13G. številka.
Trst, v petek 8. junija 1900.
Tečaj XXV
..Edinost'-rhms entrut na <■■, ra^un uesjelj in prf>m;ko\. ob 6. uri zvečer.
baročnin«	t
Za celo leto........'2X kron
zn jf>] leta . •........12 _
za. č*»trt leta........ *>_
sa en	........ 2 kroni
Naročnico je plačevati naprej. Na n*-ročbe brez priložene narortime *e uprava
re o*ira	______
Po tolak.-imah v Trstu "f pr<xlajejo posamezne »tevilke po H stotink (3 nvč.i: irvcn Tr«ta pa po 8 stotin k >4 nvi5,)
IVi«*fon M*. H70.
Glasilo političnega društva ^Edinost" za Primorsko. *■
V edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v netitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Popiana. osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itti. se računajo po poeoh i
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprsiniištro. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat.
Vredništvo i u tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravništvo, i it sprejemanje inseratov v uiici Molin piccolo štv. II. nadstr.
Iidaatelj in cdgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „EJinost" v Tru,
Slovanska liturgija.
»Edinost« se je^ že večkrat bavila z vprr ntem slovanske liturgije in je beležila neprestano vse, kar se je godilo v poklicanih in nepoklicanih krogih na škodo ali v prid te svete pravice hrvatskega naroda, kjerkoli biva isti. Naj bo tudi meni dovoljeno spregovoriti nekoliko o tem predmetu, ki je še vedno na dnevnem redu in glede katerega pričakujemo dan na dan pravične rešitve od strani svete rimske stolice. A pri tem mi ni na misli, da morda odgovarjam na brez--ramne črčkanje židovskih in laži-liberalnih listov, ki se nepoklicani pečajo z vprašanjem •dovanske liturgije! Govoriti njim o svetinjah na-eira naroda, bilo bi : margaritas proicere aute jiorcos i metati drago kamenje pred — svinje), kakor veli sveto pismo in z«»pet se tre'si spominjati božanske j^ze Izveličarja, ko je p "iil iz lirama brezobzirne trgovce.
Zalibog, ti trgovci — židovsko-lii>eralna klika v Primorju — imajo vodilno besedo v vseh stvareh javnega življenja. In to ne le pred zaslepljenim italijanskim ljudstvom, marveč tudi pred vladnimi ali sploh odločilnimi krog;: in ta vpliv se vidi tudi v cerkvenih stvareh. Zato ni Čudo, ako tudi, recimo, pametnejši Italijani gledajo stvar pod omenjenim vplivom in pišejo o njej z določeno svrho, da množici l»edastih argumentov v dokaz umišljenega italijanstva Istre pridoda-jajo še tega plede slovanske liturgije, o kateri trdijo. daj v Istri ni nikdar obstala pravno. Kaj se oni brigajo: za vse glagoljske spomenike! Za ljudi, ki še živijo —posebno v puljskem okraju — in ki so v svojih mladih dneh čuli glagoljsko mašo! Za tolike m -ale jrlajrolj~ke, ki se še nahajajo jhj istrskih vaseh ! Za boj, ki ga je v nekaterih krajih bil narod proti uvedenju latinščine v cerkev !!
Mnogi, in mej temi je tudi naših ljudij, smatrajo slovansko liturgijo za privilegij (pri-vilegium!, podeljen od rimskih papežev hrvatskemu narodu (nationi illvrieae). Če tudi na ta na"-in prihajamo do istih sklepov, za na- ugodnih, jaz mislim, tla se naša pravica <1 » -lovanske liturgije mora opreti na boljšo, trdnejo podlago: na pravo samo. Slovanska liturgija ni le privilegij, ona je temeljna pravica hrvatskega in sploh slovanskega naroda. Slovani so bili po krščeni v slovanskem jeziku, oni so prejeli krščansko vero od apostolov, ki so jim -lovanski govorili in služili cerkvene obrede. Pajieži, kakor Adrijan II in Ivan VIII -o potem priznali obstoječo pravico
O D L I > T E K.
Izdajalec.
Opisal: Ivan Gromozenski.
I.
* Pa je ni — in je ni». < >dložil je žiioo. «Pa je ni — in je ni !> Tudi mi smo odložili žlice. In nastal je odmor. Spogledali >mo se — bilo nas je pet. s Pa je ni — in je ni», — se je zopet oglas 1 predsednik našega samskega omizja, advokat dr. Rešetar — «boljše juhiee na svetu» — in pogledal nas je s svojimi modro-givirni očmi — «nego je kisla krompirjevka... samo malo bolj prežgana bi morala biti.>
Bil je naš predsednik, najstarši med nami — poštenih 4.") let. — Kadi tega nam je vsake sol>ote določal —juho; — in vsake sobote čmo dobivali kislo krompirjevko — ker jo je on sam neizrečeno rad jedel. In bila je ta dan sobota.
in niso še le podelili privilegija. In zakaj so to storili? To je najlepše razvidno iz >ule Ivana VIII, kateri brani slovanski jezik v liturgiji, opiraje se na besede svetega pisma, posebno sv. Pavla : ne le židovski, grški in latinski — ampak tudi slovanski se more hvaliti Boga in peti Njegovo slavo: katoličani ne smejo biti Pilatovci in držati se le onih treh jezikov, v katerih je Pilat dal postaviti napis na Jezusov križ. Sicer: zakaj bi smela biti dopustna liturgija v grškem jeziku, ako je prvotno bila le v židovskem ? In zakaj bi smela biti latinska, ako je poprej bila le židovska in grška ? Očitno je, da je jezik liturgije bil vedno jezik apostolata in , ako so se potem razmere uredile drugače, se je to zgodilo še le pozneje, nego so Slovani | imeli svojo liturgijo, priznano tudi od papežev ! Adrijan II je še več nego pripoznal obstanek slovanske liturgije : o n j e izrekel prokletstvo (anathema) proti vsakomur, ki bi trdil, da ni dovoljeno služiti cerkvene obrede v staro-slovenskem jeziku !
Njegovi nasledniki pa -so še bolj potrdili pravico Slovanov (»gen ti u m Slavoniae«, »Sla-vorum«, .->nationis illvrieae«), posebno so to storili že omenjeni Ivan VIII, Urban VIII, Benedikt XIV, in slavno vladajoči Lev XIII, ki reasumira v»o zgodovino slovanske liturgije v poznani encikliki: »Grande munus«.
Med vsemi kraji, kjer bi imela cvesti slovanska liturgija, se je ohranila najbolj in najjače v hrvatskem narodu in sicer v onem del u tega naroda, ki živi ob bregih Adrije, v Dalmaciji, v Primorju hrvatskem, v Istri. Bilo je slovanske liturgije na Češkem, med Poljaki, med Slovenci, v zagrebški in djako-vački škofiji, ali povsod so jo zatrli vsled preganjanja od strani tujega ali v tujem duhu odgojenega duhovništva in še več od strani neprijateljskih vlad.
Čudno, a ipak resnično: tam, kjer seje širil vpliv benečanski, tam se je najbolj ohranila slovanska liturgija, dočim so današnji slavitelji benečanske republike v Istri najhujši nasprotniki naše svete pravice v cerkvi.
In zakaj ? Ker so uvideli, da nas je, ko je bilo vse proti našemu narodnemu obstanku, edino slovanski značaj naših cerkev ohranil! Se več: benečanska repu-lika je vladala v času, ko se ni vpraševalo za narodnost, ampak le za državno korist in njo ni motilo niti najmanjše: da Hrvat stoji na straži pred dožejevo palačo v Benetkah, da ureja svojo cerkveno občino v isti kraljici lagun in da krasni obali nadeva svoje ime (Riva dei Schiavoni — v hrvatskih pisa-
Pristav dr. Zobnik — 40 let — pa ni maral krompirjeve juhiee.
Srpo je gledal na svoj krožnik, ki je bil še skoraj poln.
In mrmral je :
<I)a bi jo vrag vzel!«
S smešno resignacijo je opazoval svoj krožnik Rešetarjev koneipijent, 38-letui tir. Vihar.
Dve, tri žlice juhiee je spravil v svoj želodec — krožnik je bil še poln.
In hudoval se je dr. Vihar:
• Vsega je kriv — Kolumb! Ko bi se ne bil klatil po Ameriki, bi nas Rešetar prav gotovo ne mučil s krompirjevo juho.»
«Pereat krompir!* je pristavil naš učitelj Belinšek; pa malo preglasno — predsednik g"a je slišal.
Pogled se mu je zmračil — in ta zmrače ni |>ogled je zašel v naše krožnike.
Kaj poreče le?
«Edini Gromozenski ima še okusa, vsi drugi ste pa — barbarji.»
Moj krožnik je bil prazen. — Rad sem imel krompirjevko, zbok česar me je pred-
teljih: »riva od arvata«) Xjo ni motilo, da Hrvat ostaja Hrvat, samo da služi njenim trgovinsko-pomorskim interesom! Zato je Venecija ne le pustila na miru slovansko liturgijo v Dalmaciji in Istri, ampak je tudi pomagala isti s tem, da je tiskala cerkvene knjige za Hrvate in skrbela za nameščanje glagoljašev tam, kjer jih je trebalo.
(Zvršetek pride.)
Zdreli nismo še!
(Dopis.)
Gospod urednik! Xa našem jugu ga ni tako čistoslovanskega mesta kakor je Dubrovnik. Tudi Grki, ki so se nastanili v tem mestu v starodavnih časih, tudi Italijani, ki so se kasueje priselili v to zibel našega življa: vsi so vsprejeli naš jezik, vsi govore po naše, vsi se čutijo Hrvate oziroma Srbe. A ne govore hrvatski le, dokler so doma, ampak tudi tedaj, ko se nahajajo izven domovine. O tem se morete prepričati tudi v Trstu: v »Caffč degli Specchi« in na »Molo S. Carlo«.
Dubrovčani so imeli svoja hrvatska (slo-vinska) društva, hrvatske pesnike, svoja hrvatska gledališča že tedaj, ko so na Xemškem govorili nemški le pastirji in kmetje, dočim so se aristokratje in meščani posluževali izključno le francoskega (ali latinskega) jezika ......
Dubrovska aristokracija govori razun hrvatskega jezika francozki in italijanski — nemški ne! Xemški jezik imenuje »skliuci — sklonci«. — Morda je naše srce, naša duša sorodneja srcu in duši romanskih narodov, ki
čutijo, bolj čutijo, nego pa mislijo......
Morda bi krasno Dubrovčanko zabolelo v belem grlu, ako bi hotela izgovoriti »Wurm-brand < ali »Herzensschmerz« ali »pfropfst«.
.....Tekom zadnjih mesecev sem dobil iz
Dubrovnika nekaj razglednic — dokaznic o nemški brezobraznosti. Xa teh razglednicah so imena poslopij in delov mesta : ne hrvatska, ne italijanska, ne francozka — ampak jedino nemška ! So-li znoreli Xemci ali — naši?! Iz najčišče slovanskega mesta, iz »dike slovinskih gradova«, iz »hrvatske Atene«, da se imajo nemške razglednice razpošiljati Sirom sveta ? ! !
Pred nekoliko dnevi mi je došla razglednica iz Bodu lije. Spredaj : Dopisnica (Cartolina di Corrispondenca, »Correspon-denzkarte). Zadej : vse hrvatski. Zakaj naj bi ne bilo v Dubrovniku vsaj tako, kakor v Boduli; i, kjer je nekdaj vladal lev sv. Marka ? !
V Dubrovniku je »Hotel ImperjaU, v katerem so vsi napisi in spisi nemški, italijanski, francozki .... o hrvatskem pa ni sledi. Ako kletarja nagovorite hrvatski, ali v obče slovanski, gleda vas začudjeno, kakor da ste došli iz najdalje tujine.....
No, »Hdtel Imperial« je sezidan od društva, ki se je ustanovilo na — Dunaju, da Dalmacijo reši od lakote .... da jo osreči
z bogatstvom in napredkom......Hvala
vam lepa, švabska gospoda. Timeo Danaos et dona ferentes. Dagli amici ci guardi Iddio, che dai nemici mi guardero io.
A kaj pomaga satira? Kaj humor? Kaj
elegija ?.....Kdo je najbolj kriv ? . . .
Usoda .... vlada .... dušmani.....
največ pa smo mi sami krivi ! Zakaj so naši kapitalisti čakali, dokler so v Opatijo došli tujci ? Zakaj niso vsaj v Dubrovuiki sezidali hotela — naši kapitalisti?! Zakaj (da se povrnemo k razglednicam) niso v Dubrovniku naši knjigotržei in naši fotografi izdali — in za časa — primernih razglednic?! Zakaj jili ne izdajo vsaj sedaj, da bi s tujci stopili v konkurenco? Zakaj — da zaključim — naši ljudje v Dubrovniku kupujejo švabske razglednice od švabskili trgovcev ?! Zakaj vse to ? ! Zdreli n i s m o š e ! * Dr. T.
sednik posebno čislal, da-si sem bil s svojimi 32 leti nekak Benjaminček med njimi — bil sem najmlajši.
»Gromozenski ima okusa — pa jaz.....»
In prišla je natakarica. — Navadno smo jej rekali «posmukana» Pepca — to pa z ozirom na njene duševne zmožnosti. Kar pa tiče njenega telesa, ga ni bilo med nami, da bi jo kritiziral—bilo je brhko in polno dekle...
Prinesla je meso in pri kuho.
Dr. Rešetar je obmolknil, zjasnil svoj pogled, rezal meso, odpiral usta pojedinim založkom, — žvečil — — brez vsake opazke.
Brez opazke je zopet odložil nož in vilice, malo pobrskal po svoji črni bradi — naročil smotko in začel gledati svojega soseda dra. Zobnika.
«Oženi se, dragi moj ! Ti ne spadaš več v pošteno samsko dru2bo; kdor ne mara poštene kisle krompirjeve juhe, je itak že na pol zgubljen.»
Dr. Zobnik je svoj odgovor — molčal.
«Oženi se! Zverova Julika — pa ti — nebeški parček bosta —
Politični pregled.
TRST, 8. junija 1900.
Deanice — ni več?! Sinoćnja poročila so nam parlamentarno pozorišče pokazale povsem drugačno, nego je bilo pričakovati po neposredno prejšnjih sporočilih. Včeraj smo mogli še zatrjevati, da je večina skupin na desni odločno za vztrajanje na strani Cehov, ali včerajšnja seja izvrševalnega odbora desnice se je izvršila tako, da se moramo vpraševati, d a-1 i več i n a s ploh še o b-stoj i? !
Predsednik tega organa, vitez Jaworski, vsaj je zaključil včerajšnjo sejo izvrševalnega odbora z decidirano izjavo, da večine — ni več! In tudi v pogovoru s posl. Stranskvm, kateri pogovor se je — mimogrede omenjeno — vršil v jako razdraženem tonu, je isti gospod nervozni vitez izjavil, da pota Cehov in Poljakov so zavedno ločena. Povdariti moramo tu — seveda v predpostavi, da je vse res, kakor poročajo listi —, da je bilo vedenje Jaworskega teli par dni nezaslišano nekorektno, nelojalno in tudi neverjetno saraovlastno.
Viri na desni zatrjajo, da je velika veČina izvrševalnega odbora v včerajšnji seji
«Brez krompirjevke !»
Učitelj Belinšek je že zopet preglasno izustil to svojo opazko — in dr. Rešetar ga je pogledal strupeno:
«Kar poberi se k svoji Lenki — na oklice z vama ! Boš vsaj vedel, kaj se pravi šale zbijati o krompirjevi juhi. Ti pa, Zobnik... pa Vihar., vsi trije ste zdreli za že-nitev ! — Le po njej — Gromozenski in jaz, midva pa ostaneva, kakor sva bla...»
«Seveda, bilo bi vama prav — bi vsaj lahko žrla krompirjevko po trikrat na dan !»
Te besede je izustil dr. Vihar.
«In če bi jo! le li to kaj briga, dragi moj gospod koneipijent? Ti boš čepel pri svoji Ani, jo božal, ljubil in uganjal druge take zakonske neumnosti...*
« Dragi moj gospod šef! Zakaj pa ravno nas siliš v zakon ? Ti, ti in pa Zlatarjeva Vanda — vidva — vidva stopita pred notarju in oltar!»
«Xo, no, no... kam smo pa zašli?! Komaj smo si napolnili želodce, pa mislimo na samo ženitev.»	(Pride še.)
pikro rekri minirala proti predsedniku in daje proti i/javi Jaworskega, da desnice ni več, burno protestovala, tako, da imamo v tem trenotku odprto vprašanje: ali desnica obstoji še ali ne obstoji ?! Sosebno pa v pogovoru s Stranskvm se je Jaworski vedel kakor kakov ohol kmet se svojim zadnjim kravjim pastirjem. Kes radovedni moramo biti, da-li oni členi poljskega »kola«, ki [so se v si k dar kazali iskren" branitelje češko-j»oljskega pobratimstva, na kakov način popravijo, kar je zagrenil njihov, zelo — čudni predsednik v svojem kiečeplaztvu pred Nemci ? !
V nemških listih bo seve veselo vriskanje! Po inicijativi vlade je posl. F unke takoj včeraj sklical načelnike klubov levice, da se posvetujejo o pozivu na konferenco, sklicano za danes v namen, da se stranke desnice in levice dogovore, kako udušiti češko obstruk-cijo. A veste, kaj so sklenili levičarji ?!
Sklenili so. da na to konferenco pač odpošljejo svoje zastopnike, ali z izrecnim nalogom. da naj ne podpirajo nobenega načrta za pobijanje obstrukcije sploh in <1 a naj prepuste strankam na desni, da udu sij o Cehe?! Vrhu vsega izjavlja današnja 2>Xeue Freie Prese> vnovič in cinično, da Nemci ne privole v nobeno tako spremembi poslovnega reda, ki bi onemogočila obdukcijo sploh ! ! Le češko obstrukcijo treba ubiti: |>ot do nemške oostrukcije pa m .ra ostati nezagrajen ! ! Ali Poljaki res še ne vidijo, kako sramotna, bratomorna in izda jska naloga se jim prisoja ! ! Ali se hočejo res ponižati v rabeljne proti sokrvnemu narodu?! Poleg vprašanja, ali desnica še obstoji, imamo torej tu še drugo, po našem menenju veliko usodneje vprašanje : da-li se, ako je des niča razpala, stran«ce na desni res združijo 7. Nemci proti Cehom ? O Jugoslovanih je menda to izključeno, vprašanje velja torej glede Poljakov in katoliških Nemcev !
Iskreno jw>vedano: vest o razpadu desnice bi vsprejeli mi ne le hladni do dna duše, ampak celo z zadoščenjem, ako bi vedeli, da vsi .Jugoslovani, oni Malorusi, ki se svojimi načeli temelje v narodu, in oni Poljaki, ki se zbirajo okolo zastave poslanca Dan elaka, stopijo do Cehov in čeških vele-}H>sestnikov v ono razmerje, kakor si je mislimo in želimo mi! Ti življi, združeni v opozicijo, bili bi parlamentaren činitelj, ki bi si izsiljeval res pek t n a vseh straneh!! Stokrat bolje v taki opoziciji, nego pa v večini, ko nisi nikdar varen, da se ti kakov prijatelj in zaveznik ne zaleti v hrbet in konspirira z nasprotnikom — proti tebi !
Državni zbor. Kakor smo že poročali v brzojavkah, je v včerajšnji seji zbornice poslancev obstrukcija z doslovnim čitanjem vlog trajala do ure popoludne. Tedaj je pred-sed nik pretrgal čitanje tor določil prihodnjo sejo za danes. Posl. Z a 11 i n ge r je predlagal, da pride kakor prvi predmet na dnevni red te seje zakonski načrt o spremembi 4jij 59. in 60. obrtne novele. Posl. J a \v o r s k i je predlagal, da se razpravlja poprej začasni preračun. Sprejet je bil predlog Zallingerjev, vsled česar je odpadlo glasovanje o predlogu Ja\vorskega. Sejo so zaključili ob 3. uri in 25 minut.
Petstoletnica jageianskega vseučilišča V Krakovem. Iz K rakovega poroča korespondenčni biro dne 7. t. m. o slavnosti petstoletnice jagelanskega vseučilišča tako-le : Minister za nauk in bogočastje dr. vitez Hartel je govoril o priliki petstoletnice vseučilišča lat'nski govor ter opozarjal na zvezo med posamičnimi vseučilišči, sj>ominjal se ustanovitve vseučilišča, ki je i»osredovalo {»oljski državi in s«>sednim narodom znanstveno izobrazbo: omenjal je dobo, ko je vseučilišče propadalo, in zo petno proč vi tanje istega vsled skrbi naroda in milosti sedaujega vladarja. Minister je zaključil svoj govor s pozivom profesoijem in dijakom, da si ohranijo, kar so dosegli. Predpoludne je bil svečan obhod > profesorji na čelu: istega so se udeležila odposlanstva. V cerkvi so preči tali papežev breve. Na grubih ustanoviteljev vseučilišča so položili vence. Na slavnostni seji sta govorila rektor Knapinski in minister pl- Hartel. Odposlanstvo vseučilišču v Dorpatu je izročilo zlato verižico za rektorja. Vseučilišče v Okstordu je (»oslalo |>o deputaciji umetno izdelano poslanico. Po razdelitvi častnih diplom med novoimenovane počastne doktorje so zaključili svečanost.
Pravda Tanšanović. Kasaeijsko sodišče je dne ♦>. t. m. potrdilo razsodbo ape-lacijskega sodišča, s katero je bil Taušanović
zaradi »goljufije« obsojen v tri leta ječe. Razsodbo so izrekli soglasno. Taušanovič ima torej vsega prestati osemletno ječo. Zakaj ? To ve najbolje Milan.
Tržaške vesti.
»Pieeoio« in zakristije tržaške. To
je žalostno poglavje iz našega tržaškega življenja. Intimnost med tema dvema činiteljema je znak zastrupljenja naših razmer, je znak, kaka opustošenja v srcih je napravil nauk sovražtva do Slovencev. Ako cek> duhovnik, poklican apostol vere miru in ljubezni, stopa v zveze z ljudmi, s katerimi ne bi smel imeti dotike že po dolžnosti svojega poklica, ako se že katoliški duhovnik iz narodnega sovražtva ponižuje v padajača najhujim sovražnikom iste njegove katoliške vere in istega cerkvenega poglavarja, potem moramo že vprašati : kdo naj sploh še ostane obvarovan pred strupom ?! Ko smo mi tem mladim duhovskim »reformatorjem« začeli očitati take zveze, so skušali tajiti in so nas imenovali obrekovalce. Ali, ker je stvar no-toriška, so uverili vsakogar le o svoji — drznosti v tajenju ! In te, se stališča verskih koristi nedopustne in naravnost pregrešne zveze postajajo vedno bolj očitne od dne do dne, tako, da so začeli govoriti o njih italijanski listi sami! Tako je »II Secolo« v svoji številki od torka očital »Piceolu« te zveze.
»Secolo« pripoveduje namreč, kako da je minole nedelje prišlo v cerkvi sv. Antona novega, povodom nekega krsta, do grdega prizora, katerega da je provzročil jeden onih mladih duhovnov - reformatorjev Piccolovih !!! O tem dogodku — tako zatrja »Secolo« — je bilo takoj sporočeno tudi »Picco-lu« ! In »Piccolo«,ki sicer s kanoni strelja na duhovnike ob vsaki priliki, je to pot — molčal in ni črhnil ni besedice! Zakaj ? vprašuje »II Secolo«. I, zakaj ? To vprašanje je pač odveč! Odgovor pa je na dlani: molčal je le zato, ker, ako bi hotel govoriti po svojem programu in po svojem običaju, bi moral v tem slučaju mahniti po svojem p r i j a-t e l j u v s o v r a ž t v u, p o svojem zavezniku v gonji proti slovenskim vernikom in svojem — p o r o č e v a 1 c ti !!
Zato je »Piceolo« molčal. A ta molk je jako zgovoren, je klasična priča. Ali bodo mladi reformatorji še hoteli drzno tajiti, kar vidijo vse oči ?!
Dobra lekcija. Pišejo nam : Včeraj popoludne po 5. uri je Šel nekdo po ulici Giu-liani. Pred njim je šlo kakih 15 do 20 deklic učenk naše Ciril-Metodove šole. Od cerkve sem je prišel neki paglavec 12 -14 let, kije nosil v rokah knjigo. Približal se je četvorici omenjenih deklic ter jim je rekel brez vsakega povoda : «Porehe di šeave», a, kar je lo še »lepše*, začel je s knjigo tolči po glavah nedolžnih slovenskih učenk!!
Oni «nekdo* se je mahoma približal pohali uu in mu je z roko pribil «šeave» na — lice! Takih slučajev se mora dogajati več v oni ulici, kajti blizu tam stoječa laška žena je rekla : Vsaj enkrat, da se je vdobil nekdo, ki je tem malopridnežem pokazal zobe !
Sedaj pa dovolite, da vprašamo še slavno redarstveno oblast, zakaj ne pazi na naše otročiče tako, kakor pazi na drugorodne? Zakaj je na stari mitnici in pri vseh ostalih laških šolah, ob urah, ko otroci gredo v al; iz šole, vedno po najmanj en stražar, in zakaj ni bilo včeraj, kakor tudi že večkrat v ulici Giuliani — nobenega?!
Nam ona ulica ni posebno pri rokah, vendar se hočemo potruditi in poročati slavnemu uredništvu, ako se te opazke ne bodo u važe vale.
Pazite na otroke! Že zopet je padel otrok, ker se ga ni nadzorovalo, s 3. nadstropja hiše Sette Fontane št. 31. Mala po-nesrečenka, 4 in ped let stara Lidija Ruggieri, pa je, hvala Bogu, le neznatno poškodovala. Na rešilni postaji so jej podelili prvo pomoč.
Požar. Včeraj ob 8. uri zjutraj je nastal požar na Stari mitnici št. 11. Zgorelo je malo poslopje v vrtu imenovane hiše. Gasilci so imeli eno uro na}>ornega dela, da so pogasili ogenj. Skoda znaša kakih 1500 gld. ter je pokrita z zavarovanjem.
P« Čresnje je splezla sinoči lOletna Antonija Vidmar iz Rocola št. 598 ter padla z drevesa. Deklica se je nevarno poškodovala na desni rami. Morali so jo spraviti v tuk. bolnišnico.
Povožena. Včeraj predpoludne je prišla na stari mitnici poti voz Tliletna stara žena, Katarina Oervin iz ulice Rivo št. 5. Voz jo je nevarno poškodoval. Zeno so spravili v tuk. bolnišnico. —
Istega dne je bil v ulici Cavana povožen 40-btni Ivan Zupančič. Na rešilni postaji so mu podelili prvo pomoč.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 19.2, ob 2. uri popoludne 2:5.6 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 787 9 — Danes plima ob 7.43 predp. in ob 6.42
velike skrbi, da-li je res, tla vodstvi pošte in finance res namerjati uvesti kake »novotarije«, to je: vreči kako mrvico pravice tudi Slovanom istrskim. Umeje se, da so se izrekli proti vsaki taki »novotariji« in so naložili predsedništvu, naj stori vse potrebno, da se prepreči vsaka reforma, ki bi mogla biti v prejudic na škodo njih narodnih interesov.
Na to so naložili predsedništvu, naj sklice župane italijanskih občin, da jih vspodbudi na še energičneje delovanje ! !
Proti vsaki mrvi pravice so neizprosni,
pop.; oseka ob 0*44 predpoludne in ob 0.42	neodjenljivi. Kedaj vendar pridejo odločilni
popoludne.	faktorji do spoznanja, da s temi ljudmi ni
Dražbe premičnin. V soboto, dne 9.	možno priti niti do premirja, kamo-li do
junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled	miru ? !, ampak da je ta zaželjeni cilj možno
naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-	doseči jedino le — proti njim?! Zastonj so
vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin:	torej vsa mešetarenja, vse prekladanje dežel-
v Kolonji 9, knjige ; ulica Solitario 9, po-	nega zbora in vse konference. Spoznanje mora
hištvo in dragocenosti : ulica Sanita 8, dra-	priti, da objestnosti signorov ni možno upo-
gocenosti; ulica Torrente 5, ulica Fornelli 1	gniti, ampak jo treba — zlomiti!
S. Cilino 428, pohištvo; ulica Lazzaretto	Slednjič so sklenili, sklicati izredni občni
vecchio 5, pohištvo.	zbor društva in sicer —- v Pazin ! Lahko je
—	uganiti, zakaj so se odločili ravno za Pazin !
Za moško podružnico drnžbe sv. Ci-	udaree po vodi Kar pi§ejo dej8tva> ue mo_
rila in Metoda je darovajo pevsko društvo	rejo zbrisati uoWene še tako spretno prirejene
»Velesila« v Skednju 4 K, mesto brzojavke	demonstracije '
| bratskemu društvu »Trebevid« v Sarajevu o	X Žengki podružnici družbe sv.
priliki razvitja njegove zastave.	Cjrila in Metoda v Sežani je darovala vesela
Društvo »Velesila« oziroma njegovi udje	đružb;l v gostilni g. F. Furlanija v Skopem, pri
so res hvale vredni, ker se pogosto spomi-	j jzbornj kapljici in sicer : gg. Bekar Francini 4
njajo naše prekoristne šolske družbe. . Želeti	K 4Q gt G Preaciz tlodal x K> mali Ko_
bi bilo, da bi tudi druga društva o važnih	zill5ek 8 st SkllI,aj 5 K 48 st prilikah posnemala izgled »Velesile«.
Pevsko drnštvo »Zarja« v Rojanu
priredi^ svojo veselico v nedeljo doe l ju-	y ^ j Kranjske.
lija 1900, kar naj vzamejo druga bratska	J
društva na znanje.	* B a k 1 j a d o in s e r e n a d o je pred-
V	Bazovico! Iz Bazovice nam pišejo:	sinoči priredila ljubljanska garnizija divizijo-; Mnogo lepega in navdušenega veselja nam je	narju fml. pl. Hochsmannu povodom poroke
preprečilo deževno vreme minole nedelje v	njegove hčerke Malvine z Ad. Kockh-om,
i naši Bazovici. Vsi, vsi smo se pripravljali,	stotnikom c. in k. pešpolka št. 7. Poroko je
| da čim lepše in dostojno sprejmemo in zado-	izvršil ljubljanski knezoškof dr. Jeglič v
voljimo drage nam brate goste, ki so se, ka-	svoji kapeli.
kor se nam je poročalo, v velikem številu	* S tira skočil je včeraj stroj to-
I odpravljali k nam iz Trsta in vse okolice,	vornega vlaka z dvema vozovoma na pre-
f Samo pevcev in pevk bi se bilo sešlo, kakor	mičnici blizu zgradbe novega železniškega
nam je bilo zagotovljeno, nad 300. Sploh se	mostu na Barju pri Ljubljani. Ker je tamkaj
je nam obdalo pravo narodno slavje.	proga enotirna, ni mogel brzovlak voziti na-
Pevci c Lipe* so vso jutro neutrudno	prej, dokler se ni odstranil tovorni vlak.
| delali, da čim lepše odicijo veselični prostor,	Druge nezgode ni bilo.
a pevke so si pripravljale cvetic, da v krasni	* S t raj k v Vevčah še vedno na-
narodni noši okrasijo prsa telovadcev cTrža-	dalj uje, kakor posnemamo iz slovenskih
škega Sokola» in druge izletnike, ki so imeli	ljubljanskih listov. Neo d pustno je, da se vlada
priti žnjimi. A kako je bilo vse obupano, ko	ne zgane, da bi izposlovala sporazumljenje
so morali ob 2. in pol uri pop. vse odložiti	raej delavci in vodstvom, kakor je tudi ne-
ter se umakniti nepretržnemu dežju ! Isto tako	odpustno, da se ne postavi najodločneje na
so morali storiti vsi oni, ki so bili istega dne	stran delavcev, t. j. slabejših, marveč se vedno
namenjeni v Bazovico. Le tamburaši »Kohu	le, po stari navadi, zaljubljeno oklepa mo-
se niso strašili vremena, da-si so že na potu	gočnih kapitalistov. Iz tega izvira tudi ue-
zvedeli, da se veselica ne bo vršila; prišli so	sramna ošabnost tovarniškega vodstva, ki je
polno številno in tako smo vsaj deloma ob	že pred štrajkom sklenilo delavcem in de-
' zvoku slovanskih tamburic in prepevanja	lavkam /boljšati mezde, a sedaj noče ničesar
«Lipe» uživali par veselih ur.	več slišati o kakem zboljšanju ter brezob-
Namerjana veselica se bo vršila torej,	zirno zahteva, da delavci prično delo brez-
| kakor je bilo že objavljeno, prih. nedeljo dne	P»gojno in delajo v bodoče za staro mezdo.
10. junija ob označeni uri in o istem vspo-	Dne 6. t. m. so v neki gostilni v Vodmatu
redu, izvzemši tamburanja «Kola>>, ker to	socijalni demokratje sklicali shod, na katerega
društvo istega dne priredi svojo veselico pri	so povabili stavkajoče, ki so se vabilu tudi
sv. Jakobu ter mu o tej priliki želimo iz	odzvali. Razpravljalo se je brez vseh stran-
vsega srca obilo vspeha.	karskih tendenc in je na shodu govoril tudi
Ker imamo sedaj več časa z.i priprav-	krščanski sočijalist Gostinčar. Xa shodu so
I janje veselice, bo ista, kakor tudi sprejem	sklenili, naj socijalnodemokratična strokovna
gostov, toliko lepši, posebno ker bodo tudi	komisija v Gradcu še jedenkrat posreduje na
členi «Sokola» in njega telovadci imeli to pot	tovarniškem vodstvu.
priliko, da se lahko v večem številu vdeleže	* Gostovanje izborne ljubljanske izleta. Pripomniti je tudi, da seje preskrbelo,	igralke gospe Irme Polakove v Belemgradu da se bo v tuk. gostilnah točila le dobra	je prineslo, kakor posnemamo iz »Slov. Nuka pij i ca in sploh za dobro postrežbo. Sprejem	roda«, velesimpatični umetnici mnogo slave, i gostov, ki bodo prihajali iz Trsta in okolice,	Beligrajsko občinstvo je bilo očarano in jej I bo ob 4. uri in pol pop. ob koncu vasi, za	je svoje simpatije in navdušenje izkazalo z kar posebno opozarjamo vse druge nam goste.	mnogimi venci, šo:>ki, darili in najvišjimi Vsi naj se snidejo ob isti uri na dotičnem	priznanji. Vsled obče želje je gospa Pola-mestu od koder bomo odkorakali ob zvoku	kova nastopila štirikrat, da-si je bilo sprva slovanske glasbe po glavni ulici na veselični	določeno le dvakratno gostovanje. Gospa t prostor.	Irma Polakova je slavila v Belemgradu prave
V	slučaju prav slabega vremena se ve-	triumfe in bo v kratkem iznova potovala ; selica seveda zopet preloži na nedoločen dan.	tjakaj in gostovala v »Lepi Heleni« i. dr.
Ker je naše pevsko društvo «Lipa» vsled	Slovensko gledališče sme biti ponosno na
nedeljskega neugodnega vremena mnogo na	svojo izborno igralko, ki je, nota bene, d o-
škodi, in ker so se vsled odlašanja veselice	mača moč. pomnožili tudi troški, nadejamo se prihodnjo!
nedeljo tem veče udeležbe ter kličemo že	RctZflO V0Sti
danes vsem: zdar!
Dobro nam došli! X a
Papež obolel. Iz Kima poročajo, da je Lev XIII. vsled hudih naporov o sprejemanju romarjev in vsled nenavadne vročine i obolel. Zdravnik dr. Lapponi je zaukazai po-X Odbor italijanskega po 15 — j polni mir: vsled tega odpade nekaj dni spre-tičnega društva za Istro je imel vče-! jemanje v cerkvi sv. Petra.
Vesti iz ostale Primorske.
rtij, kakor posnemljemo iz laških listov, svojo sejo v Trstu. Mej drugim so sklenili, da bodo
Kotohito, princ Japonski, na Dunaju.
Princ Kotohito se je pripeljal včeraj popo-
na bodočem občnem zboru razpravljali o tem, j ludne na Dunaj. Na kolodvoru ga je sprejel ker deželni zbor ni bil sklican. Dalje jim dela [ nadvojvoda Fran Ferdinand, s katerim stase
prisnuo pozdravljala iTi rokovala. O dohodu vlaka je vojaška godba pocastne stotnije za-svirala japonsko himno. O sprejemu so bili mej drugimi navzoči : poveljnik dunajskega voja, mestni poveljnik, japonski poslanik z osobjem poslanstva, namestnik nižeavstrijski in policijski ravnatelj. Nadvojvoda in princ sta obkoračila počastno stotnijo ter se po običajnem predstavljanju odpeljala na dvor, kjer je princa pozdravil cesar. V soboto si Kotohito na strani cesarjevi ogleda 26. ]>ešp.
Atentat na kralja srbskega? Iz Bukarešta javljaju, <la je iz Helega^rada došla romunski vladi denuncijacija, da nekateri Srbi, živeči v Tnrn Severinu hočejo izvršiti atentat na kralja Aleksandra. Vsled te denuncijacije je rumnuska vlada zaprla nekaj oseb. .Mi tam da so vsi prepričani, da je ta denuncijacija Milanov manever v namen, da preplaši in nahujska sina v krutosti proti svojim ]>odanikom.
Bestijalen zločin je izvršil v Malborgetu nek^ topničar, katerega so včeraj zvečer trije vojaki pripeljali vklenjenega v Ljubljano. Onečastil je baje 62 let staro žensko in jo potem umoril, pa tudi truplo mrtve žene je še oskrunil.
0 požaru pristanišča v East - River v Xew-Yorku, izvršila se je pretresljiva rodbinska drama. Kapitan neke rečne ladje, ki je bila usidrana ob obrežju, zbudil se je proti jutru, ko je okolo dveh ponoči na vstali ogenj že divje razsajal okoli in (»koli. Spoznal je na prvi pogled, da je njegova ladja zgubljena. Komaj da je svojo ženo in otroka pripeljal iz kajite, ko je iz sredine ladijc švignil plamen. Nesrečnežema ni »stala druga rešilna pot, nego skočiti v vodo ter s plavanjem skušati doseči nasproti ležečo stran obrežja. Oba zakonska sta bila precej dobra plavača. Žena je poljubila svoje poldrugo leto staro dete ter je izročila možu. Potem pa se je vrgla v valovje ter plavala proti drugemu bregu. Kapitan je dete trdno pritisnil na prsi ter sledil ženi. A plavanje srebi mej gorečimi bruni in porušinami, s katerimi je bila voda pokrita ter divje razsvitljena od požara. je bilo težavneje, nego si je to predstavljal kapitan Laakson. Le s silnim napo-porom se mu je posrečilo z eno roko pomikati se dalje, z drugo pa nad vodo držati dete. Vročina je bila čedalje neznosnejša in često se je moral potopiti r vodo, ker so se mu užigali lasje. Naenkrat pa je zapazil, da so ženi oj>ešale moči. Prenehala je plavati in ko se je njen obraz pokazal iz valov, videl je, da so na njem določna znamenja smrtnega boja. Nesrečnik je moral sedaj voliti mej otrokom in ženo, obeh ni mogel rešiti. Trenutek strašne duševne obupnosti, potem pa je izpustil otroka, ki je samo šc komaj slišno stokal ter pohitel za soprogo v vrtinec. Bil je skrajni čas. Z nedopovednim naporom je slednjič rešil ženo iz valov.
Brzojavna poročila.
Odlikovanje.
DUNAJ S. (K. H.) c\Viener Zeit.» pri-občuje : <'esar je višjemu nadzorniku tržaškega redarstva < i o h 1 u podelil o priliki zaprošenega umirovljenja zlati križec za zasluge s krono.
Iz državiicjra zbora.
DUNAJ 8. (K. H.) Današnja seja zbornica |»o>lancev je pričela ob l.\\ uri popo-ludne s čitanjem vlog; to traja še sedaj ob 23/4. uri.
Za delo v parlamentu.
DUNAJ 7. (P.) Kakor poroča «\\'iener Allg. Zeitung», snidejo se jutri ob 11. uri pred|»oludne načelniki onih klul»ov, ki so za parlamentarno delovanje, v ministerskem predsedništvu na konferenco, kateri bo predsedoval pl. Koerl>er.
Posvetovanje v za«otovljenje parlamentarnega delovanja.
DUNAJ <K. B.) Danes je zl»orovalo v ministerskem predsedništvu 2« poslancev in sirer zastopniki frakcij nemške levice, poljskega kluba, Italijanov in Runiunov, da zagotovijo neovirano parlamentarno delovanje. Konferenca je trajala tri ure.
Iz i m u nit c I n e<ra odseka zbornice poslancev.
DUNAJ S. i K. P».) V današnji seji imunitetnega odseka, ki se je vršila pred|w»-ludne }w>d predsedništvom načelnika Lvge-nija Abrahamoviča, so sklenili, da izroče sodiščem |»oslanca Mittermaverja zaradi javnega nasilstva, NVohlmeverja zaraai razžaljenja časti in Stoj a lovskega zaradi istega prestopka. Iz prav d era odseka zbornice poslancev.
DUNAJ (K. B.> Seje pravnega od-
i seka, sklicane za danes predpoludne, ni bilo, ker ni došlo dovoljno število poslancev.
Odsek za podpore bedo trpečim krajem.
DUNAJ H. (K. B.) Odsek za podpore bedotruečim krajem je sklenil danes na predlog poročevalca Steinerja, da je pozvati vlado, da preišče bedo v posameznih deželah ter o tem poroča zbornici; nadalje so sklenili, da je pozvati vlado, da pošilja svrtje zastopnike v seje odseka; predsednika zbornice poslancev je naprositi, da koncem današnje seje zbornice poslancev da razpravljati o predlogih imenovanega odseka. Tekom debate je poslanec Peschka opozoril, da preti severnim pokrajinam uevarnost, da jim bode pri manj kalo slame in semenja za setve, ter da bi morala vlada tej nevarnosti priti v okom z nakupom potrebščin, s podporami in olajšavami glede voznine.
Nemški vojui ataše pri cesarju.
DUNAJ 8. (K. B.) Cesar je sprejel opoludne nemškega vojnega ataščja p 1. Bulo\va.
Nemška mornarica.
B F KOLIN 7. (K. B.) Državni zbor je nadaljeval drugo čitanje predloge o mornarici ter sprejel §§ 2., 3. in 4. brez debate. Položaj na Kitajskem.
LONDON 7. (K. B.) Poslovnici «Reu-ter» javljajo včeraj iz Tientsina : Pravijo, da so se pri Tunglu spopadli bokserji in katoličani ; poslednji so umorili 3 bokserje, a 9 so jih ujeli. Vlak s topovi in vojaki, odposlan danes jutro, je mogel le tri milje od Langfanga naprej. Kakih 41 milj daleč so gorele hišice onih delavcev, ki polagajo prož-nice, in vasi ob železnici. Brzojavni drogi so bili podrti. Kitajski vojaki so streljali iz vlaka na ljudi na poljih, a se niso hoteli peljati dalje, niti zapustiti vlaka ter so zahtevali, da se povrnejo v Tientsin. Prošlo noč je prispelo semkaj 290 pomorskih vojakov raznih velevlasti. Prispela je angležka vojna la-dija «BarHeur», pričakujejo pa vojno ladijo <=Terrible«. S pomnožitvijo vojaštva je manda zagotovljena varnost Tientsina.
LONDON 7. (K. B.) »Reuter« javlja včeraj iz Pekinga : Položaj jM»staja vedno hujši. Inozemski poslaniki se pogostoma shajajo v posvetovanja. Angležki poslanik je brzojavnim potom zahteval nadaljnih 75 pomorskih vojakov. Ker se je Japonska pritožila, da so Rusi ponudili kitajski vladi vojakov, da zadušijo ustajo, je poslednja obvestila japonskega poslanika, daje odgovorila Rusiji, da kitajska vlada lahko sama zatre nemire. Zvečer je Tsung-li-Vamen izdal ukaz, ki graja cesarske čete zaradi njihove strahopetnosti ter zapoveduje višjemu poveljniku Yunglu-ju in podkralju čilijskemu, da nemudoma uničita ustajo boxerjev.
Holandski begunci.
LONDON 8. (K. B.) «Times> javlja iz Lorenzo Marcjueza z dne 7. t. m., da se je kakih sto holandskih begunov rešilo na ho-landsko križarico «frieshind».
Vojna v južni Afriki.
Kriiger in Keitz o položaju.
LONDON 8. (K. B.) Dopisnik lista j »Da i Iv Express« poroča o pogovoru, ki ga je imel s Kriigerjem in Reitzem v nekem železniškem vozu v Machasdorpu. Kruger je izjavil, da zasedanje Pretorije še ne pomenja konca vojni. Burgherji da se docela odločeni bojevati se do skrajnosti. Isti se ne udajo, dokler bo le še 500 mož v Transvaalu nosilo orožje. Sovražnik je udri v našo deželo, ali si še iste ni osvojil. Vlada še vedno deluje. Ni res, da bi jaz, Kruger, vzel dva milijona zlata selioj. Vse zlato, s katerim razpolagam, je potrebno v državne svrhe. Jaz ne nameravam, kakor mi očitajo, da bi se rešil na holandsko vojno ladijo, ki se nahaja v bližini Lourenzo Manjueza. Dežele ne zapustim. Šele sedai je pričela prava vojna in bojim se, da 1k> teklo še mnogo krvi, kar pa je zakrivila angleška vlada. Reitz je izjavil, da se vojna v malem (gverilja) razširi na velikansko ozemlje ter da se Boerci bržkone nmaknejo v Lvdenburg, kjer se lahko upirajo več mesecev.
Trgovina in promet
Anta^ronizem med avstrijsko in ogersko vlado glede Bosne in Hercegovine.
Kakor smo že poročali, se je dalmatinski delegat dr. Bulat v seji avstrijske dele-i gacije dne 17. m. m. dotaknil vprašanja železniške zveze med Sarajevom in Spljetom, s čemer bi se okupiranemu ozemlj'i odprla vrata do Jadranskega morja. Na to je skupni finančni minister dr. Kallav odgovoril, da se vjema s prizadevanji in razlogi delegata dra.
Bulata ter da je tudi njegova (Kallaveva) najtoplejša želja, da se ta železniška zveza med Sarajevom in jadransko obaljo že enkrat ustvari. Koncem svojega govoia je rekel minister, da če je kdo kaj storil v uresničenje te misli, da sme ravno on, Kallav, to sebi pripisati v zaslugo. S temi besedami je minister Kallav pokazal jasno, da je velikih težkoč, ki nasprotujejo uresničenju te železnice.
Ni trebalo dolgo čakati, da se je potrdil obstanek teh težkoč ter se je tudi pokazalo, odkod izvirajo. Že drugi dan po omenjeni seji avstrijske delegacije je namreč poluslužbeni organ ogerske vlade »Pester Llovd« v uvodnem članku desavuiral skupnega finančnega ministra, češ, da taka trgovinska politika, kakor jo je zastopal minister Kallav v
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vrel
Kolonijalno blago:
za .-»O ki
Kava : Santos I.......
II.......
Rio I.......
H. ......
Santos in Kio lavć I.
„ „ H-
Laguaira lave I. . . . Laguaira lave II. . .
Maraeaibo......
Guatemala . ......
v k rimah,. .
. — . 115.— . 113.— . Kili — . 10t.— . l'>7.—
S. Salvador............1«>8.—
Costaricca.............141.—
Portoricco .............lf»6.—
S. Domingo............HO.—
Jamaica ..............!>:>.—
Malabar Plant...........1 <><>.—
Java \V. J. B............18f>.—
Moka...............15-2.—
Poper : Singapore.............-'Š-—
Penamr..............i';>-—
Tellicherv.............96.—
avstrijski delegaciji, temelji na dveh glavnih pim^nt •	.........H.~>—
.........
b<s—
zmotah in da vsled tega nima nobenega iz- Sladka skorja: (cimet)
gleda na uresničenje, dokler bo na mestu jjjj . kaka ogerska vlada!! Prva zmota da je v tem, da okupirane zemlje za Avstro-oger-sko ne morejo veljati niti kakor inozemstvo
italijanski Indijski Japonski
Južno sadje:
niti kakor avtonomno kraljestvo, ki bi moglo {JjJ^jjj1..........
po svoji volji uravnavati svoje narodno - go- ; Snjokve : (Culamata) v vencih
„	proste
puljsko (Puglia) . . . smirnske (v Škatljicah,
spodarske razmere. Med glavnimi nagibi okupacije da se je svojedobno navajala otvoritev
. 17.50 £} •"><> . l<Vjf> 15.5«) . 15.— 17.--
».50 9-50
18.— 19-— !<>.— 11*50
novega ozemlja za izvažanje blaga iz monar- j	U^ **
hije, tako, da bi bila izključena vsaka kon-	istrski.......
kurenea, in zato so takoj ,>otegnili Bosno in ^
Hercegovino v avstro - ogersko carinsko	Sultanine......
oblast. Vsled tega da ne more biti niti go-	rme Cism? 1	'	25___
vora o kakem gospodarskem razvoju, o kaki 1 „ „ Morea..........27.--.—
'prometni politiki, ki bi šla na to, da bi iz pomera«ee (zaboj! ! ! ! ! ! Bosne in Hercegovine napravili nekako skoro „ Puglia [zaboj]. . .
samostojno gospodarsko ozemlje, ki bi moglo (^Tljkino italijansko I.'Bari svoje uvozne in izvozne potrebe urejevati brez ozira na Ogersko.
To drastično nasprotje med skupno in ogersko vlado je zanimivo iz več ozirov. V i prvi vrsti je jako poučno priznanje oger- — j skega vladnega organa, da je bil jeden glavnih vzrokov okupiranja Bosne in Hercegovine otvoritev novega tržišča avstro-ogerski
striji »brez vsake konkurence«. Berolinski 792 Kž za maj K. _*_ do
kongres je navajal vse druge motive.... Bosna oktober K. 6 98 do699 Koruza za maj 1901 in Hercegovina sta torej obsojeni, da je ma- K. 4 91 do 4 92 Koruza za juli 1900 K.
-21.— 32 — 111"—11-—
albansko
dalmatinsko . . bombaževo amerikansko bombaževa angležko . ■ sesamovo........
. 55"—56'— . 78,— •— . 27.-57 — . 31)-— 63.—
. 4.— 1 J.— . . 4 — 12.— . 4.— 10.— . 81.— 88.—
. . 39.--
. 42.— 45.— • . 38.50 40.50
Trgovinske vesti
S. Pšenica
. 1	Budimpešta 8. Pšenica za juni k.
,n 7*35 d«) 7-40 Pšenica za oktober K. 7.91 do
— Rž za
djarski Židje eksploatiraj«, izmozgujejo: po tisnjeni sta s tem na nižji nivo in v hujše razmere, nego ka terasi bod i — afriška pokra-
5.67 do 5.68 Oves /.a maj K. —*— do —.-
Oves za oktober K. 5 08 5 09.
Pšenica : ponudi>e zmerne, povpraševanje labo, mirno. Prodaja 10 000 inst. 21/-
jina, ki ima vsikdar naraven izvoz k svoji ceneje- Vreme: oblačno, obali. Ali si moremo mislit: hujše nasilje, nego
! -
če se hoče Bosno in Hercegovino ločiti in
Hamburg 8. Trg za kavo. Santos good average za maj 39.25, za september o9 75
Havre 8. Kava Santos good averag > za maj 50 ksr. frankov 46.75, za september 50 k. frankov 47.75.
odrezati od naravnega njiju primorja, od Dal- za december 40.50 za marc 41"— l>enar. macije ? Baš vsled takega ločenja sta deželi pod Turki tako propadali gospodarski in postali domovina nemirom in obupu. In baš te žalostne razmere je imela monarhija izlečiti, popraviti !! To nalogo ji je izročil berolinski j kongres !!
Dunajska borza dne S. junija.
S tako madjarsko politiko pa škodu- Državni dolg v papirju
ieio tudi Dalmaciji sami, ki potrebuje trgD- r .. , " x ?,,t 11 J: ,	, .. , . .. J	' Avstrijska renta v zlatu
vinskega zaledja kakor riba vode.	J	kronah 4°,
Nedavno se je bavila s tem vprašanjem Kre«litne akcije .
konferenca v Budimpešti, katere so se ude- ! London 10 Lsr. .
ležili pl. Kallav, vojni minister Kriegham- 20 mark.....
mer, železniški minister pl. \Vittek in ogerski Napoleoni . .. . . -... . . „ ' v- t	, , 100 ltalijaiifhih lir . .
trgovinski minister Hegedus. Na tem shodu
se je znova pokazal ves antagonizem med j
ogersko vlado in avstrijsko trgovinsko poli- i ———™
tiko. Ogetska	se neodstopno drži svo- •A^fc^fc^MfeA
«lauen	včeraj
08.—	07.00
97.85	07.75
lUi.lp	116.10
07.10	07.50
710 75	700.75
242.10	242.10
23.68	23.60
10.27	19.28
00.60	00.65
11.33	11.33
jega načrta, izdelanega že pred leti, da se i	OBUVALA! -mi !
Budimpešta po neposredni železniški zvezi ^	P£PI KRAŠEVEG
pn cerUvi s?. P^rra (Piaiza Rosario pod lladsko šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
spoji z Sarajevom; odtod pa da se ta zveza ^ nadaljuje čez Novi Bazar do Soluna na jedni in do Skoplja na druge strani. Ta načrt je izdelala svojedobno ogerska kreditna banka ; , ta železnica bi se imela zgraditi kakor za- | sebno podjetje brez vsake državne podpore ali garancije.
Ta konferenca naj bi imela strogo zaupen, tajen značaj. A dobro obveščena »Neue Q ! Freie Prese« je stvar izblebetala ter javila G svetu, da se na konferenci ni moglo priti do j nobenega sporazuraljenja.
Po vsem tem izgleda, da Bosna in Hercegovina ostaneta še nadalje ločeni od svojega naravnega primorja kakor izvozno ozemlje brez vsake konkurcnce ? Ker je dosedaj ogerska vlada še povsod prodirala se svojimi naklepi, moramo se bati, da se jej tudi sedaj posreči namera ter da bo skupna vlada tudi sedaj žrtvovala molohu duvalizma najvitalnejše koristi ne le okupiranih dežel, ampak tudi Dalmacije.
Tako se vrši mandat, poverjen monarhiji na beroiinskem kongresu !
Vojni uradi in pošta.
Vojno ministerstvo namerava z vsemi
vojnimi zavodi pristopiti checkovnemu in clearing-prometu c. kr. |»oštne hranilnice. To praktično misel je izprožila dunajska trgovinska zbornica.
Postne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Od pošilja te v je poštnine prosta.
Prevzema vsako tlelo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne uaročbe se priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster
»
pohištva vsake vrste
Alessandro M Hinzi v Trsta.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Božat Izbor ▼ tapetarljah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo.	J
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali iele-inico brez da bi se za to zaračunao.
Br. 373.
Z m i nj 26-V 1900
Oglas natječaja.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
^^^	.. ,	j	, TRST — Via Malcan^on št. I — TRST
l smislu zemaljskoga zdravstvenoga	—:—
/.k«.rili I k! 1*. mami 1*74-, otvara se Zalosra pohištva za jedilnice, spalnice in spre-
ovim natjeraj mi mjesto obćinskoga Iječ-	i»
..	. . r, *	hlaffafn. po cenah, da sp m bati konkurence.
nika U ^mmju. /a ovo ljecmrko mjesto	'
ustanovljena je godišnja plara. od 200

Domača obrt!

Ob
vodi
K., iz obrinske blagajne, izplativa u iiij<-cvnih preflplatnih obročih. Ljeenik re biti dužitn lječiti bezplatno siromašne Indestnike i držati doinnru ljekarnicu, te kno zdravstveni organ obeine u smislu
irorererenog; zakona morati ee voditi oh-
• t1
einsko zdravstveno uredovanje.
Za pohode bolestnih siromaha izvan ponilf]} Zminja i za dniga osobita obeinska prt- 1 innstvu nadokuadjivati ee mu obeina j j ntne troškove. Službena pogodba biti ! «V sklopljena za tri godine i zatim ee i ostajati valjanom samo od godine do godine sve dotle, dok se jedna ili druga stranka ne odreee tri mjeseca ima pred. Molbe obložene diplomom sveobeega
glavni i »
iezeea
cesti Ribnica-Kočevje,
nova enonadstropna hiša
z vrtom. 10 minut od tr<ni Ribnico od-1
~ i
oda;
v najem ali pa
tudi
gostilna.1
dal jena, se prodii.
V hiši se nahaja sedaj
>e sprejema uprava »Edinosti.«
F I LI J A LK A
c. Kr. pri?, avstr. kredita zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl
novo podružnico
svoje trgovine z jestvinami
in sicer v ulici Farneto Št. 8. V zalogi
imam vsakovrstne moke. riž, sladkor, kavo
in vsega cesar potrebuje hišna gospodinja. V Se nahaja V Trstll. Via di PlilZZa VeC-
vbilni obisk se toplo priporoča z vsem spo- chia (Rosario) Št. 1. (hiša Marelici) na
štovanjem odani	desni strani cerkve sv. Petra.
Alojzij Vesel.	«__.. ,	,
J J	Svoji k svojim !
elika zaloga raznovrstnega pohištva, zalagatedja tržaških prekupcev iz Solkanu
Antona Černigoj
Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21 4° „ »»-dnevni odkaz 2•/.•;„
ljerništva i svijedoebama dokazu jueim, j 30-	3B/40:0 3-mesečm „	/„
poznavanje hrvatskoga i talijanskoga ie-1 . , ,	, ... , I
J	"	J	o J na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih ban- >
obrestne takse
t k i « i ' ni >-	mi«, m «• j mu |<«, — v,-, | uuij«* ... odnosno
. iv	•	:	20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
biti podnesene pod pisanomu do dana 15.1	Okroini oddel.
J v	J	' ^ J ' na pisma, katera se morajo izplačati v seda
zika, sta lis. austrijsko državljanstvo, i j kovcih avstrijske veljave, stopijo nove obresi
drugimi eventualnimi dokaznicami imain v kreP°^ z dnem 24. junija 28. junija in
»rpnja t. g.
Obi'inski glavar:
P r i I (' s. r.
Dr. JOSIP IVSARTINIS
doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni
iili<';i Vahlirivo štev. f. nadst.
Sprejema na domu vsaki dan • >< 1 8 do 8s/4 zjutraj :n od 1 do '2 jMipohidne in eventtielno od 4—i) |K»polmb»*».
v vredn. papirjih 2U „ na vsako svoto. V napoleonih
brez obresti. Nakaznice
j na Dunaj, Prago, Pešto, Brno. Lvov, Tropave. j Reko kako v Zagreb, A rad. Uielitz. Gablonz. Gradec Sibinj. Inomostti. Czovec, Ljubljano. Line. Olomcu, Reiehenberg, S:utz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije, inkaso vseli vrst pod naj umestne j Si m i pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Herolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Nasa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke . italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
HERA PROMETHEUS
DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU
Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom
za zasebnike in mesta v kakoršnjib si bodi številih plamenov.
Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek.
ŠEST ZLATIH KOLAJN
1898	Zlata kolajna Budapest
» » Schiedam Haag > ' > Monakovo	»
Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseli delih sveta.
Centralne napeljave v delovanju s približno 15000 plamenov.
Čistilni in sušilni zistem glasom privilegija nemškega cesarstva št.	in l«s.:H4.
ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z liajodlieiiejšimi uspehi.
Apneni oglilr niprve vrste, Iti dala največ plina, se prodaja po ngodnili cenab. O 1 avni zastopnik
za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter angležko Indijo

Zlata kolajna Berlin
> » »	99
» 9 Vratislava »
1899
K
EDVARD TURECK V TRSTU
>oo©oczz:
X
XXMXXH
M0
Einnione Afiriate fli Sicnm t Trstu GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih komrnnacijah.
Glavnica ia resen-; druživa dne 31. itefir 1892.:
Plavni ca društva..... gld. -1.<XKU)00-—
tiremijna reserva varovanj a »a
življenje..............„ 13^2^.34
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju....... . .
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju ..... - ■iS.465'07
Keserva na razpolaganje -	_	.~HK).<K)0*—
Reserva zavarovanja proti prenii-
njanju kurzov, iiilanca (A) .	_ i»33.822*42 Ref«erva zavarovanja proti jjrenii-
njanju kurzov. bilanca (Bi	„ 243.331*83
specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje	.	5<X>.000"—
Občna rezerva dobičkov . .	_ 1.187.1t>4'fi<>
Urad ravnateljstva : Via Vaidirivo it. 2, (v lastni hišij.
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
▼ lastni hiii.
-^-
Hranilne rlos;e sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestu-jej° I>0 "^Vs0^' ne	se otlbijal rentni
davek.
Posojila dajejo se samo članom in si**er na menjice }>o t) °/0 in na vknjižbe jh> 5l/2°/0.
Ura<l»je vsaki tlau od 9. do 12. ure dopol. in otl 2. <!<> S. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje hrau. m leta 1899. okrislo K. 1,400.000. Poštiio-krau. račun štT. 837.315.
Dr. Rosa Balsam
t
Praško domače zdravilo
»•I iz lekarne B. Fraper-ja y Prajri
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
I varilo! Vsi tleli embalaže nosijo
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S:
zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in ir. dvornep zalaptelja „pri črnem orln'"
51
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uiiee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : (1. Luciani. E. Leiteiiburg-, P. Prendini. S. Serravallo, A. Šuttina. C. Zauetti, A. Praxmarer.	■
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prelilajenjein ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n- pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje
ali zasliženje
priporoča -e dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanj«, je že iz/a več let presknseno. To
zdravilo je znano
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
QTo zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q
Ojači in oživlja cel prebavni sistem (loveka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od-A stranjuje vse nerednosti v krvnih oeveh, čisti kri vseh pokvazjenih tvarin, ki provzro- V Q	čajo bolezni in delnje vspeftno novo napravo zdrave krvi.	Q
> prav.n'-auno pi>ral»o zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih 'zastarelih i bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina.
7aniranip pfnuoćko nntraho u)e neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, ailjC UiUVCCjKC puu BUC bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah. vra-nici m sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
navadne p -ledi<-e -ialK- prebave, pomankljivegs, naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter.
Pri i«.pob m p« man kanj n volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnosljo kakor tudi Prosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat Uikim bolnikom hiranje.
Zelišču« vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo do jt-d;. po-pešuje prebavo in redivo. vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-j*;nje k-vi. olnj-t.jt* raz.]rn/ene čute in jK>deljuje bolnikom nove moči in novo Življenje. I O dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vine prodaja se v steklenicah po 1 gld. f>»> nvč. in 2 gld. v lekarnah v Trstu. Sežani. Mil jah. Kopi u. Iz di, Piranu, Tržiču. Ogleju, Cervinjanu, Konkah, Vipavi, Ajdovščini, Postojni, Gradišči, Krnim n. «ioriei. tniagu. Bujah. Buzetu. Opatiji, na Reki, Krku, Cresu. Malem Lošinj.i. Labinju, Pa ziiiu. Motovunu, Vižinadi, Star.-mgradu, Poreču. Rovinju. Vodnjanu. Pulju. Portogruaro, Trevižu. Vidmu. Benetkah it.i. kakor tudi v lekarnah po eelej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah.
Tudi laz-i-jajo: leka ne v Trstu Piazza glisll H. 3 Via Snova št. 27 in Via del Pešce 1"' '' ver ''^leaie zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Oger3kej poštnine in zaboja prosto.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva uaj se izrečn
Hubert Ullrich-ovo	Zeli»eiio vino.
Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malasra vina 450,0, vinskega špirita 100.0, glicerina 1<«U>. rudeivga vina	jerebičnega soka 150,0, črešnjevega soka 3*20,0, mane :U>,0. koprive, ja-
neža. ».manovdi korenik. amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po 100. Te tvarine
naj se pomešajo.
Prva tržaška tovarna
aparatov za napravljanje plina acetilena
premovana se srebrno koiajno na mejnarodni razstavi v Budimpešti 1899.
tvrdke ROCCO & C. v ulici Sanita št. 9.
--	Autorizovani instala
terji plina, vode in pSina acetilen.
Aparat na acetilne od Josipa Kocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabljiv, ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih društev Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije. gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji
Velika zaloga
uajboljega
apnenega kisleca. j
katerega kilogram daje otM) litr. plina.
Velik izbor
sv e t i1n i c
i u jiripailkor
za razsvetljavo.
SPECIJALITETA: CESTNE SVETILNICE
„ACETILEN"
na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile], kijoske in mala mesta).
Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje vodovodov.
Pisarna in zaloga	Delavnic?
ulici Sanita štv. 11.	v ulici S. Giorjrio
(Uhod Via Porporellal
CeniKi in prospekli brezplačno in franko.
t— i ^
O
>
X
X
'cToi
•s ' —
S--
zL
dc
n s
—. o r.
_ X 'M ^ - P
- t£> >rr.