Posamezna štev. 40 vin. ki 221 Poštnina - * ST - pavSallrana. v Ljufillanl, v petek, dne 3. oktobra m Leto m • SLOv gNEC« vel]a po poŠti ni f89 strani Jugoslavija |n t Ljubljani: ea colo ieto naprej.. K 84*— aa pol lota „ .. „ 42»— sa četrt leta „ • . m 21*— za cn masec „ •• „ 7^— Za InozemitTO oclolelno KM-— sa Sobotna izdala: ea £a oelo leto.....K 15*— za laozamalvo. 20- Enoitolpaa pelltvrata (59 nun široka ln 3 mm visoka alt uta prostor) r.a enkrat ... pa X 1*10 uradni rasglaat . 50 K 1*80 Prt naročila na« 10 objav pOpnSta najmanjši oglas 59/8mm Kt— 1111 ii Poslano: —— Enoatolpna petltrnta K 3-— lahaja vsak dan lavaamil ponedeljek ln dan po praolku. ob B. url alutrai. Uredništvo j* v Kopitarjan allol Itav. 8/m. Rokopisi ae ne vračajo; nelranblrane plina n M aprejemajo. IJreda. teleL itv. BO, ipriTB. It*. tt& Političen list za slovenski narol Opnva |e v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 ia naročnino ln št. 340 11 oglase, avatr. tn češko 24.797, ogr. 26.511, boan.-bero. 7588. BETmiiaa Fred sestavo kabineta. LDU. Belgrad, 1. okt. Danes popoldne je imel Radikalni klub sejo, na kateri je sklenil, da g. Stojan Protič vrne regentu mandat. Isto sta sklenila Narodni klub in Jugoslovanski klub. Govori se, da bo sestava novega kabineta iznova poverjena Demokratski zajed-nicL Vse kaže, da bo kriza v kratkem rešena. LDU. Belgrad, 1. okt. Danes ob pol ftvajsctih je prišel na dvor g. Stojan Protič, katerega je sprejel regent prestolonaslednik v avdijenci. G. Protič je izjavil, da mu ni bilo mogoče sestaviti kabineta in je vrnil poverjeni mu mandat. LDU. Belgrad, 2. okt. »Politika« poroča: Kakor znano, je Stojan Protič snoči vrnil prestolonasledniku rogentu mandat za sestavo nove vlade. Danes dopoldne je bil o tem objavljen poseben komunike. Na dvoru se bodo iz-nova pričela posvetovanja o vprašanju, komu naj se sedaj poveri sestava nove vlade. Ni izključeno, da bomo obletnico ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev dočakali v — krizi. G. Protič se jc snoči mudil pri regentu skoro dve uri. Danes dopoldne ni bil nihče pozvan na dvor. Danes ob 10. uri dopoldne je predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič konferi-ral z g. Davidovičem. V parlamentarnih krogih se govori, da bo regent poklical na dvor vse načelnike strank in da bo apeliral nanje, naj se vendar enkrat sporazumejo in obrazujejo močno koncentracijsko vlado, ki bo imela nalog, da privede državo iz današnjega nereda. LDU. Belgrad, 1. okt. Govori se, da bi sc mogla imenovati uradniška vlada, ki bi opravljala najvažnejše tekoče posle. LDU. Belgrad, 1. okt. V zvezi z reševanjem ministrske krize se jo razširila danes vest, da je v Belgrad pozvan poveljnik Dravske divizijske oblasti, general Krsto Smiljanič. LDU. Belgrad, 1. okt. Predsednik mirovne delegacije Nikola Pašič je naposled sklenil, da se konec tega tedna vrne v Pariz, kjer hoče ostati do zaključka mirovne konference. LDU. Belgrad, 1. okt. Dr. Smodlaka odpotuje v Split; prihodnjo nedeljo sc vrne v Pariz. Pozi« našim somi e Mesto Ljubljana se nahaja vsled strahotnega pomanjkanja stanovanj na robu velike krize. Težke socialne nevarnosti se dvigajo pred glavnim mestom Slovenije. Neodgovorno in sramotno zadržanje državnih in občinskih oblasti v vprašanju stanovanjske bede, bo pognalo naše mesto v močvirje. Oblasti, ki bi znale spraviti v 14 dneh brez dvoma tudi stotisoč vojaštva pod krov, nimajo volje in energije dovolj, da preskrbe par tisoč beguncem, delavcem, dijakom in uradnikom kos strehe. Dolga vrsta vagonov, ki stoji na naših kolodvorih, ic natlačena zrelih mož in deklet, starcev, žena in otrok, ki žive na jugoslovanskih tleh življenje, ki bi bilo v vsaki urejeni in civilizirani državi nemogoče. Živinski vagoni na južnem kolodvoru nosijo v sebi neizmerno gorje našega begunskega ljudstva in so kli-car vseh socialnih krivic, ki so v naši veliki socialni dobi na naših tleh še mogoče. Med tem ko se v živinskih vagonih odigravajo najbolj nevredne slike človeške bede in se zapravlja tam zdravje, sreča in prihodnjost neštetih slovenskih družin, se valjajo po udobnih sobah jn razkošnih stanovanjih našega mesta verižniki, domači in tuji kapitalisti in ljudski sleparji in oderuhi. Ta socialna krivica izziva, sramoti in revoluci-jonira naše delavno ljudstvo, ki jc obljub in upravnih komedij v državi in občini do grla sito. Ali se zavedajo vodilni in odlu-čujoči krogi, kam mora tirati in gnati nižje sloje tako zadržanje naših oblasti. Stanovanjska beda bo uničila nadalje naše komaj ustanovljeno vseučilišče. Trume naših dijakov zapuščajo našo deželo in gredo, ker ne najdejo stanovanj, v tuje kraje po svojo izobrazbo. Naša univerza bi bila lahko sijajno središče in vir naše nacionalne odporne sile. Tako pa je nebrižnost in nepodjetnost odgovornih državnih in občinskih oblasti pritirala to našo najvišjo napravo tik do prepada in preden se je ta najvažnejša slovenska kulturna ustanova oživela, je že na tem, da se upropasli. Če nam ni mogoče, cla spravimo tucat profesorjev pod streho, iu ne moremo v naši gozdnati deželi sezidati dijakom niti par lesenih barak, lahko univerzo zapremo. Razmere, ki so pahnile naše mesto v ta obupni položaj, zahtevajo brezpogojno in nujno energičnih dejanj. Velikopotezni in neusmiljeno strogi ukrepi morajo na dan. Preteklost in skušnja nam vzbuja strah, da dovolj odločnih ukrepov navzlic nevarnostim, ki se dvigajo v deželi, navzlic obupnosti položaja, nc bo. Energije in inici-jativnrjrti je ramreč br"-~i~elro iskati tam, kjer je ni in je nikdar ni bilo. Naša socialna dolžnost pa je, da se obrnemo na naše somišljenike s pozivom, da dado do zadnjega kotička svoja stanovanja > na razpolago naš''m beguncem, dijakom in | uradnikom. Zahtevamo in hočemo od na-! šili ljudi požrtvovalnosti, ki odgovarja ve-i likim socialnim načelom naše stranke. Hočemo, da naši somišljeniki podajo dejanski dokaz, da so pripidniki kulturnega gibanja, ki je ljudsko in mu je zato ljudski interes prvi in izključni pogon njegovega delovanja. Kdor ni tak, ne spada po svojem duhu tja kamor sc prišteva. Mi bodemo nastopili v tem vprašanju z vso brezobzirnostjo. Mi ne bodemo gledali ne na osebe in njihov socialni položaj, nc na stan, ne na ugled in na vpliv posameznikov. Stvar, za katero gre, je velika in zato bodemo uporabili pri svojem nastopu moč in razloč-nost, ki io zahteva javni blagor. Pozivamo naše somišljenike, da dokažejo svoje socialno mišljen:e in se odzovejo z dejanjem našemu pozivu. Zveza industrijcev za slovensko ozemlje je poslala ministrstvu za trgovino in industrijo obširno spomenico o naši premogovni krizi in odpomočkih. Iz spomenice posnemamo: Po statističnih podatkih Zveze industrijcev v Ljubljani potrebuje industrija v slovenskem ozemlju mesečno 38.265 trn rujavega trboveljskega premoga ali 1531 ton vsak delovni dan; razen lega mesečno še 4750 ton črnega premoga in koksa. Deželna vlada v Ljubljani je z ozirom na obstoječe težave določila za našo industrijo eksistenčni minimum po 1100 Ion Irbovclj-skega premoga na dan. S tem bi bila mo-j gla naša industrija nekako životariti. Toda i v resnici jc dobivala naša industrija v najboljših mesecih povprečno lc po 462 ozir. | 396 ton na dan, torej 42 odnosno 36 odstotkov skrajne potrebščine! Pa tudi tega ni dobivala redno, ampak le od slučaja do slučaja presežke in preostanke tistih množin našega premoga, ki ga dobivajo prednostni konsumenti, l. j. naše in hrvatske ter srbske železnice in hrvatska industrija. Ni čuda, da je ob teh razmerah prišla naša industrija v obupen položaj ter je več nego polovico podjetij ustavilo delo; osta- lo pa hira in bo v kratkem nastalo popolno mrtvilo. Pred nami vstaja nevarnost, da izgubi delo in zaslužek 50.000 tovarniških delavcev. Vsega lega pa ne bi bilo treba, ako bi se v premogovnikih izven Slovenije delalo vsaj približno toliko, kakor pri nas, V premogovnikih trboveljske družbe (v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku) se je pridelalo meseca avgusta t. 1. skupaj 63.136 ton premoga ali okroglo 2000 Ion na dan. Ta premog se razdeljuje po ministrski naredbi z dne 7. maja 1919 tako-le; državnim železnicam v Sloveniji 280 ton, južni železnici za slovensko in hrvatsko progo 770 ton, hrvatsko-slavonskim železnicam 560 ton, srbskim železnicam 240 ton, hrvatski industriji 300 ton, skupaj 2150 ton na dan. Po tem za industrijo v Sloveniji sploh ne ostane nič premoga in so naša podjetja odvisna lc od slučajnih prebitkov. Meseca avgusta smo na odlok ministrskega sveta oddali od celotna produkcije 28,488 Ion ali 45.12% srbskim in hrvatskim železnicam, hrvatski industriji in mestu Zagrebu, nadaljnjih 23.88? ton aJi 37.84% železnicam v Sloveniji, t. južni železnici in slov. in hrvatskim progam. Za industrijo v Sloveniji, za vsa državna, mestna in zasebna podjetja nam ie ostalo le 10.760 ton ali 17.04 '/o. Poleni nam pa v Zagrebu in Belgradu še verjeti nočejo, da res oddajamo skoraj ves premog iz dežele, sami pa trpimo neznosno pomanjkanje. Kaj pa delajo premogovniki izven Slovenije? Da številni in bogati picn.cgov-niki v Srbiji ne obratujejo v polnem obsegu, pcpolnoroa razumemo; ve idar bi bila malo večja vnema le mogoča. Nepojmljivo pa je, zakaj kompetealne oblasti ne napravijo reda v bosenskih premogovnikih. še letu 1915. jo Bosna pridelala 928.244 ton premoga, katj.eg.i so znaten del izvažali, letos pa knjejo bosenski premogovniki komaj domačo p vrebo, V zagrebškem rudarskem glavarstvu so leta 1916. pridelali 225,100 ton rujavega premoga. Največjega pomena pa jc premogovnik v Pečuhu, bogat najboljšega črnega premoga in popolnoma moderno opremljen. Ta premogovnik ie še leta »916. proizvajal 783,900 ton premoga; pod našo državno upravo pa proizvai 1 komaj toliko, kolikor porabijo njegov.; lastne elektrarne! Siccr pa pravijo, da e jc zadnje ledne zvišala proizvodnja peča l-.cga premogovnika na 1500 ton dnevio. če je 'ako — in moralo bi biti — potom naj nas raz-bremene in nam olajšajo dajatve! Toda LISTEK. ! „Sfpižew pot"1 ko-reš&G&a SSovencev. Piše dr. Val, Rožič. (Dalje.) Pa tudi solnčne kopeli na gmiindskem j obzidju mi niso rodile rešilne misli in pri- j čarale zaželjenega varnega izhoda. Iskati bo treba »novih potov« in virov za beg. Ostajati sem začel doma, ko so šli drugi na izprehod. Bil sem vselej bolan. Enkrat sem imel grižo, drugič me jc bolela glava, tretjič noge. V rcsnici pa sem imel neizmerno domotožje. V tem prostem času sem se bolj prikrito splazil na dvorišče za hišo. Vzel sem dolgo klop ter se vlegel nanjo — za vsak slučaj, če bi prišel gledat orožnik, ki je imel doma službo in je običajno sedel pri vratih (izhodu) v veži. — Ko enkrat tako ležim in tuhtam nebo in zemljo, tedaj zapazim, da so zadaj za menoj v zid vzidana majhna, lesena vratca, ki so imela v STedi majhno luknjico, tako veliko, da se je lahko z roko seglo na znotraj. Zunaj so bila zaprta z železno zaponko, na kateri pa ni bilo ključavnice. Začnem gledati in škiliti skoz luknjico v teman prostor. Bilo jc nekako skladišče, polno razne stare ropotije: vozov, desk in različnega orodja. Vse to pa je bilo tako gosto in visoko naloženo za vrati, da jih tudi po odstranitvi železne zaponke niti za "sooznanje« ni bilo mogoče odmakniti, če- prav sem z vso spočito energijo zastavil vse svoje latentne telesne moči. Ni šlo! Odložim za drugi dan svoje Schermes (?) Hol-movo delo, kajti pri svojem prvem poizkusu sem moral vedno, vsako minuto paziti, da me kdo (žandar) ne zaloti pri mojem »nepoštenem« delovanju. — Noč pre-bijem v samem reševanju težkih jednačb z večimi neznankami. Hevreka! Našel sem jo, Arhimedovo točko, na katero se bom mogel opreti. Drugi dan popoldne sem zopet — bolan — na težavnem delu. Dobil sem na dvorišču dolg, močan drog, splazil se k skrivnostnim vratom, ter začel počasi, previdno in tiho skozi luknjo odrivati razne predmete: voz, deske, razno šaro in navlako. Če jc kaj zaropotalo, pit sem zopet nehal ter zbežal na dvorišče, da sem proučil položaj straže. Nič! Zopet k vratom. Odrivam in odrivam, da se ves polim. Toda, kdor išče, ta naide. Efeta! Odrinil sem stvari, da so se vrata odmaknila za toliko, da sem se s težavo svojih kosti po strani in sključeno splazil v shrambo. Sama tema! Hitro rekognosciram teren. Aha, dvojna vrata iz tc obokane shrambe vodijo ven na cesto. Toda vrata so od zunaj zaprte s ključavnico in od znotraj z železnim zapahom. Bes te plentaj. Hitro preštudiram vrata in opazim v svoje veliko veselje in zadovoljstvo, da čc odrinem od znotraj železni zapah, da sc desni del vrat odpre potem sam na ven-kaj, ker jc šla železna ključavnica samo po vrhu vrat, tako, da od zunaj iz ulice priti v shrambo, je bilo izključeno, a od znotraj iz skladišča se je po odstranitvi železne zatvornice, ki je bila uprta samo v zid, lahko prišlo venknj na cesto, ker sc je polovica vrat odprla na zunaj. — Dobro! Hvala Bogu! Hitro ven! Zaprem za seboj mala vratca. Tretji dan preštudiram še enkrat vso situacijo. Nihče me ne opazi. Šlo bo! Treba samo, da straža pri »jugoslovanskem grobu« enkrat zaspi. Ves moj oodrobni načrt sem »izdal« tov. Renkotu, ki se dolgo ni mogel odločili zanj, kajti pot je bila silno dolga in riskirana. Zato tudi drugim tovarišem nisem razlagal svojih tajnih naklepov. Treba je bilo celega moža! In najine želje so se izpolnile. V nedeljo 3. avgusta jc šel po 10. uri zvečer službujoči žandar spat, kar sc jc le izjemoma zgodilo. To ugodno priliko, na katero sva že več večerov prežala, sva uporabila in skozi dvorišče in dvoje »tajnih- vrat sva zbežala ravno ob 1. po noči od 3, na 4. avgusta t. 1. Noč je bila temna, malo je deževalo in midva sva bila ob 6. uri zjutraj že na Kačjem prelazu na solnograški meji. Med potoma sem jaz izgubil »compate«, ki sem si jih priveza! na čevlje, da bi preveč ne ropotal po Gmiindu o polnoči, ko jc bilo vse tiho. Šele na vrhu Kačjega prelaza sem to usodno >izgubo- opazil, — a vseeno sem od veselja zavriskal in zapel ono znano: »Compate pozabila (zgubila), nazaj je prišla.« — A jnz nisem prišel nazaj. — 10. Na Solnograškem. Ko sva s Kačjega prelaza, kjer sva m natrgala planinskih cvetk in rododendrona, obrnila proti strmemu prepadu navzdol v dolino Lungau, tedai se je zjasnilo nebo in midva »va imela najlepše svobodno jutro v prosti naravi. Dasi sva že hodila 25 km, sva še vedno hodila lahkih krač. Prvi ljudje so naju srečali trije mladi dijaki-turisti na solnograški strani. Tovariš Renko pravi: »Velika sreča! Trije moški z lepo prihodnostjo so naju srečali!« In pospešila sva zopet najine korake v nadi, da se tudi nama najin načrt posreči v celoti. — Ob o-smi uri sva bila že v Lungau. Tu sva zavila za tre-notek še pod hribom v prvo luristovsko gostilno, spila vsak eno belo kavo in hajdi naprej. Preje sve še zelo previdno vprašala, kedaj gre vlak iz Maulerndorfa. — »Ob tri četrt na pet popoldne«, sc je oglasil prijazen odgovor. Hvala! In šla sva naprej na podlagi moje karte, ki sem si jo že preje poskrbel v to svrho. Toda, ko prideva popolnoma v dolino, jo kreneva s ceste v stran na levi breg Mure. Tu se konča Lungau in se pričenja Murlal. Sklenila sva, da ne greva na postajo v Mauterndorf, ampak, da sc potrudiva ter greva po dolini Mure med grmovjem in jelševjem skozi ob reki do hriba Pichlern. Pot je dolga tri ure. Ob 10. uri dopoldne sva počivala tam za Muro v grmovju med jelševjem in praprotjo. Komarji in brenclji so naju pikali, da nama ni bik) obstanka. Vzdigniva sc. Noge so naju začele boleti, žulji sa sc nama delali na podplatih in prstih. Imela sva oba slabe, tenke čevlje in ncpodkovanc. Hodila sva pa že 8 ur po trdi ccsti. Ni čuda, da no sc jclc oglašati posledicc najine mehkužnosti, ki sva se io nalezla v našem internatu. — No pa šalo na strani Zgodilo sc jc ravno nasprotno, dcbili smo začetkom septembra t, 1. od ministrstva za šume in rudnike -odlok za nove dajatve! Nato govori spomenica o obupnih železniških razmerah, ki so istotako eden izmed vzrokov premogovne krize. Nekateri naši veliki obrati in mestne plinarne potrebujejo črni premog in koks iz inozemstva. Ta premog in koks sc mora zaenkrat dobiti iz Čehoslovaške republike, mogli bi ga pa sčasoma dobivati tudi iz 'Anglije v Dalmacijo proti kompenzaciji v prvovrstnem dalmatinskem cementu. Končno stavi Zveza, industrijcev naslednje konkretne predloge: 1. Naredba ministrstva notranjih zadev P. Br. 16.028 z dne 7. maja 1tarič, dekan. 4 Prva cvetka. Socialni demokratje ho odprli svojo politično šolo v Trbovljah. V včerajšnji številki »Na-preja« priobčujejo prvi sestavek učenca iz tc čolo o »velevažnem vprašanju ljudsko izobrazbe«, ki naj bo dokaz, »kako jc mogoče izobraziti v najkrajšem času priprostega delavca, da nam lahko lepo in jasno pove svoje poštene misli.« Torej nekaka dika. podjetja, glavna zanimivost sezone, šlager aktualnega programa. Priprosti delavec, ki sc jc v najkrajšem času razvil v pisatelja in verskega filozofa, nam pripoveduje tole: »V vseh ljudskih šolah, kakor tudi večinoma pri drugih narodih uvajajo prirodni otroškj razum v zmoto z mozaičnim razlaganjem stvar-janja. ter se vse to predočuje kot. sveto resnico. Samo pripovedovanje o neverjetnih čudežih. Reelnost stvarjenja in življenja je pa tako drugačna! V biblijski zgodbi so glavnejši čudeži celo upodobljeni, da se tako učinkovitejše omami otroške duše z vsemi sredstvi fantazije. Ni čuda, da ni v naši vzgoji skoro nobene resnične znanosti. Glavni vzrok je pripisovati temu, da, ker se otrokom že od vsega začetka predočuje kot golo resnico tritisočletne bajke. Znanost in živa narava pa učita drugače. Tako se napravi iz otroka navadnega verskega fanatika ,ki nima nobenega pravega pojma o znanosti in naravi.« — Tako se napravi iz poštenega delavca fanatika nevednosti — da govorimo s slovnico socialistične šole v Trbovljah — ki lahko slabo in nejasno pove tuje nepoštene misli. O stvareh ga uče, ubogega človeka, o katerih sami nimajo pojma! Pa kaj, glavna reč je le, da se usposobijo ljudje za kulturni boj! -f K dan t na laž. V nekem ljubljanskem dnevniku smo včeraj brali v članku, ki se opravičeno ogorča radi moke, tudi naslednji stavek: »Dr. Korošec je ceno moki sam »kulantno« zvišal nad potrebo.« Hazumemo popolnoma, da je za list, ki mora ščititi demokrate-socialiste malce težko radi moke udarjati po vladi, ki obstoji iz istih demokratov-socialistov. Zato si pomaga kulantni po^enjak na ta način, da v celem članku ne imenuje ne ministra za prehrano, ne ministra za promet In ne za trgovino. Pač pa z imenom navaja prejšnjega ministra za prehrano dr. Korošca, in sicer v taki zvezi, da bo ljubljanski cvičkar v svojem večernem omizju lahko pokimal v kozarec in proklel dr. Korošca, ki je kriv, da ni moke. In ljubljanskemu cvičkarju ne bomo zamerili, če se bo v pozni uri ogorčal, njemu tega tudi no pišemo, ker vso sproti pozabi in vse sproti verjame. Obsojamo pa tako pisanje v listih, ki bi morali stati malo višje ko kako gostilniško omizje. Ali menite, da Ljubljana in Slovenija obstoji res iz samih cvičkarjev? Ali menite, da se razsodna javnost ne spominja več, da je moka prišla k nam še le, ko je prevzel prehrano dr. Korošec, ki je stopil na prste verižnikom? Ali menite, da ne ve vsak razsodno človek v Sloveniji, da so verižniki začeli dvigati glavo zopet tedaj, ko je dr. Korošec svoje mesto prepustil socialistu? Ali mar ne pozna cela Ljubljana tistih veletrgovcev v Ljubljani, ki so v svojih skladiščih prikrivali cele vagone moke iz Banata in Bačke? Ali mar ni znano, da ti ljudje spadajo k stranki, ki danes vlada našo ubogo Jugoslavijo? Te stvari naj bi bil kulantni poštenjak opisal, in ljudstvu bi bilo s tem bolj ustreženo ko s tako kulantno lažjo, za katero »e skrivajo pravi krivci! -j- Krompirjeva politika. »Slov. Narod« je priobčil snoči notico »Ne izzivajte!«, kjer obsoja dejstvo, da na trgu ni krompirja, moke in jajec, »dasi ima dežela vsega v izobilju«. Pod notico je podpisan »Uradnik«. K tej stvari imamo pripomniti to: Da krompirja, moke in jajc ni na trgu, je res. V vprašanju krivde se pa gospod uradnik deloma moti. Krompirja je lotos na deželi mnogo manj ko druga leta, ker sta ga uničila moča in črv. Bilo ga je sicer v ljubljanski okolici morda vendar le še nekaj za prodaj. Da tega krompirja ni več na trg, so krivi znani verižniki in še bolj znani tisti, ki so tem verižni kom dali izvoznice za krompir. Gospod »uradnik« oboje vrste ljudi lahko pozna, a so rajši zgraža nad kmetom ko nad resničnimi pijavkami. Tudi jajc ni na trgu. To pot naj ne govori politična modrost, za katero kokoši nimajo smisla. Gospod »uradnik« —- če j« res uradnik — morda ne ve, da je sedaj ttsti čas, ko kokoši nehajo nesti, in da vsako leto ob tem času primanjkuje jajc. To živalsko zanimivost bi moral vedeti sicer vsak izobražen mož, oosebno čc jc uradnik. Ker tejra ne ve, smo mu pojasnili, da ne bo brez );ot/ebe apeliral na patrijotično dolžnost kurjega stanu. Kar pa so verižnlkov, trgovcev in špekulantov r. moko tiče mu damo čisto prav! Le to bi še dostavili, da smo mi te vrste gospodo žo davno poznali ter primerno cenili njeno nagnjenje, ki bolj ljubi zlato teh; ko svoje rojake. Če je gospod »uradnik« pripravljen, v boju proti tem ljudem z nami sodelovati, pozdravljen! -|- Kako razumejo. Včeraj smo objavili doposlano nam notico o potrebi, da ostane čekovni urad v Ljubljani. Ko smo to notico objavili, smo imeli koristi našega mesta in dežele pred očmi ter koristi urada samega. Trdih nismo ničesar, kar bi se ne dalo pokazati in kar se. bo šc dokazalo, če to kdo želi. Na to nam je odgovoril »Na-rodv, da pišemo o tej zadevi, ker čekovui urad ni dal dela Jugoslovanski tiskarni! Kdor ve, kako je s tiskarnami, se bo tej obrambi čudil; nc bo se pa čudil tisti, kdor ve, da dejanja, drugih presoja vsakdo po nagibih svojih lastnih dejanj. Podtikanje torej »Narodovemu« dopisniku odpuščamo. Ne mogli bi mu pa odpustiti, če bi se. bil preselil čekovni urad iz Ljubljane. In za lo gre! -(- Kralikovo tiskarno v Mariboru so kupili dr. Koderman. dr. I.ipold, dr. Pfeif-fer in profesor Voglar s sodelovanjem dveh znanih mariborskih milijonarjev, k^gdita v upravnem svetu mariborske eskomptne banke, katera financira to podjetje. + Metamorioza. Pred ledni je vlada ustavila »Istino«, glasilo socija-lističke radničke partije Jugoslavije (komunisti). Vsaka številka tega lista je prinašala celo kolone imen komunističnih voditeljev, ki jih jo vlada internirala. Demokratska zajednica in Pribičevič sta bila predmet ostrih napadov v listu. Ko je zavladal demo-kratskosocijalistični blok, je začelo izhajati komunistično glasilo pod imenom »Nova Istina«. Komunisti, ki imajo v rokah ogromno večino strokovnih organizacij in del mlajše socijalistične inteligence, niso danes več nevarni, ker je vlada upala, da bo rdeče leve krotila poleg Pribičeviča tudi troperesna soci-jalistična. deteljica Buškeg-Korač-Kri-stan. -f Italijanska propaganda na Poljskem. »Agramer Tagblatt« poroča iz Rima, da je poljski minister za notranje zadeve potrdil Statute italijan-sko-poljske družbe, ki bo imela svoj sedež v Varšavi. V svoji prvi seji je sklenila družba, da se na rednih razstavah v Benetkah ustanovi tudi stalni poljski paviljon. 4- Demobilizacija francoske armade. »Slovo Polskie« t>oroča iz Pariza, da jc v Franciji dosihmal demobiliziranih 2 milijona vojakov. Angleška deroobilizacija bo baje še v tem letu dokončana. 4- Angleška stope v diplomatsko zvezo r Nemčijo. »Temps« poroča, da je angleško ministrstvo sklenilo na svoji petkovi seji, da sc zopet upostavijo diplomatski odnošaji z Nemčijo. Zaslržatianle muke in naollanfe cen. Odsek za prehrano deželne vlade za Slovenijo objavlja: V zadnjem času se razširjajo vesli, da bo moke zmanjkalo ter da bodo cene mlinskim izdelkom zelo poskočile. Tudi se pripoveduje, da bodo zopet vpeljane izkaznice za moko in kruh. Te vesti so popolnoma ncosnovace. Res je, da so radi prometnih težkoč zastali dovozi žita iz Banata in Bačke, vendar so tc težkoče že premagaac Žitni zavod ima nakupljcnc velike množine žita, ki jih v najkrajšem času spravi v Slovenijo. Vznemirjajoče vesti so izrabili — čc nc tudi povzročili — trgovci in mlinu rji, ki sedaj zadržujejo mlinske izdelka tor jim navijajo cene. Politična okrajna oblastvi imajo nalog, da nastopijo z vso strogost'.! proti takim brezvestnežem, zaplenijo zaloge, ki se zadržujejo v špekulativne namene, dotič-n;ka povrfcutega kaznujejo še i globo do 2C.000 kron in zaporom do šestih mesecev, — Občinstvo se pozi/ja, da gre oblastveni na reko ter jim da podatke za postopanje. Občinstvo samo oa se naj nc da begati po neosnovafiih vesteh. Dnevne novice. — Gledališče in stanovanjska beda. Tenorist Rijavec, ki je odpovedal svoj an-gažma v Zagrebu, j« poslal upravi zagrebškega gledališča sledeče pismo: Glasom pogodbe od 30. iuniia t. L se je bi naslov-Ijenec obvezal, da mi zagotovi stanovanje v mestu, najkasneje š 1. septembrom t. 1. Uvažujoč težki položaj naše opore 'n zapreke, ki so bile stavljene slavni upravi pri stanovanjskem uradu, sem čakal še mesec dni, že z ozirom na to, da je bilo lepo k vreme, ki mi te olajšalo stanovanie na mest- ni periferiji. Večkrat sem opozarjal slavno upravo, da je 1. oktober zadnji rok in da naj se mi stanovanje zagotovi — no, do danes jc bilo vse zastonj — iz tega razloga izjavljam, da je pogodba, sklenjena dne 30, julija t. 1. danes za mc neobvezna in prosim, da mc od 1. oktobra t. 1. ne smatrate več članom kr. zem. gledališča. —■ Zagreb, 30. septembra 1919. — Josip Rijavec, 1. r. — Zagrebški listi pripominjajo, da bodo temu koraku sledili tudi člani opere Baranovič, Oufednik. Gormanov in mnogi člani orkestra. Radi stanovanjske krize stoii zagrebška opera pred katastrofo strofo. — Prošnja na gospoda dr. Triller-Ja iz krogov užitninskih uslužbencev. Ker ste, gospod doktor, predsednik komisije za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave, Vas užitninaki uslužbenci nujno prosimo, spomnite sc tudi nas glede draginj skih doklad z isto ljubeznijo, kakor ste se spomnili s svojim predlogom v seji občinskega sveta ljubljanskega, dne 30. sept. 1919 uslužbencev mestne občine ljubljanske. Prav taka draginja, kakor za mestne, jc tudi za druge uslužbence; naj nc bo tedaj nikakih izjem! — Odbor jugoslovanske roenze na Dunaju poroča brzojavno: Dunajska jugoslovanska dijaška menza spričo tehničnih težkoč in pomanjkanja hrane ne more sprejemati novih članov. Dijaki, ki hočejo na Dunaj, naj ne računajo z menzo. — Visokošolci, ki reflektujejo na akademsko menzo in akademski dom v Ljubljani, se poživljajo, da se najkasneje do 20. t. m. pismenim potom javijo pri načelniku sekcije »Akademskega doma« Alojzij F a k i n . Moste 52. — »Akademsko društvo inqosl. tehnikov«. Danes ob ]0. uri dopoldne izredni občni zbor, predavanja se preloži na IL uro. — Odbor. — Slovensko planinsko društvo naznanja, da ima svojo društveno pisarno na Kralja Petra trgu št. 2. (prej Slovenski trg). Uradne uro od 8 do 12. in od 2. do 5. Istotam se vršijo vsako sredo (izvzemši praznikov) ob pol B uri seje osrednjega odbora. — Planinske koče. Slovensko planinsko društvo objavlja, da ostane Aljažev, dom v Vratih otvorjen in oskrbovan do 15. oktobra. Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru in turistovska koča v Kamniški Bistrici ostaneta odprta in oskrbovana celo leto in tudi čez zimo. Druge planinske koče so zatvorjene. Njih poset jc mogoč le v spremstvu oskrbnika ali poverjenega vodnika ter se je tozadevno obrniti na pisarno osrednjega odbora v Ljubljani, Kralja Petra trg St. 2. — Slovenska realna gimnazija v Kočevju sc jc otvorila na slovesen način 25. septembra. Po božji službi v mestni župni cerkvi se je zbrala v lepo okrašeni risal-nici zavoda odlična slovenska družba in slovenska gimnazijska mladina. Prvi je govoril g. gimn. vodja AVatzl, ki je omenjal velike zapreke in oviro ter razne intrige, ki so pretile onemogočiti slovensko gimnazijo, katero so želeli in zahtevali kočevski Slovenci s tako odločnostjo. Potem jc govoril g. dr. Ogrin, vodja okraj, glavarstva ter povdarjal veliki pomen tega najmlajšega slovenskega srednješolskega zavoda. G. poslanec škulj jc spretno in zanimivo razvijal misel: inteligenca, ki bo v tem zavodu dobila svojo izobrazbo, naj to izobrazbo širi med ljudstvo, da sc tako oddolži narodu, ki ji stavi ta zavod. G. okraj, nadzornik Novak je predlagal, da se g. poverjeniku dr. Verstovšku, ki si je stekel za mladi zavod največ zaslug, izreče brzojavnim potom prisrčno zahvalo, kar je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. Vrli cerkveni zbor, ki je poveličal cerkveno slavnost z izbranim petjem, je zapel »Lepa naša domvina«, iu prisrčna domača slavnost je bila zaključena. Nato so si ogledali gostje dijaški dom, ki je pod oskrbo čč. ss. usmiljenk nastanjen v gimnazijskih prostorih ter nudi 18 dijakom popolno iu dobro oskrbo. — Zavod ima v I. (realnem slovenskem) razredu 35 dijakov in 8 dijakinj, med njimi 32 + 7 slovenske ter 3 4 1 nemške narodnosti. Ostali razredi imajo ?a nemški učni jezik ter je v II. razredu H 4 2, v III. 18, v četr-tem 13 4 2 učencev in učenk. Na celem zavodu je 46 Slovencev in i6 Nemcev, skupaj 92 učencev in učenk. Pripomniti je, da je med 43 učenci 1. razreda samo 8 učencev doma izven kočevskega okrajnega glavarstva. — Dijaška služba božja je bila 28. sept. prvič slovenska ter bo v prihodnje vsako drugo nedeljo, tako da se vrsti slovenska in nemška propoved (5. okt. nemška, 12. okt. slovenska itd.). Pohvalno je omeniti, da je pri slovenski dijaški službi božji rade volje obljubil petje mnogoštevilni in dobro izurjeni cerkveni zbor. — Isti dan se je otvorila v Marijinem domu v Kočevju slovensko, mcgeotiska šola za deklice, katero pohaja čez -100 učenk. — Mladima zavodoma želimo najlepših uspehov in obilo blagoslova božjega, da so izpolnijo vse nade, ki jih stavimo naoje kočevski Slovenci, za katere jc bil 25. september dan velikega veselja — Iz Litije. V tednu od 21. do 28. septembra je bila okradena cerkcv v Litiji. Tat, kateremu so morale biti dobro jnane razmere v cerkvi, je podnevi šel v zakristijo in si izbral predal, v katerem so bili shranjeni prti in brisače. Nabral je v nahrbtnik do 30 prtov — 10 s čipkami, ki so kljekljane — in do 15 brisač. Zaprl je predal, da se tatvina ni precej opazila. — Svari se pred nakupom. — Jesenice. Dramatični odsek Kat. del. društva otvori letošnjo sezono z Medvedovo »Za pravdo in srce«. Prva uprizoritev v nedeljo 5. oktobra ob pol 8. uri zvečer v Delavskem domu. Pred začetkom in med odmori sodeluje celotna društvena godba. — Požar je v nedeljo, 28. septembra Uničil v Malem Lipju pri Žužemberku tri biče z vsemi gospodarskimi poslopji, dvema hišama pa samo gospodarska poslopja. Naporu nekaterih fantov in požarne brambe iz Žužemberka se je zahvaliti, da ni zgorela cela vas. Škoda se ceni na 70.000 kron. Zgorelo je razen živine vse žito, orodje in obleka. Beda je silna in pomoč od katerekoli strani nujna. — Dijaški transport. Ker je transport dne 5. t. m. prenapolnjen, gre v četrtek 9. t. m. tretji transport na Dunaj. Vsi oni dijaki, ki se ga nameravajo udeležiti, naj vppšljejo naslove na Vilko Killer, stud. tehn., Ljubljana, Kolodvorska ulica 11, I. nadstr. — Iz šolske službe. Imenovani so: Ernest Kompost, dozdaj nadučitelj pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, za stalnega učitelja v Laporju; Ant. Ogorelec kot učitelj v Radvanju; Franc Rošker kot učitelj v Studencih; Lavoslav Arko za nadučitelja v Sv. Lovrencu nad Mariborom; Jos, Jarh za nadučitelja pri Sv, Roku ob Sotli; Dra-gotin Majer za nadučitelja v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah; Albin Spreitz za nadučitelja pri Zgornji Sv. Kungoti; Fjranja Bizjak za učiteljico v Rušah; Karolina Hinterlechner za učiteljico v Poljčanah; Josipina Šlajpah za učiteljico pri Sv. Ilju v Slov. Goricah; Albina Lasbacher za učiteljico v Selnici (začasno prideljena v Ru-3e); Katarina Plevnik za učiteljico v Ma-kolah; Marija Bregant za učiteljico v Slivnici pri Mariboru; Marija Versolatti za učiteljico v Črešnjevcu; Anton Fink in Štefka Fink za učitelja (učiteljico) na Po-lemšaku; Leopold Cimperšek za nadučitelja v Loki pri Zidanem mostu; Fran Troha in Palmira Fajdiga za učitelja (učiteljico) v Sv. Lovrencu nad Mariborom. — Tlrjatve proti dolžnikom v Avstriji. Pripravlja se organizacija vseh onih naših državljanov, ki imajo za-sebno-pravne tirjatve proti dolžnikom v Avstriji. Ustanovila se bo zveza interesentov ,ki bode enotno in v celoti zastopala naše upnike proti dolžnikom vseh vrst v republiki Avstriji. V poštev prihajajo tirjatve vseh vrst, tako hranilne vloge, vloge na tekočem računu, vrnitev tepotov, zahteve proti poštni hranilnici. V poštev pridejo nadalje tudi zahteve, vsled tega, ker se je omejila lastninska pravica na premičninah ali nepremičninah na ozemlju Avstrije, kakor tudi odškodninski zahtevki za nastalo škodo. V kratkem izide razglas kako in kje bo podati prizadetim strankam svoje prijave. Do tlej pa poživljamo vse naše jugoslovanske državljane, da opust.e sami zase vsak korak in ne dado nikake dispozicije glede teh svojih tirjatev, tudi v primeru ne, če jim prihajajo razni usiljivi pozivi iz Nemške Avstrije. — Potvarjanje poštnih znamk v Prek-tnorju. V Prekmurju so se začele spravljati v promet potvorjene poštne znamke, na katerih so čez sliko natisnjene črke: »SHS«. Opozarjamo občinstvo, da se strogo kaznuje nc le potvarjanje pošt, znamk, ampak tudi njih spravljanje v promet. Občinstvo naj v interesu države naznani po-narelalce in razpečevalce potvorjeniji znamk bližnjemu postnemu uradu ali pa osebam javne varnosti. — Cvetlični vrtnar za Srbijo. Za kopališče v Koviljačih v Srbiji se išče vrtnar izvežban v vsakovrstnem cvetličarstvu, ki se goji v silnicah, rastlinjakih in po parkih. Prosilci naj se obrnejo na upravo kopališča v Koviljačih v Srbiji. _ Za invalide in sirote padlih janakov naše korosko-štajerske fronte so darovali: Šolsko vodstvo Sv. Bollenk v Slov. Goricah 25 K, Ločar Fran iz Lega, dohodek veselice, 402 K, Šola v Ormožu 38 K 20 vin., šola v Ratečah 21 K, Ljudska šola v Slov. Gradcu 56 K. Soindler Janez iz Ledenig 84 K, Mikuš L., Ljubljana, 40 K. The Res. Co., Ljubljana, 20 K, Černe Anton. Ljubljana, 20 K, Jax in sin, Ljubljana, 50 K, Peteline Josip, Ljubljana, 100 K, Vok Ignacij, Ljubljana, 20 K, Vojnovič in Comp., Ljubljana, 50 K, Derganc Albert, Ljublja-K 51 vin., Čadež Guido v Ljubljani 30 K, Balkan, trg. sped. kom,, Ljubljana, 50 K. K, Menjalnica, družba z o, z. Ljubljana, 50 K, Oblat Aleksander, Ljubljana, 25 K, Korn Teodor, Ljubljana, 20 K. Topničarski oolk celjski 4092 K 40 vin.. Celjski pečpolk in dr. 227 K, Stupica Franc, veletrg., Ljubljana, 100 K, Svetla, gen. rep. za kraljestvo SHS, 200 K, Občina Slabotinci 66 K 51 vin., Čidez Guido v Ljubljani 30 K, V imenu invalidov in sirot padlih junakov se toplo zahvaljuje Brambpi odsek Dravske divizijske oblasti. lj Akademsko drnfitvo jugoslovanskih tehnikov priredi s sodelovanjem odbora jugoslovanskih žena in odbora za siročad pod pokroviteljstvom gospe županje Fra-nje dr. Tavčarjeve v soboto 4. t. m. popoldne in nedeljo 5, t. ni. cvetlična dneva, v prid ustanovnemu fondu, menzi in knjižnici ljubljanskih visokoSolcev tehnikov. Apelujemo na cenjeno ljubljansko občinstvo, da s svojim prispevanjem pomaga olajšati študij našim akademikom. Opozarja se, da je društvo nestrankarsko in ves Cisti dobiček jc namenjen v prid vsem visokošolcem tehnikom, ne glede na njihovo politično prepričanje. Kot zaključek cvetličnih dnevov priredi omenjeno društvo v nedeljo, 5. t. m., veliko ljudsko veselico v vseh prostorih Narodnega doma. Sodeluje orkester garnizijske godbe in salonski orkester. Na sporedu: prosta zabava, šaljiva pošta, srečolov, amerikanska licitacija, ženitbena posredovalnica itd. Vstopnina 5 K, preplačila se hvaležno sprejemajo. Iv obilni udeležbi vabi odbor. lj Poročil se je včeraj g. dr. Franc Logar, vladni tajnik, z gdč. Minko Trost. Obilo sreče! lj Iz sodne službe. Pravna praktikanta dr. Mirko Božič in Milan Tominc sta imenovana za avskultanta. Avskultant dr. Iv, Kavčič s« je odpovedal službi, lj Šentjakobski »Orel« v Ljubljsni vprizori v nedeljo ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu družabni večer in telovadbo. Sodeluje bratska godba iz D. M. v Polju. Spored obsega: telovadbo, šaljivo pošto, srečolov in petje. Vrši se pri pogrnjenih mizah. Za pijačo, gorka in mrzla jedila je dobro preskrbljeno. lj Družabni večer spojen s koncertonp vojaške godbe pod vodstvom g. kapelnika dr. Čerina, rajanjem pO napevu »Slovenske mladenke«, komičnimi prizori, srečolovom, šaljivo pošto in še drugimi zabavnimi točkami priredi v nedeljo dne 5. oktobra ob pol 8. uri zvečer stolna Elizabetna konferenca v veliki dvorani Uniona. Vstopnina 3 K. — Prireditev najtopleje priporočamo, ker je namenjen čisti dobiček v prid naj-bednejših in lačnih, ki jih podpira Elizabetna konferenca. lj Iz pisarne narodnega gledališča. Pri plakatih včerajšnje operne predstave Mme Butterfly se je pripetila neljuba pomota, da je bil začetek predstave označen za osmo uro zvečer, mesto za pol osmo. Slavno občinstvo prosimo oprostitve, ker se je to zgodilo brez naše krivde. — Kot že objavljeno v vseh ljubljanskih dnevnikih, je začetek vseh predstav v obeh gledališčih zmiraj točno ob pol 8. uri zvečer. — Prosimo p. n. občinstvo, da se ravna po t:] objavi. lj FilatelistiČni klub — sedaj podružnica »hrvatskega filatel. društva« — za Slovenijo vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši v soboto dne 4. oktobra ob 8. zvečer v restavraciji hotela Union, soba »v rožcah«. Razdelitev raznih Jugoslovanskih znamk. — Odbor. lj Maksimalni tarif: za izvoščke. Dež. vlada za Slovenijo, oddelek za trgovino in obrt, je glede maksimalne tarife za ljubljanske izvoščke iz leta 1909., ki se v zadnjih letih z ozirom na vojne razmere ni več uporabljala, odločila, da se maksimalna tarifa s 1, oktobrom 1919 zopet uveljavi in obenem dovoli desetkratno zvišanje dosedanje tarife. Vsak izvošček je dolžan imeti pri sebi en izvod tarife in naj se prestopiti naznanijo policijskemu ravnateljstvu v Liubliani. lj Omejitev razsvetljave. Občinstvo sc opozarja na razglas mestnega magistrata, ki bo te dni inseriran glede uporabe električnega toka iz mestne elektrarne in plina iz mestne plinarne. lj Napad ali nesreča? Poročali smo, da je bil dr. Šile napaden in oropan. Naši podatki so bili taki, da smo .lim morali verjeti. Z druge strani smo pa dobili sledeče pojasnilo: Iz zelo tehtnih razlogov se sklepa, da dr. Šile ni bil napaden in oropan, marveč se je zgodila nesreča na drugi način. Ponesrečenec je prišel čez železniški most, za njim je pripeljal vlak dolenjske železnice; dr. Šilca je zadel stroj, ga vrgel stran in poškodoval. Poškodbe so takega značaja, da se sklepa na železniško nesrečo; tudi obleka je tako strgana, kakor je to običajno ob železniških nesrečah. Pričakujemo, da sc slučaj vsestransko pojasni. lj Tudi stražniki so vfiasi potrobni. V neki ljubljanski kavarni je napovedal nedavno policijski stražnik policijsko uro. Neki nadporočnik zakriči nad njim: »Kaj, policijska ura! V svobodni Jugoslaviji po- j licajev nc potrebujemo!« Stražnik odide. 1 Kmalu nato pa čuje obupne klice: »Policaj! Na pomoč!« Stražnik hiti proti Frančiškanskemu mostu; tam je nekaj vojakov klofutalo nadporočnika, a pred policistom so pobegnili; nadstražnik je pa rekel nadporočniku: »Poglejte, pa so le tudi v svobodni Jugoslaviji potrebni policaji!« (Naše telefonske poročilo.) IZJAVA STOJANA PROTIČA. Be!grad, 2. okt. V sredo zvečer, 1. oktobra, ob pol 8. uri jc g. Protič vrni! mandat, ki mu ga ie v torek opoldne poveril regent, da skuša sestaviti koncentracijski ali koalicijski kabinet. Stojan Protič je konstatiral naslednjo politično-parlamen-tarno situacijo: Demokratska zajednica je odbila ponudbo Stojana Protiča na podlagi žc preje storjenega sklepa. Kako je demokratska zajednica to svojo odločitev utemeljevala, ie znano. Socialisti so tudi odklonili vstop v koncentracijski kabinet iz načela, češ, da sploh niso za koncentracijski kabinet, a vstop v koalicijski kabinet so odklonili radi razlike v pojmovanju vprašanja agrar. reforme, in vprašanj, ki se tičejo odnošajev med desnico in levico v socialističnih vrstah. Zastopniki Črnogorcev, ki so začasno, a vendar za nedoločen čas organizirani v posebni skupini, so izjavili, da dajejo kabinetu Stojana Protiča isto oporo, kakor kabinetu Davidoviča. Na podlagi tega bi bilo razme< ;e parlamentarnih skupin ca eni strani demokratska zajednica s socialisti s 127 glasovi, na drugi strani blok radikalne stranke, Narodnega kluba, Jugoslovanskega kluba, radikalnih disidentov in liberalcev g. Ribarca s 135 glasovi. K tomu bloku se lahko Še prišteje glas g. Blaška Rajiča, tako da ima ta druga skupina 136 glasov, na katere bi sc mogol naslanjati kabinet Stojana Protiča. Črnogorska skupina ne pripada nobeni stranki, nanje more računati vsaka večina. Ako vzamemo, da je na vsaki strani odsotnih 10 poslancev, tedaj bi demokratska zajcdnica imela 117, a opozicionalni blok 126 glasov. Protič naglaša, da je treba pomniti, da se sestoji demokratska zajednica razen demokratov, samostalcev in naprednjakov še iz majhne skupine 5 do 6 poslancev, o katerih se sodi, da dejansko ne pripadajo demokratski zajednici. Potem rezultatu posvetovanj je Protič prišel do sklepa, da ne bi njegova vlada imela dovolj podlage, ki je potrebna za pravo in nepretrgano delo v parlamentu, čeprav je prepričan, da skupine, katere on predstavlja, zastopajo večino naroda. Raditega bi bilo treba poveriti sestavo kabineta kateri drugi osebnosti iz Protičeve stranke, zlasti ker ima demokratska zajednica proti njegovi osebi posebne pomisleke. DR. PAVLOVIČ REDIVIVUS? Belgrad, 2. oktobra. Danes dopoldne je prišel regent v predsedstvo vlade ter se pol ure i-azgovarjal z Davidovičem in dr. Pavlovičem o političnem položaju. V parlamentarnih krogih se govori, da bo regent poveril sestavo kabineta dr. Pavlo-viču, a do 7. ure zvečer ni dobil še nihče mandata. POSVETOVANJA. Belgrad, 2. okt. Ob 6. uri zvečer so se v predsedstvu parlamenta posvetovali Davidovič, dr. Pavlovič in dvorni maršal Ba-lugdžič. KOMBINACIJA. Belgrad, 2. okt. Poleg profesorja Cvi-jiča in Žunjeviča se imenuje kot kandidat za sestavo prihodnje vlade tudi Nikola Pašič, Njegovo kandidaturo odločno odklanjajo demokratska zajednica, radikalni disidenti in, kakor pravijo, tudi Narodni klub. IZVEN PARLAMENTA. Belgrad, 2. oktobra. V političnih krogih se govori o različnih možnostih re-šitvo krize. Išče se nevtralna oseba, ki bi mogla združiti obe stranki. Ker pa tako osebe v parlamentu ni, jo iščejo izven parlamenta. Vendar mislijo, da tak kabinet ne bi imel dolgega političnega življenja. * NOVA POGAJANJA MED RADIKALCI IN DEMOKRATI. LDU Belgrad, 2. oktobra. Danes se govori, da se vrše med demokrati in radikalci pogajanja na sledeči podlagi: Parlament bi imel samo votirati proračun in izdelati volilni red; takoj potem bi bil parlament raz-puščen in bi se razpisale volitve za kon-slituanto. Ako radikalci pristanejo na ta predlog, bi bila mogoča začasna koncentracijska vlada. VVILSONOVA RAZSODBA. LDU Lyon, 2. oktobra. (DunKU. — Brezžično.) »Journal des Debats< poroča, da se nahaja razsodba predsednika Wilso-na o reškem vprašanju le na potu v Rim. AMERIKA PROTI ITALIJI. LDU Pariz, 2. oktobra. (DunKU). Kakor doznava »Chicago Tribune«, je amerikanska vlada z ozirom na nasprotje med naziranji Wilsona in Tittonija glede rešitve jadranskega vprašanja preklicala svoje privoljenje k načrtu, da se poveri Italiji mandat za Albanijo. TAFT O WILSONU. LDU Pariz, 2. oktobra. (DunKU) Echo dc Pariš javlja iz Washingtona: Taft, ki je veljal doslej za Wilsonovega pristaša, je izjavil; »Ves svet razen Wilsona žc vc dandanes da senat ne bo odobril mirovne pogodbe brez izrecnih pridržkov. Wilson sc ne sme obnašati kakor razvajen otrok m reči, da se ne udeleži igre, ker ne more uveljaviti svoje volje, marveč mora uvideti, kakšen je dejanski položaj, ter ga kolikor mogoče izkoristiti. AMERIŠKE ČETE ZA ARMENIJO, LDU Pfri*, 2. oktobra. (DunKU) »Chicago Tn lune, poroča iz Washingtona- Na nujno z-vhtevo armenske misije, ki sodeluj pri miro-mi konferenci, je ameriška vojna uprava pospešila priprave za cdpo-šiljatev ameriških čet v Armcniio. VELIKE STAVKE. LDU Garnarvar, 2. oktobra. (Dun. KU — Brezžično.) Ni Angleškem sc število stavkujočih železničarjev še ni zmanjšalo. Železniško osobje nadomešča deloma veliko število prostovoljcev iz vseh slojev, cclo iz duhovniškega stanu. Za preskrbo Londona z živili je na razpolago 5000 motornih vlakov, od katerih 1000 vlakov dovaža samo mleko. Odpošiljanje pošte, časopisov in vrednostnih predmetov na celino s pomočjo letal, zavzema čimdalje večji obseg. Vsled stavke na železnicah je ogromno narastel promet pobrežne paroplovbe. LDU. Pariz, 2. okt. (DKU.) Kakor javlja londonski poročevalec lista »Pe-tit Parisien«, se je dosedaj na Angleškem povrnilo na delo okoli 50.000 železničarjev. LDU. Newyork, 2. okt. (DunKU.) »New York Herald« poroča iz Wa-shingtona, da cenijo ameriški trgovski krogi izgubo, ki jo povzroča stavka vsak dan, na 10 milijonov dolarjev. LDU. Dunaj, 2. oktobra. (DunKU.) Danes opolnoči so začeli stavkati vsi nastavljenci dunajskih voznikov, kakor tudi vsi cestni delavci in delavke. Davi ni bilo na ulicah niti enega voza za smeti (Kehrichtwagen). Število stavkajočih znaša 4000. čiščenje ulic je prenehalo popolnoma. 8 URNI DELAVNIK V ŠPANIJI. LDU. Amsterdam, 2. okt. (DKU.) »Times« poročajo iz Madrida, da se jo v vsej Španiji uvedel osemurni de- & lavnlk. PROTI ŽIDOM. LDU Belmar, 2. oktobra. (Dun. KU — Brezžično.) »World« poroča iz Pariza: Kakor pripoveduje ameriški generalni major Daviš, ki se je mudil v glavnem stanu generala Denjikina in sc še-le pred kratkim povrnil iz južne Rusije, prireja general Denjikin s svojimi kozaki na ozemlju, ki se nahaja v njegovi oblasti, organizirane pogrome proti Židom. Vprizarjajo se pravcati pokolji med židovskim prebivalstvom. POMANJKANJE PREMOGA. LDU Pariz, 2. oktobra. (DKU) Enoin-petdeset županov seineskega departemen-ta je sklenilo, da odstopijo, ako se preskrba s premogom ne uredi tako, da bo vsaka občina imela dne 1. oktobra premoga za mesec dni. Izjavili so, da njihove občine že cele mesece sploh niso dobile premoga. LISTNICA UREDNIŠTVA. Pisalcu notice »Pojasnilo vsem gospodom, ki se jih tiče«: Spis smo oddali na pristojno mesto v vpoštevanje. Na Marijinem trgu stoji ozka, visoka zgradba, v kateri imajo Zank 1-novi sinovi svojo prodajalno lakov, barv in fir-nežev. Zgradba ima III. nadstropja z mez-zaninom. V hiši stanujejo tri stranke. Vhod jo od Frančiškanske cerkve, zelo ozek in tudi stopnice so zelo ozke. Pod stopnicami in pri vhodu ima Zanki zelo primitivne shrambe za razne, tudi več ali manj eksplozivno snovi, lake itd. Včeraj popoldne sta dva Zanklova uslužbenca pri vhodu nalivala brunolin v sod. Eden, ho-teč sc prepričati, če je sod že poln, je prižgal vžigalico ... Nastala je usodepolna eksplozija, katera jo zahtevala človeške žrtve, ki so bile več ali manj poškodovane. Nastal je silovit požar, ki je povzročil znalno, doslej šc ne povsem točno ugotovljeno škodo. Podrobnosti. O groznem požarju na Marijinem trgu nam javlja očividec še sledeče okolnosti: Bilo je nekako ob 1 uri 50 minut popoldne. Iz vhoda Zanklove hiše sc začuje obupen mladeniški klic: »Zaprite! Zaprite!... Eksplodiralo bo!« Mahoma jc bila vsa hišu v gostem, Črnem dimu. Dim sc je valil iz vhoda po stopnicah v vsa nadstropja. Vsa stanovanja so bila takoj za-diinljena. Nekateri stanovalci so ravno od-koslli, drugi so sc pripravljali. Stanovalci so začeli obupani letati sem in tja. Nudili so se grozni prizori, zlasti ko se je mati, ga. Podkrajšek, spustila vsa goreča na tla. Požarna hramba je došla precej pozno ua lice mesta; vzrok: pomanjkanje preciznih zglasilnih apuratov in ker je bila tudi telefonska zveza zelo počasna. Med tem časom je začela vsa notranjost hiše goreti. Ljudje-stanovalci so večinoma bili že rešeni, ko je stopila požarna bramba v akcijo. Hvala gre g. Sevnlku, ki je dal svoje široke plahte, da so ljudje po-akakali vanje. Ko je požarna bramba začela delovati, je težavno našla hidrante. Ob 3. popoldne je bil ogenj ugašen. Poškodbe. 1. Zelo poškodovana odnosno opečena Je gdč. Danica Šolar, 19 let stara z Rakeka, gojenka II. letnika učiteljišča, stanujoča na Bregu štev. 4. Težke opekline ima na obrazu, ki je ves črn. Usodnega trenotka je bila na obisku pri svoji prijateljici gdč. Mariji Tanjko. Letela je najpreje po stopnicah, a se potem skozi okno spustila ožgana na tla. Nahaja se v deželni bolnici, IV. oddelek. 2. Marija Tanjko lahko poškodovana. Bila je sprva pripeljana v bolnišni-(Co, a je kmalu odšla v privatno lečenje. 3. Ga. Marija Podkrajšek, soproga, uradnika pri agrarnih operacijah, stanujoča v II. nadstropju. Ob izbruhu ognja je pričakovala svojega soproga h kosilu. y obupu j c najpreje vrgla svoje dete, triletnega sinka Dinka skozi okno, potem se pa še sama spustila doli, padla je najpreje na balkon, kjer je čakala družina gda. iGnezde rešitve. Dobila je poškodbe na gla-tvi in rokah. Njen sinko je skoro nepoškodovan. Sprejeta je v bolnišnico. 4. Dinko Podkrajšek, tri leta star. Lahke poškodbe na glavi in desni roki. V bolnišnici se nahaja poleg svoje mamice iu gleda odprtih oči okolico. Piškotke je. 5. Gdč. Florjančič, 52 let stara, stanujoča v III. nadstropju. Spustila se je s tretjega nadstropja na balkon I. nadstropja. Dobila jc resne poškodbe v križu. Sprejeta je v deželno bolnišnico, kirurgični oddelek. 6. Postrežček Ivan Zupančič z lahko poškodbo na čelu; zadelo ga je pohištvo, ki so ga metali doli. 7. Gdč. Zlata Gnezda, lahko poškodo-trona. V privatni oskrbi. Poleg človeških žrtev trpe stanovalci tndi zelo veliko škodo na pohištvu, obleki in perilu. Stanovali so: g. Gnezda, revizor južne železnice v 1., g. Podkrajšek v 11. in gdč. Florjančič v III. nadstropju. Ob požaru so se zbvule velike množice gledajočega občinstva. Ves Marijin trg tja do Stritarjeve ulice je bil zaseden. VESTUIK w OELOVSKE ZVEZE Diskuzijski večer okrožnih poročevalcev se vrši danes v petek ob pol 8. uri zvečer v Zveznih prostorih. Razgovor: Okrožja. Bratje referenti, pridite polnoštevilno. Sramotenje sv. Rešnjega Telesa si je dovolil socialistični »Naprej« v obliki, ki kruto žali vse katoličane. Po vseh župnih cerkvah se bo napravila zato v nedeljo, 5. oktobra, zadostilna molitev. Predsedstvo O. Z. vabi Orle, da se polnoštevilno udeleže molitvene ure po svojih župnijah. Na fantovskih večerih se pa razgovorite o predmetu: »Vera je zasebna stvar« ali »Kako spoštujejo nasprotniki versko prepričanje«. Odkrite fantom grdo hinavščino, s katero ponujajo svoje organizacije z lepimi programi. Bratje! Na branik za verske svetinje! Orlovska Zveza. Predsedstvo O. Z. in ljubljanski Orli se udeleže zadostilne molitvene ure v stolni cerkvi v nedeljo, 5. oktobra ob 6. uri zvečer. Predsedstvena seja O, Z. dne 1. oktobra 1919. Navzočih vseh 31 članov novega vodstva orlovske organizacije. Okrožja se nanovo dodele okrožnim poročevalcem. Uredništvo »Mladosti« prevzame br. Jože Stabej, ki skrbi, da izide »Mladost« žc novembra. Poročila o prireditvah v Lo-čah in Dobrlivesi se odobrita, izreče sc zahvala onim, ki so pripomogli O. Z. do takega uspeha pri prireditvah. Vprašanje zvezne blagajne sc reši na sestanku v četrtek 9. oktobra 1919. Obravnava se o več predlogih br. Jerneja Hafnerja iz Kranja ter reši več notranjih zadev orlovske organizacije, V Zvezo se sprejmeta dva nova odseka. Nov odsek, V Ljubljani se je ustanovil četrti orlovski odsek, ki bo zbiral, fante posebej iz vrst rokodelskih pomočnikov. Svoj sedež ima v Rokodelskem domu, telovadi ob torkih in petkih v telovadnici moškega učiteljišča. Odsek šteje že 50 iz-vršujočih članov. Tudi v Ljubljani napredujemo, ni nas strah. Vsi odseki, ki imajo rogove intonacije F naprodaj, naj iste takoj javijo O. Z. (glasbeni odsek). — Za rogove sta na razpolago dva ustnika. — Koračnice še niso razmnožene. novice. r Obračun z Viljemom. Pruska vlada dela finančni obračun z Viljemom, katerega privatno imetje cenijo na 300 milijonov mark. On ima na Pruskem več nego 70 palač in dvorcev. Pruska država je bila prevzela kronska posestva za letno rento 2 in pol milijona tolarjev, zdaj zahteva Viljemov zastopnik 92 milijonov mark, da se ta obveza odkupi. r Stavke v pariških gledališčih. Mala gledališča v Parizu, ki so organizirana, so pričela stavkati. Vrše se pogajanja z ravnateljem in vlado. Ker stavkajo tudi ko-njušniki za povišanje plače, so ustavljene vse konjske dirke. r Generali — pisatelji, čudna so človeška pota. Skoraj vsi bivši vladarji in generali so se zatekli k zadnjemu vrelcu slave — k pisateljevanju. Če pomislimo na honorarje, ki jih prejemajo za svoja dela, znajo šc precej srečno sukati pero, dokaj srečnejše ko voditi vojne. Pisanje raznih «memoirov» jim je že itak v rodbinski krvi, odkrivanje škandalov, ki so jih naredili drugi je za občinstvo, ki je po celem svetu enako, vedno zanimiva snov. Tudi Nikolaj Nikolajevič je začel pisati »Spomine« na Prinkipisu, ki jih bodo obelodanili šele po njegovi smrti in tedaj ne išče honorarja. r Ruski trgovski dom v Carigradu. Švedski poslanec v Carigradu je javil svoji vladi, da so v Carigradu ustanovili velik ruski trgovski dom za trgovinske stike s pokrajinami, katere so se iznebilc boljševikov. Novo podjetje ima velik kapital in dosti važnih stikov, da bo razširilo svoje delovanje tudi na azijske pokrajine. r Barvan film? Po poročilu iz Kristi-anije je ruski profesor Gorski j, ki je dolgo živel na Norveškem, dosegel kaj lep uspeh v fotografski stroki. Izumel je pripravo, da se ž njo delajo filmovi posnetki v naravnih barvah. Izum je kupila angle-ško-norveška družba in ga že uporablja. r Prva stavka je bila baje — kakor je iz starih egiptovskih papirusov spoznal švedski učenjak Kohringberg — pred 5000 leti, ko je kralj Cheops v Egiptu stavil veliko piramido. Pri stavbi je bilo zaposlenih 50.000 delavcev, ki so vsi na en dan ustavili delo, ker so dobivali preslabo hrano. Kralj sc je od začetka hotel z delavci pogajati, da bi zopet začeli delati. Ali ker delavci niso odnehali od svojih zahtev, je kralj poklical vojaštvo. Več tisoč stavkujočih zidarjev in malovarjev je bilo pomorjenih, drugi so jo pobrisali iz dežele. Piramido so dozidali novi zidarji. Sredstva mogotcev so bila tedaj v vseh časih enaka. r Sic transit gloria mundi. Bero-liriski družbeni zavod Rudolfa Lepke javlja v inseratih prvih listov, da se bo 7. in 8 .dan meseca oktobra vršila dražba porcelana in orožja iz saksonskih državnih zbirk v Draždanah. Porcelan je večji del vzhodnoazijskega izvora, orožje je pa iz historičnega muzeja. Draždanske zbirke so bile svetovno-znane, posebno v takoimenovanem »Griines Gewolbe« jc bilo mnogo dragocenih predmetov, ki so jih bili Nemci nakradli na češkem. r Slepega moža je zapustila. Praški listi poročajo o slučaju, da je prišel v mesto nek v vojni oslepeli invalid Fran Kra-tohvil v spremstvu svoje žene; prišla sta bila, da si izposlujeta invalidno penzijo. Žena pa je pustila moža samega na Wilso-novem kolodvoru in je kratkomalo izginila. Slepca je vzel nato postajni načelnik in ga je poslal v domači kraj. r Sladkor iz lesa. Kot poročajo nemški listi ce vrše med nekim Goldschmidtom in nekim ameriškem konzorcijem glede postopka polom katerega je baje mogoče pridobivati sladkor iz lesa. To se izvrši potom solne kisline in se da na ta način lep del lesa spremeniti v sladkor. Gold-schmidt se že dalje časa na tihem bavi s tem opravilom. r 10 mark za umor. V Berlinu in drugih mestih na Nemškem so odkrili morilske centrale komunistične stranke. Centrale najemajo ljudi za moritev političnih oseb. Za vsak umor plačajo — 10 mark, To jc pa že pritiskanje na delavske mezde! — r Prva potapljavka je Angležinja M. Naylorova. Svojo potapljavsko spretnost ima od znanega potapljavca Ch. Macken-zija. Da je za to potreba precej poguma, jc videti iz tega, da potapljavska obleka ne tehta nič manj nego 175 funtov. r Dva brambna načina proti draginji. (Na Francoskem so ikonsumenti osnovali lige, ki nadzorujejo prodajalce, ako se drže predpisanih cen. Člani lige obiskujejo trgovine in delavnice in kjer opazijo, da je prodajalec svojevoljno dvignil ceno, ga najprej opomnijo, ako ga v drugo zalotijo na istem pregrešku, mu enostavno razprodajo celo zalogo. Tega se seveda vsak prodajalec boji in se raje sam drži predpisanih cen. Na ta način so konsumenti zavarovani pred odiranjem. — Na Holandskem so si izvolili drug način brambe proti draginji. Tam hočejo zvišati produkcijo in aa letos posejali več nego lani: 600.000 ha pšenicc, 18.000 ha rži, 5000 ha ječmena, 12.000 ha krompirja in 6000 ha ovsa. Vsak teh dveh načinov je dober, a popoln uspeh bi dosegla šele, ako bi se združila in izvedla istočasno. piSn Kanieoilne okvirje r^f. Ua vrata Se v dobrem stanu. Poizve se pri Francetu Cerar, Št. Vid št. 11 nad Ljubljano. _ VlnhnlfO damske in moške izdeluje AlUlJllilt;, po naročilu ter sprejema stare v prenovljenje vsak četrtek po zmernih cenah in točni postrežbi pri g. Dežman, Gosposka ulica 4, II. nadstropje. Ivan Oražem. Prodala se bo v nedeljo B. oktobra ob 3. uri popoldne na tiila s štirim i soba-javni dražbi lilu mi, kletjo in vrtom. Šalar, Stožice 62, Jožica. Zdmenjo se sianovanje z 2 soba- _________________ _ ma, kuhinjo in pritiklinami za stanovanje, obstoječe iz 3 do 4 sob. Natančneje se izve v Gosposki uiici 4. I. nadstropje levo na hodniku. "T* u;ša z vinogradom A klinami. Naslov pove „Upravništvo Slovenca- pod št. 5803. Prodam samo duhovniku srebrno, po- da£eno verižico za kanonika. š?0 delo. Teža M dkg. Cena 1000 K. Naslov upravništvo pod št. 5812. Dijakinjo ozir. dijaka sprejme poštena krščanska družina, na nrano in stanovanje. Pismene ponudbe na upravništvo Slovenca- pod št 5813. Elepina iediina soua Gradiiče 8, IL, stopnjice II. kat. losilerne posode od ameriškega kupuje SEVER & KOMP. Ljubljana, Wollova ul. it. 12. Hiša z vrtom v Šmarju št. 9 je na prodaj. veliko blagajno Wertheim, registrir omaro, dve pisalni mizi brez nastavka, malo decimal tehtnico do 20 kg. — Ponudbe pod »Pisarna« na upravo lista. Naročajte,.Slovence"! Pannonta, društvo lesnih industrijcev v Ljubljani. Šelenburgova ulica 7.—II. išče za takojšen nastop mlajšo * avg v ki ima nekaj prakse v trgovini. V lesni trgovini izurjeni, imaio prednost. m i za vozove, z dvema čolnoma, žično vrvjo iri celo napravi v še dobrem stauju, proda takoj Graščina Boštanj, p. Radna pri Sevnici. nDnDDnDaDDDDODannDDaODDDDnnDDDDOOODDDDDOngDDDgaDDDDDn D D dePneJ Černe v. ^ BO ^ J^S^ukposestnik tn me««* 00 | Fanka Četrte iroj. Oevirk 00 0 1BF 0 poročena qq jj Q lijubtjana, dne 2. vinotok« t»l». [V] D0000DD0D_____00 00000000000000000000000000000000000000000000000000000 in obrtnik (krojač) neoženjen, želi mesto premeniti. Cenj. ponudbe na upravo ..Slovenca" pod štev. 5818. Proda se močan P ONi Prostor v bližini drž. kolodvora za zla- ■S- se iSče v najem. jssssti dal 151 Ljubljana. VacKn fčtaainl m dobi v vsaki mno- irsijc mm žtm je™. ulica »t 11. z lahkim gikom vred in 3 molzne koze Ljubljana, Zelena pot 6. škafe (vedrice) razpošilja v vsaki množini tvrdka Martin Sumer Konjice Prave planinske flVftC na po same t ne vreče ae dobi pri UlbJ Fran Pogačniku, Ljubljana, Du-najaka cesta štev. 36. Vaako linjnn »e dobro proda pri F r an množino VulllC Pogačniku v Ljubi jasi, Duaajika ceata 36. Večja množina «r čebule •e ugodno proda v proda;alni Poljan ■ka cesta 5. LJubljana Lepo Črno letošnje oddaja v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačln, LJubljana, Emonsfea cesta Stev. 2. GARJE srbečico, hraste, liSafe, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček ra eno osubo po pošti 7 K poštnine prosto. — Prodaja tn razpolilja lekarna Trnk6c*v v Ljubljani, zraven rotovža. 1631 JTliši, podgane, stenice, al in tm {folucen mora poginiti, »ko porabljata moja najbolje preizkušena in splošno hv.iljona Bredstva, fcot proti poljskim mišim K fl, za podgano in mlil K e.—j za Marke K S.—; tinktura za stenice K «•—; uničevalec moljev lis.—' prašek proti mrdeeom 3'— iu o —li. j mazilo proti užem pri ljndeh K 3,—; mazilo aa uši pri živini ii. 3-—: prašek za nit v obleki in perilu K j tinktura proti mrSesn na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K B.—. Prašek proti mravljam S —. — Pošilja po povzetju Zsvoil za eksport M Jnker, Zaoreb 39, Petrinjska ulica 3. Trgovcem pri večjem odjemu popust. Vreče - vsake vrste in v vsaki množin) kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. Proda se 50 (.'.o C0 vagonov Marija Srebotnjak, Kolodvorska ul. 31. Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! Moško perilo razne vrste srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc in mehkih ovratnikov nudi trgovcem samo na debelo Domača tvornica rublja d. d. Zagreb, Jelačičev irg 2, II. n. Naročila po povzetju sc izvršujejo z obratno pošto.