4000 iztiskov Št. 1. V Gradcu, 1. januarja 1911. 60. Letnik. Gospodarski Glasnik za Štajersko. List za gospodarstvo in umno kimetijstvo. Izdaja c. kr. kmetijska družba na Štajerskem. List velja na leto 4 krone. U4je družbe prispevajo na leto 8 krone. Udje dobd list zastonj. Razglas glede oddaje subvencijskih merjascev. — Razglas glede oddaje subvencijskih ovnov. — Važno za vsakega člana c. k. kmetijske dražbe štajerske. — Proti kosanju zemljišč in za ohranitev kmetskega stanu. — Očistimo in iztrebimo sadno drevje. — K ljudskemu štetju koncem 1910. — Našim kmetovavceml — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila. fiiumsffiasmmn Razglas glede oddaje P. n. člani bodo dobili iz plemenskih vzre-jališč c. k. kmetijske družbe po meri sredstev, ki so na razpolago, subvencijske merjasce, če bodo poslali pravilno izpolnjene reverze s 30 K za vsakega merjasca potom naših podružnic najpozneje do 15. marca t. 1. Prošnjiki morajo merjasce pravilno krmiti in gojiti, vpisovati vsak skok in oddajati merjasca za malo odškodnino (ne nad 50 v) tudi za druge prašiče na razpolago. Za merjasca jamčijo, dokler ni star popolnoma 2 leti, na kar preide popolnoma v njihovo last. Redoma se lahko nastavi v vsakem kraju le po en merjasec, če pa jih je potreba več, mora podružnica to potrditi. V Gradcu, 1. januarja 1911. Od osrednjega odbora 28"-w c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. Razglas glede oddaje ^ koroške jezerske pasme. = Ovni se bodo oddajali, kolikor jih bo na razpolago, primernim planinskim rejam po 20 K. Prošnjiki jih morajo pravilno in redno krmiti in gojiti, ter jih za malo odškodnino dajati tudi drugim rejam na razpolago. Lastnik jamči za ovna, dokler ni star dveh let, nakar preide popolnoma v njegovo last. Poslali se bodo najbrže v aprilu ali maju; naročnik mora plačati voznino iz Solčave, postaja Železna Kaplja. V Gradcu, 1. januarja 1911. Od osrednjega odbora 29~w c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. Važno za vsakega člana c. k. kmetijske družbe štajerske. Tolikokrat se oglasi tu in tam kak član, bodisi z jokavim ali zgražajočim glasom, češ, da že tako in tako dolgo ne dobiva časopisa (družbinega glasila). Temu se lahko odpomore! Kakor hitro izostane jedna Številka, se vzame Četrtinka pole navadnega papirja, se pregane, kakor so naše dopisnice z odgovorom. Na zunanji strani se napiše približno v isti višini, kakor stoji na razglednicah: dopisnica, ali kaj drugega: „časopisna reklamacija", in pod tem napisom naslov: c. k. kmetijska družba šta- jerska v Gradcu, Stempfergasse 3/II. Znotraj se napiše n. pr. tako: Gašpar Brinar, posestnik na Bridki gori, posta Sv. Benedikt v Slov. gor., ni dobil „Gospodarskega Glasnika", štev. 5, 8, 9 i. t. d. Ta papir se da na pošto, kakor navadno pismo ali dopisnica. Reklamacije so poštnine proste. * Opozarjamo tudi, dc če se pošlje denar po poštni nakaznici, da se na odrezku za lastnim naslovom naznani kratko, zakaj je ta denar, če se ne vpošlje zraven tega nobeno drugo poročilo. Sploh pa se prosi slavno občinstvo, da, ako odgovarja na kak dopis, navede vedno dotično številko; zraven tega je paziti vedno na to, je li dopis od „c. k. kmetijske družbe štajerske" ali od „Zveze kmetijskih zadrug". Če se bo pazilo na to, se bo za mnogo olebčalo poslovanje in se preprečila tudi marsikatera neljuba pomota. H. Proti kosanja zemljišč in za ohranitev kmetskega stanu. Olavni tajnik Juvan. Številni in zelo različni so problemi, ki jih mora napredujoča in kulturna država rešiti, da si obrani svoje prebivalce in da poskrbi za njih trajno blagostanje. In uvajati reforme, reševati te probleme in poskrbeti za času primerno preuredbo in zboljšavo teh naprav treba tem hitreje, Čim hitreje napreduje kultura, čim hitrejši je tok časa. Najvažnejši in najtežavnejši problem, ki po svoji pomembnosti daleč nadkriljujo vse druge, pa je problem trajne ohranitve in uspešne p o množitve kmetskega stanu. Vsled svoje temeljne važnosti za ohranitev države in ljudstva, je to pra-šanje važnejše in pomembnejše ko vsako drugo, pa naj se dozdeva tudi tako važno. To prašanje je mnogo bolj važno, ko pomnožitev in času primerna preuredba vojaštva, velikanske bojne ladje za varstvo luk in pomorske trgovine, važnejše ko stavljenje železnic in plavnih kanalov, podpiranje parobrodnih in trgovskih družb, važnejše ko ustanovitev novih srednjih in visokih šol, bolnišnic in hiralnic in drugih dobrodelnih naprav, važnejše ko vse naprave socijalne oskrbe, saj dela na to, da se ž njim izleči in trajno zdrav ohrani živec vsega naroda. Zgodovina nam dokazuje, da so ni mogla mirno razvijati nobena država, da jih je mnogo propadlo, ker niso poskrbele za to, da bi si ustvarile in trajno ohranile in obvarovale zdrav kmetski stan, ki je bil vedno in povsodi regenerator in redivec ljudstva. V državah, ki so vedno in pozorno skrbele za kmetski stan, so se lahko vse druge narodnogospodarske panoge, vsa materijelna in duševna kultura visoko razvile, so se zvišali dohodki držav in so se utrdili temelji za obstanek ljudstva in njegovega življenja. Francoska in Nemška, Švica, Dansko, Holandsko, Švedsko, v novejšem času tudi združene države severne Amerike so nam v tej stvari pomembni vzori; anarhizem in druge, proti obstanku države in ljudstva ruvajoče struje se tam ne morejo razviti, v drugih državah pa, kjer ni številnega in zasiguranega kmetijstva, nimata ljudstvo in država miru, ker ju motijo v njunem naravnem razvoju vedno in vedno revolucijonarne struje. Italija, Rusija in razne balkanske države, ki se niso še odločno lotile rešitve agrarnega prašanja, se ne morejo še mirno in nemoteno razvijati. Tudi v Avstriji in v sosedni Ogrski postaja rešitev agrarnega prašanja vedno bolj pereča in neodložna. Odkar je zemlja prosta, je preteklo že šestdeset let. Kmet je postal prost in svoboden, a tudi zemlja je postala proBta. Šest desetletij je pač dovolj dolga doba, da se ozremo nazaj in se vprašamo, kaj je sledilo iz te svobode. Sledilo pa je samo to, da je postala zemlja žrtva mobilnega kapitala. Ohranitvi kmetskega stanu pa je to neizmerno zaško-dilo. Prišla je velikanska prezadolženost kmetske zemlje in razpadlo je mnogo kmetskih zemljišč, posebno po alpskih deželah, kjer se iz raznih vzrokov niso mogla obdržati. Tej prikazni je sledilo veliko izseljevanje, ki je izpraznilo cele doline. Iz tega je prišla velika prezadolženost dotičnih zemljišč, zmanjšana davčna moč dežele, na danešnjih zemljiščih je obstanek skoro da že nemogoč, industrija, mesta in prometne naprave 2 60. Letnik. nimajo dovolj delavskih moči, ker se je naravni izvir porabnih, krepkih ljudij, dežela razljudila. Posledice vsega tega so po nekaterih avstrijskih pokrajinah naravnost grozne. Kot tipičen vzor lahko navedemo Gornjo Štajersko, kjer je brez-primerno, kako je mobilni kapital požiral zemljo in uničeval kme-tije. In na tej bolezni trpi vsa država in vsi njeni prebivalci, ne samo kmetje. V zadnjem času čutijo te posledice že tudi industrija in mesta, pa se ne vprašajo po pravem vzroku te prikazni, zmanjšanem in oslabelem kmetskem stanu. Ljudstvo želi kruha in mesa in način, kako to željo izraža, kaže jasne znake velike razdraženosti in revolucionarnosti. V svoji zaslepljenosti ne spozna pravega povzročitelja te narodnogospodarske prikazni, ne spozna škodljivega in uničujočega delovanja mobilnega kapitala na zemljo in veruje političnemu časopisju, stoječemu v službi kapitala in namesto da bi pomoglo onim, ki ga hočejo za bodočnost zavarovati in vedno z besedo in dejanjem podpirati, vidi v kmetu, ki mu daje kruh, svojega sovražnika Kaka oslepelost in kratkovidnost v spoznavanju narodnogospodarskih vzrokov in učinkov 1 Mobilni kapital pa se na tihem smehlja in že v naprej računa dobiček iz prodaje inozemskega mesa, iz kosanja zemljišč, ki bo vsled tega postalo še večje, iz zvišane obrestne mere vsled slabega gospodarskega položaja, ki bo zopet povzročil, da se bo lahko s pridom razkosalo toliko in toliko zemlje. Ljudstvo, ki zahteva kruha in mesa in poklicani či-nitelji ne morejo ali ne marajo spoznati, da se z vednim manjšanjem kmetskega stanu tudi v e d n o manjša neizogibno potrebna množina rastlinske in živinske hrane in da se mora to posebno pokazati v času, ko kmetijstvo vsled raznih ujim in nezgod že tako trpi mnogo škode. Če se je na samem Štajerskem v zadnjih tridesetih letih razkosalo, razbilo in uničilo nad 30.000 kmetskih posestev, če izgubljamo, kakor kaže statistika, še sedaj leto za letom na tisoče kmetskih posestev, ki prenehajo biti kmetska posestva, potem si pač lahko vsak trezno misleči gospodar preračuna, koliko manj se na Štajerskem v zadnjih desetletjih pridela rastlinske in živalske hrane, koliko manjši je prirastek prebivalstva sploh. Če to kmetijstvo, kar nam ga je še ostalo, vrhu tega še oškodimo z napačno trgovsko in carinsko politiko, z nedostatno agrarno postavodajo in re formo, potem bodo kmalu tudi mesta in industrija začela hirati. Ce se ne bo odločno in krepko pomagalo nazadujočemu kmetskemu stanu, se bodo državi in nje prebivalcem začele bližati zadnje ure! Geslo vsakega razumnega politika in državnika se mora glasiti: Agrarna reforma v varstvo našega kmetskega stanu, v varstvo nas vsehl Ohranimo in okrepimo kmetski stan, ta neusahljivi in trajni vir državnega in ljudskega blagostanja. Delo v ta namen pa se mora gibati v smereh: preprečevati treba in po-množevati. Prvo zahtevo bomo izpolnili z uvedbo postavnih odredb pro ti nadaljnjemu kosanju zemljišč, drugo pa z ustanovitvijo novih kmetijskih zemljišč v obliki rentnih 'posestev. 101362 Gospodarski Glasnik. V danešnji razpravi se hočemo po-bliže pečati z odredbami proti kosanju zemljišč. Pri tem nas posebno podpira knjiga, ki jo je napisal župnik v Stepfers-hausnu Rihard Seli o kupovanju in kosanju zemljišč,* ki navaja na kratko vse postavne varnostne naredbe nemških držav proti kosanju zemljišč. Po definiciji tajnega finančnega svetnika dr. F. W. R. Zimmermann govorimo tedaj o kosanju zemljišča, če kmetijsko zemljišče vsled kupa izgubi svoj kmetijski značaj, ali če je vsled tega, da je bilo odtrgano od druge zemlje, postalo tako majhno, da se na njem brez škode ne da več kmetovati in gospodariti. Kakor se je že reklo, tiči narodnogospodarska škoda takega razbijanja zemljišč v tem, da „kmetsko posestvo preneha biti kmetijsko ali pa da se tako spremeni, da se s tem nadaljnje gospodarstvo na njem oškodi* — ne glede na drugo škodo, ki jo trpi s tem prejšnji lastnik in ki jo v nadaljnji vrsti trpita občina in dežela. Če se oziramo na razmere naše dežele, vidimo kosanje in razbijanje zemljišč v tem, da se kupujejo kmetska posestva za lovske in gozdarske namene in da kosajo kmetsko zemljo prekupci, ki iščejo v tem svoj dobiček. Učinek pri državi in narodnem gospodarstvu je isti, naj potem nakupuje veliki kapitalist mala posestva ali pre-kupec velika posestva kosa. Postavne odredbe morajo biti torej obrnjene v dve strani: proti nakupovanju in proti kosanju. O obeh teh načinih razbijanja zemljišč in o njudih narodnogospodarskih škodah se je na občnih zborih naše kmetijske družbe že mnogokrat govorilo, ne da bi prišlo do kakih pozitivnih sklepov, ki bi obetali trajne uspehe. Prisednik deželnega odbora Franc grof Attems se je pogosto udeležil debate, obžaloval to razpadanje kmetske posesti in izjavil, da bi temu lahko odpomogla samo prepoved. S tem bi nikakor ne bila omejena kmetska svoboda, kakor bi si mogoče kdo mislil; posebno zato ne, ker bi s tako omejitvijo svobode lasti izgubila zemlja ceno, nje lastnik pa kredit. V resnici pa je danes stvar taka, da nobeden občnih zborov ni sprejel takega energičnega sklepa, ampak da smo po občnih zborih čuli samo jadikovanja in tožbe. Razbijanje posestev z nakupovanjem je posebno na Gornje Štajersko omejena prikazen, ki je naredila za državo in deželo tako velikansko škodo, da se bo dala le z dolgoletnim kolonizacijskim delom države in dežele popraviti. Za sedaj pa je najprej potrebno, da se s postavnimi sredstvi prepreči nadaljevanje tega zla. To nam bo najlaže storiti, če si ogledamo, kako je s to stvarjo po drugih deželah. Da pa to zlo onemogočimo, za to so primerna samo radikalna sredstva, ki jih druge države in dežele že rabijo, to je ustvaritev kmetske fi-deikomisne postave in postave za ohranitev kmetijskih kultur. Fidei-komisna postava je na francoskem fakul- * GUterhandel und GUterschl&chterei ron Pfarrer Kichard Seli in Stepferaliausen, Vorstand des Deutschen Vereines fUr Uindliche Wohlfahrta- und Heimatspflege in Berlin-N., Berlin 1910, Verlag des Generalverbandes liind-licher Genossenschaf'ten fOr Deutschland. — Cena 1 K 80 v. 1. januarja 1911. St. 1. tativno uvedena nele za kmetijska posestva, ampak tudi za hišna poslopja. S tako postavo se bo tudi zadolžitev omejila, ne bodo se mogle izplačevati prevelike dediščine, ki so glavni vzrok take velike zadolženosti kmetskih posestev. Kjer se je taka postava uvedla, niso nikjer opazili, da bi kmetska posestva izgubila ceno, tudi kredit, posebno osebni, lastnika se ni zmanjšal, ker je tukaj v prvi vrsti odločujoča osebna zmožnost. Tudi v deželah, kjer velja domovna postava in postava o delavskih domih, se je razbilo zelo malo zemljišč, celo po krajih, ki imajo veliko industrijo. V deželah, kjer razpadanje kmetskih posestev tako zelo napreduje, kakor ravno na Štajerskem, pa bi lahko samo obvezna fideikomisna postava prinesla zaželjeni uspeh. Da pa bi se tudi v takih slučajih preprečil razpad kmetskega posestva, v katerih bi se prodalo kmetsko fideikomisno posestvo, bi se morala ustvariti nadaljnja postava za varstvo kmetijskih kultur. Če se dobro spominjamo, je bil pred mnogimi leti v koroškem deželnem zboru predložen osnutek take postave. V postavi bi se moralo določiti, da se kmetsko posestvo ne sme spremeniti v kako edino, drugo kulturo (gozd, travnik, pašnik), da se mora ohraniti kot tako in ne obdelovati brez živine in brez ljudij. Ali se bodo vse te potrebe dale skleniti v postavi, to naj določijo in doženejo postavodajavci. A tudi kmetski stan bi s tako postavo v svojem soci-jalnem položaju mnogo pridobil — postal bi odličen stan. Stanovska zavest v. kmetu bi se povzdignila, kmet bi bil ponosen na to, da je kmet. Naloga poslancev, državnikov in narodnih gospodarjev pa je, da se tega dela pogumno in odločno lotijo. Naloga kmetov pa, ki jemljejo svoj poklic resno, ki imajo skrb in ljubezen za ohranitev rodne kmečke grude, bo, da bodo to idejo popularizirali in zahtevali, da se bo izvršila. Drugi način razpadanja posestev, ki se kaže v naši deželi, je kosanje posestev. To se kaže v zadnjem času po vseh delih dežele v zelo veliki in nevarni meri in davno je že prišel čas, da se po postavi omeji. Na Gornjem Štajerskem se navadno oropa in potem ga kupi veleposestnik, da ga pogozdi, na Srednjem in Spodnjem Štajerskem pa nastanejo iz takih kosov mala posestva, ki ne zadoščajo za obstanek in življenje posestnika in povzročajo proletarizacijo kmetskega stanu. Po raznih državah Nemčije obstojajo proti takemu kosanju že dolgo časa razne državne in postavne odredbe, ki jih bomo tukaj na kratko opisali in ki nam naj kažejo način in sredstva, s katerimi se tudi mi lahko otresemo te nesreče. Že z določbo novega državljanskega zakona, ki pravi, da je vsaka dobrim šegam nasprotujoča pravna pogodba neveljavna, se je kosanje zemljišč precej omejilo. Neveljavna posebno tedaj], če kdo izrabi lahkomiselnost, neizkušenost ali slab položaj koga v to, da d& sebi ali tretjemu obljubiti dele premoženja, ki prekašajo s svojo vrednostjo vrednost protiusluge tako zelo, da je velik razloček med vredno-stima obeh. V saški kraljevini velja od 30. novembra 1893 postava, ki dovoljuje od plemiške ali kmetske posesti oddeliti le toliko, da ostaneta na OBtalini vsaj dve tretjini onih davčnih enot, ki so veljale za celo posestvo tedaj, ko je postala ta postava o delitvi posestev veljavna. Potem našteva postava še slučaje, v katerih se lahko to dovoljenje še tudi omeji. Postava je jako dobro učinkovala; vzgojila je prebivalce k temu, da v zemlji in posesti ne vidijo več trgovskega blaga. Vkljub velikemu številu prebivalstva in veliki saški industriji se je ohranila prvotna velikost kmetijske posesti. Na WiirttemberSkem se je ustvarila cela vrsta postav proti kosanju zemljišč, tako že leta 1610 postava, po kateri so se lahko kupne in menjalne pogodbe tudi enostransko odpovedale, nadalje postava z dne 23. junija 1853, s katero se je prepovedala prodaja več ko četrtine kupljenega posestva, če je bilo veliko vsaj 3-14 ha, s katero je pri taki kupnih pogodbah prepovedalo dajanje opojnih pijač in se določa, da se smejo kupne pogodbe sklepati samo v uradnih prostorih. Po Členu III državne postave z dne 19. junija 1893 (obrtna postava), ki dopolnuje določbe o oderuštvu, se lahko oderuštvo pri živini in zemljiščih zasleduje kazensko in policijsko, morajo trgovci z zemljišči voditi knjige in vsak nakup prej naznaniti pri oblasti. Tudi izvrševalna postava k državljanskemu zakoniku z 28. julija 1899 (drž. zak. štv. 423) ima glede prodaje kupljenega zemljišča določbe zgoraj navedene postave iz leta 1853. Badenska vojvodina za to stvar sicer nima posebnih določb, vendar pa je trgovec z zemljišči pod policijskim nadzorstvom, mora vesti knjige, ne sme po krčmah sklepati pogodb in mora vsak nakup prej javiti oblasti Preprosta, precizna in učinkujoča je postava o kosanju zemljišč, ki jo ima vojvodina saksonsko altenburška od 9. aprila 1859. Ze sam § 1. bi zadoščal, ki določa, da je za kosanje zemljišč potrebna dovolitev deželne vlade, kakor hitro je zemljišče veliko nad 3 2 ha. Niti plemiška niti kmetska posestva se ne smejo kosati, če vlada spozna, da bi bilo s tem korenito spremenjeno gospodarstvo, če bi na primer iz posestva, ki se obdeluje z jarmom, postalo posestvo za ročno delo. Na tem primeru vidimo, kako preprosta je lahko postava, da varuje pred veliko narodnogospodarsko škodo. Zelo komplicirana je postava na Bavarskem. Ta postava, z dne 23. julija 1910 določa, da imajo predkupno pravico občine, rajfajznovke in druge od ministrstva imenovane juristične osebe, nadalje ima določbo, da se mora vsak tak nakup prej oblasti naznaniti in da lahko vsaka stranka v teku enega tedna odstopi od take pogodbe. Te določbe obsegajo zeml|išča v velikosti petih, oziroma treh hektarjev. Razen tega mora trgovec označiti meje in plačati za vsakih 5000 mark 100 mark davka. Otežkočena je trgovina z zemljišči z razširjeno logarsko postavo z dne 26. januarja 1908, po kateri jamčita prodajaveo in kupec lesa (stoječega! pet let po sekanju za to, da bo bo ledina zopet pogozdila. (Taka določba bi bila tudi za Štajersko prav dobra 1). Ra*en tega se zahteva od trgovca s posestvi točno in vestno knjigovodstvo. Velika vojvodina saksonska vrei-marska prepoveduje s postavo z dne 4. septembra 1844 vsako prodajo ali kosanje plemske ali kmetske posesti brez dovoljenja oblasti s kaznijo in dela za vso škodo odgovornega prodajavca. Postava je zelo preprosta in zelo učinkovita. Koburška in gothaška saksonska vojvodina določata s postavama z dne 16. decembra 1903 in 10. aprila 1909, da sme občina za vsako kosanje zahtevati davek 50 do 5000 mark in pristojbino do 50%; razen tega še veljajo določbe državljanskega zakonika in nemške obrtne postave. V Švici so dobili z državljanskim zakonikom z dne 10. decembra 1907, člen 702 in koncem Člena 58, štv. 271, zvezinega zakonika 1908, str. 516, kantoni pravico, prepovedati kosanje kmetijskih zemljišč. Tudi ogrski osnutek postaje za kolonizacijo ima take določbe. V Avstriji je podal bivši nemški minister rojak in načelnik nemškega odseka deželnega kulturnega sveta dr. Gustav Schreiner v kmetijskem svetu o potrebi omejitve kosanja zemljišč na podlagi sklepov odseka z dne 12. marca 1908 podrobno poročilo s predlogi, ki je prikrojeno in posneto po tozadevnih določilih v Nemčiji. Iz tega površnega pregleda lahko bravec spozna, da imajo vse države Nemčije razen državne postavodaje (obrtne postave, državljanske postave) še posebne, ostrejše postavne določbe proti trženju z zeml|išči, da se je na Francoskem uvedel kmetski fideikomis, da lahko v Švici nastopajo kantoni proti kosanju zemljišč, da je torej tukaj vsepovsodi šla agrarna postavodaja roko v roki z gospodarskim razvojem, da je prazno besedičenje o nemoči proti koBavcem, dočim je v Avstriji agrarna postavodaja zastala in se s tem kmetijstvo v veliki meri ošk o j* i Proso K V II* 0 |k Ir 1* V K v K 1 » Celje .. 50 11 — 9 9 8 60 7 80 10 Ormož . 50 10 50 9 9 — 9 7 50 9 50 Gradec . 50 11 25 8 38 8163 8 94 7 25 8 — Ljubno . 50 12 8 50 9 — 9 60 8 75 — — Maribor 50 10 50 8 «•» 850 8 75 8 — 7 75 Ptuj ... 50 10 50 8 9 — 10 — 7 50 7 5o Inomost. Celovec . 50 50 11 25 9 — — 8 85 8 40 — — Ljubljana 60 11 75 8 50 8 60 9 75 8 — 9 — Pešt . .. 60 — — — — 1 — — — — — — S olnograd 5o 11 25 9 10 8 75 9 20 9 — — — Dunaj . 50 11 27 8 13 9 10 8 91 7 05 _ — Line . .. 60 — — Mesto ta *1 Bob Seno sladki Seno kislo 3 i .$.3 3 “ fl -3 ta *1 •1 K V K V 1* • K • K Celje .. 60 9 11 250 2 2 50 1 60 Ormož 50 8 50 12 350 3 — 2 50 2 Gradec j 50 8 88 14 — 3 13 3 — 2 45 2 25 Ljubno , | 60 — — 18 4 — 3 50 3 2 50 Maribor, 50 7 50 10 75 226 — — 2 25 2 — Ptuj .,, 50 8 11 — 3'20 2 60 3 20 2 40 Celovec .1 50 - i — — — - — — (Nadaljevanje na strani 7.) Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, firodec, FrameiiMplats At. 9. 2. 2 Q. JX I. Naznanitev števila članov pri Zvezi" včlanjenih posojilnic. Vse naše članice prosimo, naj nam s poslano dopisnico za odgovor takoj naznanijo Število članov z dnem 1. januar ja 1911, ker te podatke nujno potrebujemo za določitev kreditne meje in za zaračunanje opravilnih deležev, letnih doneskov in za sestavo skupnega števila Članov. II. Naznanitev sprememb v stanju funkcionarjev. Nadalje prosimo vse svoje članice, naj nam takoj naznanijo vsako spremembo v stanju svojih funkcionarjev (načelnik, načelnikov namestnik, člani načelstva, knjigovodja in blagajnik, poslovodja) ker mora imeti Zveza vsako spremembo v stanju funkcijonarjev v evidenci. III. Letni zaključek pri posojilnicah rajf-aiznovkah. O priliki letnega zaključka za 1910 spominja zvezino vodstvo na svoječasno objavljene določbe o sklepu knjig, posebno pa na sledeče predpise o zaključku dnevne blagajne knjige: Ko so dela, navedena pod točkami I do 111 izdanega navodila končana, se vpišejo še postojanke iz računskega izvlečka Zveze, kakor je določeno v odstavku IV. Nato se blagajniška knjiga redoma sklene in dožene vsota dohodkov in izdatkov. Na strani „dohodki* se potem gotovina 1. januarja 1910 ▼ kolonama vf in gu odšteje. Tako dobljenim čistim dohodkom se pripišejo večji dohodki z 31. decembra prejšnjega leta tako, da se podstavijo iz sklepa za 1909 pod vsote leta, ki se mora zaključiti v dotičnih kolonah. Na ta način se tudi pri izdatkih pripišejo večji izdatki (predjemi) pretečenega leta. Tako dobljene vsote izdatkov se postavijo pod vsote dohodkov in potem se zopet zaračunajo več|i izdatki in dohodki na koncu leta. Ti zneski Čakajo v blagajniški knjigi do prihodnjega letnega zaključka. V pisovanje leta 1911 se začne zopet z blagajniškim ostankom 31. decembra 1910. Nadalje se one hranilnice, ki izplačujejo obresti od opravilnih deležev, opozarjajo na to, da se Btnejo te obresti plačevati le iz čistega dobička pretečenega leta. Zato se mora dognanemu čistemu dobičku odšteti vsota teh izplačanih obresti in kar ostane, pride k rezervnemu zakladu. Ta zaključna dela morajo vsi knjigovodje in blagajniki dokončati do 31. januarja 1911, pri čemer pripominjamo, da morajo biti dokazila za bilanco o vlogah in posojilih dovršena in popolna, ker se sicer revizija nebi vršila, ampak bi se naročila druga revizija na stroške hranilnice. Da so zaključna opravila končana, tega ni treba prijavljati, ker so službena potovanja za leto 1911 že razdeljena in se v tej raz-i delbi ne sme in ne more nič spremeniti, če hočemo vse te opravke pravočasno rešiti. Vse one hranilnice, pri katerih se zaključna opravila iz tega ali onega vzroka ne morejo izvršiti pravočasno ali sploh ne, nam naj to zanesljivo javijo do 31. januarja 1911. Tudi naj vsi zavodi skrbijo za to, da bodo vse za sklep in revizijo potrebne tiskovine v dovoljnem številu na razpolago. IV. Sprememba obrestne mere. Zvezin odbor je na predlog Zvezinega načelstva vsled razmer na javnem denarnem trgu in iz njih izhajajočih prak tičnih potreb sklenil, od 1. januarja 1911 naprej v denarnem prometu med Zvezo in njej priklenjenimi članicami spremeniti doslej običajno obrestno mero za vloge, oziroma kredite. Ker je enaka in stalna obrestna mera velike važnosti za kmetijstvo, se je Zveza že od svoje ustanovitve sem trudila pri osrednji blagajni vzdržati za svoj denarni promet enako in stalno obrestno mero. Posrečilo se ji je, celih deset let vzdržati isto obrestno mero in sicer 4% za vloge in 4,/1 odstotka za posojila; tudi je srečno premogla čase velike menjave obrestne mere in je tako svoje članice po deželi srečno obvarovala potrebe, uvesti razne obrestovalne termine. K.tkor pa je morala biti Zveza zaradi tega uspeha pri osrednji blagajni zadovoljna in je morala stremeti, da ta položaj še dalje Časa ohrani, so se vendar že od leta 1910 sem kazali znaki, da stalna obrestna mera ne more več zadoščati zahtevam članov. Pomanjkanje leta 1908 in 1909 in letošnji nezadovoljivi pridelek sadja in vina je povzročil na Štajerskem tako pomanjkanje denarja, ki ga Še ni bilo in kakor ga nismo mogli pričakovati. S tem je pri osrednji blagajni odšlo izredno mnogo denarja in zato si je morala osrednja blagajna zavarovati za tekoči promet potrebno razpoložnino s tem, da je zvišala obrestno mero za kredite. Na drugi strani pa streme bogate hranilnice v zadnjem času vedno bolj za tem, da bi dosegle višje obrestovanje, primerno obrestovanju drugih zavodov in tako bi osrednja bla gajna izgubila še več sredstev, ker bi ji bile odpovedane vloge. Treba se je bilo torej zavarovati pred prevelikim pomanjkanjem denarja, pri- " MMMIIIIII 1111)11 znati željo bogatih hranilnic po primernejšem obrestovanju vlog, upoštevati ▼ zadnjem času zvišanje bančne obrestne mere na 5*/, in vedno večje višanje obrestne mere — in vse to je povzročilo, da se je Zveza, ki si na noben drugi način ni mogla zagotoviti uspešnega nadaljnjega razvoja, odločila za zgoraj navedeno spremembo. Izvršuj6 ta sklep naznanjamo vsem svojem članicam, da bomo „od 1. januarja 1911 naprej obrestovali vloge po 4 y4°/#, posojila pa po 4,/2% “ Prosimo svoje članice, naj blagovolijo vzeti te, v interesu naših Članic sklenjene odredbe, na znanje. Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem, reg. z. z o. z. Fr. Barta 1. r. V. Poročila glede blagovnega prometa Zveze. 1. Prodaja bakrene galice v letu 1911. Zveza si je po pogodbi pri nakupu zasigurala večjo zalogo bakrene galice, ki jo bo lahko oddajala v spomladi 1911 in torej lahko, dokler bo kaj zaloge, še sprejema naknadna naročila. Ta naročila pa se morajo poslati naj-kesneje do 10. januarja 1911 pristojnim občinam, oziroma okrajnim zastopom ali kakemu kmetijskemu društvu, ki je član Zveze. 2. Gnojenje travnikov in paš. Ker so sedaj vremenske razmere zelo ugodne, priporočamo svojim članom, naj sedaj gnojijo travnike in pašnike. Zveza ima ▼ svojih skladiščih večje množine Tomaževe moke, kajnita in kalijeve soli in lahko došla naročila takoj izvrši. Pojasnila o gnojenju travnikov in pašnikov z umetnimi gnojili daje vsak čas drage volje Zvezina pisarna v Gradcu. 3 Nakup deteljnega semena. Ker bo Zveza tudi letos kupovala some štajerske rdeče detelje, po možnosti naravnost od producentov, so prošeni vsi p. n. veleposestniki, posojilnice in podružnice, naj pošljejo Zvezi naslove producentov ali pa lastne ponudbe z navedeno ceno in množino. Če je kje več producentov, je Zveza pripravljena organizirati nakup in odposlati posebnega strokovnjaka v ta namen. Pojasnila daje Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem v Gradcu, Fran-zensplatz štv. 2. 4. Razglas glede naročevanja travinega in detelj-nega semenja. Zveza bo kakor lani tudi letos oskrbovala od visokega deželnega odbora ji poverjeno naročevanje travinega semena za vse štajerske kmetovavce za najnižje cene. Da se došla naročila lahko hitro in zadovoljivo izvršč, opozarjamo svoje Člane na sledeče: Množina raznega semenja se ravna po vrsti travnika ali deteljišča in po danih krajevnih in zemeljskih razmerah. Za dobro, gnojeno zemljo se potrebuje manj semenja, ko za slabo zemljo, ki je tudi se slabo gnojena. Splošno veljajo sledeča števila: Potrebuje se: Za 1 ioho trajnega travnika 27 do 32 kq „ 1 ha , „ 48 * 56 t 1 jobo začasnega „ 23 „ 26 „ „ 1 . .. 43 „ 46 „ „ 1 joho mešanega deteljišča 17 „ 19 , p 1 v n 30 „ 32 „ „ 1 jobo čistega „ 12 kg , 1 'ha „ , 20 „ Če hoče kdo naročiti mešanico travinega semenja, si mora prej priti na jasno o tem, ali hoče imeti v krmi več trave ali več detelje; ako naj ima krma več trave,- mora še določiti, ali naj bo travnik, ki ga misli posejati, trajni travnik za kakih 10 ali več let ali začasni travnik, ki se črez par let zopet preorje. če pa naj ima krma več detelje ko trave in sicer približno osemdeset delov detelje in dvajset delov trave, potem mora naročiti mešanico iz deteljnega in travinega semena. Ta mešanica se zopet lahko določi na dobo 1 do 2 let, ali pa za 5 do 6 let. Zveza pripominja, da se vse semenje kupuje na podlagi preiskave štajerskega kmetijskokemičnega preskuševališca in postaje za kontrolo semena v Gradcu ali od c. k. postaje za kontrolo semena na Dunaju, ki preiščeta, ali je seme čisto in kaljivo ter izdata o tem uradno potrdilo. Predno odda Zveza semenje članom, ga da še enkrat preiskati od teh postaj. Tudi za mešanice travinega semenja, sestavljene po načelih profesorja dvornega svetnika dr. Weinzierla, se rabi le uradno preiskano semenje. Posamezne mešanioe semen se vršč strokovno in vestno, primerno različni zemlji in e vednim ozirom na to, ali so namenjene za trajne ali začasne travnike ali deteljišča in so, ker »e vanje sprejema najdražje seme trav in detelje v pravilnih razmerjih, seveda nekoliko dražje ko one, ki se navadno prodajajo. Naročila na travino in detelj no seme se nam morajo kakor hitro je mogoče poslati, najpozneje pa Tržna poročila* (Nadaljevanje.) Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brea iveidic ao letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, s.jmi z dvema zvedicama (**) pomenijo letne in živinske se, me. Dne 5. januarja v Gradcu (sejem s rogato živino in konji). Dne 7. januarja na Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrica; v Brežicah (svinjski sejem). do 1. februarja, ker bomo poznejša naročila lahko izvrševali le po razmerju zaloge in brez obveznosti za spremembo cen ali rok dobave. Poročila morajo obsezati: natančno adreso, poštno in železniško postajo naro-Čilca, rok dobave in napoved, ali se naj blago pošlje po pošti ali po železnici, kot tovorno ali brzo blago. Pravilno naročilo bi se torej približno takole glasilo: „Naročam za februar kot brzo blago na postajo........... sledeče semenje: mešanico za trajni travnik, težka ilovico, za pol orala; mešanico za začaBni travnik, pesek, za četrt johe, travino in deteljno mešanico, enoletno za srednje težko zemljo, za četrt johe, enako mešanico za glinasto zemljo, šestletno, za četrt johe. Ime. Datum. Bivališče. Pošta in železniška postaja. Če je Zvezi kaj nejasno in vpraša, se ji mora takoj odgovoriti, ker če se dobava zavleče zaradi tega, ker je odgovor izostal, ne more Zveza za to prevzeti nobene odgovornosti. Zvezi poslana naročila se lahko prekličejo ali spremene le tako dolgo, dokler se blago, ki je naročeno, ni odposlalo. Naročila se naj, Če le mogoče, vršć skupno s pomočjo Zvezi pridruženih zadrug, posojilnic in podružnic c. k. kmetijske družbe, ker se s skupnim naročanjem ne prihrani le visoka tovornina, ampak se taka naročila tudi lažje in hitreje izvršujejo. Naročila, ki nam ne pridejo od kake naše članice (posojilnice, kmetijske podružnice, zadruge ali društva), izvršujemo samo proti p o v z et j u. V spornih slučajih je merodajna od železnice pri prejemu določena teža; zato prosimo, naj se da vsaka pošiljatev uradno stehtati. Zveza podaja interesentom drage volje podatke o napravi, zboljšavi in pomladitvi travnikov in odgovarja tudi sicer rada na prašanja, ki spadajo v njen delokrog. 5. Prodaja močnih krmil. Vse svoje članice opozarjamo, da se pri tvornici c. k. kmetijske družbe na Dunaju v Mostu ob Litvi lahko dobč vsak čas poljubne množine melase iz palmskih in kokosovih zrn za zmerno ceno. Poprečna analiza kaže sledeče vred- uosti. Palma Koko* Proteina in tolšče 15 60 16-43 sladkor in ogljeni hidrati . 54-63 53-61 vlakna 6-72 6-71 pepel 6'85 7-10 vlaga 1620 1615 Dne 9. januarja pri Novi Cerkvi**, okr. Celje. Dne 10. januarja v Grofl-Kleinu (sejem z malo klavno živino), okr. Lipnica; v Ljutomeru; v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu (sejem z veliko živino). Dne 11. januarja na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); na Planini**, okr. Sevnica; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v mestu Mariboru*. Dne 12. januarja v Ormožu (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogatino). Nadalje so v zalogi prge iz sezamovega semena, ki imajo 49—51 % proteina in tolšče. Repičina moka, zajamčeno od tvornice brez primesi gorčičinega zrna, se ponuja v vsaki množini za ugodno ceno. Tudi prge iz lanenega semena ponuja tvornica za ugodno ceno. Razun tega nam je neka zanesljiva tvrdka ponudila moko iz tikvinih prg. 6. Naročila krompirja za jed in krmljenje. Zveza posreduje pri nakupu moravskega krompirja za jed in krmljenje v celih vagonih in za ugodno ceno. Dobavnik pošlje proti mrazu zavarovano na riziko prejemnika, kakor hitro bo dopustilo vreme; izrečno pa se po-vdarja, da Zveza ne prevzame nobenega jamstva za kakovost in za to, da bo krompir prišel nezmržnjen, dasi so bili dosedaj vsi odjemavci zadovoljni. 7. Naročila premoga. Kakor rjavi, tako naročamo in pošiljamo tudi črni premog in sicer: trboveljski svetli travniški „ ivniški „ Kalkgruber „ in dajemo drage volje pojasnila o njega vrednosti in ceni. 8. Desinfekcijska sredstva proti kugi na gobcih ia parkljih. Zveza naznanja, da je stopila z mnogimi tovarnami v zvezo zaradi nakupa formaldehida, karbolovega apna in lizola in da na željo pošilja ta desinfekcijska sredstva. 9. Deželna vzorna klet v Eggenbereu pri Gradcu Zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem pošilja zajamčeno pristna štajerska bela in rdeča vina raznih vrst in letnikov v posodah od 56 l naprej in v steklenicah po 7/,0 ali */8 l, kakor tudi sadj e vec domačega pridelka zvezine vzorne kleti v posodah od 56 Z naprej. Osebna naročila se lahko izvršč naravnost pri upravi deželne vzorne kleti v Eggenbergu pri Gradeu, Eckertstrafie štv. 335 (telefonska številka 1165) razen nedelj in praznikov vsak dan od 8. do 11. in od 1. do 6 ure. Pismena naročila se naj pošljejo Zvezi kmetijskih zadrug na Štajerskem, GradeC) Franzensplatz štv. 2. Dne 14. januarja pri Sv. Filipu-Verače**, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 16.januar j a v Arvežu (sej. z drobnico). Dne 17. januarja v Tilmiču**, okr. Lipnica; v Radgoni*; v Kapelah**, okr. Brežice; v Petrovčah**, okr. Celje; pri Sv. Petru**, okr. Gornja Radgona; v Ormožu (svinjski sejem). Dne 18. januarja na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 19. januarja v Ormožu (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogatino). Dne 20. januarja pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; na Malih Rodnah**, okr. Rogatec; v Bučah**, okr. Kozje; v Ernovžu**, okr. Lipnica. Dne 21. januarja v Teharjih**, okr. Celje; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 23. januarja na Bizeljskem**, okr. Brežice; v Mozirju**, okr. Gornjigrad; v Marn-bergu**. Dno 24. januarja v Ormožu (svinjski sejem). Dne 25. januarja v mestu Mariboru*; v Lipnici*; v Studenicah*, okr. Slov. Bistrica; v Slov. Gradcu**; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Koprivnici**, okr. Kozje; v Ime-nem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Razglas glede oddaje Izvirnega ruskega lanenega semena po subvenciji. S podporo visokega c. k. poljedelskega ministrstva je osrednjemu odboru tudi letos omogočeno oddajati izvirno rusko laneno seme po znižani ceni 42 v kilogram. Naročila od štajerskih kmetovavcev sprejema, če se takoj in ob enem nakaže tudi denar, pisarna c. k. kmetijske družbe v Gradcu, Stempfergasse 3, a jih ne izvršuje obratno, ampak kadar jih je več skupaj. Če se potrebuje manj ko B kg, naj Be ob enem naroči tudi za kakega soseda. Prosimo za točni naslov, pošto in železniško postajo. V Gradcu, 16. decembra 1910. Od osrednjega odbora 807/10—w c. k. kmetijske družbe. Št. 13.077. Aviza! Armadna uprava kupi po trgovskih običajih za Gradec............ 2060 q rži; „ Maribor........... 2660'g pšenice, 12.360 q rži in 4160 q ovsa; „ Celje.............100 q ovsa; „ Celovec.......... 2660 q rži; „ Beljak........... 1650 q rži. Zagotovilna obravnava se vrši 4. januarja 1911 pri e. in k. intendanci 8. kora v Gradcu. Kolkovane prodajalne ponudbe morajo biti vsaj do 9. ure predpoldne pri c. in k. intendanci 3. kora, kjer so na razpolago popolne nakupovalne avize in knjižice o običajih, katere si je mogoče pogledati tudi v vojaškem oskrbovalnem skladišču v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Pulju, in se dobč tam tudi brezplačno. V Gradcu, meseca decembra 1910. 8—1 Od c. in k. intendante 3. kora. Yišjegu Štabnega sdrarnika in fizika dr. SchMldu znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, teoenje Is uses, šumenje po ušesih In nugluhost tudi ako je te zastarano. Steklenica stane 4 krone z navodilom e uporabi. Dobiva se samo t lekarni Apotheke „zur Sonue“, Gradec, Jakomlniplatz 24. Štajerska in slavonska konjak, tropinovka in brinovec, najboljših kakovosti iz lastne žganjarne. Raznovrstni cveti, jamajka-, kuba-in domači rum. Najfinejši likerji, pridobljeni potom destilacije. Posebnost: Eckertova ,Edelraute‘. Največja izbira v ruskih in kitajskih čajih. Tinski jesih. Jesihov cvet. ♦21V10-6 C. ii »hUr! Albert Eckert, Gradec Zaloga: Murplatzfšt. 6, nasproti lekarne „Pri zamorcu" £e ttometovi mlini so daudenes najbolj*! za dobivasje debele in fine melje, ker eo opremljeni s Hellerjevimi umetnimi mlinskimi kameni, kojih ni treba nikdar ostriti in kojih kakovobt je neprskosljita. Priporočamo nadalje brusne kamne vsake Trste t najboljši kakoTosti. k 9 -.. . t Šantlov« pri Ceekl-Llpl. Komanditna družba E. «J. Hellar. I.c.Jo •• i.slopilkl. 415b/l0—24 Proti kugi na parkljih in o gobcu pomyajo Viktor Alderjeve tovarne za kemične pridelke na Dunaju, v Oberlaa ln v Lajta-Cjfulu, centralna pisarna: Dunaj, X. Humboldtgasse 42 16—1 klorovo opno. knrbolno kislino, formaldehid in antlpollplnouo raztopino. MayUov„DinBOLO<‘-vaioi je brezdTomno najboljši posnemalnik za mleko« Posname čisto kakor se le more ieleii. Ia-bo\jianakonstmkcija.Telik uspeh. Mirtu in lakeh tok. Trpeina in mečaa qpBtava. Zablatenje izključene. Cene nizke. Čisto delo. — Cene: „Diabole* it I., ki posname ▼ 1 mri 1251 126 K, „Diabolo* St. II., ki posname t 1 uri 2201 240 K. Dobiti pri Ph. Mnyfnrth & Co. Tovarna za kmetijske in obrtnijske stroje % livarnami s ielezom Dunaj. II., TufcorstrsBe It. 71. — ličejo so zastopniki in predprodajavci proti visoki odškodnini. 478/10—6 V dosego zadovoljivih in v resnici bogatih ...........žetev je uporaba............... r kalijevih soli razun fosforjeve kisline in dušičnatih gnojil neobhodno potrebna, kajti z gnojenjem s fosforjevo kislino iu dušikom brez kaljja se ne dajo doseči niti največi pridelki niti najboljša kakovost. Kajnif In koncmfrlrane kalijeve soli preskrbijo kmetijske zadruge in njih zveze po izvirnih cenah in pogojih kalyevega sindikata. — Pojasnila kakor navodila o načinu uporabe vsakojakib umetnih gnojil daja brezplačno posredovalnica kalyevega sindikata na Dunaju, Vlil/,, Nkoda-gasse 8.......................23—W Kmetovavcem najpripravnejša in najbolj trpežna obleka so ravnokar izdane in že skoraj tudi razprodane vojaške domobranske hlače Dobč se, dokler še nizo razprodane, popolnoma nove, temne barve, in sicer št. 6, 102 cm dolge, za 6 K 60 o, in št. 6, 110 cm dolge, za 6 K 80 v komad po poštnem povzetju. — Da se prihrani brezpotrebna poštnina, naročajte po več komadov skupaj od „Vojaške hlače, poste rostanto, Sv. Pavel v Savinjski dollni“. Pripomni se, da stane komad državo okroglo 10 K. 16—2 uperfosfati rudninski in živalski, so preskušeno najzanes-ljivejša in najcenejša fos-===== forjeva gnojila == za vsakovrstno smlj Vsebina strogo zajamčena I Jamči najhitrejše učinkovanje in nujbogatejše pridelke! 11—12 Za spomladno setev neobhodno potrebno I Nadalje ponuja nmonijakove, kalijeve, soliterne superfosfate iz vseh skladišč za umetna gnolija ln pri trgovcih z umetnimi gnojili, kakor po kmetijskih družbah in zadrugah. Pisarna v Pragi, Prikopi 17. Urejuje Franc Holz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „ Ley kam “ v Gradcu.