Uredništvo in upravništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
Naročnina listu:
„STRAŽA“
tthaja v pandeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti »sak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon žt. 113.
STRIZI
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Celo leto . . .		K
Pol leta ....	, 6	K
Četrt leta .....	. 3	K
Mesečno			K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 26.
Maribor, dne 1. marca 1909.
Letnik 1.
Pred volitvami.
Celje, dne) 28. febr.
Koroški in štajerski Slovenci stojimo pred volitvami v deželni zbor. Katoliško-narodna stranka na Koroškem je zadnji četrtek dne 26:. t. m. imenovala svojej kandidate. Koroška liberalna stranka pod vodstvom celovškega odvetnika dr. Miillerja. je vendar, toli pametna, da ne bo postavila lastnih kandidatov. Toda naših katoliško-narodnii^ ne bo podpirala, vsaj olicielno ne. Vendar ko se ho razvnel volilni boj do skrajnih mej in bodo naj eni strani stali Slovenci, na drugi nemškutarji, tedaj je upati, da bodo gotovo tudi liberalni volilci prišli svojim rojakom na pomoč in se ne bodo vprašali, ali je stranka olicielno kaj storila ali ne. Rodoljubje bo jih gotovo gnalo na volišče !
Tako velikega rodoljubja bi zaman iskali pri naši štajerski liberalni stranki. Tudi liberalna stranka m j Štajerskem tokrat nima pri d'eželnozborskih volitvah pričakovati nobenega pozitivnega uspeha. Da je Savinjska dolina krenila v tabor katoliško-na-rodne stvari, pokazale sq nadomestne volitve po dr. Dečku. Z Roblekom so zmagali v Savinjski dolini neodvisni kmetje, ne pa Narodna stranka.) Kakor hitro pa/ so videli pošteni in treznomisleči možje, da je bila neodvisnost le volilni manever, in da je poslanec Roblek bil tudi le samo za časa volilnega boja neodvisen, potem pa vstopil v liberalno stranko, so se s studom obrnili proč od stranke, ki ne pozna odkritosrčnosti.
Da v Šaleški dolini za liberalno stnanko ni niti oddaljeno misliti več pa kak uspeh, tega je Igrivo pač' poslančevanje Ježovnikovo, katerega niso spravila načela liberalne stranke v državni zbor, ampaki (velikanska surovost in nasilnost liberalnih agitatorjev. Toda take zmage so le hipne, s surovostjo se stranka ne drži nikjer skupaj. ; Za to pa tudi vidimo, da jej v Šaleški dolini liberalna stranka mirno in tiho izginila, da nihče ne ve, kdaj, in kako. Kmečkaj stranka je prišla na njeno mesto.
Nočemo motiti krogov „vodilnih“ mož, ampak v očigled vsega tega se vendar mnogi spodnještajerski volilci vprašamo: Kako. naj sklepa kmečka stranka z nasprotniki kompromis, ki nimajo ničesar, s čemur bi lahko sklepali kompromise? T)oda mi zaupamo vodstvu naše stranke, zato se nočemo mučiti s takimi vprašanji, ampak obetamo, da bomo storili vse, kar bo potrebno v interesu slovenskega naroda in s tem tudi v interesu naše kmečke stranke.
Volitve še niso razpisane, ker potrjena postava še ni stopila v veljavo- To se zgodb še le 45 dni po najvišjem potrjenju. Ampak gotovo' je, da pred drugOi polovico maja ne bodo, ker tega ne dopušča tehnika novega volilnega reda.
Vkljub temu pa je treba, da se že sedaj pripravljamo na, volitve. ./Med somišljeniki enoistega kraja in okraja naj- bo neprestan duševni stik zaradi bližajočih se volitev. Teren je treba! povsod dobro sondirati, naše vrste združevati, omahljivce pridobivati, a nasprotnike ne izzivati-k besnosti.
Brezdvomno je, da bo naša stranka zmagala, če bo le količkaj delala, na celi črti. To zavest gotove zmage, ta čut nadmočh črez vse druge stranke in veselje zai delo je treba že sedaj pred volitvami zanesti, v naše vrste. To bodi naša naloga pred volitvami !-
Boj za Sv. Lenarta v Sl. g.
Čeravno, je ogromna večina tega sodnijskega okraja odločno slovenska in katoliška, i čeravno je tudi župnija Sv. Lenart povprek slovenska in katoliška, čeravno je slednjič tudi trg Sv. Lenart slovenski in katoliški, vendar bi rada župan Sedminek in trški zdravnik dr. Zirngast s svOjiimii skromnimi močmi premagala vse te večine in jih stlačila v svoj posilinemški Žakelj.
Trško, občino sta sicer doslej imela vpreženo v posilinemški jarem. Toda začasa njunega vodstva je občina doživela toliko blamaž, da se vsak na svojo čast ponosni tržan sedaj sramuje, spadati v tabor nemškutarjev.
Ptujski „Stajerc“, glasiloj naših nemškutarjev, je skušal 'okrajnega sodnika dr. Kronvogela spraviti ob dobro ime. Pa ni šlo. Dr. Plahkij in Linhart sta prišla ponižno prosit odpuščanja. Prva blamaža.
Ni zadosti. Da se dr. Kronvogel razkriči pred vsem svetom za strankarskega sodnika, mora Malik vložiti interpelacijo na pravosodnega ministra, zakaj se pri c,> kr. okrajnem sodišču Sv. Lenart prezira pri 'komisijah dr. Zirngasta in se rajši jemlje na komisije dr. Tipliča? Preiskava je dognala, da je bil dr. Zirngast večkrat na komisijah, kakor dr. Tiplie. Druga blamaža.
Se ni zadosti. Začne se gonja za javno nemško šolo. Klaverno je. nemškutarska gospoda pogorela. Tretja blamaža.
Dne 26. febr. sedel je dr. Zirngast pred okr. sodiščem Sv. Lenart na zatožni klopi, ker je imeno-
val posojilniškega/ tajnika Fr. Krambergarja „obrekovalca v slovenskem časopisju.“ Obsojen je bil na 80 K in vse stroške, Četrta blamaža.
Treznomisleči/ tržani čutijo/ te blamaže zelo bridko in ni druge želje, nego da pride St. Lenart na drug tir,, kjer dr. Zirngast im Sedminek ne bosta imela nobene besede več.
Vojna ali mir?
Izjava Stojanoviča.
Pariz, 27. svečana. Dopisnik „Matina“ je imel pogovor z voditeljem mladoradikalcev Stojanovičem, ki je izjavil:	„V vojski z Avstrijo ne bo nič
jetnikov. To bj bila strašna vojska, katero bi mi vodili brez usmiljenja. Jaz želim, da bi, Etvropa izvedela, da so Srbi edini narod, ki se energično ustavlja nemškemu „Drang nach Osten.“' Srbija od Evrope ničesar ne zahteva* želi le nevtralnosti. Ce ne bo balkanske konference, katera bi prisodila Srbiji del zemlje, ki jo loči od Crnogore, potem zahteva Srbija od velevlasti, da ne pripoznajo aneksije Bosne in Hercegovine.“
Sandžak?
svečana. Poročila, katera je
Srbija v
Carigrad, 27.	______7 ______
prejela^ porta iz Belgrada, naznanjajo, da stopa na mera Srbije in Crnogore, ivdreti v Sandžak, čedalje bolj v ospredje. Tretji solunski kor je popolnoma pripravljen, zabraniti vsako tako namero. V turških krogih se zatrjuje, da bo Avstrija za slučaj, če Srbija; izvrši svojo namero, vdrla vt' iSrbijo.
Posledice spora med Avstrijo in Srbijo.
B n k a r e š t, 27. svečana. Ugledne osebe tukajšnje srbske kolonije, (ki so v> živahni zvezi z Bel-gradom in Nišem, izjavljajo, da bo prva posledica avstrijsko-srbskega spora, naj se jže ta reši mirnim ali vojnim potom, odstava dinastije Karagjorgjevičev. Politična, gospodarska in, vojaška, korupcija ,v kraljevini nalaga tamošnjim strankam dolžnost, da iz-roče kraljevo oblast osebi, ki bo stala visoko ■ nad strankami in ne bo od nobene stranke odvisna. Volitev je že odločena. Ker bi vsak avstrijski princ naletel na hud odpor vsled sedanjega javnega mnenja, kakega ruskega princa bi pa Avstrija in Nemčija ne pripoznali, so se odločili za Ludovika princa Battenberškega,! brata prejšnega bolgarskega kneza Aleksandra. Princ Ludpvik Battenberški je rojen v
PODLISTEK.
Strti okovi.
(Iz dijaškega življenja. — Spisal StarogoiBki)
V sobi je sedel pri mizi, pred njim kup knjig, v roki cigara. Dim pa se je vlačil polagoma in nepretrgoma) ob oknu in se poizgubljal ob stropu. Pred njim je ležala odprta knjiga, na njej pa pismo, pisano z okorno roko, a tem skrbnejše 'in ljubeznji-vejše.
Pismo je bilo materino. Poslala mu je zopet denarja za drugi, zadnji mesec, da ne bo stradal sinko, dar se bo tem bolj učil in napravil maturo, ki je pred pragom, poslala mu je s srčnim upom, da bi potem molil za njo, da bo, — duhovnik.
To so bile edine želje materine. /In on, ko je še pasel doma živino, ko je še hodil k sv. maši streči, zdelo se pm je tako lepo in tajinstveno, biti duhovnik, priklicati Boga samega iz’ nebes. — — In takrat je v srcu zaželel, da bi Jon tudi postal duhovnik.
Danes ima druge pomisleke. — Res je, da ljubi svojo mater, za njo bi storil vse, saj ni bil pokvarjen — ali iti pred oltar v duhovni obleki, se' mu zdi, da nima poklica.
Ali vendar —
Ko včasi, tako zvečer, premišljuje svoja leta, pryta leta dijaštva, se mu zazdi, dä mu nekaj kliče, naj gre pred oltar, naj daruje Gospodu, naj osreči sebe in mater. In takrat mu stopi vselej podoba matere pred oči, suha je in vpognjena od dela ih truda, skrbi SO ji zgubančile lice. Oči pa, te dobrotne oči,
zrejo tako milo, tako prijazno, kakor morejo zreti le oči matere. Od lmpora in pritegovanja so te oči obrobljene z rudecimji obronki, Saj si pritrga pri jelu, kolikokrat gre spat brez večerje, kolikokrat pusti južino, da bi le imel sinko, da bi se učil in postal — duhovnik.
Za to podobo pa pride druga.
Mlada, lepqj deklica, seznanil se je zadnjo zimo ž njo v neki družbi. Angelj, pravi angelj, vsaj njemu se je zdelo tako, In kako mu je vdana. — Zidani so že gradovi bodoče sreče. — Ko napravi maturo — mora\ jo napraviti, ker ona je prvi 'pogoj, da bo deklica čakala nanj in ,ga ljubila — se poroči ž njo, vzame mater k sebi in — prav srečno življenje bo potem.
Dijak se smehlja — m v tem mit zopet priplava pred oči podoba matere, z rudeče obrobljenimi očmi, vpognjena! in suha od dela in pritrgavanja za njenega sina, da bi se le učil in potem postal — duhovnik.
„Mati, oprostite, ne morem! Tudi tako bodete srečni poročim se ž njo, bogata je — imeli bodete nebesa."
Dijaku se zazdi, da se ta milo materino oko zalije s solzami.
Iz teh sanj ga vzbudi trkanje,
V sobo stopi deklica.
„Ti tu, Evgenija?" ’de dijak začudeno.-
„Da, kakor vidiš - Sla sem na trg in mimogrede sem! prišla pogledat, kako se imaš - se pridno učiš?"
„Moram, zadnji čas je."
Deklica je djala ljubeznjivo rokd. krog njegovega vratu.	' ’
„Julče, ne boš hud?“
„Zakaj?“, se začudi on.
„Nekaj bi te rada vprašala."
„Vprašaj, prosto ti je!“
„Povej mi, Julče, (kako misliš z maturo? Mati so me vprašali, če jo narediš.“
In pogledala ga je prav koketno.
Lahek oblaček je šel črez Čelo mladeniču. — Dober učenec je bil, a njegova Evgenija) še zmiraj — dvomi.
„In če ne naredim?" vpraša na pol v Šali in
resno.
Evgenija je molčala* kot bi sef ne upala povedati.
„In če ne naredim?" ponovi vprašanje,, a zdaj
rešijo.
„Potenj je ne narediš, no, kajj zato?“
„Bi se kaj jezila?“ vpraša Julče in jo pazljivo pogleda.
Ona povesi oči. Pa kakor bi ši bila svesta, da je naredila neumnost, se ga je oklenila iri nasmejala tako zvonko, da mu je srce utripalo, kakor udarci žepne ure.
Vse misli, ki so mu rpjile prej po glav,, so izginile hipoma.
„Sedaj pa moram iti, Julče, ali prideš zvečer k nam?“,
„Mpgoče J",
„Saj priđeš, moraš priti. Vedno tudi ne smeš tičati v knjigah, sicer mi še zholi^.“
In odhitela je.
Inpodoba
Gradcu in je star 55 let, Njegov oče je bil general avstrijske kavalerije, najstarejša hči je pa soproga grškega) princa Aleksandra. | Ima dva sina, Jurija in Ludovika. Eden njegovih bratov je poročen s hčerjo črnogorskega kneza.
Posredovanje velevlasti.
Pariz, 27. svečana. Francoska vlada se ze-lq trudi, da bi zabranila vdjno med Avstrijo in Srbijo. Pogaja se z Rusijo in jo hoče pridobiti za skupni nastop velevlasti v Belgradu. Nekateri listi poročajo, da se je Rusija že odločila za to, drugi pa poročajo ravno nasprotno. Francija izjavlja ob enem, da se, ako se Rusija ne pridruži skupnemu postopanju velevlasti v Belgradu, tudi ona ne bo udeležila tega. nastopa.
Diplomatski zbor v Belgradu.
„Diplom. Korr.“ se poroča iz dobro informiranih budimpeštanskih krogov,r da, kdor je imel priliko govoriti z našim belgrajskim poslanikom grofom Forgachom, je prišel do spoznanja, da so našel zadeve izročene zanesljivemu in energičnemu možu. Forgach je skrbno varoval diplomatsko tajnost in se ni o razmerah niti toliko izrazil, da bi se sploh dalo kaj sklepati. Iz pogovora’ se <je pa spoznalo, da skrbno upošteva vse okolščine in da. natanko pozna razvoj one vojne smeri, ki vodi danes v Srbiji glavno besedo,. Zato je jako čudno, da se prav sedaji v odločilnem trenotkjh izročijo diplomatske naloge v Belgradu drugimi rokam, ki bi jih gotovo ne vodile tako spretno kot grof Forgach. Zelo izvrsten -in pa Avstriji naklonjen diplomat' je frajncoski poslanik Descos, kij je med mlajšimi (francoskimi diplomati najbolj nadarjen, nam pa gotovo najbolj prijazen. On je poldrugo leto v Belgradu in si jej v tem kratkem času z vednim potovanjem po Srbiji im Mace-doniji pridobil natančen vpogled v balkanske razmere. Ruski poslaniki Sergejev je precej flegmatičen gospod. Samostojnega ne napravi ničesar, ampak vedno se zanaša 'na inicijativo svoje vlade. Podoben mu je v tem oziru tudi angleški poslanik Mr. Whitehead. Avstriji zelo naklonjen je tudi nemški poslanik Maks princ Ratiborški, ki ima za ženo j avstrijsko grofico d’Orsay. Tiak je tedaj diplomatski zbor v Belgrade./ Kakor se vidi iz navedenega, je večina naklonjena Avstriji.
i	Osemstotisoč mož v obrambo Srbije. 1
Kolonija, 28. febr. „Kölnische Zeitung“ javlja iz Petrograda: Ruski listi naglašajo, cfa piše avstrijsko časopisje vedno bolj izzivalno proti Srbiji. Evropa mora takoj intervenirati, ako noče imeti vojne. Javno mnenje na Ruskem ne bo pripustilo, da bi Avstro-0grška.zarobila Srbijo. Na jesen se je s*amo v Petrogradu priglasilo 8000 prostovoljcev za srbsko armado. Ako pride do vojne med Avstro-0grško in Srbijo, bo Rusija nastopila z 800.000 možmi v obrambo Srbije. Ce bi Avstro-Ogrska navalila na Srbijo, je vojna- z Rusijo neizogibna, in ker bi ,se v konflikt takoj vmešali zavezniki, bi nastala splošna evropska vojska.
Politični pregled.
Predsedstvo gosposke zbornice.
Takoj, ko bo državni zbor zopet sklican, bo cesar imenoval predsedstvo gosposke zbornice. Pred-
sednikt bo zopet Alfred knez Windischgraetz, drugi podpredsednik bo Alojz knez Schönburg-Hartenstein. Prvi podpredsednik bo knez Fürstenberg. Proti imenovanju poslednjega za prvega podpredsednika nastajajo gotovi pomisleki, katere bi morala, čeprav je imenovanje prerogativa krone, vlada upoštevati. Knez Fürstenberg je namreč dvorni maršal na pruskem dvoru in sicer drugi najvišji dostojanstvenik. Poljski in češki člani gosposke zbornice smatrajo za ne umestno, da bi bili pruski dvorni uradnik prvi podpredsednik avstrijske postavo-dajalne zbornice.
Parlamentarni položaj.
Nemški vladi prijazni listi poročajo, da. vlada med v zbornici zbranimi člani zelo pesimistično razpoloženje. Nemce osobito skrbi, ker vlada o načrtih Slovanske jednote popolen; molk, ime d tem ko čenčajo Nemci kakor vrabci. Vznevoljeni so tudi krščanski socialci vin pa Poljaki. Nemci, dasi sprti med seboj, pritiskajo na Bienertha, naj Cehom ničesar ne dovoli. Nemci spletkarijo tako proti Cehom, ker bi radi izzvali obstrukcijo Cehov in bi potem vpili, da Cehom ni za državo.
O Bienerthu se poroča, da hoče za delozmož-nost zbornice vse storiti. Na razpust državnega zbora ne misli, k večjemu namerava zopet zaključiti! državni zbor.
Vlada, želi, da sev še pred Veliko nočjo rešita predloga o rekrutih in o podržavljenju železnic. Predlogo o podržavljenju želi vlada preložiti odseku brez prvega branja, socialni demokratje zahtevajo za rekrutno predlogo prvo branje. Volitev predsedstva upajo vladne stranke izvršiti v dveh sejah.
Turčija je priznala aneksijo.
Iz Carigrada se poroča, da se je 26. t. m. podpisal sporazum med Avstro-Ogrsko in Turčijo. Obenem je boj-kotski odbor ofieielno naznanil, da je bojkot ponehal. Novoimenovan turški minister za zunanje zadeve Rifaat-paša se mudi zdaj na Dunaju in konferira z Aehrenthalom. V ponedeljek ga sprejne cesar v avd jenci. Avstrijsko turški sporazum obsega 9 točk. Najvažnejši sta prvi dve: v prvi se Avstrija odpove Sandžaku, v drugi pa Turčija prizna aneksijo Bosne. Točki se glasita: Ölen I.: „Avstro-Ogrska izjavlja izrečno, da se odpoveduje vsem pravicam, ki jih ima glede na Sandžak novipazarski glasom berolinske pogodbe in carigradske konvencije 21. aprila 1879.“ člen II.: „Konvencija 21. aprila 1879, kakor tudi protest turške vlade proti odločitvi skupne avstro-ogrske vlade glede na Bosno in Hercegovino, nadalje vse druge, tej odločitvi nasprotujoče, od Avstro-Ogrske ali Turčije storjene odredbe in pogodbe se razveljavijo in nadomestijo s tem-le protokolom, ki določa, da je med Avstro-Ogrsko in Turčijo odstranjeno vsako nesporazumljenje glede na Bosno in Hercegevino, in osmanska vlada izrečno priznava položaj, ustvaijen po gori imenovani odločitvi.“
Raznoterosti.
Svobodomiselnost, pomagaj. Kdor je svobodomislec, liberalec, ta je tudi poštenjak od nog Ido glave. Vsak pa, ki drugače misli, je preziranja vredno bitje, osobito Še, ako je takozvani klerikalec. Tako se pridiguje po naših liberalnih beznicah večer za večerom in vsi; liberalni pristaši znajo ta aksiom tako dobro, da ga reproducirajo tudi, kadar jim sicer alkohol (ubije ves drugi sponam. Hochenburger
in Stürgkh sta liberalca, somišljenika naših svobodomislecev, in mi res že dobro čutimo njih velika liberalno pravičnost. Hochenburger je izvršil prvo imenovanje za Spodnji Stajer ter v slovenske kraje poslal Nemce, čeprav je imel Slovence na razpolago. Kako svobodomiselno in pravičncj ravna Stürgkh, o tem bi vedele v Celju in Mariboru srednje šole zapped pesem. Naši svobodomisleci! ki tako občudujejo vsakega liberalca in se mu obešajo na frak, naj pomagajo sedaj uplivati na svoje prijatelje v naučnem in justičnem ministrstvu! Ali pa liberalizem vendar ni toliko vreden, kakor se pri naq poje?
Narodni stranki smo hudo zakurili, ko smo ji dokazali njeno cincajočo stališče nasproti ljudskemu zavarovanju. To dokazujejo izbruhi besnosti v sobotnem „N. D.“ nasproti nam. Toda psovanje in zmerjanje ne zakrije nedoslednosti liberalne stranke. Zelo slab izgovor je tudi, da sor praški in. dunajski listi prinesli le vsebino debate, ne paj sklepov Nar. stranke. Ali se drugače govori in drugače sklepa? Iz vrše valni odbor Narodne stranke je pri celem posvetovanju o ljudskem zavarovanju laboriral na velikem nedostatku:	Noben Član, to vemo iz gotovega
vira,, še vladnega načrta zaradi zavarovanja ni preštudiral, pretežna večina pa ga sploh ni poznala in še ga ne pozna. Tako se dela v liberalni stranki poštena politika za naše ljudstvo!
Zveza slovenskih mladeničev. Na praznik Oz-nanenja M. D. dne 25. marca se vrši v Mariboru v prostorih katol. del. društva (Flössergasse 4) ob 10. uri dopoldne mladeniški sestanek, na katerega naj pošlji vsaka (.mladeniška zveza, bralno društvo in vsak posamezni kraj svoje odposlance. Na dnevnem redu so vprašanja: 1. O dozdajšni in bodoči mladeniški organizaciji. 2. Večji mladeniški shodi v poletju 1909. 3. Gospodarska organizacija. 4. Telovadna organizacija. 5. Slučajnosti. K temu, za mladeniško organizacije) važnemu shodu ima pristop vsak prijatelj našega gibanja. Zveza slovenskih mladeničev.
Ali je to nemško? Nemci so pač smelo ponosni na svoje pripadnike in naše odpadnike —, nemškutarje, iker tako vrlo jačijo ali resnično povedano pačijo njih jezik. Evo eno priliko! V neki občini blizu Maribora je neki mrtvaški ogleda konštatiral smrt ter svoj rezultat) izjavil v mrtvaškem listu v ganljivih nemških vrstah:	„Wegen groše Schreken
der Fuhrleite 1 spirte die Tohter die Mutter durch acht Tage in seinem Leibe tot.“ — Ta človek je moral najmanj 24 ur študirati, predno je mogel zapisati tako oslovsko budalost. Prava medicinska uganka!.
Popravek k „Pojasnilu“ v „Straži“ štev. 25 v H. v.
1	skupina 2 uri, v III. r. 2 skupini po 2 uri=4 ure, v IV.
r.	2 skupini po 3 ure=6 ur in v V. r. 2 skupini po 4 ure=* 8 ur, skupaj 20 ur.
SOMIŠLJENIKI, agitirajte za „Stražo“. Skrbite, da dobite s 1. marcem kar največ naročnikov. „Straža“ stane do konca leta 10 K. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“. Posnemajte v tem ozira nače nasprotnike. Ysi na delo za razširjanje „Straže“. Ce eden ne zmore cele naročnine, naj stopita dva ali trije skupaj.
i
matere pred oči, vpognjena. in/ žalostna, in ga gledala tako proseče.
Julče, še v sladkih mislih mladostnega/ ognja se je obrnil in zamahnil z roko. ‘Sedel je k mizi) in pisal.
Povedal je materi, da ne (more postati duhovnik, prosil jo, naj mu ne zameri, ker ne čuti poklica. Tudi tako lahko postane velik gospod in jo osreči in zagotovi brezskrbne, mirne dneve. Pisal ji je, da upa dobiti podporo, s kojo pojde na visoke šole.
Ko. bi slutil on, da je s tem pismom strl materi isrce, ji pomandral sladke nade, katere so jo vzdrževale, bi ji pač ne pisal tega. A mislil je, cfa mati ne bdj ka/j veliko rekla, da mu bo odpustila ta
1cQT* B.lf
Da, odpustila mu je, saj materino srce ne more sovražiti, nič mu ni očitala, a hujšala je'Vidno. Sin pa tega ni videl, ker ga ni bilo doma.
Napravil je maturo prav dobror in vesel je bil tega. V svojem veselju se je hotel nekoliko pošaliti. Rad bi vedel, kaj bo rekla Evgenija, če Ji sporoči, da ni napravil. Naročil je torej tovarišem,; naj ji povedo, da ni naredil. Drugi dan še le jij je hotel povedati resnico.	„ „ ,
Evgenija Je nestrprio öakalaysporočila. Vsak hip Je hodila na prag in gledala, odkod' da bo, prišel in ji povedal .j Ä njega hi bilo, . ■.	;1	.. .
' Mimo pride njegov prijatelj Devinski, pozdravi In hoče hitro mimo. Ona se ni mogla) zdržati in da-siravno ni bilo bogve kako dostojno klicati, je' vendar poklicala:
„Gospod Levinski!“
„Na službo, gospiea?"
„Prosim, ali niste videli gospoda Julčeta?“
„Seveda, danes je bil pri skuSnji.“
„Je napravil?“
Levinski' je bil obveščen, /kaj naj odgovori. — Saj radi tega je šel tam mimo. Hotel se je pa temeljito pošaliti.1 Napravil se je torej, kot bi mu bilo to vprašanje težko.
„Povejte, prosim!“
„Ni napravil!“
Odgovoril je z nekako težavo irv se naglo poslovil.
Deklica je odšla v sobo.
„Mati, nj napravil mature Julče.“
*Torej ni z njim nič“, de mati.
„Seveda, kaj pa hočem ž njim — ampak, tako mo postaviti — “
Jela) se je jeziti, kot bi se ji zgodila krivica, da ni napravil. Videlo se je, da ga ni ljubila, da je hrepenela biti kmalu preskrbljen^. , Prava; špeku-lantinja.
Ni bilo dovolj, daje z ljubavnim! spletkami zmotila J ul četa, skrbela je, da je bil napačno poučen o njenih gmotnih razmerah. On je mislil, (Ja je ona .bogata, v resnici pa. ni imela nič.
Res, da so velikokrat nedolžne šale rešiteljice človeka iz rok špekulantov,, ki se'igrajo s človeškimi; Srci.	. 1. (v;/: , v r.t,
N ., Julče pa ni mogel dočakati drugega ; dneva. Preveč je bil nestrpen. Sel je že zvečer k njej. Po potui tja si je slikal v bujni domišljiji srečo, do katere je storil sedaj znaten korak.
A čudno, na misel mh je prišel oni prizor, ko I %at'Je ^vprašala, če naredi maturo m kako je bila zbegana, ko ji ■ ni dal povoljnoga odgovora. Takrat mu je trezno premišljevanje vizela njena prisotnost in ljubeznjivost, pozneje ni mislil tako globoko. A sedaj, prvikrat, se mu je vsilila. misel, ali ga ona resnično ljubi, ali le za to, kakor večina mestjank, da bo preskrbljena!
Prav ugajalo mu je, je sklenil Igrati ulogo brez mature. S to Šalo se lahko prepriča o resnici
ali neresnici svojih domnevanj. In če ga ljubi, kako bo srečen.
A v tem hipu, tukaj na ulici* i mu) stopi živo pred oči podoba matere, suhe in zgubančene, z ru-deče obrobljenimi očmi.	\
Srečen —
Ali bo mogel biti srečen, ker je zavrgel svoje nazore. In tega je kriva Evgenija.
Moral si je, hote ali nehote priznati, da Je kriva le ona, dat ne spolni materinih želj, da — da — je vdušil v sebi poklic — pravi poklic.
Nima ga vsak, kdor ga) nima, bolje zanj, da. gre za pravim poklicem — a kdor. ga ima in ga zatre — bo li srečen?
Prišel je do stanovanja in potrkal.
Na klic „prosto“ je vstopil smehljaje.
Ni mu hitela nasproti,'- kakor navadno, mati ga ni pozdravila, kakor domačina, ampak kot tujega, človeka. Hladno se mu je ponudil' stol.
Zabolelo ga je!
(Žej je) sejgnil v žep, že/ je hotel pokazati spričevala, ä pred oči mu je stopila mati, shujšana in z objokanimi očmi.
Zadnji pristradani denar mu je molila nasproti, da bi njen sinko ne stradal, da bi se učil in postal — duhovnik.
Zganilo se je v njem. Dvignil je roke, iz prsi mu je všel jek in’ zgrudil se je na stol — samo za hip, nato je vstal, se priklonil in šel.
Pri vratih se je obrnil.
„Oprostite, gospodična Evgenija. Spoznal sem vas! Bila je le poskušnja. Maturo sem napravil, a moja ne bodete vi nikoli. Bodite zdravi! Mene ste spreobrnili! Okovi so se sedaj strli! — Zdravstvujte gospa!
Zaprl je vrata.	,
V sobi je pa obupno padla Evgenija vi naslonjač in strmela v\ vrata *-------
Štajersko.
Hofce. Nihče ne more tajiti, da so Hoče lep kraj; samo da žalibog ta lepi kraj, kuži tudi smrdljivi duh — nemškutarstva! Ta nemškutarski smrad prihaja seveda sem od mesta ter nekatere tako omami, da se kar nič več ne zavedajo, kaj da so — namreč Slovenci. Županjski urad — nemški; napisi na gostilnah, kramarijah, na skladišču požarne hrambe (z nemško komando seveda!), na mlekarni i. t. d. — nemški; kadar so nekateri pri vinu dobre
volje, lomijo nemški; pa tako čudno pravilno................!
Ce se ti vzljubi izvedeti, kako surovo napadajo nemškutarji Slovence, ti je Slovencem, zagriznjeno — sovražni list JMarburger-Zeitung“ na razpolago. Tudi to najdeš tukaj. Ha, kaj mi vse zmoremo! Sramota! — Toda ali naj že obupamo? Ne, nikakor še ne! Kajti z veseljem opažamo, da se je hoški zrak začel čistiti in da gineva nemškutarski smrad! „Izobraževalno društvo“ si je poleg drugega izbralo tudi nalogo: dušiti nemškutarstvo, ki je dosedaj tlačilo naše ljudstvo. V to svrho bo prirejalo na novem krasnem odru pogostne gledališke predstave — dve je že letoB priredilo, kateri ste se izborno obnesli — podučna predavanja, zborovanja in bo tako ljudstvo izobraževalo ter budilo v njem slovensko-narodno zavest. Hočane pa poživljamo, naj pristopijo k društvu še v obilnejšem številu! St. Ilj v Slov. gor. Vedno bolj in bolj postaja naš
Srijazni Št. Ilj pozorišče lepih prizorov narodne navdušenosti.
edaj je kaka narodna veselica, sedaj zbocuje „D. Z.“ in skoraj vsako nedeljo lahko zabeležimo nekaj v naše spominske knjige. Zadnjo nedeljo, dne 28. februarja je obhajalo Bralno društvo svoj sedemnajsti občni zbor. Obširni prostori Baumanove gostilne so se napolnili do zadnjega kotička. Navzoče je pozdravil župan in predsednik društva g. Franjo Thaler, ter po kratkem nagovoru oddal besedo Fr. Žebotu, ki je podal tajniško in blagajniško poročilo, katero so zborovalci vzeli z zadovoljstvom na znanje. Zatem je bila volitev novega odbora in sicer so izvoljeni: Thaler Franjo, Golob Mihael, Žebot Franjo, Lilek Franjo, Draž Josip, Geršak Ivo, Računskim pregledovalcem -sta se izvolila Pak Henrik in Kermoue Josip. Po ti točki je nastopil govornik iz Maribora vg- Pušenjak, ki je govoril o pomenu, namenu in potrebi društev ter o varčevanju. Živahno ploskanje je bila pohvala vrlemu gospodu za njegove res lepe besede. Vrli Hamer pa je h koncu deklamiral Gregorčičevo „Naš slovenski Dom“. Govorila sta še kaplan Golob in Šiška iz Maribora. Po občnem zbern se je razvila živahna zabava, ki je trajala precej dolgo v noč. Tudi tokrat so bili Mariboržani zastopani, znamenje, da se živo zanimajo za napredek in srečo tamošnjih Slovencev in Slovenk.
Luče. V nedeljo dne 7. marca se vrši pri nas občni zbor posojilnice in kmetijskega društva. Po občnem zboru bode predaval nadrevizor Vladislav Pušenjak iz Maribora. Pričakuje se obilna udeležba.
Loče. Letos so se pa skazali naši mladeniči in mladenke. Prvikrat so napravili tri igre: „Krčmar pri zvitem rogu“, „Pri gospodi“ in „Fotograf“ in pokazali, da res znajo. Igrali so vsi izvrstno, kakor bi to bil njihov posel, najsi so vsi prvikrat nastopili. Udeležba je bila velika. Počastili so nas sosedje ljubenčani in solčavani, drugi pa so se spomnili z darovi. Hvala vsem. Ostanek se porabi za šolsko mladino in izobraževalno društvo.
Konjice. Radi notice v „Straži“ tičoče se razmer na našem sodišču se je uvedla disciplinarna preiskava proti jednemu uradniku. Zelo radovedni smo, kako pride gospod sodnik do tega, da v tej zadevi zaslišuje zasebne stranke.
G.	Doležel, boljše bo, da odpravite sistem in pustite preganjanje dozdevnih piscev. Kmečko ljudstvo samo se pritožuje radi postopanja notarskega kandidata Schmidta in ima dovolj gradiva v rokah. Sicer pa še v tej zadevi ni izgovorjena zadnja beseda.
Laško. Sprejem novega nadžupnika dr. Kruljca se je izvršil včeraj prav dostojno. Novi nadžupnik se je pripeljal v spremstvu g. stolnega župnika mariborskega, Fr. Moravca in tovarišev s popoldanskim brzovlakom. Na kolodvoru so novega nadžupnika pozdravili: provizor Fortunat Končan, podžupan Mravljak v imenu trga, uradniki c. kr. sodnije n davkarije, župan J. Lapornik, Marije graške občine, Anton iPetek, župan št. krištovske občine ter cerkveni ključar g. Konrad Elsbacher. Med potom v trg je ljudstvo živahno pozdravljalo novega došlega pastirja. Pri savinjskem mostu je na čelu sl učiteljstva pozdravila nadžupnika šolska mladina slovenske in nemške šole. Sprejema so se vdežežili tudi trški požarniki. Vmeščenje se vrši danes o V, 10 uri po g. stolnem župnika in kanoniku Fr. Moravcu.
Celje. V liberalnih krogih samih se delajo zlobne opazke glede zadrževanja izvrševalnega odbora Narodne stranke nasproti ljudskemu zborovanju. Nihče ni poznal vladnega načrta zaradi zavarovanja. Samo na ta način se je zgodilo, da je dne 13. februarja odbor storil druge sklepe nego en teden pozneje. Faktično je praška „Union“ prinesla o sklepih .Narodne stranke z dne 13 februarija celo drugo sklepe zastran zavarovanja nego jih je objavil pozneje »N. D.“ v takozvanem oficielnem komunikeju. Liberalci sami trdijo, da sedanji odbor Narodno stranko samo kompromitira, «tima!
Darovi in darovalci društva „za varstvo in obskrbo “trok“ v cej kem sodnem okraja. P. n’ gg. Peter Majdič, rierdinand Gologranc, občinski urad okolice Celje po 100 K; VVr. Fran pl. Hočevar, Ivan Gorišek po 22 K; Anton pl. Gcurmser, Franc Ogradi po 20 K; dr. J. Sernec 12 K; u-Gjska posojilnica, dr. Juro Hrašovec, Rafael Salmič, ut,gina Vasič po 10 K; Ana Majdič, Ivan Rebek po 5 K; K diči Jere Candir 4 K ; Friderik Kukovič, dr. Pirnat, egina Vasič, Franc Krnele, Bervar Karl po 3 K; dr. Gvidon Srnec, Rudolf Strmecki, dr. Brenčič, Mih. Jošt, Ivan, dr. A. Schwab, Dr. Kukovec, Jurij Detiček, Robert Diehl, Josip Stelcer, dr. Filipič, dr. Anton Božič, Fani Lebič, dr. Sernec, A. Gradišnik, K. Novak, dr. Slavič, Anton Petriček Anton Kolenc, Rudolf Wudler, Franjo Jošt, dor. J. Sernec, J. Erhartič, Ludovik Černej, Franc Voglar,
Franc Em. Friedrich, Miloš Samec, dr. A. Dolar, Vekoslav Špindler, Karol Wizjak, Jakob Kosi, Marija Lager po 2 K; Viktor Konečnik, Ivan Ravnikar, Martin Vok, L. Baš, Franc Karlov šek. Pavel Detiček, Maks Detiček po 1 K.
Mozirje. Hud mraz je tukaj — zmrznila sta že dva nemška napisa in barja jih je odnesla, Bog si ga ve kam. Imamo jih pa še nekaj, bolj ob senčni strani, kjer jih baje ne premakne nobeden potres. — Najboljši „kšeft“ je baje sedaj pri „Hotel zur Post“.
Ploj na lova za deželnozborskim mandatom. Iz Središča nam poročajo, da nekdo že pridno agitira za Ploja med pristaši K. Z. tamošnje okolice. Ali misli Ploj zopet na programa K. Z. zlesti v deželni zbor? Seveda agitator bo več zanimivega o svojem kandidatu vedel povedati, če si izposodi znane Plojeve letake pri propalom sredlškem državnozborskem kandidata!
Koroško.
Naši kandidat je. Pod tem zaglavjem priobčuje zadnji „Mir“ v imenu kat. pol. društva za Koroško imena slovenskih kandidatov za deželnozborske vo-litvef Zaupniški shod v Celovcu je dne 25. svečana postavil sledeče kandidate:!
V kmetski skupini:
1.	Velikovec-Dobrljaves: jßrebinjski župan g. Florijan Eliersdorfer,) posestnik v Ravžu.
2.	Plibrk-Žel. Kapla: Državni poslanec gospod Franc Grafenauer, posestnik naj Brdi pri St. Mohoru, eventuelni kandidat g. msg. Valentin (Podgorc, tajnik družbe sv. Mohora v Celovcu.
3.	Beljak-St. Patrnjan-Rožek: g. Janez Vošpr-nik, posestnik v' Zgornjih Jezercih pri Vrbi.
4.	Trbiž-Podklošter: g. Jožef Skjrbina, po domače Kazin, posestnik in živinozdravnik v Htudih Dolih pri Vratah.
V splošni skupini:
5.	Celovec, Velikovec, Dobrljaves, Plibrk, Žel. Kapla: državni poslanec g.( Fr. Grafenauer, posestnik na Brdi pri St. Mohoru.
Mi pripomnimo tej priiobčitjvi Mira, da jef žalostno, da je koroško pol. društvo 4 mandate vrglo Že popred M vodo. Opustilo se je postavljanje kandidar tov v splošni skupini v beljaškem okraju, v kmetski skupini pa so se popred zavrgli,: 2f mandata v jokrar ju Celovec-Borovlje, 1 mandat pa v okraju Beljak-Rožek-St. Patrnjan. V tem zadnjem okraju so prepustili Slovenci bržkone popred 1 mandat nemškim krščanskim socialcem in to brez vsakega vzroka;1 kajti v tem okraju so skoraj vsi Nemci protestantje, oziroma najzagrizenejši' liberalci, torej nemški krščanski socialci ne dobijo niti enega glasu, za njihovega kandidata bodejo glasovali samo Slovenci. Čemu torej ponujati kandidata, katerega zmago moramo priboriti čisto sami ? .To je donkišoterija. Da ,se pa bel-jaški okraj splošne skupine in celovški okraj kmetske skupine menij nič tebi nič kar zavrže, to je že več nego bojazljivost. Tu zanemarja kat. pol. društvo svojo dolžnost, dolžnost, ki jo ima nasproti slovenskim narodnjakom še od zadnjih državnozborskih volitev sem. Jedino- pravo bi bilo, če bi si kmetje v odgovor na to postavili svoje kandidate v dotičnih krajih sami.	r	'	Observator.
Volilno gibanje. Na Djekšah je dne 21. sveč. zborovala deželna kmet. družba, ki se je tuđi takoj kazala kot nemškonaeionalna filijala. Šumija tokrat ni bilo, govoril pai je državni poslanec Nagele, ki si je osvajal Grafenauerjeve zasluge za slov. kmete) Govoril je nemško in mučil sebe, da ga razven, župnika, in nekega Vlsokobistričana sploh nikdo ,ni razumel* Govoril je tudi nekaj zaradi železnice velikov-ške in se zadiral v svojega prijatelja, celovškega župana Neunerja. — Na Djekšah se je ustanovilo! dne
14.	svečana izobraževalno društvo, ki šteje že 70 udov. —' Zrelski posilinemci agitirajo proti Slovencem s tem, da so polili po ;noči od| 22. na 23. sveč. g. župniku'j okna. Znana vsenemška kultura! — Znani Sajfric na Miklavčevem je sedaj v volilni dobi grozno prijazen kmetom iz Žitare vesi in iz okolice in se jim hlini prijatelja. Ko bodo volitve ‘pri kraju, bode se pa zopet pelo:	Halts Maul,^Windi-
scher! — Volilne katekizme so na razpolago zastonj pri pol. društvu v Celovcu, ' Pavličeva ulica šev. 7, ali po pošti brezplačno in v vsakem številu. — V Celovcu in po celovškem glavarstvenem; okraju so volilni imeniki položeni na pregled od 24. febr. sem. Cas za reklamacije poteče z 9. marcem. Slovenci naj jih vestno pregledajo in hitro in sproti do konca časa pregledavajo, naj posilinemške vsiljene^ reklamirajo ven, Slovence pa, ki so izpuščeni, reklamirajo v imenik. — ' Dne 28. sveč. so bili 3 volilni shodu slovenski: pri 'Ohacu vr Ločah pri St. liju (Rož), pri Gršaku v Črni, in pri Staklu v Prevaljah.
Kranjsko.
Delovanje narodno-liapredhe stranke. Narod-no-napredna stranka! se je začela znova gibati na Kranjskem. Iz svojega dolgoletnega spanja se je zopet probudila, da napne svoje zadnje moči, da\ se vzdrži na površju. {Vstopili so v stranko bolj mladi možje,, da jo rešijo pretečega ji pogina. Prirejati so začeli in sklicevati shode po vsej deželi. Pozor ljudje, ne verujte vsem sladkim besedam, katere vam bodo povedali bolj mlađi doktorji!
Državno podporo j« dovolilo ministrstvo kranjskemu deželnemu odboru za otvoritev specialnega tečaja za zadružništvo v zvezi s slovensko trgovsko šolo i Ljubljani v znesku 2000 K in delno pokritje za vzdrževanje omenjenega tečaja za leto 1909 1600
Stran 3.
kron. Znesek 2000 kron se je deželnemu odborul že nakazal.
Nova kmetijska podružnlcar se snuje v Mavčičah pri Kranju. Ta kmetijska podružnica je bila jako potrebna. Sedaj šteje že 23 udov, in bo imela v kratkem času svoj občni zbor, 'spojen s podučnim predavanjem.
Primorje.
Pod vlak se je vrgel pri kontoveljski «jesti v Barkovljah zidar Škerlj po domače Gaber. Kolesa so mu šla preko telesa in pretrgala truplo na dvoje. Samomorilec je zapustil šest otrok.
Bora. Z Reka poročajo, da divja že več dni huda, ledenomrzla bora. Temperatura je padla za 7. stopinj pod pičlo. Luka je pokrita z ledeno skorjo! — V tržaški luki počiva vsled ostre bore ves promet z ladijami.
Vinski semenj pri Sv. Križu poleg Kostanjevice bd v torek dne 9. marca ob ,11. dopoldne. Na kolodvoru na Vidmu bodo ob 10. dopoldne pripravljeni vozovi na razpolago.
Program kmečke stranke za Goriško je še-le zdaj po dveletnem obstoju stranke, zagledal snežni beli dan. Čudno, da takozvani agrarci svojega programa prej niso izdali. (Mogoče si niso upali nastopiti pred ljudmi nališpani s pavovim perjem. Pat posebno to se nam ;še čudno zdi, da ne delajo po programu, ampak se bavijo vedno le z — obljubami.
Jako lepo in zanimivo!
Električni tramvaj v Gorici 1 je končno vendarle izročen javnemu prometu. V četrtek se je končal komisijski ogled, katerega soš se udeležili mestni inženirji, inženirji dunajske električne družbe, ki je napravila električno cestno železnico, ter zastopniki političnega oblastva. Sprevodniki so izključno laške narodnosti, enako tramvajski konsorcij, znamenje torej, da konsorcij ne mara, da bi se tudi Slovenci vozili s tramvajem. Ker je vse tako laško preskrbljeno, bi konsorcij sploh ne smel sprejemati slovenskega, občinstva v tramvajske vozove. (Tega pa| seveda ne bo storil, ker Lahom diši slovenski denar kakor laški.
Razgled po svetu.
Proti nezgodam na ulici. V Ameriki so jako praktični ljudje. Tako so tudi iz nesreč, ki se dogajajo na ulicah, si sedaj znali kovati lepe denarce. Kakor se v New-Yorku dogode vsak čas nesreče, tako se more tam tudi vsak človek zavarovati. Ni jedne restavracije in kavarne, kjer bi ne imeli avtomata z napisom: „Na ulici je nevarno, zavaruj se!“ To zavarovanje je jako poceni. Za 10 centov se dobi polica za 250 dolarjev, a v slučaju smrti 1000 dolarjev^ Avtomati se toliko rabijo, ,da se; izda/ vi jednem dnevu nad 60.000 polic.
Hudnik iz prastare dobe so odkrili v Koniahu v Mali Aziji. V tem prastarem rudniku so kopali že Frigi pred 3000 leti živo srebro A'Našli so v njem velike množine rude, 'katera je dalaj po poskusih 8% čiste kovine. ,V' jednem rovu tega rudnika so dobili veliko okostnjakov s svetiljkami poleg. To so naj--bržei ostanki cele skupine starih rudokopov, ki so postali žrtve kake nesreče v rudniku.
Nasadi duhana v Dalmaciji so dovoljeni,,/ kakor tudi na vseh dalmatinskih otokih. Ali nasadi so dovoljeni samo na krajih, ki so zato prikladni in samo onim, ki imajo dovoljenje od vlade. Istočasno sajenje duhana v Dalmaciji in Hercegovini ni dovoljeno, ravno tako se tudi mladike duhana ne smejo prenašati iz Hercegovine črea' mejo v Dalmacijo.
Potres na Španskem. V Barceloni so čutili v noči na pondeljek jako močan potresni sunek. Prestrašeno prebivalstvo je zbežalo na eešto in ostalo celo noč pod vedrim nebom.
Proti uporabi 'cirilice v šoli. Šolski odbor občine Kašini na Hrvaškem je jednoglasno sklenil vložiti na vlado poziv, da se cirilica odpravi iz Sole, ker je popolnoma nepotrebna, brezkoristna ter se z njenim učenjem samo, trati čas, ki bi se kje drugje lahko bolje uporabil.
Hči Napoleona III. V Senlisn na Francoskem so našli r sredo komteso de la Pompiere nezavestno ležečo na postelji. Komteso, katera se drži za hčerko Napoleona IH, sosedje že nekoliko dni niso videli vzunaj. V sredo na večer je pa šla policija v stanovanje ter našla komteso pač še živo na postelji ležati, a okoli nje vse polno podgan in nesnage. Tla v sobi so bila posuta čez in čez z vrednostnimi papiiji. Komtesi se je omračil um. Prenesli so jo takoj v bolnico v Clermont.
32 let zaporedoma spala. Švedski listi javljajo, da se je te dni zbudila v Stockholmu neka Julija KaJsdatter, katera je spala 32 let neprenehoma naprej. V 13. letu je zaspala v težkem spanju a v 45 letu je zopet prvič odpri» oči. V teh 32. letih, kar je spala, so jo hranili na umeten način z mesno juho dvakrat na dan. Telo Julije Kalsdatter je jako oslabelo. Zdravniki so izjavili, da če težko ostati pri življenju.
Napad na Grke t Zjedinjenih državah. V Omahi saje zbralo okoli 3000 oseb, da umore nekega Grka, polioij-skega uradnika ter razdejati velik del grškega mestnega oddelka. Prišlo je do hndih spopadov, pri katerih je bilo mnogo Turkov in Romunov ranjenih, katere je ljudstvo držalo za Grke.___________________
Ustnica uredništva-
8t. Peter pod Svetimi gorami, Artiče, Mozirje, Kozjak, Galicija: danes nemogoče, prihodnjič!
M AT, A NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od. besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Kuharica, stara 85 let, želi vstopiti v službo v kako župnišče. Ponudbe na upravništvo tega lista.
69
Spretnega solicitator]a, zmožnega stenografije, sprejme takoj dr. R. Pipuš, odvetnik v Mariboru. 70
XXXXXXX»**
Valilnike (za umetno valenje piš-četov) in druge perotninarske potrebščine izdeluje po cem in priporoča Podružnica os'eđnje perutninarske zadrugevMengšn Kranjsko Ceniki na zahtevo vsakemu zastonj.
57
Posestvo se takoj proda, arondi-rano, 108 oralov gozda, 48 oralov njiv in travnikov, 5 gospodarskih poslopij, 2 hiši. Cena nizka. Ponudbe na upravništvo „Straže“ pod šifro: Lepo posestvo.	58
jpg~ Prostor (lokal) "•S
tik mesta Celje, kjer je do zdaj dobro obiskana trgov na mešane stroke, se da takoj zopet v najem ali pa proda s h šo. Natančneje pot oje pove uprav. „Straže“.	5
Učenec, ki ima veselje do trgovine se takoj sprejme. Teč pove trgovina v Mariboru Tržaška cesta št. 7.
Proda se lepa, lično opremlens, enonadstropna hiša v Mariboru s pc sestvom in vinogradom za 16.8C0 kron. Natančnejša pojasnila, daje J. Moser, anonsni urad Briksen, Weissenturangasse št. 6, Tirolsko.
64
Učenca kakor tudi učenko z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec Slivnica pri Sv. Juriju ob juž. žel. 52
Posestvo z lepim sadonosnikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „G. O. št 100“ Frankolovo Vojnik,	81
Učenec, sin poštenih stariše?, se sprejme, po doveršenju ljudske šole takoj v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Traun-u, Ptujska gora pri Ptnjc.	50
Trgovina mešanega blaga, go
stilna, žganjetoč s prodajo tobaka, vinograd v amerikansko trto zasajen; prostorna hiša, krita z opeko, v prodajaln- potrebna oprava, nadalje «rt za zelenjavo, se proda radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Kedo, pove upravništvo.	43
ČU
Cerkvtni in sobni slikar in pleskar
Franjo florvat
m A R18 O R, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter m vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	. 53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke
J)
.jg&T Cerkveni slikar
* Peter Markovič *
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov.
^ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, ^ V posebno altarnih in bandernih slik, križevih po- vjr tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- ^ ♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ♦♦ ^0 času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj-2^ ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne ^ slike: za poletni čas se pa priporočani že zdaj y za večja dela: za slikanje cerkva v različnih ^ w slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence. ^
«%	oO
S' ^voji li svojim!
I Urar, očalar in zlatar
i	m
I Franjo Bureš |
Maribor, Tegethofova cesta 33
m	pred kolodvorom,	10
jjff priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine,
^	nr itd. po naj nižji ceni.
& Popravila se točno in hitro izvršujejo.
arV\» eVhi rVi*	/vk irvvi rvii srina trVii rviu eVa žTvtb srvii <r¥k ä
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Cel|e
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cenel Najsolidnejsa in točna postrežba!
Ufa debel«.	Na drobno.
S Pohištvo
s
s
S
K
K
K
K
Si
K
S
K
S
E
S
K
K
m
Razpis.
Les iz parcele št. 886 z 2727 se bo dne 17. marca 1909 v župnišču v Šmartnu na Dholici prodal. Najnižja cena 8 K za m3 stoječega lesa.
Natančnejša pojasnila ustmeno ali pismeno daje župnijski urad Š m ar tin na Dholici P. Poreče ob jezeru, (Koroško).	68
K
s
k
s
s
K
K
K
K
K
K
K
K
Sd
K
k
Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
špOOOC Restavracija XXXX^
SSarodu! dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno keglijšče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
:xxxxx xxxxxxxxxxx xxx:
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
::	Postrežba čista, točna m solidna. ::
Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ^ brivec
Maribor* Šolska ulica 2.
55
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za Izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po naj-uovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. :::
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje	36
Velika zaloga pohištva od naj priprostoj šega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov*
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
emeememme
Svečar in medičar
Jožef Dufek, mamboe,
^	7 Viktringhofova ul. 30
priporoča prečastiti duhovščini veliko zalogo lastno izdelanih voščenih sveč.	20
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih csnah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago : :
se priporoča za obilni obisk, e
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, eiborijev, lestencev, svečnikov, križev, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrehrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
k svojim!
Svoji k svojim i
> MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjtnemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
___________•••••	________'JjJZ_______*
Dosedajni promet čez 4 milijone.
Vplačani deleži zadružnikov: 18530 K
k Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/t ®/# brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
Posojila na zemljišča po 5°/, do 57,7« brez in ž'amortizacijo.
Posojila na nastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit 'na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pOgoji.
*?ffšh£š°kia
Oskrbuje svojini Pianom Izterjevanje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Založnik in izdajatelj:
urednik :' Viktor CeijČiči 5 ; !	5
«pl1