4. številko.
U LJubljani, v soboto, 5. Januarja 1907.
XL leto.
Izhaja vsak da« zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta G K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljabljano s pošiljanjem na",dom za vse leto 24 K. za pol tata 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobac vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo  - Uredništvo In upravnistvo je v Knaf lovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon st 34.
Jttesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številko po 10 h.
UpravniStva telefon st 85.
Somišljeniki!
Vani vsem bode le dobro v spominu, da se je vršil pred kratkim v naši beli Ljubljani shod zaupnikov uarodno-uapredne s t. ranke na Kranjskem.
Ta shod je imel važne naloge; imel je vzeti v pretres vsled pre-menjeuih političnih razmer potrebno revizijo programa narodno-napredne stranke in pa ustvariti krepko organizacijo svoji stranki.
Shod zaupnikov je tudi izvršil obe svoji nalogi.
Sprejel je program, ki ustreza vsem potrebam našega milega slovenskega naroda in naj si bodo te potrebe, strogo narodnega, kulturelnc^a, političnega ali gospodarskega značaja.
Sprejeti program jemlje skrbno ozir tndi na vse važnejše stanove našega naroda.
Sprejeti program je z eno besedo tak, da ga moreintudi mora s polno dušo podpisati vsak zaveden, narodno in svobodomiselno   Čuteč Slovenec.
Od S:as, dragi somišljeniki, je pa zavisno, da postane sklenjeni program meso in kri in da potem zašije lepše solnce milemu slovenskemu narodu.
Prvi plod po zaupnikih stranke ustvarjene »trankine organizacij a je nanovo oživljeno nase politično društvo, to je „Slovensko društvo v Ljubljani".
Ustanovljeno že leta l<s88 je veliko let krepko stalo na braniku za politične, narodne in kulturelne pravice našega naroda.
Žalibog je pa prezgodaj nastopilo mrtvilo in „Slovensko dru-Stvo v Ljubljani" je —- odkrito priznan* — obstajalo zadnje čase le še na papirju.
Shod zaupnikov je pa poklical tudi „Slovensko društvo v Ljubljani" na pozori&ce, da bode v teh težavnih časih, k: čekaju vse narodno m svo-
bodomiselno čuteče Slovence, zbiralo pod svojo čisto zastavo vse one, katerim je blagor, sreča in napredek našega naroda pri srcu.
Program „Slovenskega društva v Ljubljani" je jasno začrtan v §2. njegovih pravil, ki se glasi :
„Društvu j e namen: pospeševati slovenskega naroda duševni in gmotni napredek; razširjati med njim politično i z o b r a ž e d j ? in narodno zavest, braniti u j e g o ve narodne in držs~ljanske pravice in zlastipripomagati, da se mu uresniči ustavno zagotovljena narodna ravnopravnost.44
Krasne, zlate besede in le od Vas, somišljeniki, je zopet zavisno, ali naj to ostanejo samo mrtve besede ali naj se izpremene v živa de-j anj a
Težki časi čakajo narodne in svobodomiselne Slovence.
Vsled tega je dolžnost, sveta dolžnost vsakega Slovenca, da z besedo in dejanjem na uresničenje namenov našega društva deluje.
V teh resnih časih ne iŠČimo onih, po večini malenkostnih prepor-nih točk, ki nas ločijo narodne in svobodomiselne Slovence v razne politične strujice.
V teh resnih časih se moramo vsi Slovenci, katerim gori srce za narodnost in svobodomiselnost, združiti v krepko falango in roko ob roki, ramo ob rami skupno nastopiti proti neštetim sovražnikom našega slovenskega naroda, ki ga hote oropati njegovih najdražjih in najsvtejših svetinj : narodnosti i n s v o b o dn e mi sli!
Osobito Tebi, akademična mladina, velja ta naš poziv, ker bije Tebi žarko srce za vse, kar je lepo in dobro.
Zaupno se obračamo vsled tega do vseh somišljenikov s prošnjo, da bi pristopili v obiliem šte ilu našemu društvu kot društveniki.
Gmotna žrtev ni velika — samo
dve kroni na leto, kar lahko pač vsak Slovenec utrpi.
Iskreno Vas vabimo v svoj krug k skupnemu delu za narodne, kulturelne in politične svetinje našega milega slovenskega naroda.
Da bi ta naš apel ne ostal brezuspešen, da bi našel krepak odmev v srcih vseh narodno in svobodomiselno čutečih Slovencev : v to po-mozi dobri genij našega narod a!
V Ljubljani, 1. januarja 1907. „Slovensko drnstvo v Ljubljani".
Pismo iz Hrvotshe.
(Novo leto. — Nova strankarska organizacija.)
V Zagrebu, 3. januarja.
Leto 190<>. je bilo za nas Hrvate epohalno v pravem smislu besede. Ono znači za nas povsem novo epoho, ki je razbila dolgoletne okove in otvorila vrata ječ. Nismo naravno na prvi mah postali popolnoma svobodni, treba nam bo še dalje časa, da se okrepimo, saj smo šele sedaj pravzaprav započeli politično življenje.
Glavno je: z volitvami, izvršenimi o. maja 1*K)B. kv BO zasluga politike novega kurza, so dani pogoji daljnemu svobodnemu razvoju in napredku.
Sedaj se prične za nas novo življenje. DoČim se je preje v resnici vsa naša javnost delila samo v dva tabora: za ali proti režimu, je danes baš nasprotno: agitacija niti ene stranke, niti Starčevićaneev, ni naperjena proti vladi, marveč divja samo ljuta medsebojna strankarska borba. Vsaka stranka mobilizuje v mnogobrojnih sestankih in skupščinah svoje pristaše ali bolje : vsaka stranka si šele ustvarja pristaše v Širokih ljudskih masah, zakaj kmetje niso pripadali dosedaj nobeni stranki, marveč so zavednejši sloji med kmetskim ljudstvom bili pristaši tistega, ki je najbolj kritizoval obstoječe slabe razmere.
S tem se izredno širi znanje in politična naobrazba. Vsaka stranka se tem bolj trudi, ker se ve, da se bodoče volitve ne bodo več vršile po starem volilnem redu. Uvede se namreč splošna volilna pravica in treba bo silnega dela, da ne zaduši masa dobrih idej. Dosedaj se je ta agitacija razvijala Še dokaj mirno, ob skrajni ravnodušnosti oblaste v — antipod prejšnjemu režimu, zato tudi ni prišlo nikjer do izgredov.
Frankovci in klerikalci — docela sorodni bratje s svojim dogmatizmom — so imeli samo na dveh mestih priliko, da so razvijali svoj terorizem s tem, da niso pustili govoriti svojim političnim nasprotnikom. Sicer se pa lahko povsodi pri nas razpravlja o najsvobodoumnejših idejah radi prirodne razumnosti našega naroda zlasti v Slavoniji) in radi pokvarjenosti večine naše duhovščine.
Kakor sem že preje naglašal, sta bila preje v bistvu samo dva tabora : stranke so bile razdeljene po svojih odnošajih napram vladi. Sedvj tega ni vec, sedaj ni več borbe proti enemu skupnemu neprijatelju, razumljivo je torej, da so ponehale med strankami tudi one vezi, ki so obstojale pred '■>. majem.
Danes je nastala doba svobodne konkurence.
Zanimivo je opazovati, kako se sedaj razmere razvijajo. „Hrvatska in srbska koalicija," ki je strmoglavila staro vlado, je sedaj najmočnejša parlamentarna skupina, ki podpira vlado, in obstoji iz dveh'hrvatskih in dveh srbskih strank in iz poslancev izven strank.
Med obema hrv. strankama (napredno in stranko prava) kakor tudi med srbskima strankama (samostalno in radikalno se često vname — ne v saboru — pač pa na vohŠču in v strankarskih glasilih ostra borba kakor med najljutejšimi protivniki.
Med napredno stranko in stranko prava je že porušena volilna ko-
alicija: vsaka stranka bo na svojo roko postavljala kandidate.
To je v prvi ^ vrsti povzročila klerikalna strujav stranki prava, ki je največja v saboru in v koaliciji, ker je na vse strani kompromisna, brez izrazitih načel v najvažnejših vprašanjih. Deli se v dve struji: klerikalno in ono, ki najbolj simpatizuje z naprednjaki, a se radi tradicije še ne more ločiti od stranke. Klerikalna struja mrzi, to se razume, naprednjake in je pod vplivom onih klerikalcev okoli „Hrvatstva", ki so osnovali „Hrvatsko krščansko-socijalno stranko prava"; ti ne morejo sami ničesar, zato vabijo k sebi stranko prava, ki se je že preje ž njimi neprestano pogajala.
Zato se ti klerikalci vesele, ker je stranka prava prekinila zveze z naprednjaki.
Za sedaj ta borba ne bo imela velikih posledic v parlamentarni konstelaciji, ker je v saboru še vedno „skupni sovražnik": na eni strani frankovci, na drugi strani pa ostanki madžaronov. Ali po novih volitvah, ko se izvedejo glavne ustavne reforme, je gotovo, da bo dobila konstelacija strank, njihova grupacija, docela drugo lice.
V stranki dr. Franka, v takozvani Starčevićevi stranki prava tudi poka, in sicer zelo resno in vkljub tajenju z gotove strani in vkljub komunikeju, v katerem se proglaša solidarnost stranke. Lika je odkrito napovedala svojo frondo proti dr. Franku. V Zagrebu so s teškim trudom udušili grozeča nesoglasja, toda borba med Frankovo kliko in med onimi, ki hočejo, da ožive čista Star-čevičeva načela, še vedao traja in se bo še nadaljevala.
Občinske volitve v Vipavi.
Bližajo se občinske volitve za trg Vipavo. Klerikalci so že dolgo na delu in so tudi trdno prepričani, da strmoglavijo sedanji občinski zastop. Volilni shodi so na dnevnem redu,
LISTEK.
Pridiga najvišjega gorenjskega sospoda.
Preljubi bački, bace in baculjce! Gotovo je ž« prišla tudi do vaših kosmatih ušes hudobna govorica, da so naš premili škof in knez hud- - zadolženi čez im čez in da jim je mošnjica vedno prazna, čeprav so si pridobili patent za lov na testamente in za beračenje na petek in svetek po vsi kranjski deželi. Jaz. vaš božji namestnik, pa vam zdaj povem, da je vse to grda laž. obrekovanje in opravljanje. O resničnosti te moje trditve se tndi sami lahko prepričate iz naših dobrih in poštenih katoliških listov, ki pišejo samo to, kar je resnično in pošteno, a ne vedo nikdar nič slabega povedati o našem presvetlem škofu in knezu.
V zadnjem času pa so zopet raznesli hudobni liberalci Še gršo laž. namreč laž. da so ta naš prevz-viaeni pastir pred nekaj leti napumpali svojega sorodnika tam doli na
j Dolenjskem za dvestotisoč rajnčkov in da sta naredila o tem posojilu zapisnik ali zadolžniro. Bogati škofov upnik je pred kratkim umrl, njegovi lakomni dediči pa BO neki našli tisti zapisnik o škofovem dolgu ter takoj planili — oh, strah in groza — na našega dobrega in ubogega škofa in kneza z nesramno zahtevo, da naj jim kar hitro brez vsakega obotavljanja odbrenka dvestotisoč rajnčkov kot dedščino po rajnem Dolenjcu. A kaj mislite, ljubi moji koštrunčki, kaj store v tej veliki stiski in zadregi naš preslavui škof in knez? Pokazali so papir, ki je nanj mrtvi upnik zapisal, da jim je podaril vseh dvestotisoč rajnčkov za njih zveličavne zavode, in vsi lakomni dediči so se nato obrisali pod nosom!
Vidim na vaših poštenih katoliških obrazih, kako se vam je zdaj odvalil težak kamen s srca, ker ste se že bali, da vam bodo višjega pastirja pognali — na boben! Ali ne bojte se za nas, svoje pastirje. Nam se še ni in se ne bo nikdar godilo slabo, ker si vselej in povsod znamo pomagati. Časa za to imamo dovolj! Pravijo, da imamo vsak dan štiriindvajset ur na razpolago.
Pa ne samo pri nas, temveč tudi v drugih katoliških deželah so hudobni ljudje, ki prevzviŠenim škofom in knezom ter drugim prečastitim božjim namestnikom ničesar ne privoščijo in bi jim najraje še kože potegnili z životov, ako bi si ne znali pomagati. Za zgled naj vam tu povem še to-le resnično dogodbo, ki so jo že preteklo nedeljo povedali v pridigi svojim jarčkom tudi gospod Janez v sosedni župniji. Tam nekje v daljni tuji deželi so živeli bogabo-ječ škof. Ker jih je veselilo kmetijstvo, so kupili od kmeta Petra travnikov in njiv za dvestotisoč goldi-narčkov. Pozabili pa so narediti kupno pismo. Prodajalec Peter je umrl, in blagemu škofu bi se kmalu zgodila velika krivica, zakaj Petrovi sorodniki niso hoteli ničesar vedeti, da jim je Peter prodal tiste travnike in njive. Zato so pravični škof sklicali kardinale in škofe, šli z njimi na grob Petra in tam molili neprenehoma tri d»i in tri noči. Nato pa se je zgodil velik čudež. Petrov grob se je odprl, košcice v njem so se sklenile in koščeni Peter je šel k sodišču pričat, da so škof res kupili od njega travnikov in njiv za dvestoti-
soč goldinarčkov ter mu te pošteno odšteli. „Dragi Peter!" so rekli zdaj potolaženi škof. „Ker je Bog po naši priprošnji dopustil, da si vstal in prišel k sodišču pričat za nas, pa hočemo tudi mi tako dobri biti in moliti še tri dni in tri noči, da boš živel še nekaj časa med nami, ako to želiš." „Nočem!" je odgovoril Peter hvaležno. „Svet je hudoben, in Če bi jaz še živel, bi še grešil ter tako žalil dobrega Boga. Zato grem raje nazaj, kjer sem bil do zdaj!" In zrušile so se Petrove košcice nazaj v grob, ki se je zaprl nad njimi za vselej, bogaboječi škof pa so potem še veliko let srečni in zadovoljni pasli svoje backe, jarčke, veličke, osličke in teličke po Petrevom posestvu.
Preljubi moji bački, bace in baculjce! Po vašem šmrkanju in men-canju spoznam, da vas je vse globoko ganila ta moja pridiga. Bodite še za naprej vedno tako poslušni in verni in dobro se bo živelo pri vas zdaj in prihodnji čas! Amen.
Tomai Neveren.
Strahovale! dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
— Ti si Kržanov sluga V se je začudil jezdec. Zakaj pa nisi tega takoj povedal ?
— Zakaj pa me tega niste takoj vprašali, se je odrezal Tomo.
— Vidiš, dečko, zdai imaš pa ti prav. Torej začniva iznova. Tu je drugi tolar. Pa zdaj povej: Kakšnega značaja pa je plemič KržanJ
— Kristjanskega značaja, je kategorično odgovoril Tomo.
— Ali bi se ne mogel malo jasneje izraziti? Hvaležen bi ti bil, če mi poveš, v čem se kaže kristjanski značaj tvojega gospodarja.
— Moj gospodar je kristjanskega značaja, ker je dober z reveži, ker je nežen z otroki, ker mi da vina, če je z menoj zadovoljen in me pretepe, če je nezadovoljen in ker je neusmiljen s hudobneži.
Jezdecu je to pojasnilo močno ugajalo.
— Tvoj gospodar je torej pogumen mož, ki se ne ustraši nobene nevarnosti ?
agitacijo po hišah vodi sam dekan Erjavec, kot časnikarskega poročevalca je poklical iz Dolenjskega kaplana žalostnega spomina — Matevža ŠuŠlja. — Ta je v začasnem pokoju, ker je postal, kakor pravijo „Zuckerfabri-kant" in kot tak nima druzega dela, kakor da napada po „Slovencu" in „Domoljubu", vse one, ki nočejo trobiti v klerikalni rog in katere bi najraje pomel za vselej z zemeljskega površja. Da se mu li to posreči, dvomimo zelo!? — Revše, varuj raje svoje cukreno telesce in ne razburjaj sicer mirnih vipavskih duhov! Iz samega Človekoljubja smo te pustili do sedaj na miru, ker vemo, da vsako razburjenje škoduje tvojemu zdravju, a ko vidimo, da se zdaj sam ne varuješ, tedaj nam bo javnost gotovo oprostila, ako dodamo nekoliko gren-čic tvoji sladki vodi! Kar je tebi dovoljeno, bodi tudi nam!
V 297, številki „Slovenca" očita vipavski novičar občinskemu odboru, da slabo gospodari,  da naklada ubogim  davkoplačevalcem  vedno večje naklade. — hudobnega novičarja vprašamo :  kateri trg na  Kranjskem ima tako majhne občinske doklade, kakor ravno vipavski?  Katera manjša občina v vipavski dolini, ki je  v klerikalnih  rokah,   ima manjše občinske doklade ? Katera občina  ima  v hranilnici naložen denar,  kakor  ga ima trg  vipavski?   In   če  so bile ravno letos in pretečeno leto   občinske doklade nekoliko večje t. j. 40* 0, kdo je to provzroČil ? Ali ne ravno Mirko Perhavec  in  njega  družba, v kateri sedi tudi dekan Erjavec, ki vsi skupaj kot ubožni očetje vedno zahtevajo, naj  se  podpore  ubogim zvišajo. — Tako dobi n. pr.  neka Neža Petrič, ki je  za   vsako  delo še popolnoma sposobna, letne podpore 360 K, da s tem svoja dva sinova šola v Ljubljani.  Ab" ne zahteva ravno ta „Nič-mirkov", ki sedai agi tuje iu kriči, da so  občinske   doklade  previsoke, pri slehrni obe. seji,  —  da se gori imenovani in drugim, ki tudi dobe povprečno po 200 K letne   podpore, te še zvišajo. — Hinavci! Od ene strani zahtevate zvišanja občinskih doklad, od druge strani kričite, da so previsoke !   Pri   občini    so   vsako leto vsi     računi     javno    vsakemu na vpogled   in   v pritožbo razpoloženi, vsakdo  se  tedaj  lahko  pritoži, ako zapazi  kake  nepravilnosti  in proti- j zakonosti, — O slabem gospodarstvu z občinskim premoženjem ne moremo govoriti!
Novičar, pometaj pred svojim pragom'. Je-li mogoče boljši gospodar Mirko Perhavec, ki hrepeni po županskem stolcu, in kateri kot načelnik gozdnega odseka že tri leta nepredloži gozdnih računov!? Je-li tisti vesten gospodar skupnega gozda, ki sam na lastno roko izvaža iz gozda od viharjev podrto in poškodovano drevje in to brez vednosti gozdnih opravičencev samolastno — brez vsake kontrole — prodaja ali mogoče sam po nizki ceni kupi, me-
sto bi da o temo pravičence obvestil in vse prodal potom javne dražbe. Volile i ! Ali hočete takemu Človeku, kakor je Mirko, izročiti trško gospodarstvo, ki je pred kratkim nagovarjal neko odlično osebo gozdnega odseka (ime na razpolago): „Podkupimo tiste, ki se protivijo razdelitvi gozda na enake dele, dajmo vsakemo po 100 goldinarjev! Saj te vsote že dobimo iz gozda, ne da bi opravičenci o tem kaj vedeli!" — Gozdni opravičenci! Ako hočete, da pride do razdelitve gozda, izvolite izmed svoje srede vplivne može, ki bodo posredovali med nami in onimi, ki zahtevajo večje pravice, oziroma večje gozdne užitke! Dokler pa boste poslušali ljudi, kakor je Mirko Perhavec, kateremu je največ na tem, kot lesnemu trgovcu, da se gozd ne razdeli, ne pridete do zaželjenega smotra.
Nadalje se občinskemu odboru vedno očita vipavski špital. Kaj pa ima občinski odbor s špitalom ? Špital je vendar zidal zdravstveni zašto p in ne vipavska občina, tudi ne graščak Maver, ampak podjetnik zidarski mojster Poniž. Ali vam mogoče to toliko greni, ker bolnice ni zidal vaš „Vrline", ki dohaja k občinskim, sejam pijan in tam razsaja?! Knkrat za vselej vam povemo, da je vipavska občina kupila od zdravstvenega zastopa špital za ubožno hišo, in sicer vsled soglasnega sklepa obč. odbora, v katerem sedi tudi Mirko Perhavec, mož vaše stranke, ki je pri seji sprejel častno zaupanje, da se dogovori z zdravstvenim zastopom glede popusta na ceni, ki pa tega ni storil in s tem oškodoval občino najmanje za 1000 gld. (reci: tisoč goldinarjev '» seveda, ker je moral kot verni sluga dekana Erjavca to zadevo pozabiti in celo proti lastnoročno podpisanem sklepu vložiti pritožbo na deželni odbor. Vse predna-vedeno mu je g. župan Hrovatin v javni občinski seji v obraz očital, a on je molčal in se ni mogel opravičiti! Taki možje nam pač ne bodo županili! J S temi ljudmi je treba temeljito, enkrat za vselej pomesti!
Iz delegacij.
Budimpešta, 4. januarja. V avstrijski delegaciji je najprej vojni minister Schonaich zavračal ob-dolžitve del. S teina glede nadvojvode Frana Ferdinanda, češ, da je popolnoma izključeno, da bi mogel nadvojvoda na nezakonit način razpolagati le nad enim samim vojakom. — Del. Einspinner je mnenja, da delegacije v današnji obliki nimajo nobene vrednosti, ker se ž njimi postopa sicer prav vljudno, toda z nekako prezirljivostjo. Ministri se kratko-malo nič ne brigajo za delegacijske razprave, Govornik je urgiral reformo vojaškega kazenskega zakona in za pravično   vpoštevanje   malega obrta
pri zalaganju armade. Navajal je različne pomanjkljivosti v vojaški organizaciji. — Del. Herzmanskv se je pritoževal, da se pri znanem dogovoru zaradi zalaganja armade ni oziralo na kmetijstvo ter je zahteval „proč od Ogrske". — Del. Bian-kini je začel govoriti hrvaško, potem je nadaljeval nemško. Obžaloval je, da se narodne koncesije, ki so se dovolile Madžarom, niso raztegnile obenem tudi na Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo. — Jutri bo zopet seja.
Naknadni kredit za pošto.
Dunaj, 4. januarja. Zvišanje poštnih in brzojavnih pristojbin je proračunjeno na 5 7 milijonov kron. Ker pa bo veljala naprava novega telefonskega omrežja skoraj 4 milijone, a za zboljšanje plač poštnim uslužbencem bo treba 5 5 milijonov, pa ostane] še primanjkljaja skoraj 2 milijona. Za ta naknadni kredit predloži vlada parlamentu sredi meseca januarja posebno predlogo. Ker pa znaša prebitek državnega proračuna 17 milijona kron, se ta vsota porabi za poštni primanjkljaj.
Ministrska kriza na Srbskem.
Bel grad, 4. januarja. Pravosodni minister Vesnie je demisijo-niral ter je postal srbski poslanik v Parizu, katero službo je že opravljal svoječasno. Pravosodni minister je postal poslanec Tri fk o vi 6. Ministra za javna dela Stankovića je zamenjal Jovan Jovanović. S tem pa še baje kriza vedno ni poravnana. Odstopi namreč tudi vojni minister Putnik zaradi bolehnosti ter postane predsednik komisije, ki naj prevzame nove topove v Creuzotu Naučni minister Ni k oli ć pa je določen za poslanika v Carigradu. Tudi bo-lehni minister notranjih zadev Pro-t i ć baje izstopi. Toliko novih ministrov bo težko dobiti v vladni stranki.
Bolgarija in Srbija.
Belgrad, 4. januarja. „Pravda" poroča, da se je povodom obiska Munir paše pred dvema mesecema v Bel gradu sklenila med Srbijo in Turčijo zveza za status quo na Balkanu. To je dalo Bolgariji povod, da je spremenila svoje vedenje napram Srbiji. „Pravda" poziva srbsko vlado, naj stvar pojasni.
Sofija, 4. januarja. Državni proračun izkazuje v nekaterih točkah zmanjšanje, v drugih zopet zvišanje. Zvišanje proračuna zahteva vojno ministrstvo, in sicer tri milijone za novi zrakoplovni oddelek, za nov pijonir-ski bataljon in nova dva polka pehote. Naučno ministrstvo zahteva 3l/2 milijona več, in sicer se zvišajo plače učiteljem, ustanovi se več novih ljudskih šol in risarska in slikarska akademija. Za akademijo se zgradi državno poslopje. Uradniki v prestolnici dobe stanarino.
— Će ste prišli semkaj, da bi se ž njim prepirali, potem mi lahko darujete cekin. Tako dober je namreč moj svet, da je najbolje za Vas, če se kar zdai vrnete, odkoder ste prijezdili.
— Torej je tvoj gospodar velik in hraber junak? Prav! Kako pa kaj izhaja z ženskami. Najbrž ima več ljubic.
Tomo je odstopil dva koraka in grozeč- dvignil svojo železno palico.
— Čujte, gospod! Za tista dva tolarja, ki ste mi jih dali, pa ne bo-dete tako govorili o mojem gospodarju!
Tujca tudi osorne besede in preteče kretnje Tomove niso ozlovoljile.
— Nič se ne huduj, dečko, je dejal in ponudil Tomu še en tolar. In zdaj idiva v hišo tvojega gospodarja, zakaj začelo je deževati in tema je tolika, da ne morem nikamor naprej.
Tomo se je malo obotavljal, potem pa molče prijel konja za uzdo in ga peljal po primitivnem potu, vodećem od ceste na grič, kjer je stala Kršanova hiša.
Mladi plemič Kržan je med tem vse nemirneje in nestrpneje pričakoval svojega Toma.   Premerjal je svojo
sobo z dolgimi koraki. Vihar, ki je divjal zunaj, je vzbudil v njegovem srcu otožne misli.
— Vedno hrepenim po priliki, da bi z dejanji pokazal svoj pogum in svojo zmožnost, a nemila usoda me je vrgla na ta kameniti breg in namesto z junaki, se moram rvati s tolovaji. Plemenitega stanu sem, vse zmožnosti imam, da bi se povzpel do odličnega mesta, a ganiti se ne morem. Nikogar ni na svetu, ki bi me ljubil ali bi mi bil vsaj prijateljsko naklonjen, in če me ti podivjani ribiči nocoj ubijejo, ne bo nobena solza kanila na moj grob.
Tako je Andrej plemič Kržan govoril sam s seboj, ko je begal po sobi in te neprijazne misli so ga šele zapustile, ko je slišal, da Tomo odpira vrata.
— Gospod — pripeljal sem Vam gosta, ki prosi prenočišča zase in za svojega konja, je kričal Tomo že na stopnicah.
— Pelji konja v hlev, gospoda pa prosim, naj vstopi v moj skromni dom.
Kržan je šel tujcu na stopnice nasproti in ga povabil v svojo sobo.
— Ne zamerite mi gospod, da sem se Vam vsilil, je dejal tujec, ko je
odložil klobuk in plašč. Toda v takem viharju mora biti človek vesel, da se sploh more kje vsiliti.
— Bodite prepričani, gospod, da mi je vsak gost ljub.
Tujeo se je usedel, ne da bi mu bil Andrej ponudil stol.
— To se mi pač ne zdi posebno modro, je menil tujec, kajti zgoditi se zna, da Vam pridejo v goste prav malo priporočljivi ljudje. Ta peti del kranjske dežele, kakor imenujejo Li-burnijo, je precej na slabem glasu. A čemu bi s takim govorjenjem tratila Čas. Dajte mi rajši vrč vina, da se p okrepčam.
Tujčevo vedenje ni Andreju Kr-žanu kar nič ugajalo. V tem, ko je nato čil vina, si je tujca kolikor je to dopuščala slaba luč, natančneje ogledal in je spoznal, da ima pred seboj najbrž kakega premožnejšega kupčevalca s konji. Tujec je bil visok in visoko-pleč, nenavadno zagorelega lica in ostrih sivih oči, ki so se neprestano nekako nepokojno ozirale po sobi.
— Kaka Čudna puška pa visi tu na vaši steni, je naenkrat vzkliknil tujec in stopivši k zidu snel puško ter jo začel natančno ogledovati, čemu vam služi ta nestvor ?
— Ta puška mi je ljub^spomin,
Nove   reforme  v Mace-
doniji.
O ari grd, 4. januarja. Vsled zahteve velesil, naj se izvedejo v Ma-cedoniji reforme v pravosodstvu, je zboroval zadnje dni meseca decembra ministrski svet, ki je ugibal, kaj naj Turčija stori, da take reforme prepreči. Vrhovni nadzornik Hilmi paša je priporočal, naj se nastavijo v Ma-cedoniji trije policijski specialisti kake nevtralne države, naj se ustanovi posebna šola za policaje in naj bi se gradile moderne ječe. Vse te predloge je ministrski svet zavrgel iz finančnih vzrokov; sklenil pa je, da se obstoječa politična izjemna sodišča izpopolnijo in ustanove tri nova; nadalje se policijski zakon popolnoma preosnuje. Sultan je sklepe ministrskega sveta takoj sankcijoniral. Obenem je sporočila turška vlada velesilam, da bo sama preosnovala justico v Macedoniji, a tujih reform ne more sprejeti.
Za reforme na Turškem
London, 4. januarja. Turški prine Sabah-Edin, nečak sultana Abdula Hamida, je priobčil v „Ti-mesu" memorandum na evropske velesile. V spomenici predlaga rešitev orijentalskega vprašanja na liberalni podlagi. Sabah-Edin trdi, da so Turki edini glede zahteve po ustavni vladi in reformi uprave. Princ živi v prostovoljnem pregnanstvu, a sedaj, ko je začel njegov stric, vladujoči sultan bolehati, stopil je v javnost ter ima baje vse turško razumništvo za seboj.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 4. januarja. Blizu vojašnice Ismajlovskega polka je nekdo streljal na predsednika „Zveze ruskih ljudi", Dubrovina, vendar ga ni zadel. Atentator je zbežal.
Varšava, 4. januarja. V Balu ti pri Lodzu je bil spopad med vojaško patruljo in delavci. Boj je trajal poldrugo uro. Število mrtvih in ranjenih Še ni znano.
Odesa, 4. januarja. V Tiflisu je nekdo vrgel bombo proti policijskemu načelniku Loladzu. Ubit je bil le neki starček, ki je slučajno šel mimo.
Nemčija se uči   pri Japoncih.
Berolin, 4. januarja. Štirje nemški stotniki so odpotovali na Japonsko, kjer ostanejo dve leti podeljeni japonskim polkom, da proučijo vojaško organizacijo. Častniki so se na s^ojo misijo pripravljali več let v generalnem štabu ter se učili japonščine v orijentalski akademiji.
Obrtni uestnllL
Prošlo leto je za našo državo v političnem pogledu vsled znanih dogodkov prepomembno, zanimivo pa je tudi vsled mnogih, važnih gospodarskih dogodkov. Predvsem je omeniti novih carinskih zakonov. S 1. marcem lanskega leta je pričela nova
carinska era. Po večletnem priprav ljanju, po dolgotrajnih posvetovanjih in dogovorih se je končne navzlic abnormalnim razmeram na Ogrskem
dospelo do cilja in nadomestilo staro, novim razmeram ne več ustrezajočo carinsko tarifo kakor tudi carinski zakon z novimi zakoni. Znak, ki je lasten novi naši carinski tarifi kakor novejšim carinskim tarifni* drugih drŽav, je: Ščitenje domače produkcije in domačega dela pred premočjo inozemske konkurence. Carinski zakoni ustrezajo v splošnem bolj zahtevam agrarnih slojev nego onim industrije in trgovine. Prehod v novo carin&ko dobo se je izvršil brez posebnih tež-koČ. Začetna negotovost v carinskem poslovanju je sicer ovirala prve mesece promet, kar je skoro neizogibno ob tako korenitih premembah, putem pa je prešlo poslovanje v normalen tir. Težave so bile tem večje, ker so sočasno stopile v veljavo nove trgovinske pogodbe, ki so seveda isto-tako vplivale na položaj. Obnovitev trgovinskih pogodb za naš promet z najvažnejšim državami, kakor Nemčijo, Italijo, Š?ico, Rusijo, Belgijo ni le pomembna zategadelj, ker je dana podlaga za miren in nemoten promet z inozemstvom za daljšo bodočnost; spričo večletnega, nejasnega razmerja z Ogrsko zaradi gospodarske skupnosti so nove trgovinske p >godbe, ki so ponajveč sklenjene do leta 11U7, pomembne zategavoljo, k*sr so prinesle zagotovilo, da je d« tega termina računati v razmerja med Avstrijo in Ogrsko z efektivno enotnim carinskim ozemljem. Sicer je ogrska vlada razglasila carinske zakone kot ogrske in je tudi ob uveljavljenju trgovinske pogodbe s Švico postopala proti dosedanjemu običaju, ali naposled so to formalne kaprice, ki delajo težke ure državnikom; v trgovinski praksi pa je poudarek končno le v tem. ali se sme prodajati na Ogrsko in dobivati z Ogr ^© blago, ne da bi t ebalo plačevati carino. — Preko označenega termina pa — in to je spričo razpoloženja na Ogrskem menda brez dvoma — ne bo ostalo pri sedanjem položaju. Odveč je govoriti o tem, ali bo ločitev obeh državnih polovic imela slabe posledice sploh, ali bo Ogrska ali Avstrija bolj trpela vsied slovesa, zakaj vse predmetne ekspektoracije, če .-o še tako prepričevalne in vabeče, ne najdejo lepega r^estiu na Ogrskem, kjer je splošno mišljenje zatopilo v eni edini smeri: Ogrska mora biti >amosvoja in neodvisna. Mesece že trajajo pogajanja sa preureditev pogodbenega razmerja med obema državnima polovicam f.. pa naj bo dobra volja in morda tadi odjenljivost še '.olika, vzdržati obstoječega položaja ne bo navzlic vsem gospodarskim žrtvam od nasj strani, kajti O grom hočejo prav tisto, kar se vodilni krogi na Dunaju najbolj branijo predati. Trezen in hladen razum veleva v danili razmerah vsem našim kupčij skim krogom, ki so posredno ali neposredno v dotiki z Ogrsko, da sa pripravijo pravočasno na prehod v Love razmere.
Glede trgovinsko p Mitičnega razmerja z drugimi državaui, kakor so gori navedene, je ostalo še pri starih dogovorih, ponajveč <o to pogodbe, ki jamčijo v splošne u monarhiji za uvoz in izvoz ugodnosti, ki jih imajo druge države, podrobnih tarifnih dogovorov pa ned >sttje. To velja zlasti tudi za balkanske države, kajti prejšnja tarifua pogodba s Sr-
MF" D alfe v prilofrV
je odgovoril Kižan. V naših krajih ne rabijo takih pušk, pač pa doli v Le-vanti.
— Prav pravite! Imel sem sorodnika, ki se je mnogo let potikal po Levanti in mi pripovedoval čudovite reči o ondotnih krajih. Spominjam se, da mi je tudi pripovedoval o takih puškah, ki jih rabijo le Turki in Grki. O, Levanta, to mora biti dežela! Kdor ima sigurno oko in krepko pest ter se ne boji preveč pekla, ta v Levanti lahko obogati.
Kržan se je začel zanimati za svojega gosta.
— Jeli Vaš sorodnik v Levanti dosegel svoj namen?
— In še kako! Moj Bog, ko je odšel z doma, je imel v žepu en sam tolar, sedaj pa ima velikanski grad, obširna posestva in se vozi v kočiji, ki je vsa okovana z zlatom.
— Imel je pač srečo, je vzdihnil Andrej in se resignirano obrnil k oknu ter gledal v temno noč.
— Gotovo, da je imel srečo, a doli v Levanti, na grških otokih in v Egiptu imajo pogumni, podjetni in izobraženi ljudje sploh srečo. O, ko bi bil jaz tako mlad kakor ste vi, kdaj bi bil že sledil svojemu sorodniku. Ali Vam plemič Kržan, še ni
prišlo na misel, da bi v tujin deželah poskusili svojo srečo V Sodim, da ne tiČite v bogastvu in da v tem bornem gradiču niste nič preveč veseli svojega življenja. V tej starosti mor* Človek ven v svet in poskusiti, sl ne pomaga naprej  bodiža kakorkoli.
— Ne pozabite, da sem plemič, je rekel ponosno Kržan, mii*!6^ da je s tem napravil konec dobrohotnemu modrovanju svojega gosta.
— Dragi gospod — Časi piemske vsegamogočnosti so že minili. Kaj Vam koristi Vaše plemstvo V Ali se Vam izplača, da v tem podiraj očem se gradiču opravljate posel nekakega valpta knezu Turjaškemu V
— Prosim, gospod, nehajte, je zapovedujoče rekel Kržan, in prosim Vas, dokler ste moj gost, da s takimi r-ogovori več ne začnete. Povejte mi raje, kako se imenujete in kdo da ste.
— Kupčevaleo sem s konji iu moje ime je PadaČ, je mirno odgovoril tujec. Kupujem konje za beneško vojsko.
— Želim Vam, da bi •• Vam Vaše kupčije dobro obnesle, je hladno in dostojanstveno rekel Kržan in je potem svojega gosta povabil na večerjo. (Dalje prih.)
i/Prilog? „Slovenskemn Marodn" it 4. Hj 5 januvarja 1907.
kije jefcotekla.  Nove se ni sklenilo, Baaiveđjje po  le  kratki veljavnosti raz;: ^rti«t ugodnega dogovora o obo-jest: nsfcem   priznanju ugodnostij, ki so ^° dovolile inozemstvu sicer prišlo do ^retpogodbenega razmerja in celo do    ^presalij.   Ni  prav izprevideti, kd«i se razmere ublaže. Ne bomo tu gc    rili o diplomat.-kih „uspehihM bla-žei ^a Goluchowskega in njegovega ozadja, čudno pa se mora vsakomur, kdt r   zasleduje   pisavo gospodarskih listov ter izjave raznih gospodarskih organizacij, zdeti,  da se je ob nasta-^le§a. sporu s Srbijo naenkrat prevrglo teh   amjov   staro   naziranje,   ki je imelo tvv; višek v tezi, da je z vsemi sredstvi  in z vso   skrbnostjo skrbeti xladi za izboljšanje   naših eksportnih šans   na  Balkanu  sploh in  zlasti v Srbiji.   Pridobivati, ne odbijati da je treba balkai       odjemalce, so vedno ponavljali ter obsojali vsako, čoprav brezi >m«mbn<  nerodnost konzulatov. Kot * \   :led so stavili Rumu-
nijo. Ko i a je prišlo do oeitega spora s Srbijo, so naenkrat začutili potrebo, celo prigovarja i vladi, dane odneha, kakor dane bi meli nobenih eksportnih interesov v več Srbijo. Kakšno razsvitljenje je pač prišlo v glave teh ekc n1 mov-Tocli tdjev, ki tako radi oponašajo drugirji <>nianj kanje politične dalek* vidaosl Registrirali smo ta fakt, ker je r -ebi zanimiv in značilen x tdn« : pri nas vladajočega prerri ^ja; omenili smo ga pa tudi zategadelj, ker so tudi gospodarski interesi naše c z j • domovine prizadeti vsled prepdgumnega nastopa bivšega načelnika vranjega ministrstva.
Kar saj tiče razmer v državi sami, je za ttgovst;VO in obrtništvo pomembna   razprava o obrtni noveli. Mnogo obeipv so si delali obrtniki in trgovci, pitako ali so, da po tolikem naporu ir prizadevanju državni zbor vendp.r poiacr^  lolgoletnim željam in zahtevam it>  uresničenja.  In  res je kaza   .   <la res: t   vstrajnost, vkljub hudema odporu tako od strani vlade »ame kakor: od strani zagovornikov nekra* • ne  obrtne   svobcde privede končno do veljave zahteve ogromne veČine trgovcev in obrtnikov. Poslanska zb> rnicsa je -prejela obrtno novelo v < bilo. ki ustreza glavnim zahtevam za s -oj  obstoj se borečega trgovskega J in   obrtnega srednjega stanu.  ObAim zadrugam se je priznala povs«|n   temeljeno reklamirana večja vplimost in ingerenca ob reševanju ognili vprašanj, zakaj v tako omenjener., dei krogu,  kakor jim je odkazan se£pj. pač ne morejo razviti one pridomlne delavnosti v prospeh svojih  ČlaiJv,  kakor bi bilo želeti. Sposobno  ii d kaz za obrt se je po-polnil na :acin. ki odgovarja v obrtni nove}i z leta 18^3 započeti smeri. In za trgovino na drobno se je nanovo avedel  sposobnestni dokaz, uravnan na razmerm   zadovoljiv   način. Kar pa poseže posebno globoko v obrtne razmere, je Bklep poslanske zbornice v zadevi doptistn« sti prodaje čevljev in storjene obleka ter jemanja mere in   sprejemanja   popravil   od strani prodajalcev omenjenega blaga. Kakor rečeno z vsemi zai.tevami organizirani obrtniki in tfcovci niso prodrli vsled sklepov poslanska zbornice, dovolilo ■e jim je le nekako odplačilo, živ-ljenski mimriam. Ali nesreča ne miruje. V gosposki zbornici so se našli možje, ki so hoteli  podirati s teškim trudom zgrajeno delo poslanske zbornice.  Prav tam so začeli  razdirati v obrtni  nov- i.       r mora biti obrtnikom in trg vcem največ na tem, da ostane pri sklepu poslanske zbornice. Će bode pbnuni   :»ritrdil izpreminje-valnim  pre dogom  komisije, je prav malo nade, da se končajo pravočasno razprave o obrtni noveli, to pa tembolj,  ker  tudi  vkda, ki je ponovno zatrjevala svojo naklonjenost „državo ohranjujocim stan vom" in besedičila o zd/avi  politiki v korist srednjemu stanu, zavzema pekam čudno stališče.
Omeniti nam je na tem mestu še pokojinskega zakona za privatne na-»tavijence, ki je zagotovljen ter stopi v veljavo po preteku dveh let. S tem je storjen začetek s starostnim pre-skrbovanjem, za enkrat je sicer poskrbljeno za pokojnino le omenjenemu številu, delajo pa se priprave za delavsko zavarovanje na znatno širši podlagi.
Dopisi.
Iz Mokronoga. V nedeljo 23. grudna se je vršil tu shod glede zgradbe železnice Trebnje-St. Janž oziroma glede kolodvora za Mokronog. Shod je bil nad vae dobro obiskan, ter so se istega udeležili ne le občani mokronoške, marveč tudi zastopniki škocjanske, šmarješke in trebeljske občine. Vrsto govorov je otvoril predsednik shoda g. Vencajz, kateri je pojasnil, kako hočejo merodajni krogi trg Mokronog in okoliške občine pripraviti ob kolodvor, oziroma ga postaviti kar 3 km oddaljeno od trga. Uazvnela se je obširna debata, v katero so posegli gg. Penca Fr., Strel P., Zupančič Fr. in župnik H. Bu-kowit»; Vsi govorniki so bili edini v
tem, da se kraj, kakor je trg Mokronog, pri zgradbi železnice ne sme tako zapostaviti, kakor se namerava. Ne le trg sam, ampak tudi cela občina v zvezi z okoliškimi zahteva kolodvor v neposredni bližini trga. Železnica zgrajena tako daleč od trga bi ne vzstrezala zahtevam trga in prizadetih občin. Dokaz temu so izjave sosednih občin, in sicer gg. Hladnik Ivana, župnika, za Trebelno, Rabzelj Ivana za Škocjan in Poljane Ivana za Šmarjeto, kateri vsi so se izrekli solidarnim z zahtevami mokronoške občine. Iz srca vseh pa je govoril g. župnik H Bukowitz, kateri je med navdušenim pritrjevanjem opominjal k vztrajnosti pri započetem delu. Dolgo let že Čakate železnice, je rekel, ali bolje je, da čakate še naprej nekaj let, kakor pa da sprejmete in se zadovoljite s tako, kakoršno vam sedaj ponujaj e. Sploh se opaža, da se nameravana železnica gradi le edino za premogokopno družbo. A kaj, Če ta v par letih ustavi svoje delo ? Trg in prizadete občine pa ostanejo vedno. Zato pa morate zahtevati, da se pri gradbi železnice v prvi vr^ti ozira na vas in potem šele na družbe, katere so od danes do jutri. Zantevajmo odločno in odkrito, da iihj nam zgrade železnico tako, da bode postaja tik trga ali pa naj se zgradba sploh opusti. Dolgotrajno odobravanje je pokazalo, da so v 81 zborovalci govoinikovih misli. Izvolil se je nato peimanenten odbor Bestojee* iz zastopnikov občin Mokro-nog-Skocjan, omarjeta in Trebelno, kateri bode v imenu navedenih občin vodil akcijo v dosego izraženih zahtev, potem pa seje sprejela sledeča resolucija: Na shodu v Mokronogu dne 23. grudna 190(> zbrani župani, občinski svetovalci in drugi občani občin Mokronog. Skocjan, Smarjeta in Trebelno priznavajo enoglasno: I. da sedanji načrt nameravane železniške proge Trebnje-St. Janž, v kolikor se tiče ta načrt kolodvora za Mokronog, ne ustreza nikakor krajnim razmeram in najvitalnejšim potrebam občin Mo-kronog-Škocjan Smarjeta in Trebelno. Ker bi kolodvor po sedanjem načrtu ne imel za trg Mokronog nikakega pomena, kajti doma v najlepšem razvijanju se nahajajoča industrija zaradi oddaljenosti kolodvora ne bi mogla uspešno konkurirati s sličnimi tik kolodvorov se nahajajočimi podjetji; ter bi se rudokopi tik Mokronoga, kateri so se svoj čas morali opustiti zaradi prevelike oddaljenosti od železnice, tudi v bodoče ne mogli izkoristiti; občini Škocjan in Smarjeta bile bi, kakor do sedaj navezani na zvezo z Rudolfovem, dasi bi se sicer ves promet iz teh občin koncentriral v Mokronogu in bi se slednjič tudi veČini trebeljske občine koristilo glede kmetijstva, II. se prosi, da visoko c. kr. železniško ministrstvo in visoki deželni odbor kranjski vpoštevata utemeljene želje teh občin, ter povzročita, da se sedanji načrt glede mo-kronoškega kolodvora v toliko spremeni, da bode stal isti kolikor mogoče blizu Mokronoga ne pa čez 1 km. III. Izreka se zahvala vsem poslancem in drugim merodajnim faktorjem, kateri so kolikortoliko pripomogli v to, da se bede zgradila železnica Trebnje-St. Janž, ter se opetovano poživljajo vsi državni in deželni poslan i ter merodajni lektorji brez razlike političnega naziranja, da zastavij i ves svoj vpliv v dosego predstojećih želja in varujejo in zastopajo s tem koristi po trtni uši in drugih nezgodah že itak dovelj tepenega ljudstva mokro-noškega okraja.
Iz Dobračeve.   Kakor  že veČ let poprej,   tako  je tudi letos priredilo   naše   dobračevsko „Bralno društvo" veselico, katera je vkljub neugodnemu vremenu in  silnemu mrazu vsestransko dobro izpadla. Naši ljudje, osobito mladi, so s tem pokazali, da se ne ustrašijo nobenih zaprek, kadar se gre za pravi napredek in povzdigo. Igralci so tudi to pot častno izvajali svoje vloge. Predstavili so nam kratko šaljivo igrico    „Bog vas sprejmi! Kdaj pojdote domov V"   Pobrigali so se, da  so  vse  dobro  naštudirali in fino izvedli. G. F. Bizjak je dobro zadel tip  trgovca-prebrisanca,  ki se na zvit način skuša iznebiti nadležnega gosta, svojega sorodnika. Tudi Majda, njegova soproga (gospica F. Kopač), je izvršila izborno svojo vlogo; pomagala je ljubljenemu soprogu  spraviti iz stanovanja nerodnega „cmokavzarjau.  G. Mat. S trli č je znal umetniško posneti karakter priletnega  okorneža, kj hoče radikalno živeti  brezplačno na stroške drugih. Naravnost temperamentno pa je igrala  Špela,  njegova ljubeznjiva ženica (gospodična F. Oblak). Njen impozantni nastop je bil vsem simpatičen, kakor tudi nje maska „z za-figano pečo"'   Vso  čast zasluži tudi naš režiser Ivan Kržišnik, ki se vsikdar potrudi, da se igralci dobro naučijo in primerno maskirajo. Sploh jo on povsod vesten in agilen delavec za napredek in prosveto.  Mi pa kličemo mladim močem: Le pogumno naprej! Hvaležni smo vam za vašo požrtvovalnost   —   Naše „Bralno
društvo" je prestopilo šesto leto svojega obstanka; ves ta čas je vestno služilo svojemu namenu, širiti duševni obzor svojim članom ter jih voditi do vedno višje popolnosti in napredka. Pridobilo si je lepo število prijateljev, tako da mu je v bodoče obstanek zagotovljen. Tudi naši ljudje vedno bolj spoznavajo, da se le s pravo splošno izobrazbo in zavednostjo povzdigne tudi blagostanje; druge poti ni .. . Dobro časopisje je ono orožje, ono sredstvo, ki jači ljudi, preobrazuje svet in ustvarja napredku pot; ono je najboljši govornik in predstavitelj vseobčega gibanja in napredka, ono spodbudi in pridobi inteligentnega človeka za vse dobro ga emancipira, da začne o vsem razmišljati in delovati ter se boriti za to, kar spozna za pravo. Sicer je tudi med nami še vedno preveč onih, ki menijo, da bo na svetu vse vedno tako, kot je, ki imajo vsled sv« je zastarelosti omejeno obzorje Ne poznajo novodobnega svetovnega naziranja in blatijo ter zaničujejo vsakoga, ki sodi drugače, misli s svojo glavo in želi vse dobra. Zato moramo mi tem ogil-nejše in vzorno delovati da prepričamo in pridobimo vsaj mlade na pravo pot. Borimo se povsod za prostost naziranja in mišljenja, ker le: Misel nam prosta odkriva napredka in znanosti hram; v duše čuteče pogum nam vliva, temote škodliive razblinja vse nam. Preveč nam je že duševne temote, nevednost, neumnost preseda nam že; otresimo bratje vse se sramote, mislimo, učimo in družimo se!!
Gioui z Jesenic.
— BožiČnica jeseniškega nQ o k ol au je prav lepo uspela. Starosta br. Humer je ob božičnem drevescu pozdravil vse navzoče ter jih bodril k nadaljni vztrajnosti v prid društva. Br. Fabinc je predaval o pesniku S. Gregorčiču, kojemu je bil večer posvečen in končno se je br. Spitzer zahvalil vsem Članom in prijateljem društva. Bil je lep večer in želeti je, da bi bilo več enakih!
— Jeseniški otroški vrtec se preseli s 1. februarjem v hišo g. Bal oh a na Jesenicah.
— Sodna razprava proti F Fabincu na tožbo A. Pongratza radi žaljenja   Časti se vrši v četrtek, 10. t. m.   v Kranjski  gori.   O izidu poročamo natančneje !
— Četrti občinski svetovalec A. Čebul j, krojaški mojster in hišni posestnik (?) na Jesenicah je bil obsojen radi dolgega jezika pri okr. so d ni j i v Kranjski gori na 20 K kazni in v povračilo vseh sodnih stroškov. Tudi nekaj v večjo čast božjo. Iskreno čestitamo!
— Jeseniški pismonoše so delili novoletne poštne koledarje s samonemškim podpisom: I. I. Brief-triiger. škandal! Ali smo mar na Pruskem ?
— Pobožna želja vseh fa-rovških petoliznikov in tevarniških kruhoborcev je spraviti Humra in Fabinca z Jesenic. Na vseh koncih in krajih ju skušajo strmoglaviti. Prepričani naj bodo, da bosta še dolgo uživala jeseniški zrak, ker se v njem prav izborno počutita, pa naj si razni Pongrački, Če tudi. spremljani od farovškega blagoslova, razbijejo glave!
— Vlado kličejo na pomoč naši klerikalci, ker se ne godi pri občini vse tako, kakor bi jim ugajalo. Ali se jim še hlače tresejo pred novimi občinskimi volitvami ? Bodočnost jeseniškega obč. odbora je nejasna in nihče ne ve, kaj se lahko zgodi danes ali jutri. Klerikalci bi radi pri volitvah nastopali samostojno, a predobro vedo, da pomenijo brez zveze s tovarno toliko kot — nič. Upajmo, da jim pomore iz zadrege — savski Tonček.
— Fabrikspartei. Kakšno strašilo pa je zopet to V Stranka brez glave in nog. Liberalci nočejo biti, klerikalci tudi ne in najmanj pa — Nemci. Kavalir Tone pravi, da je liberalec in trd Slovenec, podpira pa „Sudmarko" in lazi po farovžih. Vse skupaj pa je le par tovarniških škri cev, ki bi radi nosili v občini veliki zvonec, a ne morejo nikjer na površje.
— Nad 2000 kron je poto-žaril Pongraček tekom dobrega pol leta. Kdo bo plačal? Nihče ni tako neumen, da bi mislil, da pojde le vinar iz njegovega žepa, ker če bi se to zgodilo, bi moral pač kmalu izginiti iz občine. Kdo je še tako kratkoviden, da bi trdil, da Pongratz dela škandale na svojo roko ?! V ozadju stoji polna denarna mošnja kranjske industrijske družbe. Ali se morebiti motimo, gospodine Trappen et consortes?
— Lepo novoletno darilo je dobilTonePongratz, tovarniški pisar na Savi. Kdor se zanima, naj čita „Gorenjca44 z dne 29. decembra preteklega leta! Uredništvo je preskrbelo vzoren življenjepis tega slavnega savskega politika, agitatorja itd.
— Kristl iz Kurje vasi, ki ima priznano najdaljši in naj zlob -nejši jezik v občini, tudi najbolj divja proti tem preklicanim liberalcem, ki rastejo na Jesenicah kakor gobe po dežju. Po Jesenicah hodi grozno napihnjeno kot prvi obč. svetovalec, kateri se pa pri sejah včasih tako zmede, da sploh ne ve, o čem da se razpravlja. Morda ni več daleč čas, ko se bo tudi ta možiček znižal za par metrov!
— Jeseniški farovški pod-repniki že iščejo novega občinskega tajnika, čuje se, da nameravajo nastaviti tistega junaka, ki je šel k znani svinjarski predstavi in se potem izgovarjal, da je mislil na — Kristovo trpljenje. No, pa bo še nekaj vode steklo v morje, predno se jim to posreči!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 5. januarja.
— Ribniška suha roba. Iz „Slovenca" posnamemo, kako se je izvršil sestanek „mladih", ki je zboroval preteklo nedeljo v hotelu „Ilirija". Dr. Robidov telesni organ sicer pravi, da mi ne bodemo prinesli točnega poročila. Čemu neki ne? Kar brez vsakega strahu   ponatisnemo   iz   „Slovenca": „Na  sestanek  so  „mladi" razposlali okolu 60 vabil, udeležilo se je sestanka okolu30oseb, ostali so opravičili neudeležbo. V pozivu k sestanku so „mladi" udrihali seve po  „klerikalizmuu, ker so tega že od „starih" navajeni, največ so jih pa v oklicu dobili liberalci, kar priča, da se jim je pričelo jasni ti. V oklicu očitajo „mladi" „starim" politično neznačajnost. Zaupniki so bili to pot sklicani samo iz Kranjskega, da se pogovore o vprašanju, ako je čas ugoden za to, da se ustanovi nova stranka.   Sestanku je predsedoval g. nadinženir Žužek. Dr. Ravnihar je v imenu sklicateljev pozdravil došlece in obrisal gibanje — „mladih" v zadnjih letih. Klerikalci pridobivajo postojanko za postojanko, liberalci pa nič ne store, celo ne na takih poljih, kjer bi vsaj nekaj uspeha lahko pričakovali. Govornik je dejal: Čakali smo dolgo dovolj, da bi se stranka malo popravila,  a tega ni bilo mogoče. Stranka je impotentna in dokaz njenega razpadanja je to, da se poslužuje najgršega terorizma in bruta-liziranja.  Malkontentov v deželi je jako veliko, katerih pa ne poznamo vseh,  mnogo  se jih   boji nastopiti javno proti stranki, ker se boje „Narodovih" obrekovanj in laži, katerim se vsakdo eksponira, kdorkoli se ne ukloni prvaštvu.  Nato se je razvila debata,  katere so se udeležili: dr. Šifrer, ki je poudarjal, da ne čaka na to, da bi se rešilo liberalne more. Očital je liberalcem, da ubijajo naj-svobodomiselnejše elemente ter dejal končno, da ni klerikalne zmage pripisovati samo idejam, katere zastopa „S. L. S." in katerim edino bi bilo pristopno slovensko ljudstvo, ampak nikdar ne bi moglo tako daleč priti, če bi liberalna stranka tako skrajno ne lenarila. Dr. Lavrenčič je izjavljal : Izgubiti nimamo ničesar, mi samo lahko pridobimo. Pri nas vlada samo par klik in „Slovenski Narodu. Dr. Lavrenčič stavi predlog: Shod zaupnikov skleni, da se takoj ustanovi pripravljalni odbor, ki naj sestavi program in organizacijo nove stranke na strogo narodnem stališču in stališču demokracije.  Učitelj Malenšek iz Tuhinja se je strinjal s predgovorniki in je dejal,  da je čas, da se pušica sproži, ker je lok že davno napet. — Dr. Šifrer izjavlja, da je zanj con-ditio sine qua non organizacija stranke na podlagi nacionalizma in demokracije. Dr. Ti čar se temu pridruži in pravi, da bi takoj odstopil od vsakega dela, kjer bi narodnost v prvi vrsti ne prišla v poštev. Govori za dr. Lav-renčičev predlog in predlaga nekaj dodatkov glede tega odbora, katerega naj se voli kot pripravljalni odbor. P a-kiž iz Sodražice pravi, da je bil njegov oče klerikalec, on sam, da je versko vzgojen in da simpatizira s „S. L. S.", s katere taktiko se pa ne strinja v vsem.  Vsaka akcija, ki ne bi na prvem mestu se ozirala na Slovence kot take, je med nami izgubljena.  On je za to, da se takoj ustanovi nova stranka. Dr. Šifrer: Aut, ant, če je takoj ne mislite ustanoviti, si jo mi ustanovimo v ribniški dolini,
kjer je dovolj danih pogojev. Dr. Lavrenčič: Ustanovitev nove stranke je absolutna potreba. Od liberalizma ni v Slovencih drugega, kakor ime, zabavljanje in obrekovanje. Slovensko duhovni št vo ima gotovo velike zasluge za narod, tako v preteklosti, kakor v sedanjosti. Tega mu nihče ne more odrekati. On je sicer mnenja, da je vera privatna stvar in je protivnik- klerikalizma, ter meni, da sodi vera v cerkev, vkljub temu obsoja boj proti duhovščini, kakor ga vodi „Narod" iz principa. (Odobravanje). Dr. Robida meni, da se je vprašanje itak jasno razmotrivalo ter stavi predlog na konec debate. Predlogi za ustanovitev nove stranke so bili z vsemi proti dvema glasovoma navdušeno sprejeti. Nato je sledila volitev pripravljalnega odbora, kateremu na-čeluje nadinženir Žužek. V odboru so znane osebe okrog „Našega Lista". Ker se je končno vprašalo, če ima shod ostati tajen, je predlagal dr. Šifrer med vsestranskim pritrjevanjem, da se sklicatelji nimajo ničesar bati in da naj sestanek nikakor ne ostane tajen." In tako je prišlo obširno poročilo o zanimivem tem sestanku najprej v — „Slovenca"! Debata na tem shodu nam ne imponira posebno. Dr. Ravniharja omlaČene in plitve fraze smo že večkrat čuli; da bi na nje odgovarjali, nam niti na misel ne pride. Kar so Ribničanje, dr. Šifrer, dr. Lavrenčič in Pakiž ropotali, to je prej kot ne program nove stranke: zabavljanje na „Slovenski Narod" in na „prvakeu. To bo edini program teh gospodov okrog „Našega Lista". Čudno je le to, dati gospodje klepetajo o lažeh, zabavljanju in obrekovanju, ko stoji vendar njihovo glasilo v tem pogledu na vrhuncu obrekovanja in zabavljanja! Mi ne pričakujemo mnogo od izvoljenega pripravljalnega odbora. Družba je preveč pomešana. Tik dr. šifrerja, ki se ogreva za ideje „6. L. S.", „kate-rim edino bi bilo pristopno slovensko ljudstvo," tik mladega Pakiža, ki je naravnost versko odgojen in še vedno pristaš „S. L. S.", stoji diplomirani dreser lovskih psov, kateremu je vera privatna stvar, ki pa vendar leze duhovščini pod kožo! Ta vzor značajnosti rlankiran je po „anarnistu" Robidi in po „rdeokarju" Dermoti! Tu pridejo vse mogoče reči v lonec in sam Bog vedi, kaj se bo skuhalo v tem loncu! Pristavite ga torej k ognju! Naš blagoslov imate! Prva stiska bo dobiti ime. Mi bi nasvetovali „Slo-vanska, ljudska, socialno - demokratična, anarhistična, katoliško-narodna, ribniška Ravniharjeva stranka". Kakor rečeno: od nove stranke ne pričakujemo nič. če se pa motimo, in če bo res dobila boljša in uspešnejša sredstva proti klerikalizmu, bodemo takoj svoj kes obudili ter preklicali vsako besedico, katero smo kdaj zapisali proti novi stranki. Pač pa bodo klerikalci imeli uspehe od nove stranke, ker bo ta pravzaprav opravljala tlako za Šusteršiča in Šukljeta! Bodete videli , da bo to edini uspeh nove stranke! Temu in onemu bo služila za lestev, da bo brez težave splezal I v klerikalni tabor! Za dr. Ravniharja bi skoraj stavili, da je samo v tem namenu opravljal službo babice pri novi strančici. Krepki na zdar!
— ,,Naš lisi11 o volilni reformi glede koroških Slovencev. — S
Koroškega se nam piše: Tako konfuznoga članka, kakor je oni gosp. dr. V. R. v štev. 77. „Našega listau koroški Slovenci glede volilne reforme z ozirom na njihove razmere še nismo brali, ni ti v „Slo ve non8, ki zdaj vsaj — molči. Naj citiram doslovno iz omenjenega članka, katerega je v primerno luč postavil že „Narodov" člankar, samo te-le „mo-kro-cvetoče rožce" — konfuznosti in politične kratkovidnosti: „120.000 Slovencev bi se reklo utopiti v žlici vode, ako naj jih rešuje eden državni poslaneo (!). Nikakor ne podcenjujemo vpliva na politično vzgojo, ki ga imajo volitve. Tudi vemo ceniti zaslombo, ki jo ima narod v svojem državnem poslancu, a potem takoj:   „Volitev poslanca
le stranskega pomena. Ne rekli
bi, ako bi slovenski narod a novo volilno reformo ne dobil nobenega poslanoa (!!). Ali
imamo jih 2 3 (ti pa, ti!) in vsakega teh je  dolžnost,  da nastopa, kakor nekak episoopus in partibns infidelium za koroške Slo vence i. t. d.u . . . Koliko vrednosti ima tak „ episoopus in partibns", se je  pokazalo  v  odseku za volilno reformo, ko ni bilo nobenega legitimiranega slovenskega koroškega poslanca, in ko jih je prodajal s svojo bando episkopus vseh episko-pov — dr. SusteršiČ. Pojdite se solit, g. dr. V. R.  z  dr. Žlindro  vred, — pa pustite Korošce  pri miru, ako ne veste drugega sveta!    Da so koroški Slovenci in vsled tega   ž njimi vred oela Slovenija po novi volilni reformi na slabšem, kakor poprej, — o tem ne dvomijo danes  več  niti politični — otroci take vrste, kakor je član-kar „Našega listaa . . . Izborni, temeljiti članki  in  podlistki  o koroških Slovencih v „Slov. Naroduu so jasno dokazali vso   škodljivost  volilne reforme za  koroško   Slovenijo,   in je podlistkar tudi pokazal,  kje je zanjo iskati rešitve,  katero  more primesti edino   le    legitimiran koroški ljudski   zastopnik   Slovencev v zvezi z drugimi Činitelji . . . Trditev drja. V. R.,  da imamo vzrokov dovolj pozdravljati in vzprejeti volilno retorma, kivvajanačelo splošne in enake (!!) volilne pravice, je prosto posneta po jalovem zagovoru  dr. Žlindre,  izdajalca koroških Slovencev, ki se prav na ta način zagovarja oziroma izgovarja glede koroških Slovencev!   Ta trditev ni nič drugega, kakor čisto navadna „Popiti ar i t iitshasche reiu pri zaslepljeni, nerazsodni   masi,   pri čistilcih kanalov, ki bodo po novi volilni reformi veljali ravno toliko, kakor — inteligenten,   izobražen   Človek . . . „Narodoveu misli o reformi glede koroških Slovencev in vsled tega glede cele Slovenije   priznava  in odobruje danes vsak   dobro   misleč Slovenec, ki ima še kaj narodnostnega ognja V sebi,  — celo   velika množina slovenskih klerikalcev, ki so se jeli ravno radi  Susteršicevega izdajstva koroških  Slovencev obračati proč — od njega.   Ako hoče dr. V. B. Šusteršiču pomagati iz blata, v katero je zagazil. prosto mu, — ali kaj takega trditi, da je volitev poslanca naKoroskem postranska stvar, da se da z drugimi besedami rešiti koroške Slovence — brez poslanca —, take bedarije trditi si danes ne upa več niti najgorečnejši zagovornik dr. Šustersiea ia njegove volilne reforme, ki je prokletstvo za koroške Slovence in vsled tega za celo Slovenijo! In pa ta famozni „politični pouk*, ki ga naj dajejo „ostali" poslanci ^hodeči od vasi  do  vasi"   ( !), od  kraja do kraja" in ki ga hoče   dajati člankar „Našega lista* koroškim Slovencem! Pognali ga bodo s šibami, „v octu namočenimia, kakor pravi „Narodov" člankar v drugi letošnji številki, ako
jim bo take neumnosti trdil o volilni reformi, kakor v „Našem Listu", in dali mu bodo oni — Korošci — političnega pouka", ki ga sam oči-vidno jako, jako potrebuje. Razumete, g. dr. V. R. ? Si tacuisses . . .
Koroški Slovenec. — „Slovensko društvo" v LJubljani. Na uvodnem mestu priob-čujemo oklic „Slovenskega društva" na somišljenike, v katerem se poživljajo, naj v čim največjem številu pristopijo društvu, ki si je nadelo nalogo, da zbere pod svojim okriljem vse res svobodomiselne in napredne elemente v naši deželi v krepko politično organizacijo, ki bo močna dovolj, da bo uspešno odbijala vse sovražne navale in stala neomajno na braniku za sveta narodna prava in za misel svobodno.Važnosti in velikega pomena takšne organizacije nam pač ni treba še posebe razglagati, saj ve vsakdo, ki je le količkaj politično naobražen, da je takšna politična organizacija v sedajnih težkih Časih, ko sili povsodi reakcionarstvo zmagovito na dan, vitalnega pomena za stranko, ki je napisala na svojo bojno zastavo svobodomiselne in napredne ideje. Za to naj ne bo nikogar v naših vrstah, ki bi se ne odzval pozivu „Slovenskoga društva" in ne vstopil v to velevažno politično našo organizacijo.
Vsak, ki misli svobodno in Čuti narodno, naj  smatra za svojo sveto dolžnost, daje Član .Slovenskega   društva*4!   Toda društvu ni treba samo velikega števila Članov, ki   je   podpirajo   gmotno,   nego V prvi vrsti  požrtvovalnih in marljivih   delavcev. Društvo hoče  delati  in z intenzivnim podrobnim   delom pripomoči do zmage narodnim in naprednim idejam v najširših narodnih masah. V to svrho je sklenil odbor,  pričeti v Ljubljani in po   deželi  s prirejanjem   shodov in zaupnih konferencij, na katerih se bo razpravljalo o raznovrstnih aktualnih političnih,  socijalnih  in Jnarodnogo-spodarskih vprašanjih.   Društvo si je torej izbralo  obsežno polje svojemu delovanju in bo potrebovalo, ako hoče izvesti svoj načrt, krepke čete delavnih moči.  Zato vabimo v kolo „Slovenskega društva" vse one, ki hočejo delati in posvetiti svoje duševne  moči  v  to, da se slovenski narod osvobodi ^seh škodljivih vplivov in se mu pribore vse pristo-jeČe mu pravice  svobodnega indivi-duva in svobodnega državljana. Vsak narodni  delavec,  ki  hoče zastaviti svoje sile  v  prid  narodu, je dobro došel in ga bo odbor sprejel z odprtimi rokami. Doslej smo imeli na narodnem    polju   malo delavcev, tem več pa nezadovoljnežev in in zlogolkih jezikov, ki so pa ponajveČ držali roke križem.   V bodoče naj to prestane!   Spremeni se naj   razmerje   kritikov  in narodnih delavcev, iz  brezdelnih kritikov naj postanejo marljivi delavci  na narodnem   polju  in naša   dobra stvar bo napredovala  in  načela naše stranke bodo zmagovala na vsej črti!
— Odbor »Slovenskega društva" ima v četrtek, dne 10. t. m. ob petih popoldne sejo v pisarni g. dr. Al. K o kalj a v Kolodvorskih ulicah št. 12. Gospodje odborniki se vljudno prosijo, da se te seje zanesljivo udeleže, ker se bo razpravljalo 0 zelo važnih zadevah.
— „Ljubljanski Zvon" je prišel na indeks klerikalnih profesorjev na gimnaziji v Kraaju. Na predlog znanega Jarca so ga izbanili", iz dijaške knjižnice,češ, da so zgodovinske podobe „Izza kongresa" tako nemora lično pisane, da bi dijaki ne postali , deležni večnega izveličanja, Če bi jih 1 Čitali! Ti akademični backi so pač ob čudovanja vredni!
— Dr. Šusteršič o kranjskem
deželnem zboru Pri delegacijski pojedini v Budimpešti je vprašal cesar dr. Sasteršica, ali je kaj upanja, da se zbere kranjski deželni zbor k rednemu delu. Dr. Sastersič je odgovoril: „Bo že šlo; najprej pa se mora voda odteči." Mi pa pripomnimo : Ako bodo klerikalci z vladno podporo prihajali s takim terorizmom kakor v zadnjih letih, poteklo bo Še mnogo vode, preden nastanejo v deželni zbornici redne razmere.
— Klerikalne laži in s umni-
čenja, „Domoljub" ščiti katoliški duhovnik dr. Žitnik s svojo imuniteto, zato pa je ta list vedno poln najgrših laži o svojih političnih nasprotnikih. Tudi v zadnji številki kar mrgoli laganja in obrekovanja. Tu beremo namreč sledeče: „Liberalci so iztuhtali tole: Vsak duhovnik, ki zunaj cerkve razlaga verske dolžnosti ob volitvah, ki pove, kaj zahteva vera in kaj prepoveduje v javnem življenju, naj se kaznuje. Kazen je denar in zapor. Našel se je dr. Fer-janČič, ki je to resno predlagal v državnem zboru in naši liberalni Časopisi od „Naroda" do „Gorenjca" in „Notranjca" so mu peli slavo." Kdor je o našem političnem življenju vsaj količkaj nepristransko poučen, mora vedeti, da je vse to „Domolju-bovo" besedičenje gola laž in obrekovanje. Dr. Ferjančič ni kaj takega nikoli predlagal v državnem zboru in tudi noben napreden slovenski list ni priobčil tega. „Domoljub" se je pa spravil na dr. FerjančiČa kot sodnika, katerega takole sumniči: „Ne poz abimo, da je dr. FerjanČic sodnik in sicer eden najvišjih sodnikov na Kranjskem, sodni nadsvetnik. Sodniki in uradniki sploh imajo v njem svoj jega zaupnika. Nase ljudstvo se večkrat čudi raznim razsod-
bam. GoČ, Knešaka in Sorene bo pozabilo. Kdor sna do pet šteti, lahko ve, koliko se sme, kjerkoli pride kaka verska ali politička stvar v pošte v, zanesti na sodnike po dr. Ferjančičevem srcu." V teh besedah tiči navadno sumniČenje, da dr. Ferjančič kot sodnik neravna docela po svoji vesti, očita se mu pa tudi med vrstami, da upliva na druge sodnike in uradnike,daravnajo pristran-ski. Take podlosti je zmožen le kak katoliški list, ki ga ščiti katoliški duhovnik dr. Žitnik.
— Dogodbica  brez morale.
„Učiteljski Tovariš" je v eni zadnjih številk priobčil sledeče:   Nekje blizu Ljubljane je  krajni Šolski  svet nameraval razširiti  šolo  za en razred, ker so  dosedanji  prostori  treh razredov pretesni za blizu 400 otrok. V oni šolski okoliš je všolanih več davčnih občin,   ki imajo vso besedo pri plačevanju.   Občinski  odbor domače občine je bil zadovoljen s predlogom kraj nega šolskega sveta,  vprašati pa je bilo treba tudi druge občine. Tu se je stvar obrnila drugače. Šolski okraj   ljubljanske   okolice ni samo eden največjih na Kranjskem, prednjači tudi Še glede  pomanjkanja šol, v žganjepitju, pobožnosti in neumnosti. Glede te lastnosti niso poslednji niti na Ižanskem. Odlikuje se ta okolica z nekakšno imovitostjo.   Ker je veČina delavnih moči v Ameriki, zato uporabljajo za vsakršno delo otroke. 20, 30, celo ftO K globe od ene hiše na leto zaradi  šolskih   zamud ni tukaj nikaka izjem«..   Večje kot je posestvo, tem več je tudi zamud in seveda tudi glob. Tudi občinski odborniki in šolski   svetovalci morajo plačevati globe, ker njih   otroci ne hodijo redno v šolo.  Tudi možje so se torej zbrali na poziv okrajnega šolskega sveta nekega lepega dne v šoli in sklepali o njenem razširjenju. Med njimi je bil   eden,   ki je plačal *>S K kron kazni tisto leto. In vpili so : Mi ne maramo nobene šole. Še to pode-rimo, ali jo pa prodajmo!   Otroci se ne nauče nič. Dajte nam otroke domov, kjer naj pasejo in se uce delati. Kaj jim pomaga učenost V   Vsak dan so bolj neumni.   Ti  učitelji   niso za nič. Sami liberalci so, zato nas spravljajo v nesrečo.   Stran ž njimi! Ne maramo učiteljev, ne maramo šol! Ne damo nič!" No, in ker je   še župnik bil proti   razširjenju   šole in hujskal svoje pristaše: češ, tu se gre le zato, da bo imel nadučitelj r>0 K več opravilne doklade, so se krščanski možje
Vsi izrekli zoper razširjenje in stvar je bila pokopana. AJcti so romali k dež. šolskemu svetu, v ižanskem Izraelu je bil pa tisti dan velik praznik. Ljudstva glas je božji glas, posebno tedaj, če „dobro naše ljudstvo" trobi v klerikalni rog in pridno polni znano bisago. Dež. šolski svet se je pa zmotil ali pa pozabil to prisl ovico, kajti v tistem kraja blizu Ljubljane je sklenil razširiti ondotno šolo v štirirazrednico. Ker proti temu ni rekurza, je zdaj javkanje na vseh koncih in krajih, da ni pravice na svetu. Seveda je ni, in tudi ne morale.
— Zveza slovenskih klerikalcev in Italijanov na Goriškem.
Na Goriškem so slovenski klerikalci in italijanski liberalci v dež. odboru v čedni zvezi med seboj. Da glasili obeh teh strank ne pišeta zoper deželni odbor in deželni hipotečni zavod, je seveda umljivo, ker nihče ne bo udarjal po samem sebi. Ti dve glasili sta laški „(' orriere Friu-lano", zagrizen nasprotnik in psovač Slovencev ter klerikalna „slovenska" „Gorica", ki sta obenem uradni glasili deželnega hi po tečnega zavoda goriškega. „S o č a" je zdaj prinesla vest, da „Corriere* dobiva od dež. hipotečuega zavoda stalno letno podporo 200 K, kateri znesek znosijo večinoma Slovenci skupaj. Doslej je ta list dobil ti00 K podpore od imenovane strani. Teh 600 kron je Šlo v podporo listu, da bo še ložje sramotil Slovence tudi v bodoče. Vprašanje nastane seveda, koliko podpore dobiva klerikalna „Gorica" od deželnega hipoteČnega zavoda, da molči o vsem tem, kar   se stori v
deželni hiši proti Slovencem? Kajti, da bi goriški klerikalci zastonj molčali, ni verjetno,  ker so preveč samogoltni, posebno če vidijo, da se njihovim prijateljem   dajo podpore. Kakor    dobiva    „Oorriere" stotake slovenskih   kmetov,    da   pljuje na Slovenee,   tako  mora   biti „Gorica" podkupljena, da ne reče nobene besede Pajerju, ko podi slovenski jezik iz deželnih uradov, ko nastavlja skoro same laške uradnike, na boljša uradniška mesta pa izključno le Lahe itd. Koliko požre zato žep goriških „slovenskih" klerikalcev?
— Shod zaupnih mož narodno-napredne stranke na Goriškem bo najbrž 20. t. m.
— Glavni odbor „Narodne stranke za Štajersko" imA svojo prvo sejo jutri, v nedeljo ob dese tih dopoldne v mali dvorani „Narodnoga doma" v Celju. Na dnevnem redu te seje je volitev predsednika, dveh podpredsednikov, dveh tajnikov, blagajnika, poročevalcev in izvrševal-nega odbora. Pri seji se bo tudi razpravljalo o stališču strankinih zaupnikov na zaupnem shodu v Mariboru, o stališču stranke pri bodočih držav-nozborskih volitvah in o drugih važnih zadevah.
— Odbor „Narodne stranke" sn Celje in okolico šteje 22 članov
in se je 1. t. m. konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen dr. Anton Božič.
— Okrajni odbor „Narodne stranke" za okraja Brežice in Sevnica »e je konstituiral takole: Anton Kunej, župan in posestnik v Stolovniku pri Rajhenburgu, predsednik, Josip Mešiček, nadučitelj v Rajhenburgu, podpredsednik, P. Jankovič, učitelj v Rajhenburgu, tajnik, Benjamin Kunej v Brežicah, blagajnik, dr. Josip StraŠek, zdravnik v Brežicah, MatijaGabrič, posestnik v Brezjem. Juro Veršec, posestnik v Pišecah, Janez Črnoga, gostilničar na Zdolah in Jožef Jane žic, posestuik na Bizeljskem, odborniki.
— V Sevnici Ob Savi priredi „Narodna stranka za Štajersko"  27. t. m. velik  političen shod.
— Borba za nemške mandate na Štajerskem se je že pričela.   Te dni je bil v Gradcu shod
zaupnikov iz mestnega volilnega okraja P t u j - L i p n i c a. Na tem shodu se je razpravljalo vprašanje o kandidatih v tem volilnem okolišu. Ventilirala se je kandidatura dosedanjega lipniskega poslanca v parlamentu Vsenemoa Malika, deželnega poslanca in tapetnika Krebsa v Gradcu   in    zdravnika   dr.   K v g e n a
Ne grij a, ki se je pred kratkim preselil iz Celja v Gradec. Zaupniki se niso mogli zediniti niti za tega niti za onega kandidata. Govori se pa, da ima največ nade, da ga proglase za kandidata, dr. Negri. Nam je končno vseeno, kakšnega moža si zboro za poslanca Ptujčani, saj v tem okraju Slovenci itak ne pridemo v postev, konstatovati je pa treba, da nimajo PtujČani, ki so sicer nase zelo ponosni, v svoji sredi niti enega moža, ki bi bil sposoben za poslanca, in da so vsled tega prisiljeni jemati poslanca na posodo v Celju, oziroma v Gradcu. In bolj sposobnega moža za poslanca, kakor je dr. Negri, si res niso mogli zbrati! Poznamo prav dobro dr. Negrija. Mož je brez vsake politične sposobnosti, navaden frazer in političen kričaČ, ki se je dosedaj odlikoval samo s tem, da je v Celju rogovilil, kakor kak pouličnjak proti Slovencem in da je pred leti kot fin kavalir opljuval slovenske dame za to, ker so govorile slovensko. To so menda tiste izredne sposobnosti dr. Negrija, ki imponujejo Ptujčanom tako zelo, da si ga hočejo izbrati za poslanca. Izbrali so si pač sebi vrednega moža, zato jim je treba le Čestitati. Takšen možakar bo Ptuj res najbolj reprezentiral v državnem zboru!
— Badi nemške zastave obsojen« Ob priliki otoritve novega mostu preko Save so Nemci in nem-škutarji v Brežicah razobesili na svojih hišah vse polno vsenemških Črno-rdeče-žoltih zastav, ki so visele na cesto. Kmet Se ver in Kopri vec iz Artič je prišel po svojih poslih v
Brežice in se zadel ob eno tako v»e-nemško zastavo. Mfiža je to tjezile, da je prijel za zastavo in j« hotel nekoliko potisniti na stran, da bi ram veter z njo ne zavijal glave.   Ker jo bila zastava slabo pritrjena, j* padla na tla v cestno  blato. Brežišli nem-čurji so  seveda  radi tega dogodka zagnali velik krik in vik in prvo njihovo delo je bilo,  da  so kmeta Ko-privca   ovadili   kazenskemu sodišču. Koprivec je prišel v preiskavo in pri obravnavi pred okrožnim sodiščem v Celju je bil  obsojen   na   dva meseca ječe.   Da je  to na'avjroit drakonična sodba,  nam pač hi treba naglasati. Slo se je pač za vsenemške zastavo in preiskavo so vodili in Ko« privca   so   sodili   zagrizeni nemški sodniki! In da bo obsodba drakonska, se je moralo  pričakovati v naprej, saj je vodil preiskavo znani odpadnik sodni pristav dr. O s w a t i t s o h, kt se je drznil obtoženega Koprivoa na-hruliti z besedami: „Tore j vi ste tisti Koprivec,  ki je razža-lil našo zastavo,  našo svetinj o!" Ako vodijo preiskavo takšni sodniki,  ki niti  v uradu ne morejo brzdati svojega nemsko-nacionalnega fanatizma,  potem  se pač  ni čuditi, ako se gode Slovencem pri sodišča največje krivice in  ako obsodijo zavednega slovenskega kmeta radi io-cela  malenkostnega  dejanja v dvomesečno ječo!   To je pravi škandal! Odločno protestujemo proti temu, da bi se v bodoče poverila preiskava v kakoršnikoli pravdi s političnim ozadjem pristavu dr. Os\vatiscLi, ki tudi v uradnem poslovanju,   ka.vor izpričuje afera Koprivec, ne mo:e zatajiti svojega strankarskega  fanatizma! S takimi sodniki proč,  ci ne spadajo v sodno službo!
— List „EđinOSt" je 1>U do sedaj
glasilo slovenskega polit Učnega društva z istim imenom v Trstu. Z novim letom se je to gladio preosno-valo v formalnem oziru ter izdatno povečalo. Izvršila pa se je. kakor so nam poroča, tudi važna izprem^mba pri lastništvu lista. Do-edajje iz lajal list posebni kouzorcij. Od Luv^ga leta sem pa je prevzel list dr Gustav Gregorin v svojo lasi. S tem preneha biti „Kdinostu ofloijalno glasilo tržaških, politikov n ostane list sam zase, ki bode sKuš.i pustredi vsem željam iu zahtavam modernega in zelo potrebnega sloven^ega lista v Trstu. Pravijo, da je za list „Edinost" jako dobra ta izprenuraba. To pa radi tega, ker je sedaj visel nad njo večni Damoklojev me> v podobi tržaške limone, ki je zaviala vsako bolj neustrašeno energičrn pisanje, recimo v Ricmarijskem vprašanja in drugih zoper škofa Nagla aaperjenin vprašanjih. Kdo ima pat-nt za tržaško limono, vedo Trz« lani jako dobro in so v večini zel) nezadovoljni v tem oziru. Gotc^o pa jo nima dr. Gregorin, ki je jhko veliko žrtvoval in ki je izkljucio skoraj vzdrževal s svojimi sredstvi slovenski list v Trstu, r.a to da se jo včasih pisalo kakor bo drugi hoteli, ki so za list izdali — recimo — sme^as vsotice, medtem, ko so za laška liste, ki znajo delati reklamo, žrtvovali precejšnje vsote. 'Naj si b*-de kakor hoče, nas te bolj interne stvari no zanimajo toliko. Želimo pa, da bi listu „ Edinosti" poleg znnanjs tudi ta interna organizacija mnogo koristila, da bi kot nevtralni — tržaško slovenski list — to je bil in to moro vzpričo sedanjih razmer tudi še ostati — dobival od Slovencev vedno večjo podporo, po drugi strani pa v tem postal živahno, neustrašno in obsežnejše glasilo avstrijskih Jugoslovanov.
— Politično društvo Edinost"
namerava baje ustanoviti si svojo posebno glasilo kot mesečnik ozir. tednik. Koliko resnice je na tem, nam ni znano, ker je stvar zelo tajna in že v zvezi z bližajočimi se volitvami. Tudi se Čuje, da si prizadeva društvo dobiti zopet v svojo sredo g. prof. Matka Mandiča, ki je sedaj v novih tokih časa nekak „exul in patriau, da-si je ravno v prvih bojnih časih pridobil zelo veliko   znatnih    zaslug   za slovensko
BW Ba||« v prilogi.
2. Pri lop« , SlovergkeBo Harodu" it 4 $m 5. januvarja 1907
stvar v Trstu. Želeti bi bilo, da se v tem oziru doseže potrebno sporazum-
ljenje. To bode tem lažje, ker je g. prof Mandieu samo za stvar in bi on vsled tega že pozabil na nekatere osebne krivice, ki jih je moral u trpeti, kakor se pravi, od mlajših tržaških politikov.
Iz sodne službe. Kakor se ruje iz najbolj zanesljivega vira, se vrne dvorni svetnik Dejak iz Dunaja od najvišjega sodišča v Trst in prevzame predseduištvo tr^. in pomorskega sodišča. Nadalje pride v Trst kot nadsvetnik Cristofoletti, sedaj svetnik v Gorici Z novim letom sta stopila v pokoj sodna nadsvetnika Crusich in Codig, ki nameravata otvoriti sedaj odvetniške pisarne v Trstu
List   „Lavora tore" izhaja
vsak dan. Tržaški socijalisti so naz-nanjevali svetu, da sta dva „sodrugau segla tako globoko v žep in z velikim darilom omogočila to vsakdanje izhajanje. Kakor pa pripovedujejo viri, je menda tudi c. k r. avstrijska vlada stopila med mecene tržaškega socijalizma. In menda se nam ne bode očitalo, da slišimo travo rasti, ako trdimo, da je precej tisočakov priletelo od zgoraj. Ce bode to sredstvo kaj pomagalo zoper Komoro, nas bode odkritosrčno veselilo.
Občinsko   zastopstvo v Kastvu je   imenovalo v zadnji svoji seji    tržaškega    namestnika princa Hohenloha,   ravnatelja   tržaške policije,    dvornega    svetnika   pl. Ma-nussija   iu   šolskega   nadzornika v Trstu.   Frana   Matej čiča   za častne občane.  To imenovanje je v zvezi z ustanovitvijo  hrvaškega učiteljišča v Kastvu,  kojega  prvi  tečaj se je ot-voril s 1. decembrom   pret. 1. Da se je odločil Kastav za sedež tega učiteljišča in ne   Pazin,   kakor   se je s prva nameravalo,  je naravna posledica  okolnosti,   da je kastavska občina    več    rlnancijalno sodelovala pri tej ustanovitvi.
Zboljšanje razmer vadnič-
nib učiteljev. Naučno ministrstvo je ustreglo davni želji vadničnih uči teljev za zboljšanje njihovih razmer. Po gotovih letih in službenih dokla-dah pridejo vadnični učitelji v IX čin. razred. Pri službeni dokladi se vraČunijo tudi leta, ki so jih preživeli kot vadnični podučitelji. Tega zboljšanja bodo deležni tudi učitelji godbe in telovadbe na pripravnicah.
— Župan Ivan Hribar je odpotoval danes za teden dni na Dunaj in v Prago.
— Imenovanje. Deželnovladni praktikant v Velikovcu, gosp. Matej Kaki, je imenovan provizoričnega deželnovladnega koncipista.
— Profesorska veat. Profesor na mariborski gimnaziji g. K rane Ho rak je šel v pokoj.
— Šolska vest. Učiteljska kan-didatinja gdč. Lea Pogačnik je imenovana za suplentinjo v Šmartnem pri Kranju, ker je dosedanja učiteljica gdč. Slavica O r e h e k resigni-rala na to mesto.
Iz   pisarne slovenskega
gledališča. Jutri, v nedeljo, popoldne nepar se vprizori zadnjikrat v sezoni sloviti Shakespearov igrokaz „B e n e š k i trgovec" v Zupančičevem prevodu, zvečer (nepar j pa krasnaHauptmannova dramatska bajka „Potopljeni zvon".
Slovensko gledališče. Premijera velike, romantične opere Loh-engrina od Rich. \Vagnerja, je bila za naše razmere dobra Solisti so pogodili svoje vloge. Najboljša v petju, igri in temperamentu je bila gospa Skalovakot Eisa, istotako zasluži zahvalo g. Kezunov kot Lohengrin. g. < >ufednik kot Teiramund in g. Be-tetto kot kralj Henrik, gdč. Reisova je pela Ortrudo, g. režiser Kanek pa kraljevega glasnika. Zbor bi bil lahko boljši. Natančneje poročilo sledi. Čast občinstvu, ki je gledišče napolnilo.
P K.
Velik ljudski koncert Glasbene Matice". I>a bode koncert „Glasbene Matica* dne 1">. jan. kolikor možno odgovarjal 1 j u d-skemu koncertu, izbrale so se nalašč v to svrho lahko umljive skladbe, ki so pa vendar polne koncertne veljave. Kot prva točka se bodo izvajali Foersterjevi „T u r k i na S 1 e v i c ia, najnovejša, dosedaj še ne izvajana izvirna, velika slovenska skladba za soli, mešan zbor in orkester Besede je zložil slavni naš pesnik Josip Stritar. V lažje umevanje   podamo  kratko vsebino.
Dejanje se vrši v onih prestrašnih I ne prepreči, je dal predavatelj napra-Časih, ko so divje turške tolpe vsak viti po izvirnih slikah diapozitive pri tren o tek prihrumele v naše kraje in I znanem domačem fotografu Josipu plenile, požigale in morile, da si naš »bogi seljak ni bil nikdar v svesti ni življenja ni me tj a. Pesnik nas v duhu preseli na Slevico, goro z romarsko cerkvijo na Dolenjskem blizu Velikih LašČ. Grmade gore po gorah, privrel je zopet Turek! Koder gre, rohni, mori, požiga. Krvi pijani Turki že vriskajo. Zdaj, zdaj bo njih truma prihrumela v vasico! Ta trepet in strah meščanov prekrasno slika skladatelj takoj v začetku v zboru in orkestru. Mlad sinko hoče vzeti sekiro, da bi šel na so vrage. A izkušeni oče mu zakliče: „Kaj boš s sekiro sin začel? Križ nam je zdaj orožje!" in pozove vse vaščane, naj gredo na Slevico v cerkvico Matere Božje, „tam bo Devica mila v nadlogi nas branila". Zbor vaščanov poln novega upanja pritrdi starČkovemu nasvetu in vsi se napote k Mariji, ki „v al-tarju venČana stoji, v naročju Jezusa drži*. Tam pokleknejo pred podobo ter presrČno prosijo pomoči: „0 sliši nas uboge ter reši nas nadloge!" V tem se že bliže drvi sovražna drhal in zdaj pride do cerkvenih vrat. „Sekire s sabljami zvenče, že omagu-jejo možje, razbiti so zapahi, gorje zdaj trumi plahi!" Zdajci prirohni na konju čez cerkveni prag — sam turški  paša  in   „krvavi v roki meč
Rožunu v Litiji, ki jih izdela žete dni. Izmed slik omenjamo sliko osvoboditelja Srbije Karagjorgja, srbskt ga prestolonaslednika G j o r -gja, kronanje kralja Petra, slavnostni sprevod kronanega kralja iz saborne cerkve v konah itd. Predavanje bo obsegalo tri do štiri večere. V nedeljo dne 27. t. m. pa prične predavati g. ing. I. T ur k.
— „Merkurjev" družinski
večer. Jutri v nedeljo priredi slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Sokolovi dvorani družinski večer, na katerega sporedu je petje, godba, vinska poskušnja in ples. Odbor je vse potrebno ukrenil, da zadovolji obiskovalce te prireditve. Posebej omenimo, da smo poskrbeli za izborna vina iz kleti Juvančič, Lenče in Zaje, ki se bodo točila po zmernih cenah. Dalje je tudi skrbljeno za dobro gorko in mrzlo kuhinjo. Vstopnina 60 vinarjev za osebo. Pri-četek ob 7. uri zvečer. Toaleta navadna.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" opozarja še enkrat svoje člane na svoj redni občni zbor, ki se vrši jutri, v nedeljo ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. G. Člane vabimo k prav obili udeležbi.
— »Trgovski dom'1. Na pod-vihti." V tej največji sili, ko je ob- I lagi pogodbe, ki jo je sklenilo slo-upna množica že gledala smrti v vensko trgovsko društvo „Merkur" z obraz, — se zgodi čudež! Pašev g. Jebačinom, lastnikom prve jugo-konj se ne premakne naprej, noga slovanske tovarne za kavne surogate mu je pribita. V oltarju Marija gro- v Ljubljani, je izročil g Jebačin slov. zeČo roko dviga in iz njen h oči trgovskemu društvu 250 K, kot pri-„ognjeni plamen ji šviga!" Tega Ču- spevek od prodanih surogatov v deža  se  paša   prestraši,  plašan   se | škatljicah   t od  100  kg   1   krono) v
spusti v beg, za njim vsi neverniki. „Oteti so kristjani, Marija svoje brani!" Še dandanašnji priča to čudovito zgodbo v cerkveni prag vdolb-ljeno konjsko kopito. Skladba konča z zahvalno pesmijo: „Češčena Ti kraljica, kristjanom pomočnica!
— Pevske skušnje v »Glasb. Matici" S0S Danes, soboto, ob osmih zvečer moški zbor, v nedeljo ob enajstih dopoldne mešan zbor, v ponedeljek ob osmih zvečer mešan zbor.
— Pevsko društvo „Ljubljana"
si dovoljuje p. n. občinstvo še enkrat opozarjati na jutri se vršečo slavnost društvene  loletnice.   Ob  10. uri dopoldne je v „Nar. domu" v mali dvorani slavnostno zborovanje, na katero je vsakomur  vstop  prost.   Na večer ob   1 ,8.  uri v veliki dvorani hotela „Union" slavnostni koncert. Bogat in izbran   spored   koncerta   bode mudil vsakemu obilo glasbenega užitka, prav tako bo lahko mladina imela priliko se  zavrteti v plesu, ki se prične po končanem   koncertnem    sporedu in traja  do jutra.  Koncert se vrši pri pogrnjenih mizah  in toaleta k vsem prireditvam je promenadna. Vstopnina h koncertu 2 K za osebo, p. n. podporni Člani 1 K. Slavno občinstvo se naproša, da prihaja h koncertu o pravem Času, ker je pričetek koncerta določen  točno  na   1 J&.   uro in bi s poznejšim prihajanjem močno motilo koncertni spored. Nadalje bi bilo želeti,  da se za časa petja M ago voli kajenje opustiti.   Cene jedilom in pijači na koncertu bodo normalne, ker je odbor društva skrbel za to. da tudi
drugi polovici 1906 za „Trgovski dom". Prispevek znaša glasom kontrolnih kuponov 240 K 41 h, torej je g. podjetnik plačal 9 K 59 v več, zakar mu izrekamo toplo zahvalo. Ob enem pa prosimo g. trgovce in sotrudnike, da v bodoče še bolj pridno razpečavajo te izborne kavne surogate edine slovenske industrije te vrste.
— Sbod delegatov privatnih uradnikov in trgovskih na sta v -ljencev. 6. t. m. se vrši na Dunaju v prostorih I. splošnega uradniškega društva na poziv skupine privatnih uradniKov tega društva shod delegatov društev in zvez privatnih uradni-nikov in trgovskih nastavljen cev, ki nastopajo skupno z imenovano skupino. Tega shoda se udeleže delegati mnogih kronovin in raznih narodnosti. Zborovalci izreko zahvalo faktorjem, ki so se izkazali zaslužne za uresničitev zakona za starostno zavarovanje privatnih uradnikov, ter jih
so razložene kratko m jedrnato posebnosti slovenskega jezika, ki so najbolj potrebne za razumevanje slovenskega pesništva V treh stopcih so razvrščene najuavadnejše, a najbolj neznane slovenske besede, s katerimi se moraš preje seznaniti, predno jameŠ uživati ljubko in presrčno slovensko poezijo. Bazen tega je vse izdanje opremljeno z naglasi, da se lahko na najlažji način naučiš ne samo Čitati, nego tudi govoriti slovenski, ko pre-čitaŠ to knjigo. Z ljubeznivejšo formo se še nikdar ni skušala doseči prak-tičnejša svrha. Na osmih straneh je razložena zgodovina slovenskega pesništva V pol ure se lahko seznaniš z glavnim obilježjem slovenske kulturne evolucije od Vodnika do ( čili -karja. Tako pišejo samo najizbranejši duhovi modernih literarnih zgodovinarjev, med katere se s polnim pravom sme prištevati Ilešić . . . Značaj slovenske poezije Črta I ešić zlasti krepko. V slovenskih pesmih se nahajajo redno samo tužni spomini na neslavno preteklost. Tisočletna odvisnost je odvzela slovenskemu značaju aktivnost, a s tem tudi epiko. Ostala so samo čuvstva, gorka žalost, jok in znoj. Iz tega se je porodila mehka oesem, ki zveni kot obupni krik iz •nnice. Šele Aškerc je prekinil z lirizmom, ki samo hipno tizuje in uspavlja. Šele on je prišel z zahtevo, naj bode pesnik kovač, ki naj kuje za svoj narod orožje; zato je pa tudi on naj odličnejši slovenski epik. Prave zgodovine Slovenci niso imeli, a kolikor so je imeli, jim je bila skupna s Hrvati. To so vojne s Franki in Turki, kmetski upor, protestantska doba in ilirizem. Zato poje Vodnik o „svojem narodu", ki se razprostira od Kolpe do Kotora. Kar imamo, to radi damo — pravi Ilešić. A to je slovenska lirika. Slovencem je treba hrvatske epike, ki bi z njihovo iirič-nostjo — čuvstvo in dejanje — zagotovila skupno bodočnost. . . Skratka rečeno: to je izredno koristna in krasna knjiga, ki jo bo vsak inteligenten Hrvat proučil z zahvalnost]o."
— Obnovitev doktorske diplome na vseučiliščih. Doslej je bila navada, da so vseučilišča obnovila doktorsko diplomo onemu doktorju, ki je bil od njih promoviran in dosegel 50 let svojega doktorata. Ker so se zadnji čas te obnovitve preveč pomnožile in naprava umetniško izvršenih novih diplom veliko stane, se je sklenilo, da se ta navada opusti iu se doktorske diplome obnove samo pri onih jubilarjih, ki so si stekli posebnih zaslug v znanstvenem oziru.
— Krščanska usmiljenost v praksi. Iz ljubljanskega „Jozerinuma"
prosijo za nadaljno podporo socijalnih se malokdaj kaj čuje, in še takrat nič
stremljenj    privatnih    nastavljencev. dobrega.   Kakor v vseh ozirih tako
Stavile se bodo resolucije o noveli k vlada v tem zavodu tudi glede krščan-
trgovskemu zakonu glede  prepovedi ske usmiljenosti posebna praksa. V
konkurenčne    klavzule    v    trgovski tem zavodu živi 86 let stara ženska
obrti, sprememba določb zakonskega z imenom Terezija Zavrlova. Tej 86-
načrta o službeni pogodbi trgovskih letni revi se je zgodilo lani, dajo je
nastavljencev, končno se bo  pa  za- prednica tega klošterskega zavoda
htevala ustanovitev zakonitih zastop- napadla s pestmi in jo straho-
ništev za privatne uradnike (zbornice vito pretepla.   Tolkla jo je celo
privatnih uradnikov.) Tukajšnje trgov- po sencih   tako,  da  čuti 861etna
sko društvo „Merkur"  in pomočni- reva še danes bolečine.   To je lep
ški odbor trgovskega gremija sta po- zavod, ta „Jozefinum", kjer prednica verila   sklicujoči   skupini    privatnih | s starkami, ki že stoje tik groba, go-
uradnikov svoje zastopstvo pri zborovanju  in ji   doposlala  peticijo v
v tem oziru ne bode nobenep   preti-    smislu sklepov, ki se imajo tam skle-
ravanja.
— Slovenci! Jutri, v nedeljo dospejo ob 12. uri 26 min. zastopniki hrvatskih društev v Ljubljano k slav-nosti 15 letnice pevskega društva „Ljubljana". Društva jih z godbo na kolodvoru pričakujejo. Slovenci, pokažimo naše iskrene simpatije do bratov Hrvatov in udeležimo se sprejema v čim največjem številu. Parola za jutrišnji dan ljubljanskim Slovencem bodi: Ob 12. uri opoldan na južni kolodvor!
— Odbor ,,Splošnega slovenskega ženskega društva" opozarja svoje članice na sestanek ter na predavanje, ki se vrši jutri, v nedeljo ob 5. popoldne v društvenih prostorih na K i ms ki cesti 9. Predaval bo gosp. M. Znidaršič o svojem potovanju po Ruskem.
Pevsko društvo „Slavec"
priredi v tekočem predpustu d n e 1. februarja zaključni venček plesnih vaj v Čitalnični dvorani v Narod, domu", na pustno nedeljo dne 10. februarja pa veliko društveno maškara-d o v hotelu Dnion. Maskarada se vrši brez posebnega naslova.
Akademija. Ker še skioptične slike, naročene že pred enim mesecem z Dunaja, niso došle, se mora na danes zvečer napovedano predava
niti, da jo vloži pri vladi. Kako se zborovanje izvrši, bomo poročali.
— I. društvo hišnih posest i ikOV V Ljubljani opozarja vse posestnike, zlasti pa člane, da se v mnogem številu udeleže občnega zbora, ki ga priredi društvo v pone deljek. 7. januarja v mali dvorani hotela „Union" ob 7. uri zvečer. Važna točka dnevnega reda je predavanje o potresnem posojilu. Le z združenimi močmi moremo doseči, da
vori — s pestmi in z udarci po sencih!
— Odpovedcna vojaška godba.
Pri slavnosti 151etnice „Ljubljane" bi imela sodelovati tudi vojaška godba. Kakor čujemo, je vojaška godba sedaj svoje sodelovanje odpovedala, Pravijo, da radi Jenkove pesmi „Molitev", ki se prične s temi-le verzi: „Ti, ki si ustvaril — nas kot listja, trave, — pol sveta podaril — sinom majke Slave. — Čuj nas, večni bog!"
— Verando pred kazino so
danes podrli. S tem je odstranjen predse nam težko breme tega posojila j met, kije bil neposredni vzrok pravdi opusti ali pa vsaj olajša. Vsak hišni I medmestno občino jjubljansko in „Ka-posestnik ve, kako nas davki tarejo, I sino". Nadejamo se, da je s tem za a posamezen si ne more pomagati; vedno odstranjena veranda, ki je bila združimo se torej, da dosežemo olaj- od nekdaj v spotiko slovenskemu prešanje davkarskih naklad. Posestniki! bivalstvu, ki je opravičeno smatralo Pomislite, da v Nemčiji nobeno mesto to zgradbo pred kazino kot privilegij več ne plača, kakor 3 do 6% hišnega nemstva.
davka, pri nas pa 26-/,%.  Posledki — Odlikovan domač obrtnik.
tega strašanskega davka so, da je pri g. Ivan Demšar, kovač in izde-
nas le malo rodbin, katere si morejo lovalec   vozov   na   Marije Terezije
boljše in prostorno stanovanje  pri- cesti, je bil na razstavi za umetnost
voščiti. I in industrijo v Parizu l!*06 odlikovan
„Slovenska    antologija". za razstavljene  vozove  z   zlato sve-
^Matica Hrvatska"  je  izdala  letos, tinjo in velikim častnim križcem,
kakor je znano,  „Slovensko antolo- — Tukajšnja „Tovarna SOda-
gijo", zbirko slovenskih pesmi, ki jo vice" delniška zadruga, razpečala
je uredil prof.  dr. Ilešić.   Drama- je v pretočenemu  letu  113 308 sifo-
turg hrvatskega narodnega gledališča I nov,   različnih   brezalkoholnih pijač
dr. N. An dri ć piše o tej knjigi v 95.340 steklenic, skupno 208.648 ste-
podlistku „Hrvatske" med drugim klenic.   V primeri z letom 1904. je
tako-le:   „0 letošnjih „Matičnih" iz- podjetje napredovalo  z prodajo za
nje urednika Pustoslemška „Pod I danjih lahko človek mirne duše reče, 27.574 steklenic. OglenČeve kisline se
slovanskim svobodnim solncem in v    da ne ve, katero knjigo bi preje vzel je porabilo in deloma tudi razprodalo
senci polumeseca" odgoditi  na ne-    v roke. Jaz sem vzel najprvo v roke 4210 kg.
deljo  13. januarja. Tvrdka R.    „Cvijeće slovenskoga piesni- Proti vednemu povišanju
Lechner na Dunaju,  ki je odgoditev    štva" dr. Fr. Ilešića in bi želel, da različnih cen   namerava nastopiti
zakrivila, je  na urgiranje pošiljatve    bi to storili tudi drugi, a zagotavljam vlada z vso strogostjo! Seveda se to
z dne 2.'t. m., ki je pa šele danes   jih, da jim ne bo žal truda.  Osobito zgodi tam,  kjer je  podrazenje neo-
dospelo  v  Ljubljano,  odgovorila v   koristna in lepa stvar!   S to knjigo opravičeno.
svoje opravičenje: „dass die bestellten    se bo marsikateremu Hrvatu priljubil — Sokol V SlŠkl je imel v ne-
Bilder    da   sie   aus  dem  Auslande   jezik in duša slovenskega naroda bolj, deljo 30. decembra 1.  1.  svoj redni
stammen, erst  reklamiert \verden    nego se je mogel priljubiti dosedaj občni zbor, na katerem so bili izvo-
mussen." Da se pa predavanje vnovič    s čimerkoli. Na prvih osmih straneh I ljeni starostom brat Zakotnik
starostom brat Burger, načelnikom brat Boltavzar, odbornikom pa bratje Novak, Slavina, Zeleznik, Cimerman, Kovic Janez in Mohar Dragotin. Priredil je tudi ^Silvestrov večer", katerega obisk in gmotni uspeh je bil jako povoljen. K temu pripomogle so osobito naše narodne tvrdke in zavedne šišenske Slovenke. Slava jim in krepki sokolski „Na zdar!" Kakor se čuje, snuje se telovadno žensko društvo v Šiški, kar je odobravati z največjem veseljem, ker s tem Šiška zopet dokazuje, da napreduje ter hoče tekmovati z metropolo našega naroda. —   Olepševalno   društvo v
Rožni dolini ima H. redni občni zbor v nedeljo, dne 13. prosinca t. 1. popoldne v gostilniških prostorih g. Balija z dnevnim re'om: 1. Pozdrav predsednika. 2 Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju. .*>. Blagajnikovo poročilo o gospodarstvu društva. 4. Vplačevanje Članarine. 5. Volitev odbora in dveh preglednikov računov. 6. Predlogi in nasveti. Začetek točno ob dveh popoldan. Glede na velepomen olepševalnega društva za novo naselbino in radi koristi, ki jih donašajo uspehi društva vsakemu poedinemu stanovalcu Rožne doline, vabi tem potom vljudno vse Častite člane, osobito one stanujoče v Rožni dolini, v- njih lastnem interesu k gotovi udeležbi odbor.
— Litijska podružnica „Slov. planinskega društva" ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 13. januarja ob štirih popoldne v gostilni gosp. Preinfalka v Litiji s sledečim sporedom: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročdo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Slučajnosti.
— Za občino Boštanj je bil dne 2. t. m. soglasno županom izvoljen g. JožefSlapšak, trgovec in posestnik; za občinske svetovalce pa gg. nadučitelj Alojzij Račič, Anton Planine, Jožef Papež in Ivan Lipar.
— Narodna čitalnica v Kamniku priredi v svoji dvorani sv. Treh kraljev, dne 6. januarja Gregorčičev večer.
— Rop. Ko je šel čevljarski pomočnik Ivan Ino iz Potočke vasi pri JKotredežu danes teden iz Litije v Šmartno, pridružil se mu je zloglasni postopač Martin Kokalj iz Litije in ga potem, ko sta pila v neki gostilni, oropal vsega denarja namreč 27 K 27 v. Kokalja so izročili sodišču.
— V Gorjah je kaplan prišel na idejo, da bi za klerikalno strahovlado bila velevažnega pomena ustanovitev strelske bratovščine,  ker   bi gotovo strah pred orožjem več pomagal kot pa pred samim   peklom:   s katerim strašijo naši blagoslovljenci pri volitvah.   Samemu škofu se je ta misel zdela tako simpatična, da je prišel v Gorje pogledat, kako kaj napredujejo klerikalne čete.   Pa se je hudo opekel maziljeni možak! Strelna bratovščina je namreč,  kakor smo videli, imela namen, da pridobi za klerikalce tiste brezbožne pretepače, ki  se po noči pretepajo in  ljudem   strah delajo, med tem ko ima Marijina družba  namen, da zbira  pobožne Jere skupaj, ki  niso   za  pretep sposobni, ampak k večjemu,   da  gospoda vse ubogajo, izjemši pretepaških vlog. Da ta  domnevanja   odgovarjajo resnici, nam dokazuje to, da je  bilo okrog tucata Članov strelne bratovščine kaznovanih radi pretepa in poboja. Da mirni ljudje tega nikakor niso mogli odobravati, je jasno. Gorjanski fantje, gasilno društvo in naš župan so stali kot en mož, in niso preje odnehali, dokler  strelno   društvo  ni ležalo v prahu pred njimi.  Značilno je, kako je kaplan delal za svojo bratovščino. Nekemu fantu je pisal: „Kar se tiče strelnega društva ... le skušaj va se, videti hočemo,  kdo   zmaga.   Jaz z božjo pomočjo, vi iz svoje lastne. S tein Vam  ponudim   boj   in na Vas je, da ga  sprejmete . . ." To je pa že od groze.   Kaplan ponuja boj — kontrahira za gorjanskega fanta akademika in  „sv." cerkev ga ne izključi iz svoje družbe. Dotičnega fanta ta izmišljena kompanija ni prav nič ustrašila — par mesecev kasneje in gorjanski   fantje  so   zmagali,   ne z božjo pomočjo, pač pa s pametnim odporom.   Kaj  pa blagoslovljenec z božjo pomočjo!   Profaniral je Boga, ker ga je nekako imenoval za zaveznika  pri   napovedbi   boja  in „sv." cerkev ga ne kaznuje.     <e bi bil on imel Boga zares za zaveznika, kakor se je širokoustil, tedaj  bi bil moral zmagati, a ker se je lagal, si je zaveznika sam izmislil. Opozarjamo, da se povsod  takoj   spočetka postavijo ljudje po koncu, če bi se ustanovljale slične bratovščine, ker se bo prelivala bratska klerikalna in liberalna kri po celem Kranjskem, kar se je do sedaj samo v Gorjah.
— Za župana v Mozirju v Savinski dolini je izvoljen gospod dr. Josip GoriČar, distriktnizdravnik. V zadnjem Času se se čuli glasovi, kakor da bi v mozirskem trgu sililo na površje nemškutarstvo Te vesti so širili med svet l.udje, ki ne
da nočejo plesati tako, kakor bi jim rada godla gospoda v farovžu. Zato so jih razkričali v svojih listih kot nemškutarje, da bi jih s tem očrnili pred slovensko javnostjo. Tudi pri zadnjih občinskih volitvah so klerikalni listi trosili v svet vest, da je stranka tižanov, ki je zmagala pri volitvah, nemškutarska. Poznamo prav dobro narodno zavednost mozirskih tržanov, zato smo vedeli takoj, da ni ona vest o nemškutarstvu nič drugega kakor podlo obrekovanje od gotove strani. Najboljši dokaz za to, da so bile vse vesti klerikalnih listov zlagane, je pa to, da je novi občinski odbor izvolil za župana tako odločnega narodnjaka kakor je dr. Josip Gori čar.
— „Sudmarka" kupuje velepo-sestvo gospe Pručeve v Št. Ilju v Slovenskih Goricah. Pri zadnjih obč. volitvah je bil glas gospe PruČeve odločilen, da so Slovenci zmagali. Ako se „Siidmarki" posreči njen načrt, preide obmejna slovenska občina St. Ilj definitivno v nemške roke. To bi bilo v neizreČno škodo slovenski narodni stvari, zato rotimo vse štajerske, zlasti mariborske rodoljube, naj storijo vse, da se „S ii d m a r -k i n" načrtne posreči in da ne pade slovenski naš št. Ilj za vedno v nenasitne nemške roke!
— Človekoljuben zdravnik.
Domovina piše: V soboto, dne 20. decembra 190tt je padel pri telovadnih vajah „Špotnega društva Maribor" v Mariboru telovadec g. Anton Po š z droga ter se poškodoval na glavi in vratu. Poslali so takoj po zdravnika, in sicer po dr. M. Neu-wirta, ker je ta najbližje telovadnice. A čujte in strmite! Ta pomočnik bližnjega se najprej informira, katero društvo telovadi, in ko zve. da je športno društvo slovensko, odreče svojo pomoč, češ, da ni več blagajniški zdravnik. To je škandal! Zagrizenost tega namškega zdravnika presega že vse meje. Kake posledice bi lahko nastale, če bi se bil ponesrečenec tako nevarno poškodoval, da bi mu rešila življenje le hitra zdravniška pomoč. Dr. Neuvvirt naj nikar ne misli, da bodemo pustili vso stvar zaspati, ampak delati hočemo na vse pretege, da zve tudi zdrav, zbornica o tem nečloveškem činu.
— Obravnava o Kaisorjevem konkurzu v Ptuju bo 12. t. m. Govori se, da izgubi „ Ptujska nemška hranilnica" ogromne vsote in da so vsa zatrdila, kakor da bi ta nemški zavod ne bil nič oškodovan, neresnična, preračunjena samo v to, da bi preprečila sicer grozeči sum na hra-iiilnico. Koliko resnice je na tem, ne vemo, to bo pokazala obravnava.
— Slivniski grad pri Mariboru je kupil  grof Schonborh,  ki je
Čeh. Grofovi uslužbenci so večinoma Čehi in grof občuje z njimi izključno v Češkem jeziku.
— Občinski odbor v Bistrici pri Mariboru je sklenil v svoji zadnji s^ji, da bo v bodoče izključno slovenski uradoval, in je podaril 20 K za „Družbo sv. Cirila in Metoda". Lep zgled drugim slovenskim občinam!
— Pri Sv Tomažu poldg Ormoža se je nastanil zdravnik dr. Stanislav Folnecki, ki je bil dosedaj pri Sv. Jurju ob Ščavnici.
— Zblaznel je dninar Bernard Filip iz Št. Lovrenca pri Mariboru. Bil je pri mariborskem okrožnem sodišču v preiskovalnem zaporu zaradi požiga.
— Ogenj. V Kraljevcih pri Ljutomeru je pogorelo do tal gospodarsko poslopje Jožefa Domanjka. Škode je 2000 K.   Zažgali so otroci.
— Odlikovanje. Pekovski mojster Franc Rakuša iz Ormoža, zdaj v Voitsbergu, je bil na razstavi za domačo obrt, ženska ročna dela in ženski domači zaslužek, za gospodinjstvo :n gospodarstvo na Dunaju odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno.
— Dobro idoča trgovina v
večjem kraju na Spodnjem Štajerskem se odda v najem. Natančna pojasnila daje posredovalnica slovenskega trgovskega društva „Merkur".
— Bedka 251etnica. V tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu je praznoval te dni gospod I v a n Tršelič 251etnico svojega sodelovanja pri „Miru". „MirM je dokončal z zadnjo lansko številko svoje 25. leto in g. Tršelič je bil tisti, ki je vseh 25 let nepretrgoma stavil „Mir". Tršelič je doma iz Čateža na Dolenjskem in je v omenjeni tiskarni že skoraj 35 let.
— Ustanovni občn zbor prostovoljnega gasilnega društva v
VolOSkl se je vršil v soboto, dne 29. decembra v restavracijskih prostorih hotela „Liburnije" (Narodni dom) ob mnogobrojni udeležbi občinstva. Med drugimi odličnjaki se ga je udeležil tudi državni in deželni poslanec g. prof. S p i n č i ć ter deželna anca gg. dr. Andrej Stanger in Mato Tri naj stic Predsednik dr. Ivan Pošcić je otvoril zborovanje.   Pozdravil je vse navzoče in
razložil vrednost društva, ki se bo danes konstituiralo. Prostovoljno gasilno društvo v Voloski se ustanovi s hrvatskim upravnim jezikom. Tu smo doma mi Hrvatje, je rekel, in hočemo biti tudi v svoji hiši mi gospodarji,  nikakor pa ne smemo dopuščati,   da nam priseljeni tujci tu zapovedujejo ter naš jezik zapostavljajo in še celo preganjajo, kakor se je to dosedaj dogajalo v opatijskom gasilnem   društvu.   Slovanski člani tega društva so bili zato prisiljeni izstopiti in se združiti z drugimi rodoljubi iz Voloske-Opatije ter ustanoviti ž  njimi  novo gasilno društvo. (Burno odobravanje.)   Nato je gosp. Anton V ah t ar   preČital društvena pravila, ki so se odobrila brez spremembe, nakar so se vpisavali člani. Vpisalo se je 36 izvršujoČih, 42 podpornih članov in 15 utemeljiteljev. Lepo je to število, ki se bo pa seveda še povečalo. Ko so se nato vršile volitve,  so bili izvoljeni: za stotnika, g. Niko Per-š i ć,   za   njegovega   namestnika g. Ante V a h t a r, za društvenega zdravnika g. Josip L a n de r, za nadzornika orodja g. Ivan B r n č i ć,  za tajnika g.  Ernest B a š a,  za  blagajnika g. Ivan  T u r k;   odborniki  so  pa gg. Mate Lukšetio, Ivan R u b i n i ć, Ivan Tr in a j s ti ć, Viktor Graber, Julij Miran in Konrad J a n e ž i č. Revizorja sta gg. dr. Mate Trinajst i ć, odvetnik in Mate Trinajstić občinski blagajnik; vodja plezalcev je g. Franjo Butara, njegova namestnika  sta  gg.   Mate  Lukšetić in Ignacij   Faul\vetter;   vodja gasilcev je g. Josip  Zimerman sanitetni vodja pa g. Augustin H a 1 o u-s k a.    Izvoljeni    stotnik    g. Niko P e r š i ć se navzočim v imenu vsega odbora najprisrČneje zahvali na Časti, katera se mu je izkazala, in povdarja, da se bo  z vsemi močmi  trudil in delal na to, da bo društvo cvetelo in napredovalo.   Ker se ni nihče oglasil k besedi, je  zaključil  g. predsednik zborovanje.    —   Tako   je naposled vendar ustanovljeno tolikanj potrebno društvo. Občinstvu se polaga na srce, da je podpira v vsakem slučaju, ker bo v potrebi vedno varovalo in reševalo imetje in življenje bližnjika. Metala so se  društvu pred ustanovitvijo   polena   pod  noge  od vseh strani,  posebno  se je pa odlikoval pri  tem  delu  oni F e n z 1, uraduik kranjske stavbene družbe v Voloski. o katerem je pisala tržaška „Edinost", da je  bil   pri  zborovanju delegatov okrajnih bolniških blagajn  kot edini slovenski kandidat  izbran  v odbor! Vendar je  Fenzl  tisti Človek,  ki je pred   dvema   letoma   predlagal na enakem  zborovanju,  naj   bo uradni jezik zveze bolniških blagajn nemški, češ da ga vsi razumejo in ker da je državni jezik!
— Nesreča na južni železnici.
Predvčerajšnjim zjutraj je povozil tovorni vlak na Opčinah delavca Žigo Versaleka iz Krakova v Galliciji. Ponesrečencu so šla kolesa čez sredo telesa.
— Tržaški tatovi  na delu.
Prišel je zopet čas, ko se v Trstu krade kar na debelo. Mraz je bil pretekle dni hud, zato so tržaški uzmo-viči po vseh kavarnah in gostilnah kradli zimske suknje, pri čevljarjih pa čevlje. Da so se za novo leto postavili, je bilo A Stoku ukradenih dragulj za 520 K, Antonu Podberšku pa 500 K denarja. Pravijo, da je to šele začetek sezone tržaških tatov.
— V opazovalnico so oddali v
Trstu 321etuo Ano Gerzelj iz Senožeč. V pijanosti je razgrajala vsa divja.
— Aretovan je bil v Trstu 47-letni Karel Smerdu iz Postojne, ker so ga zasačili pri tatvini.
— Nesreča. V Trstu so šla kolesa težkega voza čez težaka Ivana Mariniča. Nezavestnega so prepeljali v bolnico.
— Število razprodal v letu
1905. Prirejati in razglašati razprodaje je pri nas dovoljeno le z oblastvenim dovoljenjem. Kdor napoveduje razprodaje, ne da bi imel dovoljenje, zakrivi prestopek, ki se kaznuje. Leta 1905. so bile vložene v Avstriji 503 prošnje za razprodaje; razprodaje so bile dovoljene v 321 primerih, 182 prošenj je bilo zavrnjenih. Leta 1904. je bilo vloženih 307 prošenj za razprodaje. Največ prošenj za razprodaje je bilo vloženih na Češkem, in sicer 200. Na Kranjskem se je podalo šest prošenj, dve razprodaji sta bile dovoljeni, štiri odklonjene; le na Solnograškem, Primorskem in v Dalmaciji je bilo Število razprodaj manjše, v vseh teh deželah so bile oglašane po tri razprodaje. Brez oblastvenega dovoljenja Se je v Avstriji 1. 1905. napovedalo 162 razprodaj, dotični obrtniki so bili vsi kaznovani zaradi prestopka zakona o razprodajah. Na Kranjskem so bile tri obrtne stranke kaznovane zaradi kršitve tega zakona. Strogo postopanje napram razglašanju oblastveno nedovoljenih razprodaj je povsem umestno in le na korist reelnim trgovcem in obrtnikom, ki vsled takih mahinacij trpe občutno škodo, *
— Umrl jo v Pragi stolni kapelnik in profesor konservatorija v pok. g. Josip Foerster, brat g. Antona Foersterja,star 74 let. Znan je bil kot izboren glasbenik. — Na Dunaju je umrl višji rač. svetnik pri najvišjem sodnem dvoru g. Viktor Vasic doma iz škrljeva pri Mokronogu.
— Ljubimeka drama v Benetkah« Častniški namestnik Ferd. Richter iz Trsta, ki se je v Benetkah skupaj s svojo ljubico Pavlo
V u d 1 e r zastrupil, je izven nevarnosti, dočim je deklica umrla. Rih-terja državno pravdništvo pridrži v Benetkah. Pavla Vudler je bila iz družbe tržaških lahkoživih dam.
— Električni tramvaj v Zagrebu.  Mestni  inženir zagrebški g.
V r b a n i ć je poslan v Ljubljano, da prouči, kako so napravljene naprave za nadzemeljski tok, ker mislijo v Zagrebu zgraditi električno železnico po ljubljanskem vzoru.
— Volkovi so jo raztrgali.
Blizu Senja na Hrvatskem je okoli 20 volkov napadlo lSletno deklico, ki je šla iz tovarne domov. Raztrgali so vso in požrli, domači so dobili le glavo nesrečnice, vso razjedeno.
— Is ljubosumnosti 11 razparala trebuh. Mož Darinke Atanac-kovic v Indjiji v Slavoniji je imel ljubavno razmerje z Anico Belic. Ko je Darinka zato zvedela, šla je nad Belićevo in ji z nožem razparala trebuh, da je kmalu nato umrla.
— Plesno šolo v boteln „Iliriji" je otvoril z dovoljenjem c. kr. deželne vlade gosp. Adolf Prašek. Lahko rečemo, daje to prvi domačin, ki se je na Slovenskem posvetil tej stroki. S svojo veliko zmožnostjo imel je že dokaj lepih nastopov ter povsodi užival velike simpatije svojih učencev. Poučeval je plese, katerih ne poučuje nikdo drugi v Ljubljani ter aranžiral je največje plese ter natopal je 6 let v Ljubljani kot mojster svoje stroke. Vsled tega je vsega priporočila vreden. Javne plesne vaje ima vsako nedeljo in praznik v hotelu „Ilirija" popoldne od 3.—7. ure.
— V panorami-kosmorami n a Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno" je razstavljeuo od jutri dalje zanimivo potovanje po Štajerskem.
— S plesišča- Na novega leta dan se je bil neki desetnik tukajšnjega trdnjavsko-topničarskega oddelka pri plesnem venčku v neki gostilni na Dolenjski cesti iz neznanega vzroka nekima njemu neznanima civilistoma tako zameril, da sta sklenila se nad njim maščevati. Ko je prišel zvečer, nič slabega sluteč, na Sv. Jakoba trg, ga zgrabi neka oseba odzad, druga mu potegne bodalo iz nožnice, potem pa zbežita oba, ne da bi ju bil mogel desetnik dohiteti. Včeraj pa je policija oba napadalca izsledila in areto-vala, in sicer sta bila delavec Anton Komin in hlapec Štefan Petrič. Bodalo se je našlo pri Petriču v postelji. Oba se bode ta morala zagovarjati pred sodiščem.
— Srbska čitalnica V snočnji
številki, ob koncu poročila se je vrinila pomota. Pravilno je čitati: Vstopnina 80 vin. (ne: 40 vin.) in imajo pristop vsi prijatelji srbske čitalnice.
— Porod na cesti- Ko je šla
danes zjutraj ob 4. uri po „Ljubljanskom polju" neka 241etna delavka v spremstvu svoje sestre v deželno bolnišnico porodit, jo je na potu prehitelo in zagledal je svet pod milim nebom zdrav deček. Mater, kakor tudi novorojenčka so potem prepeljali z rešilnim vozom v tukajšnjo dežalno bolnišnico.
— Tatvina- Postreščku Iv. Baru iz Spodnje Šiške je njegova služkinja, neka mlada, simpatična dekle, ki je rekla, da je doma iz Celja, pokradla denarja in obleke za skupno vsoto do 100 K in iz službe natihoma pobegnila.
— Zatekel se je pred sedmimi dnevi pes jazbečar, ki je bil last občinskega tajnika v Kočevju. Pes je temnorjave barve, ima na prsih, gobcu in nogah bele maroge. Čuje na ime „Luksl" in je vreden 200 K.
— Delavsko gibanje. Včeraj so se odpeljali z južnega kolodvora v Ameriko 4 Hrvati, nazaj jih je pa prišlo 10. V Heb je šlo 25, v Inomost pa 14 Hrvatov. Na Koroško je odpotovalo 17 slovenskih šumarjev.
— Izgubljene in najdene reči. Neka dama je izgubila 20 K vreden siv muf. — Hlapec Alojzij Plantaric* je izgubil 5 kron vredno verigo. — Mestna uboga Uršula Ramovševa je izgubila zelen mošnji ček z vsebino 6 kron.
—    Tamburaške društvo
»Sleme™ is Zagreba priredi danes zvečer konoert v „Narodni ka-varni^, jutri zvečer pa v hotelu „Iliriji" v Kolodvorskih ulicah.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 23. do 29. decembra 1906. Število novorojencev 25 (=34 63%0) mrtvorojene© 1, umrlih 22 (=29 48%0), med njimi je umrl za ošpicami 1, za j etiko 5, vsled mrtvouda 1, vsled samomora
1. za različnimi boleznimi 14. Med njimi je bilo tujcev 7 (=3181%), zavodov 11 (=50%).   Za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 5, za vratioo 1 oseba.
— Izkaz društveno posredovalnice slovenskega trgovskega društva  »Merkur". V službo se
sprejmejo: 1 poslovodja manufakturne stroke, 2 potnika, 8 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke (boljša moč), 2 pomočnika že-lezninske stroke, 1 pomožnik modne in galanterijske stroke, 4 kontoristinje,
1 blagajničarka vešča laščine, 2 prodajalki,  7 učencev. — Službe iščejo :
2 poslovodja, 2 knjigovodja in kore-spodent, 1 kontorist, 15 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika železnin-ske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 12 kontoristinj, 4 blagajničarke, 4 prodajake.
— Jugoslovanske novice. —
Tisočletnica pokristjanjenja Bolgarske.   Bolgarska  slavi letos tisočletnico   pokristjanjenja bolgarskega naroda pod knezom Borisom. Po inicijativi „Društva na blgarskitje publicisti" se priredi ob tej priliki v Sofiji velika sla vnos b, ki se je udeleže vsi oficijalni bolgarski krogi in ves bolgarski narod. Nato svečanost bodo povabljeni vsi slovanski, pred vsem pa jugoslovanski narodi. Te dni se je sestal  v  Sofiji poseben odbor, da se  posvetuje  o  pripravah za to svečanost.   Predsedoval je temu sestanku   predsednik    „Družestva na blgarskitje publicisti"   S   B o b Č e v. Posvetovanja so se udeležili odposlanec ministrstva zunanjih del Dimi-t r o v , delegat naučnega ministrstva dr. N. BobČev, odposlanec sv Sinoda Kliment, predsednik „Slav-janske besede" S t. Kos to v, zastopnika seminarja Bakalov in Cojet-nikov, ravnatelj slikarskega učilišča MrkviČka   in    zastopniki društva bolgarskih   publicistov   G.   P e j e v , D.   Hranov in   dr.   Petkov. Na seji se je sklenilo, da se pri sestanku navzoči  konstituirajo   kot slavnostni komite, ki bo  izdelal  naTančen program za svečanost.   Temu komiteju bo predsedoval   sam naučni minister dr. Šišmanov.  Kot  dan proslave seje določil 15. maj 1907.
• Najnovejše novice. Novo poslopje za vojno ministrstvo se začne graditi na Dunaju tik umetno-obrtne šole. Stavbišče je veljalo štiri milijone, gradbeni stroški pa se pro-računijo na 8 —10 milijonov kron.
— Poplava. Ker se je led na reki Ini nagromadil, preplavila je reka vas Ort ter odnesla skoraj vsa poslopja. Nad 500 prebivalcev je brez strehe.
— Rodbinska drama. V Maku na Ogrskem se je zasebnica Julija Czeh usmrtila. Vsled žalosti nad izgubo svoje žene se je mož obesil, njena mati pa si je prerezala žile.
— Zastrupil se je na Dunaju lekarnar dr. Oton Trnkoozy.
• Časnikarska šola v Napulju. S 1. decembrom se je začel pouk na novinarski šoli, ki jo je ustanovilo društvo „Circolo di Coltura" v Napulju. Za prvo leto so določeni sledeči tečaji: splošna socijologija, tiskovni zakon, narodna ekonomija, statistika in demografija, politična zgodovina najnovejšega veka, zgodovina diplomacije in mednarodni dogovori, zgodovina in tehnika žurnalistike, socialna geografija, žurnali-stične praktične vaje in sociološki razgovori o aktualnih socialnih vprašanjih. Med docenti so socialisti Lucci, Labrioja in Niceforo.
• Davek na klavirje. Francoska zbornica je sprejela z veliko veČino glasov zakonski načrt za obda-čenje glasovirjev. Za navadne hišne klavirje se bo plačevalo 10 frankov, za koncertne 20 fr., za orgije, ki na-pravljajo največ šundra ter vs ed tega najbolj motijo mir, pa se bo moralo plačevati 100 frankov. Bolje bi bilo, da bi se za inštrumente rajši oblačili igralci in igralke, in sicer v tistem razmerju, kakor je mučna njihova igra.
• Mesto umiranja imenujejo Španci sami svojo prestolnico Madrid. Ni ga tako nezdravega mesta v Evropi, kakor je Madrid. Mesto je na visoki goli planoti — najvišja prestolnica Evrope. Ideja, da se prestolnica napravi na pusti planoti, se je rodila v bolnih možganih kralja Filipa VI., ki je uvedel inkvizicijo. V Madridu umre na leto 49 izmed 1000 prebivalcev, v drugih najnezdravejših evropskih mestih pa največ po 20. Največ ljudi pomre za j etiko, čemur je kriva slaba klima, slaba hrana in pomanjkanje vsakršnih zdravstvenih naprav. Madrid nima druge vode, kakor iz Lazova kanala, a v tem kanalu pere 29 vasi svoje perilo, preden priteče voda v Madrid. Draginja je neznosna, pri tem pa še živila in pijače vse ponarejene. Nikjer ni toliko beračev kakor v Madridu, tu se vlečejo po ulicah oele procesije izstradanih in razcapanih  živih mrliče v. Močnejši
berači so obenem roparji. Nad vsem tem beraštvom in zločinstvom pa vlada stroga pobožnost, ki vzgaja lenuhe, berače in roparje.
* Majhna pomota. Danska kraljica je nekoč obiskala dansko naselbino na poluotoku, neki uradnik pa se je potrudil jej pokazati vse znamenitosti. Kraljica se je zahvaljevala spremljevalcu, in ko je izvedela, da ima družino, ga je vprašala, koliko ima otrok. Danska beseda otroci se pa glasi zelo slično ovoi po narečju otoČanov; mož sam pa tudi ni dosti razumel danski in si mislil, da ga je kraljica vprašala za ovce in ji odgovoril : „Dvesto, veličanstva !" — „Dve-sto?!" je rekla razočarana kraljica. „Kako vam je mogoče tako velike število preživeti V" — ,To je prav lahko, veličanstvo," je rekel mož prijazno smeje, „poleti jih peženem na pašo, pozimi jih pa večino zakoljem"
*N08 iz prsta. Bal ti more, Ml. 13. decembra. V kliniki Baltimore je dr. J. M. T. Finnev pokazal zdravnikom sliko neke male deklice, ki je bila brez nosa. Potem je pa zdravnikom predstavil deklico z lepim in povsem pravilnim nosom iz mesa in krvi. Ta nos je izdelal iz otrokovega mazinca, katerega je odrezal in prisil na mesto nosu. Težavno operacijo je izvršil pred petimi tedni. Nekemu možu je na isti način izdelal nos, toda pri tem ni odstranil malega Komada nohtu. Novi nos je uspel, toda moža sedaj raste na koncu nosa noht, katerega mora redno odrezovati.
* Mož s sto potnimi listi. Beneška policija ima že več mesecev zaprtega nekega Ladislava Šeren-skega, pri katerem so našli nad sto potnih li-tov najrazličnejših držav iu med temi celo Japana in Avstralije. Star je 60 let in je bil že prej zaprt v o vici, ker je prosil konzula za pomoč, češ, da je švicarski podložnik, a pozneje so našli pri njem turški potni list. O starcu poizvedujejo sedaj na vse strani.
* Ženska kolonija. Znana ameriška pisateljica Marj Havdon iz Čikaga je kupila v Teksasa 5000 oralov zemlje, kjer namerava s svojimi tovarišicami ustanoviti žensko kolonijo. Vse »o samice. Posestva hočejo same obdelovati. Ako se katera omoži, sme njen mož sicer živeti v koloniji, toda v upravo kolonije ss ne sme noben mož vtikati.
* Prenesena vas. Rudokop v Mostu na Češkem razširi svoje rudnike. Vsled tega pa bi bila nevarnost za vas Sobruzan, da se pog ezne. Družba je sedaj odkupila celo vas s cerkvijo in šolo ter nakazala posestnikom drugje svet. Politična oblast je dovolila, da se vas preseli ter dobi nova naselbina zopet staro ime. Spomladi začno graditi cerkev, šolo, žup-nišče in druge hiše.
' Nadpredsednik pl. VValdo pri  pogrebu nadškofa Stablew-
Skega. Nadpredsednik poznanjske provincije pl. AValdo se je udeležil kot cesarjev zastopnik^ pogreba nadškofa Stablevvskega. Šel je tudi v stolno cerkev, da sliši pridigo, ker je mislil, da se bo govorilo o šolskih razmerah. Pridigar je res mnogo govoril o zatiranju, toda v poljskem jeziku, in nadpredsednikova milost ni mogla ničesar razumeti. Sele drugi dan je zvedel pomen propovedi.
* Cene mesu pred sto leti. V
nekem dunajskem listu je bil priobčen račun, kake da so bile cene mesu meseca avgusta 1806. Tedaj je funt govedine stal 12 kr., teletine 14 kr , ovčjega mesa 10 kr., svinjskega ml. mesa funt 16 kr., starega 14 kr.. goveji jezik komad po 16 kr., goveja noga komad po 6 kr., srce goveje po 6 kr. funt itd.
* Budarji na svetu. Nad polovico vseh rudarjev na svetu je bilo leta 1904 zaposlenih s pridobivanjem premoga. Na Angležkem je kopalo premog 833,000 mož, v Zdr. državah 594 tisoč, v Nemčiji 543,000. Na Francoskem je bilo v premogovnikih samo 171,000 delavcev, v mali Belgiji pa 138,000, v Avstriji 119.000, v Iudiji skoraj 93,000. Omenjenega leta so na vsej zemlji izkopali 886 milijard tonelat premoga, ki je bil vreden okolu 6000 milijonov kron.
* Boman iz življenja. Zakonska dvojica, ki je bila od potresa v San Frančišku nadalje razdvojena, tako da sta drug o drugem mislila, da sta mrtva, se v kratkem zopet združita. Gospa Polič jo prišla v minulem poletju iz San Frančiška, Cal., v Oshkosh, Wis., in je pripeljala seboj neko zelo ožgano truplo, o katerem je trdila, da je njen mož. Truplo je dala tukaj pokopati. Pred par dnevi je pa dobila poročilo, da njen, dozdevno mrtvi mož še živi in da dela na neki farmi v Californiji. O tem se je sedaj prepričala in sedaj je vsa srečna odpotovala k svojemu možu.
* Bogati Indijanci. Kakor hitro bode dežela Osage-Indijanoev razdeljena v zemljišča, bodo Osagi najbogatejši Indijanci v Ameriki, kajti vsak član njihovega rodu bode dobil zemljišča in letnih dohodkov, kakršna prinaša premoženje v znesku 50.000
dolarjev. Indijanski agent Red Mil-lard Osage pričel je med Indijance razdeljevati 310 000 dol., katera svota jim pripada na obrestih 90 tisoč dolarjev, na najemšČini za njihove paš-aike 70.000 in dol, 85.000 za naravni plin in petrolje, katero se dobiva na njihovem ozemlju.
* Zvit tat Na Saškem v Hofu je bil med stražniki nastavljen neki Švicar, o katerem so dognali, da je vlomilec. Sam j© namreč vlomil v baŠ tiste trgovine, kjer je str azil. Policija ne bi b la prišla stvari na sled, ker je bil vlomilec uniformiran, a iz Norimberka so došla pisma, ki so iskala Švicarja. Zviti tat je bil ušel baš iz prisilne delavnice.
* Dajte deci medu. Mnogi otroci so bledi in slabi, posebno tisti, ki hitro raitejo. Taka deca imajo veliko poželjenje po sladkih rečeh. To je celo prav. Sladke reči imajo največ redilne snovi v sebi in se hitro pre-bavljajo. Najboljši sladkor je med. Dajajte deoi pogostoma medu. Posebno pozimi vam ne moremo nobene druge reči za deco tako priporočiti, kakor med. Dajajte medu v mleko in na kruh in videli bodete na licu vaše dece, da smo vam  dobro svetovali.
Kako Je perzijski šah ubogal svojega zdravnika. Ko je sedanji perzijski šah Mnzafer-ed-Din zašel bolehati, ga je prosil njegov telesni zdravnik, Anglež dr. Lindlev, naj ne obeduje več po orijentalskem običaju, t. j. s prekrižanimi nogami na preprogah, temuč na stolu pri mizi sedeč, da bo bolje prebavljal. Šah se je sicer kislo držal, a ker je bil sklenil, da bo poslušen pacijent, se je ravnal prvi dan strogo po zdravnikovih predpisih. Drugi dan ]e bil dr. .Lindlev ravno med obedom poklican k šahu; takoj je opazil, da sta stol in miza postala čez noč nižja. Tretji dan sta bila še nižja, dokler ni šesti dan dvorni mizar dovršil svojega dela 3 tem, da je mizi m stolu popolnoma odžagal noge. Šah je sedel zopet na :leh, pred seboj je imel mizno ploščo, za seboj pa stolov naslanjač.
* Milijonsko darilo za sredstvo proti raku. Blagajnik ustanov za preiskovanje bolezni raka v Parizu je dobil od nekega novoporoČenega para en milijon frankov kot prispevek za iskanja sredstva zoper raka.
Tatovi vsled slavohlepja. Iz gimnazije v Essenu na Pruskem so izključili 13 dijakov, sinov iz boljših rodbin, ker so si ustanovili roparsko družbo ter ropali in kradli ne zaradi dobičkarije, temuč. da se proslavijo, kdo bo izvršil predrznejšo tatvino, ne da bi mu prišli na sled. K temu jih je do vedlo čitanje senzačnih romanov, v katerih se proslavljajo razni roparski Čini. Vsekakor je bilo za zapeljane dečke izkljuČenje prehuda kazen, ker ravno sedaj bo morda kateri izmed njih res tat po poklicu.
Skrivnosten  dogodek na
Irskem. V Cloufertu je čula neka orožniška patrulja, kako so pele pozno ponoči v cerkvi orgle. Poklicala je cerkovnika, s katerim je šla v cerkev in vse preiskala, a orgle' so bile zaklenjene, cerkev tudi in nikjer ni bilo žive duše. Podoben slučaj se je zgodil baje tudi že pred letom. Irci, ki mnogo drže na vraže, so zato zelo vznemirjeni, dokler se stvar ne pojasni.
* Kako se  iznebiš nahoda!
Proti nahodu se priporoča mnogo sredstev. Najpriprostejša pomoč pa je loj ali kaka druga mašča, s katero se namaza nos zvečer pred spanjem od zunaj in tudi v nosnici kolikor je mogoče. Zdravniki poročajo, da mine nahod navadno že prihodnje jutro, gotovo pa mine takoj, če se namaže nos koj prvi večer,  ko čutiš nahod.
* Zločin kopalHčnega zdravnika« Ugledni zdravnik kopališča Wiidung na Nemškem, dr. Rorig, je bil te dni na kolodvoru v Berolinu aretovau. Obdolžen je, da je operiral lepo bolniško strežajko, da bi odpravil posledice njegovega občevanja ž njo. Dekle je vsled operacije umrlo.
* Vzgoja kmetskih deklet za
gospodinjstvo bi se pričeti morala pravzaprav že v Šoli. Pri nas se sicer poučujejo dečki tupatam vsaj v najbolj potrebnem, kar se tiče njihovega prihodnjega stanu, za deklice pa se stori prav malo ali nič. In vendar bi bilo to neobhodno potrebno, kajti dobra gospodinja je pri kmetiji ravno tako važen faktor kakor je dober gospodar. Deklice bi se morale'učiti v nadaljevalnem tečaju posebno v naslednjih predmetih: gospodinjstvu, kuhanju in pripravah jedil, šivanju, osobito krpanju, pranju, Čiščenju, vzgoji otrok, oskrbi bolnikov, Še posebno pa v mlekarstvu, svinjereji, kokošarstvu, vrtnarstvu. Seveda, imeti bi morali v ta namen učiteljice, ki so v teh sti okah dovolj poučene. Zato ne bi bilo slabo, Če bi se ti predmeti tudi na učiteljiščih poučevali.
* Kateri je norec? V neki švicarski vasi je /.bi a zid i mož, ki se je pisal Legrand. Vaški župan ga je poslal v spremstvu dveh občinskih odbornikov — eden je bil lovec, drugi pa pek — v blaznico v bližnje mesto. Spremljevalca pa sta po poti opažala,
da njun noreo postaja čim dalje pametnejši ter sta se bala, da ga sploh ne sprejmejo v blaznico. Dolgo sta ugibala, kaj naj storita ž njim; končno sta se odloČila, da ga v gostilni opijanita, da bi morda v pijanosti neumno govoril ali se vedel. Mnogo so pili, toda med vsemi je ostal najtreznejši in najpametnejši ravno — norec. In taki so šli potem v blaznico. Ker pa so se vsi trije obnašali tako smešno, ni mogel ravnatelj blaznice dognati, kateri med njimi je pravzaprav blazen, zato je brzojavno vprašal župana: „Kdo je med to trojico nor?u Župan je odgovoril nLegrandu. Brzojavni uradnik je zapisal besedo narazen „Le grand1 (veliki). Takoj je dal ravnatelj zgra biti lovca, ker je bil ta med njimi največji. Nič ni pomagalo protestiranje in razbijanje, oblekli so mu pri silni jopič ter ga zaprli v celico. Pravi norec pa se je zmagoslavno vrnil s pekom domov.
* Stolp se le zrušit  V Pa-
lermu je vihar zrušil stolp cerkve nBuon riposo". Stolp je padel na sosedni ženski samostan ter zasul devet nun v njihovik celicah. Orožniki in ognjegasci so jih rešili, in sicer le malo poškodovane. Čudno, da še ni „Slovenec" zbobnal tega „ čudeža".
Pošta In brzojav leta 1905.
Avstrijsko  trgovinsko ministrstvo je nedavno izdalo statistiko o delovanju pošte in brzojava v letu 1905. V celi državi je bilo  8480  poštnih uradov, 29790 privatnih prodajalnic za vrednot-nice, 36.956   skrinjic za  pisma, 538 poštnih   odpošiljalk   na kolodvorih, 2481 na državnih cestah, 6305 brzojavnih uradov  z   209.090 km brzojavne žice   (l.   1904   188.157), 335 mestnih telefonskih mrež in 467 telefonskih central s 53 050 telefonskih govorilnic. Interurbani telefon je imel 25.549 km telefonskih žic. Uslužbenih je bilo pri poštnih in brzojavnih uradih 57 028   oseb.  Sprejela, oziroma oddala je pošta vi. 1905 1.425,290 950 pisemskih   pošiljatev   'V   letu 1904. 1421,107 290),  in  sicer   700 595 440 pisem, 461,955.060 dopisn., 166,051.450 tiskovin, 310 060 poslovnih papirjev, 19,349.260 vzorcev blaga in 73,059 680 pošiljatev, ki so bile  odposlane brez vsakršne pristojbine. Priporočenih pošiljatev je bilo 52.122,760. Vplačanih je bilo 31,975.978  poštnih nakaznic, izplačanih pa 33.541 549. Časopisov je odposlala  204,069.300 (v   letu 1904. 144.9S5 800).      Pošta    je prodala 1 183 734,651 poštnih vrednotic. Brzojavni uradi so odposlali 18,247 444 brzojavk  (1. 1904 17,220 a37). Telefonski urad je posredoval 165,153.597 lokalnih in 164.158 597  in terur banih razgovorov ter odposlal 1,799 770 brzojavk,  40.678  fonogramov in 3854 brzojavnih aviz.
* Bodočnost egiptovskih piramid. Skoz veke so vzdigovale piramide veličastno iz blede egiptovske pustinje. Vsi narodi so se divili mogočnim spomenikom starih Egipčanov, a sedaj bodo izgubili ti svoj bajni kras. Egiptska vlada je namreč dovolila, da se v nedogledni ravnini, ki se razprostira od Eskebiha do Nila, v kateri počivajo v solnčnem žaru zagonetne sfinge, zgrade moderne palače, hoteli itd. Ustanovila so se društva, ki se bodo okoristila s slikovitim krajem ter okoli piramide < Useka postavila kolo modernih ameriških stavb.
* 1051etna žena se je naveličala mota. Pred sodišče v Kanzasu je prida 1051etna Marta Mund ter zahtevala zakonsko ločitev od svojega 98letnega moža, ki jo je pred dvemi leti zapustil ter začel lahkoživo in potratno živeti. Starka je rekla: „Mojega moža starost ni naučila pameti. Lahkomišljen je in ne mara več za-me. Jaz pa sem mu do današnjega dne ostala zvesta, a sedaj bi tudi jaz rada dobila nazaj svojo svobodo, dasi se ne mislim več mo-žiti.u Sodišče je upoštevalo njene razloge ter jo ločilo od njenega nezvestega moža.
* Iz Šole. Strog in pedantičen profesor je popravljal Šolske zvezke. Takoj v prvem zvezku je manjkal pivnik, na kar je z og rčenjem debelo opozoril v zvezku nPivnik!" A tudi drugi zvezek je bil brez pivnika, tretji istotako, četrti tudi, peti ,tudi itd. do konca. Profesorjeva jeza je naraščala, ker si tolike zanikarnosti ni mogel drugače tolmačiti, kakor, da so se dijaki zarotili, da ga ujeze. Ko je prinesel zvezke nazaj, napravil je celemu razredu primerno pridigo z gromom in treskom. A dijaki so po vrsti vzdigali zvezke, in v vseh so bili pivniki, le zadnji je bil brez njega. Stvar se je pojasnila sledeče: Prvi zvezek vrhu kupa je bil res brez pivnika, in njegov lastnik je zaslužil rdeči spomin. Profesor pa je vzel iz drugega zvezka pivnik, da je posušil korekturo v prvem; in sedaj seveda ni našel v drugem zvezku pivnika, da pa posuši korekturo v njem, vzel je pivnik iz tretjega zvezka itd.
* Silvestrov večer v Newyorku
se praznuje kolikor mogoče hrupno in z velikimi pojedinami.   Letos je
bilo v hote'u Waldor zbranih vsega skupaj 9000 gostov. V privatnih hišah so bile ekscentrične pojedine, med katerimi je bila najimenitnejša veselica milijonarke gospe Minnie Griffin. Vsak gost je prinesel seboj prešička, kunca, papigo ali kako drugo žival. Ljudje in živali so jedli skupaj pri eni in isti mizi; vseh navzočih pre-šičkov je bilo deset. Vsem živalim so nosili najraznovrstnejša jedila in jim najskrbnejše stregli. Tudi Mark Twain je dal slavnosten dine, na katerem je bil oblečen v belo salonsko obleko in privezan na majhnega moža, oblečenega v satanov kostum. Mark Twain je izjavil, da je to njegova slabša polovica, katere slabim vplivom je podvržen vkljub vsem dobrim sklepom. Ta slabša polovica je začela nato piti in po \sakem kozarcu je bil Mark Twain bolj natrkan, dasi je sam pil samo vodo.
* Nečakinja Napoleona in. gledališčna igralka. Markiza Morny, nečakinja Napoleona III. je sestavila egiptovsko pantomimo, v kateri je tudi sama nastopila, in sicer v gledališču Rouge. Bivša carica Ev genija je prosila markizo, naj opusti svojo namero, toda markiza jo ni hotela slišati. Pri njenem nastopu je nastal v gledališču škandal, kakršnega še ni bilo v pariškem gledališču. Ko je nastopila markiza v mo*ki vlogi, je zadonelo po celem gledališču: Ven ž njo! Nočemo jej videti! Na oder je letela repa, ze nate glave, krompir, blazine iz lož, škatlje užigalic itd., dokler ni zastor padel. Ko pa je občinstvo zagledalo v neki loži ljubimca od svojega moža ločene markize, se je navalilo nanj s palicami. Z velikim naporom se je policiji posrečilo, ubraniti napadenega pred razjarjeno množico.
* Dobra kritika Škoduje. Nenavaden slučaj, da si je giedališčni ravnatelj prepovedal dobro kritiko, se je zgodil v Helsingforsu. Ravnatelj Dietrich ondotnega ruskega gledališča se je namreč pritožil v „Fin. Gazeti", da uredniški kritik preveč hvali predstave njegove družbe. S tem pa spravlja njega kot ravnatel a v največjo zadrego; zakaj ako hoče potem sam Kaj malega popravljati svojim igralcem, sklicujejo se igralci v zavesti svoje vrednosti na časopis, ki jim črno na belem potrjuje, da so nezmotljivi. Zato prosi naj ne bo kritika vedno tako ugodna.
* Ibsenov grob- Na grob Henrika Ibsena je dal njegov sin Sigurd Ibsen, bivši državni minister, postaviti granitni obelisk skoraj 6 metrov visok. Obelisk ima samo napis ^Hen-rik Ibsen".
* Raztresenost Profesor, ki vstopi v sprejemno sobo in se vidi v ogledalu: „S kom imam Čast govoriti?"
* Mož z več ko sto ženami
V Bufialu so po večletnem brezuspešnem zasledovanju vendar prijeli znanega zobotehnika AVitzhoffa, ki je po Ameriki, Angliji in Franciji poročil nad 100 žen. Po poroki je vsaki ženi kmalu izvabil ali pa tudi ukral doto ter pobegnil. Ena njegovih žen, ki ji je odnesel 60 000 K, ga je iskala tri leta ter ga sedaj našla in izročila policiji.
Književnost.
— „Slovenski Sokol" ima v
12. Številki naslednjo vsebino: 1. O društvenem ustroju. 2. Proste vaje. 3. Vsesokolski zlet v Zagrebu. 4. V. vsesokolski zlet v Pragi. 5. Vestnik slov. sokolstva.
Izpred sodišča.
Kazensko obravnavo prod deželnim sodiščem.
Nasilna brata. Dne 8 malega srpana 1. 1. je pilo v Starmanovi gostilni v Gorenji vasi več fantov. Tja sta prišla tudi brata Janez in Jak. Home, posestnikova sina iz Dolenje Dobrave ter iskala pretepa. Go stilni -Čarka je bila primorana, vse fante iz-tirati iz sobe. Na prostem sta se začela brata Homo takoj pretepavati z drugimi fanti. Navzoči orožniški straž-mešter je hotel napraviti mir ter pozval fante, naj se razidejo. Razen bratov Home so vsi ubogali. Da ju spravi proč, prijel ju je za prsi, a tu sta se mu po robu postavila in gotovo bi ga bil Jakob Home sunil z dežnikom v vrat, da ni tega preprečil navzoči župan in drugi orožniki. Dojim je bil Jakob Home nekaj mirnejši, se je spustil brat Janez v drugega orožnika ter ga zgrabil za vrat. Ko se ga je otresel, je ta ponovil svoj napad, tako da je bil orožnik v svojo obrambo prisiljen rabiti orožje. Janez Homo je bil obsojen na osem tednov, brat Jakob pa na šest tednov težke ječe.
Telefonsko m brzojavno poročila.
Dunaj 5 januarja. Mnistrski predsednik baron Beck sa je da-
nes zjutraj vrn'l iz Pešte. Popoldne ob treh je imel ministrski svet eejo.   Ministri odpotuejo še danes zvečer nazaj v Budim pošto.
Budimpešta 5 januarja. Avstrijska delegacija sa je izrekla zato, da smejo biti ministri navzoči pri sejah delegacije.
Budimpešta 5. januarja Napram delegatu Kramaru se je cesar izraz I, da pride čisto gotovo o postnem Času v Prago.
Sofija 5. januarja. Stavka železničarjev Še ve^dno traja. Ves tovorni promet je ustavljen, vzdržuje se pa že osebni promet. Deputacija štrajttujoČib železničarjev je bila pri ministrskem predsedniku Petkovu ter zabtevala povišanje plač in odpravo zakona proti štrajkom. Petkov je te zahteve odbil in zagrozil, da bo vlada postopala z vso strogostjo proti stavkujoČinr
Rim 5 januarja „Osservatore R mano" poroča, da ramerava francoska vlada obelodaniti del dokurrentov, ki so bili zaplenjeni ob izgonu papeževega nuncija iz Pariza.
Pariz 5 januarja. Pap*ž je imenoval nuneja na Nzozemskem, G ovann nija, za svojega zastopnika na kenferenci v H^agu. Vatikan nrsli, da bi Italija rstala to pot i e tralna napram udeležbi papeževega delegata na krLf^renci, boji se pa, da bo proti temu pro test rala Francija.
Frankobrod    5. januarja „Frankfurter Zatucg" poroča, da je pri neki zgradbi pri L<ngen scheidu  zemlja  podsula  40 delavcev
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Kranju.
V mesecu decembru 1906 je 375 strank vložilo 97.470 K 09 v, 299 strank dvignilo 10S.762 K 11 v, 16 strankam seje izplačalo posojil 131.700 K, stanje hranilnih vlog 4,07*2.810 K 76 v, stanje posojil 2,433.081 K 17 v, denarni promet 673.603 K 43 v.
— Dobavni razpis. O. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 19. januarja 1907 v Fa-brica de Armas de Oviedo vršila ponudbena razprava za dobavo 10.000 komadov orehovega oblesja za Mau-serjeve puške in drugih predmetov (olja, oglja i. dr.) za Fabrica de Armas de Oviedo. Pojasnila daje c. in kr. konzularni urad v La Coruna. Ponudbe je najkasneje do 18. januarja 1907 vložiti pri Fabrica de Armas de Oviedo na Španskem.
Poslano/)
Gg. Dj. Radulovlću in D. M-llćeviću, Črkofltavcema v tiskarni g. A. Slatnerja v Kamniku.
Blagovolila sta me ohrekovati in očrniti pri našem g. delodajalcu, Češ, da sem na dan 1. jan. t. I. v družbi z ,,barabami" napadel ter pretepal našeg« tovariša P. KM kakor tudi, da sem nevaren vajinemu življenju Očrnila sta me, ko sta se trdila pri g. delodajalca, da so me kot stavca v „Kat. tiskarni" v Ljubljani — vrgli ven. Za obrekovanje in žalitev Časti sem ukrenil potrebno pri slavnemu c. kr. sodišča v Kamniku. Vajin namen ie, da me moralno in materijalno uni-čita! To se vidi iz tega, ker sta Vidva zahtevala od g. delodajalca, da naj me takoj odstrani od dela, in vrhutega še do gotove instance ,,telegrafičnim" potom mogoče sumničila in obrekovala. Vsi ti posknsi so Vama iz »odleteli! Pardona več ne poznam! Saj je Že zadnji Čas! Toliko za zdaj!
Jurij Cirić
72 Črkostavec.
*) Za vsebino tega spisa J a uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa s«kon
Narodovo zdravilo. ia*o se sme imeuo vat boka* u utesujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano ltMollovo francosko žganje in sol*4, katero se splošno in uspe&no porablja pri trganja po udih in pri dragih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 100. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ1, Tuch-tauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    9 16-1
legulacila telesnega odvajanja je
glavni pogoj v zdravljenju nerednosti prebave. Premočna sredstva za odvajanje so kakor znano škodljiva. Zato se uporablja jako lahko odvajajoče sredstvo, ki nima nobenih stranskih učinkov in ki ne škoduje prebavi, temveč jo vzbuja in krepi, to je balzam dr. Rose za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. a
FRANC JOZEFOVA
Zahtevajte
ilustrovan cenik
za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, Vi. faBani Si
Cena, lepa svetloba brez inštalacij« in neva nohti, P raba l»/4 kr. na uro   3911 10
Izborno deluj* dobro znan*
antiseptična
Meiusine ustna in zobna voda
ki otrdi  dirMnu  iu o*l»tr-(«*2juJ«
I airltlcrilea z ni**M<t4ft3tft I K.
BI gorednemu gospodu IVI. Ii«*v*tll*u, lekarnarja v Ljubljani.
V asa izborna Melasme ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je nepreko&ljiv pripomoček proti gnjilobi zob. zato jo vsakemu najtopleie priporočam Obenem pa pro*im, poSljite So 3 steklenice Melus. ustne in z;>bne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvaie vredno.
Leopold Qangi, mestni tajnik.
Metlika, i A. aprila 1U05.
Dež. lekarna Mu. Leuatsks
i Ljubljani, Rislim mn ti 1
leg novozgrajenega Frač Jo£o?ovp»l m(tf*ti: 13—1
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:_
~ Za družbo sv. Cirila in Metoda: G.
Josip Moli. ml. v Trbovljah K 4— izgubljena stava v gostilni g. Dolničarja v Trbovljah. — G. Ivan Valenčič v Trnovem na Kranjskem K 5 80 namesto novojetnih voščil. Podružnica sv. C. in M. v Sp. Šiški K 36 60 udnine za 1 1906, in K 6 — iz nabiralnika pri D. Moharju v Šiški (skupaj K 4260). — G Rado Grunn, učitelj v Vipavi K 30. — nabral na Silvestrov večer pri licitaciji zajca v hotelu „Adrijau. — G. Mihael Kalan, blagajnik C. M. družbe v Št. Petru na Krasu K 6J.— nabral k odkupnini novoletnih voščil. — Tvrdka Jos. Vidmar, dežnikar v Ljubljani K 10.— mesto venca na krsto g. Ivanu Seu-nigu. — Skupaj K 182 40. Srčena hvala! Živeli I
Za „Učiteljski konvikt": Tvrdka Jos. Vidmar, dežnikar v Ljubljani K 10.— mesto venca na krsto g. Ivanu Seunigu. — Lepa hvala! Svoto smo izročili g. Dimniku.
Za Gregorčičev spomenik: G. Franjo Benkovič v Blagovici K 10.— nabrala „Vesela lukovška družba" v gost lnj g Fr. Ben-koviča v Blagovici G. dr. Jos. Cervenv, okr. zdravnik v Cerknici K 1110 kot gostišo ob odhodnici g Jakoba Šege. — Skupaj K 21 10. Lepa hvala! Svoto smo plodonosno naložili.
Za Šiškarske šolarje G. Ljudevit Kotnik trgovec v Sp. Šiški K 10 — kot novoletno darilo. — Živel!
Zahvala.
Ob priliki božićnice L in II. mest. slov. otr. vrtca dne 20 t. m v veliki dvorani »Mestnega doma" je blagovolil slavni občinski svet, podariti znatno vsoto 600 K v napravo oblačil revnim otrokom teh dveh zavodov. Ker pa ta vsota ne zadostuje, pokriti so se morali ostali izdatki z nabiranjem. Drage volje darovali so sledeči dobrotniki znatne zneske:
Veleč. g. prof. dr A. Levičnik 10 K, L. Pire 6 K, g. Vera dr. Šlajmerjeva 4 K. Veleč, g. župnik trnovski I. Vrhovnik 5 Kf g. I. Mally 4 K, g. I. Velkavrh 4 K, veleč g. dr. Josip Gruden Slavna I mest. ženska podružnica sv, Cirila in Metoda po g. dr Tavčarjevi 22 kron, katere so darovale č. od- * bornice in sicer: g. dr. Tavčarjeva 5 K, g. dr. Gregoričeva 2 K. g. B. Kušarjeva 2 K, g. U. Souvanova 2 K, g. I. Bleiweis-Trste-niška 2 K, Marija dr. Zupanceva 2 K, g. J. dr. Ferjančičeva 2 K, g. M. Grassellijeva 2 K, Lina dr. Hudnikova 3 K. Slavna šentjakobska trnovska podružnica sv. Girila in Metoda po gospej S. Supančičevi 33 K, katere so darovale č č. odbornice. Veleč. g. županja Milica Hribarjeva 10 K, g. J Naglas 6 K, g. J. Vidmar 1 K, g. I. Beg 1 K, gdč. Brigita in Vera Soiivan 3 K, gdč M Marout 2 K, gdč. A. Kadivec 2 K, gdč J. Lozar 2 K, gospa Supančič 4 K, g I Petrovčič 1 K SI. šent-peterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda po gospej Terčekovi 34 K. Slavnemu občinskemu svem, nadalje vsem tu navedenim velikodušnem darovateljem, potem gdč. vod I. mest slov 8 razrednice M. Marovtovi za nje trud pri nakupu daril, kakor tudi vežbalcu gasilcev g I Daxu za okrašenje drevesca se v imenu obdarovanih otrok najiskreneje zahvaljujeta
Marila Jerlna,       Zofija Zupan,
voditeljici I. in II. mestnega slov. otr. vrtca. Ljubljana, 28. decembra 1905.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 1. januarja: Andrej Zamejc, stolni dekan, 83 let, Pred škofijo 6 Kap - Jožefa Umnik, žičarjeva hči, 10 mesecev, Zaloška cesta 13. Pljučnica. — Georgina Cernivc. pomož uradnika žena, 30 let, Radeckega cesta 2 Jetika — Stanko Gomilar, delavcev sin, 6 let, Hranilniška cesta 13 Bronchitis. — Adolf Sitar, črevljarjev sin, 2 leti, Dunajska cesta 47. Ošpice — Marija Šelovin, delavka, 64 let. Radeckega cesta 11 Vsled raka.
Dne 2 januarja: Ivan Perne, posestnikov sin, 4 leta, je umrl potoma v bolnico vsled opeklin — Josip Žurbi, črevljarjev sin 9 let, Opekarska cesta 8. Jetika
Dne 3 januarja: Neža Berlc, delavka, 63 let, Radeckega cesta U Vsled raka.
Dne 4. januarja: Ivan Seunig,* trgovec, 41 lrt, Stari trg 7. Jetika. g/L^ZM
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani11.
Uradni kurzl dun. borze 5. januarja 1907.
Denar |
99 25 10" 15
99**
117 2)\ 9* • 114 70!
98 90 104 60
99 196
Naloib«ai papirji.
AW[m majska renta. .
4*2°/0 srebrna renta . . . 4°/t avstr. kronska renta . . «•/. . zlata . . 4«/, ogrska kronska renta . 4°/„ „ zlata ■ • 4°/# posojilo dež. Kranjske 41;i°/0 posojilo mesta Spljet 4V/t°/0      „ * Zadar
4Vi% bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . 4% češka dež. banka k. o.
*!° " 3 " , h a 4\/8#/0 zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . **/*•/■ pest. kom.   k.  o. z
10*   pr...... 105-
4»,° 0 zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
Blago
99 45 10G36
i 9 *6 117 49
9« 2 1149 )
99 9J 101 5(
100*86
9990 99r>u; 99 hO,
I
looeo
100 9" 9970 100 10
101-50 1C6 —
100_: 101 —
41./ B zast. pisma ogr. centr.
ban.
dež. hranilnice 4V/'o z. pis. ogr. hip ♦Vs0/« obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 41 iC o obl. češke ind. banke 4*;, prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4*/0 prior, dolenjskih žel. 3° 0 prior. juž. žel. kup 41 V , avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od L 1860'/,  .  . . „    od 1. 1864 .  .  . .
9 tizske......
m    zem. kred. 1. emisije
m        »       m    **•__■
ogrske hip. banke . srbske a frs. 100*—
100 — 100—
100-100 —
99 90 £876 31b-
100 65
21« —
»52 85 279 -287 75 2F2 -
101 —
w    turške...... 4
Basilika         srečka .   .  . | 22-60
Kreditne             ,     ... 449-
Inomoške           »     ... 7*
Krakovske         .     .  .* . 90
Ljubljanske        9     ... j   68 —
Avstr. rdeč križa m     .   .   . |   46 25
Ogr.     .      .    ,     ... i   27 50
Rudolfove         .... 57
Salcburške         u    .  .  . 74
Dunajske kom.   m     ... f.00 - j
Delnic«.
Južne železnice.....
Državne železnice ....
Avstr.-ogrske bančne deln.. ^g,)^
Avstr. kreditne banke   .  . r*90 -
Ogrske     „         ,       .   . 83* —
Živnostenske       „       .   . 213 :■> i
Premogokop v Mostu (Brna) 75 .
Alpinske montan   .   .   .   . : 629 75
Praške žel. ind. dr.   ... 6^5
100 60 100-15
100 20
101 -
99 75 316*30 101 65
218 — 2 9 164 85 28340 297 76 2fi0 103 50 166 40
24*60 4F-9 —
82
94 -
62-48 25 29 -69-80-6C9 —
Rima-Muranyi..... 574 50
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe
V»i«*».
C. kr. cekia......
30 franki......
30 marke.......
fovereigaa.......
Marke........|! 117-55;
Laški baukova! . . . • , Rublii ...••••< Potarji .••••••)
176 601 177 5'» 692 2b| 693 25 790 691 -839 -244-50 751 -680.76 6^0 575 hO 284 -660 — 148 20
11-39 1913
23 58
24 08 117 75
95 70 2-53 5--
280 —I 550 — 146 —
11 ?4
19-11: 2350 24
9650 2 52 484
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 5 januarja 19C7. Termin.
Pšenica za april
za
K2
Moruza Ovc«
april     •   .   . » maj 1907 .   . „ april   .   .   . » Efaktfiv.
Zdržno.
50 kg *0 9
50 „ 50 m
747 6 It 513 745
Heteoroiogiuio porodio.
Tišina nad m ur.« o   0<3.  »iiečajl o«čri Uak 7U.0
0 s je ae O	ČM •paxo-vanja	Stanje barometra v mm	£.» H S	Vetrov}	Neba
4.	9. ar.	:35 4	O"«	si. jvzb.	megla
5.	7. aj.	740 2	— l 0	si. jug	megla
•	2. pcp	742 6	-06	si. vzh	oblačno
Srednju 70araj$n!» temperatura- 1 2 , ner mmlm: — 2*7e   — Padavin   ~ tam 4 2
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje in izražene sožaije povodom bolezni in smrti nase preljube matere, oziroma sestre in tete, gospe
Terezije Mazgon
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu po'itku in za darovane krasne vence izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo presrćao zahvalo.
V Mokronogu, ll. decembra 190G.
82 Žalujoči ostali.
Zahvala«
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in ob smrti gospoda
J. Župčića
brivca v Radovljici
bodi izrečena iskrena bvala slav. plan. pevskemu društvu „Triglav" v Radovljici, ki je dragega pokojnika spremilo k zadnjemu počitki, srčna bvala tudi vsema občinstvu. ki ga je spremilo do hladiuga groba.
V Ljubljani, dne 6 januarja 19j7.
33
Žaluj:či ostali
Ivana Seunlg roj Euaar naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Ivane, Ivana, Katinke, Marije,  Gabri.ele  In Pavle ter v
imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, sin, brat, svak, gospod
Ivan Seunig
trgovec in posestnik
danes, dne 4. januarja ob 2. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 42 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pozemski ostanki nepozabljivega pokojnega bodo dne 6. januarja ob S uri popoldne v hiši Stari trg št. 7 slovesno blagoslovljeni ter na to na pokopališču pri Sv Križu v družbinski grob k večnemu počitku položeni 79
Sv maše se bodo darovale v raznih cerkvah.
Nepozabljivi pokojnik bodi priporočen blagemu spominu in molitvi.
V Ljubljani, dne 4 januarja 1907.
Proti kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hripa-vosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
alkalicna kislina
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana.
Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirjujoči učinek, posebno pospešuje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo.      54—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vsen .ekarnah, večjih šdecerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
Relenčkn
vzamem na hrano in preskrbo. Plača po dogovora. Naslov pove npravništvo „Sl<>v Naroda*. 465 —3
začetnik,  i?u?en   mešane   stroke, se
takoj sprejme   pri tvrd k Janko
Popovič v Cerknici pri Rakeku.
Prednost  imajo  dobro izurjeni želez-
Dinarji. 26—2
Posojila! Pred p! Kredit!
9 stanove!
Veliki ia majhni zneski pod najugodnejšimi pogoii. Nizke obrestii povračevanje v majhnih pripravnih mesečnih odplačilih Točna in hitra izvra tev, eventualno takojšna pomoč. Brez | d-stroškov. Na nžitke, dedščine, volila, deposite in na vsa uživanja obresti najvišji zneski po r»° 0 brez amortizacije. Natančna vp ašanj.t naj se pošiljajo pod Soliden vir denana ' na anončno ekspedicijo M. DokeSOVi nasL, Dunaj I. Wollzeile 9 74—1
Vabilo.
V Rtaroznani gostilni Mpri Maja-rončku" v V dmatu bo vnako ne-dtljo iu praznik
prosta zabaua.
Dobivajo se najbolj pri8tna vina iz lastne zaloge naravnost od vinorejcev, domača gnjat, različna pečenka, puran itd. Posebna soba za goste, ki jim ne ngaja godba.
K obilni udeležbi vabi
Jernej Jelenič,
83 posestnik iu gostilničar.
Kdor želi še kake letošnje
koledarje
Z reklamo naj^si ogleda \eliko izbero po nizkih cenah pri
iFr. Iglic
Ljubljana
Thlelejeo razdebelllnl ča]
znano uspešna specialiteta proti debelosti, zajamčeno nessodljiv. Zavitek K 2-—. —  Prodna ga lekarna „prl
Angelou v Celovcu. 3325 16
Rheuma (protin)
vkratkem odstra i, kdnr si naroči izvrstno in preizkušeno mazilo „Bychtolin" Velika steklenica K 2 50, mala stt*klemca K 1 30. Samo po povzetju razponiija J. Zelenka v Brnu,
Domich 24. Dosti izpričeval za ozdravljenje.
4681—2
x 2 svetlima sobama,  kuhinjo in priti klinami t-r z uporabo vrta se odda za februar 1907.
Povpraša se na Dolenjski cesti
Štev. 14. 4728 3
Kontoristinja
(Slovenka)
se sprejme z mesečno plačo K 90"—. Vstop zaželeD kakor mogoče hitro.
Ponudbe blagovolijo se vpoftiljati S ncdnaslnv „Vydrova tovarna branil, Praga VIII". »1 1
KljHčavBitao
Ign. Fasching-a vdova
Poljanski
nasip št. 8
(Reicliova hiša)
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 960, boljšega K 12-, belega, jako mehkega skubljenega K 18-—, K 24-—, snežno beega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35. posta Plzen na Češkem. 473« 2
V ponedeljek, 7. januarja
brezplačna
pokušaja
BtaropreizkuŠenih
Maggijefili izdelkov:
zabele za lahke
35-3
bouillonske pu-
1. Maggijeve
juhe itd. 2 Maggijeve
šice.
3. Maggijeve tabl. za juho.
Vsakdo je prav vljudno povabljen.
Filijala T. Mencinger
Sv« fetra ceivta (prej«* II urnik.)
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".)
LiČna brošnra obseza  363  strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na sa ni'.stan krntih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Scinventiierju, knjigarjn
v Ljubljani, Prešernove ulice.
Dvorski trs fl. 3
pod „Narodno kavarno".
Od 7. januarja do 13. januarja 1907.
Velezanimivo potovanje po
Štajerskem.
V Ljubljani se proda nanovo zidana
s stanovanji (davka prosta) z opravljenimi lepimi gostilniškimi prostori, velikim gostil, in zelenjadnim vrtom, prostornimi kletmi in ledenico. Hiša je pripravna za vsako kupčijo in se tak« j proda zaradi gospodarjeve bolebnoati. Treba je denarja 600"> K, eventualno tudi manj, drago (12000 K) lahko ostane na hi$i. Vsa vprašanja pismeno gospodu Pozen u, trgovcu v Trnovem 67-1 v Ljubljani.
V hiši Gradišče štev. 4 se odda.
skladišče.
Več se izve pri hišnik«.     4730—ar
Leno sil«
v Knaflovih ulicah št 5 s 3 sobami. postl-«k<» in kopalno soho  t* r pripadki:
se odda za majev termin.
Povpraša   naj   se   v „Narodni Tiskarni".
Zaradi preselitve odda »e neka; dobro ohranjene
V
in
pc nizki cenf.
78-:
Naslov pove upravništvo „Sloven skega Naroda"
„SLOVENSKI NAROD"
ae prodaja v posameznih izvodi
Ljubljana: Bizjak L,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Blaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jer ca, Prešernove ul 52 Elsner M., Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H. f Marije Terezije cesta
nasproti Kolizeja. Guštin Lina, ŠeleLburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št. 14 Kleinstein J., Jurčičev trg št. 3 Kos L, Kolodvorske ulice št. 26 Košir Julija, Hilšerjeve ulice št 12. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J.f sv. Petra cesta št. 52 Mrzli kar A., Sodni jske ulice št. 4 Pichler I., Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18 Svatek J., Mestni trg št. 25 Šešark F., šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št. 36. Ušeničniic Fr. Židovske ul št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. VVeinert H., južni kolodvor.
Šiška:
Franzot M., Spodnja Šiška na
k( lodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški.
Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Kamnik:
Ažman Marija, trafika.
škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec.
Javornik (Gorenjsko): Zore Le pold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko) : Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica:. Crobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J., posest in gostilničar Schwarz Julija, na kolodvoru.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto:
Kos Josip, knjigovez
Boštanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant.
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc)
h po IO vin. v sledečih trafikah ; Logatec: Rus Jos., trgovec.
Črni vrh nad Idrijo :
Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Kaolina, trafikantinja
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec.
Št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v »Narodnem domu".
Celovec. Sovva Josip, časopisni biro. Gorica:
Bajt JM ulica C^mpo Sar to št 43-Gabršek A., knjigotržnica. Hovansk' Ivan, Via Corno št 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1. Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Nabrežina:
Na kolodvoru
Divača;
Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, Pi-
azza Barnera vecchia (voga
ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca
serma št 1. Može Karolina, ulica Miramarc
št 1
Stanič Št., ulica  Molin piecole št 8.
Opatija:
Tomašič Anton, trafikant.
Pulj:
Feik Antonija, Via Barbacani štev. 17.
Sohutz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
Časopisni biro „Globus", vic
Adamich št 2 Sikič Gjuraj, trgovec,  via An
drassy št. 7 Trbojevič Gjuraj, Via del Mole
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja Vin. Alserstrasse št. 9.
K3Q
8981
pripraven za kakega urarja se odda takoj ali za februar v Kolodvorskih ulicah. 63—l
Kdo, pove upravo. „Slov. Naroda".
Prav lep, pravi
70
bernhardinec
3 {mesecev -»far, se ~proda v Kolodvorskih ulicah št. 7 v Ljubljani.
Izšla je knjiga
RtSOUL
Povest iz gledaliških  krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.)
Ta povest je jako zanimiva ter izborno opi saje  dogodke   neke  koristke izza Jasa Mondbeimovega gledališkega ravnateljstva.
Dena broširano 80 v., po poŠti 1 K.
Dobi se v knjigarni
L SCHVENTNER 0 LJubljani
Prešernove ulice.
Stanovanje
s 3 sobami m pripadki se tako| ali ia februar termin odda mm Ko-menskega ulice 26. 7i-i
Sprejme so takoj izurjena
prodajalka
v trgovino mešano stroko.
Ponndbe sprejema Pater Sitar g
Jesenice.
65—1
t*
co
vznamka
Ca j ova Konvice
Pravy požitek
iv zavitkih z zgorajšnjo varstveno znamko se dobiva povsod
Deželna vlada za Bosno in Hercegovino.
Št. 221 450 II.—III.
30-2
Da  se izvede  pavsaliranje  desetine v Bosni in Hercegovini, se bo
v leta 1907 oddalo
večje število mest zo geometre
na dobo enega leta z letno plačo 2800 K in z dietnim, potnim in delavnim pavšalom mesečnih 180 K za čas dela na prostem.
Poleg tega dobe ti nastavlieaci potovalne stn ške za tja in nazaj povrnjene ia dobe tudi po končanem zadovoljivem službovanju primerno nagrado.
Prosilci za omenjena mesta naj takoj, najpozneje pa
do 31. januarja 1907
naslavljajo na dešeloo vlado v Sarajevu svoje prošnje, ki jim je priložiti krstni (roistvcr.j/ list, domovnico, zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti za delo na prostem, dalje dokaz o tehnični izobrazbi in pa znanje kakega slovanskega jezika (hrvaščine, srbščine, slovenščine, če*Čine, poljščine itd).
Prošuje se imajo kolkovati z bosensko-hercegovskim kolkom za 1 K, priloge pa, ki niso že kolkovane s kakim avstrijskim ali ogrskim kolkom, s kolkom za 20 vin.
Kdor nima boseusko-bercegovskib kolkov, naj pa primeren znesek priloži v denarju.
Največja izbira
najboljših in najcenejših
lvokoles m *» šivalnih strojev
za rodbino in obrt *
Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. * Vezenje poučujemo brezplačno. * Lastna delavnica za poprave. un_1
IVAN JAX ,„ SIN
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 11
glasbeni instrumenti
stoje glede
preproste, praktično konstrukcije nerazrušljive stanovitnosti elegantno šareno opravo odlične premenljive glasbe nedofsržno na |inrni mestu.
Vsak hotelir, kavarn ar in gostilničar, ki bi rad
povzdignil promet v svojem podjetja in s tem prevedel še več jedil in pijač, naj si da zastonj in poštnine prosto dopoalati malo brošuro  „Hundert Zeugulase
flber Hapfeldamusikwerke".
Zadnja novost
X3lelios oicla-eetriozi
r. elekirisknim obratom.  Nadomešča majhno vojaško godbo.  Vsak  istrument se  lahko posamezno odstavi, tako da igra klavir sam.
Hupfeldov Phonoliszt
najboljši nmetni piano na svetu. Sijajna naložba glavnice. Vsekdar pripravljena zabava za goste. Prospekt zastonj in poštnine prosto. Obsežne plačilne olajšave. Za gotova plačila visok rabat.
Ludvik Hupfeld deln. družba
na Dunaju, VI, Mariahillerstrasae 7—9.
V Evropi prva In naj«tarej*a tvornica elektrlaklh klavirjev In oroheatrlonov.
3782 - 4
nI gospod, M jo prod todnom svoj dežnik o svilnatim zamenjal v kavarni „Evropi", so naproša da ga Istotam odda. 77-i
T«, pomočnik
za   trgovino   z   mešanim blagom sprejme. Ponudbi naj se prilože pre pisi izpričeval.
Kje, — pove npravništvo „Slov. Naroda". 24-3
0M_a.|f e*  zarezana in atisnjena ff|PP| |J    (prešana)   nadalje za jJWlaM   jamceno izvrstna
zidna opeka
dobiva se vedno po nizki ceni v opekarni
Angolo Alta Draga-Ig, p. Studeneo
kjer se dobivajo tudi cevi za Izpo-
Ijavanje vodo. at-l
67
Pogačarjev trg.
Razstavljeno   od  nedelje 6. januarja do vštete sobote 12. januarja 1907 :
Švica med Genevskim jezerom iu Materhornom.
:i
i:
himih bab is jrii&fiji
letošnji dosegel je
KOLEDAR
za
kmetovalca
I
I
1907
nadzornik J.
Uredil   dež  nadzornik  J. Leg v ar t.
II. zelo popclnejši letnik z vsebino:
Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila o ž vinoreji,   krmljenje goveje živine in prašičev.
Prasičjereja. mlekarstvo, preiskovanje inlfka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osoševaDje travnikov,   umetna   ia   naravna gnojila.
Sadjer»ja, naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Krae-tiški 7akoni Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar
sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno.
Cena s pošto K 1-80
I I
Naroča se pri
Ivanu Bonacu o Ljubljani.
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje.
Noben vesten gospodar naj ne bo brez tega potrebnega koledarja.
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
tiči n.JTeč ▼ ohranitvi, pospeševanja iu ▼ Tir&v-n»vi prenavljanja tsr odatranitvi nadlnžnega zaprtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in usp«s-nih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljenje pospešujoče in lahko odvajajoče domače sdravilo, ki ubtuzi in odstrani anane oaaledke nezmernosti, slabe diete, prehla-jenja in zoprnega aaprtja, n pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Hoam balsam *n metod**) ia lekarne B. FRAGNKRJA v PRAGI.
(J VARILO! U«
Vsi deli embalaže
imajo postavno de-ponovano varstveno znamko.
(»lavna zalog«
likarna B. FRAGNER-ja i Pragi,
e. In kr. dvornega dobavitelja
=   ,,pri  ernrm orlu" sss
Praja, Hala! Stran, ogel Herodovi ulici 203. Po pošti razpošilja ia vsak dan.
Cela steklenica i K, pol stekleuica l K.
Proti vpo&iljatvi K 160 se poSlje mala steklenica in za K 2 80 velika ste* klenica, ca K 4 70 3 veliki steklenici, ca K 8 — 4 velike steklenice, za K 22'— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije po&tnine prosto.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogeraka.
V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Plccoll, U. pl. Trnkčczv, M. Mar-a      detschlager, J. Mayr.      3352 9
se oddajo vsi politični in ilnslrovani časopisi
kavarne ,UNION'.
L60—1
Dobro idoča
br ivnlca
se zaradi izselitve takoj proda za vsako ceno. Zagotovljena bodočnost Ravootam se tudi ceoo preda pes (koder) čiste pasme, dobro dresiran.
Anton Ebner
brivec
44 v Kranju, Gorenjsko.
Reelno In dobro 1
Prekrasna iepna nra In veri-lica za samo H. 1*50
komadov
i
nakupljenih zaradi opustitve neke švicarske tvornice sa ure, zaradi tega razpošiljam prekr. Gloria srebrno 36 urno precizijsko uro remontoarko z lepo pozlačeno verižico c obeskom, natančno idočo, za kar se tri leta pismeno jamči, ca samo 1*50 Po pove. razpošilja I.  zaloga blaga
8. Kohane Krakov št 37.
Za nengaj ^joČe denar nazaj. 56 Mnogo zahvalnih pisem.
I
bobnu
slovenSČine in nemščine veBč, s lOlet-nimi dobrimi izpričevali in priporočili, Želi slnfbo na Slovenskem.
Blag. pisma g Frann Jelenu v Gradcu, Buckerlberg, Rudolf-* strasse 62. so
Jutri v nedeljo. 6. Januarju 1901
t restaraciji jri Levn"
Dlesna veselica
Začetek ob štirih popoldne.
Za obilni obisk se priporoča
73 Beti Kos.
i i i i i i
2enttna ponudba.
Trgovec in posestni^ v malem mesiu na J(rvats%emf rim. f^atot vere, star 35 let, jafo soliden in varčen, vesele nravi, 3 imetkom čej 80.000 kron, brej dolga, išče radi nedostatnega $nanja tem potom družico prijetne zunanjosti, gospico ali vdovo, bre$ otrofa varčno, dobro gospodinjo, vneto ja domačnost, %i bi imela dote 20—30.000 k.ron.
Diskrecija častna stvar, ^amo resne ponudbe pod „Sjetan brafz br. 9T8" poste restanie: glavna pošta Zagreb. 76
]C«n«OalQl
Ces. kr. avstrijske
državne ieleznlce.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1.
Odhod iz Ljubljana jut. žel.:
7*IO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7*17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
H-30 ore 1 p 1 dno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel.. Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, inomost, Bregenc.
(•OS Dopoidn« Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
a 00 pop > d e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7*08 ivtć. r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
1 30 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
to*23 ponori. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v Ljubljano ini. žeL:
7-09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. B-44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
oktobra 1906. leta.
II15 predooldne.   Osebni vlak iz Gorice
c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca,
Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popoldne   Osebni vlak iz Straže-
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne.  Osebni vlak iz Selctaia,
Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka,
Trbiža, Gorice c. kr. drž, ž.. Trsta c. kr. drž. ž. 8-35 zvičer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Novega mesta, Kočevja. 8-45 z*ečer. Osebni vlak iz Prage, Linca,
Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža,
Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. u-34 ponoči.   Osebni vlak iz Pontablja,
Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. 1, Odhod iz LJubljane drl. kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10 4.5 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo
v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvori 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika, e-io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. O 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
I  G. Vatovca
2 minuli od juž. kolodvora)
Milna „A1 Trifolio" u Trstu
3809 12
se slavnemu občinstva za obisk posebno pa eenj. železniškim uslužbencem priporoča najtopleje. o o
Točijo se ceno vsakovrstna 0000
o
vina in piva prve vrste.
00000 Vsak Čas 00000 topla* in mrzla kuhinja..
o
1
8
0632
3A
05
E6$S
1784
RAZGLAS.
Pri žrebanja ki le je vrnilo po nmstopue Številke:
600 Številk srečk ireb&laem načrta
Št.
loterijskega posojila mesta ljubljanskega, dne 2. Januarja 1907 »• bile Tlačene
K.
1892, 3604, 5771, 6840, 7614, 9281, 10105, 12040, 13830, 15047, 16722, 18149, 20070, 20789. 22544, 24037, 24871, 26124, 27799, 29220, 30836, 32780, 34554, 35059, 36086, 36857, 37924. 39119, 39722, 40277, 41955, 43197, 44412, 45334. 46466, 47910, 49744, 50674, 51419, 52250, 53236, 54548. 55299, 57405, 59051, 59720. 60771, 63059, 63907, 65020, 66437, 67109, 68010, 69696, 70765, 71689, 73701,
67836 z dobitkom 40000 „   12246 „       , 4000 „
-  13110 „       f, iooo „
„  H843 .      „ iooo „
. 34220 „      „ iooo „
. 45660 „      w iooo „
, 715.M „      „ iooo w
Št. 196, 1027, 1191, 1209, 1355, 1523, 1604, 1626, 1667, 1894, 1968,* 2250, 2523, 2626, 2759, 2977, 3075, 3180, 3820, 3975, 4202, 4231, 5900, 6075, 6077, 6130, 7254, 7268, 7299, 7304, 8023, 8104, 8105, 8143, 9609, 9717, 9734, 9780, 10088, 10735, 11019, 12905, 13053, 13066, 14777, 14881, 15923, 15969, 17539, 17557,
3676, 5878, 7233, 7928, 9556, 10350, 10460, 12498, 12636, 13860, 13863, 14198, 15073, 15248, 15679, 17018, 17232.
3660, 5860, 7100, 7819,
9293,
4727, 5028, 6491, 6548, 7385, 7450, 8163, 8234, 9823, 9863,
5042, 6584, 7484, 8373, 9875,
1670, 3199, 5208, 6745, 7513, 8415, 10018,
1693, 3474,
5332, 6813, 7518, 8923, 10042,
16799, 18439, 20078, 20954, 22656, 24062, 25043, 26324, 27914, 29416, 31011, 32992, 34582, 35088, 36127, 36872, 37972, 39169, 39729, 404f»3, 41963, 43226, 44460, 45724, 46479, 47966, 49906, 50739, 51496, 52273, 53291, 54741, 55698, 57508, 59181, 59864, 60970, 63169, 64079, 65134, 66639, 67110, 68029, 70145, 70785, 71754, 74041,
18745, 19327, 19464, 197n0, 20154, 20224, 20311, 20321,
21229, 22730, 24081, 25096, 2676S, 28019. 29817, 31046, 33080, 34661, 35184, 36188, 36886, 38138, 39196, 39827, 40484, 42()80, 43235, 44621, 45832, 46610, 48235, 49998,
21432, 23066, 24112, 25211,
26885,
28027,
29860,
31306,
33194,
346s:j.
35570,
36200,
37104,
38149.
39287,
40006,
40729,
42084,
43550,
44678,
45870,
46793,
48237,
21547, 23135, 24133,
25336, 26891, 28185, 30150, 31479. 34172, 34738, 35623, 36287, 37226, 38321, 39308, 40034, 40912, 42358, 43674-44728, 45911, 46963, 48584, 50380,
50212.
50851, 50873, 50903,
51751, 51752, 51811,
52310, 52311, 52615,
53428, 53528, 53701,
54825, 54908. 54945,
56130, 56141. 56562,
57580, 57770, 57840,
59290, 59335, 59337,
59885,  59931. 59998,
61033, 61070, 61424,
63272, 63422, 63562,
64095, 64427, 64606,
65176, 65314, 65420,
66670, 66689, 66762,
67471,  67527, 67533,
68465, 68574, 68714,
70155, 70230, 70286
70788, 71166, 71206,
71947, 72284, 72432,
74158, 74269,
21738,
23351,
24225,
25408,
27012,
28313,
30211,
31706,
3 1207,
:J4769,
35746,
36673,
37229,
38381,
39468,
40116,
40955,
42704,
43800,
44900,
45917,
47159,
48752,
50399,
51002,
51853,
52835,
53946,
55042,
5656 S
58307,
59566,
60012,
61929,
63567,
11044, 11064, 11184, 11260,
13186, 13598, 13599, 13731,
14890, 14907, 14997, 15004,
16006, 16064, 16557, 16645,
17697, 17703, 17759, 17859,
19810, 19936, 19947, 19985,
20409, 20483, 20752, 20784,
21969, 22137, 22139, 22190,
23363. 23373, 23671, 23700,
24248, 24442, 24513, 24831,
25712, 25954, 26053, 26120,
27044, 27331, 27409, 27774,
28382, 28402, 28736, 29044,
30317, 30360, 30400, 30697,
32261, 32361, 32558, 32724.
34395, 34440, 34463, 34516,
34778, 34805, 34902, 35049,
35756, 35848, 35866, 36033,
36704, 36739, 36814, 36838,
;J7470, 37480, 37822, 37859,
38395, 38578, 38902, 38965,
39503, 39563, 39620, 39625,
40150, 40980, 4290S, 43821, 44973, 46(302, 47738, 49089, 50457, 51034, 51916, 52901, 53968, 55093, 56590, 58590, 59609, 60045, 62713, 63612,
64617, 64642, 65577, 65581,
66815, 67537, 68840, 70309, 71273, 72527, 74307,
74110, x dobitki po 60 kron.
Od doslej izžrebanih številk se še niso Št. 71763 z dobitkom
66885, 67592, 68912. 70539, 71311, 72938, 74334,
40212, 41130. 43131, 44023, 44992; 46054, 47752, 49431, 50489, 51057, 51944, 52950, 54008, 55099, 56673, 58694, 59642, 60327, 62807, 63778, 64765, 66125, 66976, 67787, 69076, 70546, 71522, 73303,
40245, 40270, 41213, 41496, 43139, 43188,
44302, 45061, 46111, 47763, 49529, 50544, 51300, 51989, 53126, 54164, 55125, 56842, 58787, 59677,
44338, 45150, 46426, 47768, 49730, 50603, 51391, 52186, 53210, 54187, 55274, 57367, 58843, 59678,
60638, 60675,
62831, 62894,
63826, 63836,
64:868, 64944,
66376, 66427,
66996, 67075,
67945, 68006,
69247, 69493,
70555, 70682,
71540. 71665,
73519, 73700,
74793,  74957, 74967
realizirale:
Št  51, 127, 2586, 2790, 2891, 4545, 5966, 7713, 9721,
2088, 4066, 5707, 7521, 9635,
10210, 10264, 10353, 10587, 11287, 11564, 11579, 11641, 13019,  13209,  13223, 13243,
4353, 5833, 7647, 9701,
, 3326 „ 27127 * 41027 „ 46335 135, 475, 2938, 4704, 6218, 8258, 9744,
eoooo
40000 IOOO IOOO , IOOO
757, 1090,
K.
4676, 6002, 7945, 9735,
14003, 14093, 14338, 14*12,
15430, 15682, 15921, 16065,
16423, 16504, 16578, 16639, 16787,
17367, 17501, 17561, 17578, 17809,
18464, 18621, 18763, 18790, 18799,
19738, 19775, 19889, 19919, 20366,
21299, 21382, 21400, 21408, 21493,
545 552
2968, 3015, 3119, 4758, 4774, 4790, 6401, 6422, 6441, 8578, 8794. 8819, 9770, 9796, 9855, 10691, 10696, 10740, 11676, 13315, 14447, 16069,
1252, 1382, 1871, 1951, 3210, 3316, 3387, 4020, 4992, 5098, 5207, 5590, 6453, 6665, 6693, 7253, 8930, 9159, 9429, 9435, 9882, 9929, 9961, 10060,
11877, 13354, 14751, 16094, 17026. 17892, 19272, 20426, 21665,
22591, 23613, 25399, 26847, 27871, 28758, 29527, 31013, 32367, 33814, 34871, 35658, 36253,
22679, 23735, 25485. 27048, 27879, 28763, 30061, 31038, 32501, 33888, 34967, 35666, 36279,
22688, 22755, 22811, 22862,
23746, 23775, 24277, 24702,
25609, 25695, 26232,
27092, 27130, 27244,
27880, 28238, 28337,
28820, 29<>28, 29151,
30160, 30194, 30534,
31131, 31535, 31563, 31760,
32736, 32757, 32956, 33145,
33954, 33993, 34106, 34129,
35005, 35028, 35033, 35136,
35675, 33782, 35789, 35900,
12274, 13424, 14830, 16130, 17036, 18014, 19284, 20713, 21795, 22864,
10778, 12394, 13441, 14943, 16292, 17077, 18032, 19300, 20785, 21853, 22880,
10888, 12522, 13862, 15011, 16386,
10895, 12873, 13977, 15059, 163!) 1,
17161, 17184, 18160, 18231,
26591, 27257, 28410,
29201, 29301, 30543, 30627, 31815, 33368, 34668, 35164, 35921,
24787, 25002,
26616, 25630,
27299, 27419, 28482,
19314, 19403,
20879, 212.j6,
21900, 22506,
23059, 23433,
25233. 25345,
26643, 26691,
27423, 27637,
28487,   28574, 28673,
29320,  29418, 29510,
30903, 31007,
32112, 32349,
33660, 33672,
34706, 34723,
35499, 35526,
30760, 32083, 33641, 34694, 35288,
36032,   36143, 36222,
37617, 37934, 38867, 38977,
36323, 36464, 36715, 36019,  37059,  37349,  37481, 37566,
40414, 41468, 43126, 44535, 46041, 47024, 48952, 50482,
40455, 41706, 43184, 44654, 46092, 47357, 49001, 50613,
38168, 39033, 40567, 41739, 43254, 44980, 46218. 47445, 49500,
38214, 39115, 40662, 41800, 43643, 45528, 46322, 47734, 49557,
50732, 50876,
38220, 38322, 38712, 38715, 38800, 38862,
39297, 39367, 39415, 39425, 39945, 40118,
40665, 41132, 41231, 41313, 41360, 41368,
42113, 42125, 42533, 42619, 42625, 42864,
43876, 44118, 44123, 44275, 44345, 44481,
45590, 45621, 45655, 45820, 45856, 45908,
46380, 46395, 46606, 46703, 46719, 46811,
48056, 48264, 48641, 48790, 48884, 48920,
49591, 49698, 49866, 50103, 50300, 50332,
51250, 51258, 51275, 51294, 51298, 51537,
1553, 51572, 51934, 51949, 52477, 52556, 52818, 53040, 53449, 53463,
53553, 53609, 53624, 53646, 53902, 54291, 54502, 54519, 54553, 54936,
54985, 55100, 55498, 55591, 55615, 55777, 55870, 55979, 56008, 56098,
56107, 56151, 56398, 56441, 56748, 56863, 57028, 57357, 57439, 57475,
57544, 57683, 57794, 57892, 58472, 58824, 59141, 59147, 59402, 59492,
59542, 59804, 60019, 60086, 60089, 60482, 60541, 60589, 61286, 61458,
61652, 61666, 61718, 61815, 61955, 61979, 62052, 62109, 62189, 62260,
62379, 62471, 62635, 62802, 63149, 63180, 63457, 63509, 63657, 63700,
63721, 63957, 64043, 64067, 64081, 64183, 64240, 64420, 64440, 64479,
64601, 64635, 64670, 64789, 64887, 64954, 65575, 65655, 65795, 65800,
65846, 65893, 66232, 66288, 66342, 66432, 66664, 66694, 66709, 66747,
66767, 66785, 66843, 66998, 67055, 67238, 67353, 67414, 67568, 67645,
67713, 67785, 67907, 68104, 68363, 68368, 68415, 68425, 68638, 68735,
68996, 69261, 69523. 69988, 70005, 70301, 70362, 70497, 70627, 70695,
76883, 70^1, 7U2I, 71128, 71205, 72090! 72*24, 72171, 7*»6, 751522, 72526, 72904, 73497, 73624, 73757, 73854, 73858, 73950, 74011, 74324, 74392, 74399, 74715, 74722, 74920 s dobitki po 60 kron.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane.
dne 2. januarja 1907. 40 I vaza Hdb«rf župan.
■
Št. 363/pr.
28—2
v deieini bolnici v Ljubljani je popolniti mesto a d Jo tirane ga volonterfa. Adjntom znaša 600 K, poleg tega dobiva voloDter tudi 20% dravinjsko doklado.
Prosilci za to mesto naj predlože svoje, s dokazili o starosti, o doktorata medieine ter o znanja slovenskega ali kakega dragega slovanskega ter nemškega jezika opremljene prošnje do
januarja lOOT
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
30. decembra 1906.
Varst. znamka : Sidro.
Liminent. Capsici comp. 1±
nadomestilo aa
3606—17
Pain-Expeller s sidrom
prizrano Izborno , bolečina tolažeča In odvajalno mazilo ob prehlajenju Itd.; po 80 h., K VSO in K 2*- ee dobiva v vseh tofcarcah Pri nakupa tega splošno
pri)jnb{jenega domačega zdravia naj st> jemljejo le originalne ste- _
klemeo v akatljicah z našo varstveno znamko „sidro" potem jo vsakdo prepriča da )e dobL or*g. izo>lek
Dr. Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Eiiscina c. 6 nova.
B»apo*Uj&nj0 TBftk dan.
Št. 44.055.
Razglas.
4505-3
Pobiranje pasjega davka za 1907. leto pričelo se bode z 2. dnem januarja 1907.
Ta davek je plačati v okrožja ljubljanskega mesta od vsakega psa, iziinŠi psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark najkas ne je dO 20. dne lebruarija 1907 pri mestni blagajnici proti plačilu
Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil koojač od 20 lebruvarja 1907 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih mark.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12. decembra 1906.
CUNARD LINE
TRST- NEW-YORK
je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot iz Ljubljano
3U6- 68
kar tod ni dolgotrajne in mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedovanja ne prenočevanja in sploh noben h postranskih stroškov med pntjo. ParniKi so prostorni, v*rni, zračni in snažni. 8V Vsakih 14 dni vozijo.  ~W Hrana in postrežba najboljša.
Pojasnila  daje in vozne liste prodaja glavni zastopnik:
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.
|»ol< a: rfrk«e Srea JpzusoTfca.
mOlTl/a^lir I LJubljani ■ OLf UirV Židovske ulice šL7
puška,]* priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 20-1
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, eolskih in deških strogo preizkušenih pni k, za katere jamčim za dober strel. — Posebno priporočam lahka treeevke in puške Book s Kroppovimi cevmi za brez-dimni smodnik.
Priporočam tudi veliko logo vseh
lovskih potrebščin
aajaizjlh etaah.
»•pravO« ta aaroftb* m Uvriajelo totulta imneslttvo.
Gnorniki u uhtoraaje iMtonj in pottaina proato.
vence in trakove
priporoča
Benedikt, Ljubljana.
Odlikovan s častno diplomo in zlato ko-lalno na III, dunajski nidni razstavi
1. maja 1904. . pod pokrovi \ Kj. cea. ia kr.
p V j tok osti pre-K fcvetJe &;oupe
Eadvojiodjrjje Var'fa Jstlpln*.
krojaška obrt
? Ljubljani, Šelenhurgove ulice slevj
se priporoča v izgotovljanje moških
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju.
Priznano solidno daio In zmerne cena
Pristno angleško blago je v najv^ji izberi vedno v zalogi.
h Najbogatejšo zalogo in naj-d      raznovrstnejao izbiro
i klaulrjeo In hnrmonljeo
\ ima
p Alojzij Kraczmer
Izdelovalec klavirjev In sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4.
Sfr,   Vedno s* ▼
zataaj prrlaranl
pa brezhibni
B klatlrjl. Prat/.*«-•
me 1» ubira ■ ■ J •* in popravljanje vneti slutemo*. ^Glavno zastopstvo dvornih firm li. Biinfn-dorfrr na. Dunaju, Gehriider £ Kilnal na l)una|u, At*ui§« Foraterv liiibaiu, Th. Mnnn-nora: v JLIpsljem. Za vsak, pri meni kupljen klavir docela Jame I na. — Najnižja Izjioaojevnlnliia. — Drina pluella.
JOSIP STUPICA
Jermen ar fin sedlar
v Ljubljani, Kolodvorski ulici itiv. 6.
Priporočam &vojo zalego najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vsa druge konjake potrebsofno.
m • Cene nizke. ■ a>
LI
turistovske srajce
belo in barvasto perila iz angleškega cefirja, gole-nice, izbrani vzorci,
kravate
za vse različne okuse, dalje specialitete švedskih
rokavic:
glape in iz pralnega usnja brezhibne priložnosti in najboljši izdelek priporoča
Alojzij Perschč
v Ljubljani -j Pred SKof'Jo $*> 21* j~
Cigaretni papir in tljnretne stročnice
nedosežno   lacvfastn.e kakovosti.
Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. »g
Krošnjarji-agenti
se proti vi»»kt proviziji ali stalni plači i&čeio takoj ca prodaianie patent, predmeta. Ponudbe pod KA- E. 104" odpošilja Rafael & VVltiek Dana i L Graben 28. 3615—14
Siretno tiorisii
z lepa pisavo in s popolnim znao jem sloveoakr in nemške korespondence, stenografije in dragih pisarniških del Sprejme takoj tnkajšoja trgovina.
Poiodbe pod „Spretna 1907" na
a prav a. „S|t>v. Naroda*. 4662-3
Dobra kuharica
je izšla
Mpltaala
je izšla
f založništvu Lav. Sctatnerja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cona 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obsega na 676 straneh vež nego 1300 re-ceptov za pripravljanje najoknanejših Jedi do-mače in tuje kuhe, ima 8 lino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokov nja&kega stališča, literarna kritik* za adi lepega lahko umevnega jezika, fina dana zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane neroftke kuharske knjige.
"59 1
Triaiiipii-štediina ognjišča
^ za gospodinjstva, ekono-jli mije i. t. dr. v vsakoršni iz-! peljal. Ze 3C let so najthjljt priznana. Prignana tudi kot naiboi;£i in n&j-tzpj&iefai iadefek Največja prinramtov goriva. Specijaliteta: Siedlina ognjišča za notele, gostilne, restavracije, kavarna L dr. Ceniki in proračun: na razpolago. EHavnj 5ata;og franko proti dopoeaani oanakr. 1435 38
Fi ama za stedilna ognjišča „Tiiampl»"
<jrOla*t<"hl»ld t   A.- »i
Stanovanj
veliko ali manjše se s 1. prosincem sli s l. svečanom s nritikltoami odda na Zaloški cesti (Vodmat) št i5.
Prodajalna
s poleg ležečim stanovanjem, kletjo, skladiščem in drvarnico se s 1. prosincem ali s 1. svečanom Odda.
Dve veliki Kleti
se tudi takoj oddaste.
Več se poizve v I. nadstropju (na mostovži). 4627—3
Za predpust 1907
ao že došli najnovejši
plesni čevlji.
Knjcečjn izbira mcških, domsk. In otr. čevljev.
Austrijsko - ameriška
zaloga čreuljeu
■■  Ljubljana ■■
Prešernove ulice št. 50.
Nvaji   U svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CR0ATIA'
pod p kroviteljstvom kraljev, glavnega mes>t» ZAGREBA
Ista zavaruje na dtajerekem, Kranjskem in Koroškem  vse premičnine, živina   in   pridelke   proti  ogniu po najnižjih cenah.   2003 32
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE" v Trstu.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih
otajerske in Koroške. Za Kranjsko sprejema vsa zavarovanja in
išče potnikov >n posredovalcev  pod ogod nimi poboji.
Zastopstvo „CR0ATIE" v Ljubljani
Cesta na juž. železnico št. 26.
Udor
bi
vBled dovoljenja visoke c  kr. detelne vlade z dne 17. novembra 1906 št. 21.084
• Kondiji pri Novem mestu no Dolenjskem
dne 17. januvarja leta 1907.
Ti sejmi se bodo vršili'za uprežno in klalno živino s prodajo prašičev
vsak četrtek po 15. vsakega meseca
ozimma tadi 15., ako pade na četrtek. V dragih četrtkih v vsakem meseca se omeji pasejm, oziroma tržen dan, samo na proda prašičev in drobn ce. 23aV" Dogon živine se prične in sicer za prašiče v dobi od 1. aprila do 15. maja, in od 15. avgusta do 1. oktobja ob 5. uri z|atraj. V dobi od
15 maja do 15. avgusta ob 4. uri zjutraj, in od 1 oktobra do 1. aprila pa ob 6. on zjutraj, ter hc konča ob 8. uri dopoldne.
Dogon konj inegoveje živine pa se prične ob 9. uri zjutraj in se konča ob 12. uri dop.
K prav obilni udeležbi prodajalcev, kakor tudi  kupcev, vabi krajni gospod, odbor v Kandiji pri Novem mestu.
zemljišče ^^^^111111^
ali l*64^33™^
obeb dež   jezikov  zmožen, duber raa nnlaktnrirtt,   kot   samoHtojna   moč iu nčenOG   s    primerno   ftnigko izbrazbo
so sprejmeta pri tvrdki
Lndovik Srn le, Sevnica.
4718-3
dobro in ceno, preglaševanfe brezplačno
G. F. J u rase k
prvi   kranjski   obiralec   trlas»»virjev V Ljubljani, Stari trg 17 II. nad str. Prevzame tadi Igranje na glasovir prt veselicah. -t 4 > - 9
^413 Iž—i
>k
Zahtevajte le
Marka prve vrste.
Ugaja vsakemo poznavatelja. Dobi se v zavojih a 20 h in K 2-—
J
flV Vsak dan sveže,
najfinejše
pustne krofe
priporoča
Rud. Kirbisch
as
slaščičar Ljubljana, Kongresni trg.
rez nc*si/ivo potovati na/ae obrne*
kupčijo
vsake vrste
kakor tvornice, hiše, vile, zemljišče, peosmnsate, grasčiue, mline, opekarnice, hotele, go*tiimce, kmetska poseatva rad
prodal hitro in diskretno ali rad
najel nama posojilo, naj se le najprej zaupn * obrne na prve vr«te strokovoo strogo reeloo in
največje podjetje
Mednarodni kupčijski kurir
(internaz. Geschafts-Courir)
o Gradcu, Elisabethstrasse 6.
Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in po sosednih drŽavah. Uradnik je takoj na mesto m ćc je treba brezplačnega obiska zaradi natančnejše do menitve in ogledaoja, prosimo za takojšnje obvestilo. 63 - i
ZLj^TDljstrisfeau tered-Itan-su banka"
Podružnica w SPUSTU. v Ljubljani, Stritarjeve Ulice Štev. 2. Podružnica v CELOVCU,
»elnlftfca glavnica M *,000 OOO*— Itr/rrvnl zaklad K «00.000.
Bprejema od I. novembra t. L vloge na vložne knjižice in na tekočI rafiun po 47,%, ter je obrestuje od dne vloge do dne vzdlga:
obenem zvišuje obrestno mero Btarih vlog na knjižice od sedanjih 4% na 4V2%, začenši s I. novembrom t. I.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon it 163.
Lrj ubijani
Telefon AL 163.
izborno pivo v sodcih in v steklenicah
gŽST   Zaloga v Spodnji Šiški.  — Telafon štev. 187. TSQ
1606 68
Prvo domača slovenska pivovarno G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani. VVolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu občinatn iu spoštovauin) goistiiuičariem *\oje |f IzbOIHO
4012 2*
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Mnihevgraška zaloga črevijev
•w -w • i        Tir -d mwm     •        *     n * * ina-21
Henrik Kenda v Ljubljani
prodaja nedvomno najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obuvah vseh vrst in oblik za gospode, dame in otroke po jako skromnih cenah.
Mebaniške pletilnice in trgovci s pletivom
kupujejo pletivo (pavolo ali volno) najugodnejše in nafprlpravnejie v
DPr-vi t^7-cxra.ici za pleti^ro
Broschke & Co. Liberce na Češkem.
4648—2
ni en
Vožnja i raja - ..... , _ _
in ostane
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajeni m i veiiKansr^mi pčrnii\i
Pojesniia daje zastopnic f^O^UI^ifl
caalei J^Iodvons^e-uIiccštv.Zo
Odhod iz Hubijane vsa^i ponedeleK.toreKinčetrteKjrtednu.
nedbo usodno naložim slovnice.
Šestero tvojih rudniških delnic (kuksov) premogovniške združbe Wiirdl, z raz vidom na lep donos, ki jih konzorcij oddaja samo v prav omejenem številn po 2500 K za kos, prodam zaradi hipne zadrege po 2200 K.
Inženir Teodor Doctor
v Podgori pri Gorici.
46tP-5
Cene brez konkurence!
Ljubljana
Mestni bi & 11
priporoča največjo
§ zalogo 3662—19
Cene brez konkurence!
in
U
n
Zunanja naroČila s« izvršujejo hitro in toEno.
t
m > m
m
a
6
s
»o
•H
O
«9 C
O O <9
> o
"3T
o
H
1
I
Kaj se je v znamenju draženja pocenilo ?
jabolčnik!
Zaradi izdatne letošnje sadne letine, tudi CERES jabolčnik lahko oddajamo ceneje.
CrnrQ to Hnlr^niU sam° nud» zaradi učinka na zdravje in zaradi ne-L. R C O JcIUV-mUI II1V    primernega slastnega sadnega vonja to kar
mladi in. »tttx»i, ub žal Sn bogati 4682-i
O   O   o    ziolitevojo od Idealne osvežilne In zdra%e  uljoee«    •   o o
Dobiva se v vseh delikatesnih, detajlnih trgovinah, drogerijab in lekarnicab. CERES jabolčnik je tehnično in praktično brez alkohola in nima niti najmanjši* primesi, eosttlničarjem, hotelirjem In kavarnarjem, ki bi radi uvedli CERES, pošilfa —————— na nahtevo ponudbe--
Jutrf Ssioti iol*t, deln. dr.
Oddelek: Žtvilaice CERES, Ustje, tvornica Rtagelshain.
H
t
S
4
vi
t
9
Pred
nakupom
oglejte si velikansko 1
sukneno zalogo <§>
R. Miklauca
v LJubljani, Špitalske t ulio« »tov. 5.
pod cenoI
m RMM
jkmi hupa dikfiii lic. 3n %Ob 6wn h ^0X0 dobit JftiMm Jđkajnai(m ham pit.
OPticni imi  fr. p. zajec
LJUBLJANA
-Stari trg 26. =
Priporoča svojo veliko zalogo raznih optičnih predmetov kakor:
razi, očala, fflpalce, dal-nojlsđe, toplomere, zrako-jjjjS^ mere, nouečalna steklo, ?Sy|f alkoholomctre, vremenske ^ HKlce, oa$e oodoravnostl, vate za vino, žganje Iti
Novi flustrovant ceniki brezplačno in poštnino
4641—3
Zunanja naročila se izvršujejo z obratno pošto.
Vsa ▼ to stroko spadajoča popravila se izvršujejo ceno in dobro.
6Sala so napravljajo po zdravniškem predpisu.
Obrnite jie na domačo tvrdko in postreglo se Vam bodo z dobrim blagom.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PustoslemSek.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne
tiski
9O