo. Prva seja ministrskega sveta bo danes. Na tej seji se bo sestavila vladna izjava. V novi vladi je 11 poslancev radikalnih socialistov, trije senatorji in sicer en radikal, en socialist, en republikanski socialist, dva člana radikalne levice, en neodvisni levičar m en neodvisni član levice ter trije parlamentarci, ki ne pripadajo nobeni stranki. Po poklicu je 10 odvetnikov, 3 univerzitetni profesorja, 4 novinarji, 1 zdravnik, 1 inženjer. 1 mdu-sfcHjec, 1 notar, 1 mornariški oficir in 1 založnik listov Dočim j« imela Bouncour-jeva lista 17 ministrov m 12 državnih pod-tajnikov, se je Daladier zadovoljil z 18 ministri in 5 državnimi podtajnflri. Proračunsko mims*rsrvo, ki je bilo na predlog Che-rona ukinjeno, se je zopet obnovilo. V par-Umenr*rn§i krofih je bila nova vlada sprejeta s presenečenjem. Dočkn se je pričakovalo, da bo Daladier zaradi odpovedi socialistov odložil svojo misijo, je bila nenadoma objavi jena lista nove vlade, kateri ne pripisujejo dolgega življenja. čteprav meoijo, da viada ne bo padla že pr»e dirl,
je skoraj gotovo, da je odstop vlade neizogiben pri proračunski debati.
Pariz, 1. februarja. A A. Listi soglasno podcrtavalo Daladierjevo odločnost in značajnost, vrline, ki mu jih priznavajo rudi njegovi politični nasprotoifci. Dolgost življenja njegovega m;nisrrstva je odvisna od socialistov. Zato se desničarski listi nedcoiilco škodoželjno vesele razdora, ki je nastal med Daladier jem m socialisti. V tem vidijo ti l^sti razpad levičarskega kartele. Levičarski ftsti pa s svoje strani zaupajo Daladier ju, da bo znal premostiti težkoce in dopovedati zbornici, da je izravnava državnega proračuna vprašanje, ki se mora rešiti brez ozira na malenkostne spore med posameznimi strankama.
Pariš, 1. februarja. Deklaracija Daladierjeve vlade se bo nanašala v prvi vrsti na pereče finančne probleme. V političnih krogih naglasajo, da bo vlada popustila prvotni namen iskati kritje za ves proračunski deficit, marveč bo skušala primanjkljaj kriti postopoma. Za enkrat bo skušala e prihranki in z znižanjem izdatkov najti kritje za štiri milijarde. Ce pa bodo tudi ti predlogi naleteli v zbornici na odpor, se bo morala Daladier jeva vlada popolnoma odreči sanaciji financ
Povišanje davkov na Madžarskem
Budimpešta, 1. februarja, c. Na tajni seji odbora trikitridesetorice madžarske zbornice, ki se je pričela dopoldne in je trajala do danes zjutraj, 'so razpravljali o viadnem sanacijskem ■programu. 0 tem programu poročalo •listi, da vsebuje določbe o novih davkih, in sicer bo uveden davek na žarnice v višini 35 do 80 fil. na leto sorazmerno po wa£fi£ davek na radijske cevi od 1.50 do 3 oengov na leto, povišala se bo dohodnina na 60, davek •na imovino za 100, davek na najemnino za 50. davek na plače za 25, da-•vek na družbe za 25 in davek na invalidnino za 100 odstotkov. Vsi ti dav-•ki bodo imeli retroaktivno veljavo za leto dni. Glede prihran&ov pravijo listi, da se bodo reducirale plače in do-■klade državnim uradnikom in nameščencem za 3 do 10 odstotkov. S temi redukcijami bodo efektivno prihranili okrog 35 milijonov penstrv na leto. Odbor je načrt vlade odobril. Sinoči so v znak protesta pričeli stavkati trgovci s tem, da niso razsvetlili svojih Izložb. V Budimpešti nocoj tudi ni bilo svetlobne reklame. Trgovci so izjavili, da bodo stavkali na ta način vse do-•tlej, dokler se ne zniža cena električnem ut-oku.
Japonska zopet grozi z izstopom iz DN
Ženeva* 1. februarja. AA. Redakcijski odbor devetnajstorice bo začel popoldne dra<m čitanje prvih treh poglavij poročila za skupščino Društva narodov. V japonskih krogih so glede statfišča, ki ga bo zavzela japonska vlada, do skrajnosti rezervirani. Ja-ftoriski kabinet je imel včeraj in danes tiopokfrie sejo, da odloči smernice svoji delegaciji v Ženevi. Najbofe* sporna točka je slej ko prej stališče, ki ga je 'zavzel odbor devetnajstorice v zadnjem odstavku svojega poročila, ki neprikrito meri na delikatno vprašanje priznanja Mandžukua. Bilo bi preuranjeno že zdaj napovedati, kakšno stališče bo zavzela japonska delegacija prihodnje dni, ker nima iz Tokija še nfkakih navodil. Ne izključuje pa se *rnožnost, da se bo Japonska umakntra nadaljnjim razpravam s tem. da bo iz-*stopila iz Društva narodov.
Pred pogajanji z Ameriko
Washington, 1. februarja- AA. Italijanska in češkoslovaška vlada sta obvestila zunanji urad, da eta pripravljeni pogajati se z ameriškimi oblastmi o vojnih dolgovih, čim dokonča Roosevelt svoje razgovore z Veliko Britanijo.
Smrtna nesreča angleškega letalca
SH. Mori t z, 1. februarja. Tukaj se je včeraj smrtno ponesrečil znani angleški letalec Rodd. Mudil se je v St Morrtzu na oddihu, je pa večkrat izvajal vratolomne akrobac.ie z letalom Včeraj se je dvignil z nekim le-toviščarjem na krovu, je pa treščil z višine kakih 300 m na tla. Rodd se je ubil, nje-gov spremljevalec pa je bil hudo ranjen.
Anglija kupuje zlato
Newy«rk, 1. februarja. AA, Angleška narodna banka je odkupila- 32,168.200 dolarjev od 95,550 000 dolarjev, ki jih je decembra meseca plačala ZedJnfeaim drikmuu
Po smuških tekmah
za državno prvenstvo
Kal pravi o tekmah savezni tajnik g. Jaso Goreč — Naši smučarji na mednarodnih tekmah
Ljubljana, 1. februarja,
Z velikim zanimanjem pričakovano državno smučarsko prvenstvo je končano, zadnja nedelja nam je dala državnega prvaka. V zvezi s tom in glede na predstojeće smučarsko prvenstvo Evrope, ki se bo vrsUo od 6. do 13. februarja v Irms-brucku, je posetil naš urednik a£ilnega saveznoga tajnika in dušo te prireditve g. J oso Gorca in ga, vprašal za mnenje o uspehih in napredku naših tekmovalcev ter o prireditvi aploh. G. Goreč mu je ra-devolje dal zanimive informacije.
Letošnja tekmovanja za državno smučarsko prvenstvo so bila najmočnejša smučarska prireditev tako po številu, kakor tudi po kvaliteti tekmovalcev. Inozemski tekmovalci, ki so startali v Bohinju, so predstavljali najboljfii srednjeevropski razred v smučanju. Zato si tudi nifono delali nikakih iluzij, da zasedemo prva mesta. Naš namen e močno konkurenco in z dobrimi tefcmovalci je bil, pomagati našim tekmovalcem, da vidijo njih stil, njih borbenost in da se sami polagoma v tej smeri razvijajo. Zato je tudi presojati rezultate s tega vidika.
Tekmovalci sami so se držali prav dobro in je predvsem napredek v onem velikem številu domačih tekmovalcev, ki so običajno pri tako močnih tekmovanjili ali izstopili ali pa prišli z veliko zakasnitvijo na cilj. Po izjavi internacionalcev je bila proga zelo težka, kljub temu pa je naš zadnji tekmovalec prispel v dveh urah na eflj. Naši boljši tekmovalci so se razvrstili za mozemci, Janša celo pred nekaterimi, in to s prav dobrimi rezultati. Neugnani Janša je edim. ki se s svojo dolgoletno rutino in izvrstno kondicijo še vedno plasira med internacionalce same.
Enako lep napredek je v skokih. Danes imamo tekmovalce, s katerimi lahko nastopimo v mednarodnih tekmovanjih, še bolj razveseljivo pa je, da se naš naraščaj krasno razvija, da lahko v kratkem času pričakujemo, da bo norveška šola, ki jo je savez pred leti uvedel, kanalu pokazala vidne uspehe. Pri vseh skokih polagamo mnogo večjo važnost na stil, kakor na daljavo ter je za nas presoja tekmovalca predvsem s tega stališča merodajna.
Naši tekmovalci bodo imeli v prihodnjih dneh priliko, da preizkusijo svoje moči ponovno na velikih mednarodnih tekmah, iz katerih bodo gotovo črpali mnogo koristi. Zadnje domače tekmovanje jim je gotovo služilo za dober trening. Kar se prireditve same tiče, mJaMm, da je uspela v vsakem pogledu, zlasti pa v pogledu konkurence, kar je razvidno, če primerjamo naše prvenstvo z avstrijskim, ki se je vršilo istočasno v Hofgasteinu. Tam razen Nemcev ni startal noben inozemec. Med tekmovalci so imeli v Cehih in obeh Nemcih odlične zastopnike v teku. Uspeh šimuneka in Bartona je sicer nekoliko presenetil, ker je veljal za favorita v teku Nemec Leopold. Imponirali so Poljaki s skoki, s katerimi so nam pokazali odlično šolo. Izvajan so skoke, kakršnih pri nas se nismo videli. To je rezultart sistematične norveške šole, ki so jo oni uvedb" takoj po prevratu.
Za poseben uapeh lahko smatramo tudd dogovor med slovanskimi smučarskimi zvezami za voeslovansko smučarsko prvenstvo, ki se bo odslej vršilo vsako leto. Slučajna zadržanost poljskega delegata luž. Bobkovskega m vplivala na efekt tega sestanka in so bile glavne točke dnevnega reda s Poljaki sporazumno odobrene ter so tudi Poljaki dohrli mandat za izvedbo prvega vseslovanakega prvenstva. Bolgari so se pridružili temu kongresu m sklepom s tem. da so brzojavno javili, da pristanejo na vse. O priliki FTSI-nih tekmovanj v Jirosorncku bodo hudi te točke končno vel javno zaključene, ker bodo tam zbrane vse slovanske države, katerih tekmovalci potujejo nato skupaj v Zakopane na prvo vsesiovansftco prvenstvo.
Mnogo si obetamo od slovanskega prvenstva zlasti v tnrjskoprometnem pogledu, ker je zamišljena medsebojna propaganda smuških predelov v slovanskih državah. Upam. da bomo imeli vsako leto več slovanskih gostov, zlasti tudi izletnikov in ne samo tekmovalcev.
NaSa reprezentanca za inozemstvo
Ljubljana, 1. februarja. " JZSS je snoči na svoji plenarni seji razpravljal o bližnjih smučarskih tekmah za evropsko prvenstvo FTSE v Tnnebrucku, dalje glede naše udeležbe   na slovanskem prvenstvu
v Zakopanih in sodelovanju oziroma udeležbe pri nemškem državnem prvenstvu t Freudenstadtu v Schwarzwaidu, Savez je sklenil, da pošlje na tekmovanja FTSE, ki se bodo vršila od 6 do 13. februarja, naslednje tekmovalce:
Tek na 18 km: Jožko Jan&a, Albin ja. kopic, Janko Smolej, Stane Bervar, TOm»ž Godec in Bogo Sramel.
Za kombinirano tekmOv-anje; Albin J a, kop'č, Bogo šramel.
Skoki; Albin J»*0yt8, Boyo &rame| in Franc Palme.
Tek na 50 kra: jo^o ,j»nša. Stane Ber. var In Tomaž Godec.
Štafeta: Bervar, Janša, Godec. Smolej.
Smuk in Malom: Robert Kukovec, Franc Kopinšek Ciril Praček m Franc C^rman.
Kot vodja naše delegacije potuje savezni predsednik dr. Pire, njegov namestnik je dr. Stane Kmet, temrčni vodja Ante Gnidovec, upravne posle pa bo vodil Ivan Tavčar.
To je dozdaj najmočnejša ekipa, ki jo je Jugoslavija poslala na kaka mednarodna tekmovanja.
Iz Irmsbruoka odidejo naši teknicvalci na vseslovansko prvenstvo v Zakopane, ki se bo vršilo od 17. do 19. februarja. Za Zakopane so določeni naslednji tekmoval* ci:
Kombinirano tekmovanje; Jakopič iq Sramel
Tek na 18 km:   Janća fai SniOioj. Val
štirje tudi za štafeto. Ekipo ho vodil dr. Pire.
Drugi del tekmovalcev se do pa istočasno udeležil nemškega državnega smučarskega prvenstva, ki se bo vršilo v Freuden-.tadtu v Schwarzwaldu. Tam bodo nastopil: naslednji tekmovalci:
Tek na 18 in 50 km: Godec in Bervar. Ekipo bo vodil dr. Stane Kmet
12. t. m. se bodo vršile v Opavi na Češkoslovaškem zimskoaportne igre, na katere so bili povabljeni tudi naši tekmovalci. V umetnem drsanju bodo tekmovalci državni prvak Polo Schwab, Avčin ta Thuma.
Vremensko poročilo JZSS
Kranjska gora. 31. januarja: —5, barometer «se dviga, nvrro. 15 do 40 pržila, smuka prav dobra.
Planica — Slatna, 31. januarja: Jasno, solnono, 5 eno no\pga -snego, smuka idealna.
Mojstrana, 31. januarja: —3, jasno, 40 era snega, sneg nekoliko južen, amuka dobra, v Krmi sijajno.
Bled, 31. jnouaTJa: —4, obladno, sr»eg južen, 30 om, led 10 cm, hrapav.
Bohinj, 31. januarja: —3. oblačno, pršić. 10 do 30 cm snega.
Rakitna. 31. januarja: de«uje. ^kod-nrk, snega 20 cm, južen, smuka neugodna.
Stovenjgradec, 31. januarja: —4, sneži, 30 cm pršiča, smuka dobra,
Logatec, 31. jaouarja: —1, oblačno; mimo, 40 do 50 cm pršiča, amuka prav dobra.
VREMENSKO POROČILO SPD.
MrzK studenec, 31. januarja: —6, jasno, lahek sever, na podlagi v višinah 60 am pršiče, smuka sijajna. Izgledi za praznik sijajni. Krasni izleti na v«e ©trann.
Nova vas — Bloke, 1. februarja: Snega 10 do 15 cm. Južno vreme, snruika po-vorj-na. I/w*lecH za nor s nog. — Stmi-šk* klub Bloke.
SK Bloke: Najavljeno tekmo, ki bi m morala vršiti 2. februarja, je bil primoran odbor preložiti zaradi tohničnrb zaprek na poznejši termin.
Vpoklic nabornikov v Italiji
Bim, 30 januarja AA. Letnik 1912. bo vpoklican v dveh skupinah. Naborniki s 6 in 18-meaeCno shižfoo bodo vpoklicani L marca, kontingpent z 12-mesedno strotžlbo pa septembra meseca.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2304-01 —2325.3*, Berlin 1360.14—1370.94. Bruselj 797.46 do 801 40, Curih 1108.35—1113.85. London 194.30 do 195.90, Newyork eek 5711.OS—573929. Pariz 223.77—224.89, Prapa 109.5o—170.42, Trot 292.40—294.80.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Pariz 2019, London 17 56, New-vork 517.25. Bruselj 71.95, Milan 26.4250, Madrid 42.45 Amsterdam 207.3750 Terlin "?2 00 Dunaj 59.75—5* 00, Sofija 3-75. Praga 15-30, Vartav* 57.85, Bukarett* ».06.
atrao 2,
»SLOVENSKI NARON. dne 1. februarja 1933
Premijera rajpopatormjie operete alatUcga skladatelja
EM ERIKA KALMANA
Grofica MARKA
V glavni viogi kot grofica Marica DOROTHEA WIECK
Za. smrt in obilno veeelo zabavo skrbi popularni SZtf KE SZAKAIX Kot dopolnilo najnovejši UFA ZVOČNI TEDNIK senzacij in novosti!
Radi ogromnega zanimanja nabavite vstopnice v predprodaji od 11., do ^13. ure!
v    najprominentnejti zaaedbi pevcev in igralcev
Radi dolžine filma predstave danes ob 4.. 7. in ]+10 zvečer,
iutri na Svečnico ob 3., 5., 7. in 14 10 zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Pretekli teden
v našem gledališču
Betetto in Verbičeva - Burka ,Predpust na Francoskem4
Ljubljana. 1. februarja.
Po Masaene-tovi skladbi >Mauon žanje r>'A lbertov,i   veristična   ,Nižava-;   v zadnji
dobi največ zanimanja in priznanja. Hrepeneča melodika in močno dejanje zmagujeta zopet v dvoh prav dobrih predstavah. Renrize „Niža ves stoje še više od letošnje premiere. Izveetna forsiranja se opuse a.'o m silovite fraze in toni se podajajo Ix>hj umirjeno.
V partiji Pommasa je nastopi! Julij Betetto. Tu smo zopet občudovali njeerovo umetnost, ki zna iz majhne vloge ostvariti veliko kreacijo. Prizor, ko Toaunaao blago slavlja nesrečno Marto, je p*j pevski kr*i. soti pretresljivo učinkovit. Naj bi tudi drugi naši solisti in solistko ne zametali malih partij, ker le tako closvTia opera enotno višino. NHftCe p-a se ne poniža, ako je tndi  t malem velik.
Pevaki in igralski izvrstna Ln BUnanJe trpična Španka $e tragična Marta gospe T h i e r r y j e v e; po režieer;«- vi n\> .i zamisli dvignjena v knlturno višino iznad podpirenejskega kinetovstva. je brez dvoma prav zanimiva.
Ali zdi se mi. da si >■ te&e predstavljati, kako bo takal«- ilama živ.la srečno na višavi v skrajni primitivnosti kraj pastirskega analfabeta. Verjetneje bi bilo vendarle, ako hi bila Marta, kakor povsod, preprosta kmetiška deklina, tore.' Podru po kulturi skoraj enaka. Skratka, želim v kmetiških operah tudi res kmet i šk i h len, deklet in  fantov   — po vedenju in obleki.
Prav lahko pa si predstavljam po novi režiji bogatina bankrotnika Sebastjana. fej ga uteleša R. Primožič močno naravno m s polnim uspehom. Da s*1 daje zadaviti skoraj na rampi. je pae stvar okusa Pevski zek> prijeten in v z« Wl no unil.jiv Pedro je dt. Marčec, učinkovit in simpatičen; tudi t igri se razvija. Vaška đe-kSeta so mestoma operetno nadahnjena: mano beganja bi ustrezalo bolje in nepr<" stano presedanje ni naravno. Ribičeva kot Nuri m Ba novec kot Nando sta polno zadovoljiva. M. Rns se otresa koncertnih manir šn se viivlja v operno dramatičnost
Tudi orkester je zdaj vrlo v igran in zbori so trdni, tako da nam daje dirigent Neffat eno najboljših predstav v sezoni.
V soboto je v partiji Marte debitirala Milena Verbičeva z neoporečno velikim uspehom. Odlikujejo jo svet velik, prodoren glas, prirojena muzikalnost, skrbna iz-šolanost. čuvstvo m temperament. Lepo poje in ne kriči, jasno izgovarja in celo prav dobro igra. Pogumna je in ni kazala treme: oči vidno je rasla v samozavesti in bila v zadnjem Ječanju posebno dobra. Povest o svoji usodi je živahno izigrala in tudi ples v duševni borbi podala zelo zadovoljivo. Vseskozi prav srečen nastop, ki očituje izredno razveseljiv domač talent. Tndi zunanje vrlo simpatična pojava. Da je mestoma prehitevala in se v pianih skoro utopila, tega sta kriva le nedoatatek rutine in nepoznanje odra.
Prav zasluženo j« *ela zeko toplo priznanje, ki se je ponavljalo po obeh dejanjih, m predela več cvetličnih darov. Zelo veseli smo poštenega uspeha ambiciozne domačinke, ki jo telimo slišarti še t kakšni drugi partiji.
BH je izredno ranfaniv večer! —
Butterflj z go. Gjurvgjenac je zopet operni dogodek prve vrste. Tu-di g. Banovec je prav dober.
Na Lis z to ve besede: >Mundu* vuK schundus.c ki so in bodo veljale ta vse čase, pa sem s« spomnil ob neprostovoljni reprizi Konjovićeve divne >Ko&tane<. Zgodilo se je namreč, da je g. Goatič po svojem vrlo uspelem gostovanju t Splitu obtičal v Zagrebu. Zato operni upravi »večer ni bilo nikakor vec mogoče občinstvu naznaniti, da se >Pri belem konjičku < ne more igrati. Ko so se torej Ijodje »brali v gledališču in so zvedeli z odra. da se vprizon" namesto »Belega konji£ka<. stare bnrke z muzikalnim šari vari je m. kakor sračje gnezdo znešenim z vseh vetrov, krasna jugoslovenska opera >Koštana<, bi vsak človek dobrega, okusa pač priČAkovaL de bo občinstvo zaploskalo m vzklikalo: »Izvrstno! Namesto Sunda umetnost! < — A kaj se je zgodilo?
Del občinstva je ogorčen demonstriral, oetavil gledališče in eeio zahtevaj za vstopnice denar nazaj.
Morda pa bo temu mundusu. ki sploh ni vreden opore, zeVo všeč najnovejša veseloigra „ Dopofit na Francoskem«, ki je doživela svojo premiero v naši drami 27. t. m.
Kdo je ta njen avtor Berkelej, ne vem. Puhla, plitica borka, v karteri se angleški general plazi pod miso po vseh Štirih in se kapitan s svojo ženko skriva v skrinjo. Rekviziti najstarejše sorte. AngJeški brigadni štab na francoski fronti, kjer grme topovi, skače in se prekopkroje po stopnicah in skozi okno za gospodično Madlen, ki pa ni gospodična, neeo soapa kapitana GHenV s rrova.
Nadbotj pametna v  »ena Jtiatou sta kor-
domače. tfenaža je obenem brigadno po-v. . stvo, akti leže :>o mizah ob odprtih vratih in oknih, nikjer ui nobenega telefonu, nobenega sla. ne najmanjšega znaka, da divja par km spredaj pekel groz« in smrti. Vse kakor si maii Morio predstavlja^ vo;-no!
In vendar pravijo, da so to preprosto Stvarco V Pragi igrali že 150-krat. Bog jim jo blagoslovi!
Naša Madlen je ga. N a b ! o c k a, zelo šarmantna umetnica, ali - brez zamere! — v Pragi jo igra morda kak žmski po. pek. Poročnik G rabam je pri nas nad vsa simpatični g. Dre no ve o. a!i v Pragi ga igra morda kak ,Iuštkan fantek . Generala Roota igra pri nas g. Le v ar in ga renči v dveh tonih, torej zam>> nek-am preveč preprosto. G. i. e 1 e z n i k je Fran-ooe, brigadni tolmač imenitne mimike, a čisio civilnega vedenja. Zelo dvomim, da so bili francoski in angleški Častniki taki civilisti. Prav dober je kapitan g. Gre gori n a. samo če bi ne zapada! brez povoda v tragiko in kazal obupno lalostnega
obraza itd.
Najboljše kreacije so podali v celoti ira M e d v e d o v a z docela   francosko vlogo gospo   Denatutove,   pa   g.   Cesar fkorpo-ral)   in  g.   1*1111   (sluga), ki  sta «-<lina _ poleg  Gregorina kazala   vojaško disci-
pliniranost.
Zdaj je čas za veseloigre in burke. Prod. pust je tu! Tako naj ta »Dopust na Francoskem* predstavlja delovanje naše drame v predpustu. Komur je všeč. naj se smetjo Kolikor glav. toliko misli. Jaz samo zase povem, da mi ni vSeč niti burka, niti Igranje,  dasi   zel«   ljubim   duhovite gpaee.
Ali za To nič očitka vrlemu dramskemu osebju! Vsega ne zna noben ansambl. V neznosna težki b razmerah, ki jih preživljajo naši igralci in pevci, jim moramo bili le hvaležni, da sploh še tako marljivo delajo in bujno producira jo. Vsa čast jim torej _ vilic temu »Dopustu , v katerem je šla tudi umetnost na dopust.
Ti. mundus. pa pozor! Tukaj je nekaj zate! Primernejše kot vKoštana ! To je skoraj tako imenitno, kakor >Bel konji-Cekc. Torej ha.idi na »Dopust«! Fr. G.
Mnogo živine,
malo kupčije
LJubljana, l. februarja.
Naš živinski sejem je vedno prvo sredo v mesecu msnogo bolj živahen, kot drugo. Tudi danes ie bilo na n-jem izredno živahno v primeri z zadmjim sejmom, Poznavate: sejmov pa ceio trde, da ni bilo naj-brž še nikdar toliko volov na našem sejmu kot danes. Krav ie bilo nekoliko manj in bile so po večiti: mršave. Živini se pozna, da }e bila letos suša in da pri-manj>knwe krme.
Zelo dragi so prašiči v primeri z dru-2>o živino. Po 12 tednov stare so ponujali par po 600 Din, Da so pa dragi le plemenski prašiči. sP*revid,i<mo po tem, da prodajajo pMane po 7 do 8 Dw tog žive va.*e. Kmet je prodaja4 rodi ze4o totete&a prašiča, k?! je tehtal okro« 130 do 150 k« za 900 Dm. Pujskov '*c bHo danes nekolik« več, zato so kupci tud* lattko nekoliko boii baranrtaii.
VoVov ie brlo menda okrog 150. Pravo serm?ko vrvenje se je začelo po 10., naš-bolj živahno ie Mo pri vodih. Toda k«pci so biH zelo redki. Največ hrupa so delaii mešetarifi, ki so se kratkočasiti s tem, da so barairta+i za vo4e med seboj. PonuiaH so se kmetom, da jim bodo po iHfodni ce-fki prodali živino, pa aidri mesarjem so stavili lepe ponudbe. Kmetje se n»o posetno zabava* s ♦Mjdoboimi 1tom«<ir1amJ ter »o r©5rgv«rano čakaM kupcev. Živine je na bi->o prenreč. zato m sme! noben prodajalec rrmoso upati na kopčifc). V začetka so pa bili v«e©no precej g&ahi nekateri lomet?«. ki so pTtenaJi na sejem p*tatie vole. Niso hoteli ^Iša-tl rKt?h. tei so iim ponujali 3 Din za te? žrve va«e za vc*a. Neka-tera so bS1 'pripravtten' prodati lepe pitaoe vo4e po 4 Din kg. Toda po tei ceni >* ni hotd niliče IcifpntJ. !• manj pa jrm ponujati kaj v iS jo ceno od 3 Dku Pred poročevalcem je bfl prodan okrog 500 k« teiak vol po 3 Dki kn žive vage, torej za okrog 1500 Din. Druga kupčija je bita sklenjena prod no-rocevaJcevani očmi za nekofito lažšega vola. ki ga je kupec kupH povprek za 1&40 Din. FtcL Fz tega je razvidno, da so cene živvne na našem sejmu zelo ntzke. precej <mž}e kot bi marsikido m*s*»l. tat ne zakaj a •na sejem.
Krave so btJe včasm m seftrm moogo epše. Posebno lep* danes apkrt ni b#k>.
a ie 12 tet štora, je
•bila prodana 9 teietmn za 1800 Din. Tudi krave so poceni, čeprav ji« je na sejmu nrnogo manj kot volov. Tudi na prostoru, fca je določen za konje, je b*k> danes ne-«ava<kw živahno. Konj ie bilo toliko kot že dolgo ne. Med mirni je pa bilo tudi precej Idause:. za katere so pomij iS ktipci 500 Din m še mani Lepin konj z>dai nHiče mnogo ne kupnje, sa] tuđi nima lepih ttao-vakov zanje. Za mrsa\*e konjičke sc pa 5e ■na^de kakšen kupec.
Dan lepe knjige
Ljubljana, 1. februarja.
Vatopoioe ?a slavnostno akademijo v Uni-omi na pre<Ive*>er obletnica PreŽemove «mr-ti v torek 7. t. in. *e dobe v predprodaji od petka S. t. m. v Matinii kniigarni. Sporoi bo ob?o<;al več glasbenih tork in govore rajnih književnikov. Pozivamo občinstvo, da pridno sega po vstopnicah.
Društvo >Krka«.
Zveza kulturnih društev.
Zveza kmečkih fantov in deklet.
Jugoslovenski žmski >avez.
Zvočni kino Ideal
DeneK ob 4,, T. in 9. uri zvečer — .iutri na Svwnieo ob S., 5.. 7. in 9. uri zvečer
Senzacionalne pustolovščine v okviru najvoselejše vsebine ir mnoge glasbe
MOŽ 5 SMOLO
V glavnih vlogah; Kurt Bois, La Jana. H. A. v Schletov. G. Chmara Glasba: Miseha Spnlianskv
Kot dopolnilo prekrasni film M. Bajdun
IZLET HA TRIGLAV POZIMI
?n nainovejei FOXOV ZVO< XI TEDNIK
Z Jesenic
_ Jubilej   uglednega  Jeseničana. Te dni
Je praznoval "-(•l.-tnion rojstva hišni posestnik, mesarski mojster in dolKoli'tni občin-<ki odbornik g. Ignacij H rov a t. Jubilant ji* bi] tu« i i med ustanovitelji jeseniškega Sokola, ki mu je zvest <^lan že od ustanovitve. Na Jesenicah uživa velik ugrled in spoštovanje. številnim nj«-?ovim prijaV-Ij m se pridružujemo tfnđi mi z željo, da bi •točaka! jubilant ':i ;^ **r*y mnogo lepih jui-ilej.-v.
— Sestanek železniškega gradbenega in progovzdrževalnega osebja UJNŽB na Je-senicah. V nedeljo '29. I. popoldne se je vršil v salonu hotela >Paar. informativen sestanek Železničarjev in sicer iz vrst gradbenega in progovzdrževalnega osobja. Dvorana je bila nabito polna. Na tem seatan. k»u so poročali deleajati oblastnega odbora udruženja ju^oslov. nacionalnih železničarjev in brodarje\ iz Ljubljane tovariši Juh, škerjanec, Kompare, Kuret in Požgaj, ki »o podajali izčrpna strokovna poročila K besedi so si* oglašali tudi posamezniki, predvsem progovni delavci, žalostno je bilo poslušati te delavce, ki so nazorno pred. očili svoj težek položaj. Tako n. pr. delavec na progi, ki je izpostavljen vsem vremenskim ne-prilikam, zasluži pri današnjem postopanju mesečno 300 do o00 Din čistega. Veliko je tudi delavcev, ki že mesec in mesece prejemajo pri izplačilu prazne listke. Dogajajo se cek> slučaji, da morajo ti Ubog) delavci Celo doplačati. Zamislimo si. kakšno mora biti življenje takih delavskih družin, čigar oče je odvisen od zaslužka pri železnici. Da stradajo in da so zadolženi pri raznih trgovcih ni treba pose bej omeniti. Večino teh teženj je vzal v rešitev naš noslanec in minister na razpoloženju g. Moborič, in upamo, da bo skušal is-te po možnosti rešiti. Po informativnem sestanku so se vršile volitve zaupnikov, »a glavnega zaupnika je bil soglasno v. vzklikom izvoljen tovariš žmitek Ferdo. Nadalje so bili izvoženi še zaupniki za posamezne skupine, in sicer: za nadzornike proge tov. Napokoj Ivan. za aesetarje: tov. Janša Vinko, Kosmač Štefan, Jerala Josip in Hribar Andrej, za čuvarje proge: tov. C ve trezni k Štefan ra končno za delavce tovariši: Smolej Josip. Mrak Andrej. Gusev Aleks, Zima Aiojs. Podl*-«nik Stanko *n  Detman Silvester.
_ Sekotoko chuatvo Jesenice postloe v soboto in v nedeljo aa smnške tekme v Mojstrano 46 tekmovalcev in tekmovalk, ki bodo tekmovali skupaj v 70 disciplinah. 1 z .irufrtrv sokolske župe Kranj se je pru >avik> 130 tekmovalcev in tekmovalk, njih skupno število bo p* saasalo nad 200. Moška m ženska deca bo pa imela župne saui-*ke trkme pozneje istega dne na dveh krajih. DruStv« radovljiškega sreza bodo imela mladinske tekme v Žirovnici, društva kranjske«« erena pm v Skorji L#oki »H Stra-sišca.
— Pogreb dveh žrtev nesreč* V petek popokane so rs bide žaJoatt na Javomiku prepeijatt na pokopališče na Koroški Beri 181etno Marijo Sftjovičevx>. ki je utorrHa v Saw. Na zadnjš poti jo je spremilo mnogo ljudi. — V soboto popoldne so pa na Koroški Beri pokopali nadnaonterja Ignaca Smonkarja. ki se je ponesrečil v tovarni KJD. Toda nijema je na sadnji pori spremilo mnogo nnancev in jmimt&fcv. Bodi obema lahka rerrrfia
Zakliuček ^evropskega" šahovskega
turnirja
Prvo nagrado je odnesel g. Kragelj, drugo pa prof. dr. Cadcž
Halo Baby! I
Ljubljana, 1. februarja V l>juoijani imanto prav mnogo prijateljev kraljevske iirre. ki jim je Sah dobrodoSlo ra<zvedn*k> po kon?anem dnevnem delu. Kavarna Evropa je bila le od nekdaj aredi&fe šahovskega življenja, doživela je že ve£ turnirjev, pa tudi simulantk. ki jih je imel na* velemojster dr. Vidmar. V kavarni «=*> se zlasti shajal: tudi vneti Sa+iiati starejše generacije, ki goje Sah naravnost z naslado. TV>-atikrat se je pripetilo, da je >plaeilni< o policijski uri luraenil luči. kar pa ni motilo šahistov. da ne bi iere naclarjevali s tem, da 90 prizori i vžiealiop rn na ta način dokon-rali borbo duha.
Včeraj se je zaključil v kavarni Evropi amaterski turnir starejših rednih £»0Stov, ki
je ve* mesec držal ves del kavarne v napt -tem stanju Boj je bil še prav posebno oster, ker je bilo precej pretendentov za prvo mesto, prav posebno pa eo udeležence podžigale lepe nagrade, ki jih je razpisni kavarnar s. Tonejc. ki je znan kot velik prijatelj šaha. Turnirja, ki ?e je žarel 1. januarja. >e je udeležilo 12 borcev. V?ak je moral z vSiikim od i ura ti po dve partiji. 2e dokaj zgodaj se je pokazalo, kdo je dober in kdo slab šahist in naglo se je izkristalizirala vodilna skupina, ki je neusmiljeno razsajala med slabejšimi in jim odvzela vee izgl^te na boljša mesta. Kot prvi je odigral vse partije znani šahist prof. dr. Cadež, ki je dosegel 18 in pol Jooke ter je b:lo sitjurno. da bo odnese) eno od prvih mest. Velik favorit je bil tudi Kragelj, ki so pa sotok-movalei imenovali sršena, je pa, ko se mu je že smehljala prva nagrada, spodletel in jr mogel doseči le enako Število točk z dr. Cadežem. Tako i»e je zgodilo, da je bil turnir ravno na koncu najzanimivejši in je Imel ves čas veliko stev»lo gledalcev. Marsikatera že dobljena partija ie odšla zaradi nervoz-nc«ti že sigurnemu   zmagovalcu   rz rok hi
Hripa se oglaša
Ljubljana, 1. februarja Zadnje dni se je pričela v Ljubljani močno širiti hr jia. nekatere družine imajo doma v poStel)! po dva in tri bolnike. Prav nenavaden je pa primer družine stavbnega uradnika HudoHa C. sUinujočega na Miklošičevi cesti, kjer je na hudi hripi obolelo vseh pet Elanov družine. o?e in mati ter trije otrovi. Na odredbo zdravnika dr. Hdglerja je bih« lavi pozvana na pomoč reševalna postaja, na kar so vso rodbino prepeljali na tntern   oddelek bolnice.
Vprašali smo mestni fizikat. kaj je 8 hrij>o v Ljubljani pa smo dobili odgovor, da ni Še nič hudega, da mestni fizikat še nima nobenih prijav glede obolenj. Najbrž gre samo še za poedine primere, ni pa izključeno, da bo južno vreme širienje hripe pospeševalo.
Narodno gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Sreda. 1. februarja    ob pol  17.: Ciciban.
Predstava   mladinskega   odra Svobode.
Izven   Globoko znižane cene.   Ob 20.
Dopust na Francoskem. Red Sreda. Četrtek, 2.  februarja ob   15 :  Voda. Tzven.
Znižane cene. Petek. 3 februarja: Zaprto. Sobota. 4.  februarja:    Zadoščenje. Gospa
Cathleema.  Premijera, rzven.
Izredno uspela veseloigra Dopust na Francoskem, ki žanie \^esplošno veselost sc ponovi drcvi ob 20. za abonma Sreda.
Dramska popoldanska predstava. Na praznik dne 2 t. m. ob 15 se vprizori v drami Vombercarievn kmetska komedija Voda po znižanih dramskih cenah. Zvečer ostane drama z o žirom na Gostovanje g. Rijavca v operi zaprta.
Dramska premijera. V soboto dne 4. t. m. bo v drami premijera Gospe Cathle-enc, ki jo jo napisal slavni irski pesnik m pisatelj \Villiam Buttler Jeata Delo je pisano v verzih in obsega štiri slike. Prevod je Oton Župančičev. Pred Gospo Cafchle-eno pa se vprizori Macterlinckovo Zadoščenje, ki je bik> prvič igrano na francoskem večeru. Premijera je izven abonmaja. Tudi to delo režira g. Debevec.
OPERA
Sreda. 1. februarja: Zaprto.
Četrtek. 2. februarja ob 15.-. Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Ikraeme. GosTu>e g. Josip Rijavec. Izven.
Petek, 3. februarja: Zaprto. Nedelja, 5. februarja oo 30.: BfoiM. FVe-mirera. Izvrm.
*
Opereta Pri belem konJnčKu se ponovi na praznik dne 2. t. m_ popoldne ob 15. po znižanih opernih cenah. Opereta je izvrstna. Opereto dirigira kapelnik Štritof, režija je prof. šestova.
Gostovanje Jo&ipa Rifavcu v naši operi. V četrtek dne 2. t. m. na praznik gostuj« kakor že javljeno v naai operi slavni tenor JoMp Rijavec in sicer v vlogi pesnika Rx*dolfa v Puccmijevi operi Bohe me. Gospod Rijavec je tenor evTopakega slovesa, stalen gost v Berliiru in Pragi, umetnik najodličnejših kakovosti. Predstavo dirigira kapebvfk §tyitof. Predstava je izven.
Premijera v operi. V nedeljo dne 5. t. m. bo v opernem gledališču premijera GoOovčevc opere Mora na, ki se tokrat poje prvič na slovenskem odru. Morana je bila z velikim uspehom izvajana v Zagrebu, Beogradu, Brnu m Pragi. Vsebina je zajeta iz naših krajev. Naslovno vlogo poje ga. Gjungjenac Gotovceva glasba je izvrstna, predvsem velja to za instrumentacijo v kateri je pravi mojster in je imel s svojim simfoničnim kolom prejšnji mesec v Parizu ogromen uspeh. Delo pripravljata kapelnik Neffat m režv^er Delak.
V šoli.
— Taiko, dragi otroci, pravi učite hi. — slišali boste, da je lev ponosna zver ki se odtilcuje s silo. pogumom in boie-vitostjo. Kdo mi rahko imenuje drugo zver. ki se je mora lev bati?
Janezek: Levimja ^osood učtteij.
zgodilo 9e je tako, kakor je ob zaključku turnirja slavnostni govornik Kin'_r- lj prav lepo v stihih pove.lal:
Nikoli v svojem življenju še nisem bil
v tolikem stranu, kot ve* ta mesec, k' sem       prebil ob
evropskem prvenstvenem £ahti. no* *a noejo so n»orile in mudile
s>trasne me aanje in ia«, ki mnot'o v resnic  prav mnogo
dam minjr, sem slutil, rla ^tvar ne bo *Ia kar tako
i"-i>U> ^Ladko in da to šahovsko vino. ki >e mi ponuja,
ne bo ravno sladko. Snoci, ko je bil turnir lAklJnflML le |>r; redil kavarnar Tonejc w in n iei ?./iH-cm v
igralni eobi ziiključno mlnieko, kjer čh> bile razdeljene nagrade Kragelj in ć^adež. ki eta imela enako Število lo&, -t;» morala odigrati še dve partiiji za prvo me«»to. ki ju je Kragelj odločil v svoj prid Nagrade, ki jih je vse daroval kavarnar Tonejc, ©o bile praktične. Prvo darilo, krasno marnior-io pisalno sramduro, je prejel Kragelj, drugo nagrado, zlato nalivno pero znamke VVaJerman dr. Čadež. tretjo nagrado, lepo aktovko inž. Manda s 16 točkami, četrto mesto ie sedel prof. Bernik s 15 točkami, |>eto mesto inž. ()^ana s 13 in pol točkami in sta ob*i slednja dobila lepi bonbonieri. Tolažlno darilo, umetniško izdelan svinčnik je dobil Bolha. Zakuske se je udeležil tudi predsednik ljubljanskega šahovskega kluba MTfc. Costaperaria. Na zbrane tora rske tovanSe je imel zmagovalec Kragt-lj hudomušno z&-beljen nagovor v stihih. kier ie opi*^tl \ >*e dobre in slabe laetnoeti udeležencev. Za njim je dr. Cadež z njemu lnt*1no rivahuo-stjo karakteriziral vse icrralce in je večr potekel v izredno prijateljskem razpoloženju.
Halo Baby! |
Koledar
Dane»: Sreda. 1. februarja katoličani: Ignacij škof. HudimiL, pravoslavni 10. januarja.
Jutri: Četrtek, 2. februarja katoličani Svečnica. Ljubomiri*. r»ravo*»1avni 2o jaau-aria.
Danaanje prireditve. Kino Matica: Grofica Marica. Kino Ideal: Mož s emolo. Kino Dvor: Zakon prerije. Kino Siska:   On in njegov sruga   ob 1-N. in 3t,
ZKD: >Rouny<: ob 14-15 v kinu Matici.
X.. lovski ple> na Tabora.
Društvo prijateljev poljskega naroda, pr" davanje prof. dr. Vojeslava Moleta v Unioini (verandna dvorana) ob 18.
Otroški oder >Svobode< >Ciciban< ob Lb.iK) v dramskem gledališču.
Primorski akademski druzabt ■ večer v Trgovskem domu ob 20.
Šentjakobske gledališče >1 trzni piavac< ob 20.15 v Meetnem domu.
Prireditve na Svečnico.
Kino Matica: Grofica Mane«
Kino Ideal: Mož b smolo-
Kino Dvor: Zakon prerije,
ZKD: >Ronny< ob 11. dop. v kina Matici.
Kino Šiška: >On in njegov siuga< ob 15.30, 18. in 20.30.
IKK D Vič letna skupščina ob M), v gostilni Sokotekega doma na Vicu.
Občni sbor kolesar>kega motocikli-dčnc ga društva »Sava«   ob 1030    pri Kavčim (Prule).
Šentjakobsko gledališče   >Drzni plavže ob     15 v Meatnem domu.
Lutkovno gledališče Oe^ko>K»ensk« d><<> >Rob.naon Cruaoe« ob 17.
TKD Atena: Predavanje o lepem vod t nju ob 18.15 v Delavski zbornici.
Sokol * Stopanji vasi predpu.stna veverica ob 1«.
Sport.
SK Ilirija smo carska tekma s »ta rtom rn ciljem pri Strelišču pod Rožnikom. Pričptek ob 10. dop.
Mladinske drsalne tekme na drsališču Ilirije.
Deiarne lekarne.
Danes: Bohinec, Rimeka cesta 34; *lr% Kmet, Tyrseva oeerta 41 in I^euetek. Re^lje-va cesta 1.
Jotri: Dr. Piccoli, Tvrt^va oeata 6 in Ba-karčič. Sv. Jakoba trg 9.
{fepecf sita
in rešeto
Oevijtsrjem našim Bat'a v zelje hodi krošnja*sfvo obrtnikom   kruh odjeda mazačem mar sik ak bolnik naseda krčmar fem v kleti polni so še sodi.
Po čudnih potih Pegctz naš zdaj blodi mu poezija menda že preseda, da o klobasah teče mu beseda m da kottne so v v-i.tofc/ modi.
Res čudno zdaj na s\'etu vse se plcle. prečudna stvar postal je naš slovar: če ntst star. si mlad, a star še nisi.
Zdaj pete prsti so in prsti pete, osliček Sokrat je. a ?/on komar in |£*J h\ radi združili *e V Ftsl.
I Halo Bali v f |
Btev. ?5
>S L O V B N S KI NAROD«, dne 1. februarja 1933
Rtran A
Za ukinitev povišane zgradarine na nove hiše
Nujni predlog ob«, svetnika g. Ivana Frelil&a na zadnji seji občinske uprave ljubljanske
LJubljana, 1. februarja.
Na zadftrji seji občinske uprave ljubljanske je stavil občinski svetnik g. Ivan Fre-lih samostojni predlog glede ukinitve 3% na 69ć oziroma na 12% povišane zgradarine na nove hiše. Predlog se glasi:
Glasom čl. 37.[TI. novega davčnega zakona se pJaouje za nove zgradbe 3%, t. J. 3 Din od 100 Din čistega dohodka za čas davčne olajSave, ki znese za BeogTad, Zagreb, Ljubljano in letoviške kraje 20 let, za ostale kraje pa 10 let. Ta davčna olajšava je dala rxyvod, da se je zlasti po naveden h krajin zidalo toliko novih hiš, da je večinoma odpravljena stanovanjska beda in da je dosti stanovanj na izbćro. Vsakdo, ki si je nameraval postaviti lastno hišo. je najprej izračunal, koliko ga bo stavba stala z zemljiščem vred. koliko bo hiša letno donašala, nakar je poglavitno, koliko bo imel letnih izdatkov za državne m avtonomne davke, za obrestovanje vloženega kapitala oziroma posojila in vzdrževalne stroške. Ce je pri tem računu kril stroške z dohodki, šele potem se je odločil za zidanie. Da bi v časri davčne prostosti moral plačevati večje državne davke, mu nfkoli ni prišlo na um. saj mu vendar zakon garantira, da bo vem čas davčne oprostitve plačeval samo 3% državni davek. C*e bi ne bilo te velike davčne urednosti, bi se gotovo za polovico manj z:dalo. Dokaz temu naj sluzi dejstvo, da se je pred vojno zelo malo zidalo, ker je bila v Avstriji zelo nizka in kratka davčna olajšava; pač pa se je v Ljubljani mnogo zidalo po potresu, ko je bila v Ljubljani izjemoma dovoljena 18 do 25-1 etna davčna prostost.
.Zato je vse lastnike novih huš iznenadi! predlog g. ministra financ, ko je v pokritje naknadnih kreditov med drugimi novimi povišanimi dohodki tudi zahteval v členu 9. zakona o naknadnih kreditih, da se neposredni davek za ona poslopja, ki so podvržena davku do 31. decembra 1931, poviša od 3% na 6%, a za poslopja, ki so obvezana na ta davek v tem roku, pa na 12%.
Ko je zadeva prišla v razpravo pred senat, so g-g". senatorji imeli proti temu zakonu velike pomisleke in da ni ves zakoniti predlog- bil odklonjen, je na intervencijo prizadetih hišnih posestnikov senat soglasno sprejel predlog', da g. finančni minister v proračunu, odnosno v finančnem zakonu za leto 1933/34 to novo povišanje zopet odpravi. Ker sedaj finančni odbor Narodne skupščine razpravlja o državnem proračunu za leto 1933/34 in ga bo končal v kakih 10 dneh, je nujna potreba opozoriti g ministra financ, finančna odbora Narodne skupščine in senata na težke posledice, ki jih bo prinesel tako visoko povišani davek na nove hiše. S tem je nujnost predloga utemeljena in prosim slavni občinski svet. da blagovoli to nujnost odobriti.
V stvarnem pa utemeljujem svoj predlog z naslednjim:
Davčna prostost je bila povod, da se je
diski pa je 375 takih davka oproščenih hiš. Vse te hiše so bile zidane v popolnem
zaupanju v čl. 37./H., da bodo lastniki teh hiš ves čas davčne prostosti plačevali samo 3% davek. S tem je bilo pomagano odpraviti stanovanjsko bedo, na drugi strani pa so imeli zaslužek obrtniki in delavci, saj je kakor znano pri gradnji ene same hiše zaposlenih 22 raznih obrtnikov. Će bodo sedaj lastniki novih hiš morali plačevati 12% davek, bo gotovo popolnoma prenehala stavbena podjetnost in zavladala bo še večja brezposelnost, kakor je sedaj. V letu 1932 je b3o v vsej kraljevim Jugoslaviji zaposlenih pri raznih stavbah okrog- 50.000 raznih delavcev, od katerih bo večina ostala brezposelna, če se ne bo stavbenost zopet podpirala z olajšavami državnega davka. Ti brezposelni bodo morali zopet dobivati podporo in treba bo zanje zopet iskati novih virov v obliki novih ali povišan h davkov.
Kot vzrok temu rjoviSanju se navaja, da so zlasti v letu 1932 in večinoma tudi poprej zidali samo iz špekulacije in zato, da je treba te špekulante obdavčiti. Da ©vržem te trditve, navedem, da se je v Ljubljani zidalo 788 hiš. ki Imajo manišo letno najeminino kot 10.000 Din, 391 hiš z najemnino od 10.000 do 20.000 Din. 254 hiš cd letne najemnine 20.000 do 40.000 Din, 66 hiš od letne najemnne 40.000 do 70.000 Din, 20 hiš od ietne najemnine 70.000 do 100.000 Din. 16 hiš od letne najemnine 100.000 do 150.000 Din, 2 hiši od letne na. jemnine 150.000 do 200.000 Din, 12 hiš od 200.000 Din letne najemnine do 400.000 Din, 7 hiš z letno najmenino nad 400.000 Din.
Iz tega sledi, da se je zidalo v Ljubljani 1179 hiš, katerih letna najemnina ne presega 20.000 Din. Zidali so večinoma mali ljudje, ki jih ne moremo smatrati za špekulante. Pa tudi, če bi se zidalo iz špekulacije, se je s tem pospeševala stavbena podjetnost in konkurenca za znižanje najemnin.
V predmestnih občinah: Moste. Vič, Zgornja Šiška se je zidalo 287 hiš z najemnino do 10.000 Din. 230 hiš z letno najemnino od 10.000 do 20.000 Din. 58 h š z letno najemnino od 20.000 do 40.000 Din. Hiš z večjo najemnino se v teh občinah ni zidalo.
Pripominjam, da se bo v Ljubljani plačalo na povišanem davku 1.070.000 Din in bo medtem plačala mestna občina sama 75.000 Din več, Pokojninski zavod za nameščence pa 120.000 Din. V vsej dravski banovini se bo plačalo nad 2 milijona več zgradarine od novih hiš. Posledica temu bo. da se najemnine ne bodo mogle več znižati, kakor se splošno pričakuje.
Zato predlagam: slavni občinski svet blagovoli skleniti: Naprositi gospoda župana, da takoj odpošlje v obrazloženem smislu prošnjo g. ministru financ, kakor tudi finančn'ma odboroma Narodne skupščine in senata, da se v finančni zakon za leto 1933/34 donese posebni člen. s katerim se ukine člen 9 o naknadnih kreditih in
v Ljubljani nazidalo 1550 hiš, ki uživajo | da stopi v veljavo zopet v polnem obsegru davčno prostost, v Mostah, na Viču, v Zg.    člen 37./II. davčnega zakona.
Dolenjska v luči brezposelnosti
Industrijski wi obrtni obrati zaposlujejo nad 10.000 delavcev in nameščencev manj kakor lani
Trebnje, 31. januarja, je zajela najširše plasti
Brezposelnost našega naroda, posega v področje industrije, trgovine, rudarstva in poljedelstva ter ne dela razlike med duševnimi in roč-nimi delavci. Po izkazih delavskega zavarovanja je zavzela na Dolenjskem brezposelnost tak obseg, da zaposlujejo industrijski in obrtni obrati to zimo nad 10.000 delavcev in nameščencev manj, kakor ob istem času pred krizo. Poleg: velikega števila ročnih delavcev je brez zaslužka tudi mnogo intelektualcev obojega spola, ki so bili v javnih, državnih in zasebnih službah reducirani in ki pri najboljši volji ter navzlic popolni sposobnosti ne morejo dobiti zaposlitve. Skoro je ni delavske ali uradniške družine, v kateri ni več ali manj odraslih članov brez zaslužka, še več pa je brezposelnih d ruži n-sk h očetov z nedoraslimi, odnosno nepreskrbljenimi otroci Mnogi so se izšolali za samostojno pridobitno delo z velikimi materi jalnim i žrtvami staršev v nadi, da se končno vendar osamosvoje, toda zaman. Najžalostnejše je pa. da je med brezposelnimi velik del takih, ki so brez najnujnejših življenjskih potrebščin, prepuščeni čez zimo gladu in mrazu.
Splošni položaj pa se poostruje zlasti zato, ker se Širi bega tudi med naše kmetijsko prebivalstvo, ki je od nekdaj tvori-lo jedro našega naroda in narodnega blagostanja. Kdor ima vpogled v življenje na kmetih, mora priznati, da se večina kmetij za. silo Se drži le na ta način, da kmet svoje življenjske potrebe do skrajnosti omeji. Na splošno lahko rečemo, da je šla ta. omejitev na Dolenjskem že tako daleč, da je v mnogih primerih padla pod eksistenčni m nimam. Nepovoljne gospodarske razmere avtomatično vplivajo na mesta in trsre in je zato beda dolenjskega kmeta tudi beda ostalih stanov. Pa še več! Poleg agrarne krize stiskajo naše poljedelce, posebno najmanjše in male posestnike, elementarne nezgode, kot neurja, poplave, požari, suša. toča itd. Znano je, da je naše poljedelsko prebivalstvo po večin revno, ima le manjša posestva, mnogi komaj Kocice za prebivanje ali pa
še te teh ne ,kot n. pr. poljedelske družine, ki hodijo vse leto le na dnine. Taki mali ljudje, ki jih je mnogo na Dolenjskem, še ob dobrih letinah komaj sbajajo v letu. kot je bilo pa preteklo, so pa izročeni gladu in pomanjkanju.
Take so danes razmere vseh slojev na Dolenjskem — ali pa morejo take tudi ostati?
Vsi se zavedamo, da je naša brezpogojna dolžnost, da pomagamo našim ogroženim bratom in sestram moralno in materijalno da jim pomagamo nositi bremena po svojih najboljš h močeh in da jih ne pustimo propadati v revščini in pomanjkanju. V to svrho so se osnovale širam Dolenjske pomožne akcije na najširši podlagi.
Pomožne akcije, ki jih bojo izvedli pomožni odbori s pomočjo podpore za brezposelne in s pomočjo zneskov za javna dela, ki so v ta namen že določeni, opravijo veliko socialno delo med našim ljudstvom: poglavitni cilj teh pomožnih akcij, odnosno odborov bo pa preskrba zo-petne zaposlitve pri javnih delih, da se, če ne vsem. vsaj posameznikom omogoči delo In z delom vir zaslužka.
Moralna dolžnost vseh onih. ki so danes srečni, da ne trpe pomanjkanja, pa je, da te pomožne odbore podpirajo, kakor so državne oblasti storile vse, da se ta misel realizira.
Dolenjska z Dolenjci bo globoko hvaležna vsem!
Zvočni kino »Sokolski dom4
V 8I8KI (za mitnico). TeL 33-87 OSKAR SZABO v izborni šaloigri
„ON IN NJEGOV SLUGA«
Predstave: danes ob 18. in 20. uri, jutri ob 15Vz. 18.. In 20%.
Pride!     DVE SRCI EN UTRIP
LJLIAN HARWEY
Pride!
Kako je bilo v Bohinju
Bežni vtisi z nedeljskih mednarodnih smuških tekem
Ljubljana, 1. februarja.
Mnogo smo čitali v dnevnem časopisju o športnih uspehih, o odličnih tekmovalcih, o drznih skokih, vratolomnih padcih, malo smo pa čitah' oz. so čitali oni, ki niso bili v Bohinju, o splošnem življenju in vrvenju. Zdi se mi, da je Bohinj silno pripraven za večja tekmovanja, morda naj-pripravnejši. Bohinj si je bil nadel za prireditev -uprav slavnostno lice, mlaji, zastave, pozdravni napisi in neka splošna nervoza, vse to je že v petek, ko smo prispeli v Bohinj, kazalo, da se Bohinjci dobro za-
me so baje »mižale«, ko je švignil ta ali oni nad glavami onih, ki so stali ob mostu m na tribunah.
Gledalci so se dobro utaborili ob doskočišču. Eni so si dali prinesti celo slamo za pod noge, da jih ni zeblo, drugi so zopet držali baterije steklenic čaja — zoper kašelj — tretji so zopet prestopi ca II, skratka vsak se je ogreval po svoje. Mnogi seveda ob buffetu pri »Hvovki in klobasah.
Dame 90 nam priredile pravcato modno revijo, videl si kostume najnovejših krojev, raznobarvni dresi so povečali pestrost
vedajo važnosti prireditve ,    ^    videl} m ^  da se bel dres
2e na kolodvoru smo zvedeli, da so Oe-     . .       „,____ 1_____^   a~   1__1;
hi in Poljaki »tiči v skakanju«, da govori
ves Bohinj o lepih in drznih skokih, ki so jrih tekmovalci izvajali v treningu, da si je ta in oni že polomil smuči in še mnogo drugega ... Pri Sv. Janezu, kamor smo se pripeljali z avtobusom, ki je bil malce drag, glede na ugodnosti, ki jih je nudila železnica, se je zbrala vsa smučarska elita, internacionalna in domača ter vsi člani odborov zimsko-sportnega saveza, gostje in tudi novinarski kvartet, kri ga je čakala oba dneva težka naloga. Ugotoviti je treba, da je Savez prav izvrstno organiziral nastanitev številnih tekmovalcev in drugih gostov.
V treh jedilnicah so se v petek zvečer zbrali vsi tekmovalci, funkcionarji Saveza in drugi smučarji, tako, da je bil naval res velik, vendar je bila postrežba hitra m so vsi prišli do svoje večerje, nakar so se pričele jedilnice prazniti, kakor na dogovorjeno znamenje ali povelje. Tekmovalci so odšli v svoje sobe, pričela se je prva faza tekmovanja: mazanje. Kamor si pogledal, povsod so mazali, poseben, oster duh se je širil po sobah in hodnikih, vsestransko ug:banje in modrovanje o mažah je trajalo nekako do 11. ure. potem so si pa tekmovalci v dobrem snu poiskali moči za težko preizkušnjo, ki jih je čakala prvi dan tekmovanja. Ostali, ki svoj'h moči niso tako nujno potrebovali, so seveda posedali do in še preko polnoči, pozno v noč so pa delali še funkcionarji in je bilo za .°<oboto vse pripravljeno.
Sobota zjutraj: prvi so bili na nogah tekmovalci in vodstvo tekme, mnogi so videli, da so z načinom maže uspeli, mnogi so pa glede na sneg in nastali mraz morali
— pomazati. Okrog 94°. je bilo že vse pripravljeno in točno ob 9. se }e pričel start, loi so ga spremljali številni gledalci in s kratkimi pozdravi bodrili tekmovalce. Simpatične Čehe in Pel jake so pozdravljali enotno z »Na zdar!«, Nemca in Norvežan pa sta razumela že naš »smuk«-! Kljub občutnemu mrazu je bilo razpoloženje vseh na startu navzočih najboljše, mnogi je seveda zavidal one »srečne«, ki so zaviti v pestre pižame sloneli ob zaprtih oknih hotela in na toplem vztrajali ves čas starta. Med tekmo je bilo na progi prav živahno. Mnogo gledalcev je zasedlo razne točke, od katerih se je nudil lep razgled po progi. Vsi so bodrili tekmovalce, najsi je b"l ta ali oni, naš ali tuj. Burno je bil seveda pozdravljen naš Joža.
Po tekmi v soboto je bil prost dan in vsa armada smučarjev je naskočila bližnje holmce in vežbala tam prav do večera, nekateri uspešno, drugi zopet manj, mnogo, prav mnogo je bilo tudi novincev, ki so pa. kot so pravili, že ta dan mnogo napredovali. Sobotni gostje so prinesli v Bohinj prav posebno razpoloženje, poznavalci razmer so  si obetali  prav  vesel   večer in
— niso se zmotili »Ljubljanska garda« je pela in plesala, da je bilo veselje. Prepelo se je pa domala vse slovenske pesmi, marsikatero celo po dvakrat ali trikrat. »Pevec z morja« nam je prepeval o lepotah svojega domačega kraja, »gardistom« je bila pa zelo ljuba ona: »jaz pa ti, pa zidana...« In ni čuda. da so naši ljubi gostje vpraševali, kaka pesem je to, da so jo ves večer v presledkih prepevali. Šramel je skrbel za ples! (Ne naš Šramel z veliko začetnico, temveč oni z malo!) In v dvorani, kjer se je zbirala vsa elita odličnih predstavnikov m zastopnikov, so zaplesali pari in pravijo, da je bil prav pester pogled na pare, ki so bili vsi. s par izjemami v hlačah in težkih čevijah. Ni pa bilo vse v modro oblečeno. Po modi, ki diktira svoje barve, je bilo seveda vse pestro, to od pasu navzgor, navzdol pa vse enobarvno, to radi harmonije. »Ljubljanska garda« je imela ta večer iskreno navado, da je vsakomur segala v roke, da. bili so vam to silno prijazni ljudje, oni ki je ponuđeno roko sprejel m rokoval z njo je bil seveda presenečen . . .
Nedelja zjutraj: vse je hitelo k skakalnici, sani so brzele po večini prazme, zadaj na vrvi pa vrsta smučarjev. — Nekateri so se obesili celo na avtomobile in z vražjo naglico so brzeli po cesti. Seveda ne brez padcev. Pa to nič ne de. I3obro razpoloženi so se peljali Oehi m Poljalći na dolgih saneh, obetalo se je lepo jutro. Ptvi vlak j« pripeljal mnogo gledalcev, ki so Se videli dopoldanske skoke, oni, ki so prispeli z drugim vlakom, so prišli ravno h koncu.
Pozornost so vzbujali naši vojalci na smučeh, ki so vršili službo s tem, da so zaprli vse dohode in povsod pomagali vzdrževati red. In kako dobri smučarji so! Pogled na skakalnico je bil veličasten, ob straneh zastave vseh narodov, polne tribune, ob skakalnici pa vse živo ljudstva. Dopoldanski skoki so minuli kaj hitro in kakor hitro «K> se gledalci zbrali, tako hitro so tudi odšli, vse gostilne so bile polne, vse je hitelo, nihče ni hotel zamuditi po-poldanskih stokov, ki 90 bili določeni za pol 2
Z malo zamudo se je popoldne začelo. Lepa udeležba gledalcev je pokazala, da je zanimati je za skoke res veliko. Videli smo. da 90 skoki nad 40 m res nekaj veličastnega, mogočnega, publika je vsak uspel skok živahno poadfavljala, neke da-
jajno ujema z barvo snega in da tudi pike niso tako vidne. Hudomušnežl so celo ugotovili, da bi vse rdečik), ki se je porabilo za podkrepitev* sočnih ustec in bledih ličk,    zadostovalo  za  markiranje    18 km
proge, Tako *o pravda, ne vem, če bi bilo pes, bilo je pa precej »bohinjskih akvarelov«, tako so jim dejali Po skakalnih tekmah se je vsa ogromna armada smučarjev po večini napotila v Bistrico Kot neskončna veriga so se pomikali m bil je res lep prizor gledati ta zdrav in vesel narod, ki ljubi naravne krasote čez vse
Vsi so odšli z Bohinja z zavestjo, da so videli res nekaj na kar so lahko ponosni, videri so. da so naši fantje že danes prav dobri skakači in da lahko z veseljem gledamo v bodočnost ter da m* več daleč čas. ko bodo rudi naši dečki skakali do 50 m m še čez. To je soglasno mnenje vseh, ki so gledali naše: Sramla, Pahneta. Pri Sorska. Isteniča in druge.
Bohinj bo letos se enkrat pozori^če mednarodnih tekem, vršile se bodo v dneh od 17. do 1°. februarja sokolske tekme za prvenstvo SSS.
Trije vlaka so odpeljali številne goste v njih domače kraje m v Bohinju je zavladal mir . . .
Tako je biLo v Bohmju.
R. Ko*.
Zdaj pa triumiirajo pljuskarji
Kar čez noč Je splavala smučarska m drsalna radost po brozirf
Ljubljana,  1. februarja.
Sm»uca>rji so triumfirali in — zatarhi-mtirali državno prvenstvo. Saj bi j in olovek ob joka val, toda zadeva spada v preteklost. Pri nas ničesar dolgo ne objokujemo, raje se navdušujemo za karkoli — rudi za združitev športnih klubov, dokler se ne spremo zaradi prevelikega navdušenja. Ta zadev-ščina pa spada — pod drugo rubriko, čeprav gre za navdušenje in tri trm fe.
Verujte v iskrenost naših čustev! Saj bi zelo radi zamolčali, da je splavalo smučarsko prvenstvo po vodi. čeprav se je tekmovanja udeležilo bilijon naših smučarskih klubov. Toda dobili smo tako krasno vreme, da človek hočeš nočeš pomisli, da je splavalo smučarstvo po vodi. Zdi se, da je nebo obupalo nad našim smucarstvom — seveda ne cikamo pri tem na smučarsko prvenstvo. Bodimo iskreni: smučarstvo se je pri nas razpaslo naravnost katastrofalno; razvijalo se je tako na^lo kot recimo hitlerizem v Nemčiji. Samo pomislite na višek katastrofe, če bi dobili še smučarskega kancelarja! Nedvomno bi tedaj takoj utaknili v keho vse pešce, če bi jih že ne prisilili, da bi jim mazali smuči in jim naprtili odgovornost za »pike«!
A prilomastila je kar čez noč pomlad; »sibirskega« mraza je bilo konec kot bi odrezal in začela sta nas drezati jug in revmatizem, da smo se prebudili iz zimskega, medvedjega spanja. Skratka, začeli smo triumfirati namestu smučarjev. Polhovke smo si potisnili z junaško gesto na tilnike ter smo se začeli hvaliti, da nas nič ne zebe, ker smo takšni korenjaki Ker se je pa Ljubljana spremenila v žabje kraljestvo in ker nočemo posnemati faliranih smučarjev, smo sklenili, da si bomo nataknili na noge raje splave. Kljub temu, da smo sklenili postati plavarji. se pa vseeno nismo mogli ubraniti skušnjave, da bi ne počofatali nekoliko po tako imenitni brozgi. Obžalovali smo seveda, da je voda tako naglo odtekala v kanal in da so delavci tako hiteli odvažati preljubi sneg. kot da so se bali, da bi jim prej ne skopnel.
Pljuskali ter čofotali smo tako navduše-
no, da smo končno proglašali pljuskanje za sport, sami smo se pa krstili za pljuskarje. Ni se nam treba bati bodočnosti. Če nas bodo odločujoči činitelji podpirali vedno kot so nas doslej. V beli Ljubljani je idealen teren za pljuskanje, kot pač pri nas lahko bujno cveto vse športne panoge. Lahko torej gojimo najlepše upe, da bomo morda že letos priredili tekmovanje za prvem-svo v pljuskanju! In ne samo za to. saj lahko pričakujemo, da nas v tej krasni športni panogi ne bo nihče posekal.
Seveda nismo pozabili tudi na dame, na cvet našega športnega občestva. Samo po sebi se razume, da se športna pljuskars-lca moda lahko razvije in razvi ta v katea-okoH smer Obžalovati moramo dame in preten-dentke za dame. ki se morajo pri smučar-stvu udejsrvovati <»mo v hlačah razumljivo je vendar, da bi se %o*ke« smučarkam prilegle mnogo boli v krilih, n. rw v baletnih. Za pljuskanje se pa lahko moda razvija svobodneje. Menda bi bili za ta sport najprimernejši kopalni kostunrl, pa tudi ohlapne pižame bi ne bile nar*ačne.
Dam pa ne smemo vznemirjati se s to modo, saj imajo dovolj skrbi, kaj naj oblečejo, ker se je že začela pomlad — ob nenapovedanem času. Tudi dame pravijo, da je kriza, kar pomeni po njihovi terminologiji, da ne vedo. pri čem so: ne vedo. a!i se naj zanimajo za smučarstvo, plesne obleke ali za pomladno modo. Taksni čudni časi so. da človek nikdar ne ve, kakšno vreme bo drugi dan in — kar je najhujše za dame, — kakšna moda bo iutri. Tn prizna imo vsi. da je strašansko hudo na svetu, ker je letošnji predpust tako žalosten, da ljudje ne vedo. kje bi zapravljali denar. Zato pa vsaj podpira j mo razmah ženske mode! Treba bo še izumiti nekaj varijantf športnih oblek za drsanje in smučanje. Nič" ne de. da «e je led včeraj sta jal m da je začel kopneti sneg, saj gre vendar za modo in ne za sport.
Nočemo pa s tem omalovaževati sporta, saj smo vendar ugotovi K že v uvodu, da gre pri nas vedno za navdušenje in triuro-fe, ko gre za sport ali za karkoli.
živahno delovanje naših Sotoamaterjev
Ljubljanski Fotoklub bo prirejal odslej tudi družabne večere s predavanji
LJubljana, L februarja.
Veselje do fotografiranja se vprav epi-demično naglo širi, da že nI skoraj več stanovanja brez fotografske kamere. Seveda velike tovarne fotografskih potrebščin z največjo vnemo skrbe, da se foto-amaterstvo čim bolj razširi, in zato tudi prav mnogo žrtvujejo, saj vendar vedo, da se stroški za tako reklamo prav dobro izplačajo. Tudi naše trgovine s fotografskimi potrebščinami, ki zastopajo razne velike inozemske firme, so zadnji čas postale prav agilne ter prirejajo tečaje, predavanja in uzlete, da človeku tako rekoč kar z norirrtberškim lijakom vlivajo vse fotografsko znanje v glavo. Vsakdo mora s pohvalo priznati, da so ljubljanske tvrd-ke storile izredno mnogo za ta prekrasni sport ki s svojimi viški sega v pravo umetnost Izpopolnitev fotoamaterjev v umetnike je pa prevzel ljubljanski Foto-khib, ki je priredil že tudi 3 velike razstave z najboljšimi deli domačih in sploh jugoslovanskih fotografov. Čeprav je klub star šele dobro leto, vendar ima rudi že svoj dom, ki si ga je vsrvaril z nakupom paviljona kiparja Lojzeta Dolinarja v Levstikovi ulici za Mladko.
Odkar ima Fbtotolub svoj dom, je v njem prav živahno življenje, saj je v njem članom na razipo4ago rzvrstno urejeno temnica, razen tega pa začetnike in tudi že izvežbane amaterje poučujejo najboljši strokovnjaki. Odslej bodo v kruhovem lokalu vsak ponedeljek ob 20. tudi družabni večeri s kratkimi predavanji in demonstracijami ter razgovori o napredku fotografije. Na prvem družabnem večeru 6. februarja bo govoril Karlo Kovlaočič o snemanju z malim formatom in o povečevalnem postopku ter svoja izvajanja ilustriral s skiODtičniTni slikami. Dne 13. februarja bo Ivo Gogala predvajal lastne diapozitive in dela nekaterih članov kluba, a 20. febr. bo Jože Šlaimer razpravljal o šestavijanju fotografskih kemikalij, ki pri njem predvsem začetniki nevedoma prav mnogo gre-ie. Dne 27. febr. bo Ante Gaber predaval 5 fotografiji-nomočmei domoznanska ter opozarjal, kaj najbolj rabimo od naših fotografov. Razen stalnih družabnih večerov bodo od 10. febr. dalje v domu Foto-Wuba vsak petek ob 30. redne praktične vaje Jn tudi tečaj za naprednejše amaterje, kjer bodo sodelovali Lojze Peng-al, Peter
KocjančLč, Karlo Kociančič, Šlajmer Jo&kp, Gogala Ivo. prof. Avgust Ivančič in drugi izkušeni strokovnjaki. Paviljon je razen sobot in praznikov vsak večer odprt od 20. dalje, ko je članom na razpolago tudi temnica z vsemi kemikalijami, seveda so pa prisotni tudi svetovalci za najrazJič-nejša dela. Fotofclub so sedaj peča z zbiranjem slik za bodočo fotografsko galerijo, ki bodo v njej razen najboljših fotografskih umetnin tudi posnetki vsega, kar rabi naše domoznanstvo in tujiski promet •Nad 10" najboljših fotografij dosedanjih razstav je že zbranih, pripravljenih je pa tudti že nekaj map s fotografijami, ki bodo popotovale po drugih fotografskih organizacijah naše države in tudi uw>zeTrc9tva, da nas tako spoznajo in navežemo z n^iiml stike ter nam tudi oni pokažejo svoja najboljša dela, da od njfh posnamemo, kar imajo boljišega od nas.
Zaradj požrvlnenja dela v domu Foto-kluba, je pričelo tudi Število članstva spet rasti, da klub obeta postaji prava fotografska akademija.
Kriza.
Zarfinje čase sem popolnoma osivel.
— Saj ni čuda, ker so pa časi tako težta.
— Niso krivi tež*! časi, barvila si ne morean več kupova/ti.
Nova stenografka.
— Pardoti, gospod šef. povejte mi, prosim, kaj site   mi   narekovali med
} »Vaše blagorodje« in »z odročnim soo-štovacjerm«.
Jtraa i.
»SLOVENSKI NAftOĐi, te l, £§fen»rja\
1893
Štev    > fj
Dnevne vesti
feoorjev. Rektore«: beograjske univerae raapiauje mesto izrednega profesorja farmakologije, »rednega profesorja elektrokemije in eiektrornetalogije ter izrednega profesorja hebrejskega jezika s svetopisemsko zgodovino rn arbeologijo.
— Promocija. Na zagrebškem vseuCTrl-šou je promovira! za doktorja vsega zdravilstva g. Ciril B e z 1 a j rz Ljubljane. Ce-srptamol
— Sprejem gojencev r podrast pisk o šo!*» kraljice Marice v Zagreba. Razpisan je natečaj za spre j* m gojencev v IV. pehotro podčastniško *olo kraljice Marije v Zagrebu. Prošnje se bodo sprejemale do b>. aprila. Podrobnosti natečaja so razvidne »z »Shribe-nih Novin« Št. 31 m dne 90. januarja.
— Stroft«fiiayerjevB proslava v ioiskeini radiu. Upravi t eljstva osnovnib, meščanskih in srednjih dol opozarjamo, da se vrši v soboto, dne 4. februarja ob 10. uri v šolskem radiu Strossrnaverjeva proslava, ki jo bo oddajala licejska osnovna šola v Ljubljani. Spored: 1. Govor o Strosema-yerju: govori ga. M. Bgelman. 2. Sokolska. (Dekliški sabor.) 3. Br. Mbkrenjac: Kralja Petra garda. (Dekliški zbor.) 4. S. Gregorčič: Strossrnayerju, deklamacija. 5. Napev ie Medrmirja: Lastovki v slovo. (Dekliški zbor.) 6. Narodna: Uspavanka. (Dekliški zbor.) 7. Marija Grošelj: Iz šole grede. (Prizor.) 8. Jenko: Bože pravde.  (Dekliški zbor.)
— Prepovedani knjigi. Notranja ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi v Berlinu izdani knjigi generala Za-harova >Die Tscherhischen Legionen in Sj-birienc in Hansa Troobsta: "Balkan dunHi das Sehluesellocb«.
— Nova podražitev kruha v Novem 9adu. V Novem Sadu se je od bo/iča ze tretjič podražil krtrh. tako da /naša skupna podražitev pri črnem 75, pn potbelem m beksm pa 60 odstotkov.
— Dobave, apiošni oddelek direkcije državmb železnic v Ljubljani sprejema do 7. t. m. pod*u<*be glede dobave 26.000 pol pdsarniŠkega. pa-pirja.. — Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. t. m ponudbe glede dobave 10.000 kg- šajnotnega malte rja in 500 komadov samotne opeke. — Prometno-komercijelm oddelek direkcije di^vinih železnic v Ljubljani sprejema do 9. t. m. ponudbe giede dobave 500 kg- ži-črni kov. — Pogoji so na vpogied pri omenjenih oddel-
♦ Vsem včlanjenim društvom Zveze kulturnih društev sporočamo, da je ministrstvo prosvete 'lovolilo 10 odstotni popust za takse na vstopnice pri prireditvah umetni-ško-diletantakega značaja, ki se vrše v včlanjenih društvih bret plesa. Ta popust velja sa ves februar, za oataile mesece p<a )e stvar taidi že  v  teku. J>ru£tv<a nad predlo««*
Zve^i Članske izkaznice v potrditev.
— Dobava smučarske opreme. Dne 6. t m. se bo vrSila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani ttcrtacdja g-lede dobave simičarske opreme (smuči, palice, dereze, vezi, nogavice itd.) Ogias je na vrpogrled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, (ki bo deloma oblačno, megleno in toplejša vreme. Voeraj je po večini krajev naše države dež«'-vakv Dobili smo izrazito južno vreme, ki ob tem času ni v navadi. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14, v Sarajevu 9, v Mariboru 5.9. v Ljubljani 4.9. v Zagrebu in Skoplju 4, v Beogradu 2 stopinji. Havi je kazal barometer v Ljubljani 771.9. temperatura je znašala —0.6.
— Nesreče in nezgode. V Žirovnici je padel včeraj 4-letni Ciril Rem^gar, posestnikov sin, v šKat kropa m se opekel po nogah in po vsem teJesu. Otrokove opekline so zelo hude in njegovo stanje precej resno. — V Jakovid pri Planini pri Logatcu se je na krožni žagi ponesrečil 42-lefcnd žagmr Ivan Lavreneič, ki ga je cirkularka zagrabila za desno roko. — Danica Bacnikova, trgoveka vajenka iz Toplic pri Zagorju, ai je pn telovadbi zlomila desno roko. — Vse ponesrečence so prepeljali v botrrico.
— Svetopisemski \j*rnr v SpHtu. SpMt je doživel v ponedeljek redko senzacijo. V Kresimirovi ulici pred neko trgovino so se ljudje ustavljali, ker je bdi na vratih listek z napisom >Zaprto zaradi lastnikove smrti«. Ljudje so želeli trgovčevi dusi mir in pokoj, naenkrat je pa nastala med njimi silna panika, kajti na ulici ae je pojavil trgovec živ in zdrav. č**dil se je, kaj dela toliko ljudi pred njegovo trgovino, de bolj se je pa začudil, ko je zagledal na vratih listek z napisom, da je trgovec mrtev. Nekdo s je bil dovolil neokusno šalo.
— Ogromna zapuščina našega rojaka v Egiptu. Vsa Makarska z okolico govori zadnje dni o zapuščini pokojnega Iva o« Tomiča iz vasi Podac blizu Makarske, k» je že leta 1890. trmrl v Kairu in zapustil okrog 70 milijonov Din svoji vdovi Kano-Hol. Vdova je pa sedaj retkrvnjic* in je zapustila redu Sv. Antona v Kairo okrog 70 milijonov Din, papežu pa 100.000 svi-carakii frankov in btou 1 »500.000 Drn. Za to so zvoderi ožji Toraičevi sorodniki, ki so tudi zvedeli, da >e imel pokojni milijonar za tajnika nekega Grka in da se je mož takoj po gospodarjevi amHi porofil a njegovo vdovo. Zakonca 9ta se pa kmalu ložSa. žena je stopite v samostan in Grk je dobil od nje mnogo denarja. To* mičev.i sorodniki se bodo sodnim potoan potegovali za ded&eino.
— V Ionako ae je iapremenil. V Seuti so odkrili zanimiv primer berovafrodije. 23letni Viktor Gere je vložil prošnjo na matični urad, naj bi se njegovo ime »-premen ik> v Viktorija, ker je ženska i« hoče živeti kot dekle. Ob porodu niso mogli točno ugotoviti, ali gre za dečka ab za dekhco, zdaj pa Gene trda, da prevladuje pri njem ženski »pol.
— Nehote ostre« ženo. V Vettkem Pogane«  Mrzu  Koprrvwiee  je pgegžodo*al
kmet jovo Gojlcovf€ t ponedeljek zveče? nabito puško, ki ae je naenkrat aprodHaa ie strel je aadsl njegovo amo Ljubico v wk. Prepe4ja4i so jo v bolnico, kjer as bori a smrtjo.
— Presenečenje t fift. VVft*. Jatu na Svečanco bo v gostima drmsn nekaj posebnega in to brca ki Jat 6U/n
— Vedne bele labe obdriiie » stalno uporabo Chlorodont sobne paste (tuba Din 8) in ako obenem uporabljate priznano Chlorodont zobna ščetko. (f\webna oblika*. Foaku« vos bo prepričal.
— Ko»n-sport zadovolji vsakogar g kamero kupljeno pri Pr. P. Zajee, optik, Ljubljana. Stari trg a  Cenfki brezplačno. 5-a
Ljudje, ki 90 bolni đa želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravni-ške prakse »o se prepričali, da je »Franc J ose f ova« ^ renči ca sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani dank in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ZOBOZDRAVNIK
MED. UNIV.
Dr. SAVO PIRC
Ljubljana, Gajeva ulica št« t v nebotičniku
otvori    6.   februarja   lastno ordinacijo
Ordinira vsak delavnik od 8. do 13. in od 15. do 18. ure. Telefon 3393 Lift
Iz Liubljane
—lj Na Gradu dobimo lep park. Vodstvo mestnega vrtnarstva in nasadov urejuje s svojima in od socialno-političnega urada poslanimi brezposelnimi delavci že vso zimo zanemarjene vrtove na Gradu v lep park z otroškim igriščem. Prej so imeli ta.m grajski stanovalci zelenja<ine vrtove, a ruso bili zadovoljni z njimi, vedno so se pritoževali drug nad drugim, češ, ta ima tako velik vrt, zakaj niste dali tudi meni tako velikega?! Zdaj bodo pa morali biti vsi zadovoljna, ko so vsem odvzeli gredice. Priznati je treba, da so zaradi tega nekateri revnejši res precej prizadeti, vendar pa na tako malem prostoru ni mo-g-lo zrasti dovolj zelenjave za vse številne grajske stanovalce.    Poleg tega tudi niso
biill vsi vrtovi obdelani bas vzorno in ob njih pri Osojni poti so s» Mbrali stanoval-ci prostor za, smetišče, ki ni služilo propagandi za grajske lepote, čeprav ee je nekaterim zdelo, ki so bojevito zagovarjali to smetišče. Sicer je pa bilo doslej okrog in okrog gradu dovolj smetišč med grmovjem. V parku bodo zasadili cvetoče grmičevje, sicer bo pa prav za prav angleški park. Po terenu se bo delil na tri terase, ki se po vidlni stopnjujejo. Te ploščadi bodo vezale med seboj položne stopnice. Med Mačjo stezo in grajskim po slopjem na južni strani tudi urejujejo zanemarjeno pobočje do meje grajske posesti. Trebijo grmovje in ruše. Pobočje bodo »planirali, zasadil1, s cvetočim grmovjem in svezali s stopnicami z omenjenim novim parkom Uredili bodo tudi kot na južni strani gradu, da bo tudi dostopen sprehajalcem. PosdTaviti je pa treba predvsem, da bo v novem parku otroško igrišče, ki je potrebno zs otroke grajskih prebivalcev in tudi za mladino iz zatohlega, starega mestnega dela, okolice Starega trga in Florijanske ulice.
—I j Posebno senzacijo so Krneli v&ena, v Trnovem. Po Ljubljanici je plaval prnti »dpici« od prulskega mostu na ledeni plošči — tjulen. Bil je sicer skromna »zver* vendar so ljudje drveli skupaj kot bi gorelo. Ljubijanka je bila doslej na nekaterimi krajih zamrznjena, ker je zaprta struge v Trnovem, kar so a&veda otroci dobro »rabili. In nihče jim rudi ni branil drsanja na tankem ledu: pri nas očividno o*troci nimajo posebne cene, ker jih je preveč. Včeraj se je začel led naglo tajati, otroci so §e pa kfljub temu še vedno producirali na njem. Nenadno ae j< utrgal« večja ledena pfad&a. na katom je bil trnovski fantaHn. Ni se ustrašil. p*iC na mu je bilo se všeč. da je prišel tako poceni do prevoznega sredstva. Ljudje, ki ao opazili nesrečo, so začeti križati in klicati m pomor Nekdo je pomoril fantu pretijo, da bi si pomagaj z njo na suho fant jq je pa uporabil za veslo, da je odjadral naprej proti Gruberjevimi prokopu. Zeko ga je zabavalo, da ao Jfud$e gledali £ at«a-hom v strugo, pa jim je mahal z robcem v slovo, kot da potuje v Ameriko. Dogodka je brhko konec sale, ko so splavatja epra-vtifi oa suho s »mo.
—t) Na živilskem trga je Mio dane« precej živahno in živil je bilo še nekoliko več zaradi toplega vremena. Morda je vplival tudi cftaftum, da so ljudje posegali nekoliko boaj po *>iv*Hh kot navadno Nedvomno so se pa gospodinje zalagal« boli z hviL ztasti z mesom, zato, ker bo JJ-tri praznik Tu in tem je bila pri mesar-aJcrh stojnica* cetd gneta. Mesa seveda na pnanafijičuje, aato ae lahko zato^ vsak do mile volje- P« rudi z zelenjavo se Vbko gospodinje zalagajo Aoraj tako kat jeseni. 9e vedno je na tegu mnogo zedjnar»H glav m droge zelenjave, le domača sodV vtje ni. Dovolj je pa ie matovilca, ki ga prodajajo po 2 Din.    Kolerabe je skopaj
kot kteaapirja. ka ga je »daj aekotiko Sanaav ga   tjudja   aa kuputejo mnogo, ker so si ga nekateri nakupu; os debato jasam. Vendar je pa kroma* ae rad ao pO dinarju.   Putfoe so prišle v m«do najbrž zaradi zaeerka .noseča, kav to se gospodinje  irao sanimak  za  nje. Kmetica posojajo tolste kuro po 25 do 30 Dn komad.    Cena med  barantanjem seveda pade. Na ladaum trga »e se ni poanalo. da je ie aaćetok februarja, kajti bilo je »»a njem tolike jabolk kot jese~i. Najlepša so bila žeterrnki ic ekoitce Koecvja.    ki #»o bi a na drobno po 5 D i, na d->bak> j*h je pa bil prodajalec '*ripvav;;t*i   prvlati pa 4.25 Dm kg.
GORENJSKI LOVSKI PLES
NA SVEČNICO V SKOFJI LOKI
—4j Pekarska četa ja včeraj na dan sv. Anaataaja slavila ▼ intendaotakem skladišču na Kodeljevem svojo stavo, ki ae je je udeležilo tudi mnogo ervilnega otočtnafrva in zastopnikov raamih organizacij, predvsem pa aa-stopmk bana b. svetnik g. Gust in, komando dravske divizije sta zastopala gg. podp. EHiSan Jeftić in kap. I. ki. Ž vojm Stanojević. vojni okrug g. podf>. Jorgović in 40 peapcak g. kapetan Areović. Po lomljenju kolaca in blagoslovu, ki ga je opravil prota g. Budimrr, je tonel vzpodbuden patriotski govor domačin slave kapetan g. Slavina Banković, ki je med navdušenimi ovacijami prečit al čestitko Nj. Vel. kralja in vojnega ministra, nato ao bili pa gostje in vojaštvo pogoščeni ter se je  razvilo  splošno veselje.
—lj Delodajalci in delojemalci! Te dni bodo zaceli mestni uslužbenci zopet raC-nasati plačilne iakaze za prispevke »Pomožni akciji« za podpiranje brezposelnih in revnih ljubljanskih občanov. Potreba je velika! Brezposelnost se vedno narašča! V Mestnem domu pred socialno-politiCnim uradom se dan na dan tare stotine in stotine brojeca množica brezposelnih in drugrh revnih stradajocib in preže-bajocih, ki čakajo in prosijo za podporo. Sredstva pa so omejena ta se more nakazovati le prav skromne množine živil in hrane. Naj torej ne bo nobenega obrtnika, trgovca in drugega delodajalca m delojemalca, ki bi odklonil prispevek rs. brezposelne iaa stradajoče. Ker so plačilni iz-kazi izstavljeni po večini po stanju zaposlenja v decembru, prosimo, da se nedo-sta/tki popravijo in plačajo zneski, ki odgovarjajo sedanjemu štervihi zaposlenih. Vsaka sprememba plačilnega iakaza naj se potrdi inkasantu na njegovi podi, da se more izkazati pri oddaji nabranega denarja. Prosi se, da, kdor le more, plača zadnja dva prispevka te akcije za februar in
marec 1933. Gospodinjstva, ki pa niso plačala de nobenega obroka, pa za vse štiri mesece skupaj, t. j. rwn 24.—. s tem bo prihranjeno mnogo dela in >Pomo*na akcija« bo. kolikor bo imela na razpolago sredstev, potem uredila visino podpor in nakaadl za živež, hrano in kurjavo. Z mesecem marcem se ta nabirafrna akcija pri »Pomožni akciji« konca.
—lj Bloki »Pomoč potrebnim« so se že moono priljubiti pri ljubljanskem občinstvu. Vedno bolj zmaguje prepričanje, da je ta način podpiranja revnih in brezposelnih najprakticnejsi. Da je zamisel podpi rati reveže ne naravnost z denarjem, mar več z listki iz blokov »Pomoč potrebnim« zdrava in dobra, je jasen dokaz, da so ta način podpiranja vpeljale tudi mnoge druge velike občine, tako v dravski banovini Maribor, Celje in Moste pri Ljubljani, v savska banovini pa Zagreto in par drugih večjih mest Sledile pa bodo se druge občane, ker je mestni sociamopoiitični urad bil že od mnogih naprošen, da jim je poslal vzorce blokov in pa kratka navodila glede upravljanja te akcije. Ljubljančani, poslužujte se torej se v večji meri kakor doslej teh blokov! Darujte potrebnim mesto denarja le listke, za katere bodo dobili pri mestnem socialnopoiiUčnem uradu nakazila za ©vila, hrano itd. če »e bo ob-čmotvo pri obdarovanju reveže v posluževalo le teh listkov, bodo kmalu iajginile iz zganjam m iz vinotočev zadostne postave opit h beračev in postopačav.
»KINO LJUBLJANSKI DVOR« _Telefon 2730_
Danes ob 4.,  Vi 8. ta 0. url jutri aa Sveteieo ob S*.  145-, €.. i/2*. In 0. uri zvečer
Senzacija nad aensacijo
„Zakon prerije"
Hm Mac Cev — Joan Grawford Poleg tega: Sroehapoma barka in »Parsmontov tednik«
Cene najnižja: 2.—, 4.—, 6.— Pin.
—lj Lutkovno gftedauae* aa Taboru je
prstekVo nedeljo ob polno aasedeni dvoran igralo prompjero starejšim dobro poznane igre o Pepeii. o skeomni deklici, od mačehe preziram in aaoieevan samo zato, da priakrbi lastnim bčeram boljšo bodoeno*t. — Igra je bHa rz vrstno vnsecoirana in gre v tem pogtedu priznanje g>lcdališčnemu -li-kerrn g. Magotieu. Režijo je rierbno in z vso rutino vodH g. Lojae Pocrvavnik ki ja na tem odru le marsikaj ustvaril. Požrtvovalnim in ambicioznim igralcem pa vsa pohvala, kar jfh seve ne »me motiti pri nadaljnji Izpopomirvi zasti v tehničnem ožini. Recrtacija, ee izvzamemo pretiho go-
vorjenje nekaterih igralcev, oaobrto pa med muzrkainitni uložki,    je potiskal v dobrem
ritmu. Odlično, kakor vedno, so se izkazali oaanki ansambla gdjfr. Somova kot me detli In Kadetova kot Paprika ter dlana g.
Stančić kot marša4! in g. Kosec kot Gasper-6ak. — Neumornemu lut/kovwmu <*!-edaJi-su pa izrekamo starši našo aafovaU) m priznanje z željo, naj v tem pravcu Še nadalje vztraja tac nudi oaai deci slične prvovrstne vzgojne snovi.
—rj Danca in jutri KMmSnOva opereta »Rouny«. Eno najalaj&ih muzikalnih del slavnega mojstra Eknarika Kajmana, filmska opereta >Rorm<y«, si je bas zaradi lepe muaake in očarljiv* alagerjev >Mnogo sem o sreči sanjale, >Ti aj najslajša« itd. mahoma osvojilo svat. Slag-erji so postali popularni in fidm je žel vehke lavorike slava. To prisrčno operetno delo je postavila ZKD na svoj spored danes ob 14.15 ta jutri ob 11. dop. v Elitnem kanu Matici. V flhnu >Konny< srečamo v glavnih vlogah naso rojakinjo is Suborica, dra-tdstno Katico Nagv, ki kot njenega partnerja Wil2yja Fritscha. Za obflo smeha in vesele zabave skrbi debeluSkasti Otto WaiBburg. Film >Ronnyc bo zopet očaral svojo publiko, zato naj si ga danes in jutri vsakdo ogleda.
—Ij V društva »Sofa< — matica, Ljah i jasa« bo « soboto 4. jan. 1938 v aa1o;«n pri Levu zopet lep, zabaven in zelo podučen ve-rer Našega dobro znanega in vsem priljubljenega predavatelja mestnega zdravnika g. dr. Franto Misa. ki je že v našem društvu večkrat nastopil v prejšnjih sezonah z zelo velikim in lepim uspehom, bomo imel: priliko zopet slišati, ko bo predaval >© svetlobi, zdravju in mlado*tic. Po tem predavanju pa bo prosta zabava, pri kateri nastopi iz prijaznosti oktet Ljubljanskega Zvona pod v«d stvom g. Doreta Matu!j. K temu lepemu družabnemu ve-čeru s*e ne le >So6ani< pač pa tudi vsi prijatelji »Soče« vabijo. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost. 50-5
—lj »Sokol v stapan ji vasi priredi na Sv**Čnico, 2. svečana t. L svojo vsakoletno Tedpustno veselico 6 plesom in drusrimi ; •.•upvnimi zabavami. Preskrb> z" Vnčr <r> krofe. ?.;\r>:>t>\ ob 18. uri to je ob 6. uri popoldne. Doft ne maske dobrodošle! Vstopnima Din j 5tf»panjci, sose^ljo. Ljublrjančani. pridito v*i! _ Zdravo! _ Društveni odbor      58'n
—lj Repriza »OcU^nS« bo v soboto 4. februarja 1933 ob pol 5. uri popoldne v dramskem gledališču. Premijera, v* ie danes ob pol 5. uri, je že vsa razprodana. Vstopnice za sobotno reprizo se dobe že od danes naprej v operni blagajni. Cene so 20. 16 14. 12. 10. 8. 7. 6 Din. stoiišea po S in 1 Din. 63'n
—Ij »Drzni plava?« sijajna pr^dpustn-i burka se ponavlja danes in jutri na odru Šentjakobskega gledališča ▼ Mostnem doma Imenitni besedni in situacijski humor je dika te sicer stare, toda velesabavne burke. Dosedanji poeetniki »o se imenitno Rabavali in pošteno nasmejali. — Pri obeh predstavah igrajo iste  moči kot pri premijeri. —
Vetopnice se dobe od 10__12- in od 15.—17.
ure«t    (in ne kot   je pomotoma    na lepaku označeno od 13__16. ure) pri dnevni blagajni  v veliki  dvorani Mestnega doma. Vab-ieni. •
Dr. JOŽE RANT
Ljubljana, Gajeva ul. II (nebotičnik)
specijalist za zobozdravnJStvo, čeljustno kirurgijo in ortodontijo.
ORDINIRA OD 6. FEBR. D Al J K OD 8. DO 1. IN OD 14. DO 19. URE
Telefon 33-93
—lj Drevi v»i na družabni večer primorskih akademikov v Trgovski dom. poje g. Banovec. Igra Ftoemy-jazz. Vstopnina: dijaki 8 Din, ostali 15 D>m_
—lj okrepčilni za ju trk normalne cene v zgodnih jutranjih urah. Gostilna pri Štefanu. Miklošičeva 4. Se priporooa A. Klasek. 62/n
—lj Predavanje in kulturni filmi v Društvu za zgradbo sokoiakeg-a doma v Šiški. V petek, dne 3. t. m. ob 20. uri se bo vrSilo tretje predavanje pod okriljem ZKD v Sokol-skem domu v ftiški. Predaval bo g. sodnik dr. Stojan Bajič o problemih sodobne Nemeije m Hitlerju. Po predavanju se bodo predvaja* kulturo! filmi Opozarjamo javnost na zanimivo in poučno predavanje.
—lj Vie. >Veleturi»t< je naslov tridejan-ki, ki jo vprizori v nedeljo, dne 5. t. nv tukajšnje Sokolsko dru&tvo. Burka je aa ma po sebi polna komičnih dejanj, a diletanti bodo po svojih najboljših mo*-oh Sffc-dali se ono kar bo vaakefi« podžpalo v aaj-baljše raapoloiettie. Sodeluje tudi društveni salonaki orkester. Pričakujemo nabito poi-o<) dvorano
Z NAJMODERNEJŠIMI APARATI OPREMLJENI ZOBNI ATELJE
dentista BAN BORISA
se nahaja odslej — ZGORNJA SISKA
CELOVŠKA CESTA 75L Tramvajska postaja: mitnica (v tuši go stilne >Pri kmetu«). — Telefon 28-75 Postaja MITNICA Postaja
Ordinira od 9.—1. in od *.—1^7. a veter Na tel jo tudi isven navedenega eaaa.
—Ij  ME Ilirija,    Motoskijoring. Dane«
dopoldne se Je vršil ogled proge »a *:ekn>o vanje, ki je v prav dobrem stanju. Moto skijoring se bo pričel točno ob 14. Tekmovalci aaj se sestane jo jutri ob 10 pri Kušarju zaradi treninga.
—Ij Opoiarjame na daaašBji oajlas novo otvor jene cvetličarne I. BizoviČar na Miklošičevi cesti.
—Ij V slovennki -tarokatoliški kapeli na Gospoevetski cesti 9 bo na »veenif« ob 0. nri «ilov. maša   Perdo Lavrinc, inpnik.
^r-Ij pamskfi perilo Ribana in razno svileno, pletfnin*» »-okiivice in nopavice. ima najceneje Miloš KarniSnik, Stari trg. 12-L
—Ij Daaaarja »drniabua ple na perlekci-ja< — Jenfcora šole v Katun otip: de in ne vrši odslej vsak torek >Zacetniškj tečaje t petak. P o* oboe are vaakodaevno. m-n
Primorski akademik?
Ljubljana. 1. februarja.
Ta mesec afcopi klub j u gosi o v primorskih akademikov v novo leto dela Pot >lo-\-enokega dajalca je bila že pred dolgimi de-aetierji polna trpljenja in razočaranja Po svetovni vojni pa se je socialno oranje di-jaštv« koHkor toriko izboljSalo V vsej mnoilci akademikov, ki pohajajo ljubljansko uuiverro, pa ti^orijo nekaj stotin, di-jafci — emigranti iz Julijske Krajine ki i» po voč+ni včlanjera v svojem akademskem primorskem khrbu. Že takoj od začetka i»tanovi+ve 1 jijblj^n^ke univerae so pričeli prihajat! v T,ivbliano primorsilci akademiki. kJ so durili potrebo po ustanovitvi s\x>ietfa lastnega kluba. Niso yh morda tu navdajale kake pooebne težnje, recimo, da bi •aH v Lk>bljani kako <n»oTevrstno živlie-nje. E<flno ljuberen do svoje nesrečne domovine jim je dajala dana. da so aj ustanovili hprecno svoj primorski akademski krub! Razumljivo ie, da so bil" «arH tega kluba velanjeni rudi v ostaMh splo^o ln:l-turno akademakm društvih Toda Hiub vsej nožrrvovakKv»ri in Kn<rbenootf Han«1 je njihovo delo kmahi -nalefelo na \*eliV.e, tako rekoč. ner>ramaf?liive ovire, lci «v> zadale kKibu akadVmfkov vr anektfnvnecfa ozemlja, smrtni udarec. Spet ie omladina pričela tavati in se izgubi rati v iskan'u materialnih dobrin, ki sp ji rf*te čase. prav tako nedostajale
Sčju^oma pa ie pri*H rta unfvrr»n nor rod. ki ye pričel s podvojeno sflo delovati na ustanovitvi. orimma oživitvi <*tare<ja r*rin>orskoc« akademsiroma klub* Pred nekaj Veti se ie vrSil nov ustanovni občni 'bor. kJuba jutjoslov primorskfh akademikov, karereea pravila .so seveda prM.i^ode na novim razmeram rn težniam em;«rant-?*ke mladine. Nad sto akademikov *e ye> v-r^Io z velikim idealirmom na delo, ki ie zaostalo v toMcrh let* počitka. Ta primorska mladina orje ledino in vodi vso ostalo emigrantsko javnost v novo faao b^rbenoati, katera je potrebna omladit«, •vi je morata zapurrriti !*rojo rodno f>rudo. V tedenskih šestarrlrih si daie dela in po-4«ma z čim skoraisnio dosopo svoje« * smo> rra. Vendar r*a finančni po4ož«i Huba 7rr-!o, /e!o ovira delovanje. V zadnjem ča«m i« Hritštvo celo brez svojega lokala, tako. d« k moralo i^ari aaiVno zatoči?loe pri Kratkih društvih. Arendar pa se je na de? ari da bo vprašainfe stonovanja kmaht re>srTK»
Tn kdo si trpn zameriti pritnorskim vvn-clemikom. 6e e-nlcrat v letu pr4re<f<» drnf.th-ni večer fle-ro? 1. fehnmrt* •> Tr<?r>i*krrn domu), s katerim si skušajo ze «tflo opomo-či v svojem težkem finančnem *v>loz«iti. Saj j« ta njihova zabava 1« sredst™. da si pridobe z* w»pc^neTSr drk>v»n!r nov« Finanrne možnosti, ki so pri del-.i ';no potrebne
*^ar>
Smučke tekme Škofjeloških Sokolov
Že nokaj let prireja loški Sokol velike smuške tok me, ki ao za vse prijatelje belega sporta velika privlačnost. Izvrstne snežne prilike, krasna zimska nedelja in visoko število tekmovalcev ao omoijoč li. da je tudi letošnja smuška tekma dosegla svoj stari sloves. K tekmovanju se je prijavilo okoli 50 članov in naraščaja, sta rta 1© pa je le 44 tekmovalrev. ker ae je ostali:., po zdravniškem pregledu tekmovanje odsvetovalo. Tekmovalci eo se deliii v tri skupin'-: prva je vozila tS km, drucja 19 km. naraščaj pa 6 km. Prof?a se je prič* la in končala pred Sokolskim domom in je obšla v lokih teren okoliških vasi. Tekma je valjala kot vztrajnostna ter je bila speljana trgaj samo po ravnem Tekmovale- .-o dose^lj r Jo lep Sae in so od lani znatno napredovali. Pri članih na IS km eo si delili prva nv-sta Jazbec Slavko (1—08 04), Gerželj in Lirike, pri članih na 19 !;m so dosegli najbiljSi čas Pecher Jože (1 _ 06 — 05). Burkov ć in ZateteL pri naraščaju pa je prvak Oblak Janko, naslednji mesti si delita Pe]*rne<) FVanc in Supan l>rago. V celoti je starta lo 27 članov in 17 naraščajnikov. Zma<2r>val<*i sprejmejo posebne diplome, prvaki pa bo.i o obdarovani še s smučmi, termo ste/leni-cami, palicami in dresi. Darove je preskr-bel smučarski odseik. deloma pa so jih poklonile škofjeloške tvTtlke.
Tekma je bila brezhibno argaaku-rana in je daloval ves aparat prvovi>.tno. V irajo okoliškemu prebivalstvu pa moramo omeniti, da eo se ponekod odstranila arijsa-tacijska znamenja na o^lprti pro»j! in |a aa* kaj smučarjev zašlo.
Sokolske tekme se na svečniro na.laliu-iejo. Na Stenju se bo vršila slalom te'.iva. ki bo za naše smučarje prav gotov> trd oreh. tem bolj ker zahteva strmi ^teni zares gnatoo uvežbane ljudi, ki so na Mil-cah« takorekoč doma. Obeta se nam |oraj lJp športni užitek.
V soboto pa bo tekmovala sokolska daca. Naši mali velikih naporov kakopak n*» premagajo, zato pa bodo vozili samo aavadoli Z vrha Kranjrelja bo vodila tekmovalna proga proti Grebenarju.
Sobota, 4. februarja.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti: 13: cas. plošče; 17.30: Salonski kvintet: 18 30: Angleščina (ga. Orthaber); 19: Delo m zaščita žene in otrok (Smerau); 19.30: Iz zgodovine filozofije (dr. Veber); 20: Muzika 40. pp. Triglavskega; 22: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ne bo več kadil.
— Ari ti smem ponuditi cigaro ?
— Ne, hvala, danes sem trdno sklenil, da ne bom več kadil.
— Pa si vzemi eno za jutri.
Stev 26
/SLOVENSKI NAROD«, dne 1. februarja 1933
mnogo užitka
To je pa mogoče te, *• mmmmm pri upravi »Slovenskega NarodaM znameniti roman
»Prokletstvo ljubezni"
ki stane samo Din 30.— (po pošti Din 35-—) in obsega dva dela«
Prostitutka, Gambetta in Bismarck
Gambetti so nekateri po krivici očitali, da je izdal svojo
domovino Nemcem
Mala poljska Židinja, ki jo je zanesla usoda na pariški tlak, je igrala sredi 19. stoletja v politiki drugega cesarstva in tretje republike tako važno vlogo, da se z njo še sedaj peča francoska javnost. Leon Daudet je porabil jubilej Leona Gambette, da s svojo običajno trdovratmoetjo ponovi staro pesem, da je mala poljska Židinja La Paiva tako očarala Gambetto, da se je sestal z Bismarck om v Varzini, kjer je »izdal Francijo«, kakor je trdil stari prezident Grevy. La Paiva je bila prvotno prostitutka, pa se je povzpela do žene siromašnega holandskega krojača, pozneje je bila žena nemškega pianista, njen tretji mož je bil španski markiz, četrti pa bogat nemški grof, ki je postal pozneje knez in intimen Bismarckov prijatelj. Leon Daudet je trdil to že v svoji knjigi o Gambetti, Laur je to na dolgo in široko opisoval v svoji >Gambet-tino srce«, pa tudi mnogi drugi so delili to naziranje in vendar na stvari ni nič resničnega.
Garabettin spomenik v Parizu
Prvi, ki se je razburil nad tem, da je Gambetta večerjal na nemškem poslaništvu pri knezu Hohenlohe in da so večerjali   pri La Paivi,   je bila stara
Gambettina prijateljica Julija Adamova, ki takrat ni razumela, da bi se mogel mož narodne obrambe sploh sestati z Nemcem, mu seči v roko in večerjati z njim. Nazadnje se bo Gambetta pogajal še z Bismarckom in bo verjel, da mu vrne Alzaško-Lot arinško. je zaklicala v svoji knjigi. Kaj vse je nastalo k prvotno nedolžne intrige! Gambetta
je izdal svojo preteklost, Gambetta je izdal Francijo Bismarcku, Gambetta se je sprijateljil z Bismarck ovim vohunom v Parizu in z njegovo ženo La Paivo, Gambetta se je odpeljal z Leonio v Var-zin za Bismarckom ...
Kdo je bila ta La Paiva? Po pariških ulicah je hodila v štiridesetih letih preteklega stoletja mlada, siromašno oblečena prostitutka, Tereza Lach man nova po imenu. Nekega zimskega večera je prežala s prijateljico na Elizejskih poljih na moške. Zeblo jo je, košček kruha je razdelila s prijateljico in ko sta stopali prem raženi in obupani po E liže js ki ulici, je naenkrat izjavila samozavestno: >Tu bom imela čez 10 let najlepšo palačo, kar jih je v Parizu.« In res jo je imela. Ni bila sicer najlepša, nasprotno, zelo neokusna je bila, toda veljala je 10 milijonov in okraske na nji so delali najznamenitejši umetniki takratne dobe. Palača je bila polna marmorja, mozaikov, brona itd. Dograjena je bila i, 1865, ko je bila La Paiva na višku svoje karijere. Prva družabna stopnica ji je bil pianist Herz, potem se je omožila z markizom Aranjo de Paiva, nazadnje je pa postala ljubica in končno zakonska žena grofa Henckela von Donnersmark. Henckel je bil Bismarckov intimen prijatelj, obenem pa njegov vohun v Parizu. La Paiva, ki je imela od njega 200 milijonov, je anala napraviti pri ohranitvi vulgarnosti svojega jezika iz let bede in prostitucije v svoji palači zelo priljubljen salon. K nji so zahajali politiki, pa tudi umetniki. Alzaški patrijot Spuller je privedel nekoč k nji tudi Gambetto, ki pa nikoli in nikjer ni prikrival svojega odpora napram La Paivi in ki je zahajal k nji iz istih nagibov, kakor si je Bismarckov vohun prizadeval priti v francosko družbo. Dobro je poznati sovražnika, iz družabnih stikov in pogovorov se da marsikaj profitirati.
La Paiva, ki je opetovano izjavila, da lahko človek z železno voljo vse doseže, kakor je dosegla ona, z Gambetto ni prišla daleč. Gambetta je bil tisti, ki je pretental Nemce in Bismarcka. Po porazu Francije je La Paiva nadaljevala s prirejanjem družabnih večerov. Vlada in visoka družba sta to ne samo trpela, temveč vsi so se delali, kakor bi bili v najboljših stikih. Le ljudstvo tega ni trpelo. In tako se je La Paiva nekega večera šopirila v gledališču z Nemci pa so ji napravili ljudje tak škandal, da se ni nikoli več upala javno pokazati in da se je morala nazadnje preseliti s svojim možem na grad v šleziji, kjer je leta 1884 umrla. Knez Henckel je položil njeno truplo v kristalno krsto, napolnjeno z alkoholom, da bi lahko dan za dnem občudoval zemske ostanke tiste, ki jo je tako plamteče ljubil. Sam je umrl tik pred vojno, ki je izpolnila Gambettine san-je in dala Franciji odgovor sa leto 1870.
Grozna tajna francoske
grofice
Mati proglasila sina za svojega ljubčka, da bi ga rešila
deportacije
Pogled v bodočnost
Francoski pisatelj A mire Mauroise pravi v svoji tarji-gi »Moje sanje«, da se bo svet v pičlih 10 letih popolnoma izpremeni]. Izpremembo prinese svetu razmah televizije. Vsak človek bo iniel žepni aparat, ki bo z njegovo pomočjo lahko ogovoril in videl vsakega človeka na zemlji. Razdalje ne bo več in tudi ločitve ljudje ne bodo več poznali. Zaljubljencev ne bo več bolelo srce. sestanke si bodo napovedovali na valu 452. Človek ne bo mogel več tajiti svojih dejanj. Avtomatična letala bodo krožila nad mestom in obsevala vse hiše ki vsa stanovanja.
Človeštvu se pa obeta nekaj hujšega. Nesreča pride s posebnim sprejemnim aparatom, ki bo beležil človeške misli. To bo pomenilo konec laži, obenem pa tudi konec osebne svobode. Nihče več ne bo mogel skrivati svojih misli. Obenem pa preneha rud; potreba med^%0 7nih pogovorov. Ob koncu tekočega stoletja bodo Uudje izražali misli brez besed. Zadostovalo bo osredotočenje misli. V iskanju novih virov energije odkrije človeštvo nove naravne sile, solnce. morje in veter. Zato se bo oblika zeml>je iz-preinenih. Najvažnejša središča sveta ne bodn vec blizu premoga, nafte in zlatih rudnikov, temveč tam. kjer neprestano piha veter, na morskih obalah J! puščavah. Kmetski stan bo sp!oh izginil. Kemija bo izdelovala sin« tetično hrano iz zraka. Mesto polja za« vzamejo  gozdovi in vrtovi. NastaiK
neshiterK razmah biologije in iiz-iok)-■gUe. Človekov značaj bodo določali v laboratorijih s posebnimi injekcijami.
Mauroiseov pogled v podočnost je prav tako malo razveseljiv, kakor Sfaawov, le da napoveduje Mauroise vse to mnogo prej, kakor slavni angleški pisatelj. Shaw pa pravi še. da se obeta intelektualcem sredi tekočega stoletja splošen pokolj.
Ogromna dedščina
Dolgo se je vlekla pravda za ded-šokio po ameriški milijarderki čudaški CUi Vvendelovi. te dni je bila pa končana in zahteve v Nemčiji živečih dozdevnih članov \Vende!ove rodbine so bile zavrnjene. Ameriške oblasti so priznale pravico do dedsčine samo devetim sorodnikom, živečim v Ameriki. V Nemčiji se ie pa potegovalo za ded-ščino nad 2300 dozdevnih sorodnikov bogate Američanke. Organizirali so se bili v koncern dedičev, v New Yorku so imeli posebnega advokata m ^ pravdo so vtaknili težke tisočake, zato je pa tudi njihovo razočaranje bridko.
Dedščina je pa tudi tako ogromna, da je bilo vredno potegovati se za njo. r311a Wendelova. ki ie umrla v začetku 1. 1931 in je zapustila v našem denarju okrog 5 milijard. Umrla je kot 87-letna starka v zelo skromnih razmerah. Vse življenje je bila bolj podobna siromašni postrežnici, kot mihjarderfci. stanovala je v skromni hišici in živela čudaško   živUeinje,   kakor   vsi Člairi
Weodeaove rodbine. V oporoki je za* postila svoje ogromno premoženje deloma v dobrodelne namene, velik del pa svojemu psičku.
Njeno bogastvo ie izviralo približno iz iste dobe. kakor premoženje Astorove rodbine. Njen prednik Gott-lieb VVendeJ je bil prispel v Ameriko iz Nemčije in denar si ie napravil kot trgovec s kožu ho vino. Svojim potomcem je v oporoki naročal, da morajo ves denar investirati v zemljišča. Zemljišča so se pozneje zelo podražila in tako je bilo VVendelovo premoženje naraslo. Gottliebov vnuk John je živel s svojimi šestimi sestrami primitivno življenje. EBJa Wendel do svoje smrti ni poznala električne razsvetljave, niti telefona, čeprav je znašalo njeno premoženje nad 5 mnJajand. Sama in sestre so nosile samo volnene obleke, ki so si jin delale same. John vVendel je LZisilU iz svojih sester svečano obljubo, da ostanejo samice, da bi se roKJbineko bogastvo ne razfoflo. Štiri sestre so obljubo držale, dve sta jo pa prekršiii. Eno je dal brat zapreti v norišnico, druga, ki se je 7aljubila v nekega profesorja v cerkvi, ko ji je bilo že 50 let, se ie s profesorjem omožila, pa je umrla brez otrok. Tako je ostaio bogastvo nedotaknjeno.
Henry Guilbeatu,
znam francoski pisatelj, ki je bil i. 1919. zaradi dozdevnega vohunstva, obsojen na smrt, je bil te dni v Parizu oproščen. Med vojno je živel v Švici, kjer se je v svojih spisih zavzemal za Nemčijo. Pozneje se je naselil v Berlinu in je med drugim kot prvi napisal obširno Leninovo biografijo.
Grozote bodoče vojne
Dunajska zveza industriijcev je imela nedavno veliko zborovanje, ki naj bi brlo nekakšna protivojna manifestacija. Na dnevnem redu je bik) tudi predavamie znatnega dunajskega zdravnika dr. Josefa Riese-a o grozotah bodoče vojne. Predavatelj je med drugim povedal, da bodoča vojna prav za prav ne bo spopad oboroženih armad, temveč splošno poto»ij&nje civdViega prebi-valstva.V bodoči vojni * ne bo nobenih bojišč, ker bodo govorila glavno besedo letala, ki na prostor sploh niso omejena. Dobro oborožene države irnaao že zdaj do 3000 ali pa še več bojnih letal, večinoma prikrojenih za bornfaar-ddranje. Tudi vsa druga zasebna in prometna letala so nalašč narejena tako, da se lahko takoj izpremene v bojna.
Še strašnejše. kakor zračna vojska, pa bo njeno orožje. Vse grozote svetovne vojne se morajo skriti pred tem. kar čaka človeštvo v bodoče. Že zdaj izdelujejo 2000 kg težke bombe. Ena sama taka bomba zadostuje, da do tal poruši znano cerkev sv. Štefana na Dunaju. 1000 kg težke bombe bodo učinkovale tako, da bodo padah 600 do 800 m nackrog ljudje kakor muhe, ker jih bo pobil zračni pritisk. Izračunano je že, da bo lahko vrgk> 72 letal nad tako velikim mestom, kakor je Berlin, 36.000 bomb, ki bodo zanetile nad 6000 požarov. Vsaka obramba proti tem grozotam je seveda iluzorna. Edina uspešna obramba je zdrava pamet, ki bo morala itak prej aH slej zmagati, sicer čaka Človeštvo prav žalosten Konec.
Otroka mučil do smrti
Orožniki v Lounu na Češkoslovaškem so aretirali 27-letnega kočijaža Lanto-va in njegovo 30-letno ženo Ano. ki je imela še kot dekle dva otroka, 7-letno Marijo in 6-letno Jarmilo. Otroka je imela v reji, ob koncu lanskega leta je pa Jarmilo vzela k sebi. Zakonca sta vzela otročička k sebi prostovoljno, toda kmalu jima je postal nadležen. Ze o božiču sta ravnala z njim zelo grdo, mož je pripogibal otroka nazaj in zažigal pod njim svečo, da se je revček opekel, stiskal ga je za grlo, da bi ne mogel dihati ter ga pretepal z jermenom. Nesrečni otrok je moral po cele ure klečati na golih kolenih na ostrem polenu in če je v silnih mukah omagal, ga je brezsrčni očim znova pretepel.
Te dni je dekletce davil, kar je mogel, mu potiskal prsta v usta in mu prelomil desno ročico na dveh krajih. Vsega izmučenega otročička je treščil končno tako močno ob tla. da si je razbil glavo in da se mu je kri razlila po možganih. Naslednjega dne ga je pa že na vso moč sunil v trebuh in hodil po njem, dokff| ni nezavesten obležal. Otročička so prepeljali v bolnico, kjer je pa še istega dne umri.
Zato.
— Zakaj pa je tvoia žena tako ljubosumna na tvojo tajnico?
— Ker je bira prvotno tudi ona moja tajnica.
Poznavalec žensk.
Ženske delimo v tri kategorije, v prvi so lepe, v drugi nadarjene, v tretff je pa večina žensk.
Ob nedavni smrti Paula Oerarda so se dotaknili francoski listi strahotnega kriminalnega romana, ki >e je odigral okrog tega moža pred 20 leti. ko je stal mladi glasbenik Gerard pred poroto in bil obsojen zarad poskusa roparskega umora grofa Guillarda na 10 let prisilnega dela v Cavenni. Vse je govorilo proti njemu, on sam je na trdil, da je nedolžen. Zvečer je z bou-nim grofom v njegovi vili igral šah, pred polnočjo je pa odšel. Zjutraj so našli grofa
nezavestnega z globoko rano v prsih,
njegova blagajna je bila pa izropana. Gerarda so aretirali čez nekaj dni, ko se je vrniil. Zdravniki so izjavili, da ie mora! biti grof napaden kmalu po polnoči v spanju, tako da se sploh ni zavedel. Rana je odgovarjala Gerardo-vemu bodalu, kar je pač jasno pričalo, da je roparski napadalec Gerard.
Porota je potrdila domnevo, da se je Gerard po odhodu skril v srrofovi vili, potem je pa snečega grofn napadel in oropal. Obsojenec je po razglasitvi obsodbe kričal, da so porotniki morilci. Ničnostna pritožba zagovornika Lecogna je bila zavrnjena. Dva tedna pred Gerardovo deportacijo se je pa zglasRa pri njegovem zagovorniku mrtvaško bleda grofica in izjavila, da Gerard ne more biti kriv.
ker ie bil usodne noči pri nji. Na podlagi tega se je zagovorniku posrečilo odgoditi deportacijo in obnoviti proces.
Na obnovljeni obravnavi >e grofica kot priča izjavila, da je bil Gerard pri nji do ranega rutra. Do konca prve obravnave je upala, da bo njegova nedolžnost dokazana brez njenega pričevanja. Pred porotnim sodiščem je pa nastal nepričakovan preokret. Gerard je odločno tajil, da bi bil prenočeval pri arrofici. Grofica je pa sveča-no prisegla, da >e bil res pri nji. Obtožencev zagovornik je izjavil, da hoče obtoženec kot vfl tčaien mož in kava-iir prevzeti nase vso odgovornost, samo, da ne bo trpela čast žene, ki jo ljubi. Občinstvo ie navdušeno ploska-
Iz Cella
—c Nov podžupan celjske okoliške občine. Ban&ka uprava je razrešilo člana uprave občine Celje okolica Karla Goloba, Franca Pajman«. Franca Standna. Jakoba Vodopivca. Josipa Vrunča in Franca Pograjca. ki je umrl. Za občinske odbornike so na novo imenovan- inž   Ivo Krulc
Anton Kajtna. Anton Permozer Karol Vo-cHan. Dominik UrŠič in Matko 2ageT Za podžupana okoliške občine ie imenovan 2-Franc Samec, posestnik in gostilničar na Ložnici.
—c Prostovoljno gasilno društvo v Celju je lani sodelovalo pn gašenju 10 večjih itn 11 manjših požarih ter 4 ognjih v dimniku. Rese val n: oddele«k je »zvršil 371 prevozov  bolnikov  iti ponesrečencev.
—c Drevi ob osmih vsi na koncert, ki ga priredi mali vijolinski virtuoz Miran Viher v mah  dvorani Celjskega doma.
—c Poroka Dne 28. januarja sta se poročila v Celju zlatar g. Jože riaosinjer in šivilja jjdč. Rezi Gobčeva. Čestitamo!
—c Rjava usnjata denarnico z domovnico .fn dovoljenjem zaposlitve in bivanja m ime Franca B^r^;nca je bila izgubljena 39. januarja na poti od Polul do Celje. Najditelj naj odda denarnico z do-»cumenr" na predstojnistvu mestne policaje.
Hz Novega mesta
— Znanstveni sestanek zdravnikov Dolenjske in Bele krajine. Kot je bilo že na zadnjem sestanku domenjeno, se vrV naslednji, to je že četrti diskusijski sestanek zdravnikov iz Dolenjske in Bele krajne v nedeljo 5. t. m. ob treh popoldne v dvorani vodstva ženske javne bolnice v Novem mestu. Razmotrivak) se bo sledeče: I.) Primari j dr. Milan Žiga Červ<nke: Nevarnost' me d tkam ento/nr h metod umetnega splava- 2.) Isti referent: Diferencijalna diagnoza med ukus ventricull in cflr-oinoro* ventrioirli. (Z demon s: rac i jimi.) 3.) Dr Ludvik Kožuh: Nova pota v zdravljenju obolenja  jeter z demonstracijami.
— Zaključek prednjašk«»ga tečaja novomeške sokolske župe. Poročali sme že. da se je od 20 do 31. januarja vršil prednja-šlci tečaj ruJcaJinje sokolska župe- Svno# ae je slavnostno zaključil z akademijo Vaje za pokrajinski valet, ki jih je vežbaJ
.... Po zagovornikovem govoru k pa obtoženec priznal.
da je usodno noč res prebil pri grofici.
Porotno sodišče ga je oprostilo, gro-fdčin zakon je bil pa po rrjeni krivdi ločen.
Kot ločena žena je živela grofica v bedi, preživljala se je kot učiteljica klavirja, v tolažbo ji je bi.la pa zavest, da je Gerarda rešila. Tako je živela 10 let, ko >e nekoč zvedela, da je umrla neka Alaria Hieresova. To je bila žena moža. ki ga je grofica nekoč ljubila kot 18 letno dekle; to je bila njena prva dekliška ljubezen. Hieres je pa takrat že imel hčerko. Posledica njamega Ijubavnega razmerja je bfi sinček, ki ga je dala mati v rejo tujim 1/udem in pozneje ie grofica izgubila za njim vsako sJed. To »e bil Gerard, a Hieres ni vedel, da ima sina, mati pa sina ni več poznala, ko se je poročila z grofom Guillardom. PariSkl listi so imeli zopet senzacijo, saj so lahko na dolgo in široko pisali, kako je mati rešila deportacije moža. ki ie o njem samo slutila, da bi utegnil biti njen sin.
Zdaj je pa grofica priznala, da Gerard usodne noči ni bil pri nji. Pri prvi obravnavi ji je tajini glas šepetal, da je to niien srn. in ko je zbrala o njem vse podatke, se je izkazalo, da je res. Zato si je izmislila bajko o ljubavni noči z Gerardom. dn bi ga rešila. Toda njena kriva prisega je bila čez 10 let že zastarana. KI Hib temu pa ni mogij« pred smrtjo Hieresove žene odkriti taone. da bi ne uničila njegove zakonske sreče. S svojim dejanjem je grofica preprečila justično krivico in usoda je pokazala, da je imela prav, kajti iz francoske indijske kolonije ie prišla istočasno vest. da je tam umri farmar Brieux, bivši grofov komornik. ki je na smrtni postelji priznal daihovniku, da je
on oropal in napadel grofa,
Tako piše življenje včasih romane, kakršnih si niti romanopisci ne morejo izmisliti.
ing. Viktor Čeme, eo doživele sinoči »roj krst. Tečajnik' so jiih Izvajali v vsesplošno zadovoljstvo po taktih godbe. Nastopih so tudi z majhno improviziramo burko io vec deklamacijamL Govoril je župni starosta dr. Vašič. zalrvlrl se je nekdo 'zrned tečajnikov. Sviral je tudi sokolsk- orkester in večer je minil ob najboljšem razpoloženju.
— Statistika moške javne bolnice Uimi
i jenih bratov v KandUL V prodlem letu Je bilo v bolnico sprejetih 17*7 bolmfcov Od prej jih je ostalo se 78. Ozdu^ enib je zapustilo bolnico 1370, t i/u>ol^ajuu zdravjem Je odšlo 273 bolnikoA ueo*amv-Ijfcnih je bik> 78 in uaarlo jib Je 63. Z*, i«to« je ostalo o<l  lani v  bolnici Se 71  t. piuov
— Vreme je nastopilo povsem jtiioo. Dva dni je deževalo in sproti zrnrsovalo, včeraj pa je posijalo solnce m sneg se je jokal, da so krvavela srca arotme smučarjev, in kdo ve, kol ko drsalcev m sankačev. Povsod samo brozga, polja pa že kažejo temne lise.
S Ponikev
— slovo od neveste. Kakor smo že poročali, amo imeli na Ponikvah veliko s1*ta. nost, da so se vršile kar tri poroke v eni vasi. Ker je sla ena v drugo faro, je prt nas navada, da se ji naredi >sranga«, hi da jo mora ženin odkupiti. Tako so tudi na Ponikvah naredili. Čakali so fantje dolgro, kdaj se pripeljejo in kdaj dobe napitnino. Ker sta se nevesta in ženin ustrašila, sta Jo v zadnjem trenutku urnih korakov odku-rila po ovinkih (železnici) na vlak. Fantje so ostali žalostni, ker so se zastonj trudili, a ostali so brez plačila. Novoporoćeoca sta pa bila menda zelo vesela, ker sta se izognila stroškov, le da velja to na kmetih za sramoto.
— P»rJte na denar. Pred dnevi se js pojavil neki moški na na* postaji in za. hteval voani listek za Ljubljano. Nič hudega sluteč je spravil čuvaj 20 dinarski kovanec. Ko je pa poslal blagajno v Trefc. nje. so spozrall. da Je kovanec ponarejen; čuvaj je moral iz svojega žepa plačati. Zrn neznancem poizvedujejo orožniki.
^ostani In ostani
Slan Vodnikove đnzž&e!
£tran 6.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 1, fetnuaija »38
Bedel
27
?fftf*tffCI
Roma«
vladar, Pkis po imenu, kar pomeni pobožni se počuti v svoji državi dobro in drugam torej ne hodi. V Vatikanu preživlja svoje diti z ministri « dvorjani, oblečenimi v razkošen škrlat in vijoličasto barvo in sredi neznatne, na videz miroljubne vojske, oborožene s helebardami in sulicami v oklepih in s čeladami na glavah.
Kdor pride iz Italije v to mirno Kraljestvo, se mora še posebno čuditi prijaznim obrazom, ki jih srečava v njem. Častniki in vojaki ne kažejo one objestnosti in niso taki petelinčki, kakor na sosednem ozemlju. Ljudje se med hojo malo zibljejo. ozirajo se na vse strani in gube na čelu so jim izgrajene. Če jih ogovoriš, ne dvignejo roke proti nebu, temveč se ti prijazno odkrii~k>, in če jih kaj vprašaš, odgovore gladko, ne da bi se nezaupljivo aJi plaho oziraii na vse strani. Če začnete z njimi pogovor o svobodi, o strpnosti, o demokraciji, je ne o<flm-rijo urnih krač, čeprav ste govorili glasno in povrhu še pod okni njihove* ga vladarja.
V to prijazno evropsko deželo sta prišla torej nekega lepega oktobrskega dne proti večeru Palpain rn Grenadier. Najprej sta pa morala pokazati obmejni straži svoje potne liste, kajti prehod iz Italije na vatikansko ozemlje ni kar tako.
— Uh! — je vzdihnil Palpain, ko sta prispela na katedralni trg. — končno si torej lahko oddahneva. Dihal je gk>boko, se pretegoval in si mel oči.
— No, zdaj pa že gre, — je dejal. — 2e dva dni sem si želel svežega zraka. Kaj bi vam prikrival, dragi prijatelj, kisika mi je že prfonanjfliovalo.
— Kaj? — se je začudil Grenadier. — Kaj hodite k papežu pogosto?
— Hodim k njemu vsak dan in bogme, to mi ugaja, — je odgovoril ta antiklerikal.
Privlekel je iz žepa nekaj zm^čka-nih francoskih listov, ki so v Italiji prepovedani.
— Dobivam jih z diplomatsko pošto, — je pripomnil, - in v Vatikan jih hodim čitat. Rad čitam novine na
prostem. To ie moja stara navada iz dijaških let: terasa pariških kavarn Machette m d'Harcourt in jutra v hiksemburškem parku. Poskusite to enkrat m privoščite si to nedolžno zabavo v Rimu v kavami Aragno: kamenjali vas bodo.
Ko sta prispela do ulice Svetih pisarn, se je PaJpain ustavil m razgrnil »Le Ouotidien*.
— Poglejte, — je dejal, — hi je ba$ članek o zadnjih MussoHnijevih govorniških prekopicavanjih.
— Vi mu torej ne pravite več Fir-min? — je vprašal Grenadier porogljivo.
— Gospod, tu stopava sicer po tlakovani uiici, ki jo je posvetila Sveta inkvizicija, toda stene nimajo ušes in beseda je svobodna.
Govoril je zopet tako samozavestno in s povdarkom, kakor takrat v jedilnem vagonu, ko sta -ie seznanila. Klobuk si je pomaJcnM nazaj, prst & držal v žepu telovnika m jazvnerr.al se je, govoril je o fašizmu kot o ae-pretrgani zaroti proti republiki, Dro:i njemu samemu, citiral je odstavke iz Deladiera, rz Alberta, iz Chauteinp-sa, pokazujoč presenetljiv spornm Co-vek je naravnost čutil, da črpa svojo poirtično modrost iz uvodmikov »Ere Nouvelle« in člankov »La Repub!ique«.
— Le poslušajte,   —   je opozarjal Grenadiera. — le poslušajte.
Potegnil je izza rokava celuloidno manšeto In prečitaJ z nje posebno mastno poročilo iz sveže številke »L Oeuvre«.
— To je moj talisman proti tiranskemu d?uhu, — je dejal. — O sebi človek seveda ne dvomi; toda to ne zadostuje. Treba se je zavarovati še proti morebitnemu okuženju.
Recitira' ie še nekai odstavkov iz zadnje številke »Ho rs d' Oeuvre« gospoda Fouchardiera in nekaj aforiz-mov iz »-Deklaracije človečanskih pravic«, potem si je pa obrisal čelo in zadovoljno vzdihnil (Georsres de 'a Fouchard^ere. pisatelj m nnvmar. čigar   vsakndnevTf   č'ank   v dnevu, k u |
Oeuvre«, pr:o!>Čevani v rubriki »Hors d* Oeuvre« (zakuska) so znameniti.)
— Mi je že odleglo, mi je že odleglo, — je dejal.
Naš dobri Grenadier je pa začel takoj hvaliti avtoriteto. Govoril je rraioro, ker ni imel v glavi nič druge-
ga, je citiral kar lastne članke m to ga je ko omamilo, tako razburilo, da se je moral ustaviti m nasloniti na zid šentpeterskt zakristije, ob kateri sta baš šla. Palpain ga je pustil izgovoriti do konca m pripravljal se ie na repliko. Ta v politiko zaljubljeni in radikalne kongrese težko pogrešajoči mož že davno ni bi: deležen takega užitka. Diskusija pod milim nebom, možnost razlagati levo usmerjene uvodnike na ulici, ki se z Gambettino ulico njegovega rojstnega trga sicer ni mogla primerjati vendar je pa bila javna ulica — evo, kaj je bilo potrebno njegovemu republikanskemu srcu. da bi se moglo razviti Tu pa tam je vzkliknil: Toda oprostite, gospod, vaš Mussoli-ni financ ne razume! Ali pa: Fašizem? Bežite no, gospod, to je gola negacija večnih načel! Vzklikal je ves srečen, da ga mimoidoči slišijo, ne da bi tvegal, da ga zgrabijo za vrat m pošljejo med dvema orožnikoma na modanski kolodvor, na italijansko-francosko obmejno postajo. Taka je bila zabava In razvedrilo tega z delom ne preveč obloženega uradnika.
Ko je bil Grenadier s svojo apologijo avtoritete pri kraju, je začel Palpain z apologijo državljanske dobre volje.
— To >e toliko kot civilizacija, — je dejal. — Država, ki si prikroji vsak človek zakon po svoje, mu doda prožnosti m zavije njega besedilo kakor se mu zlitrbi. toda tako. da se državni ustroj s tem nič ne zamota, niti se državni aparat ustavi, taka država, gospod, je vzor reda m veseHa do žfvl jenja.
— Glej, glei, — je menU Grenadier. — To je pa lep slavospev anarhiji. — Če že hočete videti v tem slavospev, bi bilo pravilneje reči, da povzdigujem strpnost in dobrotljivost, ki brez nje svoboda nič ne pomeni. Narod, ki mu je vsak član toliko pameten, trezen :n razsoden, da se zna obvladati, tak narod ne čut potrebe po avtoriteti ;n isti. k zah:evaio metlo mi koro-bač so nevras-renrki. gospod, da ne rečem tepeš.
Grenadier ni bil še nikoli napisal Članka o nevrasteniji. Ni torej vedel kaj odgovoriti in predlagal je, da bi se vrroMa. Mož je že komaj čakal, da bi bil zopet na ozemlju, kjer se ie svoboda raztezala samo na ideje, simpatične njemu.
— Pa naj bo, zapustiva to svobodno državo. — se je uda! Palpain. — Vrnem se sem jntri z dvojno porcijo čtiva. Predno se pa ločiva, vas odvedeni k profesorju Pelegrinu. To je znamen rt kemik. zek> pošten mož ne glede na to, da je živ primer blago-dejnosti avtoritativnega režima.
V kratkem mu je povedai, kdo je slavni toxikolog, potem sta pa krenila nazaj v Italijo in čez dobrih pet minut sta bira že na vatikanski meji, kjer sta poklicala avt^^ksi. Od trenutka, ko sta sedla v avto, je govoril Palpain samo še o dežju in sokiou.
Marsikdo pozna delo profesorja Pele gr ina o mineralnih in rastlinskih strupih. Ta veliki mož je posvetil svoje življenje iskanju protistrupov: to je filantrop
Žtivel je med krKnjljarm, stekleniči-caimi, cevkami rn segrevakiico svojega laboratorija. Fašizem mu je bil prav tako deveta briga kakor antifašizem. ZanemaJ se je samo za toxine in anti-toxine, za to, kako rešiti ljudi, ki so zavži-fri mušnico ali kako obuditi zaljubljena dekleta, ki zalivajo ljubezen s kloralom. opijem in sublimatom, česa naj bi si torej še želel ta v svoje delo zatopljeni mož. kaj človeštvo, ki mu je tajšal gorje?... ko se je naenkrat usodi zahotelo napotiti neko angleško gospodično, da je ustrelila gospoda šefa vlade v nos. Mussolini-jevi prijatelj, namreč vsi pošteni državljani, so bih* po pravici ogorčeni nad tem atentatom. Znano je pa. da ni na svetu političnega zločinca brez sokrivcev: to spada k državnim ne-obhcKŽnostim. Dotična Angležinja jih ie morata imeti vse polno, kajti naslednje dni so aretirali, zanrli in deportirah veliko množico državljanov. Zadostovalo je popraskati se javno po nosu ali pred miličnikom glasno usekniti se. zadostovalo je pošaliti se neprevidno na račun nosu a In" celo v govoru in kretnjah 'zpustiti nos. pa si bil takoi osumljen soudeležbe ori atentatu In neka" take ca se »e b?lo pripetilo ba* profesorju Pelegrinu.
Božično darilo. Kmečko dekle prinese svojemu fantu, v vojašnico božično darilo, novo srajco. Ves srečen pravi vojak: Ah, Marič-ka, kako lepa je srajca! Verjemi mi, da jo bom nosil vse življenje.
Iz Škofje Loke
— Narodna odbrana, ki )o štejemo med najmlajša društva v oašem mestu, j- -klicala v so bo to zvečer v uje»tno posve U »val ni-oo svoj prvi občni zbor, ki je v vsakem pogledu najlepše in vzpodbudno uspel- Bilo je navzočih nad 50 zastavnih mladenuVv. ki so sledili z vso pozornostjo poročilom društvenih funkcijonarjev, zlasti pa so razvnele besede delegata iz centrale g. dr. Reje, ki je podal splošen pregled delovanja SO. Brez zadržkov je bil izvoljen novi odbor, ki nam daje jamstvo, da bo NO v Skofji Loki tudi v bodoče delovala prav čvrsto za narodni, gospodarski in socialni preporod našega naroda.
— Knjige Slovenske šolske Matice so prispele in ee dobe pn poverjeniku, prosvetnem referentu g. Vinku Zahrastniku ▼ Skofji Loki.
— Z noiem v hrbet. Ko ee je vračal v nedeljo zvečer bivši občinsk' sluga Jože Štibilj skozi Vešter proti domu, je nenade-Jano pritekel za njim 50-ietni Gregor T. in mu zasadil nož v hrbet, štiblj je iskal zdravniške pomoči pri dr. riubadu- Gregor svoje dejanje prizna pravi pa, da je bil na SUbija jezen, ker mu je listino za prijavo inval dnine prinesel šele v 3 mesecih na mestu v 14 dneh in je zaradi £tibljeve malomarnosti prišel ob invalidnino. Posebno pa je Gregorja razjezilo, da mu je štibilj poprej« v gostiln ponujal pijačo in se je hotel z njim celo rokovati.
— Sani i ogljem je sapnstit V nedeljo okrog polnoči je pripeljal neznan moški na Mestni trg male sani, naložene z vrečami oglja. Moški je dalje časa taval po trgu, čUn pa je zagledal stražnika, jo je ubral, kar so ga pete nesle v eno stranskih ulic Sani s ogljem so zapeljali na občinsko dvorišče. Roba, ki je bila najbrže ukradena, išče svojega lastnika.
— Laz ima kratke noge. Meseca decembra smo poročali, da je bilo h'šarici Mariji Erbežnikovi v Sori ukradenih 200 Din. Tatvine je bil osumljen neki Ivan, ki je tatv.no prvotno priznal, pred sod SČem pa. je krivdo zanikal in je bil tudi oproščen Orožniki so fanta te dni ponovno zaslišali pred pričami. Ivan to pot tatvine n* tajil in jo je "o-
pet v polne-m obsegrj pri-znal. Ker je sedaj ;a«»no. da laže fant alj orožnikom ali sodišču,
bo moral ponovno na zagovor.
Razlika.
— Kakšna je razlika med stfrorrraš-Twm in bogajtjrn človekom?
— Siromak ima 500 Drn dolgov, bogataš pa 5 mibjonerv.
Naznanilo
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom o tvoril z današnjim dnem
CVETLIČARN
v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti.
Sprejemam naročila za različne vence, šopke, dekoracije, aranžmaje za slavnostne kakor tudi za žalne prireditve. — Postrežba točna.
Za obilen obisk se priporoča
IVAN BIZOVIČAR, LJUBLJANA
VRTNARSTVO
Kolerijska nHea 16. — Tel. 28—88.
CVETLIČARNA
Miklošičeva cesta. — Telefon 24—12.
Vsako beseda &0 p *g odgovor znamko t
Plačo se lahko tual » (nomluA /VTo  *rpr aianjc   bres   snumlte mm-
Cene zmerne
IZPOSOJAMO
plošče, gramofone radi o-a pa rate. »ŠLAGER«,
Aleksandrova c 4
(prehod »Viktoria« palače)
LEPO POSESTVO
v dravski dolini, naprodaj za I hranilne knjižice. — Pojasnila: j >NaTodna Odbrana«, Maren-berg. 901
Vsem, ki so spremiti mojega ljubljenega brata, gospoda
FRIDERIKA VVISSIAKA
rez. kap. n. klase
na njegovi zadnji poti ta mi izrazili svoje iskreno sočutje ob njegovi smrti, se tem potom najtopleje zahvaljujem.
Posebno zahvalo dolgu jem komandantu dravske divizijske oblasti, ki je odredil nad vse častno vojaško spremstvo vojni Žrtvi.
Prisrčno se zahvaljujem tudi gg. rezervnim častnikom, ki so v tako lepem številu spremili svojega tovariša na njegovi zadnji poti
V Izubijani, dne 1. februarja 1933.
Antonija IVissiuU
GOSTILN O-BL! FET dobro vpeljano, odprto noč in dan, v centru mesta, prodam radi  odpotovanja.  — Zagreb, Radičeva ulica 13. 916
Večja množina
akulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Slovenskega Naroda
POZOR PLETILJE!
Dobro vpeljeno pletarao v trgu. brez vsake konkurence, ugodno proda A. Kljun. Ormož. 932
SVINJSKO MAST
domačo, v sodih od 60 do 100 kilogr. in domačo Šunko po Din 12.—, franko oddajna postaja, nudi Tavčar. Perlez, Banat. 902
JAHALNE ŠKORNJE
št. 42, malo rabljene, nove, ne* premočljive štrapac čevlje štev, 45, nove ženske Haferl čevlje št, 40, 100 parov Wizard vložkov poceni prodam. — Pobeška, Cankarjevo T/L 946
PISALNA ittLfeA Mizico za    pisalni    stroj m plinsko peč zelo ugodno proda Založnik. Livarska 5.
DVOSOBNO STANOVANJE
kuhinje in pritiklin oddam takoj. — Zgornja Šiška št. 176, Spanceva pot«. 936
2ENI1VE
LASTNIK HTfcE
v Ljubljani, samski, invalid, želi poročiti gospodično ali vdovo trafikantko ali kaj stičnega v stalni službi. — Cen j. dopise pod šifro »Upokojenec 938« na upravo >Slov. Naroda«.
O
Din 6500.-
> 2100.-
> 245.-
> 225.-
> 950.-
> 475-
OBLEKE in SUKNJE Kupite najbolje prt A. Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
ll/T
POHIŠTVO »SAVA« najceneje: Spe rane spalnice pleakane spalnice omare, pleskane postelje
kuhinje kompletne kuhinjske kredence
Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Sprejemajo se vsa popravila po kon-kurenčnin cenah. Mizarstvo »sava«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta S6, Miklošičeva cesta 6. Telefon 27-80. 13/L
POZOR! Danes sveže morske ribe najboljših vrst, sveže, kakor tudi ocvrte, brodeto s polento po najnižjih cenah — se dobi v gostilni »Kmet«. Gosposvetska cesta. — Se priporoča 940 Stosič Sime.
DOBRO KUHARICO
sprejmem takoj v restavracijo. Ponudbe s sliko na: Hotel >Balkan«, Knin, Dalmacija. 935
KOKOŠJE PERJE
naravno, 10.— Din, očiščeno* Din 45.— kg dokler traja zaloga, nudi A. Ekart. Rače 897
MORSKE RIBE
[zborna primorska in dotnafia kuhinja. — Danes sveža pošiljka; v veliki Izbiri kala mari,  bar boni, sardele, ba>-kalar. polen o v ka itd.
OPERNA KLET, Gledališka ulica 2
izdelujejo se najnovejši modeli otroških m lgracmti vozičkov, criciklji, r—M najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franku.
rRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoies ta otro-LJUBLJANA, Kariovška c, 4
i vozičkov.
Gostilna Frankopanski dvor (Reimnghaus)
priredi dne 2. februarja
VESELICO
Pri prijetni glasbi dobiš domače koline, krofe, pristna vina, — Vstopnine ni!
NOVODOŠLA POŠILJKA PRVOVRSTNIH SORTIRANIH
JABOLK
IZ MARIBORSKE OKOLICE, bobovec, raošancker in druge vrste
Din z.— do Din 4*— za kilogram pri KMETIJSKI DRUŽBI, Ljubljana, Novi trg (TurjaSki trg)
ZNIŽANE CENE MALIH OGLASOV V SLOVENSKEM NARODU
monnMiiMHnniB
Zaradi splošne denarne krize smo znižali cene malim oglasom na OJSO par za besedo brez kake druge pristojbine.
Večje inserate, oglase med tekstom, notice, smrtna oznanila, zahvale ter druge objave računamo po najnižji ceni. Pri večkratnem naročilu Sc poseben popust po dogovoru.
Oglasi se lahko naročajo tudi v naših rx>družnicah:
Uprava »Slovenskega
Naroda", Ljubljana Knafljeva ulica št* s
MARIBOR, Grajski trg štev. 8 NOVO MESTO, Ljubljanska cesta
Poslužite se ugodne prilike, uspeh bo siguren!
CELJE. Koce nova ulica Z JTESENICE, Ob kolodvoru 10!
Urejuje; JOMp Zupančič. 2* »Narodno UaJtarnoc: Fran Jesersea. — Za upravo in m»srarni sej usta. uton uarisioi. - v&i v ujuoijam.
94