Prve črešnje. (Prizor v drainatičnej obliki.) Osobe: Franek, Mihec, Tonček, Ivauka, otroci. (Pozorišče: Skorjereev gric, ograjen okrog in okrog z lepozeleniui plotoin. Niže v dolinic-i je Skorjcvuev dom. Nekako v sredi griea se šopiri poleg drngih veejih in manjšili ovoenih dreves ponosna črešnja, ki je polna lepo rudceih erešenj. Prijazno popoludne.) Otroci (hite vsi radostni na gric proti erešnji.) Franek. Le urno! Oj kak<5 vabeče Smij6 se črešnjico rudeSe! Tonček. Le brž! Saj dovolili so Nam oSe splizati na nj6? Mihec, (ki koniaj vleue lestvico za seboj.) D^. Toda mene počakajte In lžstvico mi poinagajte Privesti k čreŠBJi tja na gvič! (Za-se.) Nič! TonSek ta ne sliši nič. In Franok — kam je vže priskakal. (Praneka glasno:) Oj, Franek, mar ne boš počakal! Ivauka. Stoj, Mihec! Jaz pomorem ti . Videč, da z onima nie ni. Mihee. Daj, prosim te!—Pa boš dobila Več črešnjic ti, ker boš nosila. A Franek, Tonček, stoj, le stoj — ISoš videl, kak bo delež tvoj! Ivanka prime za zadnji konec lestviee in po-maga Miheu nesti. — Za malo easa sta pri črešnji. Mihec. Porednežeka! Kaj sta letela Kot da bi vaju burja vela! Ivanka in ubožec jaz Sama sva morala ves čas ': Nositi lestvo težko. J6-li? Ivauka. Da, toda kaj —• (ozrii se v erešnjo) Kaj to! Vesčli Bodimo zdaj, saj črešnjev sad Otročja radost, nada nad Prelepo v barvi rudecice Nam kaže čarno svoje lice In vabi nas, se nam sineji — Frauek, Toiiček. Pa res — Toncek. In komaj jih drži Dokaj jih ima žrešnja stara. Mihec. Lo urno nanjo! Zdaj nemara Pomoreta mi na drevo Lestvo pristaviti. Frauek, Touček priskoeita in vsi trije pri-stavijo lestvieo k Srešnji. Mihee. Tako! A varneje — to se umeje — 99 Od veje stopal bom do veje, če ereveljčke si bom sezul. — čimu sem si jih pae obul! Tonček (proseče). Kaj pa — kaj Mihec k temu del bi če jaz — na erešnjo šel bi. Franek (takisto). In jaz? Jaz tudi bos sem, glej, Leliko prijemal bi se vej — Mihee. 0 ne. Jaz sam bom nanjo splezaL Ki velik sein, da bom dosčzal Lehko, kamor bo treba. (Sezujo erevlje.) Na! — Le tii čakajta, čreveljčka, Na črešnjo varno ni boditi, Lehko je pasti — se ubiti . . , Vi drugi spodaj počakajte In pridno črešnje pobirajte, Ki jih na tla bom metal vain. Toneek. In kam naj devljemo jih, kam? Mihec. V klobuk — Iviiuka. Oj kvara, da zabila Sem canjico, ki jo kupila Mi mati včeraj na sejmii — Franek. Po njo bi stekla brž doniii. Miliee. Ciinu? Saj treba ni, Ivanka, Letati vedno, brez prestanka, Saj dober je klobuk za t6. Le ostaflite tu lepo Iii pridno pobirajte, veste, A Bog ne daj, da ktero sneste! Ivanka, ti le dobro glej Iu vse natanko jih preštej, In če bo Franek sladkosin-di Kaj v usta nesel, pa povedi. Franek. Oj saj ne bom — Tonček. Jaz tudi ne. Ivanka. Dragače koj zatožim te. Mihec. Zdaj grein. Tu lfetvico držite, Da ne spodnese se. Primfte! Franek, Tonček, Ivauka primeje za lcstvico in Mihec otide na črešnjo. Mihec. Jii-jii! Preljubi erešnjev sad, Otročja radost, nada nad! Kamor ozrem. se — vse rudeče, Prevec, preveč otrožje sreoe! ' (Za-se.) Na kteri vrh bi se podal, Da bi najlaže jih nabral, Da bi irnel se kain prijeti, če jelo bi-------kak<5 drseti? Le-ta je grčav, — 6n — vže vem! (Glasno.) Na ta-le vrb najprvo grein! Franek, Toneek, Ivanka. Na tist? Mlhec. Da. Tu bo najvarnpje, In pa nabral jih bom najpreje. Oj Toncek, koliko jih je In oj tako tak6 lepe! — Tonček. Le brž jili kaj na tla zažerii! Frauek. Da. Meni — Ivanka. Mihec, raje meni. Mihec. Vsem, vsem. (Skobaea se na odmenjeni vrli, natrga pest črešenj in jih vrže na tla.) Tii je imate koj! 100 Franek, Touček, Ivsinka. Oj — koliko jih je! Joj, joj — (Pobirajo.) Mihee. Kaj bo vže to! — Zdaj, zdaj poglejte! (Spusti zopet prgišče Jrešenj na tla.) Le vse lepo v klobuk jih dčjte! Frauek, Tonček, Iranka. 0 vse. Mihee (bere dalje ter meče z drevesa). Franek (pridno pobiraje). Nobene nisem še Pojedel Mili — Touček (takisto). Jaz tudi ne, Ivanka, ona naj povč to. Ivanka (takfsto). Res, Mitiec, res — Mihec. Vže prav. Presneto Bil jaz bi hud. (Bere daljc. — Za nekaj časa.) Dovolj na t&n! Zdaj pa na drug vršiSek grdm. Frauek. Le pojdi! — Dn6 se je vže skiilo — Tonček. Oj to bi strašno rnalo bilo! čuj, Mihec — pol klobuka, da, Nametal si jih vže na tla! Mihec. Ees? Ivankii. Ees. Mihee (vže na drugeia vrhu). No, zdaj še ta vršiček Oberem, a potein kot ptiček Nakrat mej vami boin na tleh. Frauek (smeje se). Le vdruj da ue aa zob4kl Ivanka (zakrije si oči). 0 Bog, če padel bi na skalo! Mihec (smeje se). Kaj še, saj nisem črešnja — Tonček. Kmalo, Kar kmalu bode poln klobiik. — Joj, komaj dvignem ga! Oj nik — Glej, Mihee — (Drži klobuk s i-rešnjami k visku.) Miliec. Vidim. Na, še te le, Ki so posebno dobro zrele! (Vrže jih na tla.) A druge naj se še zorč, Pa drugič pridemo po nj^. Zdaj doli gr&n. — Primite Spet lcstvo! Dobro jo držite! Frauek, Tonček, Irauka primejo za lestvico in Mihee spleza raz erešnjo. Mihec (Franeku). Si videl zdaj, da nisein pal? Franek. Ej, jaz sem le tak6 dejtil — Ivanka. Zdaj Mihec — Mihec. Zdaj se tu vsedimo, Da črešnje lepe razdelimo! , (Posedejo.) Tonček. Ked6, ked6 pa bo delil? liauka. I, Mihec, ki na rjej je bil. Franek, Tonček. Le, le . . . Mihec. Brž vsak le-seni nastivi Klobuk ali kar je, da spravi Vanj črešnjev sad! Franek, Toucek nastavita klobuk, Ivauka zastor. Mitaec (deli). Franek. Ti jedno pest A jaz jih nesem materi — Dobiš jih Franek in še šest ¦— Toneek. Ivanka, ti boš vee dobila, Jaz tudi _ Kaj ^, Mihec, ti? Ker lestvo si na grič nosila — Tu, TonSek, nd, pergišči ti , „ , , , ' , , . . v , , oaj ros! V sopke iih nabenmo, In pa se tn m pa se tn — ' v , In sopke z repki povezimo, Tako! A, glejte, t6-le malo, ri,r v , _ , . , i Fotem pa sopek uiamici, To moje je, kar je ostalo. — . . _ , , , , . . Ofietu, tudi babiei Sedai pa le pokusi vsak, , . . „. . v v . ,,!-¦>> in bratcu, sestnci nesimo, Kako ie cresnjev sad sladak! _^ . , Ua vsi, da vsi se vesehmo Ivanka. V tem letu prvega dani Ne, jaz jih raje boin shranila . . Od frešnje sladkega sadti. — In bratea ž njimi pogostila. - (Delajo šopke in naredivši je, razido se.) M.