Glasilo „Slovenskega lovskega društva“:
Štev. 9. ii list za lov In riharslvo. ■ Leto IV.
r ^'Izhaja v?Ljubljani' 15. vsakega meseca, /‘f/J
4
VSEBINA:
LOV: Fr. Lokar: O fazanih. (Dalje prih.) — R. V.: Strah dolenjskih gozdov. (Konec.) — Julij Bučar: Velika divja raca. (Dalje prih.) — Fr. Krm. st.: Nekaj podatkov iz kranjske glavne lovske statistike za leto 1910. (Konec prih.) — — RIBARSTVO: Prof. Ivan Franke: Šarena postrv (trutta iridea) in rdeča postrv (salmo foutinalis) na Kranjskem. (Dalje prih.) — — LISTEK: H. V. Gerbič: Medvedova posetnica. (Konec.) — — Iz lovskega oprtnika. — — Priloga: Astronomski koledar. — Vprašanja in odgovori. — Mala oznanila. — Oglasi.
Slovensko lovsko društvo
in njegovo	I
glasilo
Društvo je namenjeno slovenskim lovcem vseh pokrajin. Sedež mu je v Ljubljani.
Člaisarina znaša na leto 6 Kron. Kdor pa plača enkrat za vselej 60 kron, postane ustanovni član in je nadaljnjih letnih prispevkov oproščen.
Društvo izdaja svoje glasilo |yLovec<(, po enkrat na mesec.
Člani dobivajo „Lovca“ brezplačno; za nečlane v Avstro-Ogrski pa znaša naročnina 8 kron na leto; oni, ki bivajo v inozemstvu, imajo doplačati še poštnino.
List priobčuje tudi oznanila.
Društveno znamenje dobe člani pri odboru za 2 kroni. Pisma in pošiljatve je naslavljati na:
Slovensko lovsko društvo v Ljubljani.
aa
e^s^!smz€'SBisaasaB/ss!iii!iaasaašaasaass
slaščičarna, pekarija in kavarna ===== Stari trg št. 21
Podružnice: Glavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6.
Čekovni račun pri c. kr. hran. uradu št. 113.187.	' Telefon štev. 194.
Jakah Zalaznik,

: oaz acac aoooaoa c oooaaoaoaooo aaoocxxxxxxicxxxioooaaaoooooooa z ..j
o
Prvovrstna tvrdka. — Cene nizke. Mnogo odlik, priznanj.
V. HERFORTJ
/ u
zoolog, preparator,
— LJUBLJANA, —
Vrazov trg 1	—
se priporoča za
Sv. Petra nasip 71, prepariranje vseh
a
u
vrst živali, montiranje rogov, izdelo-: vanje vseh vrst kož za preproge. : g
Jco32cx30ococxx;oooocoacxx3acxx3ccx3acr503oaoacooooaooaacoü0¿icioo
Astronomski koledar.
Oktober 1913.
Katoliška imena		Dan		S o 1 n c a		Lune	
				vzhod	zahod	vzhod	zahod
	Remigij	S	1	6-00	539	7'3b zjt.	5-57 pp.
	Leodegar	Č	2	661	5-37	9 05 dp.	6-19 zv.
	Bogomil	P	3	6-03	535	1032	648
	Frančišek Ser.	S	4	604	5-32	11-55	7-25
Prvi	21. pob. Ržn. n.	N	5	606	5-30	1 07 pp.	815
krajec 3	Brunon	P	6	607	528	203	916
/. OD Zn	Justina	T	7	609	527	2-45	10-26
46 m zjt.	Brigita	S	8	610	5-25	316	11-38
	Dionizij	Č	9	611	5-23	3-38	zjut.
	Frančiš. Borg.	P	10	612	5-21	3-56	049
	Nikazij	S	11	614	519	411	1-59
	22. pob. Maks.	N	12	615	517	4-23	306
	Edvard	1'	13	617	5 15	436	4 13
Ščep iv)	Kalist	T	14	618	5 13	4-48	5-19
15 ob 7 h	Terezija	S	15	6-20	511	5 03	627
7 iti zjt	Gal. Maksima	Č	16	6 21	509	5 20	7-36
	Jadviga	P	17	623	5'07	5 41	8-47 dp.
	Luka	S	18	624	5-05	609	1000
	23. pob. Ps. v. c.	N	19	626	503	6-47	11-12
Zadnji	Felicijan	P	20	627	502	7-38	12-15 pp.
	Uršula	T	21	6-29	500	8-43 zv.	1-09
krajec C	Kordula	S	22	6 31	458	959	1-51
22. ob lih	Severin	C	23	6-32	456	11-21	2-22
53 m zv.	Rafael, nadan.	P	24	6-34	454	zjut.	2-46
	Krizant	S	25	635	4-52	0-47	306
	24. pob. Evarist.	N	26	6-37	4-50	211	3-24
	Frumencij, S.	P	27	639	4-49	3-35	3 41
Mlaj	Simeon i. Juda	T	28	6-40	447	501	3-59
29. ob 3 h	Narcis	S	29	642	4-45	6-29	4 18
29 m pp.	Klavdij	Č	30	6'43	4-44	7-59	4-44
	Volbenk	P	31	6-44	4-43	9-26 dp.	5 18
Dolgost dneva: Od lih 39 m do 9h 59 m.
DP
□o
Vprašanja in odgovori.
J. K. v K. Vprašanje: Kje je kak dober strojar, ki stroji kože srn in divjih koz?	,
Odgovor : Kot strojarja imenovanih kož Vam priporočam Frana Burgarja, strojarja v Ribnici na Dolenjskem. Ceno določuje po načinu dela in kakovosti kože. Iz vprašanja samega je razvidno, da delajo obrtniki, ki se pečajo s predmeti, v lovsko stroko spadajočimi, v lastno škodo, ako ne oglašajo svojih obrtov v našem glasilu.
F. K. v M. Vprašanje: V „Statističnem letnem izvestju c. kr. poljedelskega ministrstva za 1. 1910“ sem čital med drugim, da so ustrelili v Dalmaciji v imenovanem letu 23.516 zajcev in 7.718 poljskih jerebic, medtem ko so ustrelili na Kranjskem 15.151 zajcev in 6341 poljskih jerebic. Ker je Dalmacija, kjer je prost lov, z otoki vred komaj par tisoč km2 večja od Kranjske in glede lova, ako izvzamemo race, kljunače, kotorne in prepelice, ena najrevnejših dežel, sem radoveden, kje je pomota?
Odgovor -. Vaše vprašanje je opravičeno. Statistični podatki so v splošnem pomanjkljivi in nezanesljivi. To velja kakoi za Kranjsko, tako tudi za druge dežele, zlasti pa za Dalmacijo, kjer je prost lov in se marsikaj s številkami prikrije.
S. D. v Kr. Vprašanje: Koliko divjačine se ustreli, oziroma pokonča na leto v Avstriji ? Koliko znaša letna odškodnina za škodo, napravljeno od divjačine ?
Odgovor: Izkaz o v 1. 1910. ubiti divjačini odgovarja na Vaše vprašanje sledeče: Koristne divjačine so ubili: jelenov 19.241, damjekov 3.064, srn 108.067, divjih koz 9.614, divjih merjascev 2.861, zajcev 1,731.177, kuncev 267.246, svizcev 1.487, divjih petelinov 9.644, ruševcev 16.176, leščerk 12.433, belk 1.804, kotoren 16.224, fazanov 285.086, jerebic 1,209.608, prepelic 133.149, slok 40.373, kozic 13.270, divjih gosi 2704, divjih rac 86.771. — Škodljive divjačine so pokončali: medvedov 12, volkov in šakalov 180, risov 31, lisic 39.593, kun 16.174, podlasic 62 611, dehorjev 32.513, vider 1106, divjih maček 212, jazbecev 5113, veveric 405 962, orlov 444, sov 645, kraguljev, skobcev in sokolov 96.048, vran in srak 536.820.
Odškodnina za škodo, napravljeno od divjačine, je znašala 186.183 K. Nekaj te odškodnine so določili uradi, nekaj pa razsodišča.
^«Z2>^S><ZS»«22»«2S»«22»«2!2»<22»^i2»<Z2>^S><2S><2!2><2S><5!2>«2S»
Mala oznanila.
Naprodaj je browning-repetirka kal. 16- Cena 120 K. Natančnejša pojasnila daje g. F. K. Kaiser, puškar v Ljubljani.
Naprodaj sta dva prav pridna braka (pes in psica). Enako tudi lepa frmačka. Več pove Anton Burkeljca, Laze v Tuhinju.
Proda se dveleten dresiran jerebičar nemške kratkodlake pasme. Kje, pove uredništvo „Lovca“.
Zaradi preselitve je naprodaj krasen frmač nemške kratkodlake pasme z izvrstnimi lastnostmi. Kupljen je bil v neki psarni na Nemškem. Naslov prodajalca pove uredništvo „Lovca“.
Frmač »Tell«, 2 '/2 leta star, čistokrvne pasme — starši: psica pudel-pointer, pes resast —, izvrstno dresiran po OberlSnderju, zelo porabljiv in ubogljiv, je je naprodaj za 280 K pri Ivanu Rozmanu v Velikih Laščah.
Niko Ahačič v T 'ržiču ima naprodaj sledeče brake istrske pasme: 3 leta staro psico, 1 '/2 teta starega psa (resaste dlake) in dva psička v starosti 5 */2 mesecev.
Andrej Rihteršič v Gorenji vasi nad Škofjo Loko proda 3leta staro lovsko psico, ki izvrstno išče in prav dobro goni zajca, srno in lisico. Psica je dobra tudi za lov na jazbece in gre v jazbine.
Ovčarska psa čistokrvne pasme, pes in psica, 9 mesecev stara, pred 7 meseci iz Italije prinesena, sivorjave barve, sposobna za dresuro, sta naprodaj. Kje, pove Ivan Rozman v Velikih Laščah.
<&<&<&<s&<sz><ss><ss><s£><sz><ss><s&<sz><s2>*sz><s&<gs><ss>
O fazanih.
Spisal Fran Lokar.
Lovec mora natanko poznati navade, ki jih ima divjačina, ako jo hoče uspešno loviti in gojiti. Pravemu prijatelju narave pa tudi nudi opazovanje življenja divjačine katerekoli vrste, bodisi največje ali najmanjše, vedno dosti zanimivega. Tako je i z življenjem krasnobarvnega ptiča fazana.
Prvotna fazanova domovina je daljna Azija. Zlasti prebiva v deželah vzhodno od Črnega morja, severno in južno od Kavkaza, na ozemlju okrog Kaspiškega in Aralskega jezera. Že v pradavnem času so jih udomačili v takratnih kulturnih deželah, na Grškem in v Italiji, kjer so jih redili po vrtovih, katere so krasili fazani s svojim lepim perjem. A tudi izvrstno fazanovo meso je zelo teknilo Rimljanom in Grkom. Iz teh krajev so se razširili po onih deželah, katerim so prinesli kulturo mogočni Rimljani. Najprej so prišli na Francosko in v začetku
XI.	stoletja na Angleško. Angleži vzgoje še dandanes največ fazanov, ker razumejo dobro njihovo vzrejo. Leto za letom odpošiljajo veliko število fazanov in fazanjih jajec v druge dežele, kakor v Ameriko, v Avstralijo in v južno Afriko, kar jim prinaša dosti denarja. V Nemčijo so prinesli fazane v XIII., v Avstrijo pa šele v začetku XV. stoletja. V Avstriji so se pečali z vzrejo fazanov najprej na Češkem; redili so jih predvsem plemiči na svojih posestvih. Vzreja fazanov na Češkem je cvetela najbolj v XVIII. stoletju. V Italiji, v Belgiji, na Španskem in na Balkanu je fazan malo razširjen. Na Ogrskem in v vseh kronovinah Avstrije živi fazan dandanes v prosti naravi. Na Kranjskem jih je
.Lovec“, IV. letnik, št. 9, 1913.	9
največ v kranjskem okraju na Sorškem polju, kjer jih ustrele vsako leto okrog 400, potem v ljubljanski okolici, v krškem in v kamniškem okraju. Le želeti je, da bi se fazani v naših loviščih kar najbolj pomnožili.
Fazanji rod obsega okoli 25 vrst. Vse vrste fazanov, ki prebivajo v Aziji, še niso udomačene v Evropi, tej drugi fazanovi domovini. Najprej je prišel v Eropo navadni fazan (Jagdfasan, Edelfasan, Phasi-anus colchicus), ki je že od nekdaj najvažnejši za lov in najbolj razširjen. Dosti pozneje smo se seznanili s kitajskim fazanom (chinesischer Ringfasan, Phasianus torquatus), ki so ga uporabljali zlasti na Angleškem za osveženje krvi navadnega fazana. Zato živi dandanes pri nas redko kje čistokrven, ampak le kot potomec paritve z navadnim fazanom. Imenuje se zelenohrbtni angleški fazan. Poleg teh dveh fazanov naj omenim še mongolskega fazana (mongolischer Ringfasan, Ph. mongo-licus), pisanega fazana (Buntfasan, Ph. versicolor), bakrenega fazana (Kupferfasan, tudi Soemeringsfasan, Phasianus Soemeringi) in kraljevega fazana (Königsfasan, Ph. reevesi), ki je precej razširjen po Francoskem, Nemškem in tudi Avstrijskem.
Fazan prebiva stalno v kraju, ki mu ugaja in kjer se je enkrat naselil; pri izbiri kraja pa je zelo previden. Prevelikih gozdov se ogiblje. Najbolj so mu po godu majhne lože v ravnini ali v nizkem gričevju, ki jih obdajajo rodovitna polja in travniki. Ako so te lozice na nekaterih krajih redko, na drugih zopet gosto z nizkim grmičevjem obrastle, so kakor nalašč ustvarjene za fazane. Fazan biva rajši v gozdih z listnatim kakor v onih z iglastim drevjem, ker najde v gozdih z listnatim drevjem več raznovrstne hrane, kakor žuželke, črve, razne jagode in semena, katero potrebuje, da se uspešno razvija. Dobro pa je, ako je	poleg listnatega tudi	nekaj iglastega	drevja.	Jeseni odpade
namreč z	listnatega drevja in z	grmičevja listje, tako	da se ne more
fazan nikjer dobro skriti. Iglasto drevje, zlasti mlajši nasadi smrek in borovcev, pa mu nudijo po zimi dovolj zavetja. Tudi si išče fazan pod iglastim drevjem, kjer ne pokrije sneg tal, hrane.
Predvsem pa je potrebno, da ima fazan v lovišču mir in da je varen pred svojimi sovražniki, katerih ima veliko. Zato moramo pridno pobijati mačke, lisice, kune, podlasice, dehorje, jazbece, kragulje i. t. d. Voda ni fazanu neobhodno potrebna, dasi je dobro, ako je v bližini. Važnejša	so zanj peščena tla,	v katerih voda	kmalu	izgine. Če so
namreč tla ilovnata, zaostaja ob deževju in ob	nalivih	voda, ki uniči
mnogo gnezd in mladih fazanov. Kajti dasi prestane fazan tudi precej hudo zimo, rabi vendar, dokler je mlad, primerno toploto. Tudi potrebuje pesek za prebavljanje in za kopanje v njem.	(Dalje prih.)

Strah dolenjskih gozdov.
Napisal R. V.	(Konec.)
Pred nekaj leti smo brali, da je ustrelila gospa Kosler-Rudescheva medvedko. Naj popišem lov, kakor mi je pripovedoval o njem graščinski lovec! Lovec je imel psička, ki ga je smel jemati s seboj tudi na službenih potih. Ta je slučajno izsledil brlog. Kakor je pes zalajal v brlog, je pokazala medvedka iz njega zobe. Ko lovec to vidi, pokliče psa in obvesti doma gospodo. Drugi dan prideta gospod in gospa. Ko izpuste pse, ni skočil iz brloga en medved, ampak trije: medvedka, leto in dve leti star mladič. Gospa je streljala na medvedko, ki je zbežala z 2 kroglama v životu in z odbito nogo. Dobil jo je lovec šele po tridnevnem zasledovanju. Gospod je ubil manjšega mladiča, večji je pa odnesel v zmešnjavi zdrave pete. No, to je drugi medvedji lov in njegove nevarnosti.
Sledeče mi je pripovedoval tovariš-lovec, ki je šel pred kratkim v Veliko goro čakat petelina na povabilo g. R. Zjutraj nekako ob peti uri je šel z lovcem kislega obraza in redkih besedi proti domu. Naenkrat se ustavi lovec in vzklikne tiho : „Medved !“ Kakih 80 korakov daleč na starem kopišču je bil. Obenem ju je tudi on začutil in zagledal. Skočil je v breg in zdelo se je, da ima turške hlače, tako so mu opletale kocine ob zadnjih nogah, ko je bežal. Moj tovariš-lovec je mnenja, da bi rajši streljal na zajko ob prepovedanem času kakor na medveda, ki je brez prepovedi.
Ker smo že začeli, pogovorimo se o vsem ! Da bi bil medved splošno nevaren, to govori le tisti, ki ga je videl v muzeju, ko mori kozla. Toda v dveh slučajih je v resnici, kakor pravijo, nevaren, in sicer: obstreljen in medvedka z mladiči.
Torej obstreljen! Ali kdo za vraga te pa sili streljati! Pa ga pusti! Saj je obstreljen lisjak tudi nevaren in še celo zajec brca in praska ter se brani, kolikor časa more. Ni je živali, ki bi rada pustila življenje. Poznam več lovcev, ki so pustili medveda na 15—20 korakov mimo, ker niso marali imeti z njim opravka. Sina pa ne jemlji s seboj v goro, da ne bo vpil, ko bo zagledal medveda: „Ata, ata, medved, medved!“ Tudi to se je že dogodilo. Kdor se pa enkrat loti medveda, se mora zavedati, da išče nevarnost sam in da je sam odgovoren za vse posledice. Potem ni treba javkati, če ga medved okrtači. Stopi na suho vejo ali oglasi se — in medved izgine v goščavi. Sicer pa tudi obstreljen medved navadno beži. Lansko leto ga je streljal stoječega na 15 korakov v danskem lovišču g. P., ko je čakal srnjaka. Kro
9*
ga je oplazila po prsih od spodaj in mu odtrgala precej dlake in kože. Medved je zarjovel in skočil v grmovje.
Kako pa je z nevarnostjo medvedke z mladiči? Pred tremi leti je naletel že omenjeni g. Rus v Veliki gori na lazih, kamor navadno zahaja srnjak, na medvedko z dvema, po par mesecev starima mladičema. Zagledala sta se na 50 korakov. Na svarilen glas medvedke sta bila mladiča kakor mački naenkrat na drobni hoji. Medvedka se je pa obrnila proti lovcu in mu skušala godrnjajoč dopovedati, da naj gre, od koder je prišel. Ker je g. Rus res pravi lovec, je tudi razumel to govorico. Umikal se je nazaj, če tudi je imel v rokah puško, ki je upihnila pred nekaj leti staremu, izredno velikemu kosmatincu na pet korakov luč življenja. Ko se medvedka le bliža, ustreli v zrak. Takoj se obrne žival, pokliče s čudno zamolklim glasom mladiča z drevesa in zbeži ž njima v goščavo. Torej se ubranimo lahko brez krvi tudi skrbne matere-medvedke.
Lepo je slišati to od lovca, ki je res pravi lovec in ne morilec, ki ljubi naravo in vse, kar živi v njenem naročju. Škoda bi bilo, ako bi ne mogli ohraniti medveda, ki ni popolnoma nič nevaren, vsaj v kočevsko-ribniško-notranjskih gozdih, ki so vsi v zvezi. Seveda bi lahko kdo pripomnil, ali ne delajo preveč škode. Odgovor tudi v tej točki ni težak. Videl sem spomladi medvedove odpadke. Kakor konjski, le črni mravljinci so bili vmes. Gobe bere, želod in žir, hruške in lesnike mu gredo v slast, koreninice koplje, mravljišča razgreba, trhle štore razkopava, kakor krava se pase, miši lovi itd. Za poboljšek si privošči med letom metljave zajce in jeseni se veseli velikih lovov, ker mu ostane vselej par obstreljenih srn. Največji poboljšek so mu torej lovski grehi. Dobil sem pa tudi sled, ko je šla kuna pod par centov težko skalo po miško, pa je prišel medved, odvalil skalo in povečerjal kuno in — miško.
No, jeseni, ko zorita oves in koruza in se zredita korenje in repa, tedaj si tudi kosmatinec privošči kak boljši grižljaj. Pa kmet že skrbi, da ga prežene z njive s puško ali z ognjem. Če bi sv. Mihael, ki ima edini pravično tehtnico, dal na eno stran vso koruzo in ves oves in k temu, kar še medved požre, navrgel vse kletve in grožnje, za nameček pa pridejal še vse one, ki se čutijo od medveda oškodovane, na drugo stran pa položil obstreljene in v zanke ujete srne, zajce in jerebice, kar jih polove v Zadolju, Založju in na rakitniških njivah oni, ki najbolj vpijejo, — oh, kako bi se začudil! Ni verjeti vselej onemu, ki najglasneje vpije: „Držite tatu!“ Sicer bo pa plačal vsak lovski najemnik, ki bo varoval medveda, rad škodo, ki bi jo ta naredil.
Zakaj se lovec ali — recimo — dober človek poteguje za medveda? V šolah prepovedujejo vsako pomlad otrokom razdiranje
gnezd in mučenje živali, ker se pametnemu človeku smili vsaka žival, o medvedu smo pa slišali pred dvema letoma, da so pokali lovci na brakadi v Mali gori na Kočevskem na medvedko in mladiča, ki sta bila še pri sescu. Zdi se mi, da so ubili mater in enega mladiča, drugi je pa ušel in potem seveda poginil. Da bi jih „lintvern“!
Lovišča ribniške doline so naravnost idealna, da jih imajo v najemu pravi lovci. Ker so po velikanskih gozdovih v zvezi z ogromnim posestvom kočevskega vojvoda in z notranjskimi veleposestvi Snežnik in Haasberg, bi se srne v par letih silno razmnožile, a jelen bi ne bil le nestalen gost kakor zdaj in medved bi kraljeval v naših gozdovih. Skrbeti, da bi se preveč razmnožil, nam ni treba. Vsak lovec bo ponosen, da se mu enkrat v življenju priklone gozdni kralj do črne zemljice.
Naj dodam še resnično dogodbo, ki sem jo zvedel po neskaljenih •ovskih virih. Starejši lovci še pomnijo, kako je zahajal v naše kraje na lov postaven gospod z okroglo brado in lepimi peresi za zelenim klobukom. Ni še bil pravdarski dohtar, vendar je že s pravdami služil svojemu gospodu zlate cekine, sebi pa srebrne krone. Tega so tovariši vedno, ko se je napravljal na lov v ribniško dolino, dražili, da ga bo medved požrl. Toda pogumno je odgovarjal: „Naj le pride!“ Ko je pa sam stal na stečini, je bil zelo vesel, če je trobil brakir v njegovi bližini, in po navadi je klical kakega zanikarnega kužeta, ki mu je krajšal čas. Skratka, splošno je bilo znano, da je moža samega strah v gozdu. In kaj mu naredi njegov tovariš, ki je imel rdečkasto, ošpiljeno brado in klobuk brez peres? Sporazumel se je s par lovci in z Janezom, najboljšim brakirjem. Temu pošlje medvedovo kožo s točnimi navodili za prihodnji lovski dan. Ko se je ta približal, so povabljenemu revežu že zvečer zvesti „prijatelji“ preparirali vse patrone tako, kakor je bila včasih navada na Kazini pri Loki. Janez je bil zdaj brez skrbi, ker proso tudi v bližini ni preveč nevarno, posebno če je človek oblečen v medvedovo kožo . . .
Komaj odtrobi drugo jutro brakir prvo koračnico na svojo fanfaro, ko se začuje pod stojiščem gospoda z okroglo brado in z lepimi peresi za zelenim klobukom, nečloveško rjovenje in več prestrašenih glasov: „Medved, medved!“ Strašna, črna in kosmata zver na štirih nogah se prikaže iz gošče in jo ubere naravnost proti stopicajočemu lovcu. Tedaj je zbral ta ves pogum in ustrelil, kajpada je Janez pozneje pripovedoval, da je proso šumelo v smrečjih vrheh. Strel je pa medveda grozno razjaril. Pozabil je svoj rod in navade svojih kosmatih očetov in divjal na dveh nogah z odprtim gobcem proti nesrečnemu lovcu. Stekla sta. Toda kako bo uhajal trdnjavski topničarski praporščak razsrjenemu kranjskemu Janezu, desetniku
14. kompanije! Na prvem ovinku zasliši lovec par korakov za seboj poveljujoč glas: „Gewehr herab !“ Brez pomisleka vrže svoj pihalnik na tla in zdirja dalje. Toda čudo! Medved se ustavi, pobere puško, jo vrže prav po lovsko nemarno črez ramo in odgodrnja v grmovje.
Onega gospoda pa ni bilo več na spregled in na najbolj zaupno vprašanje bi ne bil vedel povedati, na katerem kolodvoru je stopil na vlak. Da bi mu bili pa lasje takrat osiveli, to ni resnica, ampak so si njegovi trebušasti prijatelji izmislili.
ivje race se zalezujejo tudi s čolnom. Povem ti pa, da me ta
način lova ni veselil nikdar. Vzrok izveš takoj. Kadar škriplje
zamrzli sneg pod nogami, ne opraviš s suhega ničesar pri racah. Dvignejo se že na neverjetno razdaljo. Tedaj je čoln jako dober, ker se ga ne sliši. Drugo vprašanje pa je, ako se ga tudi ne vidi. Race sredi vode zasleduješ zaman. Dobiš jih le ob obraslem obrežju. Voziti se moraš tik ob obrežju, kolikor je to mogoče, da ne zadevaš ob grmovje in ne delaš šuma. Vesel ne smeš potegniti iz vode, ker se delajo sicer kolobari in postanejo race pozorne. Voziti moraš počasi, da se ne vidi, ko reže čoln vodo. Pripravljen moraš biti vsak trenutek na strel. Zato si najmi dobrega veslača, pa ne takega, kakršnega sem imel časih jaz. Kadar so zletele race pred čolnom, se je nagnil radovednež daleč na stran, da bi videl race, čoln se je hudo zagugal, jaz pa sem streljal — luknje v zrak. Noben opomin ni izdal nič. Ob toplem vremenu je prijetno na čolnu, tedaj pa — rac ni. Kadar je prav hud • mraz in ti orje ostra burja neusmiljeno po obrazu, tedaj je najboljše, namreč za race, jaz pa se prav lepo zahvaljujem za tako zabavo. Obleci se, kakor se hočeš, burja te prepiha do zadnje koščice. Človek postane ves trd, ne more se gibati in, ko pride čas, da bi streljal, niti puške ne more dvigniti. V debelem kožuhu in zimskih rokavicah pa je lovec neverjetno neokreten. Nekateri lovci si vzamejo žerjavice v čoln. To pa ne pomaga veliko, ker greje le noge, gorenji život ostane pa otrpel. —
Ako je več strelcev, je dobro, da se dogovore glede streljanja v jato rac. Glavna stvar je, da je lovski uspeh kar najugodnejši. Zgodilo bi se lahko, da bi dva lovca streljala na eno in isto raco. Ako pade, nastane med vročekrvneži lahko prepir o tem, kdo jo je ubil. Eden streljaj samo na desno, drugi na levo, tretji v sredo, ali eden na
Velika divja raca.
Lovsko-zoološka razprava. Piše Julij Bučar.	(Dalje.)
gorenje race, drugi na spodnje, eden na racmane, drugi makari na race. Ker se pa ne ve, kako bodo race letele, naj se določi vrsta, kdo strelja prvi, kdo drugi, kdo tretji itd. Saj se ne mudi! Ako pa res ni drugače mogoče, naj streljajo vsi lovci hkrati, kar pade, to pade. Tresti se ni treba za eno raco, ki jo imaš več ali manj — zapisano v svojem zapisniku.
V Dolenjem Kronovem ob Krki živi ribič, že star kot zemlja, ali teži let se ne upogne. Korenjak je od vrha do tal. V občevanju se ti kaže prav takega, kakršen je od srca do ust. Godrnjav je kakor • upokojen polkovnik, za svoj posel pa skrajno vnet. To vam je veslač, da malo takih. Na stotine lovcev je že vozil po Krki, mnogo jih že pokopal, sam pa stoji čvrsto pokoncu, roga se boleznim, roga se vsemu naporu. Ima sicer odraslega sina, ali kako ti ga sune v stran, ako se drzne mladenič ponuditi lovcu za veslača. Ta posel razume samo on. Nihče drugi nima pravice voziti lovcev po Krki kakor on. Naprej ti pove, kje so race, kje jih ni. Na mestih, kjer je treba opreznosti, molči in vodi čoln po plitvi, toda deroči vodi z dolgim drogom, da se nič ne sliši. Sicer te pa glasno zabava in hiti veslati z veslom, da je veselje. To ti gre hitro zaporedoma: eden, dva, tri, štiri, potem preneha, in zopet: eden, dva, tri, štiri — in tako naprej; čoln pa hiti po gladini, naj bo že nizdol s tokom ali navzgor proti najhujšemu toku. Ovire zanj ni. In kako je vesel, kadar kaj pade 1 Tedaj pripoveduje poln sladkih spominov, koliko rac je z njegovo pomočjo ustrelil ta in ta grof, ta in ta baron. Dragi tovariš, ako prideš sem doli, s tem čudakom moraš poskusiti! Tako te bo zabaval, da mu boš iz srca rad pomolil čutarico žganja pa kaj izdatnega za zobe. Ima rad. Za dober plen ti pa ne bo treba skrbeti. Divjih rac časih kar mrgoli po vsej črti doli do Šent Jerneja ali Kostanjevice, da je le vreme za to.
(Dalje prih.)
Nekaj podatkov iz kranjske glavne lovske statistike za leto 1910.
Sestavil Fr. Krm. st.
Poljedelsko ministrstvo je izdalo pred kratkim tabelarično letno poročilo o gozdarski in lovski statistiki za vse avstrijske kro-novine za leto 1910.
Ker nam podaja statistika precejšen vpogled v lovske razmere posameznih dežel in nam predočuje kolikor toliko tudi gospodarski pomen lova in vsega, kar je ž njim v posredni ali neposredni zvezi, hočemo natančneje ogledati nekatere podatke omenjene knjige, tičoče se Kranjske.
Predvsem je zanimiva razdelitev lovov na Kranjskem po številu in ploščini samostojnih in občinskih lovišč. K samostojnim prištevamo zverinjake ali obore ter samosvoje love. Samosvoja ali samolastna lovišča so, kakor znano, taka, ki obsegajo najmanj 115 ha (200 oralov) posestniku lastne, zvezane zemljiške celote. Med poslednja lovišča spadajo tudi ona soopravičenih posestnikov (zemljiških solastnikov), ako imajo omenjeno ploskev.
Koncem leta 1910. smo imeli na Kranjskem: 1 ograjeno lovišče (zverinjak) in sicer pri sv. Katarini za Tržičem, obsegajoče 3.128 ha;
199 samolastnih lovišč, obsegajočih 158.955 ha, ki se dele po velikosti takole:
84 lovišč, velikih od 115 do 200 ha,
54 „	» „ 200 „
30 „	. . 500 „
31 „	„ črez 1000 ha-,
368 občinskih lovov v skupnem obsegu 833.517 ha. Ploščina občinskih lovov se leto za letom nekoliko zmanjšuje, ker se izločajo samolastna lovišča, obsegajoča črez 115 ha, dotičnih soposestnikov, katerih zastopniki priglašajo tako izločitev po deželnem zakonu z dne 27. septembra 1887., dež. zak. štev. 27.
Lovska najemščina je znašala leta 1910. na Kranjskem 126.857 K za občinska, vsled odredbe c. kr. minist. notr. zadev z dne 15. dec. 1852., drž. zak. štev. 257, v zakup dana lovišča.
Obseg samosvojih lovišč znaša na Kranjskem v primeri z v zakup danimi lovi petino poslednjih. Ker se neguje koristna divjačina večinoma le v prvoimenovanih samosvojih loviščih posebno s tem, da se je ne pobija preveč in da se najskrbneje varuje v času prepovedanega lova, ponekod pa tudi s tem, da se obvarujejo po zimi pogina s krmljenjem posebno slabeje razvite živali, so za lov res največjega pomena.
Najemščina je znašala, kakor se da izračunati iz izkazanih podatkov, pri nesamosvojih lovih teta 1910. povprečno 15 v na hektar, v ljubljanskem okraju povprečno 28 v na hektar. Do današnjega dne se v tem oziru ni mnogo izpremenilo, ker so oddana lovišča na dobo petih, deloma tudi desetih let v zakup.
Umevno je, da imajo samosvoji lovi v lovskem oziru večjo vrednost kot občinski. Lastnik samosvojega lova doseže navadno višjo najemnino, ker da lahko lov za poljubno dobo v zakup. Vobče je lov, bodisi samosvoj ali najet, pasiven. Kdor želi imeti dober lov, mora zanj marsikaj žrtvovati, medtem ko so dohodki vedno tako mali, da pridejo komaj v poštev. Kakor povsod, so tudi pri lovu izjemni slučaji, a zelo redki.	(Konec prih.)
		
mm	RIBARSTVO	mm mm
V"
Sarena postrv (trutta iridea) in rdeča postrv (salmo fo^inalis) na Kranjskem.
Spisal prof. Ivan Franke.	(Dalje.)
Ta izbirčnost iz neznanih vzrokov se je pokazala tudi pri obeh američankah. Eden najbolj jasnih slučajev je podala Stara voda, široka, studena mlinščica, katero je vzel ribarski odbor v zakup za podporo zavoda na Studencu s plemenkami iz proste vode. Ta do malega povsod zarasla voda je bila polna malih ščuk, bolj ali manj ogrizenih, redko katera je imela pol kile in le 3 ali 4 malo črez kilo. Poleg ščuk je bilo nekaj klinov in, kjer se je voda hitreje pretakala in je bila manj zarasla, je bilo nekaj domačih postrvi. Takoj prvo pomlad (I. 1901.), ko sem dobil vodo v oblast, sem jo bogato nasadil z zarodom domačih, rdečih in šarenih postrvi, bogato z ozirom na ščuke, katere smo trebili še le julija in avgusta. Ko smo lovili naslednje leto ob istem času, smo bili presenečeni. Mnogo tistih grintavih, malih ščuk sem pričakoval, toda šarenih postrvi, na katere sem se najbolj zanašal, ni bilo nič, domačih malo, rdečih pa največ. Da bo dajala voda obilo hrane, sem slutil, da bodo pa ribe, vložene marca in ujete črez sedemnajst mesecev, t. j. avgusta 1. 1902, tehtale do 65 dkg, najmanjše 30 dkg, se mi niti sanjalo ni. V vrhnjem teku Stare vode, 500 m dolgem in 108—130 cm širokem, smo ujeli takrat med 50 kg postrvi največ rdečih. Bile so krasnih barv, debele in po pričanju veščakov izvrstnega okusa. Sarenic-mladic sem vložil nadaljnji dve leti še veliko in tudi 300 letnih, pa so vse tako izginile, da smo ujeli na leto le 3—5, vse pa v najboljšem stanju. Jeseni 1. 1903. sem vložil 500 sulčkov, 9—11 cm dolgih. Črez par dni so se zbrali tik nad Jernejčkovim mlinom, odtod pa izginili. V spodnjem delu struge, ki je 5 m dolg, sem opazoval pozneje dveletnega sulčka-edinca. Domnevno so uhajale šarenice prav tako kakor sulčki po vodi navzdol. Rdeče pa še tako uspevajo kakor prej, kjer ima struga še dovolj vode. Znižanje stalne vode na Ljubljanskem polju po ureditvi Save je Staro vodo prav toliko zadelo kakor druge studenčnice.
Sijajen uspeh se je dosegel z rdečimi postrvmi tudi v Podpeškem grabnu, ki se izteka pri Podpeči v Ljubljanico. Od 1. 1897. do I. 1900. sem izročil za podpeški ribarski okraj, ki obsega poleg Podpeškega grabna še 4 km Ljubljanice, 17.500 domačih in rdečih, 1500 šarenih mladic, 488 šarenih letnic in 93 dveletnih rdečih. Ko so pa trebili omenjeni
jarek v suhem in vročem poletju 1. 1906., so delali na ta način, da so ga izsuševali stopnjema z zapiranjem vode. Pri tem so temeljito uničili ves zarod. Tako trebijo vobče jarke na barju. Niti ne obvestijo opravičenca prej, da bi pred trebitvijo rešil, kar je mogoče.
Poročilo o nasajanju šarenic nam pove tudi, kako je bilo drugod z rdečimi postrvmi. Šarenice se niso udomačile nikjer drugod tako kakor v Temenici. Kjer stopi nova cesta črez Vagenšperg z brega v dolino, se zedinita dva potočka v Temenico, ki se vije po travnikih do Št. Lovrenca v živahnem toku, dasi jo ustavljajo mlini. Ogledal sem si Temenico prvikrat I. 1888. Voda je bila polna klinov. Ko je položila pri Gabru ženska lonec v vodo, v katerem se je bil kuhal močnik, so ga hipoma napolnili klini in obirali ostanke. Bili so tako domači, kakor so v Blejskem jezeru pri Petranu. Ko je izrazil sodni svetnik Vencajz željo, da bi zasadili Temenico s postrvmi, sem mu svetoval, naj predvsem iztrebi kline. Lovili so jih in delali konserve: po peki so potisnili nasoljene kline na deskah v peč. L. 1897. do 1. 1900. smo nasadili vsega skup 10.000 mladic, od teh dobro polovico meseca julija in avgusta ter nekaj oktobra, t. j. že nekaj iztegnjene. O uspehu se je gospod izrazil: „Kradejo jih močno, sam jih pa imam vedno dovolj.“ Letos koncem marca sem šel zopet k Temenici z namenom, da bi dobil plemenke. Zdaj žive tam večinoma le male, nedorasle ribe. O vzrokih nazadovanja pozneje. Tudi v Kotredeškem potoku so se šarenice „prijele“ takoj po prvi vložitvi: 4000 mladic 1. 1897. Šele 1. 1908. so zahtevali in nasadili drugič 4000 mladic. Kakor sem čul, rastejo prav dobro. V Gameljščico so vložili 1. 1897.—1907. 3500 soških, 8000 ša-renih mladic in 638 šarenih letnic. Da so se prijele šarene in dobro rasle, sem se sam prepričal; od 5000, 1. 1900 vloženih rdečih mladicah pa ni bilo sledu. Krka je rodovitna od izvira do ustja. Klini pa nastopajo takoj od izvirka, pri Zagradcu so velikanske mrene, pod Žužemberkom že kaka ščuka in dalje doli vse ribe naše Spodnje Save.
V Gorenjo Krko se je vložilo 1. 1897. do 1906. poleg 7500 domačih mladic 12.000 šarenih in 4000 rdečih, dalje 1764 šarenih in 152 rdečih letnic in 320 šarenih in 117 rdečih dveletnih. Uspeh je bil povoljen. Letos početkom aprila sem videl okoli 50 šarenih drstnic, lepo rejenih in popolnoma pristne barve, kar je za promet važneje kakor okus.
Za Krko nizdol Novega mesta se je dalo v Rateški potok in v Slatnik 4. maja 1899. 1. 10.000 šarenic. Zvedel sem toliko, da so se 3 ali 4 leta pozneje v ustju Rateškega potoka drstile in da so jih polovili! V Težki vodi so ostale rdeče samo do svojega tretjega leta; potem so neznano kam izginile, medtem ko so ostale šarene. Dobro so se pa obnesle, kakor sem čul, v Bršljinskem potoku (iz 1. 1909.), dasi so bile ribe-matere degenerirane.	(Dalje prih.)
Medvedova posetnica.
Spisal H. V. Gerbič.	(Konec.)
Ko pa je zagledala Kata pod svojim oknom dobro znano lovsko družbo, je brž prihitela odpirat svojo kavarno, ki je stala onkraj ceste. Kmalu je plapolal na ognjišču ogenj; tudi črne kave in čaja ni bilo treba dolgo čakati. Napravili smo si kolikor mogoče udobno v Katini kavarni; da to ni bilo kdo ve kaj, si lahko vsak predstavlja, če izve, da ni merila kavarna več kakor sedem metrov v dolžini in pet v širini. Miz seveda ni bilo v kavarni, kakor jih sploh ni v takih bosanskih prostorih. Odložili smo tedaj puške, oprtnjake in vso lovsko opravo v kot ter sedli na široke mindarluke1. Kmalu se je razvila vesela zabava; kozarec z rakijo in z vinom iz Dilberjeve zaloge je krožil pridno, vrstile so se prigodbe in tudi resne dogodbe — te so pripovedovali iz svojega življenja posebno gonjači in zapuščača. Marko je vlekel pridno meh in pel, kadar je ponehala govorica. Sčasoma smo začeli vsi peti in sicer vedno glasneje, ker je podžigala pijača kri. Zato nismo niti opazili, da je zunaj vedno bolj naraščal vihar.
' Mindarji ali mindarluki so nizke, široke lesene zofe, ki se vlečejo krog sten ; pokrite so navadno s preprogami. Na njih sedi Bosanec s prekrižanimi nogami, potem ko je odložil svoje opanke.
„Hej, Luka!“ se oglasi zdajci sredi hrupa Dilber ter ustavi harmoniko. „Žuri se, žuri ter poglej, kaj pasja zalega tako tuli in razsaja !“
Pse smo bili zaprli takoj po svojem prihodu v majhen zidan hlevček, ki je stal tik poleg kavarne. Ko smo utihnili vsled Dilberjevih besed, smo slišali silen lajež in hudo razgrajanje psov med bučanjem viharja.
Luka, ki je sedel s prekrižanima nogama poleg ognjišča, je iztegnil svojo suho postavo, pljunil v stran, mahnil z roko in odgovoril leno :
„Kaj hočeš, effendija, naj tulijo! Tukaj je gorko, psom pa je mraz, ker brije zunaj leden veter. Saj slišiš, kako cepajo hruške na krov! -Noter jih vendar ne moremo vzeti! Preveč jih je, zunaj pa bodo vedno razgrajali!“
In res smo čuli močno bobnanje po deskah strehe — stropa Katina kavarna ni imela —, nad katero so se širile veje mogočne, stare hruške, ki je bila vsa polna sladkega sadu.
„Saj res, Marko“, se oglasi vojaški asistent ter si pogladi svoje ogromne brke, ki so dajale njegovi majhni, a čokati postavi silno vojaški izgled, „kaj boš sedaj podil ubogega Luka v noč in vihar! Naj tulijo psi, jih bo že minilo! Če pa ne, počepali ne bodo od tega; saj mi tudi razgrajamo, pa nas vendar ne bo še konec.“
Vsi smo se zagrohotali tej filozofiji in asistentov predlog je obveljal. Sicer so ugibali nekateri, kaj bo zjutraj, ako ne odneha veter, a stari Ščitomir jim je zabrusil, da mora biti lovec „mož jeklen“. Kmalu se je zopet orila pesem; hruške so nam tolkle takt po strehi: včasih posamezno, včasih pa so se usule na gosto, kakor da bi drobil bobnar z vso naglico k jurišu. Rakija in vino sta se polagoma sušila v zalogi; tu pa tam je kdo zadremal na širokem mindarluku. Ščitomirja se je lotila sladka ganjenost in zaspanost. Venomer je gonil svojo: „Hajduk Veljko v goru ide, da ubije jelena ...“
Počasi se je lotila vseh utrujenost.
„Hej, surum, surum1, effendije !“ me je predramil glas iz težkega spanca. „Dani se. Zadnji čas je, da odrinemo !“
Res je gledala vstajajoča zora skozi mala okenca Katine kavarne. Zaspanci so si meli oči, zapuščača in gonjači so hiteli k psom na prosto. Drugi so obsuli Kato in Jeleno, njeno hčerko, ter zahtevali hitro še džezvo2 črne ali pa so si mašili iz svoje zaloge usta. Potem pa smo začeli prtiti svojo lovsko opravo, da vendar že enkrat odrinemo. Marko je še naročal Kati, naj pazi vestno na njegovo harmoniko, da se ji kaj ne pripeti.
1	Tatarska beseda; pomeni naprej.
2	Bakrena posoda za črno kavo.
„Naprej, naprej, gospoda, naprej!“ se je oglasil Ščitomir. „Čas je, da . .
Zdajci pa se oglase zunaj razburjeni klici. Gonjači so kričali, psi so hripavo tulili in lajali, Luka pa se je drl na vse grlo: „Amo, amo!“ Nekaj se je moralo pripetiti; kakor bi trenil, smo bili vsi zunaj, s puškami v rokah, ter hiteli za kavarno, kjer se je razlegal krik.
Marko je bil prvi: „Kaj pa je, Luka?“
„Medved!“
Vsi smo obstali kakor prikovani; vse desnice so segle po patrone. Bliskoma so bile nabasane puške in osem grl se je oglasilo z enim glasom: „Kje?»
Luka in gonjači so stali pod staro, mogočno hruško, okrog njih pa so razgrajali in tulili psi z naježeno dlako. Luka je molče pokazal na tla. Takoj nam je bilo vse jasno. Na travi tik pod hruško je ležal svež — niedvedjek . ..
Hm! Zato so torej hruške tako bobnale po strehi! Stric kosmatinec si je bil ponoči privoščil slaščic!
„Kaj, ko bi bil izpoddrsnil na veji ter padel na streho?!“
„Streha bi bila takoj prebita; padel bi bil v sredo med nas.“
„Vraga ! Hvala lepa za tako presenečenje! Naše puške so stale vse v kotu pri vratih.“
„Saj ni bila nabita niti ena! “
„Eh kaj! Saj bi bil plesal k Dilberjevim poskočnicam!“
„Zato so psi tako tulili in razgrajali!“
„Evo ti, Luka, kak magarac si! Veter, veter — v tole vtakni svoj nos — to je tvoj veter! “
„Pusti ga, Marko! Morda bi ga bil še medved raztrgal.“
„Gospodje, zdaj je pa dosti razpravljanja !“ je zarentačil Ščitomir, ki se mu je brala nevolja na obrazu. „Čas je, da odrinemo po sledu, če ne, nam jo kosmatinec res še odkuri".
Odrinili smo torej v rano zoro, odrinili in se vrnili pozno zvečer. In uspeh? Bil je drugačen, nego smo ga pričakovali. Kosmatinca ni bilo nikjer. Padla sta sicer srnjak in merjasec, a kaj je bilo to nam, ki smo zasledovali medveda!
Še dolgo potem nas je vlekla zvečer pri stalni mizi vsa družba, češ, kako je bilo tedaj, ko nam je klatil medved hruške, mi pa jih nismo šli pobirat, ampak smo se zadovoljili zjutraj z njegovo posetnico.
*
Tekma frmačev se je vršila dne 8. septembra v lovišču g. Fr. Urbanca, podpredsednika „Slovenskega lovskega društva“, ob zelo ugodnem vremenu in v najlepšem redu, za kar zaslužita vodstvo in rediteljstvo pohvalo. Udeležba je bila za naše razmere zelo častna. Udeležilo se je namreč tekme 12 psov, in sicer 2 gordon-seterja, 1 resast pes, 1 vveimaranec, drugi so bili nemške kratkodlake pasme. Enega psa so morali sodniki odkloniti, ker ni odgovarjal predpisanim plemenskim znakom. Zelo številna družba lovcev in prijateljev lova se je zbrala ob 9 zjutraj v Mengšu v gostilni „Pri Gregorcu“, kjer se je vršil najprej ogled psov. Sodniki so bili gg. Fran Kraus, Maks Buxbaum, Karel Preussler in kot nadomestni sodnik g. Viljem pl. Fiirer. S kratkimi, jedrnatimi in zelo poučnimi opazkami je ocenil g. Kraus vsakega posameznega psa, nakar so žrebali, v kakem redu bodo tekmovali psi. Tekma je bila precej ostra in se je vršila ves dan do poznega večera, izvzemši kratek odmor opoldne. Kljub temu so ostali voditelji psov, sodniki in gledalci vedno dobre volje. Zadnji so tuintam z glasnim ploskanjem pohvalili posebno izvrstno delo tekmovalcev. Utrujenosti ni bilo nikjer. Po posvetovanju sodnikov je razglasil društveni predsednik, g. dr. 1. Lovrenčič, s kratkim nagovorom izid tekme. Dobili so:
I.	darilo 100 K, samogrejko kot voditeljsko darilo in flobert-puško kot posebno darilo za najboljše vodno delo Frigga Eleonorenheim s 195 točkami (lastnik g. Fr. Urbanc);
II.	darilo 70 K in puškin tok kot voditeljsko darilo lika Meran s 152 točkami (lastnik g. Drag. Klobučar);
III.	darilo 50 K in lovski stolček kot voditeljsko darilo King s 130 točkami (lastnik g. dr. H.':Souvan);
IV.	najvišje pohvalno priznanje in kot voditeljsko darilo nahrbtnik s patronami Lea s 120 točkami (lastnik g. L. Matajc);
V.	najvišje pohvalno priznanje in kot voditeljsko darilo pasji bič Črt s 117 točkami (lastnik g. R. Boltavzar);
VI.	najvišje pohvalno priznanje in kot voditeljsko darilo lovski nož Lord s 112 točkami (lastnik g. dr. Igo Janc);
Vil. najvišje pohvalno priznanje in kot voditeljsko darilo pasji povodec Waldo s 109 točkami (lastnik g. dr. KiiBwetter);
VIII.	pohvalno priznanje Tom s 93 točkami (voditelj g. Geč);
IX.	pohvalno priznanje Dora s 93 točkami (lastnik g. dr. Lukan);
X.	pohvalno priznanje Ali s 87 točkami (lastnik g. Guštin). Ostala psa, Silva (lastnik g. Sever) in Waldo (lastnik g. Pollak, grad Neukloster v Savinjski dolini), sta dobila prvi 69, drugi 60 toček. Dobitelja I. ih lil. darila, g. Fr. Urbanc in g. dr. H. Souvan, sta naklonila svoji darili društvu ter pokazala s tem, da vesta ceniti njegove žrtve za prireditev imenovane tekme. Za naklonjenost se jima društvo tudi na tem mestu kar najtoplejše zahvaljuje. Gg. sodniki so izrazili v lepih nagovorih svoje zadovoljstvo s potekom tekme, češ da niso mislili, da stoji lov na Slovenskem že na tako visoki stopnji, kakor je pokazala tekma. Za ta razvoj se moramo zahvaliti „Slovenskemu lovskemu društvu“, ki zasluži vso podporo, moralno in gmotno. Natančno tabelo o tekmi priobčimo prihodnjič.
Pismo s Tolminskega. Meseca maja so se oddali večinoma vsi občinski lovi političnega okraja Tolmin v zakup za dobo 8 let. Pretežna večina teh lovov je bila v pretekli lovski najemni dobi z malimi izjemami v rokah lovcev-izko-riščevalcev, to pa posebno na Tolminskem in Cerkljanskem. V mesarskem trebljenju naših lovišč so se najbolj odlikovali najemniki lovov, meječih neposredno na bogata (divje koze) kranjska lovišča. Prijetnosti takih sosedov so znane najbolj nekaterim tukajšnjim res za lov vnetim zakupnikom kakor tudi sosedom Kranjcem. Izkoriščevalci so se posluževali tudi zank, skopcev in podobnih sredstev, da bi dosegli čim več uspeha. Pri letošnji oddaji lovov se je pa posrečilo na vsej črti odstraniti take lovce. Lovišča so najeli pravi lovci, prijatelji živali,, ki se bodo potrudili povzdigniti love na Tolminskem do viška. Vsa važnejša više ležeča lovišča od Črne prsti do Mangarta se nahajajo sedaj v najboljših rokah in upamo, da ne bodo zaostajala v nekaterih letih mnogo za sosednjimi kranjskimi lovišči. A tudi lovi v nižini se bodo dvignili, kajti dosedanje večne brakade bodemo, če že ne popolnoma opustili, vsaj kolikor mogoče omejili. Nekatere dele lovišč bodemo pa sploh določili izključno le za zalezovanja. Glavno pozornost nameravamo posvetiti gojitvi srn. Za to so pri nas vsi predpogoji, kajti razen obsežnih bukovih in deloma smrekovih ter jelovih gozdov, prekinjenih z mnogimi senožetmi, imamo na razpolago prostrane planine, na obronkih obrasle z raznim grmičevjem, polnim malin, ki nudi v zimskem času srnam najboljšo hrano. Ako omejimo par let lov na srne samo na zalezovanje in opustimo v krajih, kjer se drže le srne, popolnoma vsako brakiranje s psi, sem prepričan, da se bomo mogli kosati v doglednem času z najlepšimi lovi na srne v drugih deželah. Seveda je treba potrpljenja in nekoliko sainozatajevanja kakor tudi precejšnjih denarnih žrtev, zlasti za vestne in zanesljive lovske čuvaje. A tudi lov na zajce mislimo vsaj par let omejiti le na gotovo število, kolikor pač dopušča obsežnost in stanje lovišča.
Zato pa bomo posvetili več pozornosti roparski divjačini, kakor lisicam, kunam, podlasicam in stricu jazbecu, ki napravlja našim kmetom res občutno škodo po s koruzo obsejanem polju. — Pa tudi pticam-roparicam, posebno vranam, bo treba posvetiti, da si zaredimo jerebice. Umevno je, da ne mislimo prizanašati klatečim se mačkam, ki delajo obilo škode bodisi med mladimi zajci, bodisi med jerebicami.
Pripomniti hočem še, da vlada med našimi lovci nekaka mlačnost. Ako pregledujemo posamezne številke „Lovca“, vidimo, da se oglašajo iz vseh krajev lovci z raznimi poročili, le med nami vlada grobna tišina, ko bi vendar lahko toliko zanimivega poročali. Enako žalostno je, da je med ogromnim številom
naših lovcev le 21 članov „Slovenskega lovskega društva". Posebno se odlikuje v tem cerkljanski okraj, ki nima v izdanem imeniku niti enega člana. Pa ravno v naših gorah bi bilo najbolj potrebno, širiti naše edino strokovno glasilo, da vzbudimo med svojimi ljudmi pravi zmisel za lov in pravo lovsko naziranje. Vsakega, ki zna puško nositi, ne smemo namreč prištevati med lovce. Poživljam torej naše lovce, da store vsak svojo dolžnost po možnosti s tem, da širijo naš list ter vzpodbujajo k pristopu k „Slovenskemu lovskemu društvu“. Vsaj vsak zakupnik lova naj bi bil član društva ter naj bi ob vsaki priliki podpiral stremljenje društva v prospeh lovov samih ter v korist divjačini, kajti dolžnost vsakega vestnega in pravega lovca je, da goji divjačino in je ne strelja samo. S širjenjem svojega glasila in s pridnim poročanjem o vseh lovskih dogodljajih izpolnimo lahko že lep del svoje naloge. Zato na delo, kar nas je tolminskih lovcev!	M.
Gnezdo z 11 jerebičjimi in 5 fazanjimi jajci so našli kosci letos na polju pri Podrečah. Na gnezdu je sedela jerebica, ki jo je videl kosec, ko je stekla po tleh. Ta nenavadni slučaj si razlagam takole: Prva je začela nositi jajca v gnezdo jerebica. Medtem ko je nanašala jajca, je našla gnezdo fazanka, ki je meni nič, tebi nič tudi začela nositi jajca v isto gnezdo, ker ni bilo ravno jerebice na njem. Najbrže se ji je že mudilo. Ko je znesla fazanka 5 jajec in je hotela nanositi še druga, je našla na gnezdu jerebico, ki je bila pričela valiti. Jerebica seji ni hotela umakniti z gnezda, ki ga je hrabro branila, in fazanka je morala skrbeti za drugo gnezdo. Da je jerebica srečno izvalila, bi bilo zanimivo, ko bi vzletele pred lovcem naenkrat jerebice in fazani, ki bi ostali skupaj vsekakor precej časa. F. L.
Podlasica in lastovke. Ko sem se peljal dne 20. avgusta t. 1. proti Dol. Logatcu, sem videl bežati črez cesto podlasico, v katero se je zaletavalo neprestano kakih 6—8 lastovic. Seveda je skušala podlasica kar najbolj hitro mogoče uteči tem precej ostrim napadom, kar se je ji tudi posrečilo, ko je izginila v onkraj ceste ležeč kup drv. Značilno je pri tem pač to, da poznajo lastovke tako dobro to malo roparico.	pl. P.
Uspeh letošnjega zalaza in lova s piščalko v Logatcu. V logaškem lovišču, obsegajočem lov občine Dol. in Gor. Logatec, smo dobili letos na zalazu 25, s piščalko pa 12 srnjakov. Prvi je padel 2. junija, zadnji pa 10. avg. Razen dveh viličarjev in enega nerazviteža (Kiimmerer) so bili vsi dokaj lepi šesteraki. Odstrelek pod prvooznačeno mero ni dopuščen. Da ni nagajalo pri lovu s piščalko vreme, bi bil uspeh gotovo še veliko lepši. Srnjaki niso tehtali bogve koliko: najlažji 14'l2 kg, najtežji 19 kg, povprečno pa 16—17 kg. Te vzlic najugodnejšim pašnim razmeram precej majhne teže moramo pripisovati dejstvu, da ne postopamo s srnjaki tako, kot bi morali. Vsako leto odstrelimo namreč le najlepše srnjake, a eno- in dveletniki ostanejo — vsaj po pretežni večini — za pleme.
Ker govorim že o zalazu, naj povem še to: Za zalaz (Birsch) sem slišal v Begunjah nad Cerknico izraz „na travi". Tam pravijo namreč lovci: na travi sem dobil, na travo grem po srnjaka. Za moj okus je to jako lep, pristen slovenski lovski izraz.	pl. P.
Lisičji plen. Ko sem se vračal letos junija meseca iz Gradišča pri Logatcu, kjer sem čakal srnjake, domov, mi je pretekla pot lisica. Hitro sem se pripravil in ustrelil za njo. Sicer ni obležala, vendar se je pa tako prestrašila, da je izpustila nekaj iz gobca. Ko sem šel gledat, kaj bi bilo to, sem našel lisičji plen tistega jutra: miško in deset, komaj par dni starih gozdnih jerebic. Mislim, da je ujela lisica najprej miško, potem pa prišla še do jerebovega gnezda. Vse skupaj je hotela odnesti gotovo mladičem v luknjo.	pl. P.