jK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 [UBLJANA, JUNIJ 1983, LETNIK 32, STR. 93—124 »llADBENI VESTNIK p * IMOS - GIP VEGRAD, TITOVO VELENJE, TOZD GRADNJA LJUBLJANAvvo Če b e l ic a v k o Ce v j u Jesenski 6. seminar: 19.— 23. september 1983 program seminarjev 7. se mmar: 24.-28. oktober 1983 8. seminar: 14.— 18. november 1983 9. seminar: 12.— 16. december 1983 Jesenski izpitni roki za strokovne izpite gradbene stroke Zap. št. Prijave do Klavzurna naloga Ustni del V II-G /83 9. 9. 1983 24. 9. 1983 10,— 13. 10. 1983 V III-G /83 7. 10. 1983 22. 10. 1983 7,— 10. 11. 1983 IX-G/83 28. 10. 1983 12. 11. 1983 5,— 8. 12. 1983 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 6 • LETNIK 32 • 1983 • YU ISSN 0017-2774 U S I B I I U A - C O I U T E M T S Članki, študije, razprave Sergej Bubnov: Articles, studies, proceedings SEIZM OLOŠKI, EKONOMSKI IN PRAVNI K R ITER IJI ZA SANA­ CIJO ZGRADB ZARADI P O T R E S A ........................................................ 95 SEISMOLOGICAL, ECONOMICAL AND JURIDICAL CRITEREA FOR THE REHABILITATIONS OF BUILDINGS BECAUSE OF THE EA R T H Q U A K E , Tomaž G rohar: VAROVANJE TLAČNIH ELEMENTOV S' PREČNIM I OPORAMI V LESENIH K O N S T R U K C IJA H .................................................................. 99 Poročila s skupščine ZDGITS ZA PISN IK SKUPŠČINE Z D G I T S .............................................................. 104 R eports from the G eneral Assembly SKLEPI SKUPŠČINE Z D G I T S ....................................................................110 of th e ZDGITS POROČILO O DELOVANJU ZDGITS V OBDOBJU 1981—83 . . . 111 POROČILO O GRADBENEM VESTNIKU ZA LETA 1981—1982 . . 112 Vesti in inform acije 5. ZBOROVANJE SEKCIJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV . 94 News and inform ations BOGDAN M ELIHAR ZAPUŠČA RUBRIKO IZ NAŠIH KOLEKTI­ VOV ...................................................................................................................... 114 OBJAVA L IP B L E D ....................................................................................... 119 Vesti iz Splošnega združenja PRIPRA V E NA USPOSABLJANJE TEHNICNO-TEHNOLOŠKIH gradbeništva in IGM Slovenije KADROV G R A D B EN IŠTV A .................................................................................. 118 News from th e C ham ber of NE LE BETON TUDI PESEM NAS' ZDRUŽUJE IN PLEM ENITI . . 116 econom y of Slovenia, Building and building industry division 3. JU N IJ — DAN GRADBENIKOV S L O V E N IJE ....................................117 NOMENKLATURA POKLICEV G R A D IT E L JS T V A ...............................117 Iz inozem stva SLABŠA KONJUKTURA ZA GRADBENA DELA NA BLIŽNJEM From abroad V Z H O D U ...................................................................................................................... 118 KRATEK PREGLED KONJUKTURNEGA S T A N JA ................................... 118 Inform acije Zavoda za raziskavo NEKATERE IZKUŠNJE PR I POJA V IH UTRUJENOSTI ZLOMOV m ateria la in konstrukcij L jub ljana DINAMIČNO MOČNO OBREM ENJENIH S T R O JE V ....................................121 Proceedings of th e Institu te for m ateria l and structures vesearch L jub ljana ' G la v n i In o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U B N O V L e k to r : A L E N K A R A IČ T e h n ič n i u r e d n ik : D U Š A N L A JO V IC U re d n iš k i o d b o r : N E G O V A N B 0 2 I C , V L A D IM IR C A D E 2 , j o 2 E E R 2 E N , IV A N J E C E L J , A N D R E J K O M E L , S T A N E P A V L IN , F R A N C C A C O V IC , B R A N K A Z A T L E R R e v i jo iz d a ja Z v e z a d r u š te v g r a d b e n ih i n ž e n i r j e v in t e h n ik o v S lo v e n ije , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le f o n 221 587. T e k . r a č u n p r i S D K L ju b l ja n a 50101-678-47602. T i s k a t i s k a r n a T o n e T o m š ič v L ju b l ja n i . R e v i ja i z h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 250 d in , z a š tu d e n te 90 d in , z a P o d je t j a , z a v o d e in u s ta n o v e 2000 d in . R e v i ja i z h a ja o b f in a n č n i p o d ­ p o r i R a z is k o v a ln e s k u p n o s t i S lo v e n ije , S p lo š n e g a z d r u ž e n ja g ra d b e n iš tv a in IG M S lo v e n i je in Z a v o d a za r a z is k a v o m a ­ t e r i a l a i n k o n s t r u k c i j L ju b l ja n a . SEKCIJA GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, Jamova 2 5. ZBOROVANJE SEKCIJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE BO V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU 22. in 23. SEPTEMBRA 1983 Zborovanje bo, kot je to že običaj, omogočilo prikaz dosežkov našega gradbeništva v zadnjem času, kot tudi informacije o delu zadnjih kongresov s pod­ ročja konstrukcij. Prav tako nas bodo gostje iz tujine informirali o rezultatih in tendencah raziskovalnega dela iz tega področja. Zborovanje bo istočasno tudi prilika za neposredne stike in izmenjavo izkušenj širokega kroga stro­ kovnjakov. PROGRAM ZBOROVANJA četrtek, 22. septembra 1983 dopoldne — T. Galambos, ZDA, predsednik mednarodne ko­ misije za metalne konstrukcije: »LOAD AND RESISTANCE FACTOR DESIGN« — U. Wälder, Švica: »COLLABORATION BE­ TWEEN ENGINEER AND ARCHITECT VIA CAD-SYSTEM« (demonstracija na računalniku HP-3000 bo v petek, 23. septembra popoldne) — Plemelj: »VLOGA KONSTRUKTORJA PRI IZ­ VAJANJU PROJEKTOV V TUJINI« — Sovine: »SODOBNO OBRAVNAVANJE GEO­ MEHANSKIH PROBLEMOV, KI SO POMEMB­ NI ZA KONSTRUKTORJA« popoldne — Marinček: »POMEN MEDNARODNIH STAN­ DARDOV ISO« — Informacije o delu zadnjih strokovnih kongre­ sov . — Ogled posterjev in diskusija z avtorji zvečer — Tovariško srečanje petek, 23. septembra 1983 dopoldne — Predvideno nekaj krajših referatov — Plenarna diskusija o splošno zanimivih proble­ mih iz prispevkov in gradbene stroke nasploh popoldne — U. Wälder: Demonstracija na računalniku HP-3000 Vsem prijavljenim bomo podroben program posla­ li skupaj s publikacijo v drugi polovici avgusta 1983. RIPRAVA REFERATOV IN POSTERJEV Da bomo lahko pravočasno organizirali razmnože­ vanje, prosimo, da naj bodo prispevki izdelani v obliki in tehniki, primerni za razmnoževanje. Pri tem prosimo, da bi upoštevali naslednje: R e fe ra ti: — Referat lahko skupaj z vsemi slikami in prilo­ gami obsega največ 8 strani. — Tekst naj bo tipkan na formatu A4 in sicer znotraj formata 17 x 26 cm. Na prvi strani naj bo nad naslovom znotraj formata, ki je pred­ viden za tekst, 2 cm praznega prostora. — Vse slike in diagrame vključite, prosimo, v tekst. Fotografije zaradi težjega razmnoževanja niso zaželjene, slike, diagrami in ročno vpisane oznake pa naj bodo izdelane s tušem. — Referate bomo razmnoževali takšne,, kot jih bo­ do dostavili avtorji, ki so odgovorni tudi za je­ zikovno ustreznost teksta. — Na zadnji strani naj bosta tudi bibliografija in kratek izvleček. P o s te r ji: Za pripravo posterja imamo na voljo panoje dimen­ zij 1,0 X 1,0 m s plutovinasto podlago, na katero lahko po svoji presoji in okusu pritrdite slikovni, grafični ali tekstualni material, ki ga želite pred­ staviti. V nasprotju z referati so za posterje foto­ grafije zelo primerne. Velikost napisov naj bo takšna, da bodo dobro čitljivi vsaj do razdalje 3 m. V zgornjem levem vogalu posterja pustite prazen prostor višine 10 cm in širine 25 cm. V preostali del vrhnjega 10 cm visokega pasu pa napišite na­ slov in ime ter priimek avtorja posterja. Poster boste lahko opremili 21. 9. 1983 med 17. in 19. uro, ali pa 22. 9. pred začetkom zborovanja. Vse avtorje prosimo, da na eni do dveh straneh opišejo vsebino posterjev, ki jo bomo objavili v zborniku. Nadaljevanje na strani 120 Seizmološki, ekonomski in pravni kriteriji za sanacijo zgradb zaradi potresa UDK 624.131.55 : (64 + 34) SERGEJ BUBNOV 1. UVOD Potresi ogrožajo vse zgradbe v naseljih in me­ stih, ki se nahajajo v seizmičnih območjih. Seizmo­ loška karta Jugoslavije (Uradni list SFRJ, številka 49/82) določa območja, v katerih lahko pričakujemo potrese 7., 8. in 9. stopnje MCS potresne lestvice. Ta karta, kakor tudi vse naše prejšnje seizmološke karte, je izdelana na deterministični način, to je na osnovi razpoložljivih podatkov o potresih, ki so na našem ozemlju zabeleženi v preteklosti, pod predpostavko, da se bo enkrat (kadarkoli) na do­ ločenem območju ponovil potres enake jakosti. Za racionalno projektiranje in dimenzioniranje zgradb glede na potresne sile je treba vedeti, kakšna je verjetnost potresa dane intenzitete na določenem ozemlju. Ni vseeno,, ali se bo potres te intenzitete zgodil v 50, 100 ali 1000 letih. Zato so sodobnejše seizmološke karte izdelane na osnovi probabilistič- nega (verjetnostnega) pristopa, ki pri določanju se­ izmične intenzitete za posamezna območja upošte­ va tudi časovna obdobja, v katerih lahko z dolo­ čeno stopnjo verjetnosti pričakujemo potres dane intenzitete (1). V ZSSR upoštevajo povprečne po­ vratne periode potresa določene intenzitete (ozna­ čene z indeksi 1, 2, 3) 100, 1000 in 10.000 let. S 95 °/o stopnjo verjetnosti te intenzitete ne bodo na­ stale prej kot v 5, 50 irii 500 letih. Tudi v nekaterih drugih državah (kot npr. v Švici) se uporablja probabilistični pristop pri določanju seizmičnih in­ tenzitet (2). Za področje Jugoslavije je bilo v okviru pro­ jekta proučevanja seizmičnosti Balkana v organiza­ ciji UNDP/UNESCO zbranih veliko podatkov o verjetnosti potresov različnih intenzitet na tem območju (3), vendar ti podatki niso bili upoštevani pri izdelavi nove seizmološke karte Jugoslavije. Naši seizmologi sedaj pripravljajo novo seizmolo­ ško karto Jugoslavije s probablističnimi podatki, ki bo dokončana najbrž šele čez 5 let. Podatki o ver­ jetnosti potresov na določenem ozemlju v različnih časovnih obdobjih so zelo pomembni za reševanje problema sanacije zgradb v potresnih območjih. Probitm sanacije zgradb zaradi potresa se po­ javlja v dveh različnih primerih: — sanacija potresno nezadostno odpornih zgradb pred potresom, — sanacija poškodovanih zgradb po- potresu. V obeh primerih ,je treba za uspešno reše­ vanje problema sanacije razpolagati s podatki o in­ tenziteti in verjetnosti potresov na obravnavanem A vtor: Sergej Bubnov, univ. prof., dipl. inž. gradb., L jub ljana, Š trek ljeva 2 ozemlju, kakor tudi s podatki o stroških sanacij, cenah gradbenih storitev in materialov, tržni in knjižni vrednosti zgradb ter podobno. Seizmološki in ekonomski podatki so medsebojno povezani in v nekem smislu soodvisni, tako da je racionalno rešitev vprašanja sanacije možno dobiti le ob. upo­ števanju obeh omenjenih parametrov: seizmolo­ škega in ekonomskega. V tem članku bosta obravnavana ta dva os­ novna aspekta reševanja problema sanacije zgradb zaradi potresa, ki morata biti podrobno raziskana in proučena, še predno se sprejme odločitev o sa­ naciji, določi obseg sanacije in pristopi h konkret­ nim gradbeno-tehničnim ukrepom v zvezi s sana­ cijo. Sami tehnični postopki različnih sanacij so obravnavani in prikazani v številnih publikacijah pri nas ter v svetu (4) (5) (6). 2. SANACIJA ZGRADB PRED POTRESOM Varnost prebivalstva in potreba po zmanjšanju materialne škode v primeru potresa zahtevata re­ šitev problema sanacije (ojačanja) tistih zgradb v seizmičnih območjih, katerih seizmična odpornost ne zadostuje za prevzem potresnih obtežb (sil), ki delujejo na zgradbo v primeru potresa z intenzi­ teto, ki jo predvideva seizmološka karta. Zlasti pomembno je zagotoviti potresno varnost tistim zgradbam, katerih rušenje lahko povzroči veliko žrtev in veliko materialno škodo (oziroma nadaljnje katastrofalne posledice). Da bi zagotovili možnost reševanja teh prob­ lemov na zakonski osnovi, je skupščina SR Slo­ venije dne 28. junija 1978 sprejela Zakon o seiz­ mološki službi (Uradni’ list SRS, št. 14/78) (7). Ta zakon zajema celotno problematiko seizmologije in seizmičnega gradbeništva z namenom, da se prebivalstvu SR Slovenije zagotovi maksimalno potresno varnost, v mejah razpoložljivih ekonom­ skih možnosti družbe. Čeprav se zakon formalno imenuje Zakon o seizmološki službi, je po svoji vsebini in namenu dejansko zakon za zaščito pred potresom. V njem niso zajeti le problemi seizmo­ logije, temveč tudi problemi gradbeništva, katerih reševanje je pomembno za zagotovitev seizmične varnosti prebivalstva. '. Pomembna značilnost zakona je dejstvo, da sezimološka služba in skrb za zaščito prebivalstva pred potresom postaja upravna zadeva. Z omenjenim zakonom je bil ustanovljen Se­ izmološki zavod Slovenije kot upravni organ, ka­ terega delovanje se financira iz proračuna republi­ ke. To je prvi primer v SFRJ, da je seizmološka služba včlenjena v upravni sistem. Zakon o seizmološki službi že v 1. členu dolo­ ča, da seizmološka služba opravlja strokovne na­ loge v zvezi z v a rs tv o m p re b iv a ls tv a in m a te r ia l­ n ih d o b r in pred potresi na območju SR Slovenije. Pri potresih nastanejo človeške žrtve in iz­ gube materialnih dobrin predvsem zaradi rušenja stavb in gradbenih objektov. Preprečiti rušenje gradbenih objektov zaradi potresnih obremenitev je naloga gradbeništva. Seizmologija je pri tem soudeležena s tem, da gradbenikom nudi informa­ cije o verjetnih potresnih obremenitvah s podat­ ki o lokacijah, na katerih lahko pričakujemo, da bodo nastopile sile določene intenzitete. Časovna napoved potresov na sedanji stopnji razvoja seiz­ mologije ni mogoča, vendar bi lahko na podlagi opazovanj v preteklosti določali stopnjo verjetno­ sti pojava potresa dane intenzitete vi danem časov­ nem obdobju. Naloge, ki jih zakon nalaga Seizmološkemu za­ vodu na področju gradbeništva, so obsežne in zelo odgovorne. 3. člen zakona določa, da med zadeve seizmo­ loške službe sodijo tudi naslednje dejavnosti: — organizacija raziskav in priprava dokumen­ tov, ki so potrebni za urbanistično planiranje; — priprava strokovnih ocen s stališča seiz­ mične varnosti k projektom za pridobitev gradbe­ nega dovoljenja za pomembnejše gradbene objekte; — organizacija analitičnega ocenjevanja seiz­ mične varnosti k projektom za pridobitev gradbe­ nih objektov. Zakon v 4. členu določa, kateri objekti se na­ čelno štejejo kot pomembnejši, in sicer: — objekti, katerih rušenje bi povzročilo na­ daljnje katastrofalne posledice; — stavbe, katerih uporaba je nujna za takoj­ šnjo odpravo posledic potresa; — stavbe, v katerih se zbira večje število lju­ di; — izjemno visoke stavbe in stavbe z velikimi razponi; — pomembnejši kulturni spomeniki; — pomembnejše upravne stavbe, stavbe z ze­ lo drago opremo in kulturnimi dobrinami. V smislu določb 11. člena zakona mora izvršni svet skupščine SR Slovenije v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona predpisati, kateri gradheni objekti se v smislu 4. člena zakona štejejo za po­ membnejše objekte. Ta predpis formalno še ni sprejet, je pa pri­ pravljen osnutek odredbe o tem, kateri gradbeni objekti se s seizmološkega vidika štejejo za po­ membnejše gradbene objekte. V smislu osnutka te odredbe, ki tudi v končnem besedilu gotovo ne bo doživela bistvenih sprememb, saj je bil koncept te odredbe obravnavan v odborih skupščine že ob sprejetju zakona, se kot pomembnejši objekti šte­ jejo: — nuklearne elektrarne, termoelektrarne z in­ stalirano močjo nad 50 MW, skladišča radioaktiv­ nih in toksičnih snovi, visoke pregrade (pregrade višje kot 15 m oziroma višje kot 10 m, če je koli­ čina akumulacije večja kot 100.000 m3 oziroma pre­ tok večji kot 2000 m3/sec.); — bolnišnice, ambulante, gasilski domovi, vo­ jašnice, postaje milice kot samostojne stavbe, cen­ tralni vodovodni rezervoarji in črpalne postaje, re­ zervoarji plina in naftnih derivatov nad 500 m3 vsebine; — v območjih IX. potresne stopnje intenzitete: vse šole, varstvene ustanove in dvorane za zbiranje ljudi; — v območjih VIII. potresne stopnje inten­ zitete: šole z več kot 4 rtzredi, vastvene ustano­ ve za več kot 100 otrok, dvorane z več kot 200 se­ deži; — v območjih VII. potresne stopnje intenzite­ te: šole z več kot 12 razredi, vastvene usta­ nove za več kot 200 otrok, dvorane z več kot 400 sedeži; — stavbe nad 60 m višine in stavbe z razponi nad 30 m; — kulturni spomeniki 1. kategorije; — muzeji, knjižnice z nad 100.000 izvodi knjig. Glede na; to, da približno 80 odstotkov območ­ ja SR Slovenije sodi v seizmična območja, je očit­ no, da je v naši republiki zelo veliko gradbenih objektov v smislu zgornjega seznama. Ker stati­ stika ne vodi posebne evidencq o navedenih objek­ tih, zlasti ne o njih lokaciji v seizmičnih območjih različne stopnje potresne intenzitete, bo treba vse te objekte na območju SR Slovenje najprej iden­ tificirati. Da bi to nalogo lahko realizirali, pred­ videva zakon angažiranje pristojnih občinskih or­ ganov. Ugotavljanje seizmične odpornosti obstoječih zgradb je zelo zahtevna naloga, zlasti še v prime­ ru, če v tehničnih arhivih ni na razpolago: projekt­ ne dokumentacije s statičnimi računi in armatur­ nimi načrti za te zgradbe. Potresno varna gradnja se je pri nas pričela, šele po letu 1963, ko so bili v Uradnem listu SR Slovenije objavljeni predpisi za gradnjo v seizmičnih območjih. Zgradbe, zgrajene pred tem časom, so bile projektirane za minimal­ no horizontalno obtežbo (1 do 2 % stalne vertikal­ ne obtežbe), največkrat pa brez slehernega upošte­ vanja potresnih sil. Za določanje seizmične odpor­ nosti zgradb, za katere ni tehnične dokumentacije, je treba najprej izdelati posnetke (lahko tudi she­ matične) nosilne konstrukcije zgradbe, z dimen- zijami osnovnih nosilnih elementov, nato pa ugo­ toviti kvaliteto vgrajenih materialov, predvsem malte pri zidanih zgradbah. Na podlagi teh podat­ kov je treba izdelati seizmični račun ob upošteva­ nju tistih potresnih obremenitev ki jih seizmološka karta določa za to področje. V kolikor se pri tem pokaže, da so nosilni elementi konstrukcije pre­ obremenjeni, je treba predvideti sanacijo (ojačitev) tistih delov nosilne konstrukcije, kjer so napetosti v materialu prevelike, z ustreznimi znanimi sana­ cijskimi postopki. Zakon o seizmološki službi SR Slovenije dolo­ ča, da mora sanacijo pomembnejših objektov, ka­ terih seizmična varnost ni zadostna, izvršiti upo­ rabnik zgradbe v roku, ki ga določi pristojni ob­ činski upravni organ. Če uporabnik zgradbe v tem roku ne izvrši zahtevane sanacije, pristojni organ lahko prepove nadaljno uporabo te zgradbe. Pri sprejemanju takšne odločitve je treba vsekakor upoštevati verjetnost nastanka rušilnega potresa v časovnem obdobju, dokler bo prizadeta zgradba še koriščena. V nekaterih državah ugotavljajo seizmično ranljivost posameznih zgradb z oceno strokovno najbolj kompetentnih ekspertov, ki z ustreznim točkovanjem ocenjujejo, posamezne elemente seiz­ mične odpornosti zgradbe. Pri tem ločeno ocenju­ jejo vse relevantne faktorje, ki vplivajo na seiz­ mično varnost zgradbe, in sicer: — urbanistične in arhitektonske karakteristi­ ke (urbanistične in arhitektonske zasnove, gabariti, lokalne geološke pogoje); — vrsto nosilne konstrukcije (toga ali vitka konstrukcija); — način dimenzioniranja konstrukcije (statič­ ni ali dinamični račun); — način graditve (gradbeni materiali, zasnova nosilne konstrukcije); — pogoje temeljenja in nenosilne elemente konstrukcije. Ti globalni faktorji so podrazdeljeni še z na­ daljnjimi specifikacijami, ki se ponderirajo z us­ treznim točkovanjem in vnašajo v računalnik, za določitev stopnje varnosti (8). Na podlagi tako iz­ delanih analiz za posamezne zgradbe se izdeluje karto seizmične ranljivosti mesta, v kateri so pri­ kazana mestna področja z različnimi stopnjami ogroženosti v primeru potresa. Takšna analiza se­ izmične rnljivosti je na primer izdelana za Alma- Ato, mesto z več kot enim milijonom prebivalcev, ki se nahaja na potresnem območju intenzitete 0. stopnje MSK lestvice. Poseben problem je ugotavljanje potresne var­ nosti starejših zgradb, zgrajenih pred sto in več leti, ki jih je veliko v mestnih jedrih naših večjih mest. Analitična presoja seizmične varnosti takšnih zgradb je dokaj težavna in problematična, ker je z matematičnim modelom težko zajeti vse elemen­ te seizmične odpornosti teh zgradb, pri katerih imajo poleg nosilnega sistema pomembno vlogo pri prevzemanju seizmičnih obremenitev tudi sekun­ darni, nenosilni elementi (predelni in čelni zido­ vi, parapeti in podobno). Bolj natančno bi seizmično odpornost starejših zgradb lahko ugotovili na eksperimentalni način — z obremenitvijo teh zgradb s horizontalnimi silami s pomočjo ekscentrov ali na kateri drug način. Pri tem merimo deformacije in napetosti v glavnih no­ silnih elementih (zidovih) teh zgradb. V mestih ru­ šijo veliko starejših zgradb zaradi urbani­ stičnih posegov v starih mestnih jedrih. Takšne zgradbe bi lahko predhodno eksperimentalno pre­ iskali do meje porušitve, s čimer bi dobili potreb­ ne podatke o seizmični odpornosti teh zgradb, iz­ ven meja elastičnosti. Če bi razpolagali z večjim fondom takšnih podatkov, bi lahko po analogiji sklepali o seizmični odpornosti starejših zgradb s podobnimi tlorisi, višino, načrti gradnje in kvalite­ to gradbenih materialov (9). Racionalnost in upravičenost preventivnega sa­ niranja zgradbe oziroma stroškov potresne zaščite lahko ugotavljamo na podlagi analize stroškov in koristi (cost-benefit analysis), ki jih zahteva pro­ tipotresna zaščita. Raziskave tega problema za do­ ločeno vrsto zgradb na enem seizmično aktivnem območju so pokazale naslednjo soodvisnost stroškov sanacije in vrednosti pridobljenih koristi za raz­ lične potresne intenzitete ter različne povratne pe­ riode potresov na določenem ozemlju (pri tem se upoštevajo tudi razlike v ceni preventivnih ukre­ pov, ki so nastale v času gradnje, in stroškov sa­ nacije, ki bodo nastale pozneje, v času potresa, sko­ zi odstotek letnega povečanja gradbenih stroškov /E/): (1 — e"ET) dpi = (dji — dsi) ------------ - ET dpi — povprečni prihranek (vrednost) zaradi iz­ vršenih zaščitnih protipotresnih ukrepov pri določeni intenziteti protresa (I) doi — povprečna vrednost materialne škode pri potresu z intenziteto I na zgradbah določe­ nega tipa brez protipotresne zaščite dsi — povprečna vrednost materialne škode pri potresu z intenziteto I na zgradbah določe­ nega tipa s potrebno protipotresno zaščito E — odstotek letne podražitve gradbenih del T — povratna perioda potresov z intenziteto I v letih I — intenziteta potresa v stopnjah MSK lestvice Raziskave so pokazale, da znesejo stroški proti­ potresne zaščite pri določeni kategoriji zgradb za potresne intenzitete 7., 8. in 9. stopnje: 1,3 do 5 °/# vrednosti zgradbe v času graditve. Vrednost škode, ki so jo pri istih zgradbah povzročili potresi 7. in 8. stopnje intenzitete, pa je bila: 7 in 14 %> od vrednosti zgradbe, reducirano na vrednost v času graditve (10). 3. SANACIJA ZGRADB PO POTRESU Po potresu je vprašanje sanacije poškodovanih zgradb v veliki meri pogojeno z razpoložljivimi fi­ nančnimi možnostmi. Sanacije, ki jih je treba iz­ vršiti pred, potresom, lahko izvajamo postopoma, v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Rušilni potres pa naenkrat povzroči tako velik obseg škode, da so za njeno odstranitev običajno potrebna znatno večja sredstva, kot jih premore prizadeta družbenopoli­ tična skupnost. Sredstva se morajo formirati na podlagi zakonov, dogovorov in drugih pravnih ak­ tov, s katerimi je pri nas urejeno vprašanje širše družbene pomoči pri odpravljanju posledic elemen­ tarnih nesreč. Pri potresu (bolj kot pri drugih elementarnih nesrečah) se mora dotok finančnih sredstev reševati čim hitreje, ker številno prebi­ valstvo ostane brez strehe nad glavo in nujno po­ trebuje sredstva za sanacijo poškodovanih zgradb. Ob reševanju tega vprašanja se tudi tu sočasno po­ javljata dva problema: seizmološki in ekonomski. Seizmologi morajo odgovoriti na vprašanja, kakšna je verjetnost, da bi v določenem časov­ nem obdobju na prizadetem ozemlju ponovno na­ stal potres enake ali celo večje intenzitete. Če ob­ stoja velika verjetnost, da takšnega ali večjega po­ tresa ne bo še več sto let, torej v času, ko bodo prizadete zgradbe že itak dotrajale in amortizirale, potem bi bil pristop k reševanju sanacije in do­ ločanju višine sredstev za sanacijske ukrepe dru­ gačen, kot če bi morali pričakovati, da se podoben rušilni potres lahko zgodi čez 30 ali 50 let. Seveda vse seizmološke ocene temeljijo na verjetnostnem računu in nihče ni danes sposoben zanesljivo na­ povedovati prihodnjo seizmološko aktivnost na do­ ločenem ozemlju povsem zanesljivo. Zato je tako na tem področju kot tudi na številnih drugih po­ dročjih znanosti in gospodarstva probablistični (verjetnostni) pristop edini racionalni način reševa­ nja tega kompleksnega problema. Poškodbe, ki jih povzroča rušilni potres, lahko glede obsega stroškov sanacije klasificiramo v na­ slednje tri skupine: popravila, rekonstrukcija (vzpostavitev zgradbe v stanje pred potresom) in ojačanje (usposobitev nosilne konstrukcije, da pre­ vzame večje potresne obremenitve kot pred po­ škodbo). Stroški sanacijskih ukrepov teh treh ka­ tegorij, kakor, tudi možni viri financiranja za krit­ je teh stroškov, so različni. Za izvrševanje popravil, to je za odpravo manjših poškodb nenosilnih elementov konstrukci­ je (predelnih sten, dimnikov, ometov in podobno), se sredstva običajno formirajo iz lokalnih skladov za stanovanjsko gradnjo oziroma iz drugih lokal­ nih finančnih virov v obliki kreditov, navadno pod nekoliko ugodnejšimi kreditnimi pogoji, kot to ve­ lja za normalno investicijsko dejavnost. Pogosto manjša popravila opravijo lastniki oziroma upo­ rabniki poškodovanih zgradb iz lastnih sredstev. Za rekonstrukcijo se lahko koristijo sredstva skladov solidarnosti širše družbene skupnosti. Enotna metodologija za oceno škode, ki je sedaj še v obravnavi, predvideva ocenitev škode samo do višine vzpostavitve v prejšnje stanje, torej ne gle­ de na to, ali to prejšnje stanje zagotavlja potrebno potresno varnost ali ne (11). Vprašanje ojačanja zgradb ob priliki odprave posledic potresa je tako prepuščena lastnikom ozi­ roma upravljalcem zgradb, ki lahko v ta namen koristijo bančne kredite pod običajnimi pogoji. Vprašanje upravičenosti sanacije močno po­ škodovanih zgradb po potresu ponekod ocenjujejo na podlagi razmerja med preostalo vrednostjo zgradbe in stroški rekonstrukcije. Pri določanju preostale vrednosti zgradbe je treba upoštevati kvaliteto materiala zgradbe, opremljenost z insta­ lacijami, položaj v naselju, starost ter morebitno zgodovinsko in umetniško vrednost. Zgradbe se ne izplača sanirati, če je preostala vrednost manjša od polovice vrednosti rekonstrukcije, torej če so stroški rekonstrukcije dvakrat večji od preostale vrednosti poškodovane zgradbe. V tem primeru je treba zgradbo porušiti (5). L ite ra tu ra 1. Sejsm ičeskoje ra jon iran je te rr ito r iji SSSR. Moskva, 1980. 2. Bubnov S.: O dredjivanje seizmičkog rizika u Svajcarskoj. G rad jev insk i kalendar, 1980. SGITJ Be­ ograd, 1980. 3. A lgerm isen S. et a l: Seismic risk evaluation of the Balkan region. UNDP/UNESCO S urvey of the Seism icity of th e B alkan region, 1974. 4. Bubnov S.: R ekonstrukcija zgradb poškodova­ n ih pri potresu. O bram ba in zaščita št. 2/82 in 3-4/82. Beograd, L jub ljana, 1982. 5. UN/ECE Redesign, R epair and S trengthening of Buildings in Seism ic Regions. Lisbon, 1981. 6. M artem yanovi A. I., S irin V. V .: Sposobi vossta- novlenija zdanij i sooruženij povreždennih zem lje- trjasen ijem . M oskva, 1978. 7. Zakon o seizm ološki službi (Uradni lis t SRS, št. 14/78). 8. K rasn ikov Y. K., Param zin A. M.: On form ali­ zation of qualifica tion system for ea rth q u ak e engi­ neering. P roceedings of the 7. ECEE Vol. 1. Athens, 1982. 9. Bubnov S .: P o tresna varnost sta re jših zgradb. O bram ba in zaščita.. Beograd, L jubljana, 1983 (v tisku) 10. D jabua Sh. A., Koridze A. K h.: Cost-benefit analysis of ea rth q u ak protective m easures in residen ti­ al buildings. P roceedings of the 7. ECEE Vol. 6. A t­ hens, 1982. 11. Jed in stvena m etodologija za procenu šteta. Predlog metodologije. Savezni zavod za sta tistiku . Beo­ grad, novem ber 1982. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1983 št.: 6, str.: 95—99 prof. Sergej Bubnov UDK 624.131.55 : (64 + 34) SEIZMOLOŠKI, EKONOMSKI IN PRAVNI K RITER IJI ZA SANACIJO ZGRADB’ ZARADI POTRESA Za odločanje glede po trebe sanacije zgradb zaradi po tresa je treba sočasno upoštevati seizm ološke po­ datke, zasnovane na vrjetnostnem pristopu, in eko­ nom ske podatke o stroških sanacije te r obstoječi v re d ­ nosti zgradbe. Problem sanacije se po jav lja v dveh p rim erih : — preventivna sanacija seizm ično nezadostno od­ pornih zgradb z nam enom preprečiti človeške žrtve in zm anjšati m aterialno škodo v prim eru po tresa — sanacija poškodovanih zgradb po potresu. P ri določanju seizm ične odpornosti obstoječih zgradb je treb a upoštevati relevantne čin ite lje : a rh i­ tektonsko zasnovo zgradbe, konstrukcijsk i sistem , kon­ strukcijske detajle, sta rost zgradbe, kvalite to g radbe­ nih m aterialov, tehnologijo graditve in podobno. P ri odločanju o ekonom ski upravičenosti sanacij zgradb, poškodovanih zaradi potresa, je treb a upo­ števati razm erje stroškov sanacije proti p reosta li vrednosti poškodovane zgradbe, upoštevajoč tud i v er­ je tnostne podatke o časovni povratn i periodi rušiln ih potresov na določenem ozemlju. S pre je ti je tre b a tud i odločitev, ali se zgradbo s pomočjo sanacije vzpostav­ lja v stan je pred potresom ali pa se istočasno izvrši o jačan je nosilne konstrukcije, tako da je sposobna prevzeti potrese tis te intenzitete, ki je n a tem obm oč­ ju pričakovana. P rikazane so določbe Zakona o seizm ološki službi SR Slovenije, ki se nanašajo n a preventivno sanacijo pom em bnejših gradbenih objektov, katerih m oreb itna porušitev bi lahko povzročila večje število žrtev in ve­ liko m aterialno škodo. Varovanje tlačnih elementov s v lesenih konstrukcijah Za določanje kapacitet opor tlačnih elemen­ tov v lesenih konstrukcijah imamo v naših pred­ pisih pod točko 538 podane vrednosti, za katere se opore dimenzionirajo. Sile, katere morajo opore prevzeti so podane v odstotkih od tlačne sile, npr.: P = 3 .T 100 A vtor: Tomaž G rohar, dipl. inž. grad., Ja lnova 4, 64240 Radovljica GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1983 No.: B, p. p. 95—99 prof. Sergej Bubnov UDC 624.131.55 : (64 + 34) SEISMOLOGICAL, ECONOMICAL AND JURIDICAL CRITEREA FOR THE REHABILITATIONS OF BUILDINGS BECAUSE OF THE EARTHQUAKE The seism ological d a ta based on th e probabi­ listic approach together w ith th e econom ical date should be jo in tly i taken in to consideration by th e de­ cision m aking about the rehab ilita tion of the building because of the aerthquake. The problem of th e rehab ilita tion could be trea ted in tw o aspects: — The preventive rehabilita tion of th e seismic in ­ sufficient resis tan t buildings in o rder to p reven t the loss of lives and to m inim ize the dam age to property, during the fu tu re earthquakes — The seismic rehab ilita tion of th e dem aged build­ ings afte r the earthquake. For th e determ ination of th e seismic resistance of buildings all re lavan t fac to rs should be taken in to account: the arch itec tu ral layout, th e bearing structu ­ re, the structu ra l details, th e age of th e building, the quality of th e building m aterials, th e building techno­ logy and sim ilar. The decision about th e rep a ir and rehabilita tion of the dam aged buildings a f te r th e ea rthquake should be based on th e ra tio of th e cost, of th e rehab ilita ­ tion to the rem ained m arke t value of th e building, ta ­ king into account th e re tu rn period of th e destructive earthquakes a t th e site. I t should be also decided e it­ her the building should be resto red in th e state before the eartquake or it1 should be strengh tened in o rder to be able to bear the seismic loads of th e fu tu re ea rth ­ quake, according to the expected in tensity of th e fu tu re earthquakes. There a re also presen ted th e regulations of th e republic law about th e Seism ological service of Slo­ venia, concerning th e preventive rehab ilita tion of th e im portant buildings, w hich if dem olished could cause the loss of hum an lives and g rea t dam age to th e p ro ­ perty. TOMAŽ GROHAR Te vrednosti izhajajo iz predpostavke, da je lesena tlačna palica stikovana na vsaki opori, ter da se opore zamaknejo in tako nastane cik-cak, ka­ teri povzroča bočne sile. V novejšem času pa se pogosto uporabljajo tlačni elementi iz lepljenih no­ silcev, kateri so preko opor neprekinjeni in se v njih pri kritični obtežbi ne pojavlja cik-cak de­ formacija, temveč S-deformacija. Iz tujih virov imamo navodila, katera nam dajejo obremenitve v oporah teh nosilcev in so znatno nižja od sil, ki jih zahtevajo naši veljavni predpisi. prečnimi oporami B = — (kN/ml) 30 . 1 kjer je T — tlačna sila 1 — celotna dolžina tlačnega elementa 30 — konstanta Razlika med dobljenimi silami po naših pred­ pisih in silami dobljenimi po tujih avtorjih so pov­ zročila spore in različna mnenja o pravilnosti te ali one vrednosti. Po strokovni strani se je postavlja­ lo vprašanje o maksimalni uklonski dolžini pri kateri naj bi se pojavljale obremenitve bočnih opor, oziroma kakšen je vpliv debeline tlačnega elementa (širine nosilca) na sile v oporah. Na ta vprašanja lahko odgovorimo s pomočjo četrtinske metode za račun uklona. Račun uklona enostavne palice: Enostavni palici obremenjeni s centrično tlač­ no silo se v sredi uklonske dolžine vstavi členek in poljubno zamakne, ter blokira. Tako dobimo osnovni statično določen sistem za katerega lahko določimo bočno silo »B«. Po vstavitvi pogoja kontinuitete se pojavijo ob členku statično nedoločene količine, ki pov­ zročajo odpor palice proti narejenemu zamiku. Iz pogoja B — O —'0 se že dobi približna sli­ ka o tem kar se v palici pri uklonu dogaja. Dob­ ljeni rezultati so netočni in ležijo na strani nesi­ gurnosti. Vzrok za to netočnost so lokalni momen­ ti, ki nastanejo zaradi komponent sil O in P, katere sečejo lokalne deformacije nad in pod člen­ kom v statično nedoločenem sistemu. Za obliko lokalne deformacije sem vzel kva­ dratno parabolo in to zato ker je njeno integri­ ranje s trikotnimi površinami znano. Za velikost lokalne deformacije pa sem vzel četrtinko zamika členka po principu krožnih izsekov. Ker se kva­ dratna parabola integrira s trikotno površino rav­ no tako kot trikotna s trikotno, lahko nadomešča­ mo kvadratno parabolo s trikotno površino. S tehniko nadomestne površine pa dobimo hitro linearno redukcijo odpora palice. Mk - M - Pogoj za nastop kritične sile nastopi pri B — Oredl = 0 Če sedaj primerjamo dobljene rezultate s kri­ tično silo Euler ja dobimo zelo dobre rezultate, ki za malenkost ležijo na strani sigurnosti. Da bi se popolnoma ujemala četrtinska metoda z Eulerjevo formulo sem šel zmanjševati velikost lokalne de­ formacije od števila 4 na število 4,6 kjer sem z ozirom na točnost števila TI v Eulerjevi formuli dobil za Eulerjevo območje iste rezultate kot s formulo. Tl2 . EJ Primer: Na centrični tlak obremenjena palica veliko­ sti 20 X 20 cm, F = 400 cm2 E = 1000 kN/cm2; J = 1728 cm4; lk = 4.00 m Po Eulerjevi enačbi: P k Tl2 . 1000 . 1728 4002 106,5 kN Po četrtinski metodi: f = 1 cm B = 4 . 106,5 . ------- = 1,065 kN 400 O - 48 • 1000 - 1728- = 1,296 kN M k 4003 1,296 . 4,0 = 1,296 kNm Miok — 4,6 1,296 - O . 237 106,5 = 237 kNm 821 1,296 O™* = 1,296 . 0,821 = 1,064 ~ B Po omega postopku: 1 = 3,46 cm; od<,P = 1,0 kN/cm2 l = - 4()0- = 115,6; Pdop 3,46 400 . 1,0 4,3 = 33,5 kN; V = a> = 4,3 106,5 33,5 3,18 Račun uklona stenskih elementov Četrtinska metoda za račun uklona je name­ njena računu stenskih elementov z robnimi pogo­ ji. To se pravi, če je na primer en vertikalni rob stene uklonsko zavarovan, drugi pa prost in izpo­ stavljen uklonu, potem se za tak element v ideal­ nem materialu po četrtinski metodi lahko izraču­ na kritična obtežba. Nadalje se lahko ugotavljajo kritične sile v stenskih elementih zavarovanih na poljubni vzporednici k vertikalnemu robu ali pa, da je točkovno zavarovan na poljubni vertikali vzporedni zunanjemu robu. V vseh omenjenih pri­ merih se prerezne kapacitete B in Omn nanašajo tudi na rotacijo prereza in se integrirajo kot vr­ tilni moment okrog zavarovane vertikalne osi. Ta­ ko imamo v stenah prerezne kapacitete Mb in Morodi- Kitična obtežba v steni nastopi ko je M b — Mored! = o Račun elastičnih uporov stenskih elementov Tako kot se pri uporabi Eulerjeve formule lahko za predpisano obtežbo, varnostni faktor in za znani prerez ugotovi kritična uklonska dolžina palice, tako se za iste znane pogoje v steni lahko postopno ugotovi kritična uklonska dolžina sten­ skega elementa (lkr). Če se s tem razstojanjem namestijo opore se zaradi pogoja M b ~ Moređ = 0 pri S-deformacijah dolžine lkr ne pojavi nobena obtežba v oporah. Pojavljajo pa se obtežbe v oporah pri daljših S- deformacijah. Najneugodnejša obtežba na opore nastopi pri medsebojnih zamikih vsake druge opo­ re. Velikost obtežbe na oporo označimo z M r, če je v vpetostni obliki. M r = M b ~ Mored! Pri tem nastane drugi pogoj za maksimalni razmak opor, kajti odpor stenskega elementa proti zamiku na uklonski dolžini dvojnega razmaka naj bi bil še vedno prisoten. Težje je odgovoriti na vprašanje kako blizu se odpor elementa lahko približa ničli. Navedene predpostavke slonijo na pogojih S-deformacij in z približevanjem pogoja Oredi = 0 nastopajo motnje v predpostavljenih deformacijskih pogojih. Po dosedanjih računskih primerih sodeč se je izkazalo, če se je držal prvi pogoj o kritični med- M ored: > 0 sebojni razdalji opor, potem je bil tudi odpor ele­ menta na dvojni razdalji vedno močno prisoten. Zaporedje pri raziskavi opor. Izvolimo si neko kapaciteto opore in obremeni­ mo oporo z lastno kapaciteto ter določimo podaj- nost opore. K tej deformaciji prištejemo še defor­ macije ostalih činiteljev v celotni konstrukciji. Ta­ ko dobimo nek »/lf« za katerega lahko po četrtin- ski metodi ugotovimo dejansko obremenitev opor. Primer: Stenski elementi velikosti b/H = 12/100 cm je tlač­ no obremenjen s predpisano obtežbo P = 200 kN ter varovan na konceh in v sredi celotne dolžine 1 = 9,00 m Modul E - 1 0 0 kN/cm* Varnostni faktor V =' 3,0 Sistem: Raziskava lkr = 4,50 m; za f = 1 cm 0,6 B = 4 . 600 . — — = 3,20 kN 450 Mb = 3,20 . 0,60 = 1,92 kNm 1 . 123Odpor stene: J = -----------= 144 cm4 12 48. 144 . 1000O1 —-------------------= 0,076 kN/cm 4503 0,076 . 100 O = 3,80 kN M0 = 3,80 . 0,666 = 2,53 kNm 3,80 . 4,50Mk = - 1 - -----1----= 4,27 kNm 0,006Miot = 600 . —---- = 0,80 kNm 4,6 4,27 - 0,80 n = —----------— = 0,813 4,27 M o red ='2,53 . 0,813 = 2,05 kNm > MB Mp, — M o red > 0 Raziskava obtežbe bočne opore: Po naših predpisih zahtevana jakost bočne opo­ re: 200 . 3 Bk = ----------= 6,0 kN 100 V vpetostni obliki: Mbk - 6,0 X 0,60 = 3,60 kNm Izračun dejanskih bočnih sil pri kritični ob­ težbi in podajnosti opore Al = 2 cm. B =' 4 X 600 1,2 900 -■ 3,20 kN Mb = 3,20 . 0,60 = 1,92 kNm „ 48 . 144 . 1000 O1 = 2 . -------------------- = 0,019 kN/cm 9003 ^ 0,019 . 100 „ _ , „O — ------------- = 0,95 kN Mo = 0,95 . 0,666 = 0,632 kNm 0,95 . 9,00Mk = -1------ 1— = 2,14 kNm 0,012M l0k = 600 . —---- = 1,60 kNm 4,6 2,14 - 1,60 2,14 0,253 > 0 M o red = 0,632 . 0,253 = 0,16 kNm M k dej = 1,92 . 0,16 = 1,76 kNm Ker za les v predpisih niso podane meje Ho- okovega zakona se lahko iz previdnosti opusti od­ por stojine in prenese celotno bočno silo v va­ rovalni sistem: 1 92 K = —----= 3,20 kN < Bk 0,60 K navedeni raziskavi pa je še izračunati, če je predvidena opora sposobna obvladati deforma­ cije na stenskem elementu, katere povzročajo osta­ li činitelji v konstrukciji. V težišču tlačne sile: 1,76 0,60 = 2,93 kN < Bk Na primer: Al = Afi + Al2 = 0,5 + 1,5 = 2,0 cm Iz navedenega je razvidno, da je predpisana kapaciteta bočne opore dvakrat večja od račun­ skega rezultata. Kontrola napetosti pod kritično obtežbo: N - 600 kN Mx = 600 . 0,10 = 60 kNm ; 0,019 . 9,0 4 = 0,0428 kNm F = 1200 cm2 ,12 . 1002Wx ='----------- = 20.000 cm3 1 . 122 6 24 cm3 Pri tem je: !fx — deformacija na prostem robu stenskega ele­ menta zaradi podajnosti opore obtežene z lastno kacapiteto; Ifs — deformacija naj prostem robu stenskega ele­ menta zaradi ostalih povzročiteljev v kon­ strukciji. Obtežba opore pri Ai? — 1,5 cm 144 . 1000 O1 = 1,5 . -------------- =' 0,014 kN/cm O = 9003 0,014 . 100 = 0,71 kN 600 6000 o — -------- ± ------------- 1200 20.000 Mo = 0,71 X 0,666 = 0,473 kNm K = = o,79 kN < Bk = 6,0 kN 0,60= 0,5 ± 0,3 =' 0,8' kN/cm2 oz. 0,98 kN/cm2 POROČILA S SKU PŠČ IN E Zapisnik redne skupščine Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, ki je potekala dne 8. aprila 1983 v mali dvorani Kulturnega doma Ivana Cankarja v Dnevni red: 1. Pozdrav p redsednika in izvolitev organov skup­ ščine 2. Pozdravi pokrovitelja in gostov 3. Poročilo p redsednika Zveze društev gradbe­ n ih inžen irjev in tehn ikov Slovenije 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Poročilo glavnega in odgovornega urednika G radbenega vestn ika 6. Poročilo s ta tu ta rn e kom isije 7. R azprava 8. Predlog o višini č lanarine in naročnine na G radbeni vestn ik za obdobje 1984—1985 9. R azrešitev dosedanjih organov zveze 10. Foročilo kandidacijske kom isije in volitev no­ v ih organov zveze 11. Podelitev priznanj zaslužnim in častnim čla­ nom 12. Sklepna beseda p redsedn ika Ad V P redsednik izvršnega odbora Zveze društev g rad­ benih inžen irjev in tehn ikov Slovenije, tov. Janez Kokol, pozdravi skupščino in jo usm eri v tok dela s predlogi kandidatov za izvolitev v organe skupščine — delovno predsedstvo: Sergej Bubnov (predsed­ nik), F ranc K ositer (p redstavnik pokrovitelja G IP Gradis), S tanko Tominc, B ranko Rosina, Vesna Ko- nečnik — zapisnikar: Ana Holobar — overovatelja zapisnika: D ragan K ranjc in M i­ loš Polič — verifikacijska komisija: M aks M egušar (pred­ sednik), Adolf Derganc, F ranc H ribernik Delovno predsedstvo skupščine — Konečnik, Kositer, Bubnov — predsednik, Tominc in Rosina Ljubljani. — kandidacijska komisija: Franc Čačovič (pred­ sednik), M inka P ra jnc , S lavko Kukovec — komisija za sklepe: France M artinec (predsed­ nik), S tanko Tominc, P e te r M andeljc Vsi p redlagani kand idati so bili soglasno izvo­ ljeni. P redsednik delovnega predsedstva, tov. Sergej Bubnov, še en k ra t pozdravi prisotne, m ed njim i še posebno toplo predsedn ika ZITS tov Toneta Tribušo- na, p redsednika DGIT Rijeka, tov. M artina M aruši­ ča, p redstavn ika R epubliškega sek re taria ta za in d u ­ strijo in gradbeništvo, tov. V lada O včarja, p redsed­ n ika poslovodnega organa G IP Gradis, pokrovitelja skupščine, tov. F ranca K ositra; nad a lje p rebere p o ­ zdravne brzo javke od predsedstva Saveza GIT Jugo­ slavije, predsedstva Saveza GIT S rbije in od p red ­ sedstva Saveza G IT H rvatske, nakar da besedo spo­ štovanim gostom. Ad 2/ Skupščino na jp re j pozdravi v im enu pokrovitelja G IP G radis tov. F ranc Kositer, p redsednik poslo- vodnega organa: Tovarišice in tovariši delegati, dragi gostje, v im enu pokrov ite lja te skupščine G IP G radis vas toplo pozdravljam z željo, da tud i današnji zbor prispeva k učvrstitv i te naše gradbeniške strokovne organizacije in nadaljn jem u večanju njenega vpliva n a rast po­ m ena in vloge slovenskega gradbeništva v gospodar­ stvu ožje in širše dom ovine te r zunaj meja. Menimo, da n as gospodarske razm ere, ki smo jim priča, sam e silijo v tem eljite jšo analizo naše dejav­ nosti in p red s tav lja jo izziv za še p lodnejše in bolj organizirano povezavo in ciljno usm erjeno delovanje v prihodnosti. Ne sm em o pozabiti, da je gradbeništvo edina panoga našega gospodarstva, ki že tre t je leto za­ pored izkazuje negativne indekse rasti in tudi trend i Franc Kositer, predsednik poslovodnega organa GIP Gradis, pokrovitelj skupščine, pozdravlja skupščino Franc Martinec podaja poročilo o delovanju ZDGITS za obdobje 1981—1983 nada ljn jega razvoja niso spodbudni. N ada ljn ji razvoj posta ja vse bolj odvisen od in tenzivne uporabe znanja v tehničnem , tehnološkem , organizacijskem in po­ slovnem smislu. N astopi slovenskih gradbenikov v tu jin i v zadnjih nekaj le tih , pa tud i večji dom ači p ro ­ je k ti s področja nuk learne energetike, p rom etne in ­ fra s tru k tu re in večjih industrijsk ih kom pleksov so nas soočili s sodobnim i zahtevam i pri Izva jan ju investi­ cijsk ih del. T uja tehn ična regulativa, sodobna oprem a in tehnološki postopki, m oderno organizirani p rijem i p ri p rip rav i in vodenju investicijsk ih p ro jek tov niso več akadem ska kurioziteta, am pak čedalje bolj vsakodnev­ no, običajno orodje, s ka terim m ora vešče rač u n a ti če­ da lje širši krog strokovnjakov, gradbenikov. V sprem ­ lja n ju tega razvoja pa tu d i v ak tivnem prispevku in afirm aciji slovenskega gradbeništva je velika odgo­ vornost naše strokovne organizacije. G radis se v te napore vsa le ta svojega obstoja intenzivno vk ljuču je s svojim ne m ajhn im kad rov ­ skim potencialom, ca. 600 inženirjev in tehnikov, ra ­ ziskavam in izobraževanju v okviru lastne razisko­ valne enote pa letno nam enjam o prek 6 m ilija rd di­ narjev . Z zadovoljstvom bom o izrabili današn jo priložnost in do konca te skupščine podrobneje p redstav ili re ­ zu ltate svoje 38 le t tra ja jo če poslovne in strokovne rasti. Želim o torej še enkra t, da današn ji zbor uspešno izrabim o za pregled do sedaj doseženih rezu ltatov in opredelitev nalog za prihodnost kot naš gradbeniški prispevek k splošnim naporom za usta litev našega gospodarstva in celotne družbe. Tov. M artin M arušič, predsednik D ruštva GIT — R ijeka: D rugarice i drugovi, dozvolite m i d a u im e D ru­ štva građevinskih inžen jera i tehn ičara R ijeke u b ra t­ skom gradu L jubljan i pozdravim sve vas p risu tn e na današn jo j skupštini, a tim e i sve građevinske in ­ žen jere i tehn ičare S lovenije i da v am želim uspješan rad. D anašnja vaša skupština se održava u tren u tk u kada se u našoj zem lji provodi d ruštvena i ekonom ska stabilizacija u cilju daljn jega razvoja i učvršćen ja so­ cijalističkog sam ouprav ljan ja in p rivrednog razvoja, u čem u je i vaš Savez dao značajan doprinos, a što će i ubuduće rad iti u čem u vam želim m nogo uspjeha. S u rad n ja izm eđu građevinara, dv iju b ra tsk ih gra­ dova L jub ljane i R ijeke, se odvija već pun ih 14 go­ dina, a kroz to se razv ila i uspješna su rad n ja D ruštva G rađevinskih inžen jera i tehn ičara R ijeke sa S a­ vezom građevinskih inženjera i teh n iča ra Slovenije, kao i sa pojedinim vašim društv im a. U znak dosadašnje dobre su rad n je i želje d a se ta su rad n ja i dalje nastav i n a svim po ljim a rad a na zadovoljstvo svih nas, dozvolite m i d a vam uručim sim boličan poklon likovni rad slik a ra P lovanića. Mo­ lim predsjednika vašeg Saveza da preuzm e poklon. P redsednik predsedstva, tov. S tanko Tominc, se v im enu Zveze d ruštev gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije zahvali za tovariške besede in darilo od sta­ novskih p rija te ljev iz Reke. Skupščino so v kratkem nagovoru pozdravili še: tov. Tone Tribušon — predsednik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije, tov. Š efan P razn ik — predsed­ n ik ZSS ROS delavcev gradbeništva, in tov. V ladi­ m ir Žvab — sek re tar Zveze stro jn ih inžen irjev in tehnikov Sl oveni j e- Tov. B ranko Rosina, član predsedstva Zveze grad- benih inženirjev in tehnikov Jugoslav ije : K er je predsednik p redsedstva ZGIT Jugoslavije tov. Filipovič službeno zadržan in se k ljub želji ne m ore udeležiti današn je skupščine, m i dovolite, da kot podpredsednik predsedstva ZG IT Jugoslav ije po­ zdravim današnjo našo skupščino te r j i zaželim mnogo uspeha pri n jenem delu. Im am pa za dolžnost, d a vse seznanim z delom predsedstva ZGIT Jugoslav ije ko t tud i sam e zveze, ki je potekalo po konkretn ih zadolžitvah, uredništv ih , izdajateljsk ih svetih kot tu d i n a delegatski bazi v družbenopolitičnih telesih in svetih. P o zadnji skup­ ščini 11. novem bra, 1981 v V araždinu, je bilo delova­ n je zveze razm erom a zelo aktivno. Ta ak tivnost se je odražala skozi sistem sko o rgan iz irane in izvedene aktivnosti posam eznih repuh lišk ih in pokrajinsk ih zvez GIT in specializiranih d ruštev , p ri čem er so bili doseženi dobri rezu lta ti p redvsem p ri realizaciji ciljev, zasnovanih v s ta tu tu ZG IT J ko t tu d i po s ta ­ tu tih naših organizacij te r sklepih, sp re je tih na skup­ ščinah v le tih 1982 in 1983. Tu je po trebno posebej poudariti ak tivnost SG ITJ p ri angažiran ju članstva in naših organizacij glede izv a jan ja sklepov XI. kongresa ZK J, sklepov p redsedstva CK ZK J, p red ­ sedstva SFR J in priporočil Zvezne konference SZDL Jugoslavije glede stab ilizacijsk ih naporov gospodar­ stva, stanovan jske politike, v arčevan ja in zaposlo­ vanja. Zveza G IT Jugoslavije, ki delu je v okviru SZDL Jugoslavije ko t dem okratične fro n te organiziranih socialističnih sil, k je r se u s tv a rja n jih politična in akcijska enotnost, je s tak im delovanjem potrdila, da je zavesten in organiziran sub jek t naše družbe. Naše organizacije kot tu d i Zveza GIT Jugoslavije so tako delovale pri organizacijskem povezovanju in krepitv i idejnopolitične enotnosti in razv ijan ju za­ vesti ne sam o p ri svojih članih in žen irjih in tehnikih, tem več tu d i tak o vseh delovnih lju d i in občanov, predvsem v sm eri obram bne sposobnosti naše domo­ vine in zaščito neodvisnosti in izg radn je socializma n a sam oupravnih osnovah. Tudi v pretek lem m andatnem obdobju je težišče aktivnosti p ripadalo v p rašan ju našega n ada ljn jega organiziranja, usk la jevan ju naših s ta tu tov tako repub­ liških zvez, pokrajinsk ih zvez in specializiranih d ru ­ štev v skladu s sm ernicam i Zvezne konference SZDL Jugoslavije in zakonov o zd ruževan ju občanov. Za­ devno je bilo več sestankov z odgovornim i p ri Zvezni konferenci SZDL Jugoslavije, ki so rodili tud i po- žitivne rezu ltate . K koord inacijsk im odborom Zvezne konference SZDL Jugoslav ije so bili d e ta jlno p re- d isku tiran i problem i okoli našega delovanja in or­ ganizacije. M enimo nam reč, d a so naše organizacije že tako usposobljene, da lahko v okv iru družbenopo­ litičnih sil našega sam oupravnega sistem a dobijo končno takšno mesto, ki jim tud i pripada. Seveda pa so v zvezi s tem v sam i naši organizaciji potrebne n eka te re kvalite tne sprem em be, tako po obsegu kot tud i po vsebini dela; v sam em organiziranju in n a ­ da ljn jem iskanju po ti za pogoje dela naših organi­ zacij, s čim er bo sam o po trjeno prej nakazano stališče. T re tiran je naših organizacij tako po posameznih r e ­ publikah in pokrajinah te r posam eznih m estih n a osnovi raznolikih zakonov o združevanju oziroma o d ruštv ih glede na p rej navedeno za inženirsko tehn ič­ ne strokovne organizacije te r ja drugi tretm an, p ri če­ m er te organizacije ni m ožno p rim erja ti s pevskimi in podobnim i društvi. P o trebno je, da se tud i po po­ sam eznih republikah za tako afirm acijo in položaj naših strokovnih d ruštev zagotovi tako gledanje na našo organizacijo. S področja aktivnosti strokovnega izobraževanja so bile na obm očju cele Jugoslav ije izvedene uspešne ko v organizaciji posam eznih društev, republiških in pokrajinsk ih zvez ko t tud i specializiranih društev . Izmed teh ak tivnosti je po trebno poudariti VII. kongres g radbenih konstrukterjev , 26. ap rila tega le ta v C avtatu, posvetovanje o sanaciji objektov v M ariboru 15. in 16. septem bra tega leta, katerega organizator je tu d i slovenska zveza GIT. Izvedeno je posvetovanje o dvonam enskih zakloni­ ščih v B anja Luki 1982. leta. Z aradi ilustracije teh ak tivnosti je potrebno tu posebej poudariti, da s tro ­ kovno izobraževanje našega članstva spada med os­ novno ak tivnost naših organizacij predvsem v in te ­ resu, da se članstvo perm anen tno spoznava s p rogre­ som znan ja in tehnologije in izm enjavo strokovnih izkušenj. V tem cilju naše republiške zveze in posa­ m ezna d ruštva tud i p rire ja jo sem inarje in p redava­ nja, p ri čem er posebno izstopajo ZGIT Srbije, H r­ vatske, društvo Zagreb, M aribor te r še nekatera druga društva. V oktobru 1982 je D ruštvo za m ehaniko ta l in fu nd iran je SR S rb ije im elo sem inar »Fundiran j e n a šipovima«, Jugoslovansko društvo za odvodnja­ v an je in navodn javan je »O naj novejših spoznanjih p ri m elioracijah«, Jugoslovanska konferenca za za­ ščito voda v ap rilu 1982 p a je d a la nov spoznanja in obravnavala problem atiko s področja kvalitete podzem ­ nih in površinskih vod, voda v akum ulacijah, rečnih voda in vodopreskrbe. P o trebno je tud i tu om eniti p rizadevan ja jugoslovanskega d ruštva za preiskavo m a te ria la in konstrukcij JUDUM KA, ki je nosilec strokovne problem atike s področja tehnične regu la­ tive. Na njihovem lanskoletnem kongresu, k je r so slavili 30-letni jubilej, je b ilo podanih 143 referatov s področja p reiskave m ateria lov in konstrukcij. V m e­ secu feb ru arju tega le ta j e bil tu d i znanstveni po­ svet »Sodobni tre tm an jek len ih konstrukcij po norm i SIA 161/79 v prim erjav i z našo regulativo. V p re jš ­ n jem mesecu je bilo posvetovanje o p rednapen jan ju AB (arm iranobetnoskih) konstrukcij tako s področja teoretsk ih in eksperim entaln ih pogledov in izkušenj. V erje tno bi tu lahko še navedli nekatere druge m anifestacije, vendar p a je po trebno povedati, da r e ­ publiške zveze GIT Jugoslav ije o vseh dejavnostih n e obveščajo. Iz vsega navedenega pa se lahko za ­ ključi, da smo n a področju izobraževanja razm erom a dobro aktivni, in to na vseh n ivojih naše organizi­ ranosti. Po v p rašan ju tehnične regulative je ugotovljena zelo in tenzivna dejavnost JUDUMK, katera dela na standard ih in tehničnih p rav iln ik ih . Sedaj je v obrav­ nav i novi PBAB, pred sp rejem om je novi p rav iln ik o g radn ji zaklonišč, izdelan je e laborat analize o b ­ stoječe tehnične regu la tive in nadgradnje v s tan o ­ van jsk i izgradnji. ZGIT Jugoslavije sodelu je z Zvezno konferenco SZDL Jugoslav ije p rek dveh sta ln ih delegatov. V ilu ­ stracijo te aktivnosti je potrebno povedati, da se je v preteklem obdobju obravnavalo naslednje: — izkušnje ustavnega sodišča glede zagotovitve ustavnosti in zakonitosti v stanovanjski izgradnji; — prob lem atika izgradnje stanovanjskih objektov; — reševanje prob lem atike družinskih stanovan j­ skih objektov in stanovanj. K ot rezu lta t n aše in iciative je z odločbo zvezne­ ga izvršnega sveta v mesecu decem bru preteklega le ta osnovan Svet za gradbeništvo n a zvezni ravni kot strupno kolegialno telo zveznih organov uprave in organizacij. V sestavu sveta je tud i p redstavn ik naše zveze. P o treba po ustanovitvi takega sveta se je pokazal zaradi nu jn o potrebne koordinacije in izved­ be politike s področja gradbeništva in industrije gradbenega m ateria la kot tud i glede sodelovanja za­ in te resiran ih republišk ih in pokrajinsk ih organ/ov uprave iz te panoge. U gotovljeno je bilo nam reč, da po dosedanji praksi take prave povezave ni bilo, da pa je potrebno n a enem m estu uskladiti in se dogovo­ riti glede regulative, izva jan ja gradbeniške dejav ­ nosti n a enotnem jugoslovanskem trgu, v p lan iran ju in razvoju, izv a jan ju investicijsk ih del v tu jin i, v izobraževanju k o t tu d i po m nogih drugih in še od­ p rtih vprašan jih . S vet je posvetovalno telo, katero po svo jih p red ­ logih daje iniciative, m nenja in predloge Zveznem u kom iteju za energetiko in industrijo . Z im enovanjem tega sveta je rea liz irana in ic ia tiva naše zveze, dana na zadnji skupščini, k a te re je m ed tem časom dobila tu d i široko družbeno podporo. Zato si dovolim apelira ti tudi na udeležence d a ­ našn je skupščine v prepričanju , da je mnogo o d p r­ tih vprašan j s področja delovanja tega sveta, da dam o predloge za njegovo delo, sicer p a osebno menim , da bi bilo prav, da tud i; v naši republiki pogledamo, k je in kako usk la ju jem o našo gradbeniško problem atiko in najdem o ustrezno rešitev. Potrebno je še navesti aktivno sodelovanje z Zveznim sek re taria to m za narodno obram bo, Splošnim združenjem za gradbeništvo in IGM, z Zveznim za­ vodom za standardizacijo , sindikatom gradbenih de­ lavcev, Jugoslovanskim gradbenim centrom , katerem u je bila podeljena za 25. jub ilej za sodelovanje tud i spom inska diplom a naše zveze. Veliko naporov je bilo vloženih s s tran i redakcij­ skih odborov z izda jo gradbeniškega koledarja, ki je postal nepogrešljiv pripom oček in in fo rm ato r sleher­ nega gradbenika p ri nas, kot tud i rev ije N aše gradje- v inarstvo; k a te ra je redni in form ator o vseh g radbe­ nišk ih nap redk ih pri nas in v svetu. Ne m orem o p rezreti težke situacije našega grad­ beništva v tem tren u tk u , k je r bo potrebno ponovno in redno p rev e rja ti našo organiziranost, p ri tem pa tud i čim večjo anagažiranost vsakega posam eznega našega člana, da bom o kos tak i situaciji. P redsednik verifikacijske kom isije tov. M aks M e­ gušar seznani skupščino s prisotnostjo delegatov. U gotovljena je, da je od 11 obstoječih društev v SR Sloveniji poslalo delegate na skupščino 10 d ru ­ štev in da je priso tn ih skupaj 35 delegatov. Skupščina je to re j sklepčna. Ad 3) Podpredsednik Zveze d ruštev gradbenih inženirjev in tehn ikov S lovenije tov. F rance M artinec poda po­ ročilo o delu zveze za obdobje 1981—1982. (Priloga) Ad 4) Poročilo nadzornega odbora poda tov. F ranc Čačovič. N adzorni odbor ZDGITS se je v m andatnem ob­ dobju sestal š tirik ra t. D vakrat je pregledal rezu ltate celotnega poslovanja. A naliza finančnega poslovanja je pokazala pozi­ tiv n e rezultate. Poslovanje je bilo gospodarno in pravilno. Ad 5) Poročilo glavnega in odgovornega u redn ika G rad ­ benega vestnika tov. S ergeja Bubnova (Priloga) Ad 6) Tov. F ranc Cačovič poda predlog s ta tu ta rn e ko ­ m isije za dopolnitev S ta tu ta : S ta tu ta rn a kom isija je pregledala S ta tu t Zveze d ruštev gradbenih inžen irjev in tehnikov S lovenije in pred laga skupščini, da sprejm e sklep, s .katerim se dopolnita 23. in 29. člen S tatu ta . 29. člen — staro besedilo: Za izvajan je p rogram a ZGITS se pri izvršnem odboru ZGITS form irajo : — K om sija za izobraževanje — K om isija za razvojno delo in inovacije — K om isija za tehn ično regulativo — Založniški,svet — U redniški odbor Število članov posam eznih komisij določi izvršni odbor po potrebi. C lane kom isij voli IO. 29. člen — novo besedilo: Za izvajan je program a ZGITS se p r i izvršnem odboru ZGITS form irajo : — Odbori sekcij za posam ezna strokovna pod­ ročja — K om isija za izobraževanje — K om isija za razvojno delo in inovacije — K om isija za tehn ično regulativo — Založniški sve t — U redniški odbor Število članov odborov ozirom a posam eznih ko­ m isij določi izvršni odbor po potrebi. C lane organov voli IO. 23. člen Člani izvršnega odbora so: — predsednik ZDGITS — oba podpredsednika — predsedniki odborov, komisij in svetov — delegat sind ikata delavcev gradbeništva — predsednik izvršnega odbora ZDGITS — dva člana S to dopolnitvijo s ta tu ta bi omogočili boljšo or­ ganiziranost in delovanje specializiranih gradbenikov, kot na prim er: geom ehanikov, konstruk te rjev itd. K om isija je p regledala tu d i s ta tu t SG ITJ in ugo­ tav lja , da je z našim sta tu tom usk la jen in nanj nim a pripomb. Za predlog s ta tu ta rn e kom isije je glasovalo 34 delegatov, en (1) delegat je bil proti. Ad 7) Predsednik delovnega p redsedstva tov. Sergej Bubnov povabi delegate k razpravi. Tov. C iril S tanič: H vala za podatke o štev ilu članstva kakor o šte­ vilkah G radbenega vestnika. Gotovo je žalostna vest, d a im am o n.a obm očju L jubljane po predpisih ločeno društvo, ki pa im a ze­ lo m alo članstva, k e r se vsi zanašajo le na delo Zveze in n e na organe svojega društva. Vse to smo pred leti v S loveniji že preživeli, ker je prišlo navodilo, da na j za posam ezno m esto ali območje ustanovim o samo po eno d ru š tv o ,im e n o v a ­ no DIT, v katerem bi bili vsi inžen irji in tehn ik i vseh možnih strok. Ta, način zb iran ja naših strokovnjakov se je ob­ nesel v m anjših k rajih , k je r im am o m alo število in ­ ženirjev in tehnikov. Povsod pa, k je r je le-teh več, se skupno d ruštvo n i obdržalo in so se v glavnem znova osnovala specia liz irana društva. N ajbolj se je to obdržalo v Celju in d ružabno tu d i v M ariboru, le v L jubljani ni zaživelo, k e r n im am o p rim ern ih k lub­ skih prostorov. Za nas je slabo tu d i to, da nam le to za letom preti rušen je dom a inžen irjev in tehn ikov Slovenije in da nim am o p rave orien tacije za m ožnost nadaljn jega dela. V sekakor bo pravilno, d a se vse delo z društvom v L jubljani prenese v p rosto re zveze, k e r se delo po dveh lin ijah ni obneslo in ga je treb a voditi iz enega samega centra. Le tra jn i stik m ed izvršnim i organi in članstvom bo rodil nove uspehe. Le tako bo L jub­ ljan a znova zb ra la tis to število strokovnjakov v našo organizacijo, k i ja je p red leti že im ela. Vse to smo že pred leti im eli, zato ne dvom im o ponovnem vzpo­ nu članstva v L jubljan i. V naši sred i pogrešam m lade strokovnjake in predstavnike študentov, n a k a te re sm o skoraj že po­ zabili. D ejavnost naših poverjenikov v podjetjih in ustanovah je povsem zam rla. Vse to je treb a znova poživiti ozirom a obnoviti. P red le ti je bila naša organizacija vodilna pri reševanju ljub ljansk ih problem ov. Sedaj se naš glas skoraj več n e sliši. P rezrli smo u rban ističn i načrt L jubljane, P la n 2000, problem e železnice in avtobus­ nega kolodvora, razvoj energije, varstvo okolja, u s­ m erjan je strokovnega šolstva itd. Pohvale vredno je naše glasilo G radbeni vestnik, ki se n e glede n a vedno večje stroške bogati in širi, tako da sm o lahko vsi z vsebino zadovoljni. Ne glede n a visoko naklado V estnika, p a še vedno pozivam m lajše strokovnjake, d a se oglasijo in ponovno s sa ­ m ostojnim i poljudno obdelanim i problem i iz n jih živ ljenjske dejavnosti. P rem alo je tu d i kon tak ta in p isan ja tedaj, ko se n a trg u po jav ijo novi bogato re ­ k lam irani m ateriali, ki p a se n a te ren u ne obnesejo ali jih napačno uporab ljam o (izolacije, prim esi beto­ nov, toplotne zaščite itd.). Sedaj, ko so skoraj povsem zam rle strokovne ekskurzije v inozemstvo, je pravilno, da posvetim o več pozornosti dom ačim gradbiščem širom po Jugo­ slaviji, Sloveniji, pa tud i v L jub ljan i še vedno veliko gradimo. Tov. V ladim ir Čadež: Dovolite mi, da v k ra tkem povem nekaj misli. S trin jam se s k ritično oceno dela naše Zveze v pretek lem obdobju, ki jo je podal F rance M artinec; p rav tako s predlogom, k ako na j bi se v organizacij­ skem pogledu oživelo delo naših gradbenih strokov­ n jakov na obm očju L jub ljane. U m esten se m i zdi tud i predlog dopolnitve S ta tu ta , ki omogoča u stan av ­ lja n je strokovnih sekcij v okv iru Zveze, saj se je v praksi pokazalo, da je to potrebno. O problem atik i g radbeništva, ki je ta čas v tež­ kem položaju, se oglašajo s svojim i prispevki tud i naši člani. Tako je S aša Škulj objavil v G radbenem vestn iku članek G radbeništvo včeraj, danes in ju tri, Sergej Bubnov v G ospodarskem vestn iku članek Z a­ gate gradbeništva, A lojz Zupančič pa je v svojem poročilu n a skupščini SZ gradbeništva in IGM p r i­ kazal stan je v gradbeništvu in IGM te r dal konk re t­ n e predloge, kako naj se razrešijo nekateri problem i v gradbeništvu in IGM. M enim, da bi naša Zveza la h ­ ko zavzela svoja sta lišča do om enjenih prispevkov in tako pom agala p ri rea lizaciji konkretn ih predlogov. G lede sedaj veljavn ih zakonov, ki u re ja jo g ra ­ d itev objektov, zakona o grad itv i objektov in zakona o investicijski dokum entaciji, menim , da sta v g lav­ nem v redu. Če n a tem področju ni vse tako, k o t bi bilo treba, je predvsem zato, k er zakonov ne spoštujemo. V p r i­ prav i je predlog za Izdajo sprem em b teh zakonov. P redlagatelj naj bi p ri svojem predlogu upošteval predvsem tis ta določila zakonov, ki so bila v obdobju desetih le t spreje ta in \Jci vp livajo n a gradbeno in in ­ vesticijsko zakonodajo. T u gre m ed drugim za zakon o obligacijskih razm erjih , zakon o razširjeni rep ro ­ dukciji, na zakone, .ki u re ja jo financiranje, u re ja n je naselij (trenutno v postopku) itd. P ri te j priložnosti bi bilo prav , d a se rea liz ira dogovor IS republik in p o k ra jin konec le ta 1980, k i se nanaša na oddajo in ­ vesticijskih objektov v graditv i. V tem dogovoru je dan tu d i poudarek strokovnosti investitorja , ki je zadolžen za odgovorne naloge. Doslej sm o v naših zakonih predpisovali naloge, odgovornosti in pogoje za reg istracijo le za p ro jek tan tske in izva­ ja lske organizacije, m edtem ko teg a nism o storili za investito rja kot odločujočega in najbolj odgovornega p a rtn e rja p ri vseh investic ijsk ih odločitvah. P r i novelaciji zakona o graditv i objektov p red ­ lagam , da se enakopravno obravnava usm erjena g rad n ja stanovanj in g rad n ja za trg. Menim, da bi bilo treb a p rav v času stab ilizacije dati gradbenim delov­ nim organizacijam možnost, da se tak o kot doslej tud i v bodoče uveljavijo kot p ro izvajalci stanovanj za trg. Ne sm em o pozabiti, da je p o tem načinu gradn je od ­ govornost natančno določena. P ri tem p a ni bojazni za nesm otrno m neracionalno gradnjo, sai številni p lan ­ ski, urban ističn i, finančni in drugi predpisi to onem o­ gočajo. Ob zaključku se s tr in ja m z m nenjem B ranka R o­ sine, da je tre b a v bodoče dati več predlogov za strokovna priznanja, posebno uspešnim članom , ki prispevajo k razvoju g radben ištva pa tudi p riznan ja Zveze GIT Jugoslavije. Hvala. Tov. Miloš M arinček: N edavno ob jav ljena s tra teg ija dolgoročnega te h ­ nološkega razvoja Jugoslav ije zelo dobro ana liz ira s tan je v svetu in p r i nas, vendar p a nezadostno kon ­ k retiz ira potrebne m ehanizm e, ki naj bi omogočili nu jn o potreben h itre jši razvoj. Razum ljivo je, da je dana p rio rite ta m ikroelek trik i, inform atiki in te le ­ kom unikacijam , vendar p a so to predvsem orodja v sedanji novi industrijsk i, pa tu d i družbeni revolu­ ciji. Zato je n u jno potrebno, da bi vsako tehnološko področje izdelalo stra teg ijo svojega razvoja, to re j tudi področje g radbeništva. P ri tem pa bi bilo potrebno zadati to kot p rvo nalogo: čim prej osvojiti znanje na svetovni ravni, zlasti s prevzem anjem standardov m ednarodne organizacije ISO. Ob tem pa je, treb a ve­ deti, da cilj ISO ni samot napredek v razvoju s tandar­ dov v svetu zarad i o la jšan ja m ednarodne izm enjave blaga in uslug, tem več tud i razv ijan je m edsebojne so- delave n a področju in telektualne, znanstvene in teh ­ nološke aktivnosti. To je torej tudi izredna priložnost za sodelovanje n a področju znanstveno-raziskovalnega dela. Izdelava ISO s tan d ard a se danes* obravnava, npr. v Nemčiji, k o t izdelava D IN -standarda z javno di­ skusijo in se potem objavi kot ISO-DIN. Podobno d e­ la jo tud i v A ngliji, F ranciji in v drugih razv itih d r­ žavah, m edtem ko n a D anskem in Nizozemskem in še v nekaterih razv itih državah celo še neprevedene standarde ISO proglasijo za državne standarde. Naš Zvezni zavod sa standard izacijo se je form alno že ja s ­ no opredelil z u sm eritv ijo na ISO, tudi z nalogo kom i­ sij za standarde, da načrtno in organizirano sodelujejo v m ednarodni standard izaciji te r obravnavajo vse do­ kum ente v postopku uveljav ljan ja m ednarodnih s ta n ­ dardov, pa tu d i pravočasno in učinkovito te r rac i­ onalno in fo rm ira jo organizacije družbenega dela o ak ­ tivnosti m ednardne standardizacije. Žal p a je zaenkrat aktivnost Zveze zavoda za standard izacijo še daleč od tak šn e proglašene politike, zlasti na področju grad­ beništva. C en tra lna tehn iška knjižnica v L jubljani razpolaga s kom pletom ISO standardov (s finančno pomočjo G ospodarske zbornice Slovenije), pa tudi s tekočim i in form acijam i o dogodkih v zvezi z nas ta ja ­ n jem teh standardov v številnih tehn ičn ih kom itejih. Zelo p rim erno bi bilo, če bi se v G radbenem vestniku in tudi v osta lih tehn ičn ih revijah n ač rtn o objavljale inform acije o ISO standard ih . S troke bi se seveda m o­ ra le dogovoriti o m atičn i pripadnosti posam eznih te h ­ ničnih kom itetov ISO, objavljale pa bi tud i in form a­ cije o zanim ivih standard ih ISO, ki ne sodijo nepo­ sredno v n jhovo stroko. Z lasti pa bi: bilo pom em bno sodelovanje naših znanstvenih ustanov p ri postopku n as ta jan ja standardov ISO, saj bi d iskusije o različnih stališčih bile bolj ob jek tivne in zato bolj učinkovite kot so bile doslej p ri obravnavanju predlogov s tan ­ dardov JU S ozirom a jugoslovanske regulative nasploh. Lahko bi rekli, da je usm eritev n a m ednarodno znan je p rek stan d ard o v ISO naša p rim a rn a naloga v zvezi s stab ilizacijo gospodarstva, za njegov učinkovi­ tejši nastop n a svetovnem tržišču. D iskusiji so se priglasili še tov. Mišič, tov. Rosina in tov. Bubnov. Vsi so pozdravili kritično poročilo o delu Zveze v m inulem obdobju, ki ga je podal tov. M artinec, s poudarkom n a oživitev ljub ljanskega društva. S pre­ govorili so o nastalih gospodarskih razm erah, ki ne prizanašajo tud i gradbeništvu, obenem p a silijo de­ javnost Zveze k stabilizacijskem u obnašanju . Tako je bilo predlagano, naj bi izhajale dvojne številke G radbenega vestn ika in le - ta bi naj za jem al več reklam . V razprav i so se dotaknili sprem em be S ta tu ta (tov. Mišič), k a r zadeva form iran je sekcij. Tov. R osina seznani skupščino s S im pozijem o sa­ naciji objektov, ki bo v M ariboru in prosi za pomoč pri n jega realizaciji, d a ne bo v brem e le DGIT M a­ ribor. Tov. M atija Blaguš: V im enu DGIT Titovo Velenje pozdravljam skup­ ščino in ji/ želim uspešno delo. V razprav i bi rad predstav il delo našega društva v' p reteklem obdobju, težave, s katerim i smo se sp o ­ p rijem ali te r dosežene rezultate. Zdi se mi, da k a r Stanko Tominc izroča novemu predsedniku predsed­ stva ZDGITS Marjanu Blagušu priznanje naslov za­ služnega člana preveč časa in pozornosti posvečamo tem u, kako or­ gan izirati delo društva v L jubljan i, katero spada m ed štev ilnejše v Sloveniji. Predlagam , da naj se p a r m ladih entuziastov poprim e dela in p repričan sem, da bodo z m alo več dobre volje to heterogenost in teresov uskladili in jih spravili v norm alen tok dela. K ot je b ilo razbrati iz našega sporočila, šte je d ru ­ štvo 138 ev identiran ih članov in je nastalo z odcepit­ v ijo od DGIT Celje p red petim i leti. S tarostna s tru k ­ tu ra je nizka, p riliv članstva pa se obrača do 10 č la­ nov. P ri svojem delu se d ruštvo nas lan ja n a svoje iz­ vršne organe in se p rek dela teh organov tu d i m a n i­ festira aktivnost društva. Nemogoče bi bilo pričako­ vati dosledno aktivnost vseh članov, ker so tud i n ji­ hovi in teresi različni. Zato se v izvršnih organ ih d ru ­ štva trud im o zadovoljiti članstvo s pestrim p rogra­ mom dela, čeprav m oram pripom niti, da naša p riza­ devnost n i poplačana. Sprašujem o se ali se članstvo ne želi dodatno izobraževati ali so tem e ekskurzij nezanim ive ali pa je m orda sedanja s ituac ija takšna, da delo v društv ih ni zanimivo. N a osnovi razgovora s kolegi in član i ostalih d ruštev tukaj ugotavljam , da se srečujem o s podob­ nim i problem i. K lju b težavam p a uspevam o začrtani p lan izpolnjevati in p rav zato teh nekaj entuziastov še v z tra ja p ri delu v društvu. Tukaj je bilo v razprav i povedano, kaj bi bilo tre ­ b a v. te j situaciji, v kakršn i se n ah a ja gradbeništvo, razprav lja ti, p rikazati napredovanje in podobno. M oram reči, da sm o prv i med društv i izvedli p re ­ davan je »Računalništvo v gradbeništvu« in sicer z lastn im i strokovnjaki. Odziv članstva je bil p ro ti p ričakovanju velik in sodelovanje n a pričakovani v i­ šini. O pravili smo tudi nekaj zanim ivih predavanj v obliki okroglih m iz in podobnih akcij, vse v okviru društva. To je tudi drugi problem , za katerega menim, d a bi z njegovo rešitv ijo izboljšali delo d ruštev in so­ delovanje m ed društvi. Zakaj ne bi in fo rm acije o ta k ih p red av an jih k ro ­ žile m ed društv i? P red lagam naj bi se ta k a ob lika so­ delovanja uvedla in želim, da bi se s tem področje in form atike razširilo. Tudi1 druga p la t teh srečanj je zan im iva p ri n a ­ šem delu. Vodilo naših predavanj so ak tualne tem e v tem času: — izračun razlike v ceni in uporabo indeksov, Tovariško srečanje po zaključku skupščine — gradbena regulativa, — novi predpisi v gradbeništvu, — JUS — o m ontažnih g radn jah U. El 3.050, — P rav iln ik o tehn ičn ih norm ativ ih za graditev objektov visoke g rad n je n a seizm ičnih področjih, — obravnava osnu tka zakona o investicijski, do­ kum entaciji in g rad itv i objektov, — obravnava predloga P rav iln ika za beton in arm iran beton. V erjetno bi m arsikatero od teh bilo zanimivo za društva in bi lahko člani tega d ruštva sodelovali. Naj poudarim , d a smo večino te h p redavan j izvedli z last­ nimi strokovnjaki. S tak im svojim delom se poskušam o uveljav iti v družbeni skupnosti, k je r živim o in s tem opravičiti ob­ stoj društva. S svojo aktivnostjo in z lastn im in te lek tual­ nim potencialom , k i ga ne m orem o podcenjevati, po­ nujam o pomoč družbenim organom, ki bi jo m orali znati izkoristiti. S tak im delom bi si m orali zagoto­ viti svoje m esto v družbi in večje upoštevanje pri SZDL, k a r sm o ugotovili k o t pom anjk ljivost v p re j­ šnjih d iskusijah . Zavedati p a se m oram o, da je p re ­ vzete obveze in naloge tre b a tu d i izvršiti in ne da po­ tem delo ostane le v brem e neka te rih članov. Tak n a ­ čin dela d ru š tv a n i zapisan v naših ak tih in ni odraz dela nekega d ruštva. Ad 8) S ek re ta r Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije tov. P e te r M andeljc p rebere p red­ log lO o višini č lanarine in naročnine n a G radbeni vestnik: Izvršni odbor predlaga skupščini, da bi bila vi­ šina članarine, ki jo d ruštva odvaja jo zvezi za vsakega člana v sledečem m andatnem obdobju 50,00 din. N aročnina na G radbeni vestn ik p a bi znašala leta 1984'— 350,00 din, le ta 1985 — 400,00 din. Predlog je bil soglasno sprejet. Ad 9) Predsednik delovnega predsedstva tov. Sergej Bu­ bnov pred laga razrešnico dosedanjim članom organov ZDGITS. Predlog je soglasno sp re je t in p redsednik ZDGITS, tov. S tanko Tominc, se vsem razrešen im članom zahvali za prizadevno in uspešno delo. Ad 10) Tov. F ranc Čačovič, predsednik kandidacijske ko­ m isije seznani skupščino z evidentiranim i kandidati, ki so jih DGIT Slovenije skladno z določili S ta tu ta p redlagala v organe ZDGITS. K om isija p redlaga skupščini v izvolitev: PREDSEDSTVO 1. P redsednik: M atija Blaguš — DGIT Titovo Ve­ lenje 2. Podpredsednik: F rance M artinec — DGIT L jub ljana 3. Podpredsednik: S tanko Tominc — DGIT M a­ ribor IZVRSNI ODBOR 1. Janez Kokol — DGIT L jub ljana (predsednik) 2. Sergej Bubnov — glavni in odgovorni u redn ik G radbenega vestn ika 3. M aks M egušar — predsednik Kom isije za izo­ b raževanje 4. Janez Kovačič — predsednik K om isije za re ­ gulativo 5. Iren a G ostiša — predsednica Komisije za raz­ vojno delo in inovacije 6. B orut Gostič — predsednik Odbora sekcije za geom ehaniko 7. P eter M andeljc — predsednik Kom isije za SLO 8. Janez Bojc — predsednik Založniškega sveta 9. Anton Ž erja l — član 10. M ilan Pokorny — član 11. Delegat s ind ika ta delavcev gradbeništva 12. M atija Blaguš — predsednik predsedstva 13. F rance M artinec — podpredsednik 14. S tanko Tominc — podpredsednik NADZORNI ODBOR 1. Adolf Derganc — predsednik 2. F ranc Čačovič — član 3. V ida Ju g — član Namestniki: 1. A nton A pat 2. Ivan D evjak 3. D ragan K rajnc Predlog kand idac ijske kom isije je v celoti sp re­ jet. P redsednik delovnega predsedstva da na g lasova­ n je tud i naslednje predloge: V predsedstvo SGITJ sta predlagana: 1. Podpredsednik p redsedstva SGIT — tov. B ranko Rosina 2. Član predsedstva SG ITJ — tov. M atija Blaguš V delegacijo za skupščino SGITJ, ki bo 25. 4. 1983 v Cavtatu, so predlagani: 1. S tanko Tominc 2. B ranko Rosina 3. Sergej Bubnov 4. Maks M egušar 5. S lavko Kukovec 6. F rance M artinec 7. H enrik Čmak V delegacijo za skupščino DGIT Rijeka, ki bo 15. 4. 1983 v Rijeki, sta predlagana: 1. M aks M egušar 2. Janez Kokol Vsi predlagani kan d id a ti so bili enotno izglaso­ vani. Ad 11) Predsedstvo ZDGITS je n a svoji seji dne 29. 3. 1983 sprejelo sklep, da skupščina podeli p riznan ja in naslove naslednjim zaslužnim in častnim članom : Naslov zaslužnega člana 1. M atija Blaguš 2. F ranc H ribern ik 3. V esna K onečnik 4. V ladim ir Ž abkar Naslov častnega člana 1. A nton Ž erja l 2. Drago Mišič 3. Adolf Derganc 4. Hugo K ržan 5. M arjan B rilly Potem , ko je skupščina po trd ila predlog, sta im enovanim zaslužnim in častnim članom ZDGIT, izročila p rizn an ja tov. S tanko Tominc in tov. M aks Megušar. Ad 12) Novo izvoljeni predsednik ZDGITS, tov. M atija Blaguš, se je v svojem im enu in v im enu novega predsedstva te r osta lih novo izvoljenih funkcionarjev zahvalil za izkazano zaupanje in se p red skupščino zavezal, da bo s svojim delom, ki m u je v čast, to zaupanje tu d i opravičil. Tov. Sergej Bubnov se je še en k ra t vsem dele­ gatom in udeležencem zahvalil za p riso tnost in ak tiv ­ no sodelovanje te r v im enu vseh gradbenikov, članov ZDGITS in vseh prisotn ih , čestital ob 35-letnici G IP »Gradis«, tok ra tnem u pokrovitelju skupščine. OVEROVATELJA: Dragan Krajnc Miloš Polič ZAPISNIKAR: Ana Holobar Predloge sklepov je n a podlagi poročil in d isku­ sije n a skupščini, k i je b ila v L jub ljan i, dne 8. ap rila 1983, p rip rav ila kom isija za sklepe po pooblastilu skupščine, v sestavi: — F rance M artinec — predsednik — Stanko Tom inc — član Sklepi so b ili po trjen i n a skupni seji predsedstva in izvršnega odbora Zveze dne 26. 5. 1983 v Titovem Velenju. SKLEPI SKUPŠČINE ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, DNE 8. 5. 1983 1. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slo­ venije soglaša, da se, če Društvo gradbenih inžen ir­ jev in tehnikov L ju b ljan a želi, sklene ustrezni spo­ razum , s k a te rim bi se sedež D ruštva gradbenih in ­ žen irjev in tehn ikov L jub ljana lahko prenesel n a Erjavčevo ulico 15, L jub ljana. Zveza bi lahko oprav­ lja la dogovorjene tehnične, računovodske in adm ini­ stra tiv n e posle za društvo. 2. O rgani Zveze in sek re tar Zveze naj aktivno so­ delujejo p ri reševan ju kadrovskih in drugih proble­ m ov ljub ljanskega in drugih m anj ak tivn ih d ruštev GITS. 3. Glede na sprem em be sta tu ta naj se v sk ladu s sta tu tom organizirajo v okv iru Zveze strokovne sekci­ je. 4. Zveza naj aktivno sodeluje p ri organizaciji po­ svetovanj sekcij in v okv iru možnosti prevzam e vlogo organizatorja . 5. Zveza naj v svoj program dela vključi ak tiv ­ nejšo dejavnost pri organiziran ju razp rav o ak tualn ih problem ih gradbeništva, gradbene zakonodaje in g ra ­ d itve pom em bnejših objektov. 6. Posebno pozornost naj Zveza posveti p rob lem a­ tik i stanovanjske gradn je v pogledu ekonom ičnosti, kontinu itete te r sistem skih rešitev. 7. Zveza naj se aktivno vk ljuč i v razreševanje problem atike kadrov v gradbeništvu im vključevanje m ladih v delo društev. 8. Zveza sodi, da je treb a JU S za gradbeništvo us­ k laditi z m ednarodnim i ISO standard i, k a r bo prispe­ valo k dvigu strokovne ravn i g radben ištva in olajšalo nastopanje v tu jin i. P rizadevati si je tre b a za od­ pravo velikega zastoja p ri izda jan ju in novelaciji JU S standardov. 9. Zveza si m ora bolj p rizadevati za podelitev družbenih priznanj gradbenikom , k i so ak tivn i in u s­ pešni na področju gradbeništva. Poročilo o delovanju Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov v obdobju 1981— 1983 Tovarišice in tovariši delegati, dragi gostje, kolegi Zbrali smo se zopet po dveh letih, da ocenimo delo naše stanovske Zveze in da v razprav i podam o sm er­ nice za delovanje v naslednjem dveletnem obdobju. Za uvod k tej oceni m i dovolite, da podam k ra tko poročilo o delovanju naše Zveze in n eka te ra m oja raz­ m iš ljan ja o problem ih in nalogah našega dela v bo­ doče. Zveza društev gradbenih inženirjev in tehn ikov S lovenije združuje in u sk la ju je delo naslednjih društev : 1. DGIT L jub ljana z 240 člani 2. DGIT M aribor s 777 člani 3. DGIT Novo m esto s 189 člani 4. DGIT Pom urje s 103 člani 5. DGIT Koroška z 88 člani 6. DGIT Kočevje z 32 člani 7. DGIT K ranj s 27 člani 8. DGIT Tolmin z 18 člani 9. DGIT Velenje s 138 člani 10. DGIT P rim orska s 141 člani 11. DGIT Celje z 294 člani K ar j e ; skupaj 2047 članov. To predstav lja tu d i istočasno isto število č lan ­ stva kot ob zadnji skupščini le ta 1981 (število 2063 članov). P ri tem se je najbolj povečalo število č lan ­ stva v društvu P rim orske in Celja, zelo pa je padlo število v L jubljani, Novem mestu, K ran ju in Tolm i­ nu. Ob tem je potrebno povedati, da pošilja Zveza 519 izvodov G radbenega vestn ika (poleg študentom in upo­ kojencem ) gradbenikom , k i niso člani društev, am pak sam o naročniki G radbenega vestnika. Ob analizi teh naslovov lahko ugotovimo, da so to v glavnem naši kolegi, ki živijo in delajo n a področju L jubljane. S to ugotovitvijo pa smo že zadeli na osnovni problem , ki sm o ga evidentirali že ob zadnji skupščini, n ism o pa ga v teh zadnjih dveh le tih uspeli n iti najm an j san i­ rati, to je problem delovanja gradbenikov n a področju L jubljane. Vse od nove organiziranosti Zveze, ki združujejo delo društev, n e p a več posam eznikov neposredno, im am o v L jubljani sicer društvo, ugotavljam o pa, d a so gradbeniki navajen i na servis Zveze in društvo L ju b ljan a n e m ore zaživeti. K er so vsi dosedanji po­ izkusi za oživitev dela d ruštva L ju b ljan a propadli, m oram o rad ikalnejše ukrepati. Skupščin i dajem v raz ­ pravo naslednjo možnost rešitve tega problem a ob predpostavki, da sta tu tom n e m enjam o oblike Zveze: — P renesti vse tehnično adm in istra tivne posle ljubljanskega društva n a strokovno službo Zveze, ki naj bi po vzorcu skupnih služb v DO delovala tu d i za tako im enovani TOZD lju b ljan sk o društvo. P ri tem bi bilo potrebno skleniti u strezen sporazum o prenosu dela stroškov strokovne službe n a ljub ljansko društvo. — P renesti sedež ljub ljanskega d ruštva n a E r­ javčevo 15 in pooblastiti ali se k re ta rja Zveze ali pa kako drugo osebo za profesionalna tehn ična oprav ila oz. vodenje društva. — Za organe d ruštva oz. predvsem za vodstvene funkcije ob realizaciji p red lagane profesionalizacije tehničnih oprav il ev iden tira ti gradbenike, ki oprav­ lja jo vodstvene funkcije v gradben ištvu L jubljana, za člane organov d ruštva pa p redvsem m lajše kolege. S tako organizacijo bi odpravili po m ojem os­ novne razloge za nedejavnost ljub ljanskega društva, ki so predvsem : problem i prostorov, sedeža društva, p ro ­ blem adm inistracije, problem nev tra lnosti sedeža d ru ­ štva, problem realizacije aktivnosti, k i bi jih organi d ruštva spreje li te r predvsem dejstva , da gradbeniki v L jub ljan i vedo, da obsta ja n jih o v a organizacija na Erjavčevi 15, ne glede n a to, ali je to republiškega ali ljub ljanskega značaja. Ob problem u vk ljučevan ja ljub ljansk ih gradbeni­ kov v Zvezo seveda ne sm em o m im o vseh tis tih štev il­ nih gradbenikov v Sloveniji, k i p rav tako niso v k lju ­ čeni v delovanje društev in s te m tu d i naše Zveze. Z novo organiziranostjo naše Zveze p red leti in v kasnej- šem času tud i organiziranostjo jugoslovanske zveze gradbenikov (Savez gradn jev insk ih in žen je ra i teh n i­ čara) nas ta ja problem delovan ja posam eznih speciali­ ziranih društev, k i so dobro delovala, pa o sta ja jo za­ rad i nove organiziranosti zunaj naše in jugoslovanske Zveze te r tudi zunaj p ravnega o rgan iz iran ja društev. V m islih im am konstruk terje , geom ehanike, cestarje, seizmologe i t d . . . Zato danes n a tej skupščini p red ­ lagam o dopolnitev sta tu ta , s ka terim bi ustanovili po­ sebne sekcije, kom isije oz. kom iteje p ri naši Zvezi za posam ezne specialnosti. N a zadnji seji predsedstva smo ocenili, d a bi oživitev teh dejavnosti p rav gotovo h itre je pritegn ila gradbenike k društvenem u delu, ki bi neposredno pom agala n jihovem u vsakdanjem u de­ lu, istočasno pa afirm iralo delo naše Zveze. Na tem m estu m oram priznati, da naša Zveza ni mogla pri- prav iti tako dobrih posvetovanj, kot jih p rip rav lja jo p rav neprofesionalno kolegi iz specializiranih društev, k i pa, im ajo izredne težave p ra v pri organizaciji, p rav zarad i sta tusne brezpravnosti. Ta nesk lad ja moram o odpraviti, pa četudi bo to povzročilo ne m ajhne težave pri finančnem poslovanju naše Zveze tako glede iz­ datkov kot glede u sk la jevan ja določenih v rst izdatkov z zakonodajo o om ejevanju le-teh . Ne samo zadnji dve leti, pač p a dalj se n a organih Zveze vrtim o v začaranem krogu aktivnosti naše Zve­ ze te r n jeni družbeni vlogi. Ob tem m oram ponoviti besede inž. Čadeža n a zadnji skupščini, in sicer: »Sami m oram o poskrbeti, d a s svojo dejavnostjo zbudim o za­ n im an je tako p ri naših članih k o t v družbeni skupnosti, k i nam le n a podlagi naše kakovosti lahko daje potrebno družbeno p riznan je in vlogo.« In če nadaljujem , naša vloga v družbi bo taka, kot si jo bomo vzeli sami in je zato vsako jad ikovanje, da g re zakonodaja mimo nas, da se sp rejem ajo odločitve o pom em bnih gradnjah b rez nas, d a o položaju g radbeništva odločajo drugi neosnovano oz. le odraz naše neaktivnosti oz. nekva- lite te v naši aktivnosti. Da bi dosegli to, pa m oram o vsekakor rea firm ira ti naše delo, ki ne sm e ostati pri o rgan iziran ju sem inarjev za strokovne izpite, nekaj ekskurzij te r izda jan ju strokovne lite ra tu re in G rad ­ benega vestnika. Ocenjujem , da je prvenstvena naloga Zveze in naših društev, d a stanovsko organizirani sprem ljam o dogajan ja v družbi in ko t organizirani g radbeniki dajem o in ic ia tive za reševanje gradbenih problem ov te r da našega g radben ika sproti sezn an ja ­ m o z napredkom stroke. Za dobro in aktivno rešev an je nalog Zveze v p re ­ tek losti in prihodnosti je seveda eden izm ed osnovnih pogojev finančno pok ritje naše aktivnosti. Glede n a velik porast stroškov in istočasno om ejeno možnost p ridob ivan ja ustreznih v irov za pok ritje teh s tro ­ škov, se je vodstvo Zveze v zadnjih dveh le tih m o­ ralo in tenzivno u k v arja ti s finančnim i problem i. N aj­ večje finančno brem e našega poslovanja je p rav go­ tovo izdajan je G radbenega vestnika. Da ne bi bilo po trebno v letu 1983 n e k a jk ra t povečati višine n a ­ ročnine GV, čeprav je IO Zveze im el s s tran i skup­ ščine iz le ta 1981 ta pooblastila, smo z nekaterim i akcijam i uspeli naročnino obdržati n a ravni iz le ta 1981 te r k ljub tem u zaključili finančno poslovanje v le tih 1981 in 1982 pozitivno. P ri tem je po trebno predvsem poudariti, da smo uspeli rešiti sistem sko delno financiran je G radbene­ ga vestn ika s sredstv i Splošnega združenja g radbe­ ništva. Tako je g radbeništvo m im o naročnine prevze­ lo delno finančno b rem e izdajan ja tega našega edi­ nega strokovnega glasila, k a r pa bi m oralo istočasno pom eniti našo obvezo, da m ora biti vsebina GV še bolj odraz zah tev in po treb gradbenika širokega profila. S finančno problem atiko je seveda vezano delo tudi naše strokovne službe, ki jo oprav ljajo tr i je delavci, p ri čem er smo m orali zarad i zakonskih om ejitev s 1. 4. 1983 pogodbeno razm erje adm in istra to rja nadom e­ stiti z rednim delovnim razm erjem nove delavke. Da bi Zveza poslovala finančno pozitivno, je delo strokov­ ne službe v p retežn i m eri potekalo na organizaciji dejavnosti, k i je p rinaša la pozitivne finančne učinke in je zm anjkalo časa, včasih pa tud i volje za vseb in­ sko delo. Posvetovanje v G ornji Radgoni le ta 1981 in letos, nekaj predavanj v L jub ljan i, organizacija ekskurzij in p rip rav lja ln ih sem inarjev te r občasni stik i z d ru š t­ vi ni vse, k a r bi se dalo storiti, da bi b ila vsebinska p la t delovanja Zveze drugačna. V teh k ra tk ih besedah sem poizkušal predvsem kritično oceniti delo naše Zveze v zadnjih dveh letih in skozi k ritičn i p re rez s ta n ja podati nekaj izhodišč za delovanje v bodoče. P ripom nim naj, na j t a ocena rab i ko t izziv d an a šn ji razpravi, ki naj oceni delo ne le form alno, pač p a skozi vsebinsko oceno poda isto­ časno napotke za delo organov Zveze v naslednjih dveh letih . Nam enom a sem izpustil širše n av a jan je uspešno opravljenih nalog in sem se v glavnem om ejil na nerešeno problem atiko, k a jti le v dialogu z vami, spoštovani delegati, bom o uspeli naprav iti več, k ar je najb rž želja n as vseh, ki smo danes tu zbrani. V im enu p redsedn ika Zveze te r predsednika iz­ vršnega 'Odbora bi se n a tem m estu zahvalil vsem članom organov Zveze za njihovo dvoletno požrtvo­ valno delo, novim organom , ki bodo danes izvoljeni, pa želim še bolj vsebinsko plodno delo v novem m andatu. Podpredsednik ZDGITS Franc Martinec Poročilo o Gradbenem vestniku za leta 1981 in 1982 V le tih 1981 in 1982 je G radbeni vestn ik izhaja l v nekoliko večjem obsegu, k o t je b ilo načrtovano (240 stran i). V le tu 1981 je G radbeni vestnik) im el 312 s tra l ni, glede n a precejšn je finančne težave, ki so se po­ ja v ile v tem letu, je bil v le tu 1982 obseg G radbenega vestn ika nekoliko zm anjšan, tako da je v tem le tu znaša l 264 stran i, torej še vedno 10 % več od n ačrto ­ vanega. Ce se bodo stroški G radbenega vestnika, zlasti stroški tiska, ki znašajo okrog 90 %> vseh stroškov, da lje večali, bo treb a obseg rev ije zm anjšati na načrtovanih 240 stran i ozirom a še bolj skrčiti. Celotni dveletni obseg G radbenega vestnika v teh le tih je znašal 576 stran i, k a r je za 12% več k o t v predhodnem letnem obdobju (1979—1980 — 514 stran i). V le tih 1981 in 1982 je bilo izdanih po 6 enojnih in 3 dvojne številke. Z aporedje enojnih in dvojnih številk je bil v obeh le tn ik ih različen, odvisno od obsega grad iva in ekspeditivnosti tiskarne. Časovno je G radbeni vestn ik v tem obdobju izhaja l v glavnem redno. P recej je zakasn ila izdaja 12. številke le ta 1982. Ta zam uda je nas ta la zaradi večjega obsega te šte ­ vilke s prispevki av to rjev iz M aribora (kar je zah te­ valo pošiljan je odtisov n a pregled av to rjem v M aribor in nazaj v L jubljano), predvsem pa zarad i grobe n a­ pake v tiskarn i, ki je nastala potem, ko je bila šte ­ v ilka že natisn jena, ponovno natiska ti 8 stran i revije in jo nanovo vezati. N astala zam uda je že odpravljena s tem , d a je dvoj­ n a številka 1—2 le tn ik a 1983 že izšla, 3. štev ilka pa je že v tiskarn i. P o vsebini se s tru k tu ra člankov iv dveletnem ob­ dobju nekoliko raz liku je od prejšn jega dveletnega ob­ dobja, katerega s tru k tu ra je bila ob jav ljena v št. 6—7 le ta 1981. P o nom enklaturi, ki jo uporabljam o že od le ta 1963, je bila ta s tru k tu ra za dve zadnji obdobji n a s ­ ledn ja : 79-80 °/o 81-82 %> G eom ehanika in fu nd iran je 2 3,6 2 3,1 S ta tik a in d inam ika konstrukcij 2 3,6 2 3,1 G rad n ja v seizm. obm očjih 4 7,3 5 8,2 Visoke gradnje 5 9,1 15 24,3 H idrogradnja 4 7,3 1 1,5 Cestna g radn ja 7 12,7 5 8,1 Železnice 8 14,6 — — Mostovi 4 7,3 6 9,7 K om unalna h idrotehnika 2 3,6 5 8,1 G radbeni m ateriali 8 14,6 4 6,4 O rganizacija gradbenih del 7 12,7 9 14,6 G radbena m ehanizacija — — 3 4,8 U rbanizem — — — — V arčevanje z energijo 2 2,6 2 3,1 55 100,0 62 100,0 Če prim erjam o s truk tu ro člankov teh dveh ob­ dobij, potem vidimo, da se je bistveno povečalo le šte ­ v ilo člankov s področja visokih gradenj (od 5 n a 15), izostali pa so članki s področja železnic. Š tevilo č lan ­ kov z visokogradnje se je povečalo, k e r smo v tem ob­ dobju im eli dve zborovanji slovenskih k o n stru k to r­ jev na B ledu in posvetovanje o stanovanjski g radn ji v G ornji Radgoni. N ajveč prispevkov na teh strokov­ n ih posvetih je bilo s področja visokih gradenj. Š te­ v iln i izm ed n jih so bili ob jav ljen i v zadnjih dveh le t ­ n ik ih G radbenega vestnika. Članki s področja železnic so izostali, k e r je bila v le tu 1979 en a cela štev ilka G radbenega vestn ika n a ­ m en jena problem atik i naših železnic, v tem obdobju pa prispevkov s tega področja nismo im eli. P ri d ru ­ gih področjih je razm erje člankov v obeh obdobjih os­ ta lo približno enako. Skupaj je bilo v tem obdobju ob javljenih 62 s tro ­ kovnih člankov, k a r za 12 °/o več kot v pretek lem dve­ le tnem obdobju (55). To povečanje števila člankov us­ treza povečanju obsega rev ije v tem obdobju. P ri oblikovanju vsebine G radbenega vestn ika sm o v naj večji možni m eri upoštevali zahteve članstva, k a r je bilo ugotovljeno že n a p rejšn ji skupščini ZDGITS ap rila 1981. Skušali sm o ustvariti p rav ilno razm erje m ed znanstvenim i in strokovnim i članki te r in fo rm a­ tivn im i prispevki iz naših kolektitov, iz Raziskovalne skupnosti Slovenije, vestm i iz inozem stva in drugim i inform acijam i. N ekatere rub rike še niso zaživele, z la­ sti vesti iz inozem stva, k a r p a je sedaj v p rip rav i. V temi obdobju je G radbeni vestn ik s svečano seja U redniškega odbora proslavil 30-letnico izhajan ja . P redsedstvo SFRJ je ob te j priložnosti odlikovalo G radbeni vestnik z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Visoko državno odlikovanje je izročila u red ­ niškem u odboru G radbenega vestnika tov. M arija Zu­ pančič-V ičar, ta k ra tn a predsednica R epubliškega ko­ m ite ja za varstvo okolja in u re ja n je prostora. Podrobnejše poročilo o slavnostni seji uredniškega odbora s poročilom o tridesetletnem izha jan ju G rad­ benega vestn ika je bilo objavljeno v 12. številki le t­ n ika 1981. V letu 1982 so nasta le finančne težave zaradi ve­ like podražitve tiskarsk ih stroškov. D a bi omogočili izhajan je G radbenega vestn ika v dosedanjem obsegu in n a ustrezni tehnični ravni, smo se lotili iskanja tra jn e jš ih virov financiran ja . D osedanji našin finan ­ ciranja, ki je tem eljil na prihodkih od gospodarske in individualne naročnine te r oglasov, je b il p rem alo za­ nesljiv. Že n a p re jšn ji skupščini ap rila 1981. leta, smo opozorili delegate n a finančne težave G radbenega vest­ n ika in pozvali gradbene organizacije, da bi podprli izhajan je V estnika z naročanjem večjega števila ogla­ sov, zlasti za naslovne strani, k i jih je ta k ra t močno prim anjkovalo. Tem u pozivu so se gradbene organi­ zacije lepo odzvale, tako da od ta k ra t nism o im eli več težav z zagotovitvijo raznih oglasov za naslovne s tra ­ ni, pa tud i oglasov za druge s tran i je od ta k ra t več. Uredniški odbor ceni takšen odnos gradbeništva, zlasti glede n a sedanje dokaj težavne razm ere v gradbeni­ štvu in pričakuje, da bo takšen odnos obveljal tud i v p rihodnjem obdobju, k a r bi omogočilo ohranitev G radbenega vestn ika n a dosedanji tehn ičn i ravni. P ri iskan ju tra jne jšega v ira fin an c iran ja smo do­ slej za leto 1983 zagotovili nasledn je v ire : Od Razi­ skovalne skupnosti S lovenije 210.000 din, od Splošne­ ga združenja gradbeništva in IGM 300.000 din, od Z a­ voda za raziskavo m ateria la in konstrukcij 200.000 din, od G radisa (enkratno) 200.000 din, k a r skupaj znaša okrog 900.000 din. S tem bi bilo zagotovljeno prib ližno 30 °/o stroškov izdaje enega letnika. O stalih 70°/o bo tre b a zagotoviti iz gospodarskih in Ind iv idualn ih naročnin , oglasov in prispevkov posam eznih organizacij gradbeništva. P ri tem je treb a upoštevati, da več ko t 90 °/o stroškov od ­ pade n a tiskanje. A vtorski hono rarji p ri G radbenem vestniku so do 50°/o nižji od u strezn ih honorarjev d ru ­ gih tehničnih revij v S loveniji, u redn išk i honorarji p a so 4 do 5 -krat nižji. V prihodn jem obdobju pričakujem o enako uvidev­ nost gradbenikov in gradbenih organizacij do G rad ­ benega vestn ika kot doslej, k a r naj bi se pokazalo tud i v ustrezni finančni podpori. P lačevanje naročnine za G radbeni vestn ik v letu 1982, ki sicer pokriva le m an jši del stroškov (okrog 25 °/o), še nikoli n i bilo tak o ažurno kot sedaj, k a r k a ­ že, da se je povečalo zan im an je g radbenikov za G rad ­ beni vestnik. P ričakujem o, da bodo tu d i gospodarske in druge organizacije g radben ištva v naslednjih le ­ tih podprle izhajan je rev ije z ustrezn im i gospodar­ skim i naročninam i in oglasi. Za uspešno izh a jan je G radbenega vestn ika v p re­ teklem obdobju gre zahvala in p rizn an je vsem av to r­ jem , ki so prispevali svoje članke, članom U redniške­ ga odbora, vodstvu in adm inistraciji ZDGITS, te h n i­ čnem u u redn iku in lek to rju in vsem organizacijam gradbeništva in gradbenikom , ki so s svojim i m ateri­ alnim i prispevki omogočili izdajo rev ije. Glavni in odgovorni urednik Sergej Bubnov VESTI IN INFORMACIJE Bogdan Mellhar zapušča rubriko Iz naših kolektivov Po šestnajstih le­ tih zelo uspešnega vo­ denja naše rubrike Iz- naših kolektivov Bog­ dan Melihar s to šte­ vilko Gradbenega ve­ stnika, prepušča to na­ logo Lojzetu Cepušu. Bralci Gradbenega vestnika bodo gotovo soglašali, če povemo, da je bila rubrika Iz naših kolektivov naj­ bolj bran in najbolj nepogrešljiv del Grad­ benega vestnika. Bog­ dan Melihar je s svojim obsežnim poznavanjem na­ šega gradbeništva, ki si ga je pridobil najprej kot direktor gradbenega podjetja in pozneje kot dol­ goletni direktor Biroja gradbeništva, bolj kot kdor koli izmed nas znal objektivno, jedrnato in odgo­ vorno prikazovati življenje naših gradbenih ko­ lektivov, njihove uspehe, pa tudi neuspehe, njihov razvoj in napredek na poti izpopolnjevanja tehno­ logije, povečanja produktivnosti dela in racionali­ zacije proizvodnje. Zato bomo sodelovanje Bogda­ na Meliharja pri Gradbenem vestniku zelo po­ grešali. Prvi sestavek z naslovom Novice iz podjetij gradbeništva je prejel glavni urednik Gradbenega vestnika 3. 11. 1967. Vseboval je naslednje infor­ macije: — 20 'let obstoja. — ŠIG gradbincev. — Sodelovanja med gradbeniki SR Slovenije in gradbeniki iz ČSSR. — Novo moderno skladišče ljubljanske Pre­ hrane. — SGP Primorje Ajdovščina. — Koliko stane eno leto šolanja gradbenega strokovnjaka? — Pismo iz Tirolske. — V Siriji podpisane nove pogodbe. — Rekonstrukcija ceste v 38 dneh. — Tudi v Bjelovaru dovolj dela. — Stanovanja v dveh dneh. — Kaj meni angleški praktikant v Gradisu? V letošnjem Gradbenem vestniku št. 4—5 pa so pod naslovom Iz naših kolektivov (do spre­ membe naslova je prišlo v aprilu 1969) objavlje­ ne naslednje vesti: SGP Stavbenik Koper: — Industrijska gradnja. — V Ankaranu gradijo cerkev. — Kdaj stanovanja v Žusterni III? — Kontejnerske delavnice. — Združujejo se. SGP Primorje Ajdovščina: — Za VOZILA kmalu novi prostori. — Vzporedni vodovod Valeta-San Simon. — Primorje na radgonskem sejmu gradbeni­ štva. SGPi Konstruktor Maribor: — Osnovna šola Tabor II pod streho. — Proizvodna hala Planika v Kranju. — Nov stanovanjski blok je pod streho. — Nova betonarna je izpolnila pričakovanja. GIP Vegrad Titovo Velenje: — Gradbišče v Bihaču. — Do konca marca letos pridobljena dela. — Situacija na zunanjem trgu. — Ponudba na domačem trgu. — Ventilatorska postaja Šoštanj. SGP Pionir Novo mesto: — O dograditvi tovarne steklene volne. — Farma pitanih govedi v Globokem. Vmes, med obema številkama Gradbenega vest­ nika je minilo skoraj 16 let. Dovolj dolgo, da je to postala stalna rubrika Gradbenega vestnika, v katerem se je pojavila stosedemnajstkrat. V njej se je zvrstilo kakih 1800 informacij na 1300 tipka­ nih straneh, po vsebini ter po obsegu podobnih, kot so prej našteti primeri. To je pa že kar bogata zbirka — mar ne? Snov je bila v večini povzeta iz časopisov združenega dela gradbeništva. Seveda pa je bilo treba iz obilice najrazličnejših vesti izbrati tiste, ki so bile primerne za objavo v strokovni reviji, kakršna je Gradbeni vestnik, torej s poudarkom na gradbeni stroki. Potem jih je bilo treba skrajšati, vendar ne na škodo celotnosti ter izvirnosti. Niso smele izzveneti kot samohvala ali reklama, tudi kadar so prikazovale dosežene uspehe, niti niso smele neupravičeno prizadeti kolektivov, iz katerih so izhajale. Skratka, pisanje je moralo biti objek­ tivno in z občutkom dokajšnje odgovornosti. Ko­ liko je to piscu uspelo, lahko presodijo bralci sami. Toda kdor je rubriko vestno prebiral, je bil sproti kar precej seznanjen z dogajanji v gradbeništvu, zlasti v operativi. Zvedel je, kje, kdaj in s kakšni­ mi težavami so rasli tisoči novih gradbenih ob­ jektov, kako so si naši gradbeniki utirali pot na širša jugoslovanska in na tuja tržišča, kakšne no­ ve tehnologije in sodobne dosežke so pri tem uva­ jali, kako so se strokovno usposabljali ter šolali, kako so se neprestano spopadali z nastalimi prob­ lemi itd. Informacije so zanimivo branje, koristno posredujejo bogate izkušnje vsakokratnih gradi­ teljev drugim, ki se šele uveljavljajo, marsikateri podatek bo pa) prav prišel tudi zanamcem, kot do­ kument iz desetletij naše povojne graditve. Rubriko Iz naših kolektivov je zasnoval, ure­ jal in pripravljal Bogdan Melihar vztrajno, vse do danes. Zaradi posledic, ki so ostale po bolezni in ker se po upokojitvi vedno bolj rahljajo nepo­ sredni stiki z razgibanim (gradbenim dogajanjem na terenu meni, da je čas, da skrb za rubriko pre­ vzame nekdo drug. Razmišljalo se je, če naj bi to bili strokovni delavci Splošnega združenja grad­ beništva in IGM, vsak za njegovo delovno pod­ ročje (operativa, projektiva, IGM itd.) Med tem se je našla dobra rešitev, saj je nadaljevanje ru­ brike prevzel Lojze Cepuš, dolgoletni odgovorni urednik Gradisovega vestnika. Ob tej priložnosti se uredništvo Gradbenega vestnika zahvaljuje vsem kolektivom gradbeni­ štva in posameznikom, ki so doslej z velikim ra­ zumevanjem brezplačno pošiljali časopise, fotogra_ fije, sestavke idr. (prej Biroju gradbeništva, se­ daj Splošnemu združenju,) kar je predstavljajo os­ novni material za pripravo rubrike. Uredništvo prosi, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Posebno se uredništvo Gradbenega vestnika zahvaljuje Bogdanu Meliharju za njegovo dolgo­ letno zvesto delo v zvezi s pripravo in pisanjem stalne rubrike Gradbenega vestnika Iz naših kole­ ktivov, ki dopolnjuje včasih strokovno bolj zahtevne članke, z zgoščenimi, poljudno napisanimi infor­ macijami s področja graditve investicij. Končno še iskrene želje Lojzetu Cepušu, da bo uspešno nadaljeval z objavljanjem informacij v vsaki številki Gradbenega vestnika. Na ta način bodo naši gradbeni strokovnjaki dobro obveščeni in bodo lahko še uspešnejši pri njihovem odgovor­ nem vsakdanjem delu. Glavni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. gradb. P O P R A V E K V štev. 4—5 G radbenega ves tn ika je pred člankom B ranka Ozvalda Z akoren in jene napake v n ek a te rih naših fizikaln ih in tehn ičn ih učbe­ nik ih pom otom a izostala pasica z naslovom ru b rik e Mnenja in kritika. U redništvo VESTI IZ SP LO ŠN EG A ZDRUŽENJA G RADBEN IŠTVA IN IGM SLOVENIJE Priprave za usposabljanje tehnično- tehnoloških kadrov gradbeništva Znano je, da pri G ospodarski zbornici S lovenije že dalj časa uspešno d e lu je , CENTER ZA USPOSAB­ L JA N JE VODILNIH DELAVCEV. V Centru se že več le t izvajajo program i za poslovodne, finančne in de­ lavce z zunanjetrgovinsko registracijo . Lani so se p r i­ čeli rea lizira ti tu d i program i za vodilne kadrovske de­ lavce tat izveden je b il p ristop k oblikovanju p ro g ra­ m ov za tehnično-tehnološke kadre. G radbeništvo p rav k a r p ristopa k p rip rav i »A« pro­ gram a za tem eljni seminar. Možni so nam reč tu d i po­ sebni — »B« program i, če bodo pred lagane ta k e za­ k ljučne in znanstveno-tehnološko zanim ive in za raz ­ voj panoge potrebne tem e. NAMEN tem eljnega sem in a rja je omogočiti te- hnično-tehnološkim delavcem , ki vodijo, organizirajo, p ro jek tira jo procese itd ., in s tem vplivajo n a tehničn i te r ekonom ski razvoj in poslovanje delovne organiza­ cije, d a v o rganiziran i obliki potom predavanj, gradiv, diskusije, m edsebojnih izm enjav m nenj in in fo rm a­ cij, poglobijo u s tv a rja ln a znanja , dopolnijo a li tud i sprem enijo sta lišča in poglede n a razvoj njihove de­ lovne organizacije in n jih la s tn a znan ja (taki so npr. tehn ičn i d irektorji, vodje teh. služb, oz. sek torjev , vodje razvojn ih služb, vodje p rip rave dela in proiz­ vodnje, vodje obratov oz. projektov, vodilni p ro ­ je k tan ti itd.). PROGRAM sestav lja jo ak tualne tem e, ki jih po­ da ja jo strokovnjaki našega gospodarstva in visokega šolstva. V ečina tem bo p ri podajan ju ap liciran ih na dogajan ja v panogi. O snutek program a tem eljnega sem in a rja p redvideva naslednje tem e: 0) S o -e >a dm N Naslov tem e ti ca 1 — A ktualn i problem i sam oupravnega raz­ vo ja gospodarstva 3 2 — Delo v skupini 3 3 — O rganiziranje la stnega dela 4 4 — Razvoj OZD upoštevaje inovacije 3 5 — Razvojno tehnološka s tra teg ija OZD 4 6 — Študij dela — tehnološka in organi­ zacijska analiza delovnih procesov 3 7 — In tegralno ugo tav ljan je in zagotav­ lja n je kakovosti 2 8 — R ačunalniki in tre n d razvoja 3 9 — Trendi razvo ja računaln išk ih aplikacij v gradbeništvu (tehnič. aplikacije) 2 10 — R acionalna p o rab a energ ije v gradb. 2 11 — P re s tru k tu iran je našega gospodarstva 3 - 12 — Osnove ekonom ike OZD 4 13 — Poslovno odločanje na osnovi stroškov 4 14 — V rednostna ana liza 3 15 — V prašan je m ehanizacije, avtom atizaci­ je in robotike 3 16 — Tehnično opera tivno p la n iran je 3 17 — O rganizacija delovnega okolja in p ri­ p rava dela 3 0) ao-fc> S Naslov teme cC>c3"dcuu d. p d a otoo 18 — G ospodarjenje s prostorom in varstvo okolja 3 19 — Tehnični inform acijski sistem i 3 20 — Sm ernice za razvoj g radbeništva do l e t a zouu 3 21 — P anelna d iskusija o ekonom iki 3 22 — Z ak ljučn i razgovori, navodila za izvoz in p rip ravo sem inarske naloge in drugo 5 IZVAJANJE PROGRAMA po sedan jem predlo­ gu po teka v in te rna tsk i obliki (delo p rek celega dne). P rične se v ponedeljek popoldan in konča v če trtek zve­ čer. E nak u m ik se ponovi v drugem tednu. T ak p ri­ stop omogoča, d a so udeleženci prvi in zadnji dan v tednu v svojem delovnem okolju. KADROVANJE je dolžno izvaja ti Splošno zd ru ­ ženje gradbeništva. Skupno prizadevanje vseh, ki so tako ali drugače povezani z gradbeništvom , m ora vpli­ vati usm erjevalno, d a sprejm em o v zavest, da je zna­ n je najm očnejši fak tor, s katerim se dosegajo pozitiv­ ni rezu ltati n a gospodarsko-ekonom skem in tudi d ru ­ gih področjih. PRIČETEK USPOSABLJANJA po program u te ­ m eljnega sem inarja je za gradbenike predviden 17. oktobra 1983. Osnutek programa za temeljni seminar je v javni razpravi, zato pozivamo vse, da s svojim i predlogi prispevajo k izpopolnitvi programa. P ričakujem o, d a n am bodo bralc i posredovali tudi predloge za eventualne posebne sem inarje — za program e B. Ne le beton, tudi pesem nas združuje, krepi in plemeniti! Pod tem geslom je v Celju po tekala v petek 10. ju n ija 1983 zak ljučna p rired itev 5. KULTURNEGA SREČANJA GRAD­ BENIH DELAVCEV SLOVENIJE. O rgani­ zacijo 'letošnjega sre ­ ča n ja je prevzelo G radbeno in d u strij­ sko pod je tje INGRAD iz Celja. Oganizacij- ski odbor te r drugi delavci INGRADA so vse p rip rav e in p ri­ red itve izvedli nadvse uspešno in z veliko m ero po­ sluha do ku ltu re , ki ra s te iz u stvarja lnega d e la in je enakopraven elem ent tega procesa. 5. k u l t u r n o s r e č a n j e g r a d b e n i h d e l a v c e v S l o v e n i j e - c e l j e 1983 V letošnjem 5. ku ltu rnem srečanju je sodelovalo: — 60 delavk in delavcev na likovnem področju, — 30 delavk in delavcev na literarnem področju, — 4 recitatorske skupine, — 1 folklorna skupina, — 3 vokalno instrum enta ln i ansam bli, — 1 pihaln i orkester, — 8 m ešanih pevskih zborov, — 1 moški ok te t in — 1 vokalni kvartet. P rogram se je izvaja l v Celju in okolici skozi tr i dni. Z aključna prired itev pa je b ila p rava rev ija pev ­ sk ih zborov in pihalnega o rkestra . O rganizacija je b ila tudi to k ra t na v išku in nekaj sto udeležencev j e zak ljučilo 5. srečanje v p rije tnem vzdušju in z željo, da se na 6. srečan ju zopet ‘snidejo, m orda še v več­ je m številu. 3. junij — dan gradbenikov Slovenije G radbeniki svoj p raznik popestrijo že 9. le to zapored s proizvod­ nim tekmovanjem svojih delavcev. Letošnji gostitelj in uspešen o rganizator je bil SGP »GRADBINEC« K ranja . P s re d n ja proslava, n a k a teri je gradbenikom spregovo­ ril izvršni sek re tar za ekonom ske odnose pri ZKS to v . IVO MARENK, je b ila 3. ju ­ n ija zvečer v K ran ju . O rganizator j e p rip rav il pester k u ltu rn i program . Proizvodno tekm ovanje, ki ga vsako le to razp iše za ta aan repuonsKi odbor sdndikaita g radbenih delavcev Slovenije, so b ila izvedena v soboto 4. ju ­ n ija na gradbišču stanovanjske soseske P lan in a pri K ran ju . Tekm ovale so ekipe zidarjev, tesarjev , odrarjev , železokrivcev in žerjavarjev . V vsaki disciplini je bilo 12, ponekod tud i 13 ekip. P rizadevan ja za osvojitev točk so bila v redna ogleda. Lahko smo se prepričali, da so naši delavci sposobni naloge oprav iti h itro in kvalitetno. In ker je šlo za tekm ovanje, sm o seveda dobili zmagovalce. Ekipni zmagovalec je G P »STAV­ BAR »M aribor, drugi je SG P »KONSTRUKTOR« M a­ rib o r in tre tji SGP »GRADBINEC« K ran j, sledijo SGP »TEHNIK« Škofja Loka, G IP »GRADIS« L ju b ­ ljan a , šesto in sedmo m esto si delita SGP »GORICA« Nova Gorica in SGP »PIONIR« Novo mesto, sledi SGP »PRIMORJE« Ajdovščina, SG P »KOGRAD« D ravograd, SLOVENIJA CESTE-TEHNIKA L ju b lja ­ na, G IP »INGRAD« Celje, G IP »VEGRAD« Titovo Ve­ len je in SGP »STAVBENIK« Koper. Za posamezne discipline pa rezu ltati govorijo, da im a najbo ljše z idarje »PIONIR« Novo mesto, n a j­ boljše tesarje »TEHNIK« Škofja Loka, najbo ljše od-: ra r je »STAVBAR« M aribor, najbo ljše železokrivce »KONSTRUKTOR« M aribor in najbo ljše žerjavarje »GRADBINEC« K ranj. Iz istih udeležencev so bile sestavljene tudi ekipe za tekm ovanje na področju SLO in DS. V teh discipli­ nah je ekipno zm agal »GRADIS« L ju b ljan a p red »STAVBARJEM« M aribor in »PRIM ORJE« Ajdov­ ščina in SCT L jubljana, ki si delita tre tje in četrto mesto. Nomenklatura poklicev graditeljstva Na osnovi sp reje tih dokum entov (DD o obliko­ van ju in izva jan ju kadrovske politike, DD o enotnih tem eljih za k lasifikac ijo poklicev in strokovne izo­ b razb e in drugih) so kot noslci op redeljena in zadol­ žena splošna združenja. Poznavajoč opredelitev In do­ govor, da bo na n ivoju SFRJ sp re je ta za vsako pa­ nogo enotna nom enklatura in da bo po trebno voditi usklajevalni postopek m ed republikam i in pok rajina­ mi so se delovne skupine pod organizacijsk im vod­ stvom Splošnega združenja g radben ištva in IGM lo­ tile p rip rave panožne nom enklature že konec le ta 1981. T renutno la h k a ugotovimo, da so osnutki oz. del­ no že predlogi nom enklature poklicev p rip rav ljen i p rav za vsa področja, ki' jih združuje SZ g radbeništva in IGM. Ta so: A. G radnje in a rh itek tu ra (predlog) B. G eodezija (predlog) C. In d u strija gradbenega m ateria la (osnutek) D. Zaključne gradbene dejavnosti (osnutek) E. M ontažno-instalacijske dejavnosti (osnutek) F. M ontaža oprem e in konstrukcij (osnutek) Poglavji A in B pokrivata področje visokih g ra ­ denj, nizkih gradenj, prom etnih zgradb, vodno gospo­ darstvo, p ro jek tivo te r tud i geodetske up rav n e službe. Poglavji A in B sta dostavljeni vsem delovnim organizacijam v posebni štev ilk i »OBVESTIL« SZ gradbeništva in IGM (št. 5/82). O stala š tiri poglavja pa so p redstav ljena v »OBVESTILIH« (št. 4/1983). Obsežnost in heterogenost dejavnosti je vodila delovne skupine, da so predlagale, da se celoten d o ­ kum ent im enuje NOMENKLATURA POKLICEV GRADITELJSTVA, k a r im a širši pom en kot sam o »gradbeništva«. Tako vsebino posameznih poglavij vključno z listo poklicev po dejavnostih, k ako r tud i sam naziv dokum enta je še možno sp rem in ja ti in dopolnjevati. DOKUMENTI SO V JAVNI RAZPRAVI DO OKTOBRA MESECA TEGA LETA! Pozivam o vse, da se v is voj ih delovnih organiza­ cijah vključijo v razpravo, da bi tak o d o b ili, čimbolj popoln dokum ent za ju tr išn jo uporabo. Naj dodam o še inform acijo, da jugoslovanski osnu tek za vsa navedena poglavja p rip ra v lja SR M akedonija. Franc Valant, inž. SLABŠA KONJUNKTURA ZA GRADBENA DELA NA BLIŽNJEM VZHODU Leto 1982 je bilo za srednjevzhodne gradbene trge rela tivno slabo, ak tivnost n a n jih je bila precej n i­ ž ja k o t v p re jšn jem letu. N eposreden vzrok za takšno dogajan je je b il padec dohodkov držav — izvoznic nafte in podaljšana politična negotovost zaradi ira - šfco-iranske vojne in dogajanj v Libanonu. V dolgo­ ročnem sm islu je n a upočasnitev rasti vplivalo tudi postopno dokončanje in fra s tru k tu rn ih program ov v Saudski A rab iji in drugih zalivskih državah, ki so bile lokom otive razv o ja g radbene aktivnosti v se­ dem desetih letih. V erje tno sta b ila .najpom em bnejša posam ezna de­ jav n ik a za tak šen razvoj nezm ožnost Irak a in L ib i­ je, da bi vzdržala tem po svojih dotedanjih razvoj­ n ih planov, ki s ta pom enila k ljučn i vzvod pro jek tn i aktivnosti v regiji še v le tu 1981. Ti dve državi sta. še posebno m očno občutili finančne težave, ki jih je povzročil padec dohodkov od nafte, zak ar sta bili p risiljen i sprem eniti svoji razvojni politiki. Tako n iso n iti tekoči k o n ju k tu m i izgledi v teh dveh d rža ­ vah obetavni. V Egiptu in L ibanonu so izgledi za nove p ro jek te boljši k o t v večini drugih držav regije, saj je mogoče pričakovati povečano investicijsko dejav ­ nost zunan jih dejavnikov. V obeh prim erih pa je zelo verjetno, d a bo to fin an c iran je sprem ljalo om e­ je v an je nacionalnosti družb, ki bodo izvajale dela na teh kontrak tih . K ar zadeva konkurenčnost, se je lan i nadaljeval tren d preferencialnega o b rav n av an ja lokalnih o rga­ nizacij. Tako se jie tržn i delež lokalnih firm še naprej večal na račun firm e iz ind u strijsk ih držav. O cenjuje­ jo, d a so v Saudski A rab iji dom ače firm e v 1. 1982 svoj tržn i ' delež več ko t podvojile glede n a 19-odsto- tn i delež, dosežen v drugi polovici prejšnjega le ta. V ideti je, d a bo tud i narašča joče število novozgraje­ nih to v a rn gradbenega m a te ria la vplivalo na to, d a se bo delež tu jih dobaviteljev tu d i na ta račun zm anj­ šal. O bodočem razvoju n a področju gradbene dejav ­ nosti n a B ližnjem vzhodu se lahko sklepa n a pod­ lagi odočitve S veta za razvoj Zalivai (Gulf Develop­ m en t Council), d a odpove izg rad n jo novih tovarn ce­ m en ta v regiji in da bodo obdržali carinsko zaščito za domačo proizvodnjo cem enta. N a istem sestanku so se dogovorili tu d i o razširitv i carinske zaščite n a druge dom a izdelane m ateria le , vključno z bakrom , azbestom , jeklom in alum inijem , kakor tud i n a izdel­ ke iz teh m aterialov. Č eprav se za te ukrepe u radno trdi, d a so m išljeni k o t začasni — za zaščito domače b a­ zične in d u strije p red dum pinško jpolitiko nekaterih držav — dobaviteljic, p a se iz dejstva, da ni om enjen rok n jihove veljavnosti, lahko sklepa, da gre za t r a j ­ n e jše ukrepe. Na splošno velja ugotovitev, d a so tekoči k on jun ­ k tu rn i izgledi n a B ližnjem vzhodu predvsem odvisni od poteka n jihovih dohodkov od nafte. T renutno si je večina ocen enotnih , da obsta ja jo le m ajhni izgledi za povečanje dohodkov od nafte, tud i tedaj, če se bo svetovno povpraševan je po nafti ustalilo. To p a po­ meni, da bo v večini bližnjevzhodnih d ržav še naprej potrebna re s tr ik tiv n a investicijska politika, zakar bo prostor Za nove p ro je k te om ejen. V endar je v tem po­ ložaju pozitivno vsaj to, da ni verjetno, da bi p rišla do h itrega u p ad an ja ekonom skih aktivnosti n a k a ­ terem od večjih trgov, kot j e npr. Saudska A rabija . KRATEK PREGLED KONJUKTURNEGA STANJA PO NEKATERIH POMEMBNEJŠIH DRŽAVAH Egipt Čeprav so bile v pretek lih letih dosežene visoke stopnje gospodarske rasti — 8 do 10-odstotne — m ed­ tem ko je g radbena dejanost rasla po 20 odstotkov letno, so tekoči razvo jn i izgledi predvsem odvisni od zunanjega financ iran ja . Če bo ta k ap ita l n a razpola­ go, bodo im ele p rednost investicije v industrijo , iz­ g radn ja kanalizacije , transpo rtn i in kom unalni pro­ je k ti in velikopotezna stanovanjska izgradnja. L ibija Ambiciozen razvo jn i p lan iz d. 1981 se je v p re ­ tek lem le tu zarad i pom an jkan ja finančn ih sredstev prenehal rea lizira ti. K er iz države n a veliko p r ih a ja ­ jo vesti o dolgih odlogih plačil k o n trak to rjem in do­ baviteljem , se lah k o iz tega sklepa, da se v državi še nap re j spopadajo z velikim i gospodarskim i težava­ mi, za k a te re ni videti, d a jih bodo v doglednem času odpravili. K u v ajt K ljub tem u, d a se dosti govori o likvidnostni k r i­ zi in nekaterih m o tn jah v tekočem poslovanju, pa bi lahko prišlo do izbo ljšan ja v p ro jek tn i dejavnosti. V proračunu za 1982-83 so p lan ira li izdatke v višini nad 2 m ilija rd i do larjev za civilne projekte. P ri tem im a­ jo prednost šole, bolnišnice in podobne ustanove. V en­ dar se bodo k o n trak to rji, posebno tu ji, še n ap re j spo­ padali z ostrim i pogodbenim i pogoji, k a r je že v lan ­ skem le tu delovalo zav iralno p ri ponudbah n a k u ­ vajtskem trgu. Saudska A ra b ija Čeprav v tej državi ni prišlo do h itrega upada­ n ja ekonom ske in investicijske aktivnost, ki so jo nekateri poznavalci predvidevali p red ob javo p ro ra ­ čuna za 1982-83, pa je b il lan i opazen počasnejši tem po celotne p ro jek tne .aktivnosti. K ljub om ejitvam tako S audska A rab ija še n ap re j osta ja niajvečji trg na B ližnjem vzhodu. V bodoče se lahko pozitivna g iba­ n ja p ričak u je n a široki fronti, p ri čem er bodo v e r ­ je tn o im eli p rednost p rojekti z vojaškega področja, s področja zdravstva, d ružbenih storitev in z energet­ skega sek to rja . (Povzeto po In te rn a tio n a l Canstruction, m arec 1983) David Malnič VESTI IN INFORMACIJE N ad aljev an je s 94. stran i 5. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE BO V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU Glede tehnične izvedbe izvlečkov vsebin posterjev prosimo, da upoštevate navodila, ki so podana za izdelavo referatov. Originalov ne vračamo. Prispevke za zbornik, to je referate in kratke vse­ bine posterjev, pošljite na naslov: GRADBENI KONSTRUKTORJI SLOVENIJE 5. letno zborovanje 61000 LJUBLJANA Jamova 2 K otizacija Kotizacija za udeležbo zborovanja, v kateri so za­ jeti tudi stroški publikacije in tovariškega srečanja, znaša 3000 din na osebo. Za študente, ki prijavi Objava* Tem eljno sodišče K ranj, enota v Radovljici je v senatu sodnikov pod predsedstvom sodnika F ranca Č erneta in ob sodelovanju sodnikov porotnikov Nika M ohoriča in Silve Švab v pravdni stva ri tožečih s tra n k dipl. ing. Lojzeta Čigona iz L jubljane, P u terle - jev a 42, dr. A nam arije Javo ren ik roj. Čigon in A lenke Čigon, od ravno tam, ki ju zastopa prvi tožnik, zoper toženo stranko Lesno industrijsko pod je tje Bled, L ju b ­ ljan sk a c. 32, ki jo zastopa odvetnik Ivan Japelj iz L jub ljane, Celovška 62, zaradi k ršitve p a ten tn ih p ra ­ vic, po opravljeni jav n i glavni obravnavi v navzoč­ nosti prvega tožnika in odvetnika Jap lja , dne 11. 1. 1983 razsodilo: Ugotovi se, da je tožena stranka k rš ila p ravico tožnikov, ki je zavarovana pri Zveznem zavodu za priložijo veljavno frekventacijsko potrdilo, znaša kotizacija 1500 din na osebo. Avtorji prispevkov pri kotizaciji nimajo popusta. Kotizacijo nakažite na naslov: FAGG, VTOZD GG, Jamova 2, 61000 LJUBLJANA, žiro račun: 50101-603-50935 Prijava Svojo udeležbo na zborovanju prijavite s tem, da nam najkasneje do konca junija pošljete izpolnje­ no prijavo in nakažete potrebno kotizacijo. Prek Generalturista je za udeležence rezerviranih ca. 250 ležišč v hotelih A in B kategorije. Za pre­ nočišča poskrbijo udeleženci sami. O rganizacijsk i odbor paten te v Beogradu, s patentom št. (P 323/69'z dne 30. 1. 1969 s tem, ko je objavila v strokovni reviji, »G rad­ beni vestnik«, da je m ožna upo raba »ISO-SPAN« oblikovancev v arm iran i izvedbi n a način, ki je za­ varovan s paten tom tožnikov. Tožena s tran k a je dolžna p ren eh ati z javn im objavljanjem možnosti uporabe »ISO-SPAN« obliko­ vancev v a rm iran i izvedbi n a način, ki je zavarovan s patentom tožnikov, v 15 dneh pod izvršbo. Tožena s tran k a je dolžna ob jav iti sodbo v glasilu Zveze gradbenih inženirjev in tehn ikov SRS »G rad­ beni vestnik«, v roku 1 m eseca pod izvršbo. Tožena s tran k a je dolžna p lačati tožnikom odškod­ nino v znesku 50.000,00 d in s p ripadajočim i 7,5 % obrestm i od 9. 4. 1972 dalje in povrn iti p ravdne stroške v znesku 13.046,50 din, v se v 15 dneh pod izvršbo. * Naročilo objave je izdalo podjetje L IP BLED DIPLOME H. STOPNJE VTO GRADBENIŠTVO VISOKE TEHNIČNE SOLE V MARIBORU OD 1. 9. 1981 DO 31. 8. 1982 Zap. št. P riim ek in ime R ojstni datum D atum zagovora Naslov diplom ske naloge 47. VISOČNIK Boris 12. 5. 1957 23. 10. 1981 48. OBERLEIT Bojan 14. 4. 1955 11. 11. 1981 49. K O C JA N d C Nevija 1. 5. 1955 19. 11. 1981 50. SENIC D anilo 29. 8. 1958 19. 11. 1981 51. MARKOVIČ Olga 9. 12. 1956 19. 11. 1981 52. ROZMAN Irena 18. 3. 1957 19. 11. 1981 53. KRAJNC A nton 15. 5. 1956 29. 12. 1981 54. GOZNIK Stanislav 5. 10. 1952 29. 12. 1981 55. JARALLA ASHUR FAW ZI 23. 4. 1946 11. 1. 1982 56. GRA,FONER A lenka 19. 6. 1956 28. 1. 1982 57. BLAGOJEVIC Miloš 29. 8. 1947 10. 2. 1982 58. JAZBEC O rlando 24. 9. 1957 12. 2. 1982 59. HEDŽET-MAROTTI DARJA 22. 8. 1955 12. 2. 1982 60. VIDIC Novak 20. 1. 1936 17. 2. 1982 61. MUZNIK Dario 15. 11. 1956 26. 2. 1982 62. KOS B orut 25. 7. 1957 3. 3. 1982 63. LORBEK Zdenko 1. 9. 1958 3. 3. 1982 64. DOKL Stanislav 5. 4. 1953 29. 3. 1982 65. KORPAR L jubo 30. 4. 1953 29. 3. 1982 66. JEŽOVNIK N evenka 17. 5. 1955 20. 4. 1982 67. AMBROŽ A lenka 20. 9. 1958 27. 5. 1982 68. LUTMAN Bojan 14. 10. 1955 4. 6. 1982 69. BOŽIČNIK M etka 10. 4. 1959 18. 6. 1982 70. ŽUŽEK Ivan 19. 10. 1958 6. 7. 1982 S tatična in dinam ična analiza paletnega relaga »MA- JORACK« Izdelava računaln iškega program a za račun in dim en­ zioniranje G radisovih tipskih hal iz p rogram a GH-2, GH-4, GH-6 in GH-7 Blok m alih stanovan j v Izoli — gradbeno fizikalni ela­ borat Sanacija objekta JUGOTEHNIKA Industrijska proizvodnja fasadnih betonskih elem en­ tov kot dopolnilni sistem m onolitne gradn je Blok — VIZ V elenje gradbeno fizikalni elaborat S tatična analiza prednapete strešne TT plošče S tatična analiza p rednapete betonske kon tinu irane kon­ strukcije Protipoplavna v arn o st Pesnice med K ungoto in P ern i­ co Š tudija tran sp o rta svežega betona v betonskem ob­ ra tu za proizvodnjo m ontažnih elem entov za SGP Kon­ stru k to r Silos za žagovino. V išina 4,0 + 10,0 m, p rem er 5,0 m CS1 — B2 VODMAT — gradbeno fizikalni elaborat O ptim iranje top lo tne izolacije obodnih konstrukcij s ta ­ novanjskih zgradb Izdelava sta tičnega elaborata za proizvodno halo v betonski m ontažni izvedbi. H ala dim enzije 43,60 X X 80,0 m. R ezervoar p ok rit s krožno lupino Elastično in togo vpeti rezervoarji Študij s tab ilnosti v a ljan ih profilov G rafična prostorska stabilnostna anliza v potencialnem obm očju grav itacijsk ih sil Delno p rednapeti beton Analiza m ontažne arm iranobetonske konstrukcije up ­ ravnega dvoetažnega poslopja A nalitično in num erično reševanje 2D problem ov Določevanje k a ra k te ris tik ta l n a terenu A nalitična in num erična analiza plošč po K irchoffu P re račun tankostensk ih kontinuirn ih nosilcev upošte­ vaje ovirano torzijo Diplome I. stopnje: 859. ĐORĐEVIĆ D ragan (1958), 860. BR ILEJ M iran (1958), 861. KOS M artin (1959), 862. MENCIGAR Jožef (1957), 863. IVANUŠA A ndrej (1958), 864. GORIŠEK D ušan (1954), 865. STERM ECKI Janez (1956), 866. ŽN I­ DAR Igor (1958), 867. DOBOVŠEK Viktor, I (1941), 868. MALNAR Ivan, I (1948), 869. JAHN B ranko (1960), 870. PA JE R Sam o (1959), 871. GRABROVEC A ndrej (1958), 872. PUHAN Peter, I (1958), 873. CREPINŠEK Blaž (1957) , 874. TUŠEK D arko (1958), 875. AMON Bogomir 1959), 876. FRAS A nton, I (1948), 877. SIMONIČ M ija (1958) , 878. K A N JIR M artin , I (1950), 879. SEL M arina (I960), 880. FENUS Ire n a (1959), 881. JELER M iran (1959) , 882. RANČ M arjan (1958), 883. ABDEL F a ttah R iad (1958), 884. JA NJATOVIC M arta (1958), 885. OŠEP B ranko (1960), 886. ROZMAN A lenka (1959), 887. PLA N JŠEK F ranc (1959), 888. FIRBAS M ilan (1958), 889. V IŠN JEI M ilena (1958), 890. PERNOVŠEK Igo (1956), 891. BIRSA M itja (1960), 892. ROVAN-GRAC- NER N ataša (1960), 893. KROFL Drago, I (1947), 894. KLEM EN U roš (1956), 895. MLINARIC T ijana (1957), 896. AL MUFLEH M oham ed (1958), 897. DANKO M ilan (1958), 898. MEDVED Zdenko (1957), 899. FRAS Bojan (1958), 900. ŽNIDARŠIČ Milan, I (1958), 901. KRSTAN M arija, I (1954), 902. SAGADIN Danica (1958), 903. ZA- STAVNIKOVIC G oran (1958), 904. MOŽINA Franc, I (1955) , 905. FER IC Iztok (1959), 906. ISTENIČ Tomo, I (1956), 907. JURCAN Vjekoslav (1958), 908. REIT- MEIER S tan is lav (1957), 909. ŽLAHTlC A nka (1958), 910. GABROVEC G oran (1958), 911. M IKUŠ L idija (1958), 912. PR IN C lC M itja (1960), 913. PETOVAR F ranc (1960), 914. TOPOLOVEC B ranko (1957), 915. BUNDERLA Slavko (1961), 916. NAGLIC S tanislav (1956) , 917. BOHAR M ilan (1958), 918. DIRNBEK Janko (1958), 919. VRANJEK E dvarda (1959), 920. LOBE Du­ šan (1960), 921. GAL M arko (1958), 922. ČREŠNIK M ar­ ko (1957), 923. GRMEK Stanko, I (1954), 924. POClC Sonja (1960), 925. DRAŠKOVIC B ernarda (1960), 926. BENKO B ranko (1954), 927. K LAN JŠEK Stanislav (1958), 928. ŽMAVCAR M arjan (1955), 929. ABDEL F a ttah S aher (1959), 930. JA K I Eva, I (1950), 931. POV- ŠE Žarko (1960), 932. STANEK O liver (1957), 933. LEŠ­ NIK Ivan, I (1946), 934. BERRO A. H alim (1954), 935. PRELOG S lavko (1957), 936. TRATNIK Tomaž (1960), 937. STRO PN IK Jože, I (1957), 938. KRUME Ernest, I (1943), 939. SLOKAN Vojko (1955). INFORMACIJE 246 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXIV - 6 JUNIJ 1983 Nekatere izkušnje pri pojavih utrujenosti zlomov dinamično močno obremenjenih strojev* Med močno obremenjene stroje štejemo stroje z mehanskim prenosom sil, ki delujejo predvsem z udarci in sunki. Med te stroje štejemo delovne stroje v gradbeništvu, stiskalnice v strojništvu, gatre in turnirske stroje v lesarstvu, itd. Do utrujanja na kritičnih mestih pride zaradi napetosti, ki presegajo tako imenovano trajno ob­ ratovalno trdnost. Do preseganja obratovalnih trd­ nosti pride zaradi nastopa večjih sil od predvide­ nih, povzročenih s sunki zaradi večjih zračnosti v ležajih in vodilih, ali zrahljanja pritrdilnih ele­ mentov, kakor tudi zaradi premajhnega časa za re­ laksacijo strojev, ki delajo večizmensko., Zlomi na­ stopajo vedno na določenih kritičnih mestih. Ta mesta so vedno tam, kjer sklop elementov — os opremljena z elementi naglo spreminja svojo obli­ ko. V kolikor je pritrditev elementov z napreša- njem, ali z zagozdami in podobnimi sredstvi, je kritičnost toliko bolj potencirana. Konstruktorji pri oblikovanju sicer upoštevajo vse zakonitosti prehodov silnic znotraj oblike z namenom izogiba zareznih vplivov in odtod konic napetosti, vendar upoštevajo tako imenovana nor­ malna stanja obratovanja in vzdrževanja. V praksi pa ni vedno tako, kot to pričakujemo. Na kritičnih mestih, zaradi nastalih konic napetosti pride s časom do utrujanja materiala, v začetku nevidnih zdrsov zveznih ploskev v materialu — dislokacij, nato pa vidnih odpiranj — napok. Te povzročajo zmanjšanje prerezov, s tem večje na­ petosti in odpiranje, kar pelje v nevaren utruje- nostni zlom. Teoretični potek ponazarja priložena slika 1. Praktičen primer, ki je popolna potrditev te­ oretičnega poteka je zlom osi ekscenter stiskalnice v GORENJU, ki bi lahko povzročil katastrofo, ter žrtve. Na srečo pa ni! * P rispevek je p rip rav ljen kot tem a p redavan ja n a le tn i skupščini »D ruštva vzdrževalcev Slovenije« v V elenju »Rdeča H ala«, dn e 30. 03. 1983. S lika 1. Teoretičen potek napake Oglejmo si nekaj posnetkov in značilno pre­ lomno ploskev. Posnetek na sliki 2 kaže nekaj ton težak vztrajnik, ki je enostavno padel s stroja. Sliki 3 in 4 prikazujeta kritično mesto, ter detajl mesta zloma na preši. Črte odpiranja napok, kažejo na časovni po­ tek, od odpiranja prve napoke v voglu zagozdane- ga žleba, do trenutka, ko je vztrajnik padel. Iz razmerja ploskev lahko ugotovimo, da se je vztraj­ nik utrgal pri mali, ali pa sploh nobeni sili (razen sile teže in momenta upogiba, seveda). Podobne primere lomov, ki ponavadi povzro­ čijo večje stroj el orne srečujemo pri delovnih stro­ jih v gradbeništvu, ter pri gatrih in furnirskih nožih v lesarstvu. Slika 2 Izkušnje kažejo, da se zlomi zaradi utrujenosti pojavljajo že po 5 letih dela, predvsem strojev vzhodne proizvodnje, ter 7 letih pri strojih zahod­ ne proizvodnje. Zato štejemo odločitev Gorenja iz Velenja, ter tudi nekaterih lesarskih podjetij — Bohorja v Šent­ jurju in drugih, da redno letno pregledujejo kritične elemente z metodami preiskav brez poru­ šitve. Osnovni pregled je ultrazvočni pregled. Pre­ gleduje se brez demontaže, odstranijo se le pokro­ vi in zaščitne plošče čel. Princip ultrazvočnega pregleda je prezvo- čanje z zvokom frekvenc 1 do 6 MHz. Pri tem loči­ mo dve osnovni metodi: — prezvočanje z normalnim valovanjem s čela — ter — poševno ozvočenje s transverzalnim valo­ vanjem. Ozvočenje s čela je enostavnejše, zaradi poti zvoka in transformacij, pa je za kvantitativno ugo­ tavljanje potrebna predhodna izdelava geometrije zvoka. Primer izračuna geometrije zvoka prepro­ ste sistematične osi podaja slika 6. Na zaslonu katodne cevi dobimo mesto odbo­ jev od naravnih pregrad, pogojenih z obliko. V primeru pojava napoke, ko ta zajame dolo­ čeno ploskev prereza, dobimo močan odboj na ne­ pričakovanem mestu. S lika 5. Detajlni posnetek preloma ploskve Da si preiskavo olajšamo, vnaprej določimo kritična mesta, oziroma področja, v katerih se ne sme pojaviti nobeden odbojni signal. Če se pojavi in če ima obliko in razsežnost značilnih napok, je potrebno stroj izločiti iz dela, os izvezati, ter opra­ viti pregled s penetranti, ali drugimi metodami, na primer negnetenjem, ali vrtinčastimi tokovi. Druga metoda, s poševnim ozvočenjem, je iz­ vajalno preprostejša, zahteva pa možnost pristopa z zvočno glavo do kritičnega območja, kar brez iz- vezave običajno ni mogoče. Preiskava s penetranti, ali drugimi metodami po izvezavi je nujna, zaradi potrditve ugotovitev pregleda z ultrazvokom. Velja osnovno pravilo, pri preiskavah materiala brez porušitve, da je izvid potrjen, oziroma pravilen, če je ugotovitev potr­ jena vsaj z dvema metodama preiskav. Metoda preiskav s penetranti bazira na kapi­ larnem vstopu penetranta v napoko, ki ima zvezo s površino. Po odstranitvi penetranta s površine se ta nahaja v napoki. Iz napoka ga potegnemo z raz­ vijalcem, pri čemer penetrant obarva razvijalec na površini. Napoka je lepo vidna s prostim očesom, iz količine penetranta, ki je izstopil, pa lahko so­ dimo o razsežnosti, oziroma globini napoke. Pe­ netranti so pretežno uvozni (MET — L — CHACK, firme METLCHACK Company, Los Angelles ZDA, HELING, Hamburg za Evropo, ter DIFFU — S lika 6 Zvočna g la v a 2 KHz, m erilno območje 0 -2500 mm L 0.B5 d tr y / \"5 \ t -* "O Osnovni p ostop ek izra ču n a t r a n s fo r m a c ij : L = p o t lo n g itu d in a ln e g a v a la T p o t tr a n s fe r z a ln e g a v a la 1 - dx t g .3 5 = l -o ,6 5 ' d X 1 =* 1 ,1 9 d X 1 ,6 2 = 2 .1 8 X c o s 33° THERM firme TIEDE ZRN), ter domači ŽUPA Kruševac v sodelovanju s firmo COM, Milano. Izkušnje pregledov v Gorenju v Velenju ter tozdih v Rogatcu in Nazar jih so naslednje: Pregledanih je bilo 72 mehanskih ekscenter stiskalnic, starejših od 7' let, ter ,je bilo: — 9 ocenjenih kot kritične, z zahtevo po iz- vezavi in pregledu s penetranti, — 22 odrejenih za ponoven pregled, čez eno leto zaradi indikacij prisotnosti začetnih napok. Po izvezavi in pregledu zahtevanih 9 kritič­ nih osi, je bilo 6 potrjenih, ena neugotovljena, ter dve pri katerih ni bilo potrditve. Vse tri nepotr­ jene so bile ponovno vgrajene z zahtevo ponovne­ ga pregleda. Točno po preteku enega leta, je bil opravljen ponoven pregled 25 stiskalnic. Ugotovljeno je bilo: — 5 je ocenjenih kot kritične, kar pomeni, da so se napoke časovno povečevale, — 13 je odvojenih za ponoven pregled čez eno leto, ter — 5 jih je ocenjenih kot b. p. na osnovi de- taljnejšega pregleda in uporabe nove ultrazvočne aparature z odlično selektivnostjo. Ocenjene kot kritične bodo izvezane in pre­ gledane s penetranti. Preglede izvaja TOZD za vzdrževanje v Gorenju samostojno. Zaključek Utrujenostnim zlomom in stroj elomom se la­ hko izognemo z defektoskopskimi pregledi. Pre­ gledi se lahko izvajajo kot začetni, z ultrazvokom po odstranitvi le nekaterih manjših delov — po­ krovov in varovalnih plošč. Pregledi se lahko iz­ vajajo v izven-delovnem času, s čem ni ovirana proizvodnja. Za detajlne preglede in potrditev ugotovitev z ultrazvokom je potrebna izvezava — demonta- ža. To je v nujnih primerih šteti kot predčasno investicijsko popravilo ali pa je v okviru vsake­ ga večjega rednega popravila. Preglede izvaja iz­ vajalec popravila sam. Z defektoskopskimi pregledi se izognemo zlo­ mom in stroj elomom, ter varujemo imetje in živ­ ljenje vseh, ki so v bližini strojev v času stroje loma. Boris Štefotič, dipl. inž. metal. Slovenija ceste tehnika ljub ljana - jugoslavija CTJ- ULJE!