TA TEDEN / TA TEDEN
JMlfiisfer /e
tnmi sroio
Prejšnji teden je minister za kulturo Janez Dular prvič obiskal
Ptuj ter se sestal s predstavniki mestne občine in njenih kulturnih us-
tanov. Veliko odprtih vprašanj je viselo v zraku, tudi takih, ki se
tičejo ohranjanja ptujske kulturne dediščine.
Streha dominikanskega samostana na Ptuju več ne zadržuje
dežja. Predvsem je hudo na zahodni strani, kjer je letošnji sneg
uničil del strešnikov, dež pa sedaj moči še zadnje ostanke fasade. Na
obrežju Drave leži nekaj ogromnih kamrwv, ki so očitno odpadli iz
samostanske stene. Nova preobleka je že res nujna!
Pravzaprav je občina že leta 1994 namenila 10 milijonov tolarjev
za novo fasado, vendar so tisto leto odkrili lesno gobo na gradu in de-
nar je bil porabljen za njeno odpravo. Do danes tega posega niso us-
peli dokončati. Tako najimenitnejšo ptujsko točko, torej grad, še
zmeraj kazi velikanski zidarski oder. Nihče še ni ocenil, koliko bi
sploh stala dokončna sanacija grajskega ostrešja, sicer pa denarja
zanjo tako ali tako ni. Vimenu turistov - lani jih je grad obiskalo 90
tisoč - je prav sramoten tudi razpadajoči spodnji del grajskega komp-
leksa, v katerem je bila še pred nedavnim restavracija. Neverjetno je,
da se investicija v tako ekskluziven objekt nikomur ne bi splačala.
Da pa investicije nimajo vedno določenega cilja, nam potrjuje
vzhodni grajski stolp v podaljšku nekdanje restavracije, ki ga je
občina pred nekaj leti sicer obnovila, pa kljub temu prazen in
zaklenjen čaka nove gospodarje.
Lani je občina za prenovo dela fasade na dominikanskem samos-
tanu predvidela 5 milijonov, vendar jih je nato porabila za nujno
obnovo hiše v Grajski ulici. Toda ta seveda še ni končana. Ob tempa
so gobo odkrili še v Narodnem domu in občina je spet morala čez noč
zagotoviti denar za obnovo. Stroški so s prvotnih S narasli na 13 mi-
lijonov, preden pa bo obnovljena vsa stavba, bo vanjo odteklo še ve-
liko denarja.
Med nedokončanimi investicijami omenimo še obnovo Rotovža v
Prešernovi ulici, hiše v Cankarjevi ulici, prazen grad na Tumiščah
in seveda obnovo Malega gradu, kamor se bo v celoti preselila
knjižica. Zadnja investicija jeza mesto Ptuj velikanska. Kljub temu
da je ptujska knjižnica matična in vsaj regionalnega pomena, ni
državno ministrstvo doslej primaknilo niti tolarja.
Vse te začete obnove, pa tudi priprave na gradnjo minoritske cer-
kve, obnovo Orfejevega spomenika in grajske žitnice kažejo na velik
posluh ptujske občine za ohranjanje dediščine in starega mesta sploh.
Vzbujajo pa tudi dvom. Zakaj? Ptuj preprosto nima dovolj denarja,
da bi v doglednem času končal vse začete projekte. Na dlani je, da
potrebuje finančno injekcijo iz Ljubljane. In če smo na sestanku z
fninistrom Dularjem pričakovali, da bodo odgovorni udarili po mizi
w od ministra zahtevali to, kar Ptuju kot najstarejšemu slovenskemu
fnestu navsezadnje pripada, smo bili presenečeni.
Edino, kar so želeli občinski možje od ministra, je bilo, da pristavi
^"^ojpodpis k pismu o nameri, da bo podpiral izgradnjo centra huma-
nističnih dejavnosti. Znano je namreč, da si Ptuj prizadeva za pre-
selitev vojašnice iz mesta, v sedanjih objektih pa naj bi v naslednjih
dvajsetih letih nastal omenjeni center. Uresničitev te ideje je negoto-
'^a, odvisna od vrste dejavnikov, v prvi vrsti od tega, ali bodo
"Vojašnico hoteli sprejeti nekje drugje, ali bodo ministrstvo za šolstvo
m drugi soinvestitorji zbrali denar za selitev vojašnice, preureditev
objektov, dejavnosti centra ... Projekt torej, ki mu niti začetka ni
prav videti, kaj šele konca.
Minister Dular je najprej okleval, nato pa vendarle podpisal žele-
dokument. Konec koncev ga to iftem trenutku nič ne stane.
Milena Zupanii
Ob dnevu Zemlje
Zeleni Ptuja vas na dan Zemlje vabijo na tradicionalno akcijo
razdelitve humusa iz bioloških odpadkov (bioposta). Akcija bo pote-
kala od 9. do 11. ure pred blagovnico Mercator.
Po delitvi humusa bo okrogla miza o vplivu pesticidov ,ia zemljo.
Na okrogli mizi bo Anton Komat predstavil svojo knjigo z naslo-
vom Pesticidi, ubijalci življenja.
Vsi, kijih omenjena tema zanima, vljudno vabljeni 22. aprila ob
11. uri v Dom Franca Krambergerja, Cučkova ulica 1, Ptuj.
__Zeleni Pfu/a
ORMOŽ / PRED PRICETKOM VRTIČKARSKE SEZONE
Cvelfimo razsfovii
s S¥efo ifoii/ein
Urejeno in cvetoče okolje za
naše življenje je vizija, ki jo
skušajo uresničiti v Ormožu. V
ta namen organizirata ormoška
knjižnica in turistično društvo
cvetlično razstavo s svetovan-
jem. Na njej bodo sodelovali
cvetličarji, vrtnarji, dreves-
ničarji, lončarji, specializirane
trgovine z gnojili, vrtnim
pohištvom in orodjem.
Razstavljalci bodo podrobneje
predstavili svojo ponudbo in
obiskovalcem pomagali z razni-
mi nasveti. Potekala pa bo tudi
prodaja razstavljenega cvetja, sa-
dik, semen in druge ponudbe po
ugodnih cenah.
Prireditev bo v soboto, 20. ap-
rila, od 8. do 12. ure pred
ormoškim gradom.
vk
2
četrtek, 18. april 1996 - TEDN||(
DESTRNIK - TRNOVSKA VAS / 15. SEJA OBČINSKEGA SVETA
V gimokopu deponiie ne bo
v četrtek, 11. aprila, so svetniki občine Destrnik - Trnovska vas
na 15. redni seji iz osnutka odloka o spremembi prostorskega pla-
na izvzeli glinokop Janežovci kot možno lokacijo za odlagališče
odpadkov.
Pri razpravi o osnutku odloka
o spremembi prostorskega plana
je bil prisoten tudi vodja oddel-
ka za okolje, prostor in gospo-
darsko infrastrukturo iz mestne
občine Ptuj Stane Napast. Tako
so svetniki lahko dobili odgovo-
re na zastavljena vprašanja pred
sprejemom osnutka odloka in ga
sprejeli.
Sprejeli so tudi spremembo ta-
riafe komunalnega prispevka ob
ceni vode, ki sedaj znaša 104 to-
larje za kubični meter. Predloga
za povečanje vrednosti povračil
za priključke na vodovodno
omrežje niso odobrili, kajti svet-
niki so menili, da je 69 %
povišanje preveliko. Nato so
poslušali poročila nadzornega in
drugih odborov in ugotovili, da
vsi člani ne obiskujejo sej odbo-
rov.
Sklepa o prenosu soustanovi-
teljskih pravic javnega zavoda in
odloka o ustanovitvi javnega za-
voda Pokrajinski muzej Ptuj
niso sprejeli ter zahtevajo, da se
predstavnik udeleži seje sveta in
pred odločitvijo svetnike
podrobneje seznani z vsebino
odločitve. Govorili so o dopisu
ministrstva za zdravstvo o stra-
tegiji razvoja osnovne zdravstve-
ne in lekarniške dejavnosti ter
ga sprejeli z zahtevo o pričetku
delovanja zdravstvene in zo-
bozdravstvene ambulante v
Trnovski vasi. Milijon sredstev
pa so namenili za regresiranje
nakupa semenske koruze.
Kmetje morajo občinski upravi
dostaviti račune o nabavi seme-
na do 15. maja.
Z. Šalamun
LENART / OČISTIMO PRED SVOJIM PRAGOM

Zdi se, daje bilo o varovanju okolja pri Lenartu spet pre-
litega veliko črnila in popisanega preveč papirja, učinki pa
bodo najbrž podobno skromni kot prejšnja leta. Toda že
samo dejstvo, da se o varovanju okolja veliko govori in
piše, je dobrodošlo in v lenarških razmerah lahko nekaj
prispeva k večji ekološki osveščenosti. Ta prodira počasi,
kar pa seveda še zdaleč ne zmanjšuje pomena in vrednosti
tovrstnih prizadevanj, ki so letos podkrepljena z velikim
odzivom tako ribičev kot tudi osnovnih šol, turističnih
društev in lovskih družin.
Lovci razmere v lovišču
dobro poznajo in zato najbrž
ni bilo naključje, da so na
zadnji seji izvršnega in
nadzornega odbora lovske
družine Lenart kritično razp-
ravljali o velikem številu di-
vjih odlagališč po gozdovih.
Na njih so velikanske količine
odpadkov, ki jih lahko
naložijo na nekaj tovornjakov
- žal pa bi za ta opravila potre-
bovali primemo mehanizacijo,
saj gre za avtomobilske škol-
jke, hladilnike, štedilnike in
podobno naklado. Toda bolj
kot to lovce skrbijo precejšnje
količine embalaže od škropiv.
ki jo pogosto videvajo v Pes-
niški dolini in drugih meliori-
ranih rečnih dolinicah. Gre za
nevarne snovi in odpadke, ki
lahko imajo (in bodo najbrž
tudi imeli) dolgoročne posle-
dice. Vse to se dagaja prav
zdaj, ko pri Lenartu letošnjo
akcijo šele snujejo in se
pripravljajo na njeno izvedbo.
Začelo se bo jutri, 19. aprila,
končalo pa 10. maja - vsaj v
uradnem delu. Nekateri so
svoj del obveznosti že opravili,
nekateri jih bodo v prihodnjih
dneh, veliko pa bo takšnih, ki
bodo skomignili z rameni in
zamižali na obe očesi, ko bodo
hodili mimo divjih odlagališč
odpadkov celo v neposredni
bližini svojih domačij ali gos-
podarskih posopij. Naj se sliši
še tako nemogoče, toda bilo bi
prav, če bi vsak pospravil pred
svojim pragom. To ni očitek,
je zgolj eno od opozoril, ki v
zadnjem času dežujejo od eko-
loško bolj osveščenih. K vse-
mu skupaj pa bi lahko več
prispeval strožji inšpekcijski
nadzor in učinkovitejše ukre-
panje, ko gre za kršilce vel-
javnih predpisov. Te dni je
bilo veliko priložnosti - resda
ne neposredno povezanih z
akcijo čiščenja okolja, zato pa
prizorov, ki so naravnost
kričeči. Na veliko je gorelo po
slovenskogoriških gričih - celo
na pragu Lenarta proti Rade-
hovi. Pa tudi pri gradu Hrasto-
vec je nekdo sežgal suho travo.
Kaj pa posledice? Očitno zdaj
glava še ne boli - ko pa bo za-
bolelo, bo glavobol hud!
M. Toš
OcT focf
in tam
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen
(direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc
(pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo dani, Majda Goznik, Viki
Klemenčič, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak in Milena Zupanič
(novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK, celostna
podoba, grafika In prelom:
Slavko Ribarič.
PROPAGANDA:
Oliver Težak, rt 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP-Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrsh/a za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
TRNOVSKA
VAS • Se/a
novega sveta KS
v Trnovski vasi je bila v petek,
12. aprila, prva seja novo izvolje-
nega sveta krajevne skupnosti.
Člani sveta, ki so bili izvoljeni
31. marca, so najprej sprejeli
začasni poslovnik, po katerem
ima glasovalno pravico tudi
predsednik sveta, ki je bil izvol-
jen na direktnih volitvah. V
začasnem poslovniku dopuščajo
tudi županu občine, da zahteva
od predsednika sveta sklic seje.
Imenovali so komisijo za man-
datna vprašanja, volitve in
imenovanja, poslušali poročilo
predsednika občinske volilne
komisije Martina Graja o izidu
volitev v svet KS in o izidu voli-
tev za predsednika sveta KS
Trnovska vas ter potrdili man-
date članom in predsedniku sve-
ta. Na tajnih volitvah so izvolili
Antona Potrča iz SLS za po-
dpredsednika sveta. Ta stranka
ima tudi večino v novem svetu.
Imenovali so podpisnike na žiro
računih KS ter izvolili Karla
Vurcerja, Marjana Potrča in
Manfreda Jakopa v statutarno
komisijo za pripravo statuta KS
in poslovnika o delu sveta KS.
Ob koncu so se dogovorili, da se
bodo sestali na prvi delovni seji
25. aprila.
Z. Š.
OORNAVA •
Spreleti
zakliuini raiun
v sredo so v Dornavi nadalje-
vali 13. sejo občinskega sveta.
Svetniki so sprejeli zaključni
račun lanskega občinskega pro-
računa, osnutek odloka o spre-
membah in dopolnitvah pros-
torskih sestavin dolgoročnega
plana občine Ptuj za obdobje
1986 - 2000 ter za območje
občine Dornava dopolnjenega v
letošnjem letu, osnutek enakega
odloka srednjeročnega plana za
obdoje 1986-90 ter osnutek odlo-
ka o spremembah in dopolnit-
vah prostorskih ureditvenih po-
gojev za območje občine Ptuj iz-
ven mesta Ptuja.
Govorili so tudi o aneksu k po-
godbi za sofinanciranje vodovo-
da Nadol - Gomila. Svetniki niso
dali soglasja, ker menijo, da mo-
rajo dobiti dodatno obrazložitev
Projekte Ptuj, Komunalnega
podjetja Ptuj in občine Juršnici.
Največ pobud in predlogov svet-
nikov je bilo v zvezi z referendu-
mom za občinski samoprispe-
vek.
MS
DIMNIKE SANIRAMO IN GRADIMO
10-letne izkušnje, kvalitetno in z garan-
cijo. Ing. gradbeništva Jordan, Smeta-
nova 75, Maribor. » (062) 102-112 in
26-551. Uradne ure: ponedeljek 8.-10.
in 16.-18.ure.
DORNAVA / PRAZNOVALI PRVI OBČINSKI PRAZNIK
Prihinost za ttairhivmie
v dornavski občini so v nedeljo praznovali prvi občinski praznik. Kot smo ^^
poročali, so si za svoj praznik izbrali 11. april, rojstni dan rojaka, znanega pedti
goga dr. Franja Žgeča. V tamkajšnji osnovni šoli, ki se imenuje po njem, so priprq
vili zanimivo razstavo o njegovem življenju in delu.
Osrednja prireditev je pote-
kala v nedeljo popoldan, ko
je tričlanska delegacija
položila venec k doprsnemu
kipu dr. Franja Žgeča pred
osnovno šolo.
Zupan mag. Tone Velikonja
je predstavil občino in njeno de-
lovanje v prvem letu obstoja.
Sledilo je svečano razvitje zasta-
ve in ob tej priložnosti so jo po-
delili predstavnikom vseh
društev in ustanov, ki so v
občini Dornava.
Čeprav novonastala občina
Dornava sodi med manjše, so
nastopajoči v kulturnem progra-
mu dokazali, da je pri njih kul-
turno življenje zelo bogato in
pestro. Nastopili so otroci iz dor-
navskega vrtca in male šole ter
dornavske in polenške osnovne
šole, gojenci zavoda dr. Marijana
Borštnarja, učenci zasebne glas-
bene šole Nocturno, moški ok-
tet, plesalci plesne šole Tango,
ljudske pevke iz turistično-etno-
grafskega društva Lukari in pre-
dice iz turističnega društva Po-
lenšak. Program je povezovala
Slavica Bratuša.
Dornavčani so svoj prvi praz-
nik proslavili zelo množično, saj
so do zadnjega kotička napolnili
dvorano kulturnega doma.
Župan je predal zastave predstavnikom društev
MS Utrinek iz kulturnega programa
VOLICINA / SKUPSCINA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE

NA ZBORNICI NE MOREJO RAZUMETI PRECEJ MAČEHOVSKEGA ODNOSA OBČINE DO TE
POTREBNE IN KORISTNE NOVOSTI, OD KATERE SI OBRTNIKI IN PODJETNIKI VELIKO
OBETAJO, SAJ BREZ INFORMACIJ DANES NE GRE
Debelo uro je trajalo, preden se
je letna skupščina območne
obrtne zbornice Lenart v
Voličini sploh začela. Kljub
pozni uri imajo obrtniki očitno
polne roke dela, še več pa skrbi
za preživetje in plačevanje
davkov in prispevkov. In ko se
jih je po uri čakanja zbralo do-
volj (po nekatere člane so name-
ravali celo na dom v slogu tistega
znanega popevkarskega verza
"Mi obrtniki pridemo tudi na
dom ..."), so najprej poslušali
poročilo predsednika Izvršnega
odbora Jožeta Petroviča. Ta je
med drugim povedal, da so imeli
sedem rednih sej izvršnega od-
bora, na katerih so obravnavali
izjemno pereče probleme, ki ta-
rejo obrtnike v občini Lenart.
Imeli so tudi izredno sejo, na ka-
teri so sprejeli in potrdili novo
ime zbornice, ki se zdaj imenuje
Območna obrtna zbornica Le-
nart (prej je bila to Slovenskogo-
riška obrtno-podjetniška zborni-
ca). Sicer pa je Jože Petrovič na-
nizal kopico nalog, ki so jih
opravili v letu 1995. Med dru-
gim je posebej izpostavil stro-
kovno izobraževanje in us-
posabljanje. Pri tem ni mogel
mimo prednosti, ki jih prinaša
novi pospeševalni center za raz-
voj malega gospodarstva. Usta-
novili so ga prav na pobudo
zbornice, svoj delež je obljubila
tudi občina Lenart, pa se vsaj za
zdaj drži rahlo ob strani, vsaj kar
zadeva zagotavljanje sredstev za
plačevanje strokovnih svetoval-
cev. Usposobili so kadre, ki že
svetujejo obrtnikom in podjetni-
kom, nasploh pa so v centru
začeli ponujati veliko koristnih
informacij, brez katerih danes ni
mogoče načrtovati razvoja in
razširitve dejavnosti.
Lani so bile dejavne tudi posa-
mezne sekcije zbornice, med ka-
terimi so za razvoj turizma kot
ene od primerjalnih razvojnih
prednosti občine Lenart veliko
storili v gostinski sekciji. V
zadnjem času so zelo delavni
člani sekcije avtoprevoznikov.
Zelo resno razmišljajo o gradnji
večjega parkirišča za tovornjake,
ki zdaj marsikje resno ovirajo
promet v ozkih ulicah. Toda še
bolj bi bilo parkirišče nujno za-
radi ekoloških razlogov, saj bi ob
njem lahko uredili primerne
prostore in posode za odlaganje
odpadnih olj, akumulatorjev in
gum. Zdaj vse to roma na divja
odlagališča, s tem pa dodatno
obremenjujejo tudi sicer močno
ogroženo okolje. O pobudi bomo
obširneje pisali v eni prihodnjih
številk Tednika.
Sicer pa so na skupščini
območne obrtne zbornice Le-
nart razpravljali tudi o visokih
prispevkih in davkih, ki jih
obrtniki težko zmorejo. Poveda-
li so, da znaša najnižji bruto
prispevek za pokojninsko zava-
rovanje 76.379,36 tolarjev; to pa
je vsota, ki jo je včasih težko
zbrati. Na skupščini so sprejeli
predlog o znižanju prispevne
stopnje za financiranje dejavnos-
ti Obrtne zbornice Slovenije in
OOZ Lenart za 3 %. S tem bodo
prihranili nekaj denarja in ga
poskušali preusmeriti za financi-
ranje promocije in predstavitve
dejavnosti lenarških obrtnikov
na domačih in tujih turistično-
sejemskih prireditvah. Zelo
ugodno so ocenili plačevanje po-
sojila za nakup novih poslovnih
prostorov. Te so pred leti kupili
v bivši zgradbi Centrovoda za
150 tisoč DEM. Ker denarja niso
imeli dovolj, so morali najeti
bančna posojila. Zanje bodo
plačali visoke obresti, tako da
nakup ni bil poceni. Lani so že v
celoti odplačali dolg SKB banki
(nekaj več kot 800 tisoč tolarjev),
ostalo pa jim je le še dobre tri
milijone tolarjev dolga Novi
KBM. Ta dolg bodo poskušali
poravnati letos.
Na skupščini je predsednik
Nadzornega odbora zbornic^
Franc Belšak ugodno ocenil fi'
nančno poslovanje, pohvalili pa s"
tudi strokovno delo dveh
uslužbenk, ki nudita poleg admi;
nistrativnih uslug in opravil tudi
veliko strokovnih nasvetov. Le;
narška zbornica je med tistimi, ki
izdaja obrtna dovoljenja, izvajajo
strokovne izpite in še bi lahk"
naštevali. Nudijo brezplačne
pravne nasvete, sodelujejo
špormih srečanjih slovenskil'
obrtnikov in imajo MPZ Obrtnik,
ki uspešno deluje že 15 let.
skupščini so sprejeli delovni pf^
gram za letos, ki je vsebinsko bo-
gat in nadvse obvezujoč.
Marjan Tof
ifEBNIK • Četrtek, 18. april 1996
3
ponoČMia KmuiomMMo
TURIZMU POMAGA IMim GLAVA
Danes bo v posebni sobi hotela Orel v Mariboru tiskov-
na konferenca, na kateri bodo predstavili progrann
zaključne prireditve jubilejnega, 10. festivala Turizmu po-
maga lastna glava, ki bo 25. in 26. aprila v Mariboru.
PRIDSTAViTIV KATALOGA "ANKiNO
POLETJE"
Turistična agencija Anka bo danes v viteški dvorani
ptujskega gradu ptujski javnosti predstavila svoj katalog
"Ankino poletje". Predstavitve se bodo udeležili tudi
predstavniki Arenaturista iz Pulja. Zvečer bo v dvorani Pan
v Kidričevem zabavni večer z Oliverjem Dragojevičem, s
katerim se želi ta ptujska turistična agencija -zahvaliliti
vsem, ki ji zaupajo že devet let.
29. OBRTii SEim ¥ CEOO
Priprave na 29. mednarodni obrtni sejem v Celju, ki bo
od 13. do 22. septembra, že potekajo. Območna
obrtna zbornica Ptuj bo tudi letos organizirala skupno
predstavitev svojih članov oziroma vseh, ki si takšno
predstavitev želijo. Pisne prijave zainteresiranih bo preje-
mala do konca maja.
mmi mmm © mmmu mudmrn
I na od aktivnosti programskega sveta za zdravje je tudi
I izvedba mini ankete, s katero želijo priti do odgovorov
na nekaj splošnih vprašanj o zdravju in do novih sodela-
vcev v okviru projekta Ptuj - zdravo mesto. Odrasli posa-
mezniki, družine in starostniki naj bi odgovorili na
vprašanja o tem, kaj jim pomeni zdravje, kako se prehran-
jujejo, ali je v Ptuju dovolj poskrbljeno za starejše ljudi in o
osamljenosti, ki pogosto spremlja starost.
'wmii mmm - mmmr
f okviru projekta Cindi Slovenija - Slovenija brez tobaka
tudi letos poteka akcija "Opusti kajenje - zmagaj". Po
eni od anket si kar okrog 38 odstotkov kadilcev želi opus-
titi kajenje, potrebujejo pa podporo socialnega okolja.
Vsem tem je namenjena prijavnica z delovnim naslovom
"Stavim, da od 2. maja do 30. junija ne bom kadil!", ki jo
zainteresirani dobijo v referatu za zdravje ptujskega,
zdravstvenega doma in jo morajo izpolnjeno poslati na
Zavod za zdravstveno varstvo Celje, kjer je sedež nacio-
nalne koordinatorice Svetovne zdravstvene organizacije za
tobak.
¥ lEiiiiii mimm mmi fmmim
fdravniška stavka se je močno pokazala tudi na prome-
tu v lekarnah. V javnem zavodu Lekarne Ptuj so pove-
dali, da se sta promet in realizacija v treh tednih
zdravniške stavke zmanjšala za petdeset odstotkov.
mmi mm iiusni upmmmtm ii
iiEGU
Jutri ob 1 7. uri bo v prostorih društva upokojencev Ivana
Rudolfa na Bregu (Zadružni trg) redni občni zbor
društva, na katerem bodo pregledali dosedanje delo in
sprejeli program dela za letos. Poleg članov, ki jih je ok-
'og 250, vabijo, da se zbora udeležijo tudi tisti upokojen-
ci, ki se želijo v društvo na novo včlaniti. Sicer pa je
društvena pisarna odprta za predloge vsak torek in petek
ob 1 7. uri.
V SOBOTO NA PTUJSKi TELEViZiJi
Tokratna oddaja ptujske televizije prinaša deset pris-
pevkov. V minoritskem samostanu v Ptuju so bile
Dobrote slovenskih kmetij, Območna obrtna^zbornica Ptuj
se pripravlja na 25-letnico uspešnega dela. Čisto mesto je
izvedlo akcijo čiščenja, zanimivi pa bodo tudi prispevki o
prenovi Narodnega doma v Ptuju, kako do znanja
angleške slovnice po mavrični bližnjici in o judoistih, ki so
tekmovali za pokal Ptuja.
Pripravila: MG
ORMOŽ / VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
if^MfTttftal	I
V nedeljo, 21. aprila, bodo v ormoški občini izvedli volitve v
svete krajevnih skupnosti, ki so bile prvič razpisane za 26.
november, pa so bile iz znanih razlogov preložene. Kljub
temu daje bilo časa na pretek, se zdi, da tudi tokrat ne bo šlo
vse gladko. Prvi zapleti so nastali že pri vlaganju kandidatur.
Vaiter Vindiš, predsednik
občinske volilne komisije, meni,
da so zapleti posledica nove za-
konodaje, saj je postopek kandi-
diranja nekoliko zapletenejši.
Pravilno je bilo vloženih 46 kan-
didatur. V 12 primerih je
občinska volilna komisija zahte-
vala dopolnitve vlog, saj je šlo za
napake, ki se jih je dalo odpravi-
ti, za 13 kandidatur pa je
občinska volilna komisija izdala
negativne odločbe, ker so vsebo-
vale takšne napake, ki jih ni bilo
mogoče odpraviti. Med zavrnje-
nimi kandidaturami jih je bilo
šest SLS, tri Zelenih Slovenije
ter po ena SDS, Društva upoko-
jencev in DESUS. Najpogostejša
nepravilnost, ki se je zgodila
predvsem SLS, je, da so kandi-
date volili z javnim glasovanjem,
čeprav zakon izrecno določa ta-
jno glasovanje. To pa je napaka,
ki je ni bilo mogoče odpraviti v
dodatnem tridnevnem roku.
Društvo upokojencev Kog je
kandidiralo kot stranka, kar
prav tako ni zakonito. Pri kandi-
daturah Zelenih Slovenije pa so
odločali člani, ki nimajo stalnega
prebivališča v kraju, iz katerega
je bil predlagani kandidat.
Omenjene stranke so vložile pri-
tožbo na vrhovno sodišče; to je o
primeru društva upokojencev že
odločilo in pritožbo zavrnilo. S
tem je tudi potrjeno zakonito in
pravilno delo občinske volilne
komisije. Za druge primere pa je
vrhovno sodišče od pritožnikov
zahtevalo dopolnitve zaradi ne-
jasnih pritožb in primer odstopi-
lo v odločanje ustavnemu
sodišču. V pritožbah se stranke
namreč niso pritoževale zaradi
odločitve občinske volilne komi-
sije, ampak je bilo mogoče raz-
brati, da napadajo zakonitost
razpisa volitev. Volitve namreč
razpiše župan z objavo v
Uradnem listu Republike Slove-
nije, Vili Trofenik pa se je
odločil za objavo v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Odločitev ustavnega sodišča do
zaključka redakcije še ni bila
znana, čeprav je do volitev le še
nekaj dni. Gotovo bi bilo smise-
lo, da bi sodišče odločilo pred
volitvami, saj bi bile v primeru
odločitve, da je bil kršen zakon,
volitve razveljavljene. Razvelja-
vitev volitev pa bi pomenila veli-
ko materialno škodo (nekaj mili-
jonov tolarjev) in škandal slo-
venskih razsežnosti.
Zaradi izpada okrog 50 kandi-
datov bodo volitve precej
okrnjene, v nekaterih volilnih
enotah pa bodo potrebne celo
dopolnilne volitve. Na Kogu
imajo za sedemčlanski svet le pet
kandidatov, v Zgornjih Ključa-
rovcih pa nobenega. To sta le na-
jbolj drastična primera, v enaj-
stih volilnih enotah pa so kandi-
dati že s svojo kandidaturo izvol-
jeni, ker so protikandidati izpa-
dli že z napačno vloženo kandi-
daturo.
V nekaterih volilnih enotah je
konkurenca kljub zapletom še
vedno močna, zato je prav, da
krajani izmed ponujenih kandi-
datov v nedeljo izberemo tiste,
ki so najsposobnejši.
vk
PTUJ / GOSTOVANJE ANSAMBLA PLUS ULTRA Z DUNAJA
Moficerf store glasbe
Vrefektoriju minoritskega samostana na Ptuju bo 24. aprila ob 20, uri kon-
cert ansambla za staro glasbo s historičnimi instrumenti PLUS ULTRA z
Dunaja. Ansambel izvaja avtetično in obenem živahno staro glasbo in tudi
sodobna dela.
Nastopili bodo: Claus Gund, kijunasta flavta, Susanne Kavoan, kljunasta
flavta, Jurgm Kroemer, čembalo, Milan Grazyna, viola da gamba, Sibylle
Wurzinger-Gund, violina, in Ulli Groier, sopran. Program: Wipo, Wol-
kenstein, Hofhaimer, Schmelzer, Haydn, Joseph Fux, Mozart, Radano-
vics.
Vstopnice so na prodaj v TIC-U in uro pred koncertom v refektoriju. Kon-
cert sofinansirata mestna občina Ptuj - glasbena dejavnost in veleposla-
ništvo Republike Avstrije v okviru prireditev ob tisočletnici Avstrije. Orga-
nizatorja sta Mestna občina Ptuj, Umetniška agencija S. Urbančič in TIC
Ptuj.
PTUJ / PREDSTAVITEV UTRIPA 1 9. STOLETJA
v letošnjem šolskem letu so se na Gimnaziji Ptuj odločili za
projektno delo, ki so ga zastavili interdisciplinarno in bo za-
radi bogate in pestre vsebine predstavljen širši javnosti.
Osemdeset dijakov tretjih let-
nikov in sedemnajst profesorjev,
njihovih mentorjev, je razisko-
valo politične in gospodarske
razmere ter življenje meščanstva
v Evropi. Zanimali so jih tudi
umetnost in miselni tokovi, ki
so odsevali splošno stanje ev-
ropske družbe v 19. stoletju. Tis-
ti, ki so naravnoslovno usmerje-
ni, pa so svoje raziskave posvetili
tehnološkim iznajdbam tistega
časa.
Srednješolci, ki so se na to
predstavitev pripravljali od
lanskega novembra, želijo vse, ki
jih zanima meščanski utrip 19.
stoletja, s tem pobliže seznaniti.
Program zajema osebno predsta-
vitev posameznih segmentov,
odlomek iz Ibsnove drame Nora,
nekateri pa bodo oporabili av-
dio-vizualne pripomočke.
Organizatorji javne predstavit-
ve, ki bo v četrtek, 18. aprila, ob
18. uri v Narodnem domu, so
Srednješolski center - Gimnazi-
ja, Zveza kulturnih organizacij.
Pokrajinski muzej. Zgodovinski
arhiv in mestna občina Ptuj.
Zaradi zanimivosti projekta, ki
je v največji meri posvečen Ptuju
in Ptujčanom v obravnavanem
času, dijaki pričakujejo
množičen odziv Ptujčanov.
Liijana Vogrinec
^pmRI SE ...
^ DA tii'^ bolj cenimo sadove
mJmliko bolj oddaljene pretek-
!>iosti. Tako bi bilo umestno
'upoštevati tudi merila, ki naj
jih izpolnjeval vsak član
testnega (in drugega)
občinskega sveta. Biti mora
^preudaren, brez zavisti, zgovo-
fren, pobožen, moder, mirolju-
4ben, resnicoljuben in tak, ki so
mu mar skupne koristi. (To
namreč zahteva ptujski statut
iz leta 1513.) Obstaja le boja-
zen, da ob takih pogojih
občinskih svetov ne bi bilo.
... DA je župan na otvoritve-
nem govoru Dobrot fast food,
ki prihaja iz Evrope, izgovomo
predstavil kot fastfoot - kot hit-
ro nogo torej, s katero hitimo
proti fastfoodovski Evropi.
^^ffil tri^'itavkokazi v
pd^^i bolnišidci ob koncu
^^^mtiške stavke bogato po-
svoje kolege za denar, ki
^ $i ga prislužili med stavko -
^mampanjec je tekel v potokih
... DA bodo v Lenartu vendarle
praznovali 800. obletnico prve
omembe kraja. In to kljub temu
da cesta najbrž še ne bo ureje-
na. Saj pa imajo hipodrom, na
katerem helikopterjem z viso-
kimi gosti iz bele Ljubljane ne
bo težko pristati.
... DA bodo na hipodromu Po-
lena postavili ring, v katerem
se bodo konjeniki lažje dajali s
pestmi. Vprašanje pa je, ali si
bodo njihove dvoboje Le-
nartčani tako radi ogledovali
kot kasaške boje vitkih konj, ki
jih očitno ne bo več. Vsaj pravi-
jo tako, in kjer je dim, je tudi
ogenj!
... DA so ultra misleči novo-
dobni oblastniki v svoji vnemi
pripravljeni ukinjati desetletja
veljavna imena naselij, recimo
Kidričevo. V drugi občini pa
svoj praznik slavijo na dan
rojstnega dne medvojnega akti-
vista. Kako smo si različni.
... DA je mestni podžupan na
prazniku občine Domava
požel odobravanje ob izjavi,
da naj sosednja občina računa
na prijatelje v mestu. Ponudbo
je treba izkoristiti, takoj urediti
šolske okoliše in morda, dokler
je juha še vroča, pridobiti
kakšno odprto naročilnico.
PODGORCI / OCENJEVANJE VINA
Ta konec tedna bo v Podgorcih tradicionalno, že dvajseto
ocenjevanje vin, ki spada med najstarejša in najbolj prizna-
na pri nas. V času, ko je že nič koliko tovrstnih ocenjevanj, se
v Podgorcih spominjajo začetkov, ko je prispelo po sedem
vzorcev, danes pa jih pričakujejo okrog dvesto iz na-
jrazličnejših koncev Slovenije in sosednje Hrvaške.
Včeraj zbrane vzorce bodo jutri
razvrstili po sladkorni stopnji, v
soboto ob 9. uri pa se prične
ocenjevanje. Predsednik komisi-
je bo Matija Kociper, sodelovali
pa bodo priznani slovenski eno-
logi. Ocenjevanje se bo nadalje-
valo tudi v nedeljo, ko bodo v
popoldanskih urah že znani do-
bitniki najvišjih priznanj. Ocen-
jevanje bo že drugo leto zapored
potekalo po metodi negativnih
točk, kot je v navadi na Ljubl-
janskem sejmu, saj lanskoletne
izkušnje kažejo na prednosti
takšnega načina ocenjevanja.
Veliko zlato medaljo bodo preje-
li vzorci, ki bodo imeli od O do 6
negativnih točk.
Naslednji teden pa bodo pote-
kale priprave na praznovanje 20-
letnice turističnega društva
Podgorci. V petek, 26. aprila, bo
osrednja slavnostna prireditev,
za soboto, 27. aprila, pripravlja
aktiv kmečkih žensk razstavo
kulinaričnih dobrot, v nedeljo
pa bo svečana podelitev priznanj
najbolje ocenjenim vinom.
vk
4
četrtek, 18. aprila 1996 - TEDNifc
PTUJ / SEDMA RAZSTAVA DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
Ohraaitmie fradiiiief
t: i	•• J m
nkaim novih iae§
v mestu ob Dravi je bila od petka do ponedeljka sedma,
tradicionalna državna razstava Dobrote slovenskih kme-
tij, na kateri se je s krušnimi, mlečnimi in mesnimi iz-
delki predstavilo 477 slovenskih kmetij, ki so v ocenje-
vanje prijavile 377 izdelkov iz žit, 93 mesnih in 84
mlečnih izdelkov. Kot gostje so se z izdelki svojih kmetij
predstavili tržaški Slovenci. Razstavo so organizirali Mi-
nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - uprava
za pospeševanje kmetijstva, mestna občina Ptuj in Obd-
ravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj s svojo
Kmetijsko svetovalno službo. Posebej se je na letošnji
razstavi predstavila pomurska regija.
Za Pomurce je značilno, da jim
lastna gruda pomeni silno veli-
ko, materialno in čustveno, zato
so tudi dobrote njihovih kmetij
tako skrbno pripravljene.
Otvoritvene slovesnosti so se
udeležili številni gostje, med
drugim minister za kulturo Re-
publike Slovenije dr. Janez Du-
lar, ki je bil tudi slavnostni go-
vornik, državna sekretarka v mi-
nistrstvu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Alenka
Urbančič, predstavnik bel-
gijskega konzulata na Dunaju,
veleposlanik Republike Albani-
je, častni občan občine Ptuj dr.
Jože Neudauer, predstavniki
sponzorjev in donatorjev. Gene-
ralni pokrovitelj sedme razstave
je bil župan mestne občine Ptuj
dr. Miroslav Luci, ki je v nago-
voru med drugim dejal, da si or-
ganizatorji prizadevajo za
razširitev, obogatitev in popest-
ritev vsakoletne prireditve, ki
naj bi si jo ogledalo čim več obis-
kovalcev. Da bi na kmetijah
uspešno gospodarili, je izredne-
ga pomena tudi izobraževanje,
zato se v mestni občini Ptuj
vprašujejo, zakaj niso uspeli s
programom višjega strokovnega
šolstva.
Predsednik organizacijskega
odbora Peter Pribožič je
predstavil rezultate letošnjega
ocenjevanja izdelkov, slavnostni
govornik dr. Janez Dular pa je
povedal, da razstava pomeni na-
daljevanje raznovrstne kulturne
in gospodarske tradicije teh kra-
jev. "Slovenska pokrajina je raz-
novrstna, ni bogata v tradicio-
nalnem pomenu besede, bogata
pa je v tej raznovrstnosti, ki daje
priložnost tudi za ustvarjalnost.
Ustvarjalnost slovenskega člove-
ka je tudi na ne preveč rodovitni
tleh dosegla svoje. Tu si je v potu
svojega obraza služil svoj
vsakdanji kruh, pa tudi svojo
praznično potico. S tem je bil
zaznamovan n)egov delovnik m
njegov praznični dan, nedelja,
god, rojstvo, poroka in sedmina.
Vse to je bilo vklopljeno v
obredje in prepleteno tudi z du-
hovnim dogajanjem. Sam se spo-
minjam svoje matere: ko je posa-
dila svoje hlebce v peč, je naredi-
la križ, preden jo je zaprla. To
pomeni, da je hrana preraščala
svojo biološko funkcijo in posta-
jala kulturna, duhovna vrednota
in to tako pri pripravi, obliko-
vanju in pri uživanju.
Slovenska kulinarika kot del
slovenske kulturne dediščine je
resnično vrednota, na katero
smo lahko ponosni in ki jo je tre-
ba ohranjati. To je tudi eden od
smislov te že tradicionalne
razstave. Gre za predstavitev
tega bogastva, gre tudi za
spodbujanje, za njegovo razvi-
janje, za iskanje novih idej, za
tekmovanje v kakovosti. Ne na-
zadnje je treba misliti na njene
gospodarske učinke glede turiz-
ma, glede trgovine in vsega dru-
gega." Ob koncu govora se je mi-
nister za kulturo dr. Janez Dular
še posebej vprašal, ali znamo vse
to bogastvo slovenskih kmetij
ceniti in ga vnovčiti.
Na otvoritveni slovesnosti so v
kulturnem programu nastopili
godba na pihala Ptuj, pevski
zbor aktiva kmečkih žensk pri
KZ Gornja Radgona, ki ga vodi
Vlado Maguša, ter cimbalist in
pevec iz Beltinške bande Andi
Sobočan. Prekmurski pozvačin,
ki običajno dela na porokah, je
tokrat vabil na ogled razstave.
Upajmo, da je svoje delo dobro
opravil in da je bilo letos obisko-
valcev več kot lani. Prvi dan
razstave so nastopili še učenci
glasbene šole Karola Pahorja,
učenci OS Podlehnik pa so
predstavili projekt Od zrna do
kruha. Projekt Tak' so se ženili so
učenci OŠ Markovci predstavili
v soboto, takrat so nastopili tudi
najmlajši folkloristi iz vrtca
Kidričevo, trio Škorci, ljudske
pevke iz Stoperc ter folklorna
skupina Rožmarin iz Dolene.
Z DOBROTAMI V
EVROPO
v nedeljo se je na podelitvi
priznanj najboljšim razstavljal-
cem sedme razstave Dobrote slo-
venskih kmetij trlo obiskovalcev,
med njimi je bil tudi državni
sekretar za turizem Peter Ve-
senjak. 242 je bilo zlatih, srebr-
nih in bronastih priznanj, devet
priznanj so podelili za etnološko
vrednost in pet kipcev kakovosti
za izdelke, ki so trikrat zapored
osvojili zlato priznanje (prvotno
so objavili, da bodo kipci štirje).
Kipce kakovosti so podelili
Franciju Podjedu z Olševka 50
(Predvor) za kislo smetano,
Klavdiji in Milošu Mozetiču z
Gorjanskega 94 (Komen) za ko-
zji sir v oljčnem olju. Jelki Ko-
žar iz Bohove 34 (Hoče) za
mlinčevo potico, Marjani
Haložan s Podlož 8l/a (Ptujska
Gora) za krofe in Tilki Bogataj
iz Gorenje vasi za sir Tilen.
Slavnostna govornica na
nedeljski podelitvi, državna
sekretarka v ministrstvu za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano
Alenka Urbančič, je med dru-
gim povedala, da dobrote po-
membno prispevajo k naši iden-
titeti, to pa nas bo pripeljalo v
Evropo.
V kulturnem programu so nas-
topili kvartet dvojezične prve os-
novne šole iz Lendave, osnovna
šola Veržej in folklorna skupina
iz Bistrice pri Lendavi, ki se je
udeležila tudi nedeljskega
srečanja najboljših folklornih
skupin severovzhodne Slovenije
v Ptuju. Popoldne ob šestnajstih
pa se je na minoritskem dvorišču
pričel revialni nastop folklornih
skupin SV Slovenije, ki je bil
prav tako dobro obiskan. Nanj je
ptujski župan dr. Miroslav Luci
kot generalni pokrovitelj sedme
razstave Dobrote slovenskih
kmetij povabil tudi župane
sosednjih občin.
SREČANJE
RAVNATELJEV
KMETIJSKIH ŠOL
SLOVENIJE
Zadnji dan razstave je minil v
znamenju šol in strokovnega
posveta. V okviru dneva kme-
tijskih šol so se srečali ravnatelji
enajstih kmetijskih in živilskih
šol Slovenije. Po sprejemu pri
županu mestne občine Ptuj so si
ogledali razstavo, kjer sta se
predstavili kmetijski šoli
Rakičan in Ptuj. Popoldne pa je
bil na Grajenščaku delovni ses-
tanek, na katerem so ravnatelji
izpostavili nekatera aktualna
vprašanja kmetijskega šolstva v
Sloveniji.
M. Goznik
v osrednjem razstavnem prostoru, refektoriju, so bile na ogled krušne dobrote.
Foto: Laura, Gorišnica
Dr. Janez Dular
PTUJ / TISKOVNA KONFERENCA O LOVSTVU
Spremembe šele po novem zakonu
"že dolgo čakamo na nov lovski zakon, in ker še zmeraj ni sprejet, smo pripravili novinarsko konferen-
co. Želeli smo javnosti predstaviti Zvezo lovskih družin Ptuj, njeno območje in delovanje ter ob tem stra-
tegijo razvoja slovenskega lovstva," je na petkovem pogovoru med drugim dejal mag. Milan Trafela,
predsednik ZLD Ptuj.
Ptujska Zveza lovskih družin upravlja ptujsko-ormoško
lovskogojitveno območje, združuje pa 23 lovskih družin s
1070 lovci. Med drugim je bilo povedano, da je njihovo
sodelovanje z lastniki zemljišč največkrat dobro. Milan
Trafela je poudaril, da odškodnino za škodo, ki jo
povzroči divjad, zmeraj poravnajo in si prizadevajo, da
nobenega primera ne rešujejo preko sodišča.
Sicer pa se vse naloge, ki jih
opravljajo lovci, nanašajo na že
20 let star zakon o varstvu, gojit-
vi in lovu divjadi ter o up-
ravljanju zemljišč. Po mnenju
Milana Trafele je zakon še zme-
raj sodoben, po mnenju nekate-
rih strokovnjakov tudi napre-
den, sicer pa bi bilo pri njem
potrebno marsikaj spremeniti.
"Na ptujski lovski zvezi pričaku-
jemo, da bodo novo zakonodajo
kmalu sprejeli in da bo nov za-
kon v prvi vrsti upošteval okolje
in divjad ter vse tisto dobro, kar
moramo ohraniti na področju
lovstva. Zakon naj bi gradili na
tistih stališčih, ki jih je Lovska
zveza Slovenije sprejela na svo-
jem občnem zboru kot strategijo
bodočega razvoja lovske organi-
zacije in lovskih družin. V tej
strategiji si lovci prizadevamo za
ohranjanje lovskih družin,
lovišča morajo zaradi populacije
posameznih vrst divjadi biti vsaj
2000 ha velika, predvsem pa je
pomembno stališče, da je lovska
organizacija naravovarstveno
usmerjena in taka želi ostati v
prihodnje," je še povedal
predsednik Milan Trafela.
Tokratna konferenca za javnost
naj ne bi imela nič skupnega z ne-
davno okroglo mizo, ki jo je
pripravil pripravljalni odbor lovs-
kih društev Gorišnica, Dornava in
Vitomarci v Gorišnici.
Predstavnikov Zveze lovskih
družin na okrogli mizi ni bilo, ka-
jti še pred tem so ti sprejeli takšen
dogovor in v pojasnilo zapisali,
da ne vidijo razloga za spremin-
janja sedanje organiziranosti
zveze. Milan Trafela je menil, da
so to lovska društva, ki v svojih
pravilih nimajo ničesar urejene-
ga v skladu z lovskim zakonom,
ampak so društva kot pač vsaka
druga, ter nadaljeval: "Doslej v
Zvezi lovskih družin nismo še
ničesar storili, kajti člani lovske-
ga društva so lahko tudi naši
člani, njihova pravila so veljavna
in nikoli nismo rekli in tudi ne
trdimo, da so ta društva nastala
protizakonito. Po zakonu pa
vemo, da lovska družina lahko
obstaja le takrat, ko ima lovišče."
T. Mohorko
fCDNIK - Četrtek, 18. april 1996
5
JANEZ JAKLIČ / TAJSKA - DEŽELA SMEHLJAJA - 7
Uudje mM^ga
trikotnika
kraljevska
KOBRA
Novo jutro nas je sprejelo
neprijazno z deževnimi kaplja-
mi. Temni svinčeni oblaki so
naznanjali, da bo postal dež naš
stalni spremljevalec, kar je sicer
za ta letni čas v deževnem gozdu
nekaj najobičajnejšega. Džun-
gelske poti so se spremenile v
blatne drsalnice, ki so tu pa tam
katerega izmed pohodnikov
spodnesle na zadnjo plat.
Deževni dan smo presekali s ko-
silom v večji karenski vasi, kjer
so vaške device, godne za
možitev, zvedavo opazovale
moški del odprave. Večina Kare-
nov je budistov z močnimi os-
tanki animističnega verovanja.
Ti za razliko od Meov, ki dovol-
jujejo mnogoženstvo, prisegajo
na eno ženo. Razpoznavnost
med poročeno žensko in godnim
dekletom pa je tu jasno začrtana
z načinom oblačenja. Device no-
sijo dolge bele tunike z vtkanimi
živobarvnimi okraski, poročene
pa svojo usodo odkrivajo z dvo-
delno obleko, rdečim krilom in
plavo bluzo.
Tega popoldneva se je zgodilo
nekaj, kar mi je v kosti nagnalo
smrtni strah. V bližini vasi smo
se po ozkih grebenčkih suhe
zemlje, ki delijo potopljena
riževa polja, v gosjem redu
spuščali po terasah navzdol. Na
ozki poti pred nami sta se poja-
vili dve silhueti mož, ki sta s pa-
licama mrzlično tolkla po tleh.
Kar je zgledalo od daleč smešno,
se je v neposredni bližini spre-
menilo v boj med človekom in
kačo, v boj na življenje in smrt.
Tea, naš vodnik, je v tem neena-
kopravnem boju takoj priskočil
na pomoč obema kmetoma, sam
pa sem krčevito zvijanje dolgega
in ozkega telesa nemo opazoval v
vlogi okanemelega kipa. Tudi
drugim članom skupine se ni go-
dilo bolje. Po dolgi večnosti, ver-
jetno pa le po nekaj sekundah, se
je kača umirila. Lovska trofeja
je, zvita v debel svitek, po pogo-
voru z domačinoma odšla z
nami. Strupeni kolobarji, ki so
nihali na dolgi palici preko
vodnikovega ramena, so me opo-
zarjali na številne nevarnosti.
Vsak nadaljnji korak v džungli
je zame postal prava mora.
Po dramatičnem prečenju na-
raslega potoka preko podrtega
drevesa smo dosegli dnevni cilj,
osamljeno kočo starke in starca
iz plemena Meo. Romantična
postavitev taborišča ob reki na
samem robu džungle je bila
odlična kulisa za nadaljnje doga-
janje. Naša vodnika sta se zavze-
to lotila odiranja kače. Ko sem z
odporom opazoval več kot tri
metre dolgo kačje telo, na trebu-
hu okrašeno z rahlimi obročki
na beli podlagi, zgoraj pa lepe
rumene pege na sivorjavem
ozadju, me je kakor strela z jas-
nega prešinila misel, da je to
pravzaprav lepa žival.
Že samo ime kraljevska kobra
govori, da je ta kača nekaj po-
sebnega. Je malo manj znana so-
rodnica navadne kobre, ki jo v
Aziji po grobih ocenah obtožuje-
jo za smrt med 30000 in 40000
ljudi letno. Po mnenju vodnika
je srečanje z razjarjeno kral-
jevsko kobro, še posebno kadar
čuva svoj zarod, za človeka goto-
va smrt. Tudi do dva metra nad
tlemi vzdignjena trikotna glava z
gotovostjo in bliskovito zadene
svoj cilj že ob najmanjšem pre-
miku žrtve. Kača pa ima še eno
neprijetno navado: včasih svojo
žrtev opljuva. Dotik strupa z
očmi povzroči hude bolečine in
skoraj gotovo slepoto. Po zagoto-
vitvi vodnika, da kobre živijo v
parih in da partner smrt svojega
družabnika maščuje, sem
dvakrat močno potegnil iz
steklenice riževega žganja, v ka-
teri je bilo namočeno srce
pravkar odrte kače. S temno ze-
leno tekočino naj bi, po mnenju
domačinov, prešle na človeka
lastnosti kače, kot so hitrost, po-
gum,... In res, življenje je skozi
dno steklenice postalo lepše,
prav tako pa je večerja - kača na
žaru - lažje zdrknila v moj želo-
dec. Kot nalašč smo noč prežive-
li pod odprtim nadstreškom, kar
je hkrati z dogodki dne
povzročilo, da sem celo noč
bežal pred kačami, škorpijoni in
drugo golaznijo. Novo jutro je
prineslo resnično olajšanje.
Začel se je zadnji dan poha-
jkovnja po divjini. Ta dan nas ni
čakala naporna hoja po raz-
močenem terenu, ampak prijet-
no splavarjenje na bambusovih
splavih po živahni reki, ki smo
se ga vsi veselili. Da bo prijetno,
smo prvi hip mislili mi, resnica
pa se je pokazala drugačna. Reka
je bila neobičajno hitra in viso-
ka, kar so s kančkom strahu
priznali tudi splavarji. Krmar-
jenje z dolgimi drogovi je bilo
nemogoče, zato smo približno
smer na divjem toboganu
določali le s pomočjo nagibanja
splava. Divja ježa, stoje na spolz-
kih, ozkih deblih, se je zame po
bližnjem srečanju z močno vejo
neslavno končala. Izstrelilo me
je v kipečo rumeno vodo in v
kratkem trenutku sem ostal sam
sredi divjine. Za občutek
osamljenosti ni bilo časa. Nekaj
sto metrov nošen z vodo, sem
trudoma pribrcal do strme oba-
le, se skozi trnje priplazil na breg
in nato med podrastjo in ovijal-
kami v divjem diru in kobacanju
sledil toku reke. Ko sem v dalja-
vi zaslišal svoje ime in čez nekaj
časa ugledal splav s sotrpini v
plitvini reke, mi je pri srcu pos-
talo toplo, kot da bi po dolgem
času ugledal domači kraj. Druga
dva splava sta jo odnesla še
slabše: večkrat sta se prevrnila in
morala mokrih posadk je bila
popolnoma na tleh. K temu je
pripomoglo slabo vreme in pri-
silno kopanje v narasli reki, prav
tako pa je vsakemu globoko pod
kožo zlezlo spoznanje, da so bili
v divjini prepuščeni sami sebi,
srečnim naključjem in da bi se
lahko pustolovsko doživetje
končalo tudi tragično. Ko sva s
prijateljem vztrajala pri ogledu
bližnjih slapov, kot je predvide-
val program, sva bila deležna
hude graje celotne skupine, ki si
je čim prej želela "domov". Ob-
veljala je najina.
PTUJ / PROJEKT PTUJ - ZDRAVO MESTO
Programski svet za področje mladih
in preventive je v okviru projekta "Jaz
na drugačen način" pritegnil k sodelo-
vanju otroke in mladostnike vrtcev,
osnovnih in srednjih šol, ki so na li-
kovno-literamih	delavnicah
pripravljali izdelke ob svetovnem dne-
vu zdravja 7. aprilu, ki je letos pos-
večen zdravim mestom. Izbrana dela
bodo dalj časa na ogled v prostorih
Zdravstvenega doma Ptuj in so bila
nagrajena s priznanji na slovesni
preireditvi ob tem prazniku.
V nadaljevanje projekta želimo v
novem šolskem letu pritegniti čim več
otrok, ki bodo s slikanjem na likovno-
literarnih delavnaicah spoznavali os-
nove likovnih in kiparskih tehnik.
Projekt se bo končal prihodnje leto ob
svetovnem dnevu zdravja, ko bodo so-
delovali tudi akademski slikarji.
Mladim želimo približati spozna-
vanje likovnih tehnik in omogočiti, da
odkrijejo v sebi talente za to umetnost.
Koordinatorica projekta Ptuj -
zdravo mesto
Maja £r/avec
GORIŠNICA / OBČINSKI PRAZNIK IN SIMBOLI
litKk abiSmkm shmmmS
Grb in zastava bosta v prihodnje imela svojo stalno simbolno
vlogo tudi v novi občini Gorišnica. Odločitev zanju so sprejeli
gorišniški svetniki, v pripravi je le še odlok, poleg tega pa so 26.
'ulij, god sv. Ane, imenovali kot občinski praznik.
Gorišničani so na javnem
'latečaju, ki so ga razpisali že v mi-
'lulem letu, izbrali najprimernejši
predlog za občinski grb. Kar osem
različic grba je pripravila
'lomačinka Sandra Belšak iz
^oškanj cev, ki sicer obiskuje
škofijsko gimnazijo v Ljubljani in
kot mlada raziskovalka delo op-
■■avila preko Zavoda Bistra. Za
Uspešno raziskovalno delo je
^andra prejela tudi priznanje, v
Prihodnje pa se ji obeta še sodelo-
^anje z društvom Heraldica Slove-
nica.
V gorišniškem grbu se prepleta-
jo zelena, modra, bela in rumena
barva. Sandra je v daljšo razlago
simbola zapisala: "Zelena barva
pomeni novo življenje, rast in ro-
dovitnost. Naša občina je izrazito
področje kmetijstva in tega simbo-
lizira zelena barva. Modra je barva
neba in vode. Na grbu predstavlja
reko Dravo, ki je prej različni
skupnosti ločevala, sedaj pa ju
združuje. Bela barva na grbu po-
meni upanje na dobro povezavo
med dvema skupinama ljudi, ki sta
doslej živeli vsaka na svojem
področju, ločevala pa ju je reka
Drava. Beli na znak na grbu sim-
bolizira most prek Drave, ki nas
združuje v eno skupnost. Grozd in
trtin list simbolizirata gričevnat
vinorodni svet, ki je izrazitejši
predvsem na enem bregu Drave,
kjer se ljudje intenzivno ukvarjajo
z vinogradništvom. Na drugem
bregu reke se vinorodne vzpetine
širijo le na obronkih. Rumena bar-
va pomeni svetlobo in toploto. Na
grbu simbolizira svetlo prihodnost
in žarek upanja, da bo skupno de-
lovanje teh dveh obrodilo sadove
in uspešno sodelovanje na vseh
področjih. Žitni klas simbolizira
poljedelstvo, s katerim se inten-
zivno ukvarja veliko občanov. V
naši občini imamo tudi zelo star in
zgodovinsko zanimiv grad Bori in
prav zato sem se odločila za takšno
obliko grba."
Grb bo imel svoje mesto tudi na
zastavi; ta bo citronasto rumene
barve.
Najverjetneje bosta gorišniški
grb in zastava prvič predstavljena
na občinskem prazniku, ki ga
bodo praznovali na god sv. Ane 26.
julija, ko bodo pripravili več dni
trajajoče gorišniške dneve.
Tof/ono Mohorko
6
četrtek, 18. april 1996 - TEDNIH
PTUJ / PRVIČ V SLOVENIJI DELAVNICE ZA STARŠE
Prepričani ste, da ste dober oče ali mama, a želite še bolje
razumeti svojega otroka, se znati z njim pogovarjati in sku-
paj reševati njegove probleme? Ali pa niste tako prepričani
o uspešnosti svojega starševstva in bi prav zato radi izvedeli
kaj o vzgoji svojih pubertetnih otrok? Najbolj tipični nespo-
razumi med starši in otroki se pojavijo namreč prav v času
prve pubertete. So zanje krivi res samo otroci ali morda tudi
starši?
Najbrž so to vprašanja, s ka-
terimi se ubadajo starši, pa
vendar so delavnice za starše
pravzaprav nastale iz želja ot-
rok. Le-ti so namreč v mla-
dinskih delavnicah, ki poteka-
jo na Ptuju in po vsej Sloveniji
že od leta 1992, povedali, da
čutijo, kako slaba je komuni-
kacija med njimi in starši. In
kako lepo bi bilo, če bi tudi
starši izkusili to, kar so izkusili
sami v času delavnic.
Njihovi mentorji so pričeli na
republiški ravni kmalu
pripravljati delavnice za starše.
Decembra lani sta pričeli pod
vodstvom	strokovnjakov
ptujskega Centra za socialno
delo z delom dve delavnici, v
kateri je vključenih 20 staršev.
In to sta prvi delavnici v Slove-
niji. Prejšnji teden je štirime-
sečna srečanja v delavnici
končala skupina staršev, ki sta
jo vodili socialna delavka Da-
nila Jurgec in psihologinja Ire-
na Toš Koren.
"Nismo se prišli naučit pravil
za vzgojo otrok, pač pa izmenju-
jemo svoje izkušnje in ugo-
tavljamo, kako smo si starši med
seboj podobni."
"Če bi vprašali naše otroke, bi
najbrž dejali, da delamo og-
romno napak. Ampak napak v
resnici ni, pač pa vodimo vsak
po svoje otroka skozi življenje."
"Starševstvo je eno redkih
znanj, ki se ga nismo nikoli nik-
jer učili. Vsak dela pač tako, kot
so njegovi starši delali z njim. In
prav bi bilo, da bi bilo na Ptuju
več možnosti tudi za starše.
Takšnih, kot so delavnice, v ka-
tere smo se vključili," so pove-
dali starši ob našem obisku.
# Kaj je torej bistvo de-
lavnic za starše?
Irena Toš Koren: "Bistvo de-
lavnic je pridobiti izkušnje. Člo-
vek namreč največ pridobi, če
nekaj doživi na lastni koži. V
delavnicah smo poskušali neka-
tere situacije podoživeti, raz-
mišljati o njih, videti, kako
doživijo to isto drugi. Na ta
način pridobimo mnogo več kot
na predavanju."
9 Ali so udeleženci dovolj
odkriti in ali še zmoremo biti
dovolj odprti, da se lahko o
tako kočljivih problemih, kot
so družinski, pogovarjamo?
Irena Toš Koren: "Odkritost
in odprtost je stvar vsakega
posameznika in skupine kot ce-
lote. Ne želimo, da udeleženci
odpirajo neke svoje velike prob-
leme, velike skrivnosti. Pogo-
varjamo se o tem, kar je nekdo
pripravljen povedati. Bistveno
je, da se pogovarjamo."
0 Delavnice potekajo tako,
da sedite dve do tri ure v krogu
in se pogovarjate s starši. Ka-
tere teme ste obravnavali?
Danila Jurgec: "Tem je bilo
veliko, denimo osebno spozna-
vanje - kako se vidim sam in
kako me vidijo drugi, avtoriteta,
vrednote, največji poudarek pa
smo namenili komunikaciji, ka-
teri smo posvetili kar pet de-
lavnic. Ko smo delavnice peljali
proti koncu, smo nekako vsak
zase ugotovili, kaj želimo v
družini doseči. To je bila sklep-
na delavnica. Morda bodo starši
nekatera spoznanja iz delavnic
uporabili šele čez nekaj časa.
Delavnica je pravzaprav sklop
socialnih iger, kot so vodenje
fantazije, igranje vlog. Na
podlagi teh izkustev se naprej
pogovarjamo. Opisala bom de-
lavnico, kjer se pogovarjamo o
komunikaciji. Čisto na začetku
se učimo pasivnega poslušanja
na ta način, da se razdelimo v
pare in vsak mora deset minut
govoriti, drugi pa ga samo mora
poslušati in nič spraševati. Nato
zamenjata vlogi. Ugotavljamo,
ali sta drug drugega zares pos-
lušala, ali si bil sprejet, ali si
imel težave in kdaj si imel
težave. V naslednji igri, igranju
vlog, odigra par vlogo starša in
otroka, in sicer povsem pol-
jubno. Bistveno je, da igranje
vlog pokaže našo različnost in
skupina začne razmišljati o tem,
ali sta se ta dva slišala, se razu-
mela, kakšen je njun odnos,
kakšna je kvaliteta njunega od-
nosa, na kakšen način bi lahko
kaj spremenila. Na ta način pri-
de skupina do nekaterih po-
membnih ugotovitev. V tej de-
lavnici na primer spoznamo
kvaliteto odnosa, ki je podlaga
za dobro razumevanje v družini
nasploh."
# Izpeljali sta prvo delavni-
co za starše v Sloveniji. Ali
menite, da imajo te delavnice
bodočnost?
Irena Toš Koren: "Z Danilo
sva sproti spremljali rezultate,
po vsaki delavnici sva ugotavlja-
li, ali sva dosegli namen in kako
se starši odzivajo na teme. Ugo-
tovili sva, da so obravnavane
teme resnično tiste, ki so zelo
aktualne za starše v vsaki
družini. In da so to dejansko
stvari, o katerih bi se morali več
pogovarjati in o katerih se de-
jansko starši želijo več pogovar-
jati. Prepričana sem, da so to de-
lavnice, ki imajo bodočnost v
vzgoji za starševstvo."
Zelo pomembno pa je seveda
tudi, ali si sploh vzamemo čas
za druženje s svojimi otroki,
Starši so ugotavljali, da so tudi
otroci zelo zaposleni z de.
javnostmi zunaj doma, raznimi
treningi in učenjem. Tako sko-
rajda ni ure dneva, ko bi se ot-
roci in starši resnično lahko
družili, se pogovarjali. "Ko bi
vsak dan lahko vsaj dve uri
preživel s svojim otrokom! Ali
pa samo eno in tisto kvalitet,
no!" so potarnali starši. "In ne-
kateri otroci zelo težko zaupa,
jo svoje probleme. Ce zamudiš
pravi trenutek, zamudiš vse.
Za otroka si je potrebno vzeti
čas takrat, ko te potrebuje!" so
ugotavljali starši.
Milena Zupanli
Irena Toš Koren, psiho-
loginja Centra za social-
no delo Ptuj
Danila Jurgec, socialna
delavka na Centru za
socialno delo Ptuj
GORIŠNICA / 45 LET PEVSKEGA ZBORA '
Konška poje - pesem povezuje
Prireditev s tem naslovom je pripravila Krščanska kulturna zveza v Ce-
lovcu v nedeljo, 31. morca, v Domu glasbe v Celovcu.
Kako izrazito družbeno, ne
le družabno funkcijo ima
petje, so ljudje spoznali že
zdavnaj, saj se ta učinek zrcali
tudi v številnih pregovorih in
ljudskih rekih. Razumljivo je,
da je kulturna organizacija,
kot je Krščanska kulturna
zveza, od nekdaj spodbujala in
podpirala sodelovanje in po-
vezovanje slovenskih društev
in še posebej pevskih zborov s
partnerji v Sloveniji, v slo-
venskem zamejstvu in v sever-
nih predelih Koroške. Prav
kot manifestacija tega povezo-
vanja je bila zamišljena
letošnja zborovska revija
Koroška poje. Zato naj bi bilo
letošnje srečanje hkrati tudi
pobuda in opozorilo, da se v
naših društvih ljudje ne bodo
preveč zapirali vase, temveč
iskali kontakt s sosedi in tako
bogatili sebe in svoja kulturna
prizadevanja.
Tako je pesem znova po-
vezala zbore iz različnih
držav, med njimi mešani
pevski zbor slovenskega kul-
turnega društva "Peca" iz Glo-
basnice z mešanim pevskim
zborom prosvetnega društva
"Ruda Sever" iz Gorišnice. V
skoraj triurnem druženju na
odru Doma glasbe se je
mešani pevski zbor iz
Gorišnice pod vodstvom Sla-
vice Cvitanič predstavil s tre-
mi pesmimi: Vidi baba muho
Radovana Gobca, Dolga
nočka Rada Simonitija ter
Prleško Albina Weingerla. S
tem programom se je dobro
vključil v visoko kakovostno
raven celotne prireditve, kate-
re krona je bil nastop APZ
Toneta Tomšiča.
Pevci iz Gorišnice tako oh-
ranjamo kontinuiteto sodelo-
vanja z Globašani, saj smo lani
sodelovali na prireditvi "Do-
ber večer, sosed", prav tako pa
bomo sodelovali kot gost letos
na 40-letnici MePZ Peca v so-
boto, 18. maja. Hkrati bomo
sklenili s tem zborom, s kate-
rim nas vežejo vezi prija-
teljstva že dvajset let, tudi
pobratenje.
Mešani pevski zbor iz
Gorišnice bo letos napolnil
45-letnico delovanja. Jubilej
bo proslavil v nedeljo, 21. ap-
rila, ob 15. uri s slavnostnim
koncertom, na katerem bodo
nastopili otroški in mladinski
zbor domače šole ter tambu-
raši in pevci domačega pros-
vetnega društva.
TEDNIKOVA KNJIGARNICA / MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ
Redni bralci knjigarnice ste
opazili, da vam v naši rubriki
vedno ponudim6 v branje in
premislek tudi pregovore iz bo-
gate zbirke Vox populi: Zlata
knjiga pregovorov vsega sveta.
Ni naključje, da najlepše in
najgloblje misli prihajajo ravno
s Kitajske, kjer je domovina
prvih oblik knjige (papir so
poznali 49 let pr. n. š.) in tudi
prva tiskana kitajska knjiga je
skoraj 660 let starejša od ev-
ropske vrstnice (Diamantna
sutra iz leta 868 n. š.). Kot tudi
ni naključen današnji rek o
knjigah, besedah in lepoti.
Drobna knjiga,ki vam bo raz-
krila kratko geslo, je tako mila
in polna lepih misli, da se boste
gotovo tudi vi navzeli lepote.
TRETJA UGANKA V
KNJIGI TOMI IN MAŠA
Tomi in Maša sta junaka iz
najnovejše slikanice, ki jo je le-
tos izdala EPTA, Založba naj-
lepših slikanic iz Ljubljane.
Zgodbo francoske avtorice Elz-
biete, ta jo je tudi ilustrirala, je
za slovenske bralce prevedel
pesnik Ivan Minatti in priredila
Lojzka Špacapan. O imenitnosti
slikanice pričajo nagrade, ki jih
je dobila avtorica Elzbieta v Bel-
giji in Franciji.
Tomi in Maša sta bila ne-
razdružljiva prijatelja.Vsak dan
sta se igrala skupaj: enkrat na
eni strani potoka, drugič na dru-
gi strani. "Ko bom velik, se bom
poročil z Mašo," je govoril
Tomi. Podobno je govorila tudi
Maša. Nekega večera je Tomijev
očka med prebiranjem časopisa
zašepetal: "Ljudje božji. Vojna
bo." Naslednji dan je očka moral
zapustiti družino. Kot po nava-
di je Tomi hotel k potoku, ven-
dar mu je mama skozi okno po-
kazala bodečo žico. Ta je čez
noč razdelila potok na dve stra-
ni. Tomi se je čudil bodeči žici
in mamica mu je razložila: "To
je zato, da nihče ne bo mogel k
nam." Malčka je zaskrbelo za
Mašo, toda bilo mu je prepove-
dano jo omenjati, saj je bila na
drugi strani. Vojna je bila gro-
mozanska pošast, ki je uničila
vse, kar ji je stalo nasproti. Kot
vsako zlo, je vojna utihnila in
očka se je vrnil. "Poslušaj, sin-
ko," je vzdihnil očka, "vojna ni-
koli ne umre. Kdaj pa kdaj samo
rahlo zadremlje. In tedaj mora-
mo hoditi po prstih, da je ne
zbudimo." Tomija je skrbelo:
"Sva se z Mašo prehrupno igra-
la?" Mama je odkimala in pojas-
nila, da otroške igre ne morejo
zbuditi vojne. Maša pa je nare-
dila luknjo v žico in s Tomijem
sta se zopet igrala.
Tomi in Maša sta iz zajčje
družine, a vse preveč je otrok na
svetu, ki doživljajo prav takšne
zgodbe. Zato priporočam to
knjigo tudi odraslim, da boste
skrbeli za razumevanje in......
Vpišite geslo v knjižno okno, pri-
pišite točen naslov in čimprej
pošljite v KNJIŽNICO IVANA
POTRČA, Minoritski trg 1, Ptuj.
V naslednji številki Tednika
bomo objavili prve nagrajence.
ki bodo prejeli lepo knjižno
nagrado - darilo knjižnice in
Nove Kreditne banke Maribor -
Podružnice Ptuj.
* NOVOSTI V MLA-
DINSKEM ODDELKU ^
Končno se je sonce prikradlo
izza oblakov in prav kmalu se
bo pomlad razbohotila v vsej
svoji lepoti. Tako boste vedno
več časa preživeli izven
domačih zidov: na vrtovih, pol-
jih, travnikih, gozdovih. Zato
vam predstavljam knjižne zbir-
ke,ki bodo vašim otrokom in
vsej družini obogatile in popest-
rile druženje z naravo.
POD LUPO je zbirka bogato
ilustriranih knjig za male šolar-
je in učence nižjih razredov, za-
nimiva pa bo tudi večjim. V se-
riji, ki jo je izdala Državna
založba Slovenije, so doslej izšle
naslednje knjige: Življenje v
jami. Življenje v močvirju.
Življenje v gozdu. Zadnja pri-
naša na tridesetih straneh
odlične fotografije (Kim Taylor
in Jane Burton), tekst pa je pris-
pevala Barbara Taylor. Pestro in
zanimivo napisan tekst bo ob
slikah pritegnil tudi tiste, ki
niso navdušeni bralci. Morda
tudi vas zanimajo skovikanje,
čas kobilic, noč na prostem, ne-
navadni letalci. Ose - svedri, ne-
varnost v temi. Seveda je to le
delček zanimivosti, ki se vam
bodo razkrile v zbirki Pod lupo.
ZAKAJ NEKI je zbirka knjig,
polnih živahnih odgovorov na
številna vprašanja, ki jih pos-
tavljajo majhni radovedneži.
Pomagala vam bo premagati
zadrego, ko boste iskali enos-
tavne odgovore o zapletenih
rečeh. Knjige izdaja Pomurska
založba in sta doslej izšli dve:
Zakaj neki mi kruli po želodcu
in Zakaj neki zvezde mežikajo.
Carole Scott v knjigi o zvezdah,
ki je duhovito ilustrirana, odgo-
varja na številna vprašanja o ve-
solju: Ali bo vesolja kdaj konec?
Kaj je črna luknja? Kako vroče
je Sonce in ali bo kdaj ugasnilo?
Zakaj Sonce ponoči ugasne?
Kateri planet ima krompirju
podobne lune? Trideset strani
odgovorov in slik bo navdušilo
mlade bralce, ki bodo kmalu
lahko segli tudi po novih knji-
gah iz zbirke: Zakaj neki imamo
zastave in Zakaj neki so predori
okrogli.
ŠOLSKA ENCIKLOPEDI-
JA ni knjižna zbirka v pravem
pomenu besede, vendar so tako
poimenovane knjige Tehniške
založbe Slovenije, ki prinašajo
znanje nekaterih šolskih pred-
metov (zemljepis, zgodovina).
EKOLOGIJA je namenjena ot-
rokom in vsem tistim, ki želijo
ponovno odkriti in vzljubiti na-
ravo ter jo prihraniti bodočim
rodovom. Rosa Costa - Pau sez-
nanja z različnimi oblikami
onesnaževanja, ki ogrožajo
življenjski prostor. 150 strani je
razdeljenih na pet delov:
Varstvo gozdov. Varovanje rek
in jezer. Ohranjanje morja. Va-
rovanje zraka, Zaščita mest. Na-
zorne ilustracije in slovar manj
znanih besed ter prijetna pripo-
ved so odlike,ki bodo marsiko-
mu pomagale pri učenju in utr-
jevanju.
Upam, da knjigarnica ni tisu
del Tednika, ki ga boste pri-
hodnjič izpustili. Če imat^
kakšne pripombe in želje za t"
rubriko, jih sporočite ob rešitvi
kviza.Prijetno branje in mnogo
lepih besed vam želi
knjižničarka
Lillana Klemenii^
rEPNlK - četrtek, 18. april 1996
7
pTUJ / 34. VIKTORINOV VEČER
Hlefko lOm^ii Ki ^
^enicš^mimm^
nami je tretja letna skupščina Društva Viktorina
ptujskega, ki že četrto leto uspešno opravlja svoje kulturno
poslanstvo med Ptujčani, pred nami pa že 34. Viktorinov
Obogatila nam ga bo Metka
iClevišarjeva, Slovenka leta
1995. Njeno ime bi bilo pred
dvema letoma večini ljudi ver-
jetno neznano, danes pa jo pozna
večina Slovencev, saj si že drugo
leto z Milo Kačičevo izmenjuje-
ta naziv prve oziroma druge Slo-
venke leta. Milo Kačičevo smo
že imeli priložnost spoznati, v
tem Viktorinovem večeru pa se
bomo srečali še z Metko Kle-
višarjevo in ob tem prav gotovo
ugotovili tudi to, da je življenje v
svoji pestrosti zares nep-
redvidljivo. Takrat poezija, zdaj
soočanje s tisto platjo življenja,
pred katero večina ljudi zadrhti,
s smrtjo in umiranjem. Pa se
vprašamo, kako to, da je žena, ki
čuti svoje poslanstvo v tem, da
spremlja umirajoče in njihove
svojce, dosegla tako popularnost
in priljubljenost. Kadar se nas v
naši najtežji uri nekdo ljubeče
dotakne, ko čutimo, da nam želi
pomagati brez kakršnihkoli dru-
gih nagibov, ga vzljubimo, mu
zaupamo in navsezadnje želimo
to tudi povedati drugim, zato
glasujemo za tako ženo ob pode-
litvi naziva Slovenke leta.
Kdo je Metka Klevišar?
Zdravnica, onkologinja, ustano-
viteljica društva Hospic, ki se je
razvilo iz skupine za spremljanje
hudo bolnih in umirajočih in
deluje v okviru Karitas.
"Program hospic sprejema
smrt kot del življenja in kot na-
ravno dogajanje; je niti ne zav-
lačuje niti ne pospešuje, skrbi pa
za lajšanje bolečin, bolniku nudi
socialno, duhovno in psihološko
oporo in mu pomaga živeti pol-
no in dostojanstveno do smrti;
pomaga družini bolnika med bo-
leznijo ter po smrti v času žalo-
vanja in se trudi ustvariti take
razmere, da bi čim več ljudi lah-
ko umrlo tam, kjer si želijo."
Tako gospa Klevišarjeva sama
predstavlja delo društva Hospic,
ki je v svetu že udomačen pojem.
Če naj navržem samo še en iz-
ziv iz številnih življenjskih
modrosti, ki smo jih lahko preb-
rali v intervjujih z našo gostjo:
Metka Klevišar trdi, da gre pri
odnosu med bolnikom in
zdravnikom za vzajemen,
partnerski odos: "Drug drugemu
dajeva." V prepričanju, da bo
tudi ta večer takšen, vzajemen,
da bomo skušali drug drugega
obogatiti, predvsem pa prisluh-
niti notranjemu bogastvu Metke
Klevišar, vas prisrčno vabimo v
petek, 19. aprila, ob 19. uri v re-
fektorij minoritskega samostana
na 34. Viktorinov večer z naslo-
vom Ko ljubezen zahteva pre-
več.
Dela, ki jih je prevedla ali na-
pisala Metka Klevišar: prevodi -
V bolezni se učimo. Pogovori z
umirajočimi. Spremljam te v
tvoji žalosti. Od zdravljenja k
ozdravljenju. Naš največji dar;
sama pa je napisala knjige: Kako
udomačiti bolezen. Spremljanje
umirajočih. Čisto vsakdanje
stvari in Blizu v težkem času.
Glasbeni utrinek bo prispevala
flavtistka Natalija Frajnkovič.
Vabljeni!
D. Emeršič
: PTUJ / MINISTER DULAR PRVIČ NA PTUJU KOT MINISTER
!
Minister za kulturo dr. Janez
Dular, ki so mu predstavniki
ptujske občine v petek prvič
predstavili zgodovino, sedanje
stanje in obete ptujske občine
na področju kulture, je s
ptujskim županom Mirosla-
vom Lucijem podpisal aneks k
pismu o nameri za uresničitev
ptujskega projekta centra hu-
manističnih dejavnosti.
Bistvo aneksa je v tem, da štir-
je ministri - obrambni, šolski,
kulturni ter za znanost in tehno-
logijo - zagotavljajo, da bodo v
leto 1996 in 1997 prednostno za-
gotovili sredstva za izdelavo pro-
jektne in urbanistične doku-
mentacije za oblikovanje centra
humanističnih dejavnosti v se-
danji ptujski vojašnici. Minister
Dular je dejal, da se mu zdi ideja
centra humanističnih dejavnosti
simpatična, vendar je v
podrobnosti ne pozna. Ker v
proračunu, ki je bil sprejet že
pred njegovim prihodom na kul-
turno ministrstvo, ni našel pos-
tavke, ki bi predvidevala denar
za ptujsko dokumentacijo,
konkretne pomoči za letos ni
mogel obljubiti. Predstavniki
občine so zagotovili, da ga po-
dpis ministrstva za letošnje leto
finančno ne zavezuje, zato je mi-
nister Dular aneks na koncu
vendarle podpisal. Podpisala sta
ga že tudi obrambni in šolski
minister, manjka pa še podpis
ministra Umka. Ko ga bo podpi-
sal tudi on, bodo štiri državna
ministrstva vključena v preseli-
tev vojašnice in oblikovanje
centra humanističnih dejavnos-
ti, koordinirala pa naj bi jih vla-
da.
Seveda pa je center humanis-
tičnih dejavnosti odvisen
predvsem od tega, ali se bo
vojska iz vojašnice res izselila. Še
najbolj se mudi gimnaziji, ki
mora zaradi neznosne prostors-
ke stiske dobiti čim prej nove
prostore. Računala je sicer na se-
danjo vojašnico, vendar je pred
kratkim mestna občina spo-
ročila, da išče lokacijo za novo-
gradnjo. Ta bi selitev gimnazije
gotovo pospešila. Tako sedaj ni
jasno, ali bo prihodnje leto šols-
ko ministrstvo pričelo gimnazijo
graditi ali pa namerava odkupiti
vojaške zgradbe od obrambnega
ministrstva. Katerakoli izmed
rešitev bo po vsej verjetnosti
bistveno vplivala tudi na center
humanističnih dejavnosti - pro-
jekt, ki naj bi ga Ptuj uresničil v
naslednjih dveh desetletjih. Ni
si namreč mogoče misliti, kdo bi
lahko izplačal obrambno mi-
nistrstvo, če tega ne bo storilo
šolsko ministrstvo. Če bo le-to
zgradilo novo šolo drugje, kar je
za gimnazijce hitrejša in morda
celo boljša rešitev, se bo najbrž
uresničitev centra humanis-
tičnih dejavnosti še nekoliko
bolj odmaknila.
Milena Zupanič
Minister za kulturo dr. Janez Dular je podpisal
aneks k pismu o nameri
PTUJ / SREDNJEŠOLSKI CENTER
Zavod za odprto družbo Slovenija je v petek v Srednješolskem
centru na Ptuju organiziral drugo srečanje udeležencev medna-
rodne izobraževalne mreže. Izobraževalnega srečanja se je ude-
ležilo 10 šol, med njimi tudi profesor matematike Stanislav Sen-
veter in dijakinja Nina Milošič s Ptuja, ki bosta vodila projekte
vključevanja na Internet za šole Srednješolskega centra.
Prav s finančno pomočjo Za-
voda za odprto družbo. Aka-
demske mreže Arnes, Mi-
nistrstva za šolstvo in ptujskega
centra je namreč odslej vsa
računalniška mreža ptujskega
Srednješolskega	centra
priključena na Internet. To po-
meni, da se lahko 60 uporabni-
kov hkrati vključuje v to medna-
rodno podatkovno mrežo, kar bo
ptujskim srednjim šolam oboga-
tilo pouk in jim omogočilo
vključevanje v mednarodne pro-
jekte preko Interneta. Tako je
ptujski center postal del so-
dobnega sveta, je menil Mitja
Doma, ki v imenu Zavoda za
odprto družbo vodi celotni pro-
jekt priključevanja slovenskih
šol na omrežje Arnes in preko
njega na Internet.
Sedaj, ko je SŠC ena od stalno
odprtih postaj za vključitev na
Internet, obstaja možnost, da bi
se srednješolski profesorji in vsi
drugi Ptujčani, ki izpolnjujejo
pogoje za priključitev na Aka-
demsko mrežo Arnes, lahko z
modemom preko SŠC povezali z
Internetom. Vendar kot sta po-
vedala profesor matematike na
Gimnaziji Stanislav Šenveter in
Mitja Doma z Zavoda za odprto
družbo, bi morala k temu prispe-
vati kaj tudi lokalna skupnost.
Priključitev čim več uporabni-
kov na svetovno računalniško
omrežje namreč izredno
zmanjšuje razdalje in nas
približuje svetu. Počasnejše
vključevanje	utegnejo
povzročati tudi "pretesne" tele-
fonske linije med Ptujem in Ma-
riborom, o čemer bo moral raz-
misliti tudi Telekom.
Milena Zupanič
Računalniki pomenijo danes okno v svet
S. BISTRICA / REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV
Da bi se izognili natrpanosti raznih prireditev v zadnjih dveh
Jiiesecenih šolskega leta, maju in juniju, so se osnovnošolski pe-
yci iz občine Slovenska Bistrica zbrali na občinski reviji otroških
in mladinskih pevskih zborov bolj zgodaj. Samo pritrdimo lahko,
je bila odločitev pravilna.
Minuli četrtek se je v avli os-
novne šole Pohorskega odreda v
Slovenski Bistrici zbralo trinajst
zborov, ki so prišli iz osnovnih
^ol Pohorski odred iz Slovenske
Bistrice, Zgornja Ložnica, Tin-
Črešnjevec, Spodnja in
Zgornja Polskava, Makole,
Šmartno na Pohorju, Laporje,
Oplotnica in Poljčane. Staršem
in drugim obiskovalcem je vsak
zbor, iz nekaterih šol sta prišla
celo po dva, zapel tri pesmi. Zbo-
rovodje so imeli pri izbiri pesmi
srečno roko, saj so otroci prepe-
vali z veseljem in ne prisiljeno
kot pred leti. Žal pa je občinstvo
pogrešalo več ljudskih pesmi.
Splošni vtis je bil odličen in po
mnenju strokovnjakov je bila
letošnja revija ena najboljših v
zadnjih letih. Posebej je razgrel
dlani poslušalcev otroški pevski
zbor z Zgornje Ložnice, revijo
pa je sklenil edini mladinski
pevski zbor iz osnovne šole Slo-
venska Bistrica.
Vida Topolovec
SVETA TROJICA / IZŠEL GLAS MLADIH
IZDAII 2. ŠTEVILKO, PRED VRATI ŽE TRETJA, KI BO EKOLOŠKO OBARVANA
Naj se zdi še tako nenavadno, je vendarle res, da so trojiški
šolarji z zadnjo, že 2. letošnjo številko šolskega glasila (ohranili so
lepo staro ime "Glas mladih") na svojevrsten način zaznamovali
življenjski utrip kraja, predvsem pa dokazali, da znajo ohraniti ne-
katere vrednote, po katerih je slovela šola in ne nazadnje vsa Sve-
ta Trojica (včasih so ji rekli Gradišče in prav v Gradišču se je ro-
dilo srečanje pesnikov in pisateljev.začetnikov Slovenije). Glasilo
seveda ni literarna stvaritev posebne vrste, je pa zelo skrbno
pripravljeno, nekoliko tematsko obarvano (otroci so se razpisali o
mamicah in babicah), kar mu daje dodatno vrednost.
V zadnji številki glasila tro-
jiških šolarjev (na naslovnici je
linorez trojiške tristolpnice Boža
Harla) je objavljen zanimiv spis
Jasne Vračko o materah v Can-
karjevih delih. Kakšna iznajdlji-
vost! Ivan Cankar je namreč ne-
kaj časa živel pri Sveti Trojici
pri zdravniku in pisatelju, avtor-
ju znamenitega Kontrolorja
Škrobarja dr. Alojzu Kraigherju.
In ni se ravno dolgočasil v Slo-
venskih goricah, čeprav je v svo-
jih pismih v Ljubljano izrekel
marsikatero pikro na račun slo-
venstva in nacionalne zavesti v
tem delu Slovenskih goric v le-
tih pred prvo svetovno vojno.
Toda pustimo to. Jasna Vračko
je zapisala, "da je Cankar kakor
cesar, ki gre proti prestolu. Mati
je tista, ki pred njim pogrinja
rdečo, mehko preprogo, da mu je
pot lepša, brez ovir, ki jih
srečujemo na vsakem koraku.
/.../ Krivica, največji greh, ki ga
je poznal Cankar. /.../ Če se
komu izmed nas zgodi krivica,
se bo pritožil, na vsak način ho-
tel pokazati, da je nedolžen, a
tudi tisti, ki je nekomu prizade-
jal krivico, tega ne bo priznal,
verjel bo samemu sebi, da tega ni
storil." Tako Jasna Vračko od
Svete Trojice v glasilu, ki se mu
bo konec meseca pridružila te-
matska, ekološko obarvana šte-
vilka. Na šoli bodo namreč 22.
aprila začeli ekološki projekt.
Izsledki bodo zagotovo zanimi-
vi, še posebej o trojiškem jezeru,
ki kot nekakšen biser pozabljeno
sameva. Še sreča, da imajo bojda
veliko načrtov, kako ga usposo-
biti za turizem. Toda od načrtov
se ne živi in morda bo tudi to
eno od sporočil projekta!
M. Toš
S. BISTRICA / SREČANJE AMATERSKIH GLEDALIŠČ PODRAVJA IN POMURJA
"V dramski družini mestnega amaterskega kulturnega društva
smo upali, da zadnja beseda na račun lanskega velikega gleda-
liškega projekta - uprizoritve Cankarjevih Hlapcev - v našem
mestu še ni izrečena, čeprav smo pred novim letom pospravili
sceno in v mariborsko gledališko hišo vrnili izposojene kostume.
Sedaj pa vaje za obnovitev predstave znova potekajo," je o oživitvi
gledališke predstave povedal Stane Gradišnik, strokovni delavec
za kulturo pri ZKO občine Slovenska Bistrica.
Vzrok je odločitev področnega
odbora združenja amaterskih
gledališč Slovenije za po-
dravsko-pomursko regijo z
glavnim selektorjem Bojanom
Maroševičem, ki je sloven-
jebistriško ZKO obvestil, da so
predstavo Cankarjevih Hlapcev
v izvedbi dramske skupine DPD
Svoboda Slovenska Bistrica, ka-
tere režiser je Branko Gombač,
dramaturg Tone Partljič, lektor
prof. dr. Janko Čar in scenograf
Sveta Jovanovič, uvrstili na
omenjeno področno srečanje. To
je vsekakor prav, saj tako števil-
na gledališka skupina, ki je in-
tenzivno vadila vse lansko po-
letje tja do sredine oktobra, le ni
delala zaman in samo za domače
okolje.
Zanimivo pa je, da po Slovens-
ki Bistrici visijo plakati ude-
ležencev srečanja amaterskih
gledališč v Murski Soboti in va-
bijo na predstavo Hlapcev v Slo-
venski Bistrici. Stane Gradišnik
je pojasnil, da jim je bilo zaradi
scene ter zahtevnosti večsto-
penjskega odra v štirih različnih
nivojih omogočeno predstavo
odigrati kar doma, v bistriškem
domu kulture, saj bi bilo zaradi
majhnosti odra v Murski Soboti,
urnika srečanj in števila
predstav težko dograditi
sprednji del spodnjega nivoja.
V okviru priprav na srečanje
so bistriški gledališčniki v torek,
16. aprila, najprej zaigrali za
šolske otroke in udeležence pri
Delavski univerzi, tekmovalna
predstava pa bo v soboto, 20. ap-
rila.
Vida Topolovec
8
četrtek, 18 april 1996 - TEDNIK
PTUJ / IZŠLA ZBIRKA PREGOVOROV IN MISLI O VINU
¥ vinu fe rmnhu
V ponedeljek sta Ptujčana Nataša in Branko Vodušek v Ljubljani predsta-
vila drugo knjižico, ki jo je izdala in založila Slovenska vinska akademija
Veritas. Za naslov zbirke pregovorov in misli o vinu sta izbrala znani la-
tinski pregovor In vino veritas - v vinu je resnica.
Nataša Vodušek je zbrala in uredila 330 pregovorov in misli
o vinu, fotografije je prispeval mojster fotografije Stojan
Kerbler, zbirko pa je lektoriral Jože Šmigoc.
Nataša Vodušek, urednica
knjižne zbirke Veritas in istoi-
menske revije o vinu, še zmeraj
sodeluje s ptujskim radiem, čep-
rav je minilo že dve leti, odkar je
iz naših novinarskih vrst odšla
"na svoje". Novo delo jo zmeraj
bolj angažira, pripoveduje, in v
mislih živi zmeraj približno me-
sec in pol v prihodnosti. Toliko
v naprej je namreč potrebno
pripravljati vsebino naslednje
številke enogastronomske revije
Veritas, ki izhaja od decembra
leta 1994.
Nataša in njen mož Branko
Vodušek - on vodi delniško
družbo Slovenska vinska akade-
mija Veritas, ki ima sedež prav
tako na Ptuju - se nista pustila
ujeti v ptujski okvir. Nasprotno,
njuna prizadevanja, namere in
delo so usmerjeni v ves slovenski
prostor, pa tudi širše, je povedal
Branko Vodušek.
VINO IN
KULTURA
Branko Vodušek: "Še Sloveni-
ja je za nas velikokrat premajh-
na. Vinska kultura, njen razvoj
in njene razsežnosti se nikoli
niso zapirale v regionalne niti v
nacionalne meje. Razvoj slo-
venske vinske kulture je namreč
ena od osnovnih dejavnosti Slo-
venske vinske akademije Veri-
tas, ki je organizirana kot del-
niška družba. Najprej smo se os-
redotočili k razvoju vinske kul-
ture s pisano besedo. Zdelo se
nam je, da tako najlažje že takoj
v začetku dosežemo največji del
Slovenije in največ ljudi, ki se
zavestno ozirajo k žlahtnini, ki
jo imenujemo vino. Že slab me-
sec po ustanovitvi SVA smo
začeli izdajati mesečnik Veritas,
ki smo ga imenovali mesečnik za
gorice in vino, kulinarično in tu-
ristično kulturo. Pri teh treh
vsebinskih sklopih še vedno
vztrajamo, kar pomeni, da se na
straneh Veritasa najde tudi po-
vezava vina s hrano, torej eno-
gastronomska kultura. Ker je
takšno okolje velikokrat tudi tu-
ristično obarvano in ker smo v
SVA prepričani, da je tudi vino
eden od motivov za turizem,
smo v manjšem segmentu tudi
promotor turističnega razvoja
posameznih krajev.
Druga naša dejavnost je
založništvo. Tako smo lani izda-
li knjižico Moja srečanja z
vinom. To je neke vrste degusta-
cijski priročnik, v katerega zapi-
suje svoja opažanja ob pos-
kušanju vina vsak sam. Te dni je
prišla na svetlo druga knjiga iz
zbirke Veritas, zbirka pregovo-
rov in misli o vinu. Letos smo
začeli objavljati tudi Veritasov
vinski vodnik: iz prodajne
mreže vzamemo vsak mesec 20
do 30 vin, strokovna komisija jih
oceni in glede na najboljšo kom-
binacijo med kakovostjo in ceno
določi vsak mesec vino meseca,
ki ga posebej označimo na stra-
neh Veritasa. Vino, ki bo na-
jvečkrat doseglo oznako vino
meseca, bomo ob koncu leta
razglasili za vino leta. To razgla-
sitev bo spremljala tudi posebna
prireditev. Prireditve so namreč
tudi ena od dejavnosti, s kateri-
mi se zavestneje obračamo k
sožitju med vinom in hrano, k
vinu in vinski kulturi. Vsaka teh
naših aktivnosti v resnici
vzpodbuja zavesten odnos do
vina, neguje slovensko vinsko
samozavest. Ena stalnih priredi-
tev bodo tudi Slovenske vinske
večernice. Želimo pričeti še pri-
kazovati vrednote slovenskih
vinskih okolišev, vendar projekt
še ni zaživel v celoti, saj smo
omejeni s prostorom."
MILAN KUČAN
POKAŽE SVOJ
ODNOS DO VINA
Organizirati vse te dejavnosti
je najbrž težje iz Ptuja, kot bi
bilo iz Ljubljane. Zdi se, da je
center vsega v Ljubljani...
Branko Vodušek: "To se samo
zdi. Center vinarstva, vino-
gradništva ne more biti v Ljubl-
jani. Ponosni smo, da je naš
sedež na Ptuju zaradi tradicije
kletarstva in zgodovine Ptuja.
Zato smo pred nedavnim predla-
gali mestni občini Ptuj, da bi
sprejela domicil SVA v tem mes-
tu. Res pa je, da smo kot vsi, ki
delujejo izven Ljubljane, na neki
način žrtev izjemno hitre in trde
centralizacije Slovenije. Zaradi
izjemno slabe cestne povezave je
ta mali slovenski prostor velik,
tako da ogromno našega časa
vzame ravno čas za potovanja do
posameznih središč vinske de-
javnosti. Sicer pa smo razgiba-
nost Slovenije in tri vinske rajo-
ne sprejeli kot dejstvo, s katerim
se posebej več ne ukvarjamo.
Naša osnovna stalnica je in os-
taja enakopravna in ena-
kovredna obrabnava vseh naših
dejavnosti, bodisi da gre za Veri-
tas bodisi za druge naše progra-
me, po vsej Sloveniji. Pojavljati
se moramo v vseh vinorodnih
okoliših. Dejstvo, da smo imeli
ustanovno skupščino v Dobro-
vem, obletnico ustanovitve SVA
v Vipavi, kronanje prve slo-
venske vinske kraljice prav tako
v Vipavi, promocijo prve števil-
ke Veritasa na Ptuju, prve Slo-
venske vinske večernice v Kos-
tanjevici, kaže na naše delovanje
po vsej Sloveniji."
Znano je, da se vaših priredi-
tev udeležuje sam predsednik
države, Milan Kučan. Kako to?
Branko Vodušek: "Mi pos-
kušamo s povabilom predsedni-
ka države, ne glede na to, kdo je,
povedati, da je slovensko vino
nekaj, kar si zasluži pozornost
najpomembnejših krogov. Slo-
vensko vino je namreč po našem
globokem prepričanju tisti slo-
venski pridelek, s katerim se
Slovenija lahko predstavi kjer-
koli v svetu. Mislim, da ni niti
industrijskega izdelka niti kme-
tijskega pridelka, ki bi lahko
kjerkoli in kadarkoli z vso suve-
renostjo stopal na piedestal v
svoji konkurenci. Vino to je in
slovenska vina zmagujejo od
Montreala do Tokia. Vino je
eden osnovnih promotorjev mla-
de slovenske države. In če mu
predsednik države namenja ne-
kaj pozornosti tudi s tem, da se
udeležuje naših z vinom poveza-
nih prireditev, se nam zdi to ne-
kaj povsem običajnega."
PREGOVORI Z
VSEGA SVETA
Pred nami je druga knjižica iz
Veritasove založbe. Kje ste
našli vseh 330 pregovorov in
misli o vinu?
Nataša Vodušek: "Ko po
službeni dolžnosti obiskujem
degustacije, pripravijo običajno
tudi degustacijsko listo. In na
teh listah sem se najprej srečala s
pregovori in mislimi o vinu.
Zbodlo me je v oči, da bi mogoče
kazalo te zbrati na enem mestu.
Veliko je pregovorov in misli
tudi po časopisih, veliko jih upo-
rabljajo moderatorji raznih od-
daj, veliko enologi, ko
predstavljajo vina. Enologi so
sploh pravi pesniki in pisatelji.
V pomoč vsem tem in tistim, ki
imamo radi izreke, smo izdali
zbirko pregovorov in misli o
vinu. V njej so zapisane misli
starogrških in latinskih filozo-
fov, ljudski pregovori raznih na-
rodov, veliko tudi slovenskih
ljudskih rekov. Knjižica pa je
tudi zelo aktualna, saj so v njej
misli enologov, vinogradnikov,
ljubiteljev vina, ki živijo in dela-
jo danes. Veliko sem se z njimi
pogovarjala, tudi ko so bili gosti
revije Veritas. Njihove misli sem
poskušala čim bolje izluščiti in
sem jih vključila v zbirko."
To je prva slovenska zbirka
rekov in misli o vinu. Kaj pa v
tujini?
Nataša Vodušek: "Ko smo
zbirali pregovore in misli o vinu,
smo želeli izvedeti, kako je z
vinskimi pregovori v razvitih vi-
nogradniških deželah v Evropi.
Ne v Avstriji, ne v Nemčiji in ne
v Angliji nam ni uspelo najti po-
dobne knjige, v Franciji smo is-
kali manj in najbrž zato nismo
našli, čeprav imajo vse te vinske
dežele svoje pregovore in jih je
nekaj v knjižici In vino veritas.
To so pregovori in misli, ki so že
bili prevedeni v slovenski jezik,
nekaj pa sem jih prevedla i2
hrvaščine ali pa jih prinesla s po-
tovanj po tujini."
Milena Zupani<
Nataša Vodušek, uredni-
ca revije Veritas, je zbra-
la in uredila pregovore in
misli o vinu
Branko Vodušek, direk-
tor Slovenske vinske
akademije, ki je zbirko
izdala in založila
Milko Bizjak: Staro vino je
plemenito kot stari instrumenti.
Turški pregovor: Dobro vino
in lepa ženska, to sta dva naj-
lepša strupa.
Slovenski pregovor: Vinski
ključ vse odpre.
Kitajski pregovor: Nekaj ko-
zarcev vina sklene stotino
kupčij.
f EDNIK -18. APRIL 1996
NASI KRAJI IN UUDJE -9
HALOZE / PLAZOVI ODNAŠAJO CESTE
Glavni vzrok so nestrokovni posegi
Xežko življenje v Halozah še otežujejo številni plazovi,
j^j odnašajo ceste, s tem denar domačinov, vložen v mod-
grnizacijo, velike dodatne stroške pa povzročajo
jjljčinam na haloškem območju. Skoraj pravilo je, da se
plazovi pojavijo tam, kjer je bil opravljen kakršenkoli po-
jeg, naj gre za asfaltiranje ceste, gradnjo vodovoda ali te-
lefona. To daje misliti, da so posegi nestrokovni, čeprav
jih načrtujejo in izvajajo strokovnjaki. Mnogokrat je v ta-
lcih primerih pametnejša ljudska modrost, ki pa je, žal,
gradbinci ne upoštevajo. Kjer je cestišče na ovinkih nagn-
jeno od brega, kjer je po sredi razkopano zaradi vodovo-
da, se skoraj po pravilu prej ali slej sproži plaz.
Kot je povedal Ivan Pemek, ki
v občini Videm skrbi za infra-
strukturo, občina sama takoj, ko
je mogoče, pristopi k zasilni sa-
naciji plazu. Njihova prva skrb
je omogočiti vsaj zasilno prevoz-
nost cest. Povedal je tudi, da že
priprava projekta za dokončno
sanacijo plazu stane od 300 do
500 tisočakov, strinjal pa se je z
mnenjem, da so za večino plazov
krivi predhodni posegi v pros-
tor."V občini Videm zato
načrtujemo, da bomo v bodoče v
pogodbe z izvajalci vnesli tudi
klavzulo o njihovi odgovornosti
v primeru okolju neprimerne iz-
vedbe takega ali drugačnega po-
sega na haloškem območju."
Župan občine Videm Franc
Kirbiš je povedal, da je v pripra-
vi nov zakon, ki bo določal
višini sredstev, ki jih mora za sa-
nacijo plazov zagotoviti občina.
Ker gre za velika sredstva in
nove obveznosti občin, je
vprašanje, kako bodo občine za-
gotovile ta sredstva. Država želi
torej večji del bremena prenesti
na občine, te pa se že danes
dušijo v velikih stroških
vzdževanja številnih kilometrov
haloških cest, plazovi pa brezup-
nost položaja le še povečujejo.
Po seznamu, pripravljenem v
letu 1995, je bilo na območju
občine Videm enajst večjih pla-
zov, ki so poškodovali krajevne
ceste. Za zasilno sanacijo je
poskrbela občina, za nadaljnja
dela pa bi po predračunih pod-
jetja Tampon potrebovali do-
brih 11 milijonov tolarjev. Toda
že v začetku leta 1996 je nastal
nov seznam sedmih plazov, ka-
terih sanacija bi po predračunih
omenjenega podjetja veljala sko-
raj 13 milijonov tolarjev. Država
pa medtem sprejema zakon, ki
bo precejšen del finančnega bre-
mena naložil občinam, ki se sku-
paj s svojimi občani sprašujejo o
umestnosti življenja in dela v
Halozah, ki jih sicer država in
politične stranke, vsaj pred vsa-
kimi volitvami, razglašajo za po-
membno obmejno območje, ki
mu je potrebno zagotoviti pogo-
je za razvoj, primerljiv z drugimi
deli Slovenije.
J. Bračič
Plaz na cesti skozi Repišče
Sanacija plazu na cesti Podlehnik - Leskovec, vredna dobrih
12 milijonov tolarjev
Janez Kmetec: "Že dolgo
sem opozarjal, pa nič!"
Pred dnevi nas je Janez Kmetec s haloškega Repišča v
videmski občini obvestil o plazu, ki je v dolžini približno
30 metrov odnesel polovico ceste skozi Repišče. Gre za
občinsko cesto, ki je sedaj neprevozna, ljudje dela tega
zaselka pa so odvisni od mnogo daljše cestne povezave z
dolino. Zgodba o tem plazu je klasična: predlani jeseni
so tu kopali za vodovod. Najlažje za izvajalce je bilo kopa-
ti po sredi ceste in položiti debelo vodovodno cev natan-
ko tam, kjer se je sedaj cesta pogreznila. Cesta se je po-
grezala že nekaj mesecev, pa opozoril domačinov nihče
ni upošteval. Izvajalec vodovoda je dejal, da je njegova
skrb vodovod, ne pa cesta. Predstavnik Nizkih gradenj,
ki si je razpoko ogledal pred kakšnima dvema mesece-
ma, je menil, da je potrebno počakati na odjugo. Odjuga
je prišla letos precej pozno, z njo pa plaz, ki je uničil ces-
to. V tem primeru je mogoče z gotovostjo trditi, da je za
Haloze drag in dragocen vododod še dražji zaradi nestro-
kovnega pristopa k načrtovanju in izvedbi.
Kot da si gradbena operativa s takim načinom zagotavlja
delo tudi v prihodnje, na račun žuljev in stiske
Haložanov, haloških občin ter države.
PTUJ / RAZGLASILI PRVAKE SORT IN VINSKA SAMPIONA
Pridelafi mamo, no vrsti fe tnen§e
v okviru prireditve Dobrote slovenskih kmetij je bilo v
soboto sklepno dejanje letošnjega ocenjevanja vina, ki ga
je 29. marca že šestič zapored organiziralo Društvo vino-
gradnikov in sadjaijev Haloze ob sodelovanju Kmetijske
svetovalne službe in pod pokroviteljstvom mestne občine
Ptuj. Lastnikom 122 ocenjenih vinskih vzorcev so podeli-
li priznanja, bronasta, srebrna in zlata odličja ter razgla-
sili dva vinska šampiona. Prireditev, kije bila načrtovana
na minoritskem dvorišču, je slabo vreme pregnalo pod
platneno streho bližnjega šotora.
Tudi v soboto smo slišali po-
hvalo kakovosti letos ocenje-
nih vinskih vzorcev. Predsed-
ik ocenjevalne komisije ing.
Gonc je še enkrat poudaril,
, ® so seminarji in druge oblike
Izobraževanja kletarjev dali do-
. rezultate ter da so Haložani
Iji Slovenjegoričani ovrgli nek-
j^^^ije pravilo, da so tam sicer do-
, j"^ vinogradniki, vendar slabi
,	Strokovna komisija je
ob letošnjih vzorcih prijetno
.■"esejiečena: od 122 ni nobenega
^ ^^ila, kar se na ocenjevanjih
zelo redko. Dobre kletarje
je pohvalil tudi župan mestne
občine Ptuj dr. Miroslav Luci,
ki je podelil tudi najvišja priz-
nanja s kipcema dvema vinski-
ma šampionoma. Tudi župan je
izrazil zadovoljstvo, da so na
širšem območju Ptuja poleg do-
brih vinogradnikov v zadnjem
času tudi dobri kletarji. "Ko smo
dokazali, da znamo vino pridela-
ti in ga negovati, se moramo se-
daj posvetiti trženju. Vinograd-
niki in kletarji s širšega ptujske-
ga območja bi se morali bolj
zbližati in enotno nastopiti v
trženju štajerskega vina."
Rezultate najbolje ocenjenih
vinskih vzorcev smo že objavili,
zato tokrat omenjamo prvake
sort in šampiona. Prvaki sort so:
med zvrstmi - belo mešano vino
Alojza Kavčiča iz Juršincev 6/a,
med chardonnayji vino Janeza
Druzoviča iz Drbetincev 13,
med renskimi rizlingi prav tako
vino Janeza Druzoviča, med
sauvignoni je bil najboljši vzorec
Slavka Kokota s Turškega Vrha
70 in med rumenimi muškati
vzorec Martina Slodnjaka iz
Bodkovcev 47.
Posebna pozornost je veljala
letošnjima šampionoma. Med
vini normalnih trgatev je šam-
pion vino sauvignon, ki ga je
pridelal Slavko Kokot s
Turškega Vrha 70 in zanj prejel
oceno 18,67. Šampion med vini
posebne kakovosti pa je letos
traminec - jagodni izbor, ki ga
je pridelal Jože Milošič iz Vid-
ma 24 ter zanj prejel visoko oce-
no 19,46.
J. Bračič
Ustniki najbolje ocenjenih vinskih vzorcev. Z leve: Jože Milošič, Alojz Kavčič, Martin
blodnjak, Janez Druzovič in Slavko Kokot
ZAGORCI / POMLAD ODKRIVA GOZDNE RANE
Zima ie "seimkt imii luti H^Jmvik
o velikanski škodi, ki jo je zima povzročila v smrekovih
in borovih gozdovih, smo že poročali. O obsegu škode pa
prihajajo vedno nove informacije. Na posameznih
območjih je bila zima pri svojem delu tako temeljita, da
je škoda stoodstotna. Eno takih območij nam je pred
dnevi pokazal Janez Holc iz Zagorcev 68.
Holčevi imajo v Gibini, kot po
domače pravijo temu območju,
2,35 hektarja gozda. V glavnem
je to smrekov gozd, ki je bil s
pomočjo gozdnega gospodarstva
zasajen pred približno četrt sto-
letja. Smreke so vitke in izredno
visoke, kot bi bili v katerem od
pohorskih gozdov. Seveda je
vmes tudi nekaj listavcev, tu in
tam je opaziti debel hrast, bukev
ali kaj podobnega. Sneg je v delu
Holčevega gozda, predvsem v
globokih "grabah", skopnel šele
pred kratkim. Takrat se je tudi
pokazalo uničujoče delo letošnje
zime. Ogromno je polomljenih
dreves, pri mnogih so odlomlje-
ni vrhovi, po tleh je ogromno
odlomljenega vejevja. Na mestu,
kjer je bilo gosto rastišče smrek,
je na povšršini kakih 20 arov po-
polno razdejanje. Smreke - v
glavnem polomljene - ležijo kot
na veliki grmadi, nekaj mladih
dreves, upognjenih in kot strune
napetih, grozi tistemu, ki se bo
lotil odstranjevanja nagrmade-
nega lesa. Holčevi so v okolici
opisanega mesta že požagali in
odstranili nad 60 smrek. Žal so
to v glavnem mlajše smreke, ki z
debelino debla še niso primerne
za ostrešja in bodo lahko služile
v glavnem za drva. Večji del ne-
varnega dela jih čaka v nas-
lednjih dneh. Gospodar Janez še
sam ne ve, kako se bodo lotili ve-
likega kupa polomljenega
smrečja. Jasno je le to, da bo po-
trebno z delom pohiteti in nare-
diti golosek, les odstraniti iz
gozda in ostanke uničiti, sicer bo
zimski katastrofi sledila še polet-
na s pospešenim razmnoževan-
jem gozdnih škodljivcev.
JB
Grmada polomljenega drevja v Holčevem gozdu
Janez Holc: "Še sam ne vem,
kako se bomo lotili
nevarnega dela."
10- PO NAŠIH KRAJIH
18. APRIL 1996- TEDNIK
DESTRNIK / PRVA SEJA SVETA KS
Izvolili predsednika sveta
v ponedeljek, 15. aprila, so se člani novega sveta KS
Destrnik zbrali na prvi seji, ki jo je sklical predsednik
občinske volilne komisije Martin Graj.
Najprej so sprejeli začasni
poslovnik in imenovali komi-
sijo za mandatna vprašanja in
imenovanja. Po poročilu
občinske volilne komisije o
volitvah v svet KS Destrnik so
potrdili mandate članom sve-
ta. Za predsednika sveta so iz-
volili Branka Širca iz stranke
SDS (ta stranka ima v novem
svetu 13 članov od 17). Na-
mestnica predsednika je Juli-
jana Čemezel (tudi občinska
podžupanja). Imenovali so še
komisijo za pripravo statuta
krajevne skupnosti Destrnik
in poslovnika sveta, ki mora
biti sprejet v roku 30 dni po
sprejemu statuta.
Na drugi seji se bodo sestali
po prvomajskih praznikih.
Zmago Šalamun
ORMOŽ / TISKOVNA KONFERENCA SKD
Opmmium, volitvah^ zdravstvu
Na petkovi tiskovni konferenci, dober teden pred lokalnimi
volitvami, je ormoški občinski odbor Slovenskih krščanskih
demokratov predstavil svoj pogled na nekatere aktualne lo-
kalne dogodke in probleme.
Najprej so govorili o svojih
pomislekih glede letošnjega pro-
računa občine Ormož. Moti jih
predvsem to, da stvari tečejo pre-
počasi, krivdo za to pa pripisuje-
jo županu Viliju Trofeniku.
Opozorili so, da je proračun tre-
ba sprejeti čim prej, saj so od
sprejema odvisne investicije in
projekti, ki še vedno čakajo na
realizacijo. Skrbi jih, da se ne bi
zgodilo tako kot lani, ko so neka-
tere investicije zaradi pozno
sprejetega proračuna morali pre-
nesti v letošnje leto (120 milijo-
nov namenskih sredstev). Izmed
postavk proračuna pa so najbolj
nezadovoljni z dvema dodatni-
ma zaposlitvama v občinski
upravi in eno na področju kultu-
re, ki jih predvideva župan. Izra-
zili pa so tudi pomisleke glede
obnove fresk v ormoškem gradu
in dvome, da bo država ta pro-
jekt sofinancirala. Nepotrebnih
se jim zdi tudi 5 milijonov tolar-
jev, namenjenih za postavljanje
geodetskih točk, in nabava opre-
me za sejno dvorano. Iz teh in še
nekaterih postavk naj bi name-
nili več denarja za obnovo kra-
jevnih cest. Po letošnji hudi
zimi, ki jo lahko kar primerjamo
z elementarno nesrečo, so
ormoške ceste zares potrebne
obnove. To pa je problem, ki ga
krajevne skupnosti same ne
bodo mogle rešiti. Gre za 400 ki-
lometrov krajevnih cest, za kate-
re je v proračunu namenjenih
okrog 13 milijonov tolarjev. To
je bistveno premalo. Po-
manjkanju sredstev pa se pri-
družuje še nerešeno vprašanje
ormoške gramoznice, ki še ved-
no čaka na rešitev med nasprotu-
jočimi si interesi in nezaniman-
jem zanjo. Sekretar občinske
obrtne zbornice Anton Kirič je
dejal, da je k nereševanju tega
vprašanja v veliki meri pripomo-
glo nekorektno obnašanje župa-
na Vilija Trofenika.
Za 21. tega meseca so razpisa-
ne lokalne volitve v svete krajev-
nih skupnosti, na katere so se
krščanski demokrati temeljito
pripravili. Za 94 svetnikov imajo
krščanski demokrati 61 kandi-
datov, od tega 14 žensk. V vsaki
volilni enoti so kandidirali le po
enega kandidata, da ne bi pred-
stavniki iste stranke tekmovali
med seboj. Alojz Sok, podpred-
sednik občinskega odbora SKD,
je dejal, da je zanimanje za volit-
ve veliko, občane zanimajo
predvsem konkretna vprašanja,
kakšne bodo funkcije novih sve-
tov, kako jih oblikovati ... Seve-
da niso mogli mimo zapletov
okrog lokalnih volitev, ki pa
krščanskih demokratov niso ne-
posredno prizadeli, saj so pravil-
no vložili vse kandidature, razen
v nekaterih krajevnih odborih.
kjer so se dogovorili za sodelo-
vanje s SLS in so v eni volilni
enoti kandidirali predstavnika
SLS, v drugi pa SKD. Lista SLS
pa je bila zavrnjena in s tem tudi
nekaj njihovih kandidatov.
Krščanski demokrati krajane
pozivajo, da naj se volitev ude-
ležijo in izberejo tistega, ki bo po
njihovem mnenju delal v dobro
skupnosti.
Krščanski demokrati so zago-
vorniki privatizacije v zdravst-
vu, saj se bo le na ta način iz-
boljšala kvaliteta storitev. Tudi
na področju zdravstva se zavze-
majo za poslovanje po pogojih
konkurence, ponudbe in pov-
praševanja. Omenili so tudi pri-
mer ormoškega zdravnika, ki se
že nekaj časa trudi za pridobitev
koncesije v zdravstveni dejav-
nosti. Nanjo bo moral še malo
počakati, saj so v občinskem sve-
tu tik pred tem, da sprejmejo
strategijo razvoja osnovne
zdravstvene in lekarniške dejav-
nosti ter mrežo javne zdravstve-
ne službe na primarni ravni v
občini Ormož.
Praznovanju dneva državnosti
bodo krščanski demokrati letos
posvetili več pozornosti, saj je po
besedah Mirka Cvetka, pred-
sednika 00 SKD Ormož, ta naš
največji praznik zapostavljen.
Skupaj s še nekaterimi drugimi
strankami pripravljajo na Kogu
po cerkvenem obredu in kultur-
nem programu kresovanje.
vk
PTUJ / S 1 7. SEJE MESTNEGA SVETA
Dražja voda in odpadki
Kljub pomislekom o previsokih zneskih za takso ob plačilu
odvoza odpadkov in povračilu ob vodarini za izkoriščanje in
rabo pitne vode v mestni občini, kijih bomo pričeli plačevati
prvega maja, so se svetniki in svetnice sveta mestne občine
Ptuj na ponedeljkovi seji odločili za sprejem ustreznega od-
loka . Vsaka druga odločitev bi namreč pomenila, da odsto-
pajo od programa, za katerega so letos v okviru proračuna
že glasovali.
Taksa ob plačilu odvoza od-
padkov v gospodinjstvu znaša po
novem mesečno 387,20 tolarjev,
od tega je 238 tolarjev namenje-
nih za sanacijo in širitev komu-
nalne deponije Brstju in 149,20
za njeno obratovanje in
vzdrževanje. Povračilo za izko-
riščanje in rabo pitne vode se
plačuje ob vodarini in znaša
57,25 tolarjev za kubik vode, od
tega 10,25 SIT za izgradnjo glo-
binskih vodnjakov in varovanje
pitnih virov (to plačilo bo v vel-
javi do 31. maja 2001), 12 tolar-
jev bomo do preklica plačevali za
tekoče in investicijsko
vzdrževanje vodovodnega
omrežja in naprav, 35 tolarjev na
kubik vode pa za izgradnjo vo-
dovodnega omrežja v mestni
občini Ptuj do konca decembra
prihodnjega leta.
Odlok o uporabi grba, zastave
in pečata mestne občine Ptuj so
svetniki sprejeli z amandmaji
stautarno-pravne komisije. Z
njim so zaščitili in sankcionirali
uporabo mestnih simbolov.
Pravne osebe bodo za zlorabo
plačale 150 tisoč tolarjev, odgo-
vorna oseba pravne osebe 15
tisoč, prav toliko pa tudi fizična
oseba.
Za pobude so ptujski svetniki
v ponedeljek porabilo uro in pet-
najst minut, čeprav so na
prejšnji seji čas zanje omejili na
pol ure. Obravnavali so sedem
pobud, med njimi pa so se
odločili, da bodo brez javnega
razpisa dvema zainteresiranima
omogočili opravljanje gostinsko-
turistične dejavnosti na parki-
rišču pod gradom. Razpis bi
namreč pobral veliko časa, s tem
pa bi še ena sezona, ki se pričenja
že s prvim majem, šla mimo.
Glede na to, da gre za že znan in
nekaj let prisoten problem.
takšno ravnanje ni najbolj na
mestu, čeprav je v tem trenutku
glede na pomanjkanje časa edina
možna rešitev.
Konrad Rižner (LDS), svet-
nik iz Spuhlje, je na sejo prinesel
zahteve in pobude krajanov na-
selja Spuhlje, ki so jih ti podali
na zboru krajanov 18. aprila.
Nanašajo se na nemogoče razme-
re na cesti skozi Gajke, ki jo
bodo v kratkem sicer asfaltirali,
da pa bi bila v tem trenutku upo-
rabna, jo je potrebno vsaj porav-
nati. Na ceste, ki niso asfaltirane
in vodijo skozi naselje, bi morali
navoziti gramoz. Podobni posegi
pa bi bili potrebni tudi še dru-
god, da ne govorimo o nujnosti
asfaltiranja krajevnih cest. Skozi
naselje Spuhlja je nujno zgraditi
tudi pločnike, saj je predviden
povečan tovorni promet čez mej-
ni prehod Zavrč.
Franc Štrucl (Lista KS) se
zavzema za določitev območij
naravnega ali življenjskega okol-
ja v mestni občini glede na pre-
komeren hrup v mestu in pri-
mestnih naseljih, ki je prisoten
zlasti ponoči in med prazniki.
Svetnik Anton Ciglar je predla-
gal, da bi se na eni naslednjih sej
seznanili z varnostmi razmerami
v regiji. Svetnik Mitja Mrgole
(DeSus) bo odgovor o pobudi za
obeležitev 1930-letnice Ptuja, ki
bo čez tri leta, dobil na prihodnji
seji sveta. Pobude poslanske
skupine SKD, da se pregleda
način vodenja 15. seje mestnega
sveta ob razširitvi dnevnega reda
in sprejemu odloka o prazniku
mestne občine Ptuj, svet ni spre-
jel. Štirinajst svetnikov je bilo
za, prav toliko pa proti, kar je
poslansko skupino SKD še bolj
utrdilo v prepričanju, da je bilo z
vodenjem 15. seje v resnici nekaj
narobe.
UREJANJE RJiZMER
V POKRJUINSKEM
MUZEJU
Osnutek odloka o ustanovitvi
Pokrajinskega muzeja Ptuj je p^
pričakovanjih vzel svetnikom na
ponedeljkovi seji največ časa,
Nekateri svetniki so za sejo do.
bili tudi gradivo Pokrajinskega
muzeja, v katerem se ta ptujska
ustanova podrobno predstavlja,
da bi lahko svetniki lažje raz!
pravljali in odločali. Odlok
predstavlja dobro osnovo za le.
galizacijo razmer (za reševanje
pravnega statusa muzeja in po.
gojev za zakonito delo) v tej
ptujski kulturni ustanovi, kj
dela še po odločbi iz leta 1981,
nekoliko popravljeni v letu 1986,
Brez organov delajo od leta 1990,
ravnatelju Borisu Miočinoviču
pa je mandat potekel ze leta
1991. Kot je pokazala razprava,
je veliko nerešenih vprašanj tudi
posledica nedorečene zakonoda-
je. Mestni svet čaka v zvezi s tem
še veliko razprav, kajti ustano-
vitveni akt mora biti usklajen
med vsemi štirimi partnerji, mi-
nistrstvom za kulturo, ki daje
največ denarja za muzejsko delo-
vanje, občinami Ptuj (2,8-od-
stotni delež po podatkih iz leta
1995) in Ormož (1,5-odstotni
delež iz leta 1995) ter Pokrajin-
skim muzejem, ki je lani zbral
20,5 odstotka za svoje delovanje
potrebnega denarja. Muzej je na
osnutek januarja dal pripombe,
niso pa bile upoštevane in jih
tudi ni dobil odbor za družbene
dejavnosti pri mestnem svetu,
zato v tem trenutku ne moremo
govoriti, da je osnutek ustano-
vitvenega akta usklajen z muze-
jem, čeprav bi po mnenju vodje
oddelka za družbene dejavnosti
Kristine Šamperl - Purg bila
potrebna le nova dikcija 13,
člena, ki se nanaša na pre-
moženje muzeja glede na marca
sprejeti zakon, s katerim naj bi
njegovo zdajšnje premoženje
prešlo na državo, vsi drugi členi
pa so skladni z zakonoma o fi-
nanciranju kulture in o zavodih.
MG
Vsi v Evropo
Morda je še najpomembnejše
spoznanje zadnjih dni to, da
kljub vsemu v Sloveniji ni parla-
mentarne stranke, ki bi bila pro-
ti vključevanju Slovenije v Ev-
ropsko unijo. To sta izredno
poudarili tudi najbolj "dvomlji-
vi" stranki - Slovenska ljudska
stranka in Demokratska stranka.
Obe sta namreč do zadnjega su-
mili o pravilnosti (in potrebnos-
ti) sprejemanju španskega kom-
promisnega predloga, pre-
pričani, da gre v njem predvsem
za nenačrtno koketiranje Evrop-
ske unije z italijanskimi pritiski
proti Sloveniji. O tem bo seveda
še veliko razuprav. Hkrati pa bo
že tudi bližnja prihodnost poka-
zala, kdo je imel bolj prav. Ali
tisti, ki so opozarjali (in pri tem
mnenju tudi ostali), da sloven-
sko sprejemanje španskega kom-
promisnega predloga predstavlja
nepotrebno popuščanje pred pri-
tiski in hkrati še ne pomeni, da
bo s tem Italija kar samodejno
pristala na umik svojega veta na
podpis sporazuma o pri-
druženem članstvu Slovenije k
Evropski uniji, ali pa tisti, ki so
poudarjali in poudarjajo, da se
bo s tem v vsakem pogledu okre-
pil slovenski položaj in da se bo
Slovenija v nasprotju z dosedan-
jimi italijanskimi trditvami pri-
kazala kot država, ki želi živeti v
evropski integraciji in temu
ustrezno prilagodili tudi svojo
ustavo in zakonodajo.
Predvsem pa so vroče (in dol-
gotrajne) parlamentarne razpra-
ve o (možnih) poteh slovenskega
vstopanja v Evropo pokazale,
kako napačno je doslej ravnala
vlada, ker je parlament (in torej
večina parlamentarnih strank)
izločala iz sodelovanja in
odločanja o tem vprašanju. Če bi
vlada že od vsega začetka vzpos-
tavila stalno komunikacijo s
strankami pozicije in opozicije,
seveda zunanjemu ministru
Thalerju zadnjič ne bi bilo treba
tako dramatično polemizirati s
posameznimi strankami in nji-
hovimi stališči in ustvarjati vtisa
popolnega nesoglasja v parla-
mentu. Marsikatero dilemo in
nesporazum bi namreč lahko v
sprotnem dialogu vse drugače
razjasnili, hkrati pa bi tudi lažje
zaznali, kaj naj bi bilo resnično
nasprotovanje Evropi, kaj pa
iskanje najboljših možnih
rešitev. Nekateri so zapisali, da
pomeni nedavno dogovarjanje
premiera Drnovška z vsemi par-
lamentarnimi strankami poraz
njegove dosedanje "socialistične"
politike. Toda to ni najpomemb-
nejše. Zelo dobro bi bilo, če bi
predsednik vlade tudi v pri-
hodnje - ko gre za odločitve o
vprašanjih nacionalnega pome-
na - nadaljeval takšno obliko
dela.
KAJ ZAHTEVA
ŠPANSKI
"KOMPROMISNI
PREDLOG"
Španski kompromisni predlog
zahteva od Slovenije usklajevan-
je slovenske zakonodaje o nepre-
mičninah z evropsko. Ob ratifi-
kaciji (in ne že ob podpisu) pri-
družitvenega sporazuma naj bi
Slovenija ob pogoju vzajemnosti
dovolila nakup nepremičnin tuj-
cem, ki so v Sloveniji bivali vsaj
tri leta. Druga stopnja pa naj bi
nastopila štiri leta po uveljavitvi
asociacijskega sporazuma Slove-
nije z EU. Takrat bi bile sloven-
ske nepremičnine lahko napro-
daj vsem državljanom EU, ven-
dar to že glede na slovensko pol-
nopravno članstvo.
Čeprav je zunanji minister
Zoran Thaler dejal, da gre za
"fiksno ceno", ki za Slovenijo
spričo Italije ni posebej prilago-
jena, mnogi opazovalci (in poz-
navalci) ravno v tej dvostopnosti
vidijo ugoditev italijanski zahte-
vi, po kateri naj bi dobili itali-
janski državljani, ki so med voj-
no ali po njej prebivali v Slove-
niji (a so se iz nje izselili v Itali-
jo) nekakšno "predkupno" pravi-
co za nakup premičnin. Poslanec
Demokratske stranke dr. France
Bučar je zato dejal, da kompro-
misni predlog ni nič drugega kot
"lomljenje slovenske hrbtenice"
pred Italijani in da to ne pomeni
nič drugega, kot da klonimo
pred Italijani. S takšnim Bučar-
jevim mnenjem je polemiziral
zunanji minister Thaler, nek-
danji zunanji minister in lider
slovenske krščanske demokraci-
je Lojze Peterle pa je opozoril na
"gospodarske in varnostne posle-
dice zavrnitve španskega predlo-
ga". Treba se je zavedati, je pou-
daril, da v Evropo prodamo 70
odstotkov svojega blaga in stori-
tev, kar pomeni, da je na kocki
300 tisoč delovnih mest, poli-
tično in gospodarsko pa bi nas to
pahnilo v neko novo jugoskup-
nost. Predstavniki Združene lis-
te socialnih demokratov so pou-
darjali, da so za Slovenijo spre-
jemljive le zahteve, ki so jih mo-
rale izpolniti druge pridružene
članice. Borut Pahor (ZLSD) je
spraševal vlado, zakaj nenadoma
tako vztraja pri posameznih for-
mulacijah iz španskega kompro-
misnega predloga, ki jih je pred
časom celo sama zavračala kot
nesprejemljive. Predsednik Slo-
venske ljudske stranke Marjan
Podobnik je prepričan, "da se
nihče od velikih ljudi v sloven-
ski zgodovini (od Slomška pa do
generala Maistra), če bi bil pos-
tavljen pred takšen diktat, kot je
španski kompromisni predlog,
ne bi odločil za takšno pot Slove-
nije, ampak bi imeli dovolj po-
guma za iskanje boljših rešitev.
Pokazalo se namreč bo, da s
sprejetjem tega predloga ne
bomo nič hitreje prišli do pri-
druženega članstva v EU in da se
italijanske izsiljevalne zahteve
ne bodo prenehale pojavljati."
EVROPA - EDINA
ALTERNATIVA
Po velikih razpravah in mno-
gih hudih besedah so stranke
vendarle začele tehtati, kaj je v
danih razmerah bolje - katego-
rično zavrniti španski predlog
ali pripraviti modificirana in z
vsemi strankami usklajena sta-
lišča v zvezi z njim. Pokazalo se
je tudi - to pa bi lahko in bi mo-
rala vlada jasneje sporočiti že ob
samem začetku parlamentarnega
zasedanja -, da Evropska unija
preprosto pričakuje (in zahteva)
od Slovenije, naj madridskega
predloga ne zavrne kar tako.
Mnogi so tudi opozarjali, da je to
med vsemi možnimi rešitvami -
kljub vsemu - najboljša rešitev
in da Slovenija pravzaprav druge
alternative kot povezovanja z
Evropo nima. Odklonitev špan-
ske pobude pa naj bi po teh
trditvah kar za daljši čas zaprla
možnosti Slovenije za vključitev
v EU. Seveda bi ob tem lahko
razmišljali tudi o tem, katere
možnosti v zvezi s tem sta doslej
zapravili slovenska diplomacija
in politika ... V takšnem boju
"za"in "proti" je na koncu
državni zbor s 44 glasovi "za"
sprejel stališča in sklepe o odno-
sih Slovenije z EU, Italijo in Na-
tom in s tem tudi madridski
predlog.
V zvezi s tem je predsednik
vlade dr. Janez Drnovšek dejal,
da "zdaj lahko svetu, predvsem
pa Evropi, zelo jasno sporočimo*
da je Slovenija pripravljena spre-
jeti evropska pravila, ne pa tudi
nekih posebnih izsiljevanj posa-
mezne države. Tisto, kar Evropa
predlaga, je Slovenija pripravlje;
na sprejeti. Sedaj ne bo več
mogoče govoriti o tem, da slo-
venski parlament in vlada nisi^
pripravljena sprejeti evropskih
pravil igre. Na potezi so drugi, ki
morajo dokazati, ali so na ravni
evropskih pravil."
Jak Kopriv<
TEDNIK ■ 18. APRIL 1996
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 11
VIDEM / SLAVNOSTNI KONCERT PEVSKEGA ZBORA PD FRANCETA PREŠERNA
^ubileinih 45 let
zborovskega petja
pred 45 leti so v Vidmu začeli moško zbrovsko petje,
leto kasneje so se jim pridružile ženske in mešani pevski
zbor je uspešno prepeval vse do danes. Kot prvi zboro-
vodja pri PD Videm seje podpisal domačin Maks Vaupo-
tič in zboru ostal zvest do lanskega leta; vmes sta zbor
nekaj časa vodila Ivan Brglez in Jožica Soko, sedanji zbo-
rovodja pa je Jože Barin - Turica.
Visoki jubilej so pevci praz-
novali v nedeljo, ko so skupaj s
tamburaško skupino in lov-
skim sekstetom LD Leskovec
pripravili slavnostni koncert.
Ob tej priložnosti so najzas-
lužnejšim podelili Gallusova
odličja za dolgoletno petje v
zboru in igranje v tamburaški
skupini PD Franceta Prešerna,
Maksu Vaupotiču pa so se pev-
ci in tamburaši zahvalili za 45
let dobrega sodelovanja.
Anton Sedlašek, ki je kar 30
let vodil PD Videm in je sedaj
predsednik zbora, je povedal, da
ima zborovsko petje v kraju že
dolgo tradicijo. Maks Vaupotič
in mnogi njegovi sorodniki so
pred leti za ljubiteljsko kulturo
veliko naredili.
Zborovsko petje so v videm-
skem prosvetnem društvu začeli
v letih 1951/52. Anton Sedlašek
pravi, da so najprej prepevali
skupaj le moški; v skupini naj bi
jih bilo le šest do osem, leto ka-
sneje pa so se jim pridružile žen-
ske. Nastal je mešani pevski zbor
in do danes ohranil svoj sloves.
Jubilej je z zborom praznoval
tudi dolgoletni zborovodja Maks
Vaupotič. Kljub visoki starosti -
kmalu bo dopolnil 80 let - je
zbor vodil do lanskega leta, po-
leg tega pa še tamburaško skupi-
no (tamburaše so v Vidmu prvič
omenjali leta 1924, sicer se je nji-
hovo delovanje za nekaj časa us-
tavilo, pred dobrimi 17 leti pa je
tamburaška skupina ponovno
zaživela) in cerkveni mešani
pevski zbor. Prenaporno delo
mu vsega tega skoraj ni več
dopuščalo, zato se je lani odločil,
da bo vodenje zbora prosvetnega
društva in tamburaške skupine
prepustil nekomu drugemu. Se-
danji zborovodja je Jože Barin ■
Turica, vodenje tamuraške sku-
pine pa je prevzel Jože Šmigoc.
Zbor je prepeval na mnogih re-
vijah, ki jih pripravlja Zveza
kulturnih organizacij, in na
domačih proslavah. Z leti se je v
njem zamenjalo veliko pevcev,
danes pa šteje 42 članov. Povsod,
kamor jih je vodila pot, še pose-
bej pa kadar so nastopali v
domačem kraju, je bila z njimi
kot povezovalka programa
Ančka Skok.
Jubilejni koncert je bil kot
nalašč priložnost, da so najzas-
lužnejšim pevcem in tambu-
rašem podelili Gallusove bro-
naste, srebrne in zlate značke
za dolgoletno zvestobo ljubi-
teljski kulturi. Med pevci so bro-
nasta odličja dobili Metka
Letič, Biserka Selak, Anton
Krsnik, Marijan Furek, Andrej
Polanec, Branko Marinič in
Angelca Širovnik, srebrna
Nada Murko, Milena Gabro-
vec, Ludvik Vidovič in Franc
Spevan, zlata za več kot 25 let
prepevanja v zboru pa Franc
Habjanič, Mimica Kirbiš,
Ančka Kokol, Elizabeta Sed-
lašek in Lojzika Murko.
Srebrna Gallusova odličja so
bar, Biserka Selak, Jože Šmi-
goc, Vitko Širovnik, Ančka Se-
lak, Danilo Krajnc in Vlado
Robar.
Posebno zlato Gallusovo
odličje ob jubileju pa je tokrat
prejel dolgoletni zborovodja, pe-
vec in tamburaš videmskega
prosvetnega društva Maks Vau-
potič.
Tntiana Mohorko
Maksu Vaupotiču so se posebej zahvalili za razvoj glasbenega
življenj a v Vidmu.	Foto: Langerholc
45 let zborovskega petja v Vidmu.	Foto: Langerholc
PTUJ / DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM IZDALO GLASILO
Pesiro društveno delo
Društvo za pomoč prizadetim osebam Ptuj, ki ima že
dolgoletno tradicijo, je pred kratkim s pomočjo sponzor-
jev izdalo glasilo. To je četrto, prvega so izdali leta 1992.
V njem predstavljajo opravljeno delo v letu 1995 in pro-
gram dela za letos, pa tudi deklaracijo o pravicah
duševno prizadetih.
Uvodne besede je zapisala
predsednica društva Tička
Suman in posebej poudarila, da
so se v preteklem obdobju sicer
nekatere oblike skrbi za
duševno prizadete izboljšale,
ne pa vse. "Potrebni sta volja in
hotenje širšega kroga ljudi ozi-
roma celoten družbe. Povedati
pa moramo, da se je miselnost
ljudi do tistih, ki so drugačni, v
niarsičem spremenila. In prav
ie tako!"
Tomaž Jereb, direktor Sožitja
• Zveze društev za pomoč
duševno prizadetim Slovenije
(Sožitje je starševska organizaci-
l^j ki že trideset let vztraja pri
enem samem cilju: pomagati
duševno prizadetim in njihovim
staršem v vseh obdobjih življen-
ocenjuje, da je danes v Slove-
'^iji skrb za osebe z duševno pri-
zadetostjo in tudi njihove
družine že primerljiva s koncep-
in rezultati, ki veljajo za
Srednjeevropski prostor. Pri tem
zelo pomembna ugotovitev, da
večina predvidenih rešitev v
zakonih ali izvedbenih aktih do-
bra, da pa je naša kronična prak-
sa taka, da jih s precejšnjo težavo
uveljavimo ali pridemo do svoje
individualne pravice. Duševno
prizadeti in njihovi starši so da-
nes v situaciji, v kateri imajo na
eni strani formalno zagotovolje-
no popolno, celovito in tudi
brazplačno zdravstveno varstvo,
ko pa se pojavi konkretna potre-
ba po neki ustrezni intervenciji,
je dokaj drugače. Predvsem je to
opazno pri zobozdravstvu, gine-
kologiji, genetiki in preventivi.
Tudi na področju šolstva veljajo
do neke mere enake ugotovitve,
čeprav ne gre prezreti dejstva, da
smo ravno na tem življenjskem
segmentu priče intenzivnemu
procesu t.i. integracije, ki se je
lotevamo zelo segmentarno. Re-
snica pa je, da smo v Sloveniji
praviloma najprej prišli do posa-
meznih izvedbenih oblik skrbi
za duševno prizadete in jih šele
posledično tudi normativno bolj
ali manj uspešno uredili. Sedaj
pa je tudi končno čas, da vse te
oblike spravimo v sistem, ki se
medsebojno povezuje v smislu
programov in tudi lokacijsko.
S prispevki so glasilo zapolnili
še mag. Bojan Sinko, specialist
klinične psihologije, predstojnik
dispanzerja za mentalno zdravje
v Zdrastvenem domu Ptuj, starši
duševno prizadetih otrok, otroci
in učiteljice v oddelkih delovne-
ga usposabljanja ter otroci od-
delka s kombiniranimi motnja-
mi otrok v telesnem in dušev-
nem razvoju.^ Predsednica
društva Tilčka Šuman je še po-
sebej skrbno predstavila aktiv-
nosti društva v prejšnjem letu, v
katerem so izvajali seminarje za
starše in otroke, skrbeli za infor-
miranje javnosti o svojem delu,
urejali prevoze otrok, skrbeli za
odrasle duševno prizadete osebe
in zanje pripravili nepozabno
novoletno srečanje. Prvič so ga
pripravili decembra leta 1994.
Osnovni namen je bil, razveseli-
ti starejše člane Sožitja, ki niso
vključeni v nobeno organizirano
obliko oskrbe, ker so ostali doma
pri svojih starših in skrbnikih.
Od 70 povabljenih se jih je
srečanja udeležilo 40 v starosti
od 18 do 45 let.
Nalog, ki jih bo Društvo za
pomoč duševno prizadetim ose-
bam Ptuj uresničevalo v tem
letu, je veliko. Tudi letos bodo
pomagali pri organiziranju se-
minarjev, skušali pridobiti
sredstva za izdajo glasila, organi-
zirali plavalni tečaj za otroke v
oddelkih delovnega uspo-
sabljanja, predavanje za starše,
pripravili srečanja s podobnimi
društvi od drugod, sodelovali s
strokovnimi institucijami in iz-
vajali druge aktivnosti za boljši
jutri prizadetih otrok in odraslih
ter njihovih družin.
MG
PTUJ / MARJANA HALOŽAN, DOBITNICA KIPCA KAKOVOSTI
Zo dobro pe€ivo so
nolpontenbneiše roke
Marjana Haložan s Podlož 81/a pri Ptujski Gori je letos
kot edina s širšega območja Ptuja prejela kipec kakovosti
- najvišje priznanje za izdelek, ki je bil tri leta zapored
ocenjen z zlatim priznanjem. Največ zaslug za to, da se
je izpolnila v peki drobnega peciva in krofov, za katere je
tudi dobila zlato priznanje, ima tašča Angela Haložan, ki
je kipec kakovosti prejela leta 1992 za pletenico. Svoje
dragocene kulinarične izkušnje, za katere je prejela vrsto
priznanj, je znala koristno prenesti na snaho. Šest let, ko-
likor sta skupaj preživeli pri delu na kmetiji in tudi pri
peki ob različnih priložnosti, je bilo dovolj, da se je Mar-
jana izpopolnila v peki peciva in pri krašenju pletenice.
"Vse se je v bistvu začelo pri
krašenju pletenice, ki jo tašča še
vedno peče večkrat na leto,
čeprav več ne sodeluje na razsta-
vi v Ptuju. Jaz sem bila in sem še
vedno njena pomočnica pri
krašenju. Moram povedati, da
sem že prej rada pekla, taščino
znanje pa me je še dodatno nav-
dušilo za peko.
Prvič sem na razstavi sodelova-
la leta 1992, ko sem za drobno
čajno pecivo prejela srebrno
odličje. Za moje nadaljnje sode-
lovanje pa me je spodbudila sve-
tovalka za delo s kmečko
družino in dopolnilne dejavnos-
ti za kmetijah v Obdravskem za-
vodu za veterinarstvo in živino-
rejo Ptuj Terezija Meško. Leta
1993 sem za razstavo prvič spe-
kla krofe in prejela zlato priz-
nanje, tako je bilo tudi lani in le-
tos, ko sem prejela kipec kako-
vosti kot najvišje priznanje za iz-
delek, ki je bil trikrat zapored
nagrajen z zlatim priznanjem.
Kipca sem se zelo razveselila, saj
pomeni priznanje in spodbudo,
čeprav mislim, da v bodoče na
razstavi ne bom več sodelovala.
Priložnost želim prepustiti dru-
gim. Morda bom znova sodelo-
vala čez nekaj let, ko bom posku-
sila z novim izdelkom. Pri vsa-
kem izdelku so najpomembnejše
roke."
Družina Haložan je dokaz več,
kako se lahko znanje in izkušnje
spretno prenašajo na mlajši rod.
Tudi Marjana ima to priložnost,
saj se njeni hčerki 16-letna Janja
in 17-letna Valerija radi smukata
okrog štedilnika.
Krofi Marjane Haložan so re-
snično zelo dobri, mi smo jih v
soboto pokusili. Če ste dovolj
spretni, jih lahko tudi sami pri-
pravite po njenem receptu, saj ga
je za razliko od nekaterih, ki svo-
je recepte ljubosumno čuvajo,
rade volje odstopila, da ga obja-
vimo tudi v Tedniku.
Marjani Haložan tudi naše
iskrene čestitke za osvojeni ki-
pec z željo, da bi njeno pecivo in
krofe lahko okusili tudi drugi.
Razstava že ima tak namen, da bi
do izdelkov naših kmetij lahko
prišli vsi, ki to želijo. Morda pa
bomo nekoč drobno pecivo in
krofe lahko kupovali pri
Haložanovih na Podložah. Za
kokovost že jamčijo z enim
srebrnim, tremi zlatimi priznan-
ji in kipcem kakvosti. Če pa k
Marjanim priznanjem prišteje-
mo še taščine, jih bo dovolj za
manjšo razstavo.
Majda Goznik
Marjana Haložan z zlatimi krofi.	Foto: T. Mohorko
RECEPT ZA KROFE MARJANE HALOŽAN:
Sestavine: 1 kg moke (polovico ostre, polovico mehke ali namenske),
8 rumenjakov, namesto devetega šilček ruma, 4 žlice sladkorja, 10 dag
kvasa, 14 dag belega olja, 4 del mleka, lupina ene limone, mah soli.
V 2 del mleka razdrobite kvas in vmešajte 2 žlici sladkorja. Vse
preostale sestavine zmešajte posebej. V moko vsujte raztopljen
kvas in razmešajte z vilicami, nato vsujte preostale sestavine in
razmešajte. Zamesite in takoj oblikujte kroglice v obliki krofa.
Kroglice naj vzhajajo uro in pol. Pecite na belem olju. Tekočine
dajte točno, drugače testo ne gre iz rok.
Pečene krofe napolnimo z marelično maremlado.
Dober tek!
12 - OD TOD IN TAM
18. APRIL 1996 - TEDNIH
POBREŽJE / PRVI VRTEC V OBČINI VIDEM
Prosfar za 22 malikov
Največja občina na območju
prejšnje ptujske, občina Vi-
dem, s 128 kvadratnimi kilo-
metri in 7.724 prebivalci doslej
ni imela vrtca, je poudaril na
ponedeljkovi otvoritvi oddelka
na Pobrežju 158 župan Franc
Kirbiš. Veselje vseh, posebej
staršev otrok, ki so dobili mes-
to v vrtcu, je zato toliko večje.
Zaradi pomanjkanja sredstev
v Vidmu ni bila uresničljiva ide-
ja o ureditvi vrtca v tamkajšnji
osnovni šoli. Zelo dobrodošla je
bila zato ponudba Horvatovih s
Pobrežja 158, da bi v svojih pros-
torih uredili varstvo otrok na
domu. Oddelek vrtca, ki sodi
pod okrilje Vzgojnovarstvenega
zavoda Ptuj, je tudi zgleden pri-
mer, kako se dajo zadeve urejati s
pomočjo zasebne iniciative,
vrtca in zainteresirane občine.
Videmska občina je pri ureditvi
vrtca sodelovala s sofinaciran-
jem opreme.
V novem oddelku vrtca, ki bo
začel delati v ponedeljek, 22.
aprila, je prostora za 22 otrok od
dveh do petih let, zanje pa bosta
skrbeli dve delavki - vzgojitelji-
ca in njena pomočnica.
J. Bračič
Ob otvoritvi vrteškega oddelka na Pobrežju so nas-
topili gostujoči otroci, ob prvi naslednji priložnosti pa
bodo že zapeli in zaplesali mali domačini.
### Razstava o
konjičkih S. Petroviča
Znani knjižničar Knjižnice
Ivana Potrča Ptuj, ki ga prav
tako dobro poznamo kot pla-
ninca in zeliščarja, je dopolnil
60 let. Ob tej priložnosti so v
hodniku knjižnice postavili
razstavo, na kateri smo si
lahko ogledali fotografske ut-
rinke z njegovih bogatih pla-
ninskih poti, opremljene s
kratkimi zapisi, množico osvo-
jenih značk za prehojene poti,
pa tudi nabrana zelišča, ki jih
Simon Petrovič spretno meša v
okusne in zdravilne čaje.
### Sleazy Snails
izdali samostojno
zgoščenko
Alternativna glasbena sku-
pina Sleazy Snails, ki jo ses-
tavljajo Aleš Njegovan, vokal,
Milan Murko, bobni. Zoran
Orešič, bas, in Zlatko Kuret,
kitara, je s pomočjo založbe
Conan pravkar izdala samos-
tojno zgoščenko. Pred tem so
sodelovali na kompilacijskih
zgoščenkah, še prej pa izdali
kaseti Demo 93 in Live - No
border jam. Skupina obstaja
pet let in je v tem času nasto-
pala po vsej Sloveniji.
### Radio.doc na
Danskem
Film Radio.doc režiserja
Milana Zupaniča, ki je doživel
premiero lani maja na Ptuju,
se je udeležil že mnogih med-
narodnih festivalov. Minuli
konec tedna so ga vrteli tudi
na zamejski prireditvi Film
Video Monitor v Stari Gorici,
to nedeljo pa bo odprl dneve
slovenskega filma v Kophen-
hagnu na Danskem. Filme, ki
bodo na Danskem predstavlja-
li Slovenijo, je izbral danski
selektor. Poleg Radio.doca je
izbral še Halgato in Kristofor-
osa Andreja Mlakarja in Ko
zaprem oči Francija Slaka.
KIDRIČEVO •
Avtomobilski modeli
P. Kostanjevca
v okviru dneva šole Ki-
dričevo so v tamkajšnji šolski
avli v sredo, 10. aprila, odprli
zanimivo likovno razstavo av-
tomobilskih modelov učenca
osmega razreda Primoža Kos-
tanjevca. Odprtje so s kultur-
nim programom popestrili
mladi člani obeh šolskih pev-
skih zborov, ki ju vodi Liljana
Grošelj, ter fruličarji, ki jih
vodi Suzana Menoni. -OM
Pripravila MZ
VELIKA NEDEUA / V NEDELJO TUDI REFERENDUM
Odhiali bodo o samoprispevku
v nedeljo se bodo krajani Velike Nedelje poleg volitev odločali tudi o krajev-
nem samoprispevku za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih in drugih objek-
tov. Samoprispevek je razpisan za pet let in znaša za večino krajanov dva od-
stotka od prihodkov ter sedem odstotkov od katastrskega dohodka.
v obvestilu, ki so ga posredo-
vali vsem gospodinjstvom v kra-
ju, je med drugim zapisano, da
odločanje o uvedbi krajevnega
smoprispevka ni samo odločanje
o predloženem programu, am-
pak tudi o smiselnosti obstoja
krajevne skupnosti. Obstoj le-te
kot najnižje oblike lokalne sa-
mouprave je možen le, če razpo-
laga s sredstvi za pospeševanje
razvoja. V danih gospodarskih
in socialnih razmerah je nereal-
no pričakovati, da bi občina ozi-
roma krajevna skupnost razpola-
gala z zadostnimi proračunskimi
viri za reševanje najnujnejših
skupnih življenjskih potreb.
Zato je krajevni samoprispevek
v tem trenutku najtrdnejša pod-
laga za razvoj kraja in možnost
za pridobivanje dodatnih sred-
stev.
Krajani bodo odločali o treh
programih. Program A zajema
vzdrževanje komunalnih objek-
tov, vzdrževanje zadružnega
doma in sofinanciraje redne dej-
avnosti krajevne skupnosti. Nje-
gova vrednost znaša 19.860.000
tolarjev in se v celoti financira iz
samoprispevka. Program B ob-
sega sofinanciranje rekonstruk-
cije raznih krajevnih cest,
gradnjo pločnikov in mrliške
veže. Njegova skupna vrednost
je 43.640.000 tolarjev, kar pome-
ni 60 odstotkov celotne vrednos-
ti programa. Manjkajoča sredst-
va nameravajo zbrati z dodatni-
mi prispevki občanov in iz dru-
gih virov. Program C pa predvi-
deva sofinanciranje programov
vaških svetov in znaša 7.000.000
tolarjev. Sredstva predvidena za
sofinanciranje projektov vaških
svetov se bodo razporedila z let-
nim finančnim načrtom na pod-
lagi natečaja in pod pogojem, da
so predlagatelji programa pred-
hodno poravnali vse morebitne
obveznosti iz B programa in za-
gotovili svojo udeležo.
V pomoč pri odločanju med
ZA in PROTI želi predlagatelj
krajane spomniti na leto 1975,
ko so z odločitvijo za uvedbo ta-
kratnega smoprispevka, ki je po
obremenitvah za 50 odstotkov
presegal sedaj predlagane obre-
menitve, odločno posegli v raz-
voj svojega kraja in si zagotovili
boljše skupne življenjske razme-
re.
vk
Ni zdravnil(a za
ponesreiene volitve
Vili Trofeaik je v ponedeljek sklical tiskovno konferenco in na njej pred.
stavil svoje poglede na bližnje volitve v svete krajevnih skupnosti in
mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni občine ter strategijo
razvoja zdravstvene in lekarniške dejavnosti občine Ormož.
Dejal je, da skoraj ne verjame, da bi ustavno sodišče uj>udilo
pritožbam strank, ki so po zavrnitvi svojih l<^ndidatur za lo-
kalne volitve napadle način razpisa volitev. Županje namreč
volitve razpisal v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in
ne v Uradnem listu Republike Slovenije, kakor zahteva za-
kon. Župan svoj postopek ocenjuje kot smiselno uporabo za-
kona, saj je Uradni list na našem območju le malo bran in
razpis v tem glasilu ne bi dosegel želenega namena. Lokalne
volitve bodo zaradi zavrnjenih kandidatur precej okrnjene,
saj je v nekaterih krajih ravno dovolj kandidatov in so prak-
tično že pred volitvami izvoljeni, ponekod pa bo potrebno
razpisati dodatne volitve. Omenil je tudi slabo sodelovanje
občinske in krajevnih volilnih komisij ter nepripravljenost
nekaterih političnih subjektov pri iskanju zakonitega izhoda
iz nastale zagate. Kljub vsemu župan ne vidi zakonske podla-
ge za preklic in preložitev volitev.
V tisku je bilo že večkrat zasle-
diti, da je med občinskim sve-
tom in županom ter med občin-
skim vrhom SKD in županom
kratek stik. Na to je Vili Trofe-
nik dejal, da gre za oteženo sode-
lovanje s podpredsednikom 00
SKD Alojzom Sokom in ne s
stranko SKD, njenimi člani ali
funkcionarji. Na očitke Alojza
Soka, da župan zadržuje sprejet-
je proračuna, je odgovoril, da to
preprosto ni res. Sprejetje občin-
skega proračuna zadržuje
država, ki tudi letos ne spoštuje
predpisanega roka za izdelavo
meril za financiranje občin, kar
povzroča v občinskem pro-
računu preveč nejasnosti, da bi
ga lahko na hitro sprejeli. Prisot-
ne novinarje pa je seznanil tudi z
rahlo žaljivim pisanjem iz vrst
SKD, v katerem županu svetuje-
jo, da naj se ne ukvarja z volitva-
mi, ker je to stvar strank.
Župan je govoril tudi o
zdravstvu in predstavil primar-
no zdravstveno mrežo občine,
sprejeto decembra 1994. Zaradi
metodoloških sprememb je bilo
potrebno iz mreže izpustiti
ciljne in planske normative, tako
da obsega sedanja mreža le preg-
led trenutnega stanja kadrov in
pregled kadrov na podlagi mini-
malnega normativa, ki naj bi bil
dosežen do leta 2000. Mreža
predvideva tudi reševalno
službo, iz nje pa so izločene zo-
bozdravstvena in nekatere spe-
cialistične dejavnosti. Na nas-
lednji seji bodo svetniki odločali
še o strategiji razvoja osnovne
zdravstvene in lekarniške dejav-
nosti v občini Ormož. Na podla-
gi teh dokumentov bo mogoče
realno razmišljati o oddajanju
koncesij za zdravstveno dejav-
nost. V preteklih tednih so se
svetniki namreč ukvarjali s
prošnjo enega ormoških zdrav-
nikov, ki je želel najeti del pros-
torov v zdravstvenem domu.
Ker je bil postopek nepravilen,
prošnji niso ugodili. Zdravnik
pa je menda pacientom iz kra-
jevne skupnosti Velika Nedelja,
od koder je tudi ormoški župan,
priporočil, da naj se grejo zdravit
kar k županu. Če bodo svetniki
strategijo razvoja zdravstva spre-
jeli, za to ne bo več potrebe, saj
dokument predvideva zasebne
ambulante in tudi lekarne in ob
pravilnem postopku bo gotovo
kak ormoški zdravnik dobil
koncesijo za zasebno ambulanto.
vk
KIDRIČEVO
Danes aredna seja sveta
Svetniki občine Kidričevo bodo na današnji 4., izredni seji uvodoma razpravljali
o spremembah 12. člena odloka o taksi za ustvarjanje dohodkov in povračila za
izkoriščanje in rabo pitne vode v občini Kidričevo. Razpravljali bodo tudi o od-
loku o taksi za ustvarjanje odpadkov in povračilu za izkoriščanje in rabo pitne
vode v občini. Za obe točki dnevnega reda bo podal obrazložitev Stane napast,
vodja oddelka za okolje in prostor pri mestni občini Ptuj.
v nadaljevanju seje bodo svet-
nike seznanili z informacijo o
neskladnosti statuta občine Ki-
dričevo z zakonom, sklepali o so-
glasju k spremembi namemb-
nosti poslovnih prostorov v sta-
novanjskem bloku Vintarovci
53, obravnavali predloge in po-
bude krajevnega odbora Ki-
dričevo, razpravljali o dopisu
vrtcev iz Kidričevega in Cir-
kovc, o predlogih komisije za
mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ter se ob koncu sez-
nanili še z razdelitvijo sredstev
za šport in rekreacijo.
-OM
Šolski zvonec
GIMNAZIJA # Prejšnji teden so gimnazijci povabili na literarni večer Aleša
Štegerja, študenta, ki je končal ptujsko gimnazijo pred štirimi leti. Lani je izdal
pesniški prvenec Šahovnice ur.
OŠ DR. LJUDEVITA PIVKA # Jutri ob 9. uri se bo pričelo tekmovanje mladih
tehnikov osnovnih šol s prilagojenim programom severovzhodne Slovenije.
Zaključek tekmovanja in odprtje razstave izdelkov bo ob 14. uri.
OŠ LJUDSKI VRT # V soboto bo med 9. in 11.30 v šoli regijsko tekmovanje
učencev iz matematike. Iz šol bivše ptujske občine pričakujejo približno 200
učencev iz šestih, sedmih in osmih razredov.
KIDRIČEVO # Igralska skupina učencev šole Kidričevo, ki je bila izbrana na
nedavni reviji otroških gledaliških skupin v Ptuju, je v ponedeljek, 15. aprila, s
svojo igrico Revolucija v deželi bombonov gostovala v Šentilju.
_Pripravila MZ
f EDNIK -18. APRIL 1996
NASVETI - 13
Kuharsid nasveli
slano drobnopetivo
pO obilici mesnih jedi se nam prileže kaj lažjega. Danes
jjoste zato slišali nekaj o slanem drobnem pecivu.
Sveže slano pecivo danes dobi-
jjio le v pekarnah in slaščičar-
nah. Glede na to, da je priprava
Jokaj enostavna, si ga lahko pri-
pravimo tudi doma. Slano drob-
no pecivo lahko pripravimo iz
dveh vrst testa. Enostavno
čvrsto, voljno testo pripravimo
iz moke, soli in vode. Če pri-
pravljamo večjo količino, nad 50
dekagramov moke, dodamo še
eno jajce za vezivnost. Dovolj
zagneteno testo damo počivat na
hladno vsaj pol ure. Nato testo
razvaljamo, kolikor mogoče na
tanko, s pomočjo koleščka oziro-
ma noža za testo ali noža
narežemo majhne kvadratke ali
slamice, jih večkrat prebodemo
z vilicami, premažemo po vrhu z
raztepenim jajcem ter za boljši
okus potresemo s soljo, rdečo
mleto papriko, naribanim par-
mezanom, kumino ali podob-
nim živilom. Pečemo pri tempe-
raturi 220C 5 do 8 minut.
Za slano pecivo iz pšenične
moke najprej nasvaljkamo mas-
lo in moko, nato pa dodamo
vodo. Če uporabimo polnozrna-
to pšenično, koruzno ali ovseno
moko, lahko za okus dodamo
malo sladkorja ali medu. Del
moke pa moramo zamenjati z
navadno pšenično moko, saj
vam drugače testo iz same pol-
nozrnate moke lahko razpade.
Pecivo iz ržene moke ima neko-
liko svojevrsten okus, medtem
ko imata oves in proso rahel
priokus po orehih.
Slano pecivo lahko pripravimo
tudi iz maslenega oziroma list-
natega testa. Tega lahko tudi ku-
pimo. V bistvu pa je masleno
testo pripravljeno iz vlečenega
testa in tako imenovanje masle-
ne kocke. Maščoba oziroma
maslo ali margarina mora biti
dobro ohlajena in ne sme vsebo-
vati veliko vode. Najboljše je, da
uporabite maslo ali kvalitetno
margarino. Listnato testo ne
vsebuje sladkorja, sladkamo šele
pečeno testo. Tudi jajc maslene-
mu ali listnatemu testu ne doda-
jamo. Pri pripravi testa zmeraj
uporabimo gladko moko. Ko je
testo pečeno, se lista zaradi po-
sebne tehnike dela. Pripravimo
ga tako, da vlečeno testo razval-
jamo na deski ne pretanko v
kvadrat debeline en centimeter.
Na sredino testa položimo mas-
leno kocko in jo ovijemo z
vlečenim testom. Masleno koc-
ko pripravimo tako, da maslo ali
margarino dobro pregnetemo,
tako da ni zrnata, temveč lepo
vezana in gladka, dodamo enako
količino moke in na hitro obli-
kujemo masleno kocko. Prav
tako kot vlečeno testo tudi mas-
leno kocko pustimo nekaj časa
počivati na hladnem. Vlečeno
testo ovijemo čez masleno kocko
tako, da pregrnemo najprej eno
tretjino testa, nato še drugo tret-
jino. Od dobljene testne ploskve
spodvijemo eno tretjino pod
kocko, drugo pa položimo na
kocko. Vse skupaj potolčemo z
valjarjem, da se testo in maslena
kocka dobro sprimeta. Sedaj tes-
to razvaljamo v prvotno obliko
enake debeline, kot je bilo na
začetku vlečeno testo. Zgornjo
tretjino testa prepognemo čez
srednjo in čez to položimo še
spodnjo tretjino. Dobljeno testo
še enkrat prepognemo po tretji-
nah. Desno tretjino položimo na
testo, levo pod testo. Testo nato
zavijemo v vlažno krpo in pusti-
mo stati na hladnem 30 minut.
Nato postopek valjanja in zla-
ganja ponovimo štiri krat. Pri
ponovnem valjanju in zlaganju
uporabimo čim manj moke.
Testa nikoli ne pregnetemo,
tudi kasnejših ostankov ne. Os-
tanke zložimo enega vrh druge-
ga in jih močno stisnemo z val-
jarjem. Pregneteno testo se nam-
reč ne lista.
Pekačev za peko maslenega ali
listnatega testa ne mažemo, am-
pak samo pokapljamo z mrzlo
vodo. Pečemo pri temperaturi
200 do 225C.
Maslena kocka:
90 dag masla
20 dag mehke moke
Vlečeno testo:
1 kg mehke moke
10 dag olja ali margarine (stoplje-
ne)
5 dl mlačne vode
1 dag soli
•> Nada Pignar,
učitellica kuharstva
Stari starši ali vrtei
Dobro bi bilo odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali za-
poslenost matere negativno vpliva na osebnostni razvoj
otroka? Kakšno vlogo naj igrajo v vzgoji stari starši? Ali je
dobro, če otrok hodi v vrtec?
Iz spoznanj o pomenu materi-
ne nege v prvih letih življenja
"inogi sklepajo, da je zaposle-
'lost matere otroku v škodo.
Stvar seveda ni tako preprosta.
Na morebitne negativne posle-
dice za otroka ne vpliva toliko
^rsta materine zaposlenosti, kot
kako jo ona in družina
''Oživlja, oz. koliko je žena zado-
voljna s svojim položajem žene
'n matere. Večinoma zaposlitev
'katere ne vpliva neugodno na
■"azvoj otroka. Če je mati zado-
voljna s svojo zaposlitvijo, če jo
^ož pri tem podpira in če ima
Urejeno varstvo za otroka, nasto-
pijo za otroka celo izrazito ugod-
'^o socializacijski pogoji:
zmanjšana je nevarnost, ki
'^di iz pretirane in izključne
^veze med materjo in otrokom,
' kot so pokazale raziskave, za-
Poslitev matere odpravlja ali
"^ili "pregrevanje" pedagoške
^^^osfere v družini, ki lahko
asiane zaradi konfliktov mate-
ri
pospešuje samostojnost
otrok,
-	pospešuje osebnostni razvoj
matere,
-	vodi do večjega sodelovanja
prej "nevidnega" očeta pri vzgoji
otroka.
Najmanjše razvojne in vedenj-
ske motnje kažejo otroci mater
gospodinj, seveda če so te s tako
svojo vlogo zadovoljne, tem sle-
dijo otroci mater, ki so zaposle-
ne in s svojim poklicem zado-
voljne. Na drugi strani kažejo
največje probleme otroci mater,
ki so izključno gospodinje, pa
ravno s to svojo vlogo v življenju
niso zadovoljne. Po pričakovan-
ju zahtevajo največ pomoči od
otroka (in ga s tem preobremen-
jujejo) zaposlene matere, ki so
nezadovoljne s svojim poklicem
in samim dejstvom, da so sploh
zaposlene. Mimogrede: zado-
voljstvo žene s poklicem je od-
visno od vrste dejavnikov, na
primer izobrazbe, poklicnega
nivoja, stališč moža do poklica
in zaposlenosti žene ter varstva,
ki ga ima ali nima za svojega
otroka v času svoje odsotnosti.
Posebno pomembno je dvoje
spoznanj. Zaposlenost matere,
če delo rada opravlja, nima ne-
gativnega vpliva na otrokov šol-
ski uspeh niti ne na njegov čust-
veni razvoj oz. na navezanost
med otrokom in materjo,. Koli-
ko bo otrok navezan na svojo
mamo, namreč ni odvisno niti
od same prisotnosti matere oz.
dolžine njene prisotnosti niti od
tega, ali ga hrani pri prsih ali s
stekleničko ter ali vlada določen
red pri hranjenju itd. Tisto, kar
je resnično pomembno, je obseg
in raznovrstnost socialnih
dražljajev, ki izhajajo iz vzgoji-
telja, ter njegova sposobnost za
subtilno, diferencirano in
ustrezno odzivanje na socialne
dražljaje, ki izhajajo iz otroka.
Če se vrnemo k vlogi poklicne
zaposlenosti matere, pomeni to,
da je za otroka bolje, če prebije
na dan le nekaj ur s srečno in za-
dovovoljno materjo, kot če je
skupaj s sitno in nezadovoljno
materjo cel dan.
Tudi odgovor na vprašanje:
stari starši ali vnec ni preprost.
O tem pa več naslednjič.
mag. Bojan Sinko
KRVODAJALCI
2. APRIL: Anton Cafuta, Pobrežje 89, Vi-
dem pri Ptuju; Roman IVlohorko, Ptujska
Gora 20; Zora Toš, PolenSal^ 6/A; Milan Sla- ,
vinec, Orešje 140, Ruj; Marija Krušič, ^
Spuhlja 132, Ptuj; Lidija Derič SimoniC, Ki- |
car 77/B, Ptuj; Stanl<o Vršič, ZamuSani 38,
Gorišnica; Anica Zajšek, Kraiglierjeva 14,
Ptuj; Dragica Mlakar, Prešemova 25, Ptuj;
Vlasta Mršek, Ul. J, Lacko 34, Ptuj; Angela
Forštnerič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Mi- f
ran Bezjak, Kicar 42, Ruj; Jerica Babulč, ;
Sestrže 34, Majšperk; Franc Murko, Po- ;
brežje 113, Videm; Jelka Voda, Trubarjeva i
13, Ptuj; Milena Ozvatič, Ločki Vrti 1, Destr-
nik; Janez Tašner, Mestni Vrh 89, Grajena, i
Jakob Janžekovič, Strejaci 7, PolenSak; i
Alojzija Spevan, Jurovci 16/A, Videm; Ja- ,
nez Bombek, Ul. Nikole Tesle 21, Kidričevo; I
Irena Galun, Majšperk 81; Cvetka Dolinar,
Vičava 21, Ptuj; Marjan Kokol, Levanjci 30,
Destrnik; Irena Gajšt, Sestrže 45/A; Maks
Potočnik, Volkmerjeva 5, Ru|; Damjan
Bračič, ZabovcI 15/A, MarkovcI; Janez Za-
vec, Zg. Leskovec 9/B; Olga Kolednik, Pris-
tava 9/A; Marija Ercegovič, Rimska pl. 21,
Ruj; Natalija Kokot, Majšperk 32; Mojca
Toplak, Gorišnica 8/A; Andrej Peršuh, Kun-
gota pri Ptuju 142; Tanja Skok, Reševa 2,
Ptuj; Sonja Klajnšek, Pleterje 25; Franc Ml-
helič, Janežovski Vrh 28; Vida Gajzer, Gra-
jenščak 39/A, Ruj; Ivo Ivetič, Pivkova 4,
Ruj,
4. APRIL: Maksimiijan Muršak, Cmureška
C. 18, Lenart; Milan Vervega, Jurovska c.
11, Lenart; Dušan Furek, Draženci 87/A,
Ruj; Martin Tumšek, Skorba 29, Hajdina;
Borut Šegula, Juršinci 48; Alojz Jerenko,
Draženci 73; Janez Tumšek, Gerečja vas
40/c, Ptuj; Jožef Šprah, Pobrežje 27, Videm
pri Ruju; Maksimilja Godec, Draženci 21/D,
Ruj; Franc Zagoranski, Hajdoše 101, Ptuj;
Srečko Kosec, Draženci 22, Ruj; Milan Fu-
rek, Slovenja vas 40, Ptuj; Ivan Šegula,
Juršinci 48; Andrej Plohi, Draženci 21; Alojz
Cestnik, Draženci 19; Martin Šprah, Sloven-
jegoriška 3, Ruj; Andrej Bukvič, Draženci
34, Ruj; Miran Valenko, Draženci 10/B;
Jože Gnila, Skorba 41/C; Iztok Črepinko,
Rapočeva 18. Maribor; Branko Zoreč, An-
drenci 26, Cerkvenjak; Kari Furek, Draženci
87/A, Ptuj; Ma^až Hanžel, Železnikova 16,
Maribor; Ivan Malek, Jiršovci 50, Destrnik;
Rudi Nahberger, Zg. Hajdina 87, Ptuj; Ra-
denko Matič, Slovenja vas 54, Ruj; Vesna
Komik, llčeva 21, Ruj; Alojz Ters, Klinetova
10,	Maribor.
9. APRIL: Drago Kokot, Mihalovci 58,
Ivanjkovci; Stanko Vrbek, Ciri(Ovce 42;
Franc Cafuta, Zg. Jablane 18, Cirkovce; Ma-
rija Kolbl, Žabjak 45, Ruj; Danilo Beranič,
Pleterje 31/A, Ciritovce; Martin Golenko,
Sp. Jablane 10/A, Cirkovce; Anica Kmetec,
Ciri<ovce 1/C; Bojan Peršuh, Stražgonjca
44, Pragersko; Janko Beranič, Pongrce 3,
Ciri<ovce; Hennina Zaje, Mihovce 54/A, Cir-
kovce; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas
2, Ciri<ovce; Štefan Potočnik, Sp. Jablane
36, Cirkovce; Marjan Bukšek, Ul. 25. maja
6, Ptuj; Andrej Korez, Sp. Jablane 51, Cir-
kovce; Franc Baklan, Sp. Jablane 21, Cir-
kovce; Slavko Kovačič, Ciri<ovce 60/D; To-
mlslav Korez, Sp, Jablane 51, Ciri<ovce;
Rajko Robar, Šartiova 34, Gaj pri Prager-
skem; Branko Frangež, Cirkovce 69; Franc |
Golob, Zg. Jablane 38/a, Cirkovce; Bernard |
Kotnik, Stražgonjca 25, Pragersko; Marjan |
Šamperi, Ul. B. Kraigherja 26, Ruj; Marjan |
Milinovič, Cirkovce 49/A; Vinko Baklan, Zg. i
Jablane 30, Ciri<ovce; Robert Žiher, Milana f
Skrbinška 5, Maribor; Vincenc Klasinc, Mi- |
hovce 32; Franc Trčko, Cirkovce5^A; Lud- -
vik Kokol, Dravska 8, Ruj; Franc bori, Mi-
hovce 58, Ciri(ovce; Alojz Mlaker, Dragonja
vas 18, Ciri<ovce; Žiga Medved, Sp. Jablane |
54, Ciri<ovce; Mladen Sobotič, Sp. Jablane .
32, Cirkovce.
11.	APRIL Janko Požeoar, Biš 46, Trnov- -
ska vas; Marjan Herga, Cnnija 5/A, Trnov-
ska vas; Franc Čuček, Biš 20, Trnovska
vas; Kamilo Kronvogel, Črmlja 7. Trnovska ;
vas; Vlasta Krajnc, Rimska ploščad 7, Ptuj;
Franc Bolčevič, Zasadi 1, Destrnik; Roman
Korent, Čmilja 12, Trnovska vas; Marjan :
Lenart, Strmec 3/B, Destrnik; Mirito Horvat, t
Sv. Tomaž 41; Erna Murko, Vintarovci 23, i;
Destrnik; Marija Voda, Dolič 10, Destrnik; f
Anton Brodnjak, Racar 19, Destrnik; Kristi- |
na Požegar, Dolič 38, Destrnik; Terezija ;
Potočnik, Jiršovci 47, Destrnik; Rudi FridI,
Ločki Vrii 27, Destrnik; Antonija Korent, i
Črmlja 12/A, Trnovska vas; Franc Pšajd, i
Črmlja 5, Trnovska vas; Zdenka Pšajd, i
Črmlja 5, Trnovska vas; Janez Korent, |
Črmlja 20, Trnovska vas; Srečko Pukšič, |
Destmik 2; Marija Oman, Levanjci 23; Mar-
jan Ozvatič, Ločki Vrh 1, Destrnik; Franček
Lenart, Jiršovci 51, Destmik; Janez Furst, i
Levajncl 16, Destmik; Janez Hon/at, Svetin-
ci 23, Destmik; Franc Kukovec, Placar 7/A, i
Destmik; Marija Čeh, Bišečki Vrti 2, Trnov- |
ska vas; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; I
Jože Majerič, Sovjak 4, Trnovska vas; -
Snežana Fladung, Destmik 56; Nada
Požegar, Biš 46, Trnovska vas; Milena
Vrečar, Drstelja 48, Destmik; Dušan Pšajd, ^
Črmlja 5, Trnovska vas; Andrej Haložan, ;
Slovenja vas 9, Ruj: Stanko Sagadin, Prep- t
olje 20 Starše; Franc Novak, Ciri<ovce 22; |
Drago Žerak, Župečja vas 7, Lovrenc; Maks |
Beranič, Lovrenc na Dravskem polju 8; Leo-
pold Rola, Črmlja 12/A, Trnovska vas; Mi-
ran Kralj, Ul. svobode 34; Štefan Lovrenčič, -
Sovjak 10, Trnovska vas; Ivan Kociper, Ra- -
cerovci 3, Gorišnica; Jure Novak, Cirkovce ■
22; Stanko Rodošek, Ciri<ovce 30; Branko •
Unuk, Prepoije 72, Starše; Ciril Koser, s
Janežovski Vrh 21/A; Franc Bombek, Cvet- ■
kovci 108, Podgorci; Peter Španinger, Mej- i
na 6, Skoke; Vlado Florjanič, Svetega Anto- ■
na 8, Sračinec; Roman Križnjak, Formin 39,
Gorišnica; Miran Koser, Črmlja 3/A, Trnov- |
ska vas; Janko Murt(0, Rabelčja vas 17, J
Ptuj; Ivan Rakuša, Žvab 42, Ivanjkovci; Bo- ?
ris Kurt)us, Repolje 42, Starše; Andrej ^
Kronvogel, Črmlja 7/A. Tmovska vas; Mar- *
jetka Ters, Piškova ulica 6, Hotinja vas; |
Zvonko Gregorc, Zg.Jablane 12, Cirt(ovce; |
Janez Tašner, Bišečki Vrh 39; Danijel Ters, ■
Piškova ulica 6, Hotinja vas.	I
V	SADNEM VRTU končuje-
mo rez in oblikovanje drevesnih
krošenj. Sadno drevje je že nekaj
dni po spomladanski otoplitvi
pričelo naglo brsteti. Dobro vid-
ni cvetni brsti nam olajšajo raz-
poznavanje in odločitev o pra-
vilni rezi. Z rezjo ne oblikujemo
samo sadne krošnje, temveč je
pri tem precej pomembnejše ur-
avnavanje enakomernega raz-
merja med rastjo in rodnostjo
sadnega drevesa, kar je še pose-
bej pomembno pri mlajšem sad-
nem drevju, da ga preobilna
rodnost ne bi izčrpala v rasti. Če
je mlado sadno drevo dobro
prehranjeno, oskrbovano in
zdravo, ima obilen cvetni nasta-
vek. Ne puščajmo preveč lesa s
cvetnimi brsti, ker bodo plodovi
zaradi gostote drobni in manj
kakovostni, drevo pa se preveč
izčrpa. Tudi pretirano
"striženje" dreves ni priporočlji-
vo, ker to spodbuja rast na račun
rodnosti in kakovosti, v dreve-
sni krošnji pa se bo med letom
razrasdo mnogo nerodnih mla-
dik - bohotivk. Bolj kot so dre-
vesa vzbrstela, bolj so cvetni
brsti občutljivi. S površnim od-
stranjevanjem vej iz drevesne
krošnje brste poškodujemo,
mnogo pa se jih osiplje. Tudi
zato z rezjo sadnega drevja razen
pri breskvah ne odlašaj mo.
Drevesa, pri katerih smo v
preteklem letu opazili prešibko
rast, v času brstenja dognojimo
z dušičnimi gnojili. Sadnemu
drevju gojimo posamično, tako
da večjim drevesom in dreve-
som, ki zaostajajo v rasti, bolj
dognojimo, mlajšim in bujno
rastočim sortam pa manj. Z dog-
nojevanjem ne pretiravamo, ker
lahko ravno z dušičnimi gnojili
ob nepravilni uporabi drevesu
povzročimo nepopravljivo
škodo. Z dušičnimi gnojili je
bolje dognojevati v dveh ali treh
obrokih vsake tri tedne do kon-
ca maja ali najkasneje do sredine
junija, da dobro prehranimo za-
vezane plodove ter da bi se ko-
nec poletja pravočasno končala
rast.
S predspomladanskim škropl-
jenjem sadnega drevja še ne hiti-
mo preveč. Opravili ga bomo,
ko se prično brsti odpirati in so
vidni vršički prvih zelenih lis-
tov, takrat so zimska zalega ka-
parja, jajčeca listnih uši, sadne
pršice in drugi najbolj ranljivi.
Ce v preteklem letu s škodljivci,
ki na sadnem drevju narede naj-
več škode, nismo imeli težav in
če nasada preveč ne ogroža ja-
bolčni cvetožer, ta namreč pre-
zimuje v bližnjih gozdovih,
lahko škropljenje z zimskimi
strupenimi pripravki opustimo.
Za škropljenje proti škodljiv-
cem uporabimo že znane pri-
pravke folidol olje, oleodiazinon
ali manj strupena frutapon ali
belo olje v predpisani koncen-
traciji.
Glede varstva pred rasdinski-
mi glivičnimi boleznimi, poseb-
no pred škrlupom in plesnijo, se
je najbolje ravnati po napovedih
prognostične služil. Iz napove-
di izvemo, kdaj bodo dobre raz-
mere za razvoj bolezni in v kate-
ri fazi vegetacije bo rastlina
okužena oziroma do kdaj in s
katerimi pripravki jo zavaruje-
mo, da preprečimo okužbo.
V	BIVALNEM VRTU se
kljub skrbni in redni negi trate
iz leta v leto v vse večjem obsegu
rad pojavlja mah. Ta se prične
najprej v vrtovih, ki so tirejeni
na težjih in zbitih deh, stalni
spremljevalec trav je na slabo
odcednih in zasenčenih tleh, ne-
zadržno pa se širi tudi na dobrih
zračnih in humusnih tleh, če so
zasenčena in dobro oskrbljena s
talno vlago. Kaj hitro se pojavi
na najbolj negovanih tratah, na
katerih često naredimo napako,
da kosimo travo preveč nizko. Z
nizko rezjo trate lahko poškodu-
jemo koreninski del travne ruše
in tam so dobri pogoji za razvoj
mahu, ki onemogoči ponovno
obraščanje travne ruše. Najprej
se pojavi na tleh pod sadnim
drevjem ali vrtnimi trajnicami v
senčnih legah, na tleh, v katerih
primanjkuje ah je preobilica
kalcija ali je v njih pomanjkanje
železa in fosfome kisline ter za-
radi napačnega gnojenja z gnoji-
li, ki so že sama po sebi kisle re-
akcije.
Proti mahu se uspešno ubrani-
mo, če ne dopustimo drevni-
nam, da bi prekomerno za-
senčevale travišče. Zemljišče,
porastlo za mahom, v jeseni ap-
nimo, spomladi in med letom pa
pogosteje dobro pregrabimo z
nožastimi grabljami, s katerimi
ga spulimo s koreninami vred.
Če so tla zakisana, je priporočlji-
vo pogosteje uporabljati kalcit
ali kamninske moke z večjo
vsebnostjo karbonatov, da tla
hkrati razkisamo, mahu pa
tmičimo korenine.
Mah uspešno uničuje MA- ;
HEX, to je specialno praškasto
gnojilo za uničevanje mahu v
negovani trati. Trato, v kateri se
je pričel razvijati mah, enako-
merno potrosimo z maheksom
(10 dag na kvadratni meter
površine). Najbolje ga je trositi
po rosni travi. V nekaj dneh po
trošenju mahexa se mah v trati |
posuši in z železnimi grabljami j^:
ali vrtnimi česalniki ga iz trate
pograbimo. Pri trošenju na mo-
kre rastline mahex včasih
povzroči na travi rahle ožige, a
to ni škodljivo, ker se trava na-
glo regenerira in postane še bolj
zelena, če pa so poškodbe na tra- :
ti večje, pa gole lehe posejemo s
travno mešanico. Mahex trosi-
mo takoj po košnji trave. Če pa
opazimo, da enkratna uporaba
tega pripravka ni dovolj učinko-
vita, trošenje ponovimo, saj je
mahex prvenstveno le rudnin-
sko gnojilo, ki vsebuje pri-
mešani pripravek za uničevanje
mahu.
V ZELENJAVNEM VRTU
smo po dolgotrajni, čeprav ne
preveč ostri zimi vendarle
dočakali obdobje, ko vremenske
razmere omogočajo pripravo
zemlje za setev vrtnin na prosto.
Medtem ko pripravo zemlje za
spomadansko setev lahko
pričnemo, brž ko se je zemlja to-
liko osušila, da je ni mogoče več
zgnesti v mazavo kepo, pa s set-
vijo in sajenjem vrtnin ne prehi-
tevajmo. Ločimo semena proti
mrazu odpornih vrtnin in seme-
na na mraz občutljivih vrtnin.
Do sredine maja, ko z "ledenimi
možmi" končno preneha nevar-
nost spomadanskih slan, je še
precej dolgo obdobje. Glede pra-
vega časa setve posameznih
vrtnin na prosto ni dovolj, da
vemo le za potrebno kalilno to-
ploto tal, ki jo seme potrebuje,
da normalno vzkali, temveč mo-
ramo poznati čas kaljenja posa-
meznih vrst vrtnin in njihovo
občutijivost na mraz.
Semena vrtnin, ki imajo daljšo
kalilno dobo in so odporna proti
mrazu, lahko sejemo na prosto,
ko se tla ogrejejo do več kot 7C
in ni več nevarnosti za zmrzal.
Semena za mraz občutljivih
vrtnin pa sejemo glede na njiho-
vo kalilno dobo 8 do 10 dni pred '
zadnjim pričakovanim mrazom.
Občutijivost semena glede mra-
za, njegova kalilna doba ter pri-
poročan najprimernejši čas za
setev na prosto je označen na se-
menski vrečki in se po tem tudi
ravnamo, če pa smo pridelali
seme vrtnin doma, pa se glede
pravega času setve ravnamo po
svojih izkušnjah.
Po biokoledarju je priporočljivo
sejati in saditi rastline, ki jih pride-
lujemo zaradi lista, 15. in 16. ter od
25. do 21. aprila, zaradi korenike
od 19. do 21. aprila, zaradi plodov
18. in 19. ter od 26. do 29. aprila
ter zaradi cveta in vrtna zelišča od
13. do 15. m od 22. do 25. apnla.
Miran Giušič,ing. agr.
14 - ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
18. APRIL 1996- TEDNIK
RAZISKOVALNA NALOGA ZA TRETJE REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV
Razvoj kinematografov v Ptuju
1. nadaljevanje
KINEMATOGRAFI V PTUJU DO LETA 1908
Za naslednje kinopredstave zvemo iz zapisov v zgodo-
vinskem arhivu v Ptuju v zvezi z lastnikom potujočega
kinematografa Johanna Blaserja, 29. maja 1899 je Johann
Blaser iz Gradca dal vlogo na mestno občino Ptuj za
prostor, kjer bi lahko postavil kinematograf. Mestna
občina mu je poslala odgovor, da prostor lahko dobi po 2
goldinarja na dan. Do dogovora o najemu prostora je
prišlo v začetku junija. Da je predstave resnično tudi
imel, zvemo iz dopisa, v katerem je mesto Varaždin poiz-
vedovalo o lastniku kinematografa Johannu Blaserju za-
radi dovoljenja za predvajanje filmov. Mestna občina
Ptuj jim je odgovorila, da je Johann Blaser že odpotoval
iz Ptuja. Johann Blaser je bil doma iz Wormsa ob Renu in
je že 1897 imel kinopredstave v Ljubljani v prostorih ho-
tela Stadt Wien, kjer je svojo aparaturo reklamiral kot
"Edisonov kinematograf, ki gaje oskrboval z lastno elek-
trično napravo.
Verjetno so naslednja leta Ptuj še
obiskovali potujoči kinematografi,
vendar za to nismo našli podatkov.
Šele za leto 1908 je podatek, da je
prosil lastnik kinematografa Hans
Eckl iz Radgone, ali bi lahko imel v
Ptuju kinopredstave. Gostoval bi
približno 3 do 4 tedne. Mestna
občina mu je predstave odobrila in
dodelila prostor na Dominikan-
skem trgu. Program Ecklovega ki-
nematografa je bil predstavljen nato
z razkošnim oglasom v ptujskem
časniku Štajercu. Kinematograf je
imel zveneče ime The Imperial Bio
Theatre Electricgue in je imel lastni
paviljon ter električno centralo. Pri-
pravljena sta bila dva programa:
prvi je obsegal 15, drugi 16 filmov.
Program se je menjal na veliko ne-
deljo in veliki ponedeljek. Dnevno
je bilo kar sedem predstav. Naj-
boljši prostor je stal 40 krajcarjev,
drugi prostor 30 krajcarjev in tretji
prostor 20 krajcarjev.
V zvezi s tem gostovanjem je
bilo objavljeno v naslednji šte-
vilki Štajerca poročilo o požaru.
V njem je zapisano, da se je vne-
lo platno na paviljonu velikega
kinematografa v Ptuju. K sreči
so ogenj takoj pogasili, vendar je
imel lastnik veliko škode na apa-
ratih. Ogenj je nastal na elek-
trični napeljavi. Mestni požarni
hrambi ni bilo treba posredova-
ti. Na ta požar je verjetno mislil
Janko Traven, ko je v Pregledu
razvoja kinematografije pri Slo-
vencih zapisal, da je leta 1908
začel s filmskimi predstavami
kinematograf v Ptuju, a ga je do-
letela požarna katastrofa. To bi
naj bila druga podobna nezgoda
na slovenskem ozemlju in je
bistveno vplivala na požarno-
varnostne pred-
pise o obrato-
vanju kinema-
tografov. Pred-
videvamo, da je
bil Janko Tra-
ven prepričan,
da je ta požar
pustošil	v
prvem stalnem
kinematografu
v Ptuju. To ne
bo držalo, saj je
stalni kinema-
tograf nastal ne-
kaj mesecev
pozneje, kot je
bil požar.
PRVI
STALNI
KINEMA-
TOGRAF
V PTUJU
Poleti 1908 se
pojavi v Ptuju
kinopodjetnik
Alojz Brecelj
(njegov priimek
je zapisan v raz-
ličnih listinah
še v naslednjih
oblikah: Brece-
li, Brezely, Bre-
cely in Brecel).
Mestno občino
je zaprosil za
dovoljenje, da
bi smel postavi-
ti parni stroj za
proizvodnjo električnega toka,
ki bi poganjal kinoprojektor.
Nameraval je imeti redne kino-
predstave v dvorani Nemškega
društvenega doma (Vereins-
haus) v Ptuju. Občina mu je iz-
dala dovoljenje za postavitev "lo-
komobile z električnim gener-
atorjem" in dovoljenje za obrt ki-
nematografije.
Kinematograf je odprl v
Nemškem društvenem domu. O
tem zvemo iz članka v Štajercu,
kjer je zapisano, da je postavil
domačin gospod Breceli v Ptuju
kinematograf in da se predstavl-
ja vsak dan z večjim uspehom v
veliki dvorani kazina. V članku
je poudarjeno, da "predstavlja
žive slike, ki so krasne in kakor,
da bi res žive postave gledal tako
tečejo slike pred začudenimi
očmi". Zato poziva vse, ki še kaj
takega niso videli, naj žrtvujejo
tistih nekaj krajcarjev, da si
bodo ogledali stvar. Predstave so
bile vsak dan ob osmi uri, v ne-
deljo pa ob tretji, pol peti in
osmi uri. Cene so bile od 30 do
80 vinarjev. Časnik je na koncu
čestital mlademu podjetniku za
lepe uspehe in mu zaželel, da bi
mu obiskovalci izkazali svojo
hvaležnost s številnim obiskom.
Se nadaljuje
Petra Žorman, 8.c,
Sabina Škripač, 8.c,
OŠ Mladika, Ptuj,
mentor: Franc Golob
Oglas v Štajercu za gostovanje Ecklovega ki-
nematografa leta 1908
Nemški društveni dom na razglednici iz leta 1919 (razgled-
nica je iz zbirke F. Goloba)
SOLE IN POLITIČNE
STRANKE
Za pripravo proslave v
Gorišnici je poskrbel občinski od-
bor SKD, v Cirkulanah pa poleg
krajevnega odbora SKD še tam-
kajšnja osnovna šola. (TED-
NIK, 28. marca 1996: Šopki za
mame z največ otroki; avtorica
T. Mohorko)
Dejstvo, da osnovan šola
Cirkulane prireja praznične
prireditve v sodelovanju z eno
od političnih strank, ni zgolj
kršitev enega od členov novo
sprejete zakonodaje (Zakon o
organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanje).
Taki primeri obujajo tudi
neljube spomine na stare čase,
ko so šolske predstave prav
tako potekale v skupni organi-
zaciji šole in ene stranke, ki je
narekovala in nadzorovala nji-
hovo vsebino. Poleg tega
strankarsko obarvane šolske
proslave napovedujejo, da se
politični in ideološki boji seli-
jo v šolske prostore, čeprav si
najbrž le malo državljanov želi
česa podobnega. Če bodo taki
zgledi dopustni, je namreč
mogoče pričakovati, da bodo
kakšne druge osnovne šole, ki
jih bodo vodili ljudje z dru-
gačnimi političnimi nagnjen-
ji, skupaj z Združeno listo
praznovale 8. marec, z drugi-
mi strankami pa najbrž
kakšne druge pomembne dne-
ve v skladu z njihovimi poli-
tičnimi programi.
Prav je, da šole vzgajajo otro-
ke, naj počastijo materinski
praznik in dan žena. Vsak od
njiju ima svoj pomen. Pa je
tudi prav, da na šolsko-stran-
karskih proslavah nagrajujejo
samo matere z osmimi in več
otroki? Mar si nagrade ne zas-
lužijo vse matere po vrsti in še
zlasti tiste, ki imajo bolne ali
invalidne otroke? Je prav in
zgledno, da bi osnovne šole
skupaj s SKD slovenskim ma-
teram delile nagrade za repro-
dukcijo, pozabili pa na tiste
matere, ki svoje otroke negu-
jejo v najhujših razmerah in
samo z lastnim samoodrekan-
jem?
Za OZ Demokratske
stranke Ptuj:
Ignac Vrhovšek
KIDRIČEVO:
PRORAČUN SPREJET
BREZ SVETNIKOV LDS
V zvezi Vašega članka Pro-
račun sprejet brez svetnikov LDS
želim povedati bralcem Ted-
nika svoje poglede malo širše,
kot jih je lahko povedal Vaš
novinar v članku o proračunu
občine Kidričevo.
Moji pogledi na trošenje
občinskega denarja so
predvsem v zadovoljevanju
skupnih potreb v družbeni
sferi, kar je po normativih
države v glavnem določeno,
investicije v razvoj infrastruk-
ture in vlaganje v razvoj go-
spodarstva, kar bi naj zagoto-
vilo konkurenčnost naših
podjetij in nova delovna mes-
ta. Predvsem denar od
stavbnih zemljišč ima točno
določeno funkcijo: investiran-
je v pripravo zemljišč za
gradnjo stanovanj, industrij,
skih in obrtnih con,
vzdrževanje in popravilo ob-
stoječe infrastrukture ter nje-
no gradnjo.
Če izhajamo iz obstoječega
stanja v Kidričevem, vidimo,
da imamo v naselju Kidričevo
II. (taborišče) nemogoč stano-
vanjski fond, ki ni vreden člo-
vekovega stanovanja ob koncu
20. stoletja. Na drugi strani so
potrebe po novih poslovnih
prostorih za obratovalnice, ki
bi zagotovile nova delovna
mesta. Zato zagovarjam sta-
lišče, da je potrebno ta sredst-
va usmeriti v razvoj podjet-
ništva s tem, da se na tej loka-
ciji postopno zmanjšuje iz-
trošeni stanovanjski fond in se
začne pripravljati in graditi
obrtno-industrijska cona, ki
bo zagotovila kvaliteten razvoj
vse občine. Zato je v pro-
računu predeviden denar za
izdelavo načrtov za preuredi-
tev naselja. Obenem je nujna
izdelava načrta plinifikacije
celotnega naselja Kidričevo,
da se reši problem ogrevanja
naselja, za kar so tudi predvi-
dena sredstva v proračunu.
Ne morem se tudi strinjati o
podajanju žogic med svetniki
Kidričevega in Cirkovc. Do-
volj smo imeli izkušenj s cen-
tralizmom Ljubljane in Ptuja,
kar smo občutili tako v Ki-
dričevem kot v Cirkovcah. Ne
pristajamo na novi centrali-
zem v občini Kidričevo!
Hočemo samo svoj del, ki smo
ga prispevali v občinsko bla-
gajno. Z lanskim proračunom,
ko smo tudi mi glasovali za
nas neugodno delitev denarja,
smo želeli pomiriti odnose
med posameznimi deli
občine, saj smo dali prednost
ostalim delom občine z dogo-
vorom, da naj se poraba glede
na število prebivalcev izravna
v našem štiriletnem mandatu.
Od 27 milijonov SIT za in-
vesticije v ceste v letu 1995
smo porabili v Cirkovcah
samo en milijon. Za investici-
je v kulturne dvorane smo od
dveh milijonov porabih
310.000 SIT v Cirkovcah, kar
ni primerljivo s kulturno dej-
avnostjo, ki se pri nas izvaja
glede na dejavnost v ostalih
delih občine.
Zato smo toliko bolj iznena-
deni, ko nas napadajo od tam,
kjer so dobili lani denarja
mogoče več, kot jim bo
mogoče pripadalo v štirilet-
nem obdobju. Upam, da se
tudi ostali svetniki, županst-
vo, občinska uprava in občin-
ski nadzorni odbor zavedajo,
da so zavezani k izvajanju za-
konov, saj imamo že delujoče
Računsko sodišče, ki nadzira
porabo občinskega denarja.
Občinski svetnik
Maks Medved
KAKO SMO SLOVENCI DOBILI SODOBEN KAZENSKI ZAKONIK
Kazenski postopek v srednjem veku in danes
1. nadaljevanje
REFORMA KAZENSKEGA SODSTVA
Mučenje (torturo) v kazenskem postopku je odpravila
šele avstrijska cesarica Marija Terezija 1. 1776, ko je tudi
predpisala, da so ji morali morebitni začetek postopka
proti čarovnicam predložiti v osebno odločitev. Kot re-
formator sodstva pa slavi tudi cesar Jožef IL, ki je 1. 1787
izdal zakon o kriminalnih zločinih in kriminalnih kaz-
nih, v katerem je formulirano načelo, daje za kaznovanje
storilca potrebno ugotoviti njegov naklep in prosto voljo.
V tem zakonu, ki vsebuje tudi določbe o postopku, so kot
možne naštete tele kazni: smrtna kazen, zapor z javnim
delom, zapor brez javnega dela, prikovanje, pretepanje s
palico, korobačem ali šibami, sramotilni oder, vtisnjeno
ali vžgano sramotno znamenje. Tudi v postopku je bilo
še dopuščeno šibanje. Pri oceni dokazovje veljalo načelo:
če so bili dani po zakonu določeni dokazi, npr. priznanje,
je sodišče moralo izreči krivdo.
Temeljno prenovo kazenskega
postopka je prinesel Avstrijski ka-
zenski pravni red iz 1. 1873, s kate-
rim so bila uvedena mnoga načela
modernega kazenskega postopka:
pravica do kazenskega pregona
težjih kaznivih dejanj je bila dana
državi, odrejena je bila vloga
državnega tožilstva, niso več
zadoščale ugotovitve preiskave,
temveč sije moralo sodišče na glav-
ni obravnavi samo ustvariti mnen-
je, glavna obravnava je bila pravi-
loma javna, strankam je bila dana
možnost do udeležbe pri mnogih
procesnih dejanjih, načelo iskanja
materialne resnice je odpravilo do-
tedanja dokazna pravila. K sojenju
so pritegnili tudi laike - porotnike.
Omenjeni avstrijski kazenski
pravni red, ki je bil večkrat no-
veliran, je postal vzgled za proce-
sne predpise v mnogih državah,
med drugimi tudi v kraljevini
Jugoslaviji, ki pa je razen proce-
snih predpisov pred rednimi
sodišči imela še posebne predpi-
se za postopek v tiskovnih
tožbah in pred vojaškimi
sodišči. V socialistični federativ-
ni republiki Jugoslaviji sta sicer
oba zakona o kazenskem postop-
ku iz 1. 1953 in 1. 1977 bila v
glavnem zgrajena na načelih
modernih kazenskih postopkov,
vendar so v praksi ta načela bila
grobo kršena zlasti v t. i. poli-
tičnih procesih in pred
vojaškimi sodišči.
SEDANJI
SLOVENSKI ZAKON
O KAZENSKEM
POSTOPKU
Sedanji slovenski ZKP je zgra-
jen na načelih, ki jih ta zakon
vsebuje v I. poglavju in ki jih
prikazuje in obširno komentira
mag. Štefan Horvat v knjigi Za-
kon o kazenskem postopku, ki jo
je izdal in založil ČZ Uradni list
RS 1. 1994. V tem sestavku želim
na kratko prikazati vsebino ne-
katerih teh načel in jih primerja-
ti z načeli ZKP iz 1. 1977.
- Načelo domnevne ne-
dolžnosti (3. čl.)
V ZKP SFRJ iz 1. 1977 je zapi-
sano, da velja vsakdo, ki je ob-
dolžen storitve kaznivega dejan-
ja, za nekrivega, dokler njegova
krivda ni ugotovljena s pravno-
močno sodbo. Po sedanjem ZKP
pa velja za nedolžnega.
• Načelo uporabe jezika pos-
topka in jezika procesnih ude-
ležencev (6. do 9. člen)
Po ZKP iz 1. 1977 so v kazen-
skem postopku v enakopravni
rabi jeziki in pisava jugoslovan-
skih narodov in narodnosti, to
pa po sedanjem ZKP niso več.
Po sedanjem ZKP ima tujec, ki
mu je bila odvzeta prostost, pra-
vico podajati vloge v svojem jezi-
ku. To pravico ima tudi tuji
državljan, ki je na prostosti, če
obstaja vzajemnost, kar pomeni.
da imajo enako pravico slovefl'
ski državljani v tujčevi državi'
Tista naša sodišča, ki posluje)®
tudi v italijanskem oziroma ^
madžarskem jeziku, morajo
bila vedno pošiljati vsem proc^'
snim udeležencem tudi v ital'"
janskem oziroma v madžarske^®
jeziku. Za odločbe in druga P''
sanja pa to velja le, če se tej P^^'
vici procesni udeleženci niso i^'
rečno odpovedali.
Mirko Kostanjeir«'
Se nadal]^^
f EDNIK 18. APRIL 1996
ŠPORT-15
ŠPORTNE NOVICE
atletika
0 Mirko na lon-
donskem maratonu
Mirko Vindiš, še vedno naj-
boljši slovenski maratonec, bo v
nedeljo poskusil izrabiti prvo pri-
ložnost za izpolnitev norme za
nastop na olimpijskih igrah v
ameriški Atlanti. Med maratoni,
na katerih se sme izpolniti nor-
nia, je kot prvega izbral london-
skega, ki bo zagotovo kakovosten.
Glede na to da mu zadnje čase ne-
koliko nagaja zdravje, bo poskusil
in se med tekom odločil o nadal-
jevanju. Namreč če vremenske
razmere ali pa zdravje ne bosta
dovoljevala primernega tempa,
bo moči prihranil za drugi mara-
ton, kjer je možno izpolniti nor-
mo, ki je 2 uri in 16 minut. Nas-
lednja priložnost bo maraton v
italijanskem Torinu, kjer je bil
Mirko že večkrat. Želimo mu, da
mu uspe že v prvem poskusu!
I.k.
JUDO«Ptuičaii-
om pet medali
Na sobotnem članskem držav-
nem prvenstvu v judu, ki je tokrat
potekalo v odlični organizaciji bi-
striškega kluba Impol, se je zbralo
130 najboljših judoistk in judois-
tov. Ptujčani so letos osvojili kar
pet bronastih medalj. Osvojili so
jih: Sebastijan Kolednik do 60
kg, Bogdan Lešnjak do 78 kg ter
Aljoša Kropenko in Andrej
Murko v absolutni kategoriji. V
ženski konkurenci je Tanja
Žuran v kat. do 72 kg prav tako
osvojila 3. mesto.
Simon StaHlok
KUNG FU • Nas-
top na Češkem
Tekmovalci iz kung fu kluba
Ptuj so se udeležili mednarodne-
ga odprtega prvenstva republike
Češke v Pragi, kjer je sodelovalo
12 evropskih držav. V semi kon-
taktu do 55 kg je Ptujčanka Anita
Horvat izpadla v osmini finala od
kasnejše zmagovalke iz Rusije. V
kategoriji do 81 kg je nastopil Eu-
gen Krajnc in na koncu zasedel
9.-12. mesto. V kickboxingu je v
kategoriji do 91 nastopil Daniel
Marhold moral zaradi poškodbe
v polfinalu odstopiti.
Danilo iClalnšek
MALI NOGOMET
# Poetovio Tok
Tok - AIples 5:4
(3:1)
Strelci: 1:0 Klinger, 2:0 Jurišič,
3:0 Vrbanec, 3:1 Ivanuša, 3:2
Čenčič, 4:2 Klinger, 5:2 Klinger,
5:3 Čončič, 5:4 Raul
POETOVIO TOK TOK: Kor-
nik, Kmetec, J. Bezjak, Jurišič,
Vrbanec, Klinger, Leljen, Celeš.
V zadnjem srečanju v 1. SLMN
so nogometaši Poetovio zas-
luženo ugnali ekipo Alpasa, kljub
temu da so nastopili močno os-
labljeni. Zaigrali so čvrsto in hi-
tro prišli do visokega vodstva.
Nato so malce popustili in dovoli-
li gostom, da so rezultat znižali.
Z zmago so dosegli načrtovano
uvrstitev v 1. SLMN.
ODBOJKA •
Elektro Vitanc :
Marsel Ptui 0:3
Tudi v zadnjem srečanju v 2.
državne odbojkarske lige so ptuj-
ske odbojkarice zmagale. Z dobro
igro proti zadnjeuvrščeni ekipi
Elektro Vitance so potrebovale
samo 45 minut. V treh nizih
(1:15, 9:15, 1:15) so oddale 11
točk in z to zmago končale tek-
movanje na prvem mestu.
Za ŽOK Marsel Ptuj so nasto-
pile: Gojkoškova, Merharjeva,
Klajderičeva, Zenunovičeva,
Marta in Marjeta Emeršič,
Godčeva in Mastenova.
V prvo žensko slovensko odboj-
karsko ligo sta se uvrstili ekipi
Marsel Ptuj in Prevalje.
NK DRAVA
•	Vabilo na
občni zbor
Nogometni klub Drava vabi v
četrtek, 25. aprila, ob 19. uri v
Dom Franca Krambergerja na
občni zbor. Na njem bodo izvolili
novo vodstvo, pregledali delo in
načrte. Vabijo člane in simpati-
zerje.
KOŠARKA
•	Ptuj - Seltron
Ruše 100:77
Ptujčani so se z drugo zmago
nad ekipo Ruš dokončno uvrstili
v višji rang tekmovanja, to je v
skupino C. Z zavzeto obrambo in
z organiziranimi akcijami v napa-
du so domači kljub odsotnosti
dveh ključnih igralcev ekipe
(Kotnika in Kostanjevca) v 10.
minuti prvega polčasa povedli z
28:14. Hitro je bilo jasno, da se
ekipa Ruš, bivši član skupine C,
ne more enakovredno kosati s
Ptujčani in končna razlika v
koših najbolje kaže na razmerje
moči.
Pri domačih so tokrat vsi dobro
izrabili priložnost za igro,
predvsem v prvem polčasu je bilo
veliko akcij, ki so jih gledalci
bučno pozdravili.
Koše za domačo ekipo so dose-
gU: Damiš 32, Bojnec 22, Rojko
21, Arnuš 19, Majal 4, Jagarinec
2.
MG
STRELSTVO
# Za slovenje-
goriško puščico
v soboto je v Dornavi potekalo
tekmovanje s serijsko zračno
puško za prehodno puščico slo-
venjegoriške zveze. Pomerilo se je
dvajset strelcev iz štirih strelskih
družin. N^boljši je bil Ivan Re-
brec, SD Zeljka (232 krogov), 2.
Darko Pavlin, SD Željka, (219), 3.
Franc Čeh, SD Dornava, in Mir-
ko Moleh, SD Željka (214).
MS
ŠOLA ODBOJKE
ZA DEKLICE
ženski odbojkarski klub Mar-
sel Ptuj bo v četrtek, 18. aprila, ob
19. uri v športni dvorani Mladika
pričel šolo odbojke za deklice, ro-
jene 1982, 1983 in 1984. Šolo bos-
ta vodila Nagib Zenunovič in Ne-
venka Merhar. Vabljene vse, ki
vas veseli igranje odbojke.
ROKOMET
Prestižni derbl Veliki Nedelji
V dvaindvajsetem, zadnjem krogu vzhodne druge moške lige
so igralci Velike Nedelje v zelo borbeni in dobro obiskani tek-
mi v svoji dvorani premagali Ormož, Drava pa je močno os-
labljena zaradi poškodb in odsotnosti po pričakovanjih izgubi-
la v Sevnici.
Sicer pa je po neuradnih rezul-
tatih in lestvici v tej ligi vse jasno.
Če pa bo tako tudi ostalo, bo znano
verjetno v tem tednu, saj morata
Pomurka in Velika Nedelja odi-
grati razveljavljeno srečanje v
Murski Soboti, ni pa še jasna tudi
usoda protesta Velike Nedelje na
tekmo z Lisco. Vendar pa kakšne
posebne spremembe ni pričakova-
ti, morda po prvenstvu glede nas-
topanja druge ekipe Velenja v dru-
gi ligi.
Rezultati zadnjega kroga: Velika
Nedelja - Ormož 20:17, Lisca Sev-
nica - Drava 30:21, TKI Hrastnik -
Gorenje B 30:29, Pomurka - Krog
50:26, Polet - Celje Pivovarna
Laško B 29:28 in Radeče - Brežice
36:22.
Po neuradni lestvici se bodo v
končnici za uvrstitev v prvo ligo
pomerili Radeče, Lisca Sevnica,
Gorenje B in Pomurka, v bodoči
enotni drugi ligi pa se jim bosta
pridružila TKI Hrastnik in Drava.
V primeru, da bi v ponovljeni tek-
mi Velika Nedelja zmagala v Mur-
ski Soboti, bo med štiri namesto
Pomurke uvrščen TKI Hrastnik.
VELIKA NEDEUA -
ORMOŽ 20:17(10:8)
Pred tradicionalno polno tribu-
no so v Veliki Nedelji bolje začeli
Ormožani ter vodili s 3:1 in 4:3. V
nadaljevanju prvega dela pa so
domačini izkoristili nekaj
tehničnih napak gostov v napadu
in polčas dobiU z 10:8.
Prve minute nadaljevanja so bile
v znamenju višanja prednosti
domačih, saj Ormožanom igra ni-
kakor ni šlo. Domači so ob veli-
kem navdušenju svojih navijačev
povedli s 15:8, nato pa se jim je us-
tavilo in gostje so se po uspešnih
obrambah vratarja Šulka približali
na 15:12. Sledilo je obdobje izkl-
jučitev na strani Ormoža, ki pa
niso bile sporne. Domači so pre-
moč treh igralcev seveda izkoristili
in se odlepili na 18:12. Ormožani
so se z zelo zavzeto igro znova pri-
bližali, tokrat celo na 18:16, ven-
dar jim je za več zmanjkalo moči in
časa.
VELIKA NEDELJA: Belec, R.
Mesarec, Trofenik 3, Gregurič, Iva-
nuša, Bezjak 10, Šoštarič, Planine 4,
Kociper, Lah 2, A. Mesarec 1, Ga-
berc.
ORMOŽ: Štumberger, M. Šandor,
Potočnjak, Fridrih 1, Džarmati, Pra-
potnik 4, Grabovac 2, Rajh 2, Kirič
1, F. Šandor 6,Javemik 1, Šulek.
LISCA SEVNICA -
DRAVA 30:21 (16:10)
Oslabljena ptujska ekipa (brez
poškodovanih Pisarja in Mlakarja
ter odsotnih Vrtariča in Kramber-
gerja) se je dobro držala do 20. mi-
nute, ko je vodila z 9:7. Po nekaj
zapored dosojenih prestopih in
odvzetih žogah pa je bilo nadalje-
vanje v znamenju trenutno naj-
močnejše ekipe v ligi, ki je tako
prepričljivo zmagala.
DRAVA: Valenko, Berlič, Mar-
gušič 1, Zajšek 1, Osterc 2, Pučko 3,
Katar 3, Belšak 4, Potočnjak 1, Ko-
lednik 3, Zuran, Hmjadovič 3.
DRAVA B -
RADGONA 33:28
(16:11)
V tekmi tretje lige je mlada ptuj-
ska ekipa, v kateri izstopajo igralci
iz kadra za prvo moštvo, zanesljivo
premagala eno boljših ekip te lige.
DRAVA B: Berlič, Čerček 3,
Zajšek 1, Mlakar 2, Kac 4, Ribič 2,
Djekič 6, Kolednik 2, Planine, Kotar
9, Šeruga 4, Valenko.
I.kotar
ŽENSKE: Ptuj -
Bakovci 33:32
ŽRKPtuj: Vidovič, Srebmak 12,
Boj 1, Zamuda, Petek 5, Sijanec 6,
Pučko, Maračič 2, Cvetko 1, Gosak,
Bezjak, Mlakar, Potočnik.
Uvodne minute so v celoti pri-
padle domačinkam, ki so prikazale
svojo najboljšo igro v spomladan-
skem delu. V drugem polčasu so
gostujoče igralke silovito začele, v
zadnji minuti tekme izenačile na
32:32, a naredile še prekršek nad
domačo napadalko. Sedemmetrov-
ko je zanesljivo izvedla Šijančeva.
Ivo Komik
kros
Haiboljši Destrniiani
SZPtuj in Aerobika Ptuj sta v Moškanjcih izvedla kros, ki se ga
J® udeležilo 210 tekmovalcev iz osmih osnovnih in štirih
srednjih šol.
REZULTATI: deklice: 5. raz-
jed: 1. Muršec, OŠ Destrnik, 2.
^buel, OŠ Breg, 3. Tekmec, OŠ
[Jornava; 6. razred: 1. Leben, OŠ
^ornava, 2. Vindiš, OŠ Videm, 3.
Lozinšek, OŠ Videm; 7. razred: 1.
.^oš, OŠ Dornava, 2. Slana, 3. Bez-
obe OŠ Mladika; 8. razred: 1.
^olub, OŠ Podlehnik, 2. Vindiš,
Videm, 3. Bedrač, OŠ Hajdinaj
Jfčki: 5. razred: 1. Prevoljšek, OS
fjladika, 2. Murko, 3. Pšajt,^oba
Destrnik; 6. razred: 1. Šori,
Destrnik, 2. Stočko, OŠ Dor-
3. Burjan, OŠ Hajdina; 7.
jJ^fed: 1. Repič, OŠ Mladika, 2.
tj.^rvat, Podlehnik, 3. TopoloveC;
'aem; 8. razred: 1. Markež, OS
Destrnik, 2. Podplatnik, OŠ Mla-
dika, 3. Ir^l, OŠ Destrnik; skupni
vrsti red - deklice in dečki: 1. OŠ
Destrnik, 2. OŠ Mladika, 3. OŠ
Dornava.
Dijakinje: L in 2. razred: 1.
Gačnik, S. kmetijska šola, 2. Bec,
S. kmetijska šola, 3. Druzovič,
Gimnazija Ptuj; 3. in 4. razred: 1.
Rus, 2. Habjanič, 3. Beber - vse
Gimnazija Ptuj; dijaki: 1. in 2.
razred: 1. Bezjak, 2. Marin, oba
Gimnazija, 3. Šprah, Teh. elektro
šola; 3. in 4. razred: 1. Voglar, 2.
Golob, oba P. elektro, 3. Lah, Sr.
kmetijska šola; skupno: 1. Gimna-
zija Ptuj.
Daniio laainšek
Slovenski plavalni vrh v Ptuju
V Termah Ptuj je bil 12. in 13. aprila posvet predsednikov pla-
valnih klubov in skupščina Plavalne zveze Slovenije.
Prvi dan posveta je minil v pri-
pravi programov dela plavalne
zveze za naslednje olimpijsko ob-
dobje z vidika prioritete mikro in
makro ciljev v tem obdobju. Izde-
lali bodo tudi "modro knjigo" in v
njej opredelili delovanje zveze v
naslednjih letih.
Naslednji dan sta se predstavila
opremljevalca plavalne reprezen-
tance Beti iz Metlike in Dietetika
iz Ljubljane. Posvetu je sledila
skupščina, ki je potrdila sklepe po-
sveta in spremembe statuta, s kate-
rimi je naložena večja odgovornost
članom izvršnega odbora, repre-
zentanca pa bo imela poleg direk-
torja tudi profesionalnega selek-
torja.
Po besedah direktorja plavalne
reprezentance dr. Jaka Bednarika
so sklepi posveta in skupščine po-
memben premik v organiziranosti
zveze. Tudi panožni team, v kate-
rem je tudi nekdanja ptujska pla-
valka prof. Dorka Šajber-Pinco-
lič, pomeni korak naprej pri dose-
ganju dobrega rezultata v sodob-
nem plavanju. Pohvalil je tudi delo
ptujskega plavalnega kluba in je na
osnovi dosedanjih rezultatov pre-
pričan, da bomo tudi Ptujčani
imeli v naslednjih dveh letih re-
prezentanta.
Predsednik PZS Matjaž Jemc je
poudaril, da je oživitev in razvoj
plavanja na tem področju zasluga
sedanjega vodstva ptujskega kluba.
Ambiciozni načrti in profesional-
ni pristop nakazujejo izboljšanje
rezultatov tudi v prihodnosti.
Franjo Rozman
NOGOMET
2.	SLOVENSKA LIGA
Rezultati 22. kroga: Železničar
Maribor - Family Shop Piran 2:3,
Rudar Trbovlje - Šentjur 2:0, Na-
klo - Filc Mengeš 2:0, Nafta - Dra-
va 3:0, Napredek BST - Zagorje
3:1, Železničar Oscar - Vevče 2:0,
Črnuče - Koper 3:0, prosto Šmart-
no.
1.	ŽELEZNIČAR0SCAR..21 15 6 O 44:9 51
2.	NAFTA........................22 15 2 5 40:12 47
3.	ČRNUČE.....................21 11 4 6 43:28 37
4.	ŠENTJUR....................21 10 4 8 30:22 34
5.FAMILYSHOPPIRAN	22 10 4 8 29:24 34
6.	ŽELEZNIČARMB........22 10 4 8 33:31 34
7.K0PE	R.......................22 9 5 8 21:19 32
8.NAPREDEKBS	T.........22 8 7 7 24:23 31
9.RUDARTRB0VU	E.....22 8 6 8 22:22 30
10.	NAKLO.....................22 6 7 9 25:28 25
11.FILCMENGE	Š..........22 6 6 10 18:34 24
12.ERAŠMARTN	0........21 6 5 10 24:28 23
13.	DRAVA.....................21 6 5 10 23:25 23
14.	VEVČE......................21 5 4 12 27:30 19
15.ZAG0RJ	E.................21 5 3 13 15:47 18
Pari 23. kroga: Železničar Oscar
-i Črnuče, Zagorje - Nafta, Drava -
Naklo, Vevče - Šmartnc^ Filc
Mengeš - Rudar Trbovlje, Šentjur
-	Železničar Maribor, Family
Shop Piran - Koper, prost Napre-
dek BST.
NAFTA - DRAVA
3:0 (1:0)
Strelca: 1:0 Prekazi (v 8. minu-
ti), 2:0 Dominko (62.'), 3:0 Do-
minko(88.'- 11 m)
DI^VA: Jovanovič, Volk, Hot-
ko, Žolek, Janžekovič, Čeh, T.
Emeršič, Boškovič (Kralj), M.
Emeršič, Vesenjak.
Nogometaši Drave so doživeli v
Lendavi poraz proti drugo-
uvrščeni ekipi v drugi slovenski
nogometni ligi. Kljub zamenjavi
trenerja, ki naj bi pomenila spre-
membo v igri, ni bilo pričakovati
točk pri dobri Nafti. Domači so hi-
tro povedli. Nogometaši Drave so
se odprli in zaigrali napadalno.
Uspeli so si pripraviti nekaj pri-
ložnosti, a jih žal niso izkoristili.
Nogometaši Drave bodo v nedel-
jo igrali proti ekipi Nakla in enos-
tavno morajo zmagati, da vsaj
obdržijo prednost pet oziroma štiri
točke pred Vevčami in Zagorjem.
Danilo laafnšek
3.	LIGA - VZHOD
Rezultati tekem 18. kroga: Alu-
minij - Kungota Broker 0:1, Bi-
strica - Dravinja 1:2, Pohorje - Ko-
vinar 3:1, Steklar - Odranci 3:0,
Turnišče - Beltrans 1:0, Paloma
Sever - Dravograd 1:2, Penoci
Bakovci - Unior Zreče 1:0.
1.POHORJ	E...................17 13 2 2 48:15 41
2.PERT0CIBAK0VCI....17	12 2 3 27:12 38
3.	DRAVOGRAD.............17 12 1 4 37:16 37
4.	DRAVINJA..................17 9 4 4 28:16 31
5.K0VINA	R...................17 7 5 5 19:14 26
6.TURNIŠČ	E..................17 6 4 7 24:27 22
7.STEKLAR....................17 6 4 7 19:23 22
8.0DRANCI...................17 7 O 10 25:32 21
9.UNI0RZREČ	E............17 6 3 8 11:23 21
10.ALUMIN	U................17 4 5 8 18:24 17
11.KUNG0TABR0KER.17	4 5 8 14:26 17
12.BISTRIC	A.................17 5 1 11 25:41 16
13.	PALOMA SEVER.......17 3 5 9 14:29 14
14.	BELTRANS...............17 4 1 12 19:31 13
Razpored tekem 19. kroga: so-
bota, 20. aprila, ob 16.30: Aluminij
-	Bakovci, Kungota - Paloma Se-
ver, Dravograd - Turnišče, Bel-
trans - Steklar, Odranci - Pohorje,
Kovinar - Bistrica, Dravinja -
Zreče.
ALUMINIJ . KUNGOTA
BROKER 0:1 (0:1)
Strelec: 0:1 habuš v 27. minuti
ALUMINIJ: L. Šmigoc,
Zemljič, Krajnc, Prelčec, Emeršič,
Lončarič, Rozman, Fridl, Kovačec
(J.Šmigoc), Šaberl, Zrnko (E. Hoj-
nik)
Igralci Aluminija so maloštevil-
no občinstvo močno razočarali
predvsem v prvem polčasu. Gostje
so se odločih za okrepljeno obram-
bo s prehodi v hitre nasprotne na-
pade, domači pa nikakor niso znali
prebiti njihove igre. V drugem
počasu so sicer bili boljši nasprot-
nik, a žoga ni hotela v mrežo gos-
tov.
Danilo Klajniok
BISTRICA -
DRAVINJA 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Komar (v 36. mi-
nuti), 1:1 Kokol (55.' iz 11 m), 1:2
Lipuš (72.')
BISTRICA: Vidačkovič, Kokol,
Jovanovič, Radulovič, Regoršek,
Hren, Modic, Križanič, Tomažič,
Ivetič, Čelofiga (Dragič)
V lokalnem derbiju so igralci Bi-
strice v Središču onlj Dravi izgubi-
li pomembno srečanje v borbi za
obstanek v ligi. Gostje iz Sloven-
skih Konjic so bili boljši nasprot-
nik v prvem polčasu, ko so iz hi-
trih nasprotnih napadov ogrožali
domača vrata. Nerešljiva uganka je
bil odlični Savo Komar, ki je dose-
gel vodeči zadetek.
Igralci Bistrice so v drugi polčas
krenili zelo agresivno in rezultat
izenačili iz enajstmetrovke (igra z
roko). Imeli so še nekaj priložnosti
za vodstvo, a so slavili spretnejši
gostje. To je bilo zadnje srečanje,
ki so ga Bistričani zaradi kazni
igrali zunaj Bistrice.
Danilo Kiainšok
1. LIGAMNZ PTUJ
Rezultati tekem 15. kroga: Ro-
goznica - Slovenja vas 2:1, Hajdina
-	Pragersko 0:1, Stojnci - Videm
0:2, Boč - Gorišnica 2:1, Bukovci -
Gerečja vas 1:5, Dornava - Sre-
dišče 2:1.
1.U.EAGLESPRA	G........15 11 3 1 42:17 36
2.	DORNAVA..................15 10 4 1 42:17 34
3.GEREČJAVA	S.............15 9 2 4 29:16 29
4.	SLOVENJA VAS..........15 7 4 4 37:26 25
5.ST0JNCI.....................15 6 5 4 22:14 23
6.SREDIŠČE...................15 6 2 7 38:29 20
7.	VIDEM........................15 5 3 7 26:30 18
8.B0Č-1	........................15 6 1 8 21:39 18
9.G0RIŠNIC	A................15 4 4 7 17:25 16
10.	HAJDINA..................15 4 3 8 15:32 15
11.ROGOZNICA-1	........15 2 3 10 13:34 8
12.BUK0VC	I..................15 2 2 11 18:41 8
Razpored tekem 16. kroga: so-
bota, 20. aprila, ob 16.30: Slovenja
vas - Hajdina; nedelja, 21. aprila,
ob 10.30: Gerečja vas - Boč,
Gorišnica - Stojnci, Videm - Ro-
goznica, ob 16.30: Pragersko -
Dornava, Središče - Bukovci.
2 LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 15. kroga:
Tržeč - Sp. Polskava 0:2, Pago Le-
skovec - Mladinec 1:2, Skorba -
Hajdoše 5:0, Podvinci - Apače 1:3,
Grajena - Ormož 3:1.
1.GRAJENA...................13 9 3 1 39:10 30
2.SK0RBA.....................12 8 2 2 34:14 26
3.	ORMOŽ.......................12 6 4 2 30:18 22
4.MLADINE	C.................13 6 4 3 21:21 22
5.SP.P0LSKAVA............13 5 4 4 26:24 19
6.	APAČE-1....................12 5 3 4 18:22 17
7.	HAJDOŠE...................13 3 2 8 14:36 11
8.	PAGO LESKOVEC.......12 2 2 8 14:30 8
9.TRŽE	C.........................11 1 4 6 12:18 7
10.PODVINCI-	1............13 2 2 9 12:27 7
Razpored tekem 16. kroga: ne-
delja, 21. aprila, ob 10.30: Hajdoše
-	Pago Leskovec, Apače - Grajena,
Mladinec - Tržeč, ob 16.30:
Ormož - Skorba.
MLADINA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 15. kroga Haj-
dina - Pragersko 1:2, Stojnci - Vi-
dem 6:2, Boč - Gorišnica 6:1, Bu-
kovci - Gerečja vas 1:2, Dornava -
Bistrica 2:1, Rogoznica - Slovenja
vas 4:1.
Razpored tekem 16. kroga: so-
bota, 20. aprila, ob 16.30: Prager-
sko - Dornava, Bistrica - Bukovci,
Gerečja vas - Boč, Gorišnica -
Stojnci, Videm - Rogoznica; ne-
delja, 21. aprila, ob 10.30: Slovenja
vas - Hajdina.
Branko Lešnik
PLANINSKI KOTIČEK
Na Nanos
Planinsko
društvo Ptuj
organizira v so-
boto, 27. aprila, izlet na Nanos.
Cena v katero so vključeni orga-
nizacija izleta, vodenje in pre-
voz, znaša 2000 tolarjev. Prijave
s plačilom v pisarni Društva do
23. aprila,
izlet vodi Bojan Kolednik.
Odbor za informiranje
in propagando PD Ptuf
16 - ZA RAZVEDRILO
18. APRIL 1996- TEDNIH
TEDNIK - 18. APRIL 1996
ZA KRATEK CAS - 17
Dober videospot navadno naredi
iz pesmi uspešnico, ki jo začnejo
množice rade poslušati, dobre-
mu videospotu ali reklami pa sle-
di tudi dobra prodaja plošče!
Techno, house in acid so tri ple-
sne glasbene zvrsti, okrog katerih
se v bistvu vrti vsa plesna scena
90. let. Vsaka teh zvrsti ima svoje
skrajnosti, vendar vam tokrat
predstavljam še dokaj sveže ple-
sne hite: X-Files - D.J.DADO, Are
you gonna be there - UP VER
RONSON, Cyberdream - IMPE-
RIO, State of Independance 96 -
DONNA SUMMER, Take me to
heaven - BABY D., Ooh ahh -
GINA G., Let the Music Play -
MARY KIANI, Should I ever FalI in
Love - NIGHTCRAVVLERS, The
Day X - MEMBERS OF MAYDAY,
I Need a Lover Tonight - KEN
DOH, Tm getting used to you -
SELENA, Show me your Love -
LINA SANTIAGO, Ta-Di-Di-Boom
- STELLA GETZ, Love's got -
WASH N'GO, Coco Jamboo -
MR. PRESIDENT.
Britanski duo PET SHOP BOYS
sta Neil Tennant in Chris Lowe in
se lahko pohvalita že s komadi,
kot so: West and Giris, it's a Sin,
Heart, Always an my mind, Go
west... Neil in Chris sta pred krat-
kim naredila remix komada Hallo
Spaceboy, ki ga poje David Bo-
wie. PET SHOP BOYS pripravlja-
ta novi album, na katerem bo tudi
komad BEFORE.
Hripajoča BONNIE TYLER je le-
tos v januarju že izdala pesem
You are the one. Delavna BON-
NIE je priredila v hitrejši ritem pop
pesem TVVO OUT OF THREE Al-
NT BAD, ki jo je v originalu leta
1978 izvajal Meat Loaf.
THE FUGEES so nova ameriška
atrakcija, ki spominja na skupino
Arested Developement in v svoji
glasbi meša rap, soul in rhythm
and blues glasbo. Z albuma Sco-
re so THE FEGEES že ponudili
komad Fu-gee-La, ki mu sledi di-
namična mešanica glasbenih sti-
lov z naslovom KILLING ME
SOFTLY WITH THIS SONG in jo
v izvirniku prepeva Roberta
Flack!
Ameriški pevec MC LYTE je k so-
delovanju povabil ženski soul trio
X-scape MC LYTE je za glasbeno
podlago izbral pesem Liberian
GirI pevca Michaela Jacksona,
sam pa je dodal besedilo v koma-
du KEEP ON KEEPIN'ON.
MADONNA trenutno snema v Ar-
gentini film o Eviti Peron. Album
balad Something to Remember
prinaša nekaj MADONNIH novih
pesmi in ena izmed njih je klasika
s poudarjenim ritmom ter naslov-
om LOVE DONT LIVE HERE
ANYMORE.
Legenda britanske pop glasbe
CLIFF RICHARD pripravlja novi
musical Songs from Heatciiff.
CLIFF pa takrat prepeva v duetu
s HELEN HOLSON poročno po-
pevko THE VVEDDING.
Italijanski blok nove glasbe tokrat
predstavljata dva njihova medna-
rodno najuspešnejša pevca
ZUCCERO in EROS RAMAZZO-
Tl. ZUCCERO je z albuma No
more Regrets snel pesem MY
LOVE	Izredni tekstopi-
sec EROS RAMAZZOTTI pa se
po dveletni pavzi vrača z odlično
pesmijo PlU BELLA COSA.
/
^ A -fv
Člani ameriške ročk zasedbe
HOOTIE & THE BLOVVFISH so
Darius Carlos Bucker, James Ge-
orge Sonefeld, Everett Dean Fel-
ber in Mark VVilliams Bryan. Hoo-
tieji so debitanski album Cracked
Rear View prodali že v neverjetnih
12 milijonih kopij, z njega pa pri-
haja tudi nova odlična skladba
THE OLD MAN IN ME. ()K)t()K)K)
David Breznilc
c^Mladi dopisniki
SKRBIM ZA PTICE
Letos je bila dolga zima z veliko
snega. Zunaj so ptice zmrzovale do
smrti. Jaz sem jih le žalostno gledal
skozi okno. V glavo mi je prišla
dobra zamisel. Toplo sem se oble-
kel, šel v garažo po kose lesa in iz
tega naredil ptičjo hišico. Zavrtal
sem majhno luknjo in noter natro-
sil pšenična semena. To sicer ni
bilo veliko, ampak če bi vsi ljudje
to delali, bi bilo to zelo veliko za
ptice. V ptičjo hišico so najprej pri-
leteli vrabci in pojedli večino se-
men. Zelo redko so prišle sinice;
teh sem bil vedno vesel. Dan za
dnem sem poslušal ptičji ščebet
okoli hišice, saj ptice niso mogle
najti dovolj hrane zase. Kmalu bo
pomlad in ptičja hišica pticam ne
bo več potrebna, ptice si bodo v
toplem vremenu našle hrano same.
Leon Pernat, 5. h,
OŠ KIDRIČEVO
POMAGAMO JI
Mame so čudna zemeljska bitja, ki
tisto, kar rečejo, da bodo naredile,
naredijo, pa četudi ne gredo spat.
Tem čudnim bitjem je zato potreb-
no pomagati vsaj pri gospodinjskih
opravilih. Jaz ji v soboto in v nedel-
jo rad priskočim na pomoč. Poma-
gam ji skuhati kosilo, postavim na
mizo krožnike, žlice, vilice, nože,
kozarce in še kaj. Po kosilu poma-
gam pospraviti.
Včasih preoblečem posteljo^ pose-
sam svojo in tudi druge sobe. Naj-
raje pospravljam svojo sobo, ker jo
hočem imeti lepo in pospravljeno.
Včasih sem len ali zaspan in se mi
ne da čisto nič delati. Takrat je to
bitje jezno in užaljeno in vse naredi
samo. Velikokrat nima prav.
Včasih kaj delam zase, pa hoče, da
prav takrat nekaj naredim za vse.
Takrat nima prav.
Tem bitjeM, ki jim po domače pra-
vimo mame, pomagamo pri opravi-
lih zato, da se ne bi prehitro in
preveč obrabile. Mama pomagamo
tudi zato, ker jih imamo radi.
Klemen Žibema, 4. r.
OS Lenart
POMLAD
Rože cvetijo,
ptice žvrgolijo.
Zvončki cingljajo,
trobentice brstijo,
otroci jih trgajo,
čez trate hitijo.
Pomlad je najlepša,
šepeta cvetje iz leh.
Ni samo moja,
pomlad je od vseh.
Anita Marksl,
OŠ Vitomarci
KNJIGA PRIPOVEDUJE
Pozdravljeni! Sem knjiga Gospod
Hudournik. Nimam rednega sta-
novanja. samo potujem. Vanja, Da-
vid ... Ko bi vedeli, koliko otrok
sem že videla. Zdaj vam bom pove-
dala, kakšno je moje življenje.
Ko me je pisatelj Fran Šaleški
Finžgar napisal, sem bila polna
energije. Zdaj sem vso izgubila. A
zgodila se mi je krivica. MisUla
sem, da bom v knjigarni spoznala
prijateljice, dobila lastnika. A
nihče me ni hotel kupiti. Nazadnje
sem pristala v lovrenški knjižnici.
Knjižničarka Zlatka Podvornik me
je vpisala v veliko knjigo. Tam je
bilo veliko številk in črk. Vame je
dala kartonček - mojo osebno iz-
kaznico. Dala me je na polico zra-
ven drugih knjig. Prišel je Matjaž.
Izposodil si me je. Moj kartonček
je zdaj krasila še ena številka - šte-
vilka njegove izkaznice. Matjaž me
je položil v torbo med druge šolske
potrebščine. Bilo je zelo tesno. V
tistem trenutku bi raje umrla. A
počasi sem se privadila. Doma me
je zavil v časopisni papir. Položil
me je na polico. Šel se je igrat.
Zvečer, ko je legel v posteljo, me je
začel brati. Drugi dan me je prebral
do konca. Čez nekaj dni me je od-
nesel nazaj v knjižnico.
Knjižničarka me je položila nazaj
na polico. Izposodila si me je Alen-
ka. Ona me ni potisnila v torbo kot
Matjaž. Položila me je v vrečko in
odnesla domov. Tudi ona me je
ovila, takoj me je začela brati. Ko
sem bila spet na polici, sem tam
dolgo obležala. Nato me je potrebo-
vala učiteljica Breda. Prebrala me
je svojim otrokom. Nato so se spet
zvrstiH otroci. Vsi so z mano lepo
ravnali. Kmalu sem dobila novo
izkaznico. Nanjo sem bila zelo po-
nosna. Toda v roke me je dobil
Tilen. Počečkal me je. Ni me tekoj
vrnil. Knjižničarka je bila zelo
huda.
Takšno je moje življenje. Nasvi-
denje!
Simona Medved, 3. c,
OŠ Lovrenc
V PTUJU SO IZGINILI
VSI GUMBI
Sneg je naletaval in ceste so bile
tako zasnežene, da bi lahko plužili
noč in dan, pa ne bi odstranili niti
polovice vsega snega. Zaradi te
težave so imeli Ptujčani veliko pre-
glavic. In ker so vsi, stari in mladi,
debeli in suhi, veliki in majhni,
lopatah sneg, ni bilo v njihovih sta-
novanjih in hišah nikogar. Zato se
je neke noči zgodil rop, ki je pretre-
sel ves svet. V Ptuju so izginili vsi
gumbi.
"Ziinn!" je pozvonilo.
Mirko Glavca je odprl vrata. Vsto-
pil je prestrašeni župan.
"Detektiv Glavca, morate mi poma-
gati!" Takoj zatem ga je župan sez-
nanil z zadevo o izginjajočih gum-
bih. "Vsi so izginili!" mu je zatrje-
val. Končno ga je detektiv Glavca
pomiril. "Prevzel bom zadevo," je
momljal, medtem ko je grizel
kolač, ki ga je sam pripravil, "Od-
kril bom tega lumpa," je še rekel ter
županu pred nosom zaprl vrata.
Poiskal je povečevalno lupo, si na
glavo nataknil klobuk, se ogrnil s
plaščem ter odšel ven. Zunaj je
odšel od hiše do hiše ter brskal za
sledovi. Končno je nekaj našel! Od
hiše do hiše je vodila drobna sled.
Sledil ji je na grajski hrib, od tam
pa v gozd. Sled se je končala v
grmovju. Odgrnil je veje in zagle-
dal stonogo.
"Kaj pa tako gledaš? Še nisi videl
stonoge ali kaj?" ga je povprašala.
Okoli nje so ležali gumbi, ki so bili
živa priča njenega zločina. "Zakaj si
ukradla gumbe?" jo je vprašal. "Kaj
misliš, da stonog ne zebe? Spletla
bom plašče zase in priajtelje in za
plašče potrebujem tudi gumbe, kaj
ne?" mu je odgovorila. Glavca ji je
obljubil posebne majhne gumbke
zanjo in priajtelje, vzel gumbe svoj-
ih someščanov ter jo mahnil do-
mov na čaj. Tako je bil volk sit in
koza cela.
Aljoša Harlamov, 6. a,
OŠ OlgeMeglič
18 - ZANIMIVOSTI
18. APRIL 1996- TEDNIK
PTUJ / OBLIKOVANJE LOKALNIH INICIATIV
Priloinosf za malo gospodarstvo
Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Re-
publiški zavod za zaposlovanje želita v bodoče z
organizirano mrežo bodočih razvojnih centrov po-
speševati razvoj, aktivirati brezposelne in pre-
sežne delavce ter odpirati nova delovna mesta. Ta
prizadevanja sta strnila v razpis za izbiro lokalnih
iniciativ za pospeševanje razvoja malega gospo-
darstva na območju ene ali več občin.
Da bi se občine na območju
bivše ptujske občine lahko
udeležile razpisa, so glede na
razpisne pogoje in vzpostavlje-
no interesno sodelovanje obli-
kovale pet lokalnih razvojnih
koalicij, glede na to, da morajo
člani lokalne razvojne koalici-
je pokriti območje, ki šteje naj-
manj 20 tisoč prebivalcev ozi-
roma območje, ki predstavlja
geografsko zaprto samostojno
celoto in ki ima značaj demo-
grafsko ogroženega območja.
Iz mestne občine se je lahko na
razpis prijavila samo ena lokal-
na razvojna koalicija, katere ob-
vezni člani so ob občini še obn-
na ali gospodarska zbornica ali
GIZ podjetnikov, enote Zavoda
za zaposlovanje, zaželeno pa je
tudi, da se vanjo vključijo drugi
člani pospeševalne mreže za
malo gospodarstvo, enote dru-
gih javnih služb (na primer
kmetijske svetovalne službe) ter
druge organizacije s področja
svetovanja in izobraževanja.
Eno sktipno razvojno koalicijo
so glede na pogoje razpisa obli-
kovali v mestni občini Ptuj,
Dornavi in Zavrču, v drugi so se
povezali Kidričevo, Videm in
Majšperk, v tretji Ormož in
Gorišnica, v četrti Ljutomer in
Juršinci ter v peti Lenan,
Destrnik in Trnovska vas. Svoj
interes za kandidiranje na raz-
pisu so nosilci lokalnih inicia-
tiv, ki sestavljajo lokalno razvoj-
no koalicijo, izkazali v pismu o
nameri, v katerem tudi izražajo
pripravljenost za oblikovanje
regionalne razvojne koalicije za
malo gospodarstvo. Izbrani no-
silci lokalnih iniciativ po razpi-
su, ki se je končal ta ponedeljek,
lahko računajo, da bodo za pri-
pravo ocen potreb in možnosti
za pospeševanje malega gospo-
darstva na svojem pdoročju in
za povezavo ključnih lokalnih
razvojnih pannerjev s področja
malega gospodarstva v lokalno
koalicijo, ki bo podprla in razvi-
la organizacijo pospeševalnih
dejavnosti, prejeli 500 tisoč to-
larjev, za druge naloge s tega po-
dročja, med katere sodi tudi
usposobitev enega svetovalca za
lokalni razvoj, pa 1,5 milijona
tolarjev. Izbrani nosilci lahko
računajo tudi na tehnično pod-
poro pospeševalnega centra za
malo gospodarstvo. Vse prijave
za razpis, katerega končni cilj je
izdelava celovitega programa
pospeševanja razvoja malega go-
spodarstva na osnovi lokalnih
potencialov, so pripravili v Cen-
tru za podjetniško svetovanje v
Ptuju v sodelovanju z občinami
in drugimi, ki sodelujejo v lo-
kalnih razvojnih koalicijah.
MG
Hu$UmU» 2S0 mtkhmtQv
Območno srečanje folklornih skupin severovzhod-
ne Slovenije, ki je bilo v nedeljo v ptujskem gleda-
lišču, je omogočilo kar 250 plesalcem, pevcem in
glasbenikom, da so se predstavili v prvi vrsti drug
drugemu, kasneje pa še širši publiki na dvorišču
minoritskega samostana v okviru prireditve Dobro-
te slovenskih kmetij. Srečanje je pripravila Zveza
kulturnih organizacij Ptuj.
Srečanje so si ogledali Meta
Benčina, strokovna sodelavka
ZKOS, Nežka Lubej, predsed-
nica Združenja folklornih sku-
pin Slovenije, Vasja Samec,
predsednik izvršnega odbora
Združenja folklornih skupin SV
Slovenije, in Branko Fuchs, se-
lektor. Selektor pravzaprav letos
ni imel pravega dela, saj je
srečanje izvirnih skupin vsako
drugo leto v Črnomlju in bo po-
novno šele naslednje leto, za
državno srečanje poustvarjalnih
skupin v Beltincih pa že ima re-
snega kandidata, to je skupina
KUD Študent iz Maribora.
Meta Benčina, strokovna so-
delavka ZKOS, je takole ocenila
srečanje: "Všeč mi je bilo, da je
bilo 12 skupin razdeljenih v dva
dela, kar je boljše za gledalce. Iz-
redno veliko pohval smo že med
prireditvijo izrekli organizatori-
ci Nevenki Gerl, ki je srečanje
pripravila resnično vzorno. Me-
nim, da skupine v vseh pogledih
napredujejo. Predvsem so lepo
oblečene, pri čemer so v ospred-
ju skupine iz Korene, Lancove
vasi in Makol, ki šivajo svoje
obleke same na podlagi raziskav.
Všeč mi je tudi, da skupine med
plesom ne koketirajo z občinst-
vom. S seboj pripeljejo glasbeni-
ke, ki jih spremljajo v primer-
nem, to je petosminskem ritmu,
značilnem za ljudske plese. Tega
ohranjajo tudi v petju, ki ga ved-
no bolj vključujejo med ples ali
kot vložke med posameznimi
deli plesa. Menim, da so lahko
bili gledalci, ki so si v večjem
številu ogledali nastop teh sku-
pin na dvorišču minoritskega sa-
mostana, z nastopom folklornih
skupin zelo zadovoljni."
M. Zupanič
Spomin na železniiarie
V delavskem domu Franca
Krambergerja, ki se je nekoč
imenoval Železničarski dom, so
se v ponedeljek popoldne zbrali
na delovnem zboru člani Aktiva
sindikalnih aktivistov Ptuj. Do-
govorili so se, kako bodo letos
sodelovali ob praznikih - dnevu
upora proti okupatorju in praz-
niku dela. Spomnili so se tudi na
15. april, ki smo ga dolga leta po
vojni v spomin železničarske
stavke in padle žnve na Zaloški
cesti v Ljubljani leta 1920 pros-
lavljali kot dan železničarjev.
Ptujski aktivisti so počastili spo-
min na padle in umrle želez-
ničarje s ptujskega območja,
pred spominsko obeležje Francu
Krambergerju pa položili venec.
Franc Kramberger je bil med
obema vojnama napreden dela-
vec v ptujskih železniških delav-
nicah. Padel je med borci Slo-
venskogoriške čete v Mostju 8.
avgusta 1942.
FF
Z gonkimi kolesi na pot
Klub gorskih kolesarjev Kolo
iz Ptuja ponavlja maraton z gor-
skimi kolesi, ki je bil napovedan
za prejšnjo nedeljo in zaradi vre-
mena zelo okrnjen. Zato bo ma-
raton v nedeljo, 21. aprila, s star-
tom ob 10. uri pred gostinskim
lokalom Krona v Ptuju. Veliki
maraton bo dolg 55 kilometrov,
proga pa je naslednja: Ptuj - Vi-
dem - Leskovec - Podlehnik -
Gorca - Dolena - Ptujska Gora -
Ptuj. Proga za mali maraton (25
km) pa je Ptuj - Videm - Lesko-
vec - Podlehnik - Ptuj. Priredi-
tev je izletniškega in rekreativ-
nega značaja, zato se je lahko
udeležijo vsi, ki jih kolesarjenje
veseli. Mlajši od 14 let sodelujejo
v spremstvu staršev. Prijavnina
je 800 tolarjev.
i.k.
Popravek
V prejšnjem Tedniku je bil v
sestavku 5 paradizkom gre lažje
tiskarski škrat zelo delaven. Go-
spod, ki je izumil zanimiv vnni
pripomoček, je Franc Kaučič iz
Lenarta. Za nenamerno "prekr-
stitev" se bralcem in gospodu
Kaučiču opravičujemo.
MS
CERKVENJAK / V SOBOTO KRST AVTOMOBILA ZA RK LENART
ioi/e do pomoii potrebnih
Ob 130-letnici organizacije Rdečega križa se tudi
v lenarški občini pripravljajo na praznovanje jubi-
leja, ki bo vse leto v znamenju nudenja pomoči
vsem, ki jo potrebujejo - teh pa je vse več.
V soboto, 20. aprila, ob 9. uri
bo v gostišču Pri Antonu v Cer-
kvenjaku slavnostni krst in
prevzem novega osebnega avto-
mobila Pob, ki so ga območni
organizaciji RK kupili sponzor-
ji. Glavni dobrotniki ob nakupu
avtomobila, s katerim se bodo
aktivisti in sodelavci RK lažje
odpravljali na prašne slovensko-
goriške kolovoze, so bili Avto-
center Kurnik, občina Lenart
in RK Slovenije. Ob tej pri-
ložnosti bodo pripravili krajšo
slovesnost s kulturnim progra-
mom.
Sekretarka območne organiza-
cije RK v Lenartu Marija
Ručigaj nam je ob tem poveda-
la, da se nasploh že dalj časa
skrbno pripravljajo na prazno-
vanje visokega jubileja, 130-let-
nice RK. Poleg tega organizira-
jo krvodajalske akcije in pomoč
socialno prizadetim občanom,
ki jih je zaradi gospodarskih
težav vse več. Imajo osem kra-
jevnih organizacij RK, v katerih
dela več kot 200 marljivih čla-
nov. Imajo tudi aktiviste po
osnovnih šolah in v podjetjih,
dobro sodelujejo s Centrom za
socialno delo, Zdravstvenim do-
mom, krajevnimi skupnostmi
in šolami. Zdaj je njihovo geslo
Pomladni stisk roke, ki naj velja
vsak dan v letu. Še posebej pa
opozarjajo na resnični pomen
pomladnega stiska roke, saj je
pomlad najlepši letni čas v letu,
ko nam narava natrese drobne-
ga cvetja in življenjskih radosti
za premagovanje ovir vse leto.
Veseli jih velik odziv ljudi, ki
imajo razumevanje za dejavnost
RK, je še povedala Marija
Ručigoj.
Lenarški RK je med organiza-
torji krvodajalskih akcij z iz-
jemnimi uspehi, saj daruje kri
veliko krvodajalcev iz vseh KS
občine Lenart. Povsod se nam-
reč zavedajo, da pomeni darova-
ti kri nekaj najlepšega, človekol-
jubnega in neprecenljivega. To
je prava pomoč sočloveku v sti-
ski in tudi sicer so aktivisti in
sodelavci RK v lenarški občini
prepričani, da je smisel življenja
v dajanju, ne dobivanju.
M. Toš
Osrednje prireditve junija
Na pobudo krajevnega odbora Apač na Dravskem
polju so že konec lanskega leta ustanovili odbor za
organizacijo in pripravo proslav ob 800-letnici tega
kraja.
Osrednje prireditve in slove-
snosti so predvidene od 21. do
23. junija. V petek, 21. junija,
bodo izvedli številna športna
tekmovanja in zabavo, v soboto
bo občinsko gasilsko tekmovan-
je, nekaj drugih športnih tekmo-
vanj, pripravili pa bodo tudi ku-
linarično razstavo domačih jedi.
Osrednja proslava bo v nedeljo,
23. junija, z veliko povorko ude-
ležencev od blizu in daleč.
V zgodovinskih virih je
mogoče zaslediti prve zapise o
vasi Apače leta 1196. Letos torej
mineva 800 let od prve omembe.
V zgodovini so vas spremljali
pomembni dogodki - od napa-
dov Turkov in kmečkih uporov
do izgradnje dveh gradov, ki sta
bila v lasti različnih grajskih go-
spodov. Sicer pa naj bi zgodovi-
no Apač predstavili v biltenu, ki
ga bodo natisnili ob tej pri-
ložnosti.
Apačani želijo do praznovanja
svoj kraj olepšati, zato bodo ure-
dili nekatere zgradbe. Želijo si
tudi, da bi ob pomembnem do-
godku celotna vas dajala videz
urejenosti. Zato so na sovaščane
naslovili posebno vljudnostno
pismo in jih povabili k sodelo-
vanju, saj se zavedajo, da bodo
lahko to dosegli le z njihovo
pomočjo. Med drugim predlaga-
jo, naj na vseh oknih zacveti čim
več rož, prav tako na vrtovih in
cvetličnih gredah. Praznično
vzdušje pa bodo lahko pričarali
tudi z urejenostjo svojih domov
in okolice.
-OM
f EDNIK -18. APRIL 1996
TRZNI KAŽIPOT - 21
22 - POSLOVNA SPOROČILA
18. APRIL 1996- TEDNIH
f EDNIK - 18. APRIL 1996
OGLASI IN OBJAVE-23
DORNAVA / V NEDELJO REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK
Za šolo in
in frastrukturo
Občina Dornava sodi na
širšem ptujsl^em območju med
manjše. V njej je dvanajst na-
selij z 2650 prebivalci. V nedel-
jo, 21.aprila, se bodo odločali o
samoprispevku, ki bi ga naj
plačevali v naslednjih petih le-
tih. Letno naj bi zbrali okrog
11 milijonov tolarjev.
V Dornavi in Mezgovcih bi
polovico zbranega denarja pora-
bili za prizidek k osnovni šoli v
Dornavi, polovico pa za komu-
nalno infrastrukturo in druge
naloge, na območju Polenšaka
in drugih krajev pa 40 odstot-
kov za prizidek k dornavski
osnovni šoli, 60 odstotkov pa za
potrebe vaških odborov.
Ker so svetnika Jožeta Munda
izvolili za občinskega tajnika,
bodo v nedeljo tudi nadomestne
volitve v 5. volilni enoti.
Župan mag. Tone Velikonja
pravi, da so tudi v dornavski
občini uspešno "prestali"
začetne težave. Trenutno imajo
največ problemov s šolsko
zgradbo, ki je pretesna in po-
trebna temeljite obnove. Nekaj
denarja za obnovo bodo name-
nili iz letošnjega občinskega
proračuna, nekaj bo prirna|cnila
država, vendar vse to še ne bo
dovolj, zato računajo na sredst-
va, zbrana z občinskim samop-
rispevkom, ter na pomoč mest-
ne občine Ptuj. Seveda pa za
zdaj sploh ne upajo razmišljati,
kako bo, če referendum za
občinski samoprispevek ne bi
uspel.
Na področju bivših krajevnih
skupnostih v občini Dornava
delujejo zdaj vaški odbori, ki
bodo z uvedbo občinskega sa-
moprispevka različno fincirali
svoje programe.
Janez Vičar,
ki vodi vaški
odbor v vaseh
Ža^nenci, Stre-
jaci, Slomi,
Brezovci in
Strmec - vasi,
ki najbolj zaos-
tajajo v razvoju
komunalne in-
frastrukture, je povedal: "Naj-
prej bomo začeli graditi vodo-
vodno omrežje v krajih Strejaci,
Žamenci, Strmec pri Polenšaku,
Slomi in Brezovci. Modern-
izirali bomo ceste Slomi - Po-
lenšak, Strejaci - Strmec in Bre-
zovci - Tibolci. Nekaj denarja bi
potrebovali tudi vzdrževanje in
gramoziranje cest. Seveda je še
veliko manjših del, na primer
gradnja cestnih robnikov in ob-
cestnih jarkov, ki bi jih prav
tako morali zgraditi."
Ivan Petek,
predsednik
vaškega odbora
Mezgovci ob
Pesnici:
"Čeprav je naša
vas na prvi pog-
led urejena, bi
potrebovali kar
nekaj denarja,
da bi postorili vse potrebno.
Tudi v naslednjih petih letih bi
največ zbranega denarja iz sa-
moprispevka namenili za asfal-
tiranju cest, za potrebe vasi ter
delovanje društev."
Janko Hor-
vat, predsednik
vaškega odbora
Dornava: "Po-
leg asfaltiranja
nekaterih cest
nameravamo
urediti javno
razsvetljavo.
Veliko pregla-
vic nam povzročajo meteorne
vode, ki uničujejo cestišče, pre-
kriti in urediti bi morali kultur-
ni dom ter zgraditi parkirišča na
pokopališču. V občinskem pro-
računu tudi ni denarja za
vzdrževanje in ureditev šport-
nih in drugih objektov, župnij-
skega doma in doma gasilcev."
Franc Kuko-
vec vodi vaški
odbor Po-
lenšak, ki zav-
zema kar 41 od-
stotkov
površine dorn-
avske občine:
"V referendum-
skem programu
imamo modernizacije in
vzdrževanje krajevnih cest, do-
končanje mrliške vežice na po-
kopališču Polenšak, ureditev
javne razsvetljave, označba kra-
jev in naselij, ureditev šolske
poti ob glavni cesti na Po-
lenšaku, veliko delo pa nas čaka
tudi na področju širitve telefon-
je, saj je v naših krajih še veliko
hiš brez telefona."
MS
PTUJ / PO SLEDEH VANDALIZMA V SPOMINSKEM PARKU
Štiri iiazensiie ovadbe
Marčevski vandalizem v spominskem parku v Ptuju, ko Je bila uničena skoraj tretjina
luči, je po ugotovitvah ptujske policijske postaja delo treh mladoletnikov in ene polnoletne
osebe, zoper katere so, kot je povedal komandir Silvester Skok, napisali štiri kazenske
ovadbe in jih podali okrožnemu državnemu tožilstvu v Ptuju. Komunalno podjetje Ptuj bo
kot upravljalec spominskega parka zahtevalo odškodnino za povzročeno škodo in jo bodo,
kot kaže, morali plačati starši.
Dokler poškodovane luči ne bodo sanirali (to
bo trajalo kar nekaj časa, saj bo treba nekatere
dele uvoziti), bodo ostale pokrite s posebnimi
pokrovi, ker se je zaščita s plastičnimi cevmi že
po nekaj dneh pokazala kot neučinkovita. Od
prejšnjega tedna so ponovno nameščena tudi
kovinska vrata. Glavna vhodna vrata v spomin-
ski park so, da bi se izognili novim poškodbam,
dobila ključavnico. Bo poslej v spominskem
parku zavladal pričakovani mir?
MG
PTUJ / KAJ JE Z GRADNJO PODVOZA?
Ifalilanov še ni
15. marca je bila, kot je znano, podpisana izvajalska po-
godba za gradnjo podvoza v Ptuju oziroma rekonstrukcijo
križanja magistralne ceste M3 z železnico. Po njej je po-
godbena vrednost del 706 milijonov tolarjev. Delo je na
enostopenjskem mednarodnem razpisu dobilo italijansko
podjetje Coopsette, ki je bilo spoznano kot najcenejši in
najugodnejši ponudnik.
Tega dne marca je bilo v
ptujski poročni dvorani
izrečenih veliko lepih in
vljudnih besed, kot je ob pod-
pisu take mednarodne pogod-
be v navadi, in obljubljeno, da
se bo italijanski izvajalec v
Ptuju pojavil v desetih dneh
po podpisu pogodbe. Minilo
je že trikrat po deset dni, teče
že četrtih deset dni, izvajalcev
pa še ni.
V Mestni občini Ptuj ob
vsem tem ne želijo dajati kon-
kretnih izjav. Izvedeli smo le,
da pa potekajo intenzivni po-
govori, da bi v okviru gradnje
podvoza uredili še podhod za
pešce in kolesarje, ki ni ses-
tavni del tega projekta. Glede
na to, da bo gradnja stala manj
kot milijardo tolarjev, to je
bila namreč cena, o kateri so
se pred podpisom izvajalske
pogodbe najpogosteje pogo-
varjali, obstaja realna
možnost, da se v okviru te in-
vesticije uredi tudi podhod.
Trenutno še iščejo najugod-
nejšo lokacijo. Neuradno pa
smo izvedeli, da naj bi v torek
ptujskega župana obiskal ge-
neralni direktor firme Coop-
sette. Obisk naj bi bil po bese-
dah župana predvsem vljud-
nostni. Pogodbo o gradnji je
podpisalo ministrstvo za pro-
met in zveze, Ptujčani pa
lahko izrazimo le začudenje,
zakaj do gradnje še ni prišlo.
Da bi le kaj več izvedeli o
tem vprašanju, smo poklicali
Družbo za državne ceste v
Mariboru, ki vodi projekt za
naročnika. V pogovoru z An-
tonom Brodnjakom smo izve-
deli, da je z dnem podpisa iz-
vajalske pogodbe pričel teči
14-mesečni rok za gradnjo, to
pa po mnenju Italijanov ni
kritično, saj bodo delo, kot za-
gotavljajo, v roku končali.
Težave imajo pri registraciji
svoje podružnice v Slovenije,
še vedno tudi iščejo ponudbe
pri kooperantih. Pogodba tudi
določa, da morajo izvajalci
projekte predati v 63 dneh po
podpisu pogodbe, in ta rok še
ni prekoračen. Delati naj bi v
resnici pričeli konec meseca.
MG
ORMOŽ • Danes (v četrtek)
ob 11. uri bo v kulturnem
domu Ormož območno
srečanje otroških folklornih
skupin. Prireditev pripravlja
občinska zveza kulturnih or-
ganizacij Ormož.
SLOVENSKA BISTRICA •
V	športni dvorani bo drevi ob
19.30 uri dobrodelni Full ski
koncert. Nastopili bodo Šta-
jerskih sedem, Deja Mušič s
svojim	ansamblom,
Čudežna polja, Andreja Ma-
koter, Bratje iz Oplotnice, Ti-
netovi harmonikarji ter Fraj-
hajmska godba. Prireditve se
bodo poleg športnega ko-
mentatorja Igorja E. Bergan-
ta udeležili še direktor
smučarskih reprezentanc
Tone Vogrinec, Jure Košir,
Katja Koren, Andrej Miklavc
ter Rene Mlekuž.
PTUJ • Jutri ob 10. uri bo v
ptujskem gledališču gosto-
vala 1. gimnazija iz Maribora
in za ptujske gimnazijce odi-
grala predstavo Komoma
glasba Arthurja Kopita. Ptuj-
ski gimnazijci jim bodo obisk
vrnili v maju, ko bodo v Mari-
boru odigrali Srečno hišo Do-
berdan.
PTUJ • Jutri ob 19. uri bo v
refektoriju minoritskega sa-
mostana Viktorinov večer, na
katerega so povabili dr. Met-
ko Klevišar, ki bo predavala
na temo Ko ljubezen zahteva
preveč. Večer bo z glasbe-
nim utrinkom obogatila pro-
fesorica flavte Natalija
Frajnkovič.
SLOVENSKA BISTRICA •
V	likovnih salonih gradu Slo-
venska Bistrica bo v petek,
19. aprila, ob 17. uri odprtje
razstave slik Branka in Ja-
neza Repnlka z Mute. Ob
tem bo v viteški dvorani za-
pel mešani pevski zbor KUD
Črešnjevec pod vodstvom
Darje Belič.
BENEDIKT • Jutri, v petek,
19. aprila, ob 19. uri bo v
domu kulture pri Benediktu
dobrodelna prireditev za zbi-
ranje pomoči Barbari Jauk iz
Ihove 15, ki je že 12 let prik-
lenjena na invalidski voziček.
Nastopili bodo številni an-
sambli in pevci, kulturni
večer pa so pripravili odbor
SKD, kulturno društvo in
društvo invalidov od Bene-
dikta. Moto jutrišnjega kultur-
nega večera je: "Kdor daje,
mu bo povrnjeno".
PTUJ • V soboto, 20. aprila,
bo ob 17. uri v župnijski dvo-
rani sv. Ožbalta predavanje
dr. Huberta Požarnika z nas-
lovom Z okrnjeno naravo
umira tudi del nas.
TRNOVSKA VAS • V sobo-
to, 20. aprila, ob 19.30 uri bo
v domu krajanov Pomla-
danski koncert. Nastopata
mešani pevski zbor Ormož
pod vodstvom Jožeta Bari-
na-Turice in komomi pevski
zbor BEL CANTO Sv. Tomaž
pod vodstvom Stanka Pšaka.
SLOVENSKA BISTRICA •
V	soboto, 20. aprila, ob 19.
uri se bo v okviru srečanj
amaterskih gledališč Po-
dravja in Pomurja v domu
kulture predstavila gledališka
skupina DPD Svoboda Slo-
venska Bistrica s Cankarjevi-
mi Hlapci. Delo režira Bran-
ko Gombač.
PTUJ • LDS - Liberalna de-
mokracija Slovenije in Mladi
liberalni demokrati Ptuja pri-
pravljajo v soboto, 20. aprila,
ob 20. uri v ptujski gledališki
kleti predstavitev nove knjige
Petja Janžekoviča in Milana
Krajnca - Ninija pod naslov-
om Kdor bo zadnji zapustil
to mesto, naj ugasne luč.
TINJE NA POHORJU •
Zveza kultumih organizacij
občine Slovenska Bistrica in
KUD Oton Župančič Tinje sta
organizatorja 16. revije fol-
klornih in tamburaških skupin
občine Slovenska Bistrica, ki
bo v nedeljo, 21. aprila, ob
11. uri v večnamenski dvora-
ni doma krajanov in gasilcev
na Tinju. Nastopili bodo
otroške in odrasle folklorne
skupine iz vse občine ter
tamburaši s Šmartnega na
Pohorju.
GORIŠNICA # V nedeljo,
21. aprila, bo ob 15. uri v kul-
tumem domu jubilejni kon-
cert mešanega pevskega
zbora PD Ruda Sever ob 45-
letnici njegovega delovanja.
Nastopila bosta tudi otroški
in mladinski zbor domače
osnovne šole ter tamburaški
orkester.
KINO PTUJ • Do konca
tega tedna vrtijo ob 18. uri
Košarkarjev dnevnik, ob 20.
pa film z naslovom Anglež, ki
je odšel na hrib in se vmil z
gore. Naslednji teden bo ob
18. in 20. uri na sporedu film
Nevama srca.
Z AVTOM V
TELEFONSKI
DROG
V	torek, 9. aprila, nekaj pred
polnočjo je 22-letni Edvard Š.
iz Varde, občina Lenart, vozil
osebni avto po lokalni cesti
proti Zgornjemu Partinju. V le-
vem ovinku ga je zaneslo čez
bankino in nasip, potem pa
trčil v drog telefonske napelja-
ve. V nezgodi se je voznik lažje
ranil, njegova spotnica, 19-let-
na Klavdija J. iz Jurovskega
Dola, pa je bila hudo ranjena.
Z AVTOm v
KAPELICO
Po lokalni cesti od Sodincev
proti Savcem, občina Ormož,
se je v soboto, 13. aprila, okoli
16. ure peljal z osebnim avto-
mobilom 30-letni Stanko B. iz
Ormoža. V naselju Sejanci ga
je v blagem desnem oviku
začelo zanašati, izgubil je
oblast nad vozilom in to je
bočno drselo čez levi rob ces-
tišča, nato pa je z levo stranjo
avtomobila trčil v kapelico, ki
stoji ob cesti. V nezgodi sta se
tako voznik kot 22-letni sopot-
nik Miran Č., doma iz Ormoža,
hudo ranila in so ju prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
NA LESTVI MU
JE SPODRSNILO
V	torek, 9. aprila, okoli 17.30
je 44-letni Stanislav R iz Kočic
pri Žetalah, občina Majšperk,
imel opravek na gospodar-
skem poslopju. Pri spustu po
lestvi mu je spodrsnilo, padel
je na tla in se hudo ranil. Pre-
peljali so ga na zdravljenje v
ptujsko bolnišnico.
VLOMILEC
UKRADEL VSE
V	noči na torek, 9. aprila, je
neznanec vlomil v počitniško
hišico v Tibolcih, občina
Gorišnica. Ukradel je vse, kar
se mu je zdelo vrednega. Po-
leg živil, pijače, motorne kosil-
nice in pretočne črpalke je s
traktorje celo odvil in odnesel
vsa svetilna telesa. Po oceni je
lastnika oškodoval za dobrih
150.000 tolarjev.
Podobno je ravnal tudi nez-
nance, ki je zadnje dni minule-
ga tedna vlomil v počitniško
hišico Štefanije P v Krčevini pri
Vurbergu. Tam je ukradel celo
hladilnik, verjetno ne samo zra-
di tistega, kar je bilo v njem.
ZAGOREL AVTO
V GARAŽI
V	soboto, 13. aprila, okoli 13.
ure je 20-letni Igor J. s Prager-
skega v svoji garaži z varilnim
aparatom popravljal avto Zas-
tava 101. Zaradi pregretja
pločevine se je vnela talna
obloga, potem pa je zagorel
tudi osebni avtomobil. S
pomočjo domačih je goreči
avto potegnil iz garaže, vendar
jim ognja ni uspelo pogasiti,
zato je avto zgorel. Po oceni je
škode za okoli 160.000 tolar-
jev.
EKSPLOZIV
AKTIVIRALI
PRED VRATI
V	noči s petka na soboto, 13.
aprila, bilo je nakaj pred pol-
nočjo, je pred stanovanjsko
hišo v Kidričevem, Industrijska
RODILE SO - CESTI-J
TAMO: Kristina Belec,
Spuhlja 79/b, Ptuj - dekli- 1
co; Cvetka Vesenjak, ;
Ormoška 2, Ptuj - Anjo; j
Valerija Nemec, Podgorci/ij
37 - Jano; Katja Majceno- 1
vič. Ob ribniku 4, Ormož |
- dečka; Jožica Stergar, j
Levanjci 21, Destrnik -
Roka; Brigita Preac, Vra-
zova 1, Ormož - dečka;
Nevenka	Haložan,
Planjsko 21, Majšperk -
Romana; Lidija Janžeko-
vič, Savci 42, Tomaž - de-
klico; Sonja Goričan, Sav-
ci 35, Tomaž - deklico;
Kresnica Majhen, Gra-
dišča 128, Cirkulane - De-
jana; Nevenka Vuk, Kaju-
hova 7, Kidričevo - Tino;
Mirjana Kaučič, Gomila
56, Kog - Tejo; Lidija
Štumperger, Zlatoličje
11/k, Starše - Marka; Silva
Strmšek, Podlehnik 86 - :
dečka; Darija Horvat,
Anželova 5, Ptuj - Davida, i
POROKE : Robert }
Krajnc in Iris Vičar, Mest-
ni Vrh 20; Drago Zotler
in Tanja Šeruga, Ivanjkov-
ci 24.
UMRLI SO: Marjan Zo- :
rec. Nova vas pri Ptuju
116, Ptuj, ❖ 1970, t 6.
aprila 1996; Jožef Mere,
Ribiška pot 13, Ptuj, ❖
1921, t 6. aprila 1996;
Franc Rakuša, Medribnik
17, 1919, umri 6. aprila
1996; Neža Kacijan, roj.
Mohorko, Breg 31, ^t^
1923, umri 6. aprila 1996;
Marija Ferk, roj. Lovren-
ko, Zabovci 71, :iU914, t
7. aprila 1996; Jožefa Mu-
ra ta, roj. Žerak, Tovar-
niška cesta 1, Kidričevo,
❖ 1919, t 8. aprila 1996;
Anton Zoreč, Grajenščak
89, J-c 1914, t 13. aprila
1996.
ul 6, eksplodiralo neznano eks-
plozivno telo. Na srečo pri tem
nihče ni bil ranjen, nastalo
škodo pa ocenjujejo na okoli
400.000 tolarjev, saj je vhodna
vrta vrglo s tečajev, poškodo-
van pa je tudi omet na pročelju
in hodniku.
Policisti in kriminalisti UNZ
Maribor so takoj začeli zbirati
podatke in kmalu utemeljeno
osumili Ivana K. in Janeza F,
oba stara 27 let, doma s
Turškega Vrha pri Zavrču. Tret-
jega osumljenca, 26-letnega
Rudolfa Ž., še iščejo. Prijeta
osumljenca so ptujski policisti
privedli pred preiskovalnega
sodnika okrožnega sodišča v
Ptuju. Vzrok za podtaknitev
eksploziva uradno še ni znan,
domnevajo pa, da je šlo za na-
pad iz ljubosumja ali
maščevanja.
FF