ronn!vraaya
Ceiovec, petek.
STRNJEN! OKOL! SVOJEGA VODSTVA BOMO KOROŠK! SLOVENC! NAOAUEVAL! BOJ
To je enogtasen sktep občnega zbora ZSO ob dvajsettetnici obstoja naše osrednje narodne organizacije
našem problemu. Predvsem 'je bilo sti na vsebino teh oddaj, je bila tavljanija ati preštevanja manjšine, poudarjeno, da je v vrstah večin- postavljena zahteva. Vendar pa Sploh Ije bila za bliižnjo bodočnost skega naroda le zato tako malo ima ZSO tukaj zelo malo vpliva, poudarjena kot najvažnejša na-razumevanja za naše težnje in kar še posebej velja za televizijo, loga, da avstrijski in svetovni jav-
Kot mogočna manifestacija koroških Slovencev, odločenih, da strnjeni okoli svojega vodstva nadaljujejo boj za dokončno uresničitev vseh svpj.ih pravic, je izzvenel minulo nedeljo občni zbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki je potem na slavnostni seji še posebej slavila dvajsetletnico svojega obstoja in delovanja v korist ohranitve in vsestranskega razvoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Na občnem zboru, kjer so po svo-[<ih delegatih sodelovale vse včlanjene organizacije in je bilo po predstavnikih zastopano celotno ozemlje naše avtohtone naselitve, je bita demonstrirana nezlomljiva življenjska volja našega ljudstva. Nedvoumno je bilo povedano, da je reševanje naših vprašanj potom ugotavljanja ali preštevanja povsem nesprejemljivo in se bomo uprli vsakemu zmanjšanju, skrčenju tn dejanskemu razveljavljanju v našo korist sprejetih in v mednarodni pogodbi zajamčenih pravic. To bomo uspeli z združitvijo vseh naših moči ob podpori demokratičnih sil v državi in naslonitvi na matični narod. Zato so bili odločno zavrnjeni naklepi 'in poskusi vnašanja neenotnosti v naše vrste ter izrinjanje narodnih organizacij od reševanja naših življenjskih vprašanj.
Počastitvi umrlih članov so sledita poročila, v katerih je bilo obširno prikazano dosedanje delo na vseh področjih našega udejstvovanja. V tem izčrpnem obračunu je brlo govora o doseženih uspehih, Pa tudi o hibah in pomanjkljivostih, ki jih bo treba odprcrvtii, da bo delo v bodoče lahko še bolj uspešno. (Glavne ugotovitve iz poročil objavljamo na naslednjih straneh današnje številke — op. ured.) Živo zanimanje za dogajanje na našem ožjem narodnem ter širšem področju in neposredna prizadetost našega človeka ob vsem lem razvoju pa sta se zrcalila zlasti v živahni diskusiji, ki je spremenita občni zbor v pravi parlament naše osrednje organizacije in narodne skupnosti.
Z globokim čutom odgovornosti so zastopniki iz raznih krajev spregovorili o perečih vprašanjih, ki tarejo našega človeka. Govora je bito o šolstvu, ki ob sedanji ureditvi nikakor ne zagotavlja, da bi bili vsi slovenski otroci deležni tudi pouka v materinščini. Zato pomeni sedanji manjšinski šolski zakon občutno poslabšanje stanja, kakršno je bilo ob podpisu državne pogodbe; torej je Avstrija s svo-pm dosedanjim izvajanjem tozadevnega določila člena 7 položaj manjšine poslabšala — to pa je v očitnem nasprotju z načeli mednarodnih pogodb.
Važno mesto v diskusiji je zavzemalo vprašanje obveščanja nemške in mednarodne javnosti o
zahteve, ker je tozadevna informiranost nezadovoljiva, v kolikor ne gre sploh za enostransko, v nam nasprotnem duhu manipulirano obveščanje nemško govorečih sode-žetanov. ,Od tiska večinskega naroda nimamo dosti kaj pričakovati," se je glasita ugotovitev, zgrajena na dolgoletnih izkušnjah. .Zato bomo morali sami najti pot do naroda-soseda, do ljudi, ki bi nas gotovo podpirali, če bi jih nagovorili in jim naša vprašanja obrazložili v njihovem jeziku."
V tej zvezi je bilo kritično ugotovljeno, da niti slovenske oddaje celovškega radia niso resnični odraz naše stvarnosti. Treba bi bilo vplivati no personalni sestav in zla-
ki je zaradi svoje prisotnosti in prodornosti nevarna ponemčeval-nica slovenske mladine. Zato splošna zahteva: omogočen mora biti sprejem oddaj slovenske TV na celotnem ozemlju, kjer živimo koroški Slovenci!
Ob spoznanju, da moramo v našem boju iskati predvsem tudi podporo demokratičnih sil večinskega naroda, je bilo v diskusiji izredno pozitivno ocenjeno solidarnostno gibanje. Občni zbor 'je soglasno podprl tozadevna prizadevanja študentov v korist slovenske narodne skupnosti ter jim zagotovil vso možno pomoč. Taka široka platforma nam je potrebna predvsem v boju proti vsiljevanju diktata ugo-
nosti dokažemo, da tako, kakor zdaj namerava storiti avstrijska vlada s svojo kapitulacijo pred nemškimi nacionalisti, ni mogoče reševati manjšinskih vprašanj.
Kljub temu, da je očitna preusmeritev manjšinske politike na nacionalistični tir tudi v vodilni socialistični stranki postavila naše sodelovanje pred težko preizkušnjo, ne smemo napraviti usodne napake, da bi se — kakor se je to dogajalo v zgodovini — pustili zriniti v popolno izolacijo. Aktivno vključevanje naših ljudi v družbeno dogajanje in v politično življenje je določene uspehe rodilo v preteklosti in jih bo gotovo tudi v bodoče. Zato je bilo v diskusiji povsem
upravičeno kritizirano in zavrnjeno vsako obrekovanje in celo odrekanje narodne zavednosti tistih Slovencev, ki se znotraj političnih struktur večinskega naroda borijo za splošni napredek in demokratizacijo družbenega ustroja, s tem pa tudi za uveljavljanje naše narodne enakopravnosti.
Pravilnost politične usmeritve, ki si jo je začrtala ZSO pri svOji ustanovitvi pred dvajsetimi leti, je ohranila veljavnost vse do danes in se odraža tudi v sestavi novega vodstva naše osrednje organizacije. Za predsednika upravnega odbora je bil ponovno soglasno izvoljen dr. Franci Zvvitter. Ker je dosedanji podpredsednik višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik iz službenih in zdravstvenih vzrokov odklonil ponovno kandidaturo, je občni zbor za prvega podpredsednika izvolil dr. Avguština Malleja, v funkciji drugega podpredsednika pa znova potrdil bilčovskega župana Hanzija Ogrisa, medtem ko je tajnik postal dipl. inž. Feliks Wieser. Pa tudi v širšem odboru je prišlo do vidne pomladitve, tako da ZSO v tretje desetletje svojega delovanja stopa z vodstvom, v katerem bodo dosedanji izkušeni funkcionarji imeli podporo mladih in svežih sil.
S soglasno izvolitvijo ožjega vodstva ter širšega upravnega in tudi nadzornega odbora pa je občni zbor dal zasluženi odgovor tistim, ki so ves teden pred zborom širili v javnosti ter objavljali v nemškem tisku najrazličnejše špekulacije, ugibanja in trditve o dozdevnih nesoglasjih, razprtijah in drugih težavah v ZSO. Vsa ta .senzacionalna" odkritja o resignaciji posameznikov in o tem, kako ZSO menda išče samo sebe in svojo novo usmeritev, niso bila nič drugega kot pa glasne misli in tihe želje tistih krogov, ki bi med koroške Slovence in še posebej v njihove napredne organizacije radi vnesli nemir in nesoglasje, da bi lažje izigravati enega proti drugemu in s tem slabili skupno borbo vsega našega ljudstva za dosego pravic, kii so nam zagotovljene v državni pogodbi.
Odgovor, ki ga je dal občni zbor, je nedvoumen: te še bolj se bomo združiti v delu in boju za dosego ciljev, ki si 'jih je zastavila ZSOpri svoji ustanovitvi pred dvajsetimi leti — da bo kot zbirna organizacija skrbela za uveljavljanje nacionalnih pravic slovenske narodne skupnosti in za njen vsestranski napredek. Pri tem se bo v bodoče posluževala tudi modemih sredstev znanosti 'in je občni zbor formalno potrdil sklep o ustanovitvi Slovenskega znanstvenega inštituta. Tako bo svoje odgovorno delo nadaljevala v zaupanju v lastne sile, v povezavi z demokratičnimi krogi v Avstriji ter ob ponovno zagotovljeni podpori matičnega naroda.
RESOLUCUA
sprejeta na občnem zboru ZSO dne 14. 12. 1975
Deiegati !n gostje, zbrani iz vseh krajev na občnem zboru Zveze siovenskih organizacij na Koroškem, po temetjiti anaiizi trenutnih tendenc in dejanskih poskusov, da se rešijo odprta vprašanja siovenske narodne skupnosti v smisiu zahtev nemškonacionaiističnih krogov, odtočno zahtevamo in urglramo končno rešitev vseh neizpoinjenih doioči) čiena 7 državne pogodbe, ki jo viade zaviačujejo že dvajset iet.
Z vso ostrino protestiramo proti načrtovanemu ..preštevanju posebne vrste", v katerem giedamo navadno ugotavtjanje manjšine s citjem utesnjevanja krojevnega in stvarnega območja čiena 7 državne pogodbe, kar pomeni v zadnji konsekvenci revizijo njegove vsebine, na katero nikdar ne bomo pristati.
izrecno izjavijamo, da se bomo eventuaini izvedbi tega načrta upri) z vsemi iegainimi sredstvi in papirnatemu ugotavijanju naše identitete, ki je izpostavijeno vsem možnostim izsiijevanja, pritiska in vptivanja, pa tudi tormaiističnim trikom kategorizacije in statistike, postavit) nasproti dokaz odtočne živijenjske identitete, ki je svet ne bo mogei prezreti.
Zato iskreno žeiimo, da bi nas viada ne siiiia v konfrontacijo s tako nesodobno obiiko reševanja manjšinskih vprašanj, ki absoiutno nasprotuje jasnim doiočiiom državne pogodbe in načeiom resnične demokracije.
Prav tako se z vso resnostjo in odiočnostjo izrekamo proti števiinim poskusom razdvajanja naše narodne skupnost) in načrtom dekretiranja njenega iegitimnega zastopstva. Osrednji organizaciji — Zveza siovenskih organizacij no Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev — se dvajset iet neprenehoma in odtočno borita za naše interese in uživata naše poino zaupanje kot od vseh naših narodnih organizacij in ustanov izvo-ijeno predstavništvo naše narodne skupnosti.
Končno ponovno poudarjamo svojo pripravije-nost za konstruktivno sodeiovanje pri reševanju odprtih vprašanj na osnov) naših dvajsetietnih utemeijenih prediogov v diaiogu s pristojnimi forumi; ta diaiog pa ne sme biti diktat, marveč stvarno razpravijanje dveh enakopravnih partnerjev za dosego znosne rešitve čiena 7 državne pogodbe.
VES JUGOSLO-VANSK! T!SK
prizadeto spremtja razvoj našega vprašanja

K
K
§

M

ZADOVOLJNE PRAZNIKE IN MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU
VSEM BRALCEM, NAROČNIKOM IN SOTRUDNIKOM
UREDNIŠTVO

UPRAVA
H
H

Manjšine most prijateijstva
Skupina jugoslovanskih novinarjev, v kateri so biti zastopniki najbolj uglednih listov iix skoraj vseh republik in pokrajin Jugoslavije, je prejšnji teden kot gost zvezne tiskovne službe obiskala Avstrijo. Na Dunaju so se jugoslovanski novinarji pogovarjali predvsem s člani zvezne vlade in z veleposlanikom SFRJ na Dunaju inž. Vlahovom; na povratku v domovino pa so se ustavili še na Koroškem.
Zanimanje jugoslovanskih novinarjev je pri teh pogovorih razumljivo veljalo predvsem vprošanjem, ki so povezana z odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo. Poseben poudarek pri tem pa je bil prav na problematiki, ki se postavlja v zvezi s položajem slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji. Na Dunaju so novinarji spoznali tozadevno stališče avstrijske zvezne vlade in se v pogovoru z deželnim glavarjem Wogner-jem seznanili s pogledi na deželni ravni; o tem, kako položaj ocenjuje in vprašanja tolmači neposredno prizadeta narodna skupnost, pa so bili novinarji obveščeni med obiskom v uredništvu Slovenskega vestnika in Našega tednika, kjer so jih izčrpno informirali predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega! sveta koroških Slovencev. Zaključni obisk na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu pa je nudil še priložnost pogovora z vodstvom te šole ter s predstavniki manjšinskega šolstva in deželne šolske oblasti.
Obisk jugoslovanskih novinarjev je pokazal, da ves jugoslovanski tisk prizadeto spremlja razvoj našega vprašanja In da je tudi Izredno dobro obveščen o vsem, kar se v Avstriji dogaja okoli tega problema. Predvsem pa je ponovno bilo potrjeno, da Imamo prav v jugoslovanskem tisku zaveznika, ki nas s svojim velikim domačim In mednarodnim vplivom odločno In dosledno podpira v našem boju za vsestransko priznanje pravic, ki so nam zagotovljene v členu 7 državne pogodbe.
Jugoslovanske novinarje je — kakor že rečeno — sprejel tudi deželni glavar Wag-ner, ki jim je manjšinsko problematiko prikazal v luči politike, ki jo v tem vprašanju zastopajo deželna vlada in v deželnem zboru zastopane stranke. Da je ob tej priložnosti očitno zaradi pomanjkanja stvarnih argumentov (edinega resničnega vzroka, da gre za kapitulacijo pred nemškimi nacionalisti in za ugoditev njihovi dolgoletni zahtevi po ugotavljanju mantjšne, pač ni mogel priznati) spet pomešal pojme rednih ljudskih štetij v drugih državah ter posebnega štetja v Avstriji, niti ne začudi. Najmanj neprimeren — da se milo izrazimo — pa je bit njegov nastop, ko je zanika) obstoj neonacistične miselnosti (ali .fašističnih struktur", kot se je izrazil), ko pa je ravno v zadnjem času vsa demokratična mednarodna javnost z ogorčenjem ugotovila, kakšno vlogo igrajo in kakšno zaslombo uživajo danes v Avstriji ljudje, ki so nekdaj pripadali zločinski edi-nici SS; kako avstrijska sodišča kljub nedvoumnim dokazom in pričanjem oproščajo nacistične vojne zločince; kako se v Avstriji neovirano zbirajo in manifestirajo svojo staro miselnost pripadniki najrazličnejših neonacističnih in revanšističnih združenj — da niti ne govorimo o vseh tistih pcljavih nacistične in rasistične miselnosti, ki prihajajo do izraza v odnosu do slovenske narodne skupnosti na Koroškem, kjer so celo najvišji deželni in državni predstavniki izpostavljeni
obmetavanju z gnilimi jajci in psovanjem s .Saujud". Da pri teh pojavih nikakor ne gre za .majhno manjšino", marveč nasprotno za zelo vplivne sile, je vendar najbolj potrdil deželni glavar Wagner sam, ko je pri zadnjih volitvah čutil potrebo, da spomni na funkcijo, ki jo je zavzemal v nacistični dobi. V tej luči neverodostojno izzvenijo vsi poskusi na dežeini in državni ravni, da bi pred domačo in mednarodno javnostjo prikriti resnico o tem, kako gioboko je v naši deželi in državi še vedno zakoreninjena ta misei-nost in kako veiik vpiiv imajo te siie že spet.
V pogovoru z jugoslovanskimi novinarji pa je na glavo postavil tudi še nekaj drugega: menil je, da se morajo pripadniki manjšine integrirati v politične stranke in tako sodelovati pri oblikovanju manjšinske politike. To je stališče, ki ga prav ZSO ne samo zastopa! marveč tudi prakticira že polnih dvajset let. Toda deželni glavar je .pozabil" povedati samo eno, namreč dejstvo, da so ta proces zavrte politične stranke s svojim brezobzirnim diktatom o ugotavljanju manjšine! Kajti vključevanje v politične strukture večinskego naroda vendar ne more pomeniti odpoved lastni narodni identiteti; sooblikovanje manjšinske politike vendar ne more pomeniti sodelovanja 'in soodgovornost pri .statistični likvidaciji* manjšine. To oboje je namreč v očitnem nasprotju z Wagnerjevo pravilno ugotovitvijo, da obstoj manjšine zavisi predvsem od ljudi, ki znotraj nje prispevajo k utrjevanju samozavesti in volje do obstanka njenih pripadnikov. Državna podpora In pomoč, kt jo je zagotavljal takim prizadevanjem, torej ne sme služiti tistim, ki na najrazličnejše načine skušajo postaviti v dvom obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, marveč izključno le tistim, ki se brezkompromisno borijo za to, da bi koroški Slovenci na celotnem in zgodovinsko znanem ozemlju svoje avtohtone naselitve dosegli In uživali resnično enakopravnost. Potem bi bili tudi dani pogoji, da se vključimo v vsesplošni družbeni razvoj v korist mirnega sožitja In enakopravnega sodelovanja obeh narodov v skupni domovini.
Delegacija republiške konference SZDL Slovenije pod vodstvom predsednika Mitje Ribičiča je obiskala Madžarsko, kjer je imela pogovore z vodilnimi predstavniki domovinske ljudske fronte in socialistične delavske partije. Tako v glavnem mestu Železne županije Szo<mbathelyiju kakor v Budimpešti pa so med pogovori zavzemala pomembno mesto tudi vprašanja narodnih manjšin.
V Železni županiji sta obe strani izrazili veliko pripravljenost in obojestransko korist utrjevanja stikov. V tem okviru je bila posebej poudarjena vloga narodnih manjšin na obeh straneh meje. Podobno pa so naglasili tudi v Budimpešti, .da so narodne manjšine most prijateljstva, prek katerega bo moč najlaže in najbolj učinkovito krepiti vse vrste sodelovanja v duhu dobrososedskih odnosov".
Med svojim bivanjem v Budimpešti je slovenska delegacija obiskala tudi sedež demokratične zveze južnih Slovanov, ki združuje okoli 100.000 Hrvatov, Srbov in Sloven-
cev. Letos poleti je obhajala ta organizacija 30-letnico svojega obstoja. Preko treh komisij se zveza v glavnem ukvarja s šarjenjem materinega jezika, s kulturnim delom in s tiskom; tedensko v vseh treh jezikih izdaja svoje glasilo .Narodne novi ne", pred nedavnim pa je izšel tudi tradicionalni letopis.
Pred odhodom na Madžarsko pa se 'je predsednik Ribičič v Murski Soboti sestal s predstavniki madžarske norodne skupnosti in javnega življenja Pomurja^ V pogovoru o položaju Madžarov v tej pokrajini je predsednik medobčinske komisije za narodnostna in obmejna vprašanja Ferenc Hajoš ugotovil, da nova ustava celovito ureja položaj narodnosti. No tej osnovi so Madžari v Pomurju dobili tudi svojo lastno samoupravno interesno skupnost za kulturo in prosveto v soboški in lendavski občini, uspešno pa so uredili tudi vrsto drugih konkretnih določil, ki so življenjskega pomena za vsestranski) rozvctj narodnosti.
Ob določenih pomanjkljivostih, ki se tu in tam še pojavljajo, so nanizali celo vrsto uspešno urejenih vprašanj. Med drugim je kulturna rast Madžarov v Pomurju zelo dobro zastavljena na primer tudi v založniški dejavnosti in v sredstvih obveščanja narodnosti, o čemer priča stalno vsebinsko 'izpopolnjevanje tako njihovega glasila .Ne-pujsag" kakor madžarskega programa radia Mursko Sobota
Predsednik Ribičič !je pozitivno ocenit predvsem ureditev dvojezičnega šolstva, ki so ga zasnovali na narodnostno mešanih območjih v Pomurju. Poudaril je, da je to šolstvo izpolnilo vso pričakovanja in bi ga kazalo uveljaviti tudi drugod. Vendar po njegovem ustava in zakoni samo po sebi še ne rešujejo vseh nalog pri urejanju položaja narodnosti, marveč je treba posvetiti posebno skrb ustanavljanju in razvoju ustreznih institucij, ki so odločilnega pomena za uveljavitev popolne enakopravnosti ne le na kulturnem, ampak tudi na širšem družbenopolitičnem in gospodarskem ter na drugih področjih. Zato je pomembno, je dejal predsednik Ribičič, da bi tudi narodnostno politiko zasnovali na dolgoročnejših načrtih, ker je to glavni pogoj za še uspešnejši razvoj narodnosti.
Poudarjena vloga manjšin
v odnosih med Furianijo-Julijsko krajino ter Slovenijo
Prvič po podpisu sporazumu med Italijo in Jugoslavijo o ureditvi mejnega in drugih vprašanj je prišlo — kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista— pred nedavnim do uradnega obiska delegacije avtonomne dežele Purlanije-Julijske krajine v SR Sloveniji. Pri pogovorih, ki so jih imeli italijanski gostje pod vodstvom predsednika Comel-lija z najvišjimi predstavniki Slovenije, so obravnavali vrsto vprašanj, ki se nanašajo zlasti na odnose in sodelovanje med obema sosednjima deželama.
V tem okviru sta delegaciji posvetili pozornost predvsem tudi vprašanju narodnostnih manjšin in tozadevno zavzeli soglasno stališče, da predstavljata obstoj in neoviran razvoj
slovenske manjšine v Italiji ter italijanske manjšine v Sloveniji pomembno obogatitev družbenega in kulturnega življenja na obeh straneh meje. Manjšini sta pozitiven dejavnik za izmenjavo kulturnih in duhovnih vrednot, za medsebojno razumevanje in za razvoj plodnega sodelovanja — je bilo poudarjeno. Temu pozitivnemu stališču pa sledi logičen sklep, da je treba najnovejši italijansko-jugoslovanski sporazum tolmačiti kot obvezo, da se v praksi dosledno uveljavijo načela popolne zaščite manjšin, da se zagotovi varstvo njunega narodnostnega značaja in da se jima zajamči enakopraven razvoj v družbi, v kateri živita.
Dežela Furlanija-Julijska krajina se je v tej zvezi prek svojih najvišjih predstavnikov
obvezala, da bo v okviru svojih pristojnosti uresničevala določila, ki jih vsebuje itali-jansko-jugoslovanski sporazum, hkrati pa se bo pri osrednjih organih v Rimu zavzemala za sprejem potrebnih zakonov, ki so v njihovi pristojnosti.
Slovenska narodna skupnost v Italiji — kakor je zapisal Primorski dnevnik — sprejema to dvojno obveznost deželnih predstavnikov in upravičeno pričakuje, da se bo na obeh ravneh uresničevala z večjo odločnostjo in učinkovitostjo kot doslej. V tej luči osrednje glasilo Slovencev v Italiji obisk tudi pozitivno ocenjuje, pri Mm pa poudarja, da bo m ocena gotovo še bolj pozitivna, ko bodo lahko ugotavljali tudi konkretno njegove rezultate.
H Vsi prisrčno vabljeni na jubilejni
25. SLOVENSK! PLES
ki bo v soboto 10. januarja 1976 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu.
Za ples bosta igrala
Velik! plesni orkester RTV Ljubljana s pevskimi solisti Narodnozabavni ansambel s pevci
Vstopnice po S5 Hi. v predprodaj) pri
krojevnih prosvetnih druStvih In v pisarni SPZ ter prt večerni blagajni.
Slovenska prosvetna zveza
19. december 1975
5 3 E 5 5 S E 5 B
Šlev. 51 (1741) — 3
20 !et Zveze siovenskih organizacij na Koroškem
20 iet deia in boja za pravice in enakopravnost koroških Siovencev
Svoj jubilej dvaj$efietnega obstoja in deiovanja je Zveza siovenskih organizacij na Koroškem minuio "edetjo praznovaia s siavnostno sejo, na kateri so se poieg odbornikov, deiegatov in zastopnikov iz vseh naših krajev in iz vseh naših organizacij udeieiiii tudi častni gostje. Navzoči so biii jugosiovanski generai-"i konzui v Ceiovcu Bojan Lubej, predsednik komisije za zamejska vprašanja pri repubiiški konferenci SZDL Siovenije Jože Hartman in sekretar Daniio Tiirk, predsednik Slovenske kuiturno-gospodarske
zveze v Trstu Boris Race in čian odbora prof. Vitjem Černo, tajnik Hrvatskega kuiturnega društva na Gradiščanskem Aifons Kornfeind in čian odbora Gerhard Emrich, medtem ko je Narodni svet koroških Siovencev zastopa) osrednji tajnik Fiiip Warasch. Jugosiovanski veieposianik na Dunaju inž. Gustav Via-hov pa se je oprosti), da se zaradi drugih obveznosti ne more udeieiiti siavnostne seje; ZSO je čestita! k jubiieju ter žeiei .mnogo uspeha pri nadatjnjem deiovanju v korist naših siovenskih bratov, ki žive v Avstriji*.
V slavnostnem govoru je predsednik upravnega odbora dr. Franci Zwitter poudaril, da je 20-letnica obstoja ZSO v danih razmerah in zlasti z ozirom na zgodovinski pomen ustanovitve, ki predstavlja prelom v naši politični orientaciji, in z ozirom na njen doprinos v borbi za pravice koroških Slovencev vsekakor dogodek, ki ga ni mogoče enostavno preiti.
Ko je govoril o razmerah, v katerih je nastala ZSO, je poudaril, da je napredna skupina koroških Slovencev že v obdobju pred podpisom državne pogodbe začela oblikovati Politiko, ki naj bi razbija njeno izolacijo in izolacijo slovenske narodne skupnosti na Koroškem sploh ter Pripomogla k napredovanju demokratičnega razvoja v deželi in državi. Tako je bila 25. marca 1955 ustanovljena ZSO kot nestrankarska in politično nevezana zbirna organizacija, ki naj bi skrbela za uveljavljanje nacionalnih pravic slovenske narodne skupnosti in njen napredek, proučevala kulturna in gospodarska vprašanja koroških Slovencev in usmerjala delo na teh področjih, hkrati pa pospeševala aktivno vključitev koroških Slovencev v družbeno dogajanje in v politično življenje debele in države v boju za splošni demokratični napredek.
.Ustanovitev ZSO pred dvajsetimi leti je posledica spoznanja, da manjšinska politika v starem klasičnem smislu, ki gradi zgolj na nacionalnih razlikah, ne more rešiti nacionalnega vprašanja v smislu zbližanja med narodi, marveč s poudarjanjem razlik narode le še bolj razdvaja in s tem manjšino tira v popolno politično osamljenost." V spoznanju te-8^ načela je ZSO zagovarjala individualno vključevanje Slovencev v napredne politične strukture večinskega naroda in s to svojo politiko tudi dosegla določene uspehe. Zato so napredno usmerjeni Slovenci to Politično prakso pozitivno sprejeli, toda v določenih primerih je ta koncepcija doživljala tudi kritiko, kadar vodilna socialistična stranka ni pokazala pričakovane odpornosti proti prizadevanjem nemških nacionalistov za utesnjevanje pravic slovenske manjšine. „Toda če je bila naša odločitev pred dvajsetimi leti, {Zvirajoča iz zgodovinskih spoznanj 'n zrasla iz izkušenj narodnoosvobodilne borbe, pravilna, potem more tudi v bodoče biti naša politika samo graditev na lastnih silah in v tesni povezavi z vsemi demokratičnimi silami v deželi in državi ter v svetu."
To velja tudi danes po popolni kapitulaciji vodilne stranke v deželi 'n državi pred nemško nacionalističnimi krogi, po brezobzirni grožnji z ugotavljanjem manjšine in po hudem tazočaranju, ki smo ga doživeli v Zadnjih mesecih, je naglasil govornik in menil, da to nikakor ne pomeni zagovarjanje podpore eni ali drugi določeni stranki. Kajti našo nacionalno borbo smo vedno gledali v Širših dimenzijah svetovnih naroda noosvobodilnih gibanj in demokratičnih teženj, zato nam razvoj do-8°dkov tudi danes narekuje široko orientacijo: da je naš nacionalni boj *e del splošne borbe za napredek v deželi in državi in tudi v svetovnem merilu, kar narekuje našo povezavo z demokratičnimi silami, ki so voljne, da se z nami vred borijo Proti nacionalistični in neofašistični reakciji za socialno in nacionalno enakopravnost.
V tej zvezi je opozoril na sodelovanje ZSO in NSKS v vseh narodnih zadevah, kot obliko širokega zavezništva pa omenil Solidarnostni komite za pravice koroških Siovencev. Odločno je zavrnil poskuse razbijanja enotnosti in oddvajanja članstva od organizacij ter naglasil, da kot subjekt in suveren naših narodnih teženj odklanjamo vsak poskus mešetarjenja z našimi narodnimi interesi potom izigravanja vprašanja, kdo naj bi predstavljal manjšino. Kot izraz pripravljenosti za konstruktivno sodelovanje pri reševanju odprtih vprašanj je navedel zlasti Spomenico ob 20-letnici podpisa državne pogodbe ter dejal, da je zdaj na vrsti vlada, da s svoje strani dokaže isto dobro voljo in pripravljenost za reševanje v smislu naših pozitivnih predlogov.
Vendar pa pozitivne rešitve ni pričakovati spričo vztrajanja na nedemokratičnem reševanju v obliki
Kadar gre za odločitev za življenje ali smrt, je — to dokazujejo vsa narodnoosvobodilna gibanja — za brezpravne narode možna samo odločitev za obstoj!"
Koroški Slovenci smo v teku zgodovine doživeli nebroj hudih udarcev in razočaranj, je dejal predsednik ZSO, toda doživeli smo tudi najbolj junaško dobo slovenskega naroda in se vključili v njegovo partizansko borbo. Od tedaj je kompleks manjvrednosti, ki nas je spremljal skoraj v vsej zgodovini, izgubil svoj smisel. Slovenski narod — in v njegovem sklopu tudi mi — si je s svojo antifašistično borbo priboril edinstveno moralno reputacijo, ki daje tudi še danes nove, stvarne možnosti, da se izvirno uveljavimo v svetu. .Zato bomo koroški Slovenci papirnatemu ugotavljanju identitete, ki je izpostavljeno vsem možnostim izsiljevanja, pritiska in vplivanja, pa tudi formalističnim trikom kate-
Stavnottno *e{o *!a obogatita moitH !bot SPD .BiMta" v Ht!tov<u pod vodstvom !oH<a BoHjaniHa in moiant zbor SPD .Danica" v M. Vido v Podjuni pod vodstvom Hamija Koiatja, U sta s sporedom, kateri je segat od korokke narodne preko sto-venske umetne do pritjubtjene partisanske pesmi, prispevata tep kutturni okvir.
preštevanja ali ugotavljanja manjšine, je dejal dr. Zwitter. „Zato naj bo na slavnostni seji ob dvajsetletnici obstoja ZSO ponovno jasno in nedvoumno povedano: za našo narodno skupnost je ugotavljanje manjšine, pa naj bo to v obliki štetja posebne vrste ali v kakršnikoli drugi obliki ali tudi ob spremnem zakonu za pospeševanje manjšin absolutno nesprejemljivo in bomo njegovo uporabnost preprečili. Nočemo namreč sami sodelovati pri .uradni likvidaciji' naše narodne skupnosti, kar bi v zadnji konsekvenci pomenila izvedba te zahteve nemških nacionalistov. To mora vzeti na znanje tudi vlada. Če pa nas hoče kljub vsem upravičenim pomislekom in tehtnim ugovorom prisiliti v tako konfrontacijo, smo odločeni, da jo sprejmemo.
gorizacije in statistike, postavili nasproti dokaz odločne življenjske identitete, ki je svet ne bo mogel prezreti!"
Ob koncu je predsednik ZSO kratko orisal naloge, ki nas čakajo v bodoče:
Po razočaranjih glede našega druž-beno-političnega uveljavljanja — tako v obliki naslonitve bolj ali manj samo na socialistično stranko Avstrije, kakor v obliki poskusa samostojnega nastopa — moramo najti čim prej svoje pravo mesto v svojevrstnem prepletanju socialnega in narodnostnega vprašanja, ki je najbolj viden izraz naše koroške slovenske stvarnosti in eden poglavitnih vzrokov, da čestokrat v zgodovini nismo našli pravilne odločitve in ustrezne
usmeritve. Le-ta mora biti slejkoprej v zaupanju v lastne sile in v povezavi z vsemi demokratičnimi gibanji za splošni družbeni napredek in s tem posredno tudi za našo nacionalno enakopravnost, kakor smo se pravilno odločili pred dvajsetimi leti ob ustanovitvi ZSO.
V	lastnih vrstah brezkompromisno strnjeni moramo v skupnih nacionalnih zadevah slejkoprej nastopati skupno in enotno z NSKS za dosego in zavarovanje pravic, ki nam gredo po ustavi, po državni pogodbi in po drugih mednarodnih dokumentih.
V	dialogu z vlado, v kolikor bo le-ta pripravljena, bomo odločno, brezkompromisno in enotno postavljali naše zahteve ter uveljavljali enakopravno sporazumno reševanje odprtih vprašanj na osnovi Spomenice koroških Slovencev ter odbijali vse poskuse pogojitve takega reševanja z ugotavljanjem manjšine ali s preštevanjem posebne vrste.
Z avtentičnim informiranjem svetovne demokratične javnosti o našem stanju in v povezavi z naprednimi gibanji in silami v državi in v svetu bomo iskali pomoč in podporo našim prizadevanjem za dosego nacionalne enakopravnosti, hkrati pa tudi za utrditev demokracije in mirnega sožitja proti raznim poskusom domače in mednarodne reakcije, da bi ustvarila stalno nove konflikte in ohranila napetosti na tem nevralgičnem stičišču držav z različno družbeno ureditvijo.
Pri vseh teh nujnih lastnih prizadevanjih koroški Slovenci, hvaležni za dosedanjo pomoč, želimo in pričakujemo nadaljnjo podporo SFR Jugoslavije kot države matičnega naroda in sopodpisnice avstrijske državne pogodbe. Ta naša želja izvira iz danes splošno priznanega mednarodnega načela, da ima vsaka manjšina naravno pravico do stikov z matičnim narodom in da sta briga in skrb matičnega naroda za svoje manjšine njegova samoumevna dolžnost in pravica.
Hkrati bomo nadaljevali naše stike tako z bratsko slovensko manjšino v Italiji, kakor s hrvatsko narodno skupnostjo na Gradiščanskem, ki se kakor mi borita za priznanje pravic v korist lastnega obstoja in vsesplošnega razvoja.
Pri vseh teh naporih in prizadevanjih hočemo biti in ostati samostojen subjekt svojih zahtev in teženj in smo trdno prepričani, da naši interesi niso v nasprotju marveč se ujemajo tudi z interesi naše države in dežele za dosego mirnega in enakopravnega sožitja obeh narodov, ki jima je usojeno, da živita na isti zemlji; prav tako pa tudi z interesi matičnega naroda in naše zaščitnice Jugoslavije ter vseh svobodoljubnih narodov v težnji zavarovanja miru in zboljšanja odnosov med sosednimi narodi in državami v smislu načel, sprejetih na helsinški konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Svoja izvajanja je zaključil z besedami največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, umetnika in ideologa, ki je s svojim delom vtisnil razvoju slovenske kulture in slovenskega naroda svoj pečat in mu pokazal pravilno pot v bodočnost, ko je zapisal: .Edina pot je boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pade poslednja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj! Boj za popolno socialno in politično osvobojenje — zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda .. . Boj za osvobojenje ljudstva je kulturen boj — in kdor ta boj obrekuje, kdor mu podstavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture!"
Slavnostna seja ob dvajsetletnici Zveze slovenskih organizacij na Koroškem se je končala s sprejemom, na katerem so odborniki, delegati in gostje v sproščenem pogovoru izmenjali mnenja o naših skupnih vprašanjih in težnjah. Tako je počastitev jubileja ZSO izzvenela v želji in pripravljenosti, da z združenimi močmi nadaljujemo delo in boj v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Beseda gostov
^ V imena repakkške konference Socia/istične zveze de-/ovnega /jadstva 5/oufntje je Zvez: s/ovenskik organizacij na Koroškem k njenema jaki-/eja čestita/ predsednik komisije za zamejska vprašanja Jože HARTA//!/V. /z raz:/ je že-/jo, da ki ZSO kot dos/ej tadi v kodoče aspešno oprav/ja/a odgovorne na/oge v prid s/o-venske narodne skapnosti v Avstriji. „Odnose med vami ter matičnim narodom in vsemi narodi in narodnostmi /a-gos/avije smatramo kot nekaj naravnega," je nag/asi/ tovariš Hartman. .Kajti ni /e vaša pravica, da vzdržajete tvorne stike z matičnim narodom, ampak je astavno zasidrana do/ž-nost matičnega naroda, da vsestransko skrki za razvoj Siovencev v zamejstva. Takko zagotovim, da ko /agos/avija s svojim mednarodnim ag/edom in vp/ivom, ki gotovo ni maj-ken, še naprej podpira/a vaš koj za dosego pravic, ki vam gredo."
^ Predsednik S/ovenske ka/tarno-gospodarske zveze v Trsta Poris PACK je s svojimi čestitkami in pozdravi izrazi/ tadi so/idarnost Siovencev v /ta/iji s koroškimi S/o-venci .v trdem koja proti tistim, ki kočejo, da na Koroškem ne ki ki/o več S/ovencev in s/ovenske kesede". Spomni/ je na podokno asodo našik rojakov v /ta/iji, ki se morajo prav tako še vedno koriti za svoje narodne pravice in enakopravnost. Na pod/agi nedavnega sporazama med /ta/ijo in Jagos/avijo neko/iko ko/j optimistično g/edajo v kodočnost, vendar.* .kori/i se komo da/je, ker nam nič ne ko podarjeno, /sto ve/ja za vas koroške S/o-vence. Vztrajajte v koja, dok/er ne dosežete aresničitve svojik zaktev,- zgodovina ZSO pa vam je jamstvo za aspek."
# Prisrčne pozdrave Hrvat-skega ka/tarnega draštva na Gradiščanskem je posredova/ tajnik A/fons KORNfč7ND, ki je poadari/ do/go/etne stike in sode/ovanje med narodnimi organizacijami koroškik S/ovencev in gradiščanskik Hrvatov. .Tega sode/ovanja nokeni poskasi in dogodki niso mog/i porašiti; mi smo in že/imo kiti prijate/ji." Tako S/ovenci kot Hrvati živimo kot manjšina v Avstriji, ki je naša domovina. Zato zaktevamo, da se nas prizna za enakovredne deže/ane Koroške in Gradiščanske, za enakopravne držav/jane Avstrije, da se nam dajo naše pravice.
^ Čestitke Narodnega sveta koroškik S/ovencev je Zvezi s/ovenskik organizacij ok njenem 20-/etnem jaki/eja izrazi/ osrednji tajnik fi/ip WA-KASCH. Pri tem je opozori/ še na drago dvajset/etnico — namreč dvajset/etnico skapne Spomenice koroškik S/ovencev in skapnik naporov za aresni-čitev našik pravic. Deja/ je, da so ki/i kontakti med okema organizacijama korektni in pri-jate/jski, ter izraži/ že/jo, da ki ki/o sode/ovanje takšno tadi v kodoče. .S skapnimi napori se komo naprej kori/i za naše pravice in proti agotav-/janja; s skapnimi močmi komo tadi aspe/i."
Koroški Siovenci ne bomo kioniii!
Poroči!o predsednika Upravnega odbora dr. Francija Zwittra
V svojem izčrpnem poročilu, ki ga je poda! občnemu zboru, je predsednik upravnega odbora dr. Franci Zwitter najprej spregovoril o tem, v koliko je ZSO izpolnila konkretne naloge, ki si jih ije zadala na zadnjem občnem zboru, in v koliko ji to ni uspelo. Med poglavitnimi zahtevami je omenil pritegnitev mlajše generacije in menil, da je letošnji občni zbor gotovo dokaz koraka naprej v tej, smeri, čeprav bodo potrebni še nadaljnji napori, da politično aktiviramo in vključimo v naše vrste ter v delu povežemo študentsko, kmečko in delavsko mladino. Pozdravil je ustanovitev Znanstvenega inštituta in izrazil željo, da bi ta ustanova čim prej zaživela, rastta in se razcvetela v učinkovito pomoč vsem našim narodnim prizadevanjem, kar mora biti njen cilj in njena prvenstvena naloga.
Da tudi pri Kulturnem domu nismo tako daleč — je dejal predsednik upravnega odbora — ni naša krivda, marveč krivda celovške mestne občine, ki je z grobo diskriminacijo preprečila nakup zemljišča v središču mesta. „S tem je sicer začasno biokirata naše tozadevno prizadevanje, toda hkrati je s tem mobiiizirata vse naše ijudi
Govoreč o delovanju obeh odborov, je dr. Zwitter ugotovil, da sta tako Nadzorni odbor kot Upravni odbor stalno spremljata burno dogajontje ter razpravljala in odločala o vseh bistvenih vprašanjih in dejavnostih. Poudaril je, da je bilo delo odborov vseskozi konstruktivno in vodeno v zavesti velike odgovornosti; le tako je bito mogoče prebresti tudi take situacije, kakršne so nastale vsled poživitve in prodora nemške nacionalistične miselnosti v vseh odločilnih strukturah večinskega naroda.
in ves matični narod za podporo te) načrtovani skupni kuiturni ustanovi siovenske narodne skupnosti na Koroškem. V ostaiem pa z negativno odiočbo ceiovškega občinskega sveta še ni spregovorjena zadnja beseda, ker pravda še teče in bomo izčrpati vse pravne možnosti, da dosežemo svoj citj in hkrati dokažemo svetu, kako v praksi izgieda toiiko hvaiisana enakopravnost koroških Siovencev."
Omenil je kmetijsko šoto v Po-dravljah, za katero smo dosegli pravico javnosti, ki za nas ni le pasivno darilo, marveč živa obveza, da to ustanovo ohranimo in jo preustrotjimo, da bo odgovarjala našim sodobnim potrebam; tej nalogi se bo morala v posebni meri posvetiti Slovenska kmečka zveza kot njen lastnik. Nadalje je čestital Zvezi slovenskih zadrug k izgradnji novega zadružnega poslopja v Celovcu, kjer imata prostore tudi prireditvena dvorana „aula slove-nica" in knjigarna „Naša knjiga", ter naglasil, da .tako vsaj v malem že izvajamo funkcije Kulturnega doma, zlasti pa v središču Celovca tudi na zunaj manitestiramo potrebo medsebojne povezanosti poglavitnih panog vsake narodne skupnosti in vsakega naroda — gospodarstva in kulture".
Spričo nesprejemljivih načrtov ugotavljanja ali preštevanja' in drugih oblik nedemokratičnega reševanja odprtih vprašanj naše narodne skupnosti bomo morali v tej smeri tudii v bodoče nadaljevati naše napore, da informiramo vso svetovno javnost — ne v žeiji zaostritve poiožaja, marveč v iskreni želji, da bi se reševanje našega vprašanja, ki je postaio tudi predmet mednarodnega zanimanja in rczpravijanja, premakniio z mrtve točke in bi prišlo do znosne sporazumne rešitve!
Kot najbolj pomemben znak in
dokaz sodelovanja obeh osrednjih organizacij je predsednik upravnega odbora ZSO omenil .Spomenico koroških Slovencev ob 20-let-nicl podpisa državne pogodbe". Poudaril je, da gre za skupno spomenico ZSO in NSKS in je bila kritika, v kolikor je šla predvsem na ZSO, ali neupravičena ali pa dirigirana. ZSO smatra in razume sodelovanje tako, da se skupne akcije tudi zagovarjajo in da za skupne akcije ne glede na' to, ali so v redu ali pa bolj ali manij problematične, prevzamemo soodgovornost. V ostalem pa pozdravljamo kritiko, v kolikor je izraz zanimanja in dejanske zaskrbljenosti za položaj naše narodne skupnosti, ter upoštevamo vse pozitivne predloge in vsakršno pomoč.
.Bistvena' kritika se nanaša na predloge glede reševanja šolskega vprašanja," je ugotovil govornik. .Morda nekatere dikcije v tej zvezi res niso najboljše, nikakor pa ne drži kritika, da bi biii kakorkoii odstopiii cd svojega dosedanjega staiišča v tem vprašanju. Siej ko prej namreč tudi v tej spomenici trdimo, da smatramo obvezno dvojezično šoisko ureditev za najbolj-šo; pri tem pa z oziram na dejstvo, da po novi šoiski ureditvi najmanj dve tretjini siovenskih šoioob-veznih otrok ne uživa pouka v materinščini, prediagamo uvedbo siovenščine vsaj kot predmet za vse otroke, ki v predšoiski dobi dokazano govorijo siovenski jezik. To ni' nova formulacija, niti ne nova zahteva, marveč je predlog obeh osrednjih organizacij vse od časa, ko je začela veljati nova šolska ureditev, izhajamo namreč iz sta-tišča, da morajo vsi siovenski otroci spoznati v osnovni šoti svojo materinščino ne giede na to, ah se jih starši upajo prijaviti k dvojezičnemu pouku, ah pa tega ne storijo iz strahu za siužbo in kruh, iz moiomarnosti ati pa tudi iz prepričanja kot posiedice zgodovinske vzgoje in zgodovinskega pritiska na našega čioveka. Koroški Slovenci v vsej zgodovini v naši šolski borbi zahtevamo priznanje na-
...... I '"TEH
V narodnih zadevah
vedno skupaj z NSKS
V skupnih narodnih zadevah je ZSO vedno kontaktiraia z NSKS, kar je prišlo do izraza ne le v skupnih izjavah, marveč tudi v skupnih zborovanjih, akcijah in sklepih — npr. glede sodelovanja ali nesodelovanja v tako imenovani študijski komisiji, v kontaktnem komiteju in pri načrtovanem .koroškem omizju". Posebno vidno in učinkovito pa je prišlo to sodelovanje do izraza v skupnih obiskih pri izvršnih svetih Slovenije 'in Jugoslavije, pri jugoslovanskem zunanjem ministru in pri vodstvih SZDL v vseh republikah in pokrajinah Jugoslavije s ciljem in namenom čim bolj točnega informiranja o našem položaju. „Lahko trdimo," je naglasil dr. Zwitter, „da so bite te aktivitete izredno uspešne in potrebne in smo prejeti vsepovsod zagotovita soii-dornostne pomoči in podpore v naši borbi. Misiim, da je naša doiii-nost, da :e matičnemu narodu in vsem jugosiovanskim narodom in narodnostim iskreno zahvatimo za nudeno moraino in dejansko pomoč. izrecno pa bi ob tej priiož-nosti poudari), da pri teh svojih obiskih in informacijah avstrijske domovine nismo difamiraii niti na kakršen koi) način žeiei) izzvati provokacije; nismo pa mogi! prikazati poiožaja drugače kakršen je."
PdjetMe	KspeŠHo
novo /efo	č/4M;c4?M N
čArMOfTz, sorfeLrvcem,
Siovenska prosvetna zveza Zveza koroških partizanov Siovensko šoisko društvo Siovenska miadina Zveza siovenskih žena Siovenska kmečka zveza Zveza siovenskih izseijencev Siovenska fizkuiturna zveza Siovensko pianinsko društvo
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM
Mladina mora prevzeti
izkušnje in dediščino našega boja
Predsednik Nadzornega odbora Karel Prusnik- Gašper je v svojem poročilu ugotovil, da sta oba odbora delovala v popolnem soglasju, ko je šlo za vprašanja naše napredne narodne organizacije, naše narodne skupnosti. Zaradi tega Nadzorni odbor ni čutil potrebe po ločenih sejah, marveč se v poročilu Upravnega odbora zrcali plo-dovitost, vztrajnost in stanovitnost našega skupnega prizadevanja.
V svojem izvajanju je tov. Prusnik naglasil, da se koroški Slovenci kot del slovenskega naroda v tem razgibanem času, ko nam predstavniki večinskega naroda vsiljujejo vprašanja, ki ne spadajo v današnji svet napredka, bolj kot kdajkoli zavedamo, da je narodnoosvobodilni boj med zadnjo vojno zapustil v nas zavest lastne osvoboditve. Vrednota SVOBODA je globoko zakoreninjena v našem ljudstvu in tudi pojem internacionalizma je prodrl v naša srca.
Posebej se je zavzel za še večje prizadevanje na področju obveščanja večinskega naroda, kajti — kakor je dejal — naše pravice nam osporavajo predvsem zato, ker javnost ni dovolj obveščena o naših vprašanjih. Potruditi se bomo morali, da bomo našim sosedom prikazali resničnost našega življenja in našega boja. Le če mu bomo nudili dovolj informacij v jeziku, ki ga razume, bomo v večinskem narodu našli svojega prijatelja in svojega zaveznika. Ko bo večinski narod dovolj poučen o naši problematiki, pa bo kaj hitro odklenkalo tudi nacionalistom, ki z lažmi in demagogijo zavajajo nemško govoreče sodeželane in jih hujskajo proti nam.
Ob koncu je predsednik Nadzornega odbora ugotovil, da v našem narodnem delu starejša generacija zapušča mladini dragocene izkušnje. „Naša mladina bo morala prevzeti tudi dediščino našega boja in me veseli ugotoviti, da že prevzema tudi revolucionarnost. Ne bo ji 'treba orati trde in kamenite ledine, ker njiva je osejana z dobrim semenom zavesti, da je v vztrajnosti in ljubezni do naroda zajamčena zmaga nad temo lažnivega in potuhnjenega starega sveta, ki se samo v medsebojnem hujskanju človeka proti človeku in ščuvanju naroda proti narodu ohranja pri življenju."
rodne pripadnosti po objektivnih kriterijih, h katerim v prvi vrsti spada jezik; in isto zahtevo postavljamo že več let tudi glede učnega jezika pri veranauku. Sicer pa moramo ugotoviti, da vlada te naše spomenice nikakor ni razumela v tem smislu, kakor da bi bili odstopali od našega stališča, marveč je bila to le želja tistih nam sovražnih krogov, ki bi hoteli vnesti razdor v naše vrste."
Ko 'je govoril o političnem razvoju zadnjih let, je dr. Zwitter najprej ugotovil, da 'je pa dosegi absolutne večine socialistične stranke pri deielnozborskih volitvah 22. februarja 1970 in pri državnozborskih volitvah 10. oktobra 1971 marsikaj kazala, da 'je na Koroškem po pol stoletju obstoja avstrijske republike v nekaterih avstrijskih političnih strukturah, med njimi zlasti v socialistični stranki, prišlo do določene pozitivne spremembe gle-
danja in odnosov, ki zadevojo našo narodno skupnost. V izvolitvi zavednega čiana siovenske narodne skupnosti na listi te stranke v koroški dežeini zbor smo upravičeno videii prvi vidni uspeh našega dvajsefietnega prizadevanja, da s podporo naprednih sii v dežeii !n državi in še posebej vodiine stranke, ki v vsej zgodovini njenega obstoja — ne nazadnje zaradi njenih čestokrat revoiucionarnih podvigov — zajema pretežni dei avstrijskega deiovnega ljudstva, pridemo iz izoiacije, ki je bila nezdrava posledica povojnih dogodkov in še posebej kominformske opredeiitve avstrijske komunistične partije, ter dosežemo spet povezavo z avstrijskimi naprednimi siiami, ki je bila nadvse pomembna komponenta v skupnem antifašističnem in giede na prikijučitev repubiike Avstrije k veiikonemškemu rajhu tudi skupnem narodnoosvobodiinem boju.
Doseg!i smo do!očene uspehe
.V teij luči gledano, je ZSO zato z razumljivim zanosom pozdravila in podpirala omenjeni razvoj in dosegla tudi določene uspehe. Tako je po dolgoletni vztrajni borbi prejela' kmetijska šola v Podravljah pravico javnosti; po več kot petnajstletnem zavlačevanju 'je v deželi in državi vodilna stranka pristopila vsaj do malenkostnega in skromnega reševcmja vprašanja enakopravnosti slovenskega jezika v obliki zakona o dvojezičnih topografskih napisih, ki smo ga kljub minimalnasti in razkosanosti krajevnega območja pozdravili kot prvi korak reševanja tega in drugih vprašanj; z zadovoljstvom smo vzeli na znanje zagotovilo zveznega kanclerja, da uvidi odpor slovenske narodne skupnosti proti ta-koimenovanemu ugotavljanju manjšine in da ga zato vlada proti volji manjšine ne bo izvedla; čeprav še tako skromno upoštevanje teženj slovenske narodne skupnosti v državnem proračunu, je bito po
dolgoletnih prizadevanjih prvi znak priznanja njenega obstoja sploh in v koroškem deželnem zboru smo prvič v večinski stranki in s tem z njeno podporo lahko po lastnem zastopniku spregovorili kritično k negativnim pojavom v zvezi z našim vprašanjem in postavljali svoje narodne zahteve."
Dr. Zwitter je menil, da so prav v tej zvezi možne in upravičene marsikatere kritične pripombe, vendar je treba' ugotoviti dejstvo, da je Hanzi Ogris v svotjstvu poslanca na socialistični tisti v pretekli zakonodajni dobi v deželnem zboru večkrat spregovoril k našim vprašanjem:
Ko je prvič govorit leta 1970, se je predstavil kot zaveden član slovenske narodne skupnosti, ki zato v posebni meri pozna njene želje, potrebe in težave. Poudaril je, da je treba v deželnem proročunu še posebej upoštevati kulturne potrebe slovenske narodne skupnosti, če se naj le-ta razvija vzporedno
!z poroči! na občnem zboru Zveze siovenskih organizacij
z vsesplošnim razvojem. Zato morajo biti Slovenci enakopravno udeleženi in se udeleževati na splošnem razvoju družbe ob istočasnem varovanju s volje svajstve-fosti. Za vse to 'je treba v proračunu predvideti posebne postavke za znanstveno, literarno, kulturno-pro-svetno in splošno družbeno dejavnost slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
H Leta 1971 je poudaril, da za manjšino ne zadostujeta formalna enakopravnost in enako tretiranje, marveč zahteva zaščita manjšine več, to ije njeno močnejše kulturno in gospodarsko pospeševanje. Odločno in nedvoumno je urgiral končno izpolnitev določil člena 7, in sicer na celotnem prostoru življenja in ustvarjanja slovenske narodne skupnosti. V tej zvezi je zahteval, da se sprememba občinskih struktur in nova ureditev šolskih okotišev ne smeta izvesti na škodo manjšine. Deželni zbor je pozval, naj od zvezne vlade zahteva čimprejšnjo rešitev odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti, z ostro obsodbo skrunjenja partizanskih grobišč in spomenikov pa opozoril, kam vodi zamudno reševanje oziroma nereševanje odprtih manjšinskih vprašanj. Spričo morečega vzdušja v deželi 'je zastopal pravilno mnenje, da manjšinski problem ni le zadeva manjšine, s katero je treba iskati sporazumno rešitev, marveč v prvi vrsti zadeva večine.
H Med proračunsko razpravo leta 1972 'je ostro obsodil protizakonite okailje v zvezi s takoimeno-vanim .Tafelsturmom", ki ga je provilno označil kot akcijo proti slovenski narodni skupnosti in njenim pravicam ter odločno nastopil proti nacionalističnim silam in KHD. Koroško je imenoval zbirališče teroristov in poudaril, da 'je državna pogodba celota, ki zahteva 'izvedbo vseh določil, tudi določila o dvojezičnih topografskih označbah in krajevnih napisih. Nedvoumno 'je zavrnil namero ugotavljanja manjšine z utemeljitvijo, da je ozemlje, na katerem Slovenci avtohtono živimo, poznano.
H Leta 1973 se je ponovno izjavil proti ugotavljanju manjšine. Kritiziral je, da v proračunu ni posebnim dejanskim potrebam odgo-
varjajočih postavk za slovensko narodno skupnost in se posebej zavzel za večjo subvencijo kmetijski šoli v Podravljah. V zvezii s kulturno izmenjavo med Koroško in Slovenijo je predlaga), da bi vsako leto izšla kakšna slovenska knjiga v nemškem in obratno nemška knjiga v slovenskem prevodu. Končno je v smtislu dolgoletnih zahtev kor. Slovencev zahteval čimprejšnjo namestitev posebnega kulturnega referenta za slovensko narodno skupnost v kulturnem oddelku koroške deželne vlade ter v novi deželni ustavi upoštevanje dejstva, da na Koroškem avtohtono živi tudi slovenska narodna skupnost.
H Končno je leta 1974 ponovno kritiziral avstrijsko manjšinsko politiko kot politiko ptiča noja, ker se dela, kakor da bi bilo vse v redu. V zvezi z glasovi o manjšinskem pospeševalnem zakonu je poudaril, da ne gre za formalna zagotovila enakopravnosti v ustavi in zakonih, marveč za konkretno prakso, ki pa je ob zamisli ugotavljanja ali štetja posebne vrste nikakor ni mogoče ocenjevati pozitivno. Končna rešitev ne sme upoštevati samo želje večine, ampak
„To spoznanje in razvoj odnosov SPC do nas — da ne omenjam števiinih osebnih in ziasti spiošno-poiitičnih spodrsijojev vodiinih iju-di te stranke v zadnjem času — sta vzrok, da je prišio tudi z naše strani do jasno diferenciranih odnosov do te stranke, nikakor pa ne do spremembe naše poiitične usmeritve, ki ima svoje korenine ie v narodnoosvobodiini borbi," je poudaril dr. Zwitter. „ Kakor je namreč naravnost imperativ, da ob taki koreniti peripetiji SPO, ki danes spet izvaja narodnostno potitiko nacio.taiističnih sii, ne moremo podpirati take poiitike, sta po drugi strani gioboko spoznanje in ena bistvenih pridobitev NOB, da je nacionaina borba tesno povezana s sodaino in da ije treba zato združiti nacionaine in sociaine
mora biti sprejemljiva predvsem za prizadeto manjšino.
„Vse to so brez dvoma doiočeni uspehi poiitike ZSO, je dejal predsednik upravnega odbora v svojem poročilu. „Sicer jih je mogoče kritično ocenjevati — kar se je od siovenskih vrst, ki so iz kakršnih koii vzrokov in nagibov nasproto-vaie taki usmeritvi ZSO, večkrat upravičeno, čestokrat pa tudi izrecno zionamerno in v škodo sioven-ske narodne skupnosti dogajalo — ni jih pa mogoče enostavno doceia zanikati! To najbolj potrjujejo usodni dogodki, kii so sledili tem določenim uspehom. Nemški nacionalisti namreč takega razvoja' manjšinske politike na Koroškem nikakor niso pozdravljali in še manij želeli. Zaradi tega je prišio do njihovega napada, ki ga neprenehoma doživljamo od takoimenovanega Ta-felsturma preko hujskaških prireditev vse do zadnjih resnih načrtov izvedbe ugotavljanja manjšine. Tragika je v tem, da jim je dala možnost obnovitve in konsolidacije prav tista struktura v socialistični stranki, ki je po drugi strani poskušala preusmeriti koroško manjšinsko politiko, jo iztrgati iz rok nem-
komponente enotnega demokratičnega procesa proti vsem posku-skusom nazadnjaškega, razdvajajočega nacionahzma.
Zato naša reakcija na naciona-tistični razvoj ni mogia biti podobno nacionaiistična, marveč !e v zavarovanju naprednega reševanja nacionalnega vprašanja, ki so mu temelji bili položeni v narodnoosvobodilni borbi, to se pravi v prizadevanju za povezavo vseh naprednih sit proti zlorabi iaži nacionalnih gesel, za skupno borbo proti socialnemu in nacionalnemu izkoriščanju ter za uresničitev in učvrstitev resnično demokratičnih načel in enakopravnih medčloveških odnosov v dežeii in državi ter v svetu sploh.
S tem načelnim gledanjem na obliko reševanja nacionalnih konfliktov in nacionalnega vprašanja sploh pa 'je določeno tudi naše stališče do pojava Koroške enotne liste. KEL smo razumeli kot odgovor določenih krogov naših ljudi in to deloma tistih, ki so že pri prejšnjih volitvah večkrat poskušali s samostojnim nastopom, in deloma tistih, ki so prej postavljali v ospredje svojo ideološko in versko nastrojenost in so sedaj poskušali razširiti svojo platformo.
Z ozirom na to, da je KEL vsaj v programu poskušala aranžma tudi z avstrijskimi demokrati, smo priporočali kot eventualno alternativo tudi glasovanje za to listo, ,v kolikor bo uspela prebiti nacionalno ožino tako navznoter kakor navzven in v potrebni meri nagovoriti in pritegniti tudi nemške demokratične sodeželane', ker smo po pravilni oceni le v tem primeru videli vsaj minimalen izgled za izvolitev njenega kandidata.
Rezultat je pokazal pravilnost naše ocene; dejstvo, da so tri v deželnem zboru zastopane stranke sklenile, da ne bodo delale nobene propagande proti KEL in da je ves nemški, tudi nacionalistični tisk naravnost navdušeno pozdravil ta poskus, pa dovoljujeta še zaključek, da je bit ta nastop zaželjen od vseh nemških političnih struktur. Danes poznamo tudi razloge za to in se bo že v najkrajšem času izkazalo, ali so bile izjave, da KEL osrednjih organizacij, ki sta doslej nosili vse breme nastopanja interesov slovenske narodne skupnosti, noče izključiti od te njune prven-
ških šovinističnih .domovinskih' združenj ter 'jo prenesti v reševanje edino pristojne vlade. Dejstvo namreč je, da brez 10. oktobra 1970, ko so se na pobudo in s pomočjo vlade spet obnovile 'in združile ter javno manifestirale svojo moč vse nacionalistične sile, ne bi prišlo do razvoja', ki Ije strmoglavil tedanje vodstvo SPO."
Govornik je v telj zvezi opozoril, da Ije igra z nacionalističnimi silami v SPO latentna od njenih začetkov in predstavlja eno bistvenih hib takoimenovane avstro-marksi-stične ideologije, ki prav zaradi tega že v monarhiji ni bita sposobna, da bi s svojo .socialno mobilizacijo" aktivirala tudi sile nacionalnega prebujanja drugih narodov. Razvoj zadnjih let kaže, da se v tem oziru ni nič spremenilo in da se socialistična stranka tudi spričo številnih primerov današnjih narodnoosvobodilnih gibanj v svetu ni dokopala do spoznanja, da ima svoboda nacionalnega življenja in vsestransko podpiranega razvoja narodnih skupnosti kot dejavnik splošnega družbenega napredka velik pomen za izgradnjo napredne družbe.
sivene naloge, iskrene in predstavniki KEL ne bodo šli na najnovejše limanice avstrijske vlade, ki namerava sedaj, ko 20 let ni ničesar storila, pripraviti takoimenovani zakon o narodnostnih skupnostih (Volksgruppengesetz). Iz dobro obveščenih krogov je slišati, da predvideva osnutek tega zakona tudi nove oblike predstavništva manjšin, da bi vlada lahko izrinila narodne organizacije, ki tudi ob najlepših obljubah niso mogle in ne morejo pristati na reševanje odprtih vprašanj v obliki ugotavljanja ali preštevanja manjšin.
KEL priznamo v primerjavi z dosedanjimi podobnimi poskusi samostojnega nastopa spoštovanja vreden uspeh, čeprav ne smemo prezreti, da je ZSO mi sooblikovala, jo je pa kot alternativo priporočala in podprla, tako da še noben samostojen nastop koroških Slovencev po letu 1945 ni doživel po-
dobne podpore kakor KEL. Najbolj pomembna bilanca tega nastopa pa je, da je ovrgel mnenje, po katerem naj bi bili zaradi nakazane politike ZSO koroški Slovenci utrpeli v narodnem smislu kako škodo, kar so vedno trdili in očitali nekateri kritiki. Nasprotno dokazuje, da je prav ta poHtika tudi našega odvisnega deiovnega čioveka ohranita siovenski narodni in kuiturni skupnosti ter ga obvaro-vaia pred asimilacijo, ki je bita svojčas najboij boiestna posiedica ozko manjšinskega samostojnega voiiinega nastopa. Kdor tega noče videti, naj si ogieda kutturno živ-ijenje in prizadevanje na tem področju prav v tistih krajih in občinah, kjer je poiitika ZSO pokazaia naj-boij vidne uspehe."
Predsednik upravnega odbora je v svojem poročilu potem ugotovil, da nam ni treba spreminjati svoje politike, ker socialističnih načel nismo spremenili mi, marveč 'je kapituliralo pred nacionalisti novo vodstvo SPO. To pa nikakor ne pomeni, da gre v vodstvu te stranke in še manj v članstvu za homogeno mišljenje in homogena stališča v odnosih do Zveze slovenskih organizacij in slovenske narodne skupnosti. V dokaz je govornik opozoril na posameznike in skupine, zlasti pa na mlade sile v socialistični stranki, ki se nikakor ne strinjajo s trenutno nacionalistično politiko ter nam zagotavljajo svojo solidarnost in podporo za dosego pravic, ki nam gredo.
.Na žalost pa so zadnje dežel-nozborske volitve ponovno nadvse otipljivo potrdite zgodovinsko spoznanje, da ima v ozračju nacionalistične evforije vedno največ uspeha tisti, ki čimbolj brezobzirno izziva iracionalno sovraštvo do tistih, ki so baje obtoženi, da baje ogrožajo .domovino', in ki na vso moč licitira z nacionalnimi gesli in pritiski. Nacionalistične trobente so namreč kot zvok čarobne piščali sposobne poklicati v življenje vso negativno dediščino preteklosti, da mobilizirajo in aktivirajo na svoji strani širok in raznovrsten krog družbenih skupin in institucij ter povzročijo dejanske nacionalistične spopade in konflikte, kakor smo jih doživeti in jih doživljamo dan za
(*Dd/je 6.
Na področju gospodarstva
nas čakajo težke na!oge
Posebej o gospodarski problematiki je spregovoril predsednik gospodarskega odbora dipl. inž. Franc Einspieler. Opozoril ' je na nenehni razkroj tiste gospodarske strukture, v kateri smo bili koroški Slovenci od nekdaj najmočneje zakoreninjeni — namreč kmetijstva. Ta proces se odraža v množičnem begu kmečke mladine v druge poklice; to po eni strani ruši naše gospodarske pozicije, po drugi strani pa množi slovenski proletariat, ki zaradi pomanjkanja lastne gospodarske osnove zapada v odvisnost od kapitala naših ; narodnih nasprotnikov.
.Gospodarska 'odvisnost od delodajalcev, ki za naša narodnostna prizadevanja nimajo razumevanja ali ki celo gojijo odprto sovraštvo do Slovencev, pa vodi — kakor predobro vemo iz prakse — zelo hitro v narodno indiferentnost in naprej v asimilacijo slovenskega človeka."
Strukturne spremembe v kmetijstvu pa skrivajo v sebi tudi nevarnost za pospešeno odtujevanje slovenske zemlje. Zato se bomo morali v bodoče — je dejal inž. Einspieler — aktivno zavzeti tudi za polkmete in jim nuditi vsakršno obliko strokovne pomoči. V tej zvezi je omenil kmetijsko strokovno šolo v Podravljah, ki se je znašla v stiski zaradi zmanjšanega dotoka učencev. To nas opozarja na potrebo prestruktuiranja tega strokovnega izobraževališča: potrebujemo izobraževalni center, ki bo potrebe s področja prosvete in kulture ravno tako pokril, kakor potrebe strokovne pomoči kmetom in polkmetom ter potrebe z ostalih področij našega gospodarstva.
Posebej je govornik naglasit potrebo po lastni trgovski šoli, kajti „le izobrazba v materinščini lahko predstavlja dovolj močan stimulans in faktor za povečano poklicno usmerjanje naše mladine ' v trgovsko področje in s tem za podporo našim bodočim gospodarskim hotenjem". Pri tem je menil, da nas geografski položaj našega naselitvenega prostora in naša narodna pripadnost naravnost pre-destinirata za vključevanje v gospodarske tokove medregionalnega , in meddržavnega značaja.
„Slovenski vestnik"
mora biti skrb nas vseh
O pomenu in nalogah tiska in drugih medijev množičnega obveščanja je spregovoril glavni urednik Slovenskega vestnika Rado Janežič. Opozoril je, kako malo razumevanja najdemo koroški Slovenci pri tisku večinskega naroda, isto velja za radio — „kjer niti tako imenovani slovenski oddelek radia Celovec ni ne po personalni sestavi ne po vsebini oddaj takšen, da bi ga lahko smatrali za glasilo slovenske narodne skupnosti na Koroškem," — še posebej pa smo odrinjeni pri avstrijski televiziji. Zato so naše zahteve po zagotovitvi možnosti rednega sprejemanja oddaj slovenske televizije na celotnem našem ozemlju povsem upravičene, to toliko bolj, ker je Avstrija svoji manjšini na Južnem Tirolskem tudi na tem področju izbojevala zadovoljivo rešitev.
Kratko je omenil raznoliko dejavnost koroških Slovencev na področju oblikovanja in širjenja tiskane besede, ki sega od glasil obeh osrednjih organizacij preko raznih drugih periodičnih edicij do pestre palete občasnih izdaj leposlovnih, strokovnih, šolskih in najrazličnejših drugih knjig. Ta bogata setev je izraz naše življenjske sile, je dokaz naše narodne in kulturne identitete, ki je dosti bolj prepričljiva in verodostojna kot pa poskusi tistih, ki bi z ospora-vanimi številčnimi igrami in statističnimi triki hoteli postaviti v dvom obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Govoreč posebej o Slovenskem vestniku, pa je urednik spomnil, da bomo prihodnje leto obhajali tridesetletnico našega glasila. Poudaril je, da mora biti Slovenski vestnik kot glasilo ZSO skrb nas vseh. „Vsak po svojih možnostih in sposobnostih moramo skrbeti, da bo našemu ljudstvu ostal klicar in usmerjevalec. To odgovorno nalogo pa bo mogel uspešno izpolnjevati le tedaj, če bo v pravem pomenu besede postal naše skupno glasilo, kajti — čim bolj se bomo vsi strnili okoli njega, tem bolj bo lahko odraža! vse naše hotenje in prizadevanje."
Naša poiitična usmeritev
ima korenine v narodnoosvobodiini borbi
(Nd^d/;wdw;e s 3. strdu:)
dnem s strani nemških nacionalistov."
Na žalost vse kaže, je dejal dr. Zwi.tter, kakor da so te sile res uspele v vseh v deželnem zboru in v parlamentu zastopanih strankah. Le tako je mogoče razumeti, da
zvezni kancler sedaj tako vehementno zagovarja in torsira preštevanje manjšine, čeprav ije svaje-časno prepričevalno izjavljal, da je po njegovem ugotavljanje manjšine nesmiselno in neizvedljivo, če ga manjšina odklanja.
Zavestno odk!anjamo
preštevanje v kakršnikoH ob!iki
.Zato na zadnjo napoved kanc-ierja, da je preštevanje tehnično že pripravtjeno in izvedtjivo ter da bo izvedeno, ponovno nedvoumno in odtočno tzjavtjamo: koroški Stovenci vsakršno preštevanje v ka-kršnikoM obtik) zavestno odkianja-mo in bomo v dani situaciji tej zavestni odtočitvi dostedno in odgovarjajoče ravnati in ukrepati," je poudaril predsednik ZSO. To naša odločitev sloni na tehtnih premislekih in spoznanjih:
H V državni pogodbi ni predvideno nobeno ugotavljanje manjšine kot pogoj za uresničitev določil v korist manjšin. Nasprotno je iz geneze državne pogodbe znano, da so zavezniške sile odklonile predlog britanske delegacije, da bi vnesli določilo o .pomembnem številu' in sprejele sovjetski predlog, ki predvideva pravice brez pogoja znatnega odnosno pomembnega števila. Zaradi tega bii izvedba ugotavtjanja pomenila spremembo državne pogodbe s ciljem zmanjšanja in okrnitve pravic, ki nam gredo, ter zmanjšanje in zožitev krajevnega območja zakonov v izvedbo člena 7 državne pogodbe.
H Pri pogajanjih za državno pogodbo in v času podpisa tega mednarodnega dokumenta so pogodbeniki točno vedeti, za katero ozemlje na Koroškem gre. Ne smemo namreč prezreti, da je hkrati z borbo za državno pogodbo tekla tudi borba za mejo in so tako avstrijski kot jugoslovanski predstavniki predložiti v svojih dokumentih tudi karte s točno označenim spornim odnosno dvojezičnim ozemljem.
H) Kraji bivanja naše narodne skupnosti so znani iz zgodovine, saj ne živimo na tej naši zemlji šele od
včeraj, marveč je naša avtohtona naselitev znana od šestega stoletja, ko so naši predniki prišli v te kraje in jim dali tudi svoje označbe. Pa tudi naša država je s šolsko odredbo iz leta 1945 točno označila ozemlje, prav tako v izvedbenem zakonu iz leta 1959 in v raznih zakonih za pospeševanje gospodarstva; in celo Himmler je to ozemlje točno orisal v svojem odloku Iz leta 1943.
H Naše kraje in celo posamezne domove naših ljudi so točno poznali pri nasilni Izselitvi leta 1942, ki je bila izvedena na pobudo takratnega koroškega Heimatbunda pod vodstvom vojnega zločinca Maier-Kaibitscha, katerega pomočniki še živijo in so že spet aktivni v vrstah tistih, ki danes zahtevajo ugotavljanje narodne skupnosti. Po drugi strani pa koroški Slovenci in zlasti naši izseljenci še niso preboleli travme izselitve, pa naj jo or-ganzacijski referent koroškega Hei-matdiensta opisuje v še tako svetli luči.
H Koroški Slovenci imamo tudi izkušnje, in to hude izkušnje pri raznih ljudskih štetjih. Tu ne gre samo za razne kriterije in za različne poskuse atomizacije naše narodne skupnosti v številne kategorije, marveč gre v številnih primerih tudi za dejanske talsitikate. Tozadevno smo po ljudskem štetju 1961 predložili utemeljeno spomenico s konkretnimi primeri, katerih preverba je pokazala resničnost naših trditev, kljub temu pa oblasti niso ničesar ukrepale proti očitnim potvarjalcem narodnostnega stanja na Koroškem.
H Iz dosedanjih ljudskih štetij vemo, kako so postopoma pripravljali vsaj statistični genocid naše
Bogato prosvetno delo
izraz naše življenjske voije
Sliko pestre kulturno-prosvetne dejavnosti je razgrnil pred udeleženci občnega zbora ZSO tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej K o k o t, ki je kratko orisal delovanje SPZ in njenih včlanjenih prosvetnih društev na južnem Koroškem. Samo v zadnjih treh letih — kakor je dejal — smo zabeležili več kot 400 kulturnih prireditev in drugih pomembnih akcij na prosvetnem področju, kar brez dvoma dokazuje, da sodi SPZ med najmočnejše članice, saj oblikuje kulturni razvoj našega človeka v okviru svojih sicer zelo težavnih okoliščin.
Opozoril je, da je to bogato prosvetno delo dovolj jasen izraz življenjske volje našega ljudstva, ki s tem daje najboljši odgovor tistim, ki nas v deželi ne vidijo radi in bi nas hoteli šele .ugotavljati".
V svojem kratkem poročilu je tajnik SPZ naglasil, da sloni delo SPZ na osnovah protifašistične borbe, kajti ne bomo pozabili, da so bili prav naši prosvetaši prvi žrtev fašizma in prvi, ki so se z orožjem v roki uprli nasilju ter doprinesli svoj delež k zmagi. Zato je delo naših prosvetnih organizacij zgrajeno na naprednih idejah, na načelih humanizma in enakopravnosti med narodi.
Posebej je naglasil potrebo po tesni in živi povezavi z narodno celoto, katere sestavni in tvorni del smo tudi koroški Slovenci. Naši narodni nasprotniki nam skušajo to vez onemogočiti ter nam očitajo .izdajstvo domovine"; do pred nedavnim pa je bila naša povezava z matičnim narodom .osporavana" celo pri delu naše narodnostne skupnosti. Vendar je razvoj pokazal, da smo hodili pravo pot, saj danes tudi druge slovenske organizacije na Koroškem priznavajo, da je vez z matico pravilna in potrebna.
Ob koncu je poudaril, da je v boju za naš narodni obstoj potrebno sodelovanje vseh nas. SPZ bo tako dejavnost vedno podpirala in je pripravljena pomagati povsod, kadar gre za narodni in kulturni obstoj koroških Slovencev.
narodne skupnosti; s ponavljanjem predvidenega preštevanja pa bi v najkrajšem času na Koroškem ne bilo več sledi o našem človeku in bi morda v raportu ob stoletnici plebiscita govornik slovesno javil: .Feindfrei! Deželo je očiščena sovražnika!" — kakor so to poročali po .Tafelsturmu' dne 10. oktobra 1972.
Govornik je naglasil, da v tajnost preštevanja' ne moremo verovati, kajti preveč imamo izkušenj, kako so se maščevali nad številnimi koroškimi Slovenci in posebej nad izobraženci, ki so se leta' 1920 poslužlli pravice, da se priznajo k svojemu narodu. Vsak je bil zaznamovan in maščevanje se je nadaljevalo vse do nasilne preselitve in izgona številnih naših družin. Prav-tako je danes vsak zavedni Slovenec ožigosan kot .Heimatverrater* in ga avstrijsko sodišče leta 1975 obsodi kot sovražnika Avstrije samo zarodi tega, ker je baje pred 20 leti podal neko izjavo, ki jo smatrajo za protidržavno.
.V takem vzdušju govorit) o tajnosti preštevanja in o možnosti svobodne odiočitve odvisnega čiove-ka, je norčevanje z usodo koroških Siovencev," je poudaril dr. Zwiiter. .Na tem ničesar ne spremeni tud) dejstvo, da namerava viada ugo-tavijanje združiti s posebnim zakonom o narodnih skupnostih, ki bo baje vsebovat neke pospeševaine ukrepe v korist manjšine. Obijub smo namreč že vajeni in smo ravno pred kratkim doživeti, da zakoni enostavno niso tzvedtjivi, če tega noče nemška nacionaiistična družba. Kdo jamči, da bo v tem primeru drugače) !n če govorijo, da ugo-tavtjanje ne bo stužtto kot osnova za reševanje čtena 7, zakaj je potem sptoh potrebno) Za statistične podatke bi vendar zadostovato redno štetje teta 1980 in ne bi bito treba števitnih pogovorov predsednikov strank, kako bi najbolje in čimprej ugoditi zahtevi nemških na-cionatističnih sit po ugotavtjanju.
Ne, tako naivni koroški Slovenci nismo in bomo zato o naših utemeljenih pomislekih proti ugotavljanju ter o nedemokratični vsebini in igri tega psevdodemokratičnega načrta preštevanja obvestili tudi demokratične ustanove in sile v svetu.
Čeprav je zaradi moje nekdanje izjave na proslavi kmečkih puntov v Globasnici toženo naše glasilo Slovenski vestnik, danes ponovno jasno in nedvoumno ter z vso odločnostjo in brez pridržka ponav-
Naše uveljavljanje
tudi na znanstvenem področju
Ravnatelj Znanstvenega inštituta dr. Avguštin M a 11 e se je v svojem prispevku bavil predvsem z vprašanjem, kako bi našemu narodnemu prizadevanju nudili nujno potrebno znanstveno podporo. Poudaril je, da znanost ni sama sebi namen, njena bistvena naloga je, da pomaga reševati družbeno-politične probleme, ki obstajajo in nastajajo v življenju vsakega naroda, vsake narodne skupnosti.
Ko je govoril o bodočih nalogah inštituta, je dejal, da bo moral le-ta postati uporaben dokumentacijski in informacijski center za tist$ znanstvene delavce, ki se ukvarjajo s problemi slovenske manjšine na Koroškem. Vendar se ne bo ukvarjal z manjšinskim problemom kot izključno nacionalnim vprašanjem; zasledovati, registrirati bo moral celotno družbeno-politično dogajanje na Koroškem in v sosednjih deželah, obenem pa bo moral registrirati tudi razvojno pot drugih manjšin v Evropi. .Inštitut pa ne sme raziskovati samo preteklost — čeprav je poznanje le-te potrebno za razumevanje in lažje predvidevanje prihodnjega razvoja — marveč bo moral opravljati planersko delo, ki bo koristno za našo manjšino oziroma za prebivalstvo ozemlja, na katerem manjšina avtohtono živi."
Dr. Malte je govoril o potrebi sodelovanja s celovško univerzo ter izrazil pričakovanje, da se bo prav na osnovi delovanja te ustanove spremenil na Koroškem mrki in uničujoči duh provincializma. Omenil je, da je rektor prof. Heintel slovenskemu znanstvenemu inštitutu že zagotovil polno podporo in izrazil pripravljenost za sodelovanje na tistih področjih, ki so nam skupna. Ob čim tesnejšem sodelovanju s celovško univerzo pa bo inštitut lahko tudi posrednik med visokošolskimi ustanovami na Koroškem in v Sloveniji.
Med nadaljnje naloge sodi tudi skrb za Študijsko knjižnico SPZ, ki bo morala v prihodnje opravljati več funkcij: namreč funkcije študijske, splošne in še potovalne ljudske knjižnice. Ob sodelovanju s SPZ bo inštitut moral organizirati izobraževanje odraslih, spoprijeti pa se bo moral tudi z vprašanji kadrovanja dijaške mladine ter z vprašanji šolanja slovenskih otrok sploh.
Ijam to izjavo v trdnem prepričanju vaše brezpogojne podpore: ,Ce tje tako ugotavljanje — sem tedaj poudaril — za nemške nacionaliste pogoj za priznanje pravic, je za nas kakršnakoli vsi lite v ultimat, ki ga absoluno odklanjamo kot način reševanja življenjskih vprašanj naše narodne skupnosti. To pomeni za nas napoved boja na življenje in smrt. Koroški Slovenci takega baja ne želimo. Če pa se nam bo vsilil, se bomo kakor v vsej zgodovini ob podobnih situacijah odločili za življenje!'
V nadaljevanju svojega poročila je predsednik upravnega odbora ugotovil, da smo koroški Slovenci v dokaz svoje pripravljenosti za konstruktivno sodelovanje pri reševanju naših življenjskih vprašanj v posebni .Spomenici ob 20-letnici podpisa državne pogodbe" vladi ponovno posredovoli svoje dvajset let stare predloge. .Toda na ta doka: naše dobre votje in žeije po diaiogu nas viada : načrtom ugotavtjanja siti v konfrontacijo. Koroški Stovenci jo sprejemamo : od-
točno votjo tn uporno zavestjo, da bo ta anahronistična obtika reševanja narodnostnih probtemov za ves svet to, kar v resnici je in kar edino biti more: navadna farsa — kljub dveletnemu delu in razmišljanju takoimenovane študijske komisije in njenih pododborov. S sklepom, da izvede ugotavljanje, je vlada sama tudi to delo degradirala v (arso, kajti še tako lepo zamišljene rešitve se izkažejo kot tar-sa, če ne pokažejo zažetjenih rezultatov.
Koroški Slovenci smo zato pravilno ravnali, ko smo se odločiti za bojkot te komisije, ki v dveh letih obstoja in razmišljanja iz lastnega ni našla izvirnih oblik sodobnega reševanja nacionalnih vprašanj, isto velja za ukinitev sodelovanja v kontaktnem komiteju, kajti nihče ne bi mogel zagovarjati sodelovanja v forumu, ki kot pogoj za reševanje naših problemov postavijo ugotavljanje, to je v bistvu in zadnji konsekvenci na škodo manjšine nameravano spremembo določit člena 7.
Smozadia!ogzv)ado
v načetnih vprašanjih pa ne moremo popuščati
Preostane vprašanje nadaljnjega sodelovanja pri razgovorih, ki naj bi obravnavali naše zahteve in predloge. Če naj ti razgovori služijo — kakor kaže dosedanji potek razpravljanja z ministrstvom za pravosodje, reševanju vprašanj zgolj prakticističnega značaja, so najmanj prav tako problematični, ker preostane vprašanje, za kaj vsi ti bolj ali manj pozitivni ukrepi, ko pa niso rešena in se odklanja reševati bitna in bistvena vprašanja, kje, kdaj in do katere mere ter prod kakimi pogoji naj bodo uresničena določila člena 7 o enakopravnosti slovenskega uradnega jezika in druga nerešena vprašanja. 5 Naj bo tukaj ponovno pou-! darjeno: m) smo za diaiog z 5 vtado, toda v načeinih vpraša-! njih ne moremo, ne smemo in 3 ne bomo popuščati!
Da bomo vsem naklepom zmanjšanja, skrčenja in dejanskega razveljavljanja v našo korist sprejetih in zajamčenih pravic kos, pa potrebujemo široko podporo vsega našega članstva in celotne naše
narodne skupnosti. Po dvajsetih letih prihajamo v (azo reševanja ne v pozitivnem smislu, marveč v negativnem, ko gre za biti ali ne biti, ko se bomo morati odločiti za življenje in s tem za vztrajanje v borbi do zmage, ali po za resignacijo, to je za odpoved pravicam, ki nam gredo. Mislim, da more biti naša odločitev te ena — hočemo preživeti, hočemo pravice, ki nam gredo; za obstoj in razvoj naše narodne skupnosti smo pripravljeni, da se borimo in sprejmemo vsakršno konfrontacijo.
No vladi In na pristojnih torumih torej je, ali hočejo v dialogu z no-mi po dvajsetih letih potrpežljivega čakanja končno lizpolniti prevzete obveznosti v korist naše narodne skupnosti, ali pa hočejo v konfrontacijo z nami s tem, da nam vsilijo ugotavljanje. Ml smo pripravljeni in bomo Iskali pomoč in podporo najprej pri demokratičnih silah večinskega naroda, in to za našo borbo v vseh demokratičnih oblikah, še posebej v obliki, za katero je dala pobudo in jo tudi že
realizirala naša mladina — v obliki Solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev. Če naj
bo fo široka piatforma za našo skupno borbo z demokratičnimi si-iami tud) večinskega naroda — in to mora biti — potem je treba opustiti vse maienkostne osebne in srankarsko poiitične aii svetovno nazorne partikuiatistične fnterese, tu morajo šteti in veijati somo interesi naše narodne skupnosti in skupni interesi za zagotovitev mirnega in enakopravnega sožitja!"
ZSO hoče varovati, braniti irr uresničevati ta načela, ki niso nova, marveč izvirajo iz skupne narodnoosvobodilne borbe, je nagla-sli predsednik dr. Zwitter. Zato tudi ob dvajsetletnici obstoja ZSO ponavljamo naše vedno in dosied-no upoštevano stališče: v skupnih narodnih zadevah med koroškimi Slovenci, kjerkoli so že našli svoje politično mesto, ne more niti ne sme biti različnih gledanj in parti-kularističnih stremljenj! To je važno poudariti zlasti v trenutku, ko so
(Konce Hd #. strdn:J
Na pohodu so temne site, ki hočejo ustrahovati koroške Slovence
Lefošn/; poiefn; furizem bo#Š7 od /ans^egra
Na zadnji občinski seji v St. Jakobu v Rožu je prišlo do sramotnega zapostavljanja kor. Stovencev. Pri razdeljevanju subvencij za razna društva, so namreč odbili prošnjo slovenskega mešanega zbora .Rož*, ki je zaprosil za 3000 šilingov podpore. Ta sklep so utemeljili s tem, da je bilo zgražanje zaradi odstranitve nemških kažipotov (ki so bili protizakonito postavljeni) pred nedavnim tako veliko, da se .prebivalstvo* ne bi strinjalo z odobritvijo te prošnje.
Iz te izjave je razvidno, da so si zastopniki obeh velikih strank, ne glede na to ali so storilci znani ali ne, enotni, da so Slovenci krivci in da jih je zato treba že kar .kaznovati*. Upravičeno se sprašujemo, zakaj predstavnika frakcij pred henri leti ob sramotnem .Tatelstur-mu", ko so med drugimi tudi Šent-jakabčani trgali zakonite dvojezične krajevne napise, nista ukrepala in preprečila nemškim pevskim zborom podpore. Očividno velja .kolektivna odgovornost" samo za Slovence.
Po vsem tem kar se je zgodilo, je razumljivo, do so slovenski odborniki ostro protestirali in obsodili ta edinstveni in sramotni primer diskriminacije koroških Slovencev, to tem bolj, ker so prošnjo pevskega zbora .Rož" na eni prejšnjih sej že odobrili. Hkrati so tudi
Na pragu Novega !eta
Hdro je rw;w;7o /ero /n spe; so pred nem: prezn/^;, ^o mer/ drKgtm izmenjamo uolčt/a z že/jam: posameznikov, drKŽ:w, podjedj /n astanov, da /h srečni ir: zdravi prežive/: božične praznike ter aspesno stopiii v Novo /eto. Vsaj enkrat v /eta irt to kožičnem časa srwo po navad: ^apaj v dražiMs^err: kroga, kar je v tem kekt/čnem časa že kar nekaj nenavadnega. Prav ta stara navada, da se vsaj enkrat v /eta ir: to v ko-žičnem časa snidemo skapaj, astvar-ja razpo/oženje notranjega rrrira.
Kot /an^ko /eto tako tadi /etos z opravičeno zaskrk/jenostjo zremo v kodočnost, saj se rta gospodarske::: ir: rta rtarodrtopo/itičrtertrr: področja grmadijo terrtrri ok/aki, ki rtapovedajc-jo s/ako prikodrtost. 5krk za asodo na-re rtarodrtostrte skapaosti je vsekakor opravičerra. Avstrijske strartke so se sporazarr:e/e, da kodo izved/e „preštevanje posekrte vrste" ozirorrta ago-Zav/jartje rrtartjširte. koroški 5/overtci taksna ir: podokrta preštevartja zapestno odk/ar:jarr:o, ker /romenijo za nas napoved koja rta živ/jertje ir: srrtrt. 5/ej ko prej se koroški 5/overtci prizadevarrto, da ki žive/i v rrtirrterrt Sožitja z/asti v deže/i. Prav tako irrtarrto pri tem v rrtis/ik tadi ve/iko dražirto zkrarto okrog rtašega g/asi/a -S/overtskega vestrtika, ki se tradi ir: prizadeva, da ki astrege/ že/jarrt ir: ^cžrtjarrt rtašega /jadstva, z/asti sedaj, ko postaja Maše vprašarrje rrtartjširte Pedno ko/j prisotrto v sveta. Da ki Pa rtaš /ist še aspešrteje rrtoge/ izpo/-njevati to p/errterrito na/ogo, je pač najno potrekrto, da irrta čirrt več sorodnikov in dopisnikov, ki kodo Pontaga/i v Roža, Podjani in Zi/ji reme/jito spoznavati naše kraje in kadi ter njikove gospodarske in ka/-rarne poseknosti.
Ok tej pri/ožnosti imamo prijetno do/žnost, da se vsem našim prizadevnim sode/avcem in dopisnikom rskreno zakva/imo za izkazano zve-hoko ir) pomoč, da so pomaga/i so-yk/;kovafi in širiti naš /ist med nar/m /jadstvom in pa tadi izven nase ^De domovine.
Pad; tokrat povezajemo na praga novega /eta našo zakva/o s prošnjo, da tadi v prikodnjem /eta ostanete ^jffsti našema /ista, da ko še ko/j g/a-si/o nas vsek.
obsodili nesramno podtikavanje podžupana Fantu rja, češ da so za napisnimi akcijami tudi slovenski odborniki.
Znano je, da so v Št. Jakobu pred meseci namestili 'ilegalne nemške kažipote, ki pa jih mora sedaj občina po odloku okrajnega glavarstva v Beljaku do 31. decembra odstranit}. Po vsej verjetnosti je ravno to prepoved, da morajo odstranit) nemške kažipote, povzročila takšno sovraštvo, da so zastopniki velikih strank zgubili živce in se znesli nad Slovenci in to prav sedaj ko koroški deželni glavar govori o pomiritvi in streznitvi v manjšinskem vprašanju na Koroškem. Kakšna je v resnici ta pomiritev smo v praksi doživeli v Št. Jakobu. Slovenski odborniki so sklenili, da se bodo zarodi šentjakobskih dogodkov obrnili na nadzorno oblast pri koroški deželni vladi.
Nadailjnji primer diskriminacije koroških Slovencev v obliki hujskanja proti slovenski gimnaziji smo imeti pred nedavnim na Kostanjah, kjer je tamošnji učitelj Karl Franz na zborovanju .Karntner Lands-mannschafta" napadel slovensko gimnazijo, njene dijake s Kostanj in njihove starše. Istočasno je napadel tudi deželne ter zvezne šolske oblasti. Učitelj je trdit, da so slovenski otroci, ki so obiskovali slovenski pouk na Kostanjah, kljub slabim ocenam biti sprejeti na slo-
vensko gimnazijo, medtem ko nemških otrok z boljšimi ocenami, niso sprejeli v nemško gimnazijo.
Oba primera — šentjakobski kot kostanijški prepričljivo dokazujeta, da so na pohodu temne sile, katerih cilj je strahovanje koroških Slovencev in nato preštevanje. Prav zarodi tega dosledno odklanjamo takoimenovano preštevanje posebne vrste, ker smatramo to za brezvestno ravnanje z manjšino.
SREČANJE
ABSOLVENTOV
Srečanje absolventov slovenske gimnazije letnika 1965, bo letos v ponedeljek 29. decembra s pričetkom ob 19. uri v gostilni pri Vošperniku v Podravljah.
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" in mešani pevski zbor Podjuna oba iz Pliberka vabita na
StLVESTROVANJE
31. decembra pri Schwarzi-nu v Pliberku. Začetek ob 20. url.
Čakajo vas
#	vesela presenečenja
#	dobra volja
#	ansambel Bellamles
Prisrčno vabljeni!
Razveseliva
novica
Za planince, ki množično romajo na Triglav, je vedno na j večja težava' vprašanje prenočevanja. Kredarica in pa tudi ostale planinske postojanke v neposredni bližini Triglava so zlasti ob koncu tedna vedno nabito polne, tako da si lahko srečen, da moreš v jedilnici spati na tleh.
Da bi odpraviti oziroma ublažili to nevzdržno stanje, se je Piantinsko društvo Ljubljana-Matica odločilo, da bo povečalo planinski dom. V ta namen bodo zbirali prostovoljne prispevke in so že 'izdali darilne bone po 10, 50 in 100 dinarjev, ki jih prodajajo v društveni pisarni v Ljubljani, Miklošičeva 17.
Poleg povečanja doma pa so tudi v izdelavi načrti za gradnjo tovorne žičnice na Kredarico. Ta korak je bil nujno potreben, saj bo s tem odpadlo mučno, drago, dolgotrajno in ne nazadnje nezanesljivo (zaradi vremenskih neprilik) prenašanje hrane, pijač, kuriva in drugih potrebščin s konji po dolgi dolin} Krme do Kredarice.
Z realizacijo tega projekta bodo planinci imeti ugodnejše pogoje za obisk kralja Julijcev — Triglava.
Končno imamo statistične podatke o stanju letošnjega poletnega turizma na Koroškem. Od meseca maja do vključno oktobra so na Koroškem našteli 15,338.000 nočitev, to je za 7,6 odstotka več kot v lanski poletni sezoni. Na obrtna gostišča je odpadlo 7,489.000, na privatna pa 4 milijone 705.000 nočitev. V kampin-gih so našteli 2,015.000, v mladinskih in otroških domovih 179.000, v okrevališčih za odrasle 93.000 in v ostalih prenočitvenih lokacijah 857 tisoč nočitev.
Prirastek števila nočitev v primerjavi z lansko sezono, pripisujejo predvsem večjemu pritoku inozemskih gostov. Tako so v obrtnih gostiščih našteli 336.000 nočitev, to je za 5,1 "/<r več kot v lanskem letu. Od tega prirastka je bilo 350.000 inozemskih nočitev in samo 16.000 nočitev domačih gostov, to se pravi, da se je zvišalo število inozemskih
Razstava s!ik avtodidakta Ernsta Arbeitsteina
V času od 20. decembra 1975 do 4. januarja 1976 bo znani sii-kar-aviodtdakt Ernst Arbeitstein v prostorih trgovine s pohištvom Ku-schej v Pliberku, Koschatstrai{e 8, razstavljal svoja najnovejša dela, ki bodo tudi naprodaj. Razstava je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
Obisk izredno zanimive prodajne razstave toplo priporočamo.
Slovensko prosvetno društvo .Borovlje" vabi na
DRUŽABN! POPOLDAN v petek 26. decembra na Štefanovo ob 14. uri k Andreju Lausegarju pd. Foltu v Slovenjem Piajberku.
Čiani in prijatelji društva iskreno vabijent!
Ot//7or
Delež števila inozemskih nočitev v obrtnih in privatnih gostiščih je znašal 86,3 "/o, od tega je odpadlo 89,1 odstotka na goste iz Zvezne republike Nemčije. Delež nočitev v privatnih gostiščih je znašal 38,5 "/o. Kot povprečni čas bivanja so ugotovili 9,1 dneva, pri inozemcih pa 9,9 dneva.
Prirastek nočitev gostov iz ZRN je znašal 5,2 "/o, Nizozemcev 18,4 "/v, Angležev 14,9 "/o, Italijanov 11,9 "/o, Francozov 8,4 °/o Belgijcev 7,5 "/o. Padec števila nočitev pa so beležili pri gostih iz ZDA, Švice, Jugoslavije in Danske.
nočitev za 5,7, domačih pa samo za 1,6 "/o. V privatnih gostiščih je bilo število domačih nočitev višje, znašalo je 7,8 "/o napram 6,2 "/c pri inozemskih gostih. Od skupnega prirastka 282.000 nočitev je odpadlo na inozemce 237.000 in na domače goste 45.000 nočitev.
Koroški likovniki in književniki gostovali v Trstu
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu med drugim goji prijateljske stike tudi z bratsko Slovensko prosvetno zvezo v Trstu in to že vsa povojna leta. Vrstili so se medsebojni obiski na vseh kulturnih ravneh od gledaliških, pevskih in drugih.
V okviru teh vezi je v soboto 13. decembra v Kulturnem domu v Trstu bila odprta likovna razstava koroških slikarjev in prirejen literarni večer besednih umetnikov. Kot že omenjeno, -je prireditev z naše strani pripravila Slovenska prosvetna zveza v Celovcu skupno s Klubom Mladje. Tako je na razstavi v Trstu zastopanih osem likovnikov in sicer Ernst Arbeitstein, Jože Boschitz, Hubert Greiner, Gustav Januš, Valentin Oman, Jože Stetan, Rihard Vakaj in Zorka Weiss. Torej gre za isto skupino, ki je pred nedavnim bila predstavljena v galeriji Hildebrand v Celovcu, vendar s to razliko, da ije posamezni avtor zastopan z več deli, saj celotna razstava šteje skupno 44 razstavljenih eksponatov.
Razstavo je odprl predsednik Slovenske prosvetne zveze v Trstu prot. Klavdij Palčič. Slovesnosti pa so prisostvovali tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot, predsednik Kluba mladje dipl. inž. Franc Katt-nig, slikarjti Ernst Arbeitstein, Gustav Januš, ki je nastopil tudi kot pesnik m Zorka Weiss. Klavdij Palčič je v svojem govoru naglasil velik pomen umetniške ustvarjalnosti v zamejstvu ter njen veliki doprinos celotni slovenski kulturi.
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi na tradiciona!-
SiLVESTROVANJE na Bleščeči planini
Daieč proč od mestnega hrupa v samotni planinski postojanki na zasneženi Bleščeči bomo po svoje obhajali prehod iz starega v novo leto. Kdor je za romantično silvestrovanje v gorah, bo na Silvestrovo prišel na Bleščečo planino.
Prisrčno vabljeni!
Odkor
Bilčovs
Otvoritvi je prisostvovalo lepo število ljubiteljev likovne umetnosti, ki so si z zanimanjem ogledati razstavljena dela. Razstava v Trstu bo odprta do 30. decembra. Slovenska prosvetna zveza pa bo v prihodnjem letu isto razstavo skupno s Klubom mladje organizirala še v nekaterih mestih Slovenije.
Po otvoritvi likovne razstave je bil v Kulturnem domu v Trstu še literarni večer, na katerem so nastopiti besedni umetniki Anita Hudi, Gustav Januš, Florijan Lipuš in Valentin Polanšek. V imenu prireditelja je goste pozdravil tržaški pesnik in urednik Miroslav Košuta, ki je orisal izredno močan razmah slovenske književnosti na Koroškem v povojnih letih in da se je le-to uveljavila v osrednji slovenski književnosti. Predstavil ije nastopajoče avtorje, ki so nato brali iz svojih novejših literarnih del. Številno občinstvo je pozorno sledilo branju posameznih avtorjev, ki so v bistvu z umetniškega vidika prikazali trenutni položaj koroških Slovencev. Po literarnem večeru se je rozvil še zanimiv pogovor med avtorji in publiko, pri katerem je bilo vidno zanimanje o položaju na Koroškem. Odgovori so bili zelo stvarni 'In so udeležencem dali dober vpogled na težavno situacijo, ki trenutno vlada na Koroškem oziroma v kateri se nahajajo koroški Slovenci.
Brez dvoma je s to prireditvijo bila potrjena tesna vez med Slovenci na Primorskem in na Koroškem.
V soboto 6. decembra smo v Bil-čovsu spet imeli prireditev. V gosteh je bila igralska skupina ,Tone Sitrer" iz Zabnice pri Kranju. Prišli so med nas z veseloigro .Ljubezenske zmešnjave", katero je iz hrvaščine prevedel naš stari prijatelj Silvo Ovsenk.
Čeprav smo v zadnjem času imeli veliko prireditev, je našemu Slovenskemu društvu .Bilka" uspelo spet privabiti veliko število obiskovalcev, ki so napolnili Miklavževo dvorano. Vsi, ki smo se vabilu odzvali, smo bili deležni lepega kulturnega užitka, predvsem pa smo se tisti večer prijetno zabavali, kajti igralci so znali v dvorano vnesti dobro razpoloženje. Ze vsebino igre je taka, da se lahko od srca nasmejiš, igralci pa so seveda prispevali svoje z odlično igro. Čeprav je večina igralcev v tej) igri nastopala prvič, smo biti prijetno presenečeni. V .Ljubezenskih zmešnjavah", je bilo res toliko zmede, da nismo vedeli, koko se bo ves ta .zaplet" razrešil. Pa je le šlo. Seveda smo se ves čas igre prijetno zabavali, za kar se našim dragim gostom iz Zabnice prisrčno zahvaljujemo.
Goste je pred pričetkom igre pozdravil naš predsednik Rupert Reichman, medtem ko je v imenu gostov spregovoril prot. Črtomir Zorec, ki je orisal delo mladih Zab-ničanov ter na kratko orisal tudi vsebino igre. Vsem gre naša zahvala, posebno pa režiserju Silvu Ovsenku, ki je med nas prišel s tako lepo igro.
Slovensko prosvetno društvo .Zarjo" v Železni Kapli vab) na
UTERARN! VEČER
v soboto 20. decembra ob 20. url pri Kollerju v Železni Kapli. Predstaviti se nam bodo domači besedni ustvarjalci: Valentin Polanšek, Florijan Lipuš, Metod Turnšek, Karla Haderlap, Tonči Haderlap, Franc Sadolšek in Dragica Pasterk.
Prisrčno vabijent!
Odkor

Široko solidarnostno gibanje Cenjenim bralcem
^	^	Ce!ih dvaiset	na! !isl S!av^nski v^sfnik v r^n! a<^a! np
Klub slovenskih študentov na Dunaju ije skupno z Demokratično študentsko zvezo, Komunistično študentsko zvezo in Zvezo socialističnih študentov Avstrije organiziral dne 15. decembra 1975 na dunajski univerzi informativno prireditev pod geslom .Proti ugotavljanju manjšine — za izpolnitev člena 7".
Rektor univerze je prireditev najprej skušal preprečiti, vendar ga je Klub slovenskih študentov skupaj z demokratičnimi študentskimi or-
Pevski
seminar
zbora „Podjuna'* v Piiberku
V soboto 6. in nedeljo 7. decembra je mešani pevski zbor .Podjuna" priredil v Pliberku seminar, na katerega so bili vabljeni vsi pevci in pevke zbora. Kljub lepemu vremenu se je lepo število naših pevcev odzvalo povabilu, kar priča o resni volji pevcev, da bi se tem bolj temeljiteje pripravili na drugi vigredni koncert, ki ga zbor .Podjuna" misli prirediti spomladi 1976.
Zbor .Podjuna" se v tej zvezi zahvaljuje Slovenski prosvetni zvezi, ki je omogočila ta seminar s tem, da nam je poskrbela strokovnjaka glasbe iz Celja. Profesor Egon Kunej, dolgoletni vodja celjskega komornega zbora in organizator pevskih seminarjev za pevovodje v Velenju, nam je v treh zaporednih vajah po kratkih uvodnih besedah skušal razodeti kar največ o nujnih in najosnovnejših zahtevah zborovskega petja.
Vsi pevci smo bili veseli izkušenega pevovodje in njegovih bodrilnih besed, občudovali smo njegovo dinamičnost, hvaležni pa smo mu tudi za spoznanje, da napredek zborovskega petja med drugim merimo v čistem pianu. Predvsem smo mu hvaležni — kakor je naglasil tudi naš dirigent Oto Wutej — za kritično oceno našega petja. Saj je prav kritičnost osnova za vsak uspešen razvoj zborovskega petja.
Seminar smo zaključili z željo, da bi se še večkrat zbrali na podobnih seminarjih in da bi se še bolj izpopolnili.
OBVESULO
!z tehničnih vzrokov v tej številki nismo mogli objaviti nadaljevanja razprave .Iz zgodovine Pliberka in okolice" in prosimo bratce za tozodevno razumevanje. Z objavljanjem bomo nadaljevali prihodnjič.
Uredništvo
ganizacijami in s centralo Avstrijske študentske zveze (dsterreichi-sche Hochschulerschaft) prisilil, da jo je končno dovoli).
V nabito polni dvorani — zbralo se je okoli 300 ljudi! — so spregovoriti zastopniki študentskih organizacij. V imenu proponentnega komiteja za ustanovitev dunajskega Solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev pa je govoril Ulrich Trinks o pomenu zavezniške pomoči koroškim Slovencem. Med drugim je napovedal, da se bo Solidarnostni komite na Dunaju predstavil 'javnosti že v začetku novega leta^
Na prireditvi so sprejeli tudi posebno resolucijo, v kateri so kritizirali predvsem poročanje avstrijskega radia in televizije v zvezi z vprašonjem takoimenovanega štetja posebne vrste. V resoluciji je rečeno, da je v poročanju ORF čutiti stremljenje, da bi odklonilno stališče do štetja posebne vrste omejili no slovenske organizacije. .Zavestno zamolčanje dejstva, da so se v zadnjih letih in mesecih šte-
viine poiitične in kulturne organizacije ter znane osebnosti avstrijskega javnega življenja izrekie proti kakršnemukoli ugotavijanju manjšine in za izpoinitev obveznosti iz državne pogodbe glede slovenske narodne skupnosti na Koroškem, to manipuiirano poročanje ima očitno namen, da bi omajali naraščajoče soiidarnostno gibanje s koroškimi Siovenci ter preprečili razširitev solidarnostne miselnosti na široke plasti prebivalstva," je poudarjeno v omenjeni resoluciji.
Udeleženci prireditve so se izrekli proti enostranskemu prikazovanju manjšinskega vprašanja v ORF ter zahtevali, da morajo biti avstrijski javnosti objektivno pojasnjeni čiliji in zahteve slovenske narodne skupnosti in naraščajočega solidarnostnega gibanja s koroškimi Slovenci. Ponovno so Izrazil) pripravljenost sodelovati pri solidarnostnih akcijah proti ugotavljanju manjšine, od avstrijske zvezne vlade pa zahtevali nemudno in popolno uresničitev člena 7 državne pogodbe.
!z poroči!
na občnem zboru ZSO
(Nddg/jfVdMje s 6. srrdw)
resni poskusi vlade, da bi vnesla v naše vrste razdor in neenotnost, ko namerava' po svoje določiti, kdo lahko predstavlja manjšino in govori v njenem imenu in kdo ne. Mi ne bomo nasedli temu novemu naklepu, za nas je jasno in nespremenljivo načelo:	našo narodno
skupnost lahko zastopajo le naše narodne organizacije, kii se vse od podpisa državne pogodbe naprej do danes borijo za noše pravice, ki uživajo naše zaupanje in so si priborile reputocijo ne le v državi, kt že 20 let razpravlja z nijiimi, marveč tudi pri matičnem narodu in njegovi državi ter v svetu.
.Če oblastniki mislijo, da bodo med našim ljudstvom našli kviz-Hnge ali Robake, se motijo," je dejal dr. Zwitter. .Časi so minuli, ko so oblastniki lahko po mili volji postavljali in odstavljali zastopnike odvisne in brezpravne raje, kakor se to vidi in uveljavlja tudi v OZN. Le enotni In strnjeni v lastnih vrstah ter združeni z demokrati in prijatelji večinskega naroda bomo uspeli v te) težki, usodepolni borbi, ki se je z naklepom ugotavljanja. Izigravanja raznih skupin in posameznikov ter podobnimi triki po-
litike ,dell in vladaj' že pričela. Koroški Slovenci ne bomo klonili. Z zaupanjem v lastno moč, v podporo demokratičnih sil večinskega naroda, v pomoč matičnega naroda in njegove države ter vseh sorodnih gibanj in ustanov v svetu bomo v tej konfrontaciji brez ugotavljanja izpričali svojo življenjsko voljo In s tem svojo nacionalno Identiteto."
Ob koncu je predsednik ZSO spomnil, da bomo prihodnje leto obhajoli stoletnico rojstva našega največjega pisatelja in glasnika bodočih dni ivana Cankarja. Z njegovimi besedami: ,Jaz, bratje, pa vem za domovino, In mi vsi ijo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kor so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja' — je zaključil svoje poročilo in navzoče pozval: .Pojdimo s to vero domov, pripravljeni in odločeni za delo In — če treba — za borbo za pravice, ki nam gredo, za dosego enakopravnost) na domači podedovani zemlji!"
Celih dvajset let je naš list Slovenski vestnik v ceni ostal nespremenjen, in to kijub večkratnim podražitvam tiska, materiala in poštnine. Zadnje podražitve pa so nas — kar boste iz navedenih tehtnih vzrokov prav gotovo razumeli in uvideli — prisilile, da tudi mi povišamo ceno in sicer s 1. januarjem 1976.
Posamezni izvod po	stal 3.—	šil.	za	inozemstvo: 4.—	šil.
mesečna naročnina	12.—	šil.	15.—	šil.
letna naročnina	120.—	šil.	150.—	šil.
Kot druga leta, tako	tudi letos	prilagamo	stenski	koledar s proš-
njo, da listu ohranite zvestobo tudi v novem letu ter ga pomagate krepiti in širiti s sodelovanjem in pridobivanjem naročnikov.
Ob tej priložnosti vas obveščamo, da bo zaradi praznikov naslednja številka izšla v petek 2. januarja 1976.
4mitijardeši!ingov
znaša proračun ODK
Nadzorni odbor Avstrijskih dravskih elektrarn (ODK) je odobril proračun za leto 1976 v višini 4 milijard šilingov, ki jih bodo porabili za gradnjo novih elektrarn in za obratovanje že obstoječih naprav. Od omenjene proračunske vsote odpade na vzdrževanje obratov 1,45 milijarde, na gradnje v okviru projekta elektrarne Malta in boroveljske elektrarne pa okrog 2,4 milijarde šilingov.
Največjo postavko v proračunu zavzema vsekakor gradnja gigantske elektrarne Malta, in sicer 2,14 milijarde šilingov. Od te vsote je samo za gradnjo predvidenih 773 milijonov, za stroje 295 in za električne napeljave ter naprave 270 milijonov šilingov. Ne nazadnje je treba tudi omeniti, da znašajo obresti iz posojil za gradnjo elektrarne Malta kar 495 milijonov šilingov.
Tudi za dopolnitev obstoječih obratov je predvidenih 79 milijonov, za načrtovanje pa okrog 50 milijonov šilingov.
Največji del proračunskih sredstev pride v dobro avstrijskemu gospodarstvu, samo malo odstotkov, to je za tiste proizvode, ki jih v Asvriji nimamo, pa gre na račun inozemstva.
VABILO
no zrečanje izobražencev v Domu prozvete v Tinjah, pod gezlom
.DIMENZIJA VERE V DELIH SLOVENSKIH BESEDNIH UMETNIKOV"
Začetek: v petek 2. januarja 1976 ob 9. uri dopoldne, konec v zoboto 3. januarja 1976 ob 13. uri popoldne.
Predavatelj: dr. Vladimir Truhla
Prizrčno vabljeni!
Dom v Tinjah vabi na
STROKOVNI TEČAJ ZA KMETE v ponedeljek 5. januarja 1976 od 9. do 17. ure. Referenta: Inž. Blaž Singer in dipl. inž. dr. Franc Grdblacher
STROKOVNI TEČAJ ZA KMETICE v zredo 7. januarja 1976 od 9. do 17. ure. Referenta: Inž. Blaž Singer In dipl. Inž. Matevž Kraznlk
STROKOVNI TEČAI ZA MLADE ŽENE od četrtka 8. januarja 1976 ob 18. uri do nedelje 11. januarja 1976 ob 13. ur).
Več referentov. Točnejš) razplz še zledi.
VABILO na igro v petih dejanjih
Z LASTOVKAM!
^v petek 26. decembra 1975 ob 14.30 uri pri Voglu v št. Primožu
) v petek 26. decembra 1975 ob 19.30 uri v farni dvorani v Pliberku
)v nedeljo 28. dec. 1975 ob 14.30 uri v kulturnem domu v Dobrll vazi
^v nedeljo 28. dec. 1975 ob 19.30 url v farni dvorani v Šmihelu
Prizrčno vabljen)!
TJ
Slovenzko prozvetno društvo .Kočna" v Svečah vabi na
KONCERT SLOVENSKE PESM!
na Štefanovo 26. decembra 1975 ob 14.30 url pri Adamu v Svečah. Poje moški pevzkl zbor pod vodztvom prof. Antona Felnlga.
Ob tej prlložnoztl bo zodelo-vala tudi Igralzka zkuplna SPD .Draboznjak" z Koztan), z božičnim prizorom Antona Suzterja Draboznjaka.
Prizrčno vabljeni!
VABILO na ztllnl koncert
ROŽANSKE LJUDSKE PESM!
#v nedeljo 4. januarja 1976 ob 14.30 url pr) Rutarju v Žltari vaz). Prireditelj Slovenzko prozvetno društvo .Trta" v Zltarl vazi
#v nedeljo 4. januarja 1976 ob 19.30 url v Schwarzlno-vl dvoran) v Pliberku. Prireditelj Slovenzko prozvetno društvo .Edinozt" v Pliberku.
Naztopa: Mešani pevzkl zbor Iz St. Jakoba v Rožu pod vodztvom Lajka Mlllzavijeviča.
PnsrČMo vdNjem/
Slovenzko prozvetno društvo .Radiše" vabi na vezeloigro
LUMPACU VAGABUND v petek 26. decembra na Štefanovo ob 14.30 uri v dvorani pri cerkvi na Radišah. Ljubitelji odrzke umetnozti prizrčno vabljeni!
Ot%or
Slovenzko prozvetno društvo .Gorjanci" v Kotmari vazi vabi na
KONCERT ROŽANSKE PESM! v nedeljo 28. decembra 1975 ob 19.30 uri v farni dvorani v Kotmari vazi. Goztuje mešani pevzki zbor iz št. Jakoba v Rožu pod vodztvom Lajka Milizavljeviča.
Prizrčno vabljeni!
VABILO na vezelo lutkovno igro
„MEH ZA SMEH"
#v nedeljo 21. dec. 1975 ob 11. uri v farni dvorani v Železni Kapli Prireditelj: Otroška mladina v Železni Kapli #v nedeljo 21. dec. 1975 ob 14. url pri Rutarju v Žltari vazi. Prireditelj: Slovenzko prozvetno društvo .Trta" v Žitarl vazi #v nedeljo 21. dec. 1975 ob 16.30 url v narodnem domu v Dobrll vazi. Prireditelj: Slovenzko prozvetno društvo .Srce" v Dobrll vazi
Naztopa: Dramzka zkuplna Koroške dijaške zveze iz Celovca.
Dom v Tinjah prireja
PROSVETNO POTOVANJE V GRČtJO v čazu od ponedeljka 9. do nedelje 15. februarja 1976 Pole! z letalom Iz Brnika v Atene In nazaj. V Grčiji zl bomo ogledali najpomembnejše znamenitoztl grške zgodovine.
Cena potovanja znaša 4200 šilingov. Doplačilo za celodnevni Izlet na otoke Aeglna, Poroz In Indra: šil 360 In doplačilo za večerjo v meztni četrti Plaka: 90 šilingov. Pizmene prijave zprejema: Katoliški dom prozvete v Tinjah, 9121 Tinje do 10. januarja 1976. Prijavljenim bomo dopozlall vza nadaljnja navodila, prozpekfe, literaturo In položnico za vplačilo ŠH. 2000, ker šele z tem je prijava veljavna In zprejeta.
IVO ZORMAN
Novoletno pričakovanje
Križanka za otroke
Katarinca ima rada skrivnosti. Včasih, ko stoji pri oknu in pregiba z ustnicami, je mamica nejevoljna.
.Kaj se venomer pogovarjaš sama s seboj,"
pravi.
Saj se ne. Toda če bi povedala, da se pogovarja z drevesi v parku, bi se mamica še bolj čudila. Če živiš na podstrešju kakor Katarinca, gledaš drevesom naravnost v krošnje in to je takio, kakor če te očka dvigne od tal in mu lahko od blizu pogledaš v obraz. Ljudem spodaj so drevesa tuja. Kdo pa se ozre kvišku, da bi s pogledom dosegel vrh? In če se, se mu zdi vrh visok, nedosegljiv in komaj resničen. Za Katarinco, ki gleda s podstrešnega okna, pa so drevesa kot stari znanci, kakor dobri prijatelji. Priklanjajo se v vetru in iztezajo proti njej močne grčaste roke in Katarinci se nenadoma zazdi, da bi jo prestregle, če bi se pognala z okna, da bi jo dvakrat, trikrat zazibale in varno postavile na tla.
Ko je Matjaž iz prvega nadstropja dobil papagaja, pisanega ptiča, ki govori, je Katarinca poiskala v škatli zlate in rdeče in modre in zelene lističe od čokoladnih bonbonov, ki jih ji je bil nekoč prinesel očka. Posejala jih je po kuhinji, dva na okno, tri na omaro, enega pod mizo, dva na divan, pa je imela celo jato papagajev. Pisani ptiči so zašelesteli in se zganili, če je na hitro odprla in zaprla vrata, in eden je poletel z omare in se odsukal proti štedilniku, da ga je morala ošteti:
.Osmodil si boš krila!"
Če jih je zajela v dlani in vrgla v zrak, so se razleteli in frfotali po kuhinji, da so se Urošu v stajici zasvetile oči. Vriskal je od zadovoljstva in zaman iztegoval roke za njimi. Mamica, ki se jim je morala izogibati, pa je rekla:
.Kaj spet uganjaš s temi papirčki, Katarinca?"
.To so vendar papagaji."
.Papagaji?" se je začudila mamica. .Saj nisi več tako majhna, Katarinca. Danes morava pomiti še stopnišče."
Morava... To je bila tiha prošnja, ki jo je Katarinca razumela. Kup perila, ki naj bi ga mamica zlikala, preden bo odšla v tovarno, se je manjšal neusmiljeno počasi, kazalci na uri pa so kar požirali minute.
Katarinca ni večja kakor drugi otroci. Osem let je stara in rada ima svoje skrivnosti, hkrati pa ve, da mora biti skoraj kakor odrasli. Ker živijo v podstrešnem stanovanju in ker mora mamica čistiti stopnišče in kleti, da
jim ni treba vsak mesec odšteti denarja še za stanarino, ko ga jim zmeraj manjka. Ker so sami, ker je odšel očka v tujino, da bi laže živeli, da bi si kupili morda večje stanovanje... O novem stanovanju je Katarinca skraja sanjarila, kakor da ga bodo dobili čez noč. V mislih je odpirala vrata v sobo, ki bo samo njena, za vsako igračo je določila mesto, kamor jo bo postavila. Meseci pa so tekli, nabralo se jih je za leto dni, za dve leti, sanje o stanovanju so bledele, očka pa je iz dneva v dan bolj pogrešala. Mali Uroš ni spraševal po njem, Uroš ga še poznal ni, ko je bil zadnjikrat na obisku, Katarinca pa pogosto sanja, da sedi očku na ramenih. Kako si zrasla, pravi očka, težka si, v resnici pa komaj ve, da jo nosi. Očka zmore vse, cel dan bi jo lahko prenašal, pa se ne bi utrudil.
Od pritličja do podstrešja je oseminštirideset stopnic. Kolikokrat jih je Katarinca že preštela. Vsakokrat, ko se je vračala iz šole in je preskakovala po dve hkrati, da bi bila prej pri Urošu, ki je bil v stajici sam, ker je bila mama v tovarni. In vsakokrat, ko je prestavljala vedro s stopnice na stopnico, brisala in ožemala krpo. Umikala se je ljudem in žalostno gledala stopinje, ki so jih puščali. Nekaterim se tako mudi. Ne utegnejo si očistiti čevljev, tudi trenutek ne morejo počakati. December ne prinaša samo sneg in novoletne jelke in vesela pričakovanja. Z decembrom pride tudi blato in več dela na stopnišču.
Pred prazniki je zadišalo v hiši po cvrtju in poticah in za vsemi okni so zagorele jelke. Katarinca je čistila tla pred zaprtimi vrati stanovanja, zanjo pa je bilo, kakor da so odprta na stežaj. Za vse ljudi je vedela, kako žive.
Bregarjevi so imeli jelko do stropa, okoli nje je bila speljana železnica in preproga na tleh je bila debela in mehka, da si lahko lege! nanjo. Toda Bregarjev Matjaž je bil zmeraj sam. Niso mu pustili, da bi se družil z drugimi otroki v hiši. Katarinco je gospa nekoč kar nagnala, pa je komaj prestopila prag.
„Le pojdi domov!" ji je rekla.
In ji je ponudila s čokolado oblit piškot. Katarinca je imela take piškote rada, od gospe Bregarjeve pa ga ni vzela.
Tudi Čmetova v pritličju sta sama. Nič otrok nimata, in očka je nekoč dejal, da jima je dolgčas, ko je v stanovanu tako puščobno. Saj jima je res. Kadar le vidita Katarinco, jo povabita k sebi. Ko sta zaslišala rožljane vedra, so se vrata odprla, kakor da sta čakala nanjo.
„Pridna si," jo je pohvalila Čmetova. „Imaš rada čokoladno mleko?"
Tudi našim mladim prijateljem .trdih orehov" smo pripravili malo veselja s križanko, za katero bodo v počitnicah gotovo našli dovolj čosa. Da pa bo trud, ki ga boste vložili v reševanje, tudi primerno .poplačan", bomo med tiste, ki nam boste poslati pravilne rešitve, z žrebanjem razdeliti tri nagrade — lepe slovenske knjige.
Torej pokažite, kaj znate! Rešitve pa pošljite do 10. januarja 1976 na naslov: Slovenski vestnik, Gasometergasse 10, 9020 Ktagenturt - Celovec.
Vodoravno: 1. znamko avtomobilov; 4. Šport trdih pesti; 7. .beli šport"; 9. vzklik; 11. zdrava pijača; 12. začetek abecede;
13. staro strelno orožje; 15. grška črka; 16. atletska disciplina, tudi apetit; 17. vprežna žival; 18. obžalovanje; 20. izrastek na glavi; 22. različna soglasnika; 23. glas; 25. oblika pomožnega glagola; 26. bližnji praznik; 28. povezano klasje; 29. dvanajst mesecev.
Navpično: 1. v naših krajih bolj redka tovorna žival; 2. latinski veznik; 3. dragocena surovina, ki nam jo daje gozd; 4. domača žival; 5. središče vrtenja; 6. del stanovanja; 8. imamo ga sredi obraza; 10. velik gostinski obrat; 12. zem-Ijevidna knjiga; 14. glej 18. vodoravno; 15. grški bog vetrov; 18. značilna pokrajina na Primorskem; 19. del jedilnega pribora; 21. rešeto; 23. veliko strelno orožje; 24. reka v Egiptu; 26. oblika pomožnega glagola; 27. ako.
Katarine! so se usta razlezla v nasmeh. Rada bi poznala tistega, ki mu ni všeč čokoladno mleko.
.Potlej se oglasi, ko boš opravila!"
Katarinca je pri Črnetovih gledala jelko, na kateri so utripale luči, srkala je čokoladno mleko in klepetala. Ure in ure bi lahko klepetala, pa se ne bi naveličala. O šoli in o prijateljicah, o Urošu in o očku, ki ga pričakujejo.
.Jutri pride," je rekla. .Pisal je. Do jutri je še en dan, niti ne cel dan, gotovo pride že dopoldne."
.Najbrž si mu pripravila lepo darilo," je bila radovedna Čmetova.
Seveda ga je pripravila. Prevezala ga je z rdečo pentljo in ga že postavila pod jelko. Darilo za očka je bilo Kaitarinčina skrivnost. Toda Črnetovi jo je lahko zaupala, s Črneto-vo sta se pogovarjali, kakor bi bili prijateljici.
Sneženi mož Franci
Vse ceste in poti, trovmike in hiše Ije pokril sneg. Otroci so odhiteli pred hišo in naredili sneženega moža. Toda to n: bil navaden sneženi mož. BH je korenjak med sne-žaki 'ib otroci so mu dali Ime. Imenovali so 9a sneženi mož Franci. Zakaj so mu izbrali prav to ime? Cisto preprosto. Otroke je večkrat obiskoval stric Franci, ki je Imet dolg rdeč nos. Otroci niso vedeli, zakaj je stričev nos tako obarvan, toda ob snežako-vem korenčkovem nosu so se spomnili na strica Francija.
Na vrtu se je sneženi mož prijazno smehljal s svojimi usti iz premoga. Gledal je ptičke, ki so kot drobcene kepe skakljali po snegu, gledal je, kako sneži. Tedaj se je pričel ubogi Franci dolgočositi. Tudi sneženi "tožje se lahko dolgočasijo. Popraskal se je Po svojem belem plašču, zazehal in tedaj se je nečesa domislil. Če bi imet velike in tople copate, bi bilo vse veliko bolje. Lahko bi se sprehajal po vrtu, lahko bi tekal ra otroki in se udeleževal njihovih iger. Sedet bi na sanke in se zapeljal po gričku. Koliko stvari bi se spremenilo, če bi imel copate)
Tedaj je k Franciju pristopila deklica z leleno ruto. Gledala je snežaka in bila je lelo vesela. Tudi Franci se ji je prijazno nasmejal. Nenadoma je opazil, da je drobni
otrok stabo oblečen, suh in premražen. Hote) jo je vprašati, zakaj hodi po mrzlem snegu z raztrganimi čevlji, pa je deklica spregovorila sama: .Očka mi bo prinesel veliko punčko, ko bo prišel iz Nemčije, kjer je na delu. Vsem mojlim bralcem in sestri-com bo kaj prinesel. Babica sicer pravi, da ga ne bo, ker je pozabil na nas, vendar jaz tega ne verjamem. Punčka mi je vendar obljubil. Kaj pa ti praviš, sneženi mož, ali
bo prišel?" Franciju je postalo hudo zaradi deklice. Le kdo bi ji mogel porušili njene lepe sanje? Zalo je raje navdušeno prikimal. Deklica ga je prijazno pobožala po sneženi roki. Nekateri sneženi možje so zelo dobri in Franci je bil eden izmed njih.
Franci je ostat sam na vrtu. Premišljeval je o deklici, ki si je želela punčko. Žele) ji je pomagali, toda sneženi možje nimajo denarja, da bi lahko stopili do bližnje trgovine, kjer je vse tako praznično in svetlo, in kupili punčko za osamljenega otroka. Pa se je Franci zamislil. Toko dobro mi Ije pravzaprav. Stojim tu na vrtu, ptički me obiskujejo in otroci se igrajo v moji bližini. Pa sem še nezadovoljen in si želim velike copate. Le kaj bi z njimi? Prav nič jih ne potrebujem. Rad bi, da bi deklica dobila to, kar si želi. Kadar osrečuješ, si tudi sam lahko srečen.
In kaj je storil snežak Franci? Ptičkom je naročil, da so sporočili dekličino željo dedku Mrazu. Dedek Mratz je dober. Ko je obiskoval pridne otroke, se je s svojimi sanmi ustavil tudi pred dekličinim domom.
Otroci, če boste srečali otroke, ki jim nihče ne izpolni njihovih velikih želja, dajte jim katero od svojih daril. Veste, dedek Mraz je že zelo štor in včasih se zgodi, da pozabi na katerega otroka.
..Medvedka," je rekla. .Majčkenega," je pokazala s prsti. „Tako prijeten je . . . kosmat kakor očka, kadar se ves dan ne obrije."
Mamica se je čudila, ko ga je prinesla domov, le kaj bo očka z medvedkom, Čmetova pa je razumela.
.Najbrž ti je bil med vsemi najbolj všeč," je rekla.
.Ves mesec sem ga hodila gledat," ji je zaupala Katarinca. .Vsak dan sem nekaj privarčevala pri malici..."
V vseh stanovanjih so stale okrašene jelke, vsak je imel svoje želje in svoje pričakovanje, v največjem pričakovanju pa je živela Katarinca. Njena jelka ni bila velika. Segala je sicer do stropa, toda njihov strop je bil poševen, in ker je morala biti jelka pritisnjena k steni, je bila komaj tolikšna, da je Uroš dosegel vrh. Pod njo pa so že čakala darila: šal, ki ga je Katarinca sama napletla za mamico, leseni konjiček za Uroša, jopica za Katarinco, Katarinci so kupovali zmeraj tisto, kar je najbolj potrebovala, in medvedek za očka.
Katarinca je že od jutra hodila k oknu in gledala čez drevje na progo, po kateri so drveli vlaki. Kratki rdeči vlaki, ki so vozili ljudi na delo, in dolgi hrumeči vlaki, ki so prihajali iz tujine.
.S temle je pa zares prišel," je govorila Urošu vsakokrat, ko se je tak vlak ustavil.
Med ljudmi, ki so se usuli s postaje, pa ni bilo očka. Ne dopoldne, ne popoldne, ne zvečer, ko je Uroš že zdavnaj spal in je morala tudi Katarinca v posteljo. Sveč na jelki z mamico nista prižgali, svečke bi morale pozdraviti očka, in večer je bil puščoben kakor megleno vreme.
S spanjem so prišle tudi sanje. V sanjah je Katarinca jezdila na očkovih ramenih, visoko, da se je z rokami dotikala krošenj dreves. Vsa drevesa so bile jelke, večje kakor je bila Bregarjeva, z utripajočimi lučmi, kakor so jih imeli pri Črnetovih. Z vej so viseli srebrni zvončki, Katarinca jih je samo rahlo oplazila z roko, pa so zazveneli kakor očkov smeh.
Ob znanem glasu se je predramila. Odprla je oči in zagledala, kako se sklanja nad njeno posteljo očka. Prav zares, ne samo v sanjah. Poraščen obraz, kakršen je bil zmeraj, če se ves dan ni obril, nasmejane oči in močne roke, ki so segle po njej.
.Saj sem vedela, da boš prišel."
.Daleč je... vlaki vozijo počasi," se je smejal očka. „Pa torba je bila težka."
Katarinca se je ozrla k jelki. Cel kup daril, toliko da je niso zakrila.
„Si videl medvedka?" je vprašala.
.Videl," se je smejal očka. .Prav takega sem si želel."
.Saj sem vedela."
Očka je dvignil Katarinco visoko pod strop, jo spustil in spet ujel, potem pa je moral sesti na tla in si jo posaditi na kolena, da sta prižgala sveče.

Poezija
. - v
ptjac
ALKOHOL je poživito, utopi nam vse skrbi, kdor ga iehta preobiio, nos čkriatno mu cveti!
BARMAN meia nam pijače, kakor kdo si požeii, kdor ima presežke piače, v baru jih !ahko pusti ...
CVtčEK — siavno kisio vino, ki Doienjska ga rodi, namčrevopreireskisiino, če predoigo v njem ieii.
ČA3 je siab, če rum pogreia, boijči pa je s čajem rum: pametni ga modro meša, poi na po! !e za pogum!
D!NGAČA dovo!j je žtička, iniex!ezetivnoge, če je zraven kaj prašička, pa najprej v ie!odec gre.
ENC!3AN greni kot petin, a je satamensko zdrav: bojda tak je kot petetin, kdor ga spije ravno prav!
FLOR!3AN gre med tikerje, a je zvit kot sam hudič!
Ni primeren za šoferje, če vo!an drži s!abič ...
GROG je čaj za zimske čase, ko so kri nam !edeni: če ga hitro zvrneš vase, te pogreje do kosti!
HERMEL!KA je za zdravje, zraven pa še sto budi, čenežehtašjepokravje, se prav tuštno ti godi. . .
iSTRSKO čRNtNO pristno pitibišeangetčki: piti jo je sptoh koristno, se po njej nebeško spit
JABOLčNtK— gorenjsko vino — botj za žejo je navit: če ga piješ s kačjo stino, si kot puškica nabit!
KAVA nam preganja spanec, vse kanctije gor drži: bodi tujec, bodi znanec, s kavo se ga pogosti.
LtMONADA je pijača, atahkojetudishow, da žetodec se obrača, ko ves divji greš domov!
MOŠT ni videt še Martina, a jo dober, ko kipi, za spremembo pa od vina rad ..odjugo " povzroči . . .
NAPtTNtNA ni za piti, pa je v čistih vsepovsod, kdor preveč z njo skoporiti, je..tovariš", ne..gospod"...
ORANIADA je za mtade in botnikom dobro stri, čeprevečjetenastade, rad trebušček zaboti!
PtVO pijemo poteti, da nam žejo ohtadi: ta, ki mere nima, z teti sodček spredaj pridobi!
RUM je sort žeto raztičnih, za mornarje in za v čaj, z njim sotdati v bitkah dičnih rajši šturmati so v raj ...
SLiVOVKA, ta stava naša, stuži nam namest' deviz: kdor čez mejo jo odnaša, rešen je finančnih kriz.
SMARNtCA za podivjanje jeznih fantov poskrbi, pipecbržjetuzaktanjo cot ostane, kdor zbeži...
IONtCWATER ni za bratce,
ki nosovi jim rde,
botj za zenske je in mtadce,
kizatinijoskrbo.
URHA ktiče, kdor naceja z a!koho!om se ves dan, četo noč ga grudi žeja, zjutraj pa je ves zaspan.
VODA bojda še za v čevtje prida nič pijača ni, kdor preveč seznjonadevtje, žabji rod si zaredi...
WHtSKY nobot je zadeva, todanizaptitokžep: tak, ki jo finančna reva, naj od f!aše voha čep!
ZELNtCA — od zetja voda — jezačrevakotktistir, čep izbije kot iz soda, ko so sprazniš, je pa mir.
HLAVKA je južno vino, z njo se bratstvo nam kropi, kdor pogreša v njenj kistino, naj kar cvička se drži!
(Pavtihova pratika)
Novoletna jelka
V hm je bil praznični vrvež. Na mizi je dišala potica. Pa ne rožiče-va, ampak takšna prava, orehova z dodatkom medu in rozin. V pečici se je cvrla pečenka in v kozarcih se je lesketalo domače vino.
Vsi koti so bili očiščeni, poribana tla so bila prekrita s časopisnim papirjem, na oknih so se belile pravkar zlikane zavese.
Ženi so rdela lica od veselega pričakovanja. Pogledovala je na uro, kajti mož je pisal, da bo prišel z večernim vlakom. Vse najboljše mora biti pripravljeno zanj, kajti utrujen bo od dolge poti.
Dedek in babica sta sedela ob peči. Pogovarjala sta se o davno minulih praznikih, na katere sta imela čisto svoje spomine. Nocoj nista luščila fižola ali koruze, kakor sicer vsak večer. Saj nocoj je vendar praznik. Že zgodaj sta pospravila v hlevu pri kravicah, da sta nato mirno na toplem utonila v spomine. A tudi onadva sta pričakovala zeta. Rada sta ga imela in kar nič mu nista zamerila, ker je odšel pred letom in pol v tujino. Vedela sta, da je hiša potrebna popravila, doma pa zraste premalo denarja. Še sreča, da sta toliko pri močeh, da lahko pomagata hčerki pospraviti na domačiji.
Le desetletna Anka ni bila tako vesela. Seveda se je tudi ona veselila očeta. Pričakovala ga je morda še bolj nestrpno, kakor odrasli. A njeno malo srce je vendarle polnila žalost. Kaj zato, če je hiša polna dobrot, ko pa ni v kotu okrašene smrečice . ..
Pa se je tako veselila, kako lepo bo okrasila drevesce! Že od poletja je zbirala zlate nitke in srebrni sta-niol papir, da bi ja bilo dovolj okra-
skov. In v škatli na podstrešju je vendar še polno pisanih krogel od prejšnjih let. Sedaj pa takšno razočaranje!
Sicer je nekako razumela, da mati ni utegnila iti v gozd. In vedela je, da dedek ali babica res ne moreta po snegu v hrib onkraj vasi in travnikov. Drugega pa ni pri hiši. Seveda na dveletnega bratca ne more misliti. Čez deset let že, morda že prej. A sedaj? Še dolgo bo morala čakati, da bo zrasel.
Zavidala je Anka vsem sosedom, ki imajo otroke in mislila, da nemara prav sedaj povsod krasijo mlada drevesca. Saj imajo povsod vsaj kakšnega strica, ali velikega brata, če že očeta ni doma. Povsod, samo pri njih ne.
Zagledala se je skozi okno v noč, vso belo in od meseca obsijano. Nenadoma je planila proti vratom in z glasnim vzklikom: „Ata pride!" stekla ven.
Skoraj ga je podrla, tako se je zaletela vanj! Postavil je dva težka kovčka na tla in že je bila v njegovem objemu.
Tedaj pa je že na prag prihitela mati in kar kmalu za tem je bila vsa družina v topli sobi.
Komaj se je oče malce okrepčal, je že odprl kovčka in začel deliti vse, o čemer je mislil tam daleč od doma, da bo razveselil svoje najdražje.
Joj, to je bilo vzklikanja od samega velikega veselja. Babica je kar takoj pomerila debelo volneno jopico, dedek je božal toplo zimsko perilo, mati je občudovala prelepo blago za obleko. Anki pa je bila čez vse drugo takoj pri srcu velika punčka s pravimi kitami in očmi, ki so se odpirale in zapirale.
Iz drugega kovčka so se prikazale škatle sladkarij, zavitki kave in kdo bi vedel kakšnih dobrot še. Nazadnje je oče vzel iz kovčka zajetno škatlo in jo odprl. In zalesketale so se krogle, okraski za novoletno jelko in zasvetlikali so se kodri svilenih laskov.
Anki je kar sapo zaprlo! Nato pa je žalostno vzdihnila:
„Ko pa nimamo drevesca, da bi ga okrasili..."
„Nimate drevesca?" je oče pogledal začudeno.
„Oh, jaz nisem utegnila iti ponj," se je opravičevala mati.
.Nama je v tem snegu v gozd predaleč," sta zmajevala z glavo dedek in babica.
Tedaj se je očetov pogled srečal s hčerkinimi očmi. Videl je, kako se v njih zrcali žalost, upanje in veliko pričakovanje.
Pomežiknil ji je:
„Greva, Anka? Greva kar sedaj v gozd?"
..Pojdiva!" je vzkliknila deklica presrečna.
„Oh, Martin, nikar. Šele prišel si. Utrujen si od poti," je branila žena.
„Bosta pa jutri šla," je rekla babica.
„Jutri je tudi še čas," je rekel dedek.
Toda oče je čutil v roki drhtečo Ankino dlan. Zasmejal se je:
„Kar nocoj pojdeva. Nocoj je čas, da se krasi drevesce. Kmalu se bova vrnila."
Anka je oblekla dolge tople hlače, obula je v škornje debele volnene nogavice, nataknila kapo in rokavice. Medtem je tudi oče že tičal v plašču in preden „bi se maček obul" sta bila zunaj.
V vseh hišah v vasi so gorele luči, cesta pa je bila malone prazna. Sneg je škripal pod njunimi koraki, od severa je brilo in na milijone mrzlih biserov se je lesketalo na snežni belini.

* -



„Ob novem /e/u pridem/"
Samo pel minut lahko posedim, je govorila sama zase, ko se je vsa trudna usedia na majhen slo! pri štedilniku. Skozi majhno okence se je naskrivaj priplazil žametni žarek večerne zarje. Kaiko rada je gledala mati te orjaške, s svetniškim sijem ožarjene vrvrhove! Nocoj pa ni opazila te lepote. Zdelo se ji je, da ta vse prezgodni mrak hodi za njo kot neusmiljeni birič. Noge so jo bolele. Od samih skrbi se ji je v glavi kar vrtelo.
Skrbno je počistila vso hišo. Mizo je pogrnila z belim prtom. Postelje so dišale po sveže opranem perilu. Vsa shramba je dišala po raznovrstnih dobrotah. Vse je še enkrat skrbno pregledala, če je morda kaj pozabila, ali če se je kaj. pokvarilo. A vse je bilo v najlepšem redu. Pa kaj bi, sej je že v jeseni odbrala najlepše hruške. Zdaj pa so mehke in rumene, da se človeku kar ponujajo.
Prav na dnu omare je imela shranjeno darilo za vnučka. Nekaj časa je opazovala igračo pa spet siiko malega Renatka. Zdelo se ji je, da se ji je celo nasmehnit. O, kako težko jih pričakuje. V svojih žuljavih dlaneh je že čutila mehke ročice vnučka, ki ga dotlej še ni nikdar videla. Gotova jo bo ob-
jel in poljubil. In ona ga bo stisnila k sebi. Pripovedovala mu bo pravljice, še lepše kot jih je pred davnimi leti svoji Jerici.
Vso noč ni mati zatisnita oči. Zmeraj, kadar se je snežni metež zagnal v vrata, da so zaškripala, je ostala, prisluškovala, in strmela v temo. .Pa spet nič," je vzdihovala sama zase in hitela zapirat vrata.
Zjutraj je vstala še bolj utrujena, kakor je legla. Pa ji ni bilo žal. Hitro je zakurila peč in še tu pa tam pospravila kako stvar. Ko je vse uredila, je za hipec postala. Oči so se ji iskrile od ponosa, saj je bila njena majhna hišica pripravljena, topla in prijazna.
Skoraj se je že bala, da jih ne bo, ko je zaslišala veseio čebljanje. Vsa je vzlrepelala. Roke so se ji tresle, ko je še enkrat popravila nedeljsko ruto. Z razprtimi rokami jim je pohitela naproti. .Renato, pa si končno vendar le prišel!" je zaklicaia, ko je zagledata gosposko oblečenega tantka. Ni ji pritekel naproti, niti roke ji n! podal. Le nejevoljno se je obrnil do svoje mamice in v italijanščini grobo vprašal: „Kcaj pravi ta stara ženska?"
Oče je stopal z velikimi koraki in majhna postavica je drobneia ob njem.
Ej, koliko sta si imeia povedati. Nekaj časa je čebijaia Anka, kako je bilo doma, odkar ga ni biio. Govo-riia mu je o šoii, pa zopet o teiičku, za katerega ji je biio žai, ko so ga prodali, pa zopet o bratcu, kaj vse si zna že umisliti, čeprav je še tako majhen.
A tudi oče je dekletcu pripovedoval o marsičem, kar je doživel v velikem svetu.
Prišia sta v gozd in zagazila v ceio.
.Še sreča, da je naš gozdič tako blizu ceste, sicer bi biio presneto nerodno," je menii oče.
„Bi pa kje drugje učesniia kakšno smrečico," je rekia Anka.
„Oho, to se pa ne sme," se je zasmejal oče otrokovi domislici in resno pristavi!: „Tudi nam ne bi biio prav, če bi kdo na našem trebii mia-da drevesca."
Kar hitro je našei oče drevesce.
„Vidiš, prava pravcata jelka je. Veš, že predlanskim sem vedei zanjo, a tedaj je biia še premajhna. Letos pa je ravno pravšnja."
Otresel je sneg z vej in z ostrim nožem zarezal v debeice. Hitro je opravii in že je zadel drevesce na ramo.
Zopet je Anka stopicala ob njem.
Nenadoma se je spomnila:
.Toda ata, nobene svečke nimamo!"
Oče pa se je zasmejal:
„Prinesei sem jih s seboj. Tudi držaje zanje, boš že videia."
Tihojestopaiadekitcazanjim, nato se je ogiasiia:
.Ti si tako priden, ata."
Tako strašansko resno je to povedala, da se je morai oče res smejati. A gioboko v srcu je začutil, da je ta pohvaia nekaj najiepšega, kar bi mu mogei otrok povedati.
Nato se je domisiiia hčerkica:
„To bo giedai Tinček jutri zjutraj!"
.Mene najbrž ne bo pozna!, a ga bom že zamotii z dariicem, ki sem ga prinesel zanj."
.O, saj se te bo hitro navadii. Veš, celo dimnikarja se nič ne boji, kadar pride v hišo," ga je pomirita Anka.
.Hej, punčka, še maio, pa bova doma," je rekei oče, kajti že sta prišia v vas.
Doma je oče vsadi! jeiko v ieseni križ, ki ga je dedek prinesel s podstrešja.
Kmaiu nato so se vsi motali okoii drevesca in obešati nanj pisano lepoto. Seveda so bile najboij gibčne materine roke in Ankini prstki.
Dedek je kmaiu odneha) in babica mu je siediia nazaj k peči.
Nato je zmajal z giavo še oče:
.Ne, to pa res ni zame. Moje roke so prenerodne za takšno drobnarijo."
.Le pusti, Martin. Kar k mizi sedi in vzemi, kar ti prija," se mu je nasmehnita žena. In čudno, sedaj ji mož ni oporekei!
Nihče ni giedai na uro, nihče ni misiil na čas. Ko je biio drevesce okrašeno, so prižgali vse svečke in čudežna sreča je zalila mali dom.
Preprosto zadovoljstvo je poiniio preorosta srca in vedeli so, da pripadajo drug drugemu. Še ceio obrazek spečega Tinčka je tu in tam pre-biisnii smehljaj, kakor da sanja nekaj prav iepega.
Ko je pozno v noči iežaia Anka pod mehko odejo, je biia srečna. V poisnu sc je nasmihala. Zato, ker je prišei oče, zato, ker ima tudi ona smrečico, čeprav poti ponjo najbrž ne bo nikoli pozabila. Toniia je v sen, a v misiih ji je še vedno vrveio:
.Prazniki so, res so prazniki ..."
&
Mef v zgrodovino pogrrnyene mize
g

..Ljubezen gre skozi želodec" ati „ob pogrnjeni mizi se razvežejo jeziki". Oboje je vedet Ta!teyrand, ko je zahtevat, da mu francoska vtada zagotovi poteg drugega spremstva za Dunajski kongres tudi kuharja. Tatteyrand pa ni bit niti prvi niti poslednji v dolgi vrsti uspešnih ljudi, ki svoje posle napletejo ob gostijah in intimnih večerjah.
Seveda pa ni vse odvisno samo od dobre kuhinje, prav tako odločilno vlogo pri pogostitvah ima tudi pogrinjek. Domiselno in z okusom, zlasti pa po ustaljenih predpisih pogrnjena miza daje obedu tisto noto, po kateri sodimo dobrega in pozornega gostitelja.
Spomeniki minulih kultur nam pripovedujejo, kako je bila gostija od nekdaj ena izmed osnovnih oblik družabnega življenja.
Ob današnji posodi, ki je zelo funkcionalna in prikrojena na potrebe našega hitrega tempa, se spomnimo bogato okrašene namizne posode naših babic in morda pomislimo še dalje: kako se je gostilo pred dvesto, tristo ali celo štiristo leti.
Oglejmo si najprej, kaj je dober gostitelj postavil na mizo pred 400 leti. S pogrinjkom ni imel kaj prida skrbi. Na mizo je postavil lesene krožnike, ki so bili, če je bil gospodar zelo imeniten, rdeče pobarvani. Pribora ni polagal h krožnikom. Vsak gost je nosil svoj pribor s seboj, to pa sta bila žlica v žepu in nožič za pasom. Jed je prišla na mizo v velikih železnih ali medeninastih loncih in kotlih, v posodi pač, v kateri so jo kuhali. Poleg tega so postregli še z mesom, pečenim na ražnju. Tega so razrezali na primerne kose in jih postregli na deščicah ali na krajcih kruha. Po končanem obedu so gostje žlice obliznili in spravili v žep. Kar je gostitelj privarčeval pri priboru, je prav gotovo porabil za lepo pivsko posodje. Mize so krasile srebrne kupe, rezljani leseni rogovi, lončarski izdelki ali steklene čaše, kar je bilo seveda v veliki meri odvisno od razvitosti obrti v posameznih deželah.
Sto let pozneje, okoli leta 1650, je bila miza seveda že drugačna. Lesene krožnike so zamenjali, vsaj na mizah imenitnejših gostiteljev, kositeme krožniki. Ne samo na Finskem, tudi drugod po Evropi so bili kositerni krožniki prav do 18. stoletja stalen člen pogrinjka. Izjema so morda tisti bogataši, ki so si lahko privoščili srebrne krožnike ali pa posodo iz fajančnih delavnic. Porcelanska posoda, ki so jo do 18. stoletja uvažali z vzhoda, pa je bila taka dragocenost in redkost, da o njej ne moremo govoriti, vsaj v 17. stoletju ne, kot o načinu pogrinjanja. Kositern krožnik je bil takrat pač najbolj razširjen in v vsakem mestu je skrbel vsaj eden, če ne več kositrarskih mojstrov, da so imeli meščani dovolj krožnikov, skled in pladnjev.
Miza okoli 1650 je bila torej opremljena s kositernimi krožniki, pogrnili pa so jo za svečane obede s finim damastnim prtom. Prt so zlagali v kvadratne gube in kadar ni bil v rabi, so ga spravljali v posebnih stiskalnicah. Posodje je bilo težko in pompozno. Pladnji so bili tako veliki, da si na njih lahko postregel celega pečenega pujska. K pogrinjku 17. stoletja je sodil spretno zložen prtič in razkošno oblikovano pivsko posodje. Pijačo so
stregli s posebne mize in k pogrnjeni mizi je sodila še mizica z umivalnikom in vrčem za umivanje rok. Pribor še zmeraj ni spadal k pogrinjku. Gostje so prinesli svoj pribor, ta pa je bil zdaj že zelo dragocen in so ga prenašali v posebnih tulcih ali škatlah.
Trgovina z vzhodom, predvsem pa francoska kuhinja, ki si je prav takrat utirala pot po vsej Evropi, sta precej spremenila jedilnik. Kuharji so tekmovali v pripravljanju jedi, ki so bile paša za oči in so jih nosili najprej okoli mize na ogled. Paštete, tako velike, da jih je nosilo po več strežajev, so bile posebno zanimive za goste, saj so iz njih, kadar so jih razrezali, poskakali dvorni pavlihe, pritlikavci ali pa otroci, ki so deklamirali priložnostne pesmice ali s svojimi burkami skrbeli za zabavo..
V 18. stoletju je postala etiketa strožja in obnašanje ob mizi temu primerno uglajeno, čeprav bi med predpisi našli še marsikaterega, ki bi danes veljal za precejšnjo neotesanost. 18. stoletje pa je tudi čas, ko se na mizah uveljavi keramično posodje. Kositeme krožnike polagoma nadomestujejo fajančni in porcelanski krožniki evropskih manufaktur. Seveda ne manjka tudi uvoza z vzhoda, ki je začel izdelovati porcelan, namenjen samo za izvoz v Evropo.
Današnji servisi, celo zelo reprezentantni, precej zaostajajo za svojimi predhodniki iz 18. stoletja. Danes obsegajo servisi v glavnem le posodo, ki je namenjena jedi in jedem. K velikemu servisu rokokojske dobe pa so sodili še dekorativni nastavki in figurice za okras sredi mize, vaze, vedra za led, več terin in posebne
sklede z valovitim robom, v katerih so v ledeni vodi hladili vinske kozarce. Servis so izpopolnjevale še solnice in sklede, sestavljene iz več členov. Namesto fajančnih ali porcelanskih figur pa so mize okrasili tudi s srebrnimi kompleti posod za začimbe, ki so bili velikokrat izdelki spretnih zlatarjev in sre-brarjev. Pribor prav tako ni bil več skrb gosta, gostitelj je opremil pogrinjek s srebrnim ali pozlačenim priborom. Pribor je v 18. stoletju dobil današnjo obliko. Dvorogeljne vilice nadomestijo vilice z več roglji, ostre konice nožev nadomeste tope, saj ni več olikano natikati grižljaj na konico noža in ga nesti k ustom. Tudi žlica, ki je bila doslej opremljena s kratkim tenkim ročajem in okroglo skledico, dobi današnjo obliko.
Cvetje na mizi je bilo samo v poletnih mesecih sveže, v drugih letnih časih pa so mize okrasili z umetnim ali suhim cvetjem. Sveže cvetje je postalo šele s koncem 19. stoletja stalni okras pogrnjenih miz.
Francoska kuhinja je z 18. stoletjem kot francoska moda in etiketa prevladovala v vsej Evropi. Vsak knez in vladar si je gradil svoj večji ali manjši Versailles ali Trianon in kar se da natanko posnemal pariške veljake. Poleg tega pa so tudi nove pijače vnašale spremembo v pogostitvi. Kava, čaj in kakao postajajo bistveni del pogostitve. S tem se je precej zmanjšala poraba alkoholnih pijač, ki so bile doslej edine pijače na mizah. Z novimi pijačami pa se uveljavijo tudi nove vrste posode. Čaj so kot danes točili iz nizkih trebušastih ročk v skodelice brez ročajev, pač po kitajsko. Kavo so stregli v visokih hruškastih ročkah, ki so posnemale turške ibrike. Skodelice za kavo pa so bile včasih prav bridko majhne, pravi naprstniki. Kakao so točili v visoke ozke skodelice, ki so jih, da bi bolje stale, postavljali v posebne krožnike z ograjicami.
Čeprav se je že v 18. stoletju izoblikoval nekak obred ob pitju kave ali čaja, so bile čajne mize še razmeroma skromne. Z 19. stoletjem pa postane popoldanski čaj ali kava popoln obrok. To se kaže že v zelo bogatih servisih, ki so poleg ročk in skodelic vsebovali še krožnike in košare za pecivo, posode za marmelado in med, sladkornice in podobno. Ponos vsake gospodinje so bili srebrni pladnji, srebrne košarice za kruh in kar se da lične žličke za kavo ali čaj.
Ob koncu 19. stoletja je pogrinjek dosegel tisto razvojno stopnjo, ki nam je še danes domača. Krožniki za vsako jed posebej, številnejši pribor prav tako za posamezne jedi primerno oblikovan (pribor za predjed, za ribe, za glavno jed, za sladico itd.). K pogrinjku je ob koncu 19. stoletja spadalo, prav tako kot danes, tudi večje število vinskih čaš, saj so stregli pri vsaki jedi drugo vino. Te navade nam pripovedujejo o prefinjenosti okusa, ki natanko ve, kaj je dobro piti k ribi ali pečenki, pripovedujejo pa nam tudi o zelo natanko pretehtani etiketi zdravic in govorov. Prtiči, ki smo jih srečali že v 17. stoletju, so tudi danes še v navadi. Razlika je le v tem, da niso več tako udobno veliki kot nekoč in da jih ne zlagamo v tako domiselne oblike (labode, škornje, mitre), saj naj pride prtič kar najbolj nedotaknjen do gosta.

JOŽE KROFLiČ	6
Skozi smrt v življenje
Toda Jur se ni ganil. Še ije pljusknit vodo nanj, polom pa uporabil za .oživljanje" siromakovega lelesa še drugo sredstvo: izza ovratnika je izdrl iglo, tanko iglo ... In začel z njo vbadati v telo, ležeče na tleh. Zapičit jo je Jurju v hrbet, v stegno, v roko . . . Telo se ni ganilo. Še za nohte je poizkusil s šivanko ... Oni je ležal negiben, kakor mrtev. Ali je umrl? Grozna misel je spreletela gledatce-sotrpi-ne, ki so morati prisostvovati tem grozodejstvom. Oni je ležal, kakor da se ga ti vbodljaji ne tičejo. Muke so bite pregrozotne. Pirmauschegg pa je — ko ga je pritirato sovraštvo do vrhunca — začel znova vbadati z iglo. Medlem pa je kričal z glasom, polnim besne sline, da bo uničit slovensko drhal, in suval s škornjem, komor je zadelo, ubogo, na Meh ginečo človeško gmoto. Jur se ni ganil. Jur je mrtev. Vsi so biti teh misli. Toda glej: Jur je počasi odprl oči. Komaj slišno je zamrmral in poprosil za vodo.
.Vodo! Na, svinja, vodo!" Butnit je z okovanimi škornji Jurja v lice, da je kri curkoma pritekla iz ene same rane. Jur se je nagnit. Ko je zagledat ob sebi lužo, je začel srkati z umazanih in okrvavljenih tol vodo, pomešano z lastno krvjo.
Kmalu si je opomogel, vstal in opotekajoče se namerit korake proti vrsti uklonjenih tovarišev. Gestapovci so nemo gledati. Nihče ni zakričat nad njim. Presenečeni so bili. Kaj bo?
Jur je stal pred tovariši. Motne oči so se mu nenadoma zaiskrile, obrisal si je krvav pot, z rokami je zakrilil
okrog sebe in pljunil v ščene strjeno kri. Pes je takoj polizat pljunek. Nato je Jur požrl slino in vzkliknit:
.Tovariši! Živela svoboda!"
Obrnit se je proti Pirmcnscheggu, katerega so te besede hudo zaskelele. Gestapovec ni našel besede, le levo pest je stisni! in desno roko, v kateri je zopet držal bikovko, zavihtel nad ubogim Jurjem. Tudi gestapovski rešitelji z brzostrelkami so skočiti na Jurja, in ga tepli, da je omedlel. Nezavestnega so odnesli v celico.
Tudi vrsto drugih pripornikov so odpeljali, med vrati pa je dobi! vsak za priboljšek po nekaj udarcev.
Jur je bit v celici številka sedeminosemdeset. France in Jože sta mu nudilai vso pomoč, zanj sta pletla vrvice, pometala, ribala, postiljalai in mu stregla.
Jur je bi smrtno bolan.
Tiste dni so predvajali v Celju film .Tosca". Jutjeva mati je prinesla svojemu sinu oprano perilo. Zgodaj zjutraj je vstala, še v temit se je odpravila peš v mesto. Več ur je hodila. Med potjo je premišljevala sinovo usodo, spet so ji mistii pohitele domov k ognjišču in v hlev in spel v zamrežene celice štarega piskra, kateremu se je bližata.
Nehote ji je obstala noga pred filmskimi slikami, ki so prikazovale grozote srednjeveškega mučenja.
Noge so j! zastale, lotevata se je je omedlevica. Ne, ne, ne, to je srednjeveško mučenje, srednjeveško. ..
Tistega dne se sin Jur ni preoblekel.
Tistega dne mati svojega sina ni smela videti.
V bližini Starega piskra je gostilna.
Lastnika sa Švabi pregnati v Srbijo, gostilno pa dali priliznjencu, ki jim je dobro služil, služil tako, da se je ob osvoboditvi od strahu obesit. Vsako noč so se slišali iz gostilne pijani glasovi, vpitje, prepiri, nemško petje, pretepanje, vmes pa hreščanje harmonike in tu in tam nemški
radijski marš in posebna radijska poročila. Kadar koli je kdo prišel v krčmo ali odšel iz nje, so do Starega piskra ; priplavali glasnejši zvoki.
Neke noči, bila je sobota, so kakor v pepelnični noči utihniti razvpiti glasovi prej razigrane družbe. Ura v bližnjem cerkvenem stolpu je počasi udarjala na zvon: ena, dve, tri, štiri — enajst, dvanajst. France se je splazit na zamreženo okno in prisluškoval, kaj neki je. Pod oknom so odmevati le koraki vojaških straž. Veter je briti lin deževne kaplje so padale na umazana okna. Koraki straž so se ne-I nadoma ustavili, kakor bi tudi te postale pozorne.
Večkrat je slonel na mreži tudi Jože in premišljeval, kako neki bi mogli izruti vzidane železne križe in mrežo ; ter...
.Saj nas loči od svobodnih gozdov le nekaj železa," je premišljeval Jože, .nekaj žic in dva človeka, Slovenca,
I ki nas stražita, stražita hišo največjega trpljenja." Mislil je: .Kar povedat jim bom, da sem Siovenec in da bi rad delovat zoper fašizem — in prijatelja me bosta izpustila!" .Toda, norec!" mu je pretrgala takšne misli druga misel, ki ! se je vzela Bog ve kje. In spet: .Sla bosta z menoj in za } nami bodo lahko šli vsi trpini te strašne hiše!" Iz sanj. ga ! je zdramil France.
.Prisluhni! Izredno radijsko poročilo! Strašne borbe na vseh frontah! Nemci pošiljajo rezerve na ognjene točke! Zračno brodovje je napadla štirikrat glavno mesto Berlin! Shategični umik no jugu In severu, skrajšanje fronte na i srednjem odseku!"
Gostilniška vrata so se spet zaprla; le medlo melodijo je bilo slišati čez nekaj minut iz bližnje zasebne hiše. Mor-! da je kdo lovil razveseljiva nemška poročila — za veselje in konec tedna pa privit gumb na najglasnejšo točko. Slišati je bilo nemško nacionalno pesem. France se je spusti!
Nagradna križanka
1		z	3	4	5*				a	9		lo	" 1	t"	<5		14
		<4										n-				%	
t*	J																
		19											ZO				
	at															23*	
									*						it		
#			Z4											3t		32	
		34		35									M.		at		
34					31			41	4.4	43		44					
		46					46					4?					
4f				44									'1	<4o			
Za praznike okrašena miza
Za praznike smo po stari navad) spet pripraviti nagradno križanko, s katero hočemo ugankarjem napravit) nekaj prijetnih trenutkov pri reševanju. Pri sestavljanju smo se namenoma potruditi, da križanka ni izpadia preveč težka, ker žetimo, da bi se je „)o-liio" čim več bratcev. Da pa bo vaš trud maio popiačan, smo izbrati tri iepe knjižne nagrade, ki jih bo žreb razdetii med tiste, k) nam bodo pravočasno postaii praviine rešitve; vpišete jih iahko kar na izrezek iz časopisa ai) pa na poseben list papirja. Na vsak način pa reiitve (ne pozabite svojega nasiovaij pošijite najkasneje do 10. januarja 1976 na nasiov: Siovensk) vestnik, Ga sometergasse 10, 9020 Kiagenfurt - Ceiovec.
Zdaj pa na „deio", pri katerem vam žeii-mo mnogo zabave in uspeha.
Vodoravno: 1. nastava; 4. z osmimi konci, kraki; 12. pripadnik narodne skupnosti v Franciji in Španiji, ki se mora zai svoje pravice še boriti; 15. krščanski potomec starih Egipčanov; 16. oznaka posebnega tiska; 17. velika živa!; 18. in 38. naše voščilo (šest besed); 19. tuje žensko ime, tudi vrsta masti; 20. pod; 22. oznaka za neznanca; 24. pred-tog; 25. veznik; 26. čebelja tvorba; 27. mizno pogrinjalo; 28. skrajni konec suhega; 29. začetnici avtorja Desetega brata; 30. kazalni zaimek; 32. površinska mera; 34. manjše naselje; 36. mesto v severni italiiji; 38. glej vodoravno 18; 45. tvarina; 46. ovinek; 47. okvir; 49. žensko ime, tudi dišeča vrtna rastlina, začimba; 49. vsa Amerika kot celota; 50. ameriška vesoljska uprava.
Navpično: 1. napev, .izdelek" pesnika; 2. avtor Miklove Zale; 3. natančen; 4. kožica, membrana; 5. tromestno število; 6. naslovno ime iz znane Gotovčeve opere; 7. podzemski hodnik; 8. tuje moško ime; 9. priostren kos lesa; 10. nemški tilozot; 11. tkani-
na za podloge; 12. vrsto pijače; 13. italijanska tiskovna agencija; 14. odprto ognjišče v sobi; 21. vrsta razcveta; 23. ptič, ki boje vtika glavo v pesek; 24. hčerin mož; 25. okrajšava irskega osvobodilnega gibanja; 28. pamet; 29. narodno žensko ime; 31. umetna tkanina; 33. vzvišeno nakladališče; 34. novica; 35. mednarodna oznaka za .stoj"; 36. žensko ime, filmska igralka Lončar; 37. žitarica; 39. vrsta vrbe; 40. predpona, ki pomeni daljno preteklost; 41. .večno mesto"; 42. starorimsko ime za dan v mesecu; 43. hud, jezen; 44. tul za puščice.
H Po sredi mize naložimo v strnjeni vrsti smrekove ali borove vejice, tako da vsaka naslednja prekriva prejšnjo. Zelenje prepredemo s srebrnimi lametami in izmenoma postavimo med smrečice belo svečko in manjšo pomarančo ali mandarino. K oranžnim pogrinjkom priložimo lepše bele papirnate prtičke, nanje pa smrekovo vejico s pomarančo ali mandarino. Da mizne površine ne poškodujemo s smolo, podložimo pod smrečje stekleno ploščo, prozoren polivinil ali temnozelen celofan.
H Po mizi razporedimo temnomodre pogrinjke s svetlosivimi prtički. Na sredo mize postavimo v enakomernih presledkih tri kom-potne skledice, manjše široke vazice ali kozarce z držaji, ki jih uporabljamo za sadne sestavljenke ali kreme, in jih košato napolnimo z zelenjem. Da bo zelenje lepše stalo, izpolnimo posodice z mahom. Prvo plast mahu obrnemo z licem navzven, da ne bo gledala skozi steklo blatna površina. Zelenje na trgu: bor, smreko, mahonijo, lobodiko, belo omelo, japonsko trdolesko in bršljan ter lisičjak, ki kipita ali se spuščata iz posode. V vsako skledico razvrstimo po pet daljših belih sveč v krogu in jih poševno nagnemo navzven. Med posode razpnemo moder trak. Barvi traku in pogrinjkov se morata ujemati.
H Na bel prt položimo po dolžini mize 10—12 cm širok pas žoltega krep papirja. Nanj razmestimo v vijugah mehke smrekove veje. Nastale loke izpolnimo menjaje z velikimi srebrnimi kroglami in belimi svečkami, ki jih postavimo v kozarčke za žganje. H krožnikom sodijo žolti prtički iz blaga ali papirja v isti barvi, kot je trak po sredini mize.
H Če smo pred tremi tedni mislili na novoletno praznovanje in silili v topli sobi veje forzicije ali leskovih mačic, imamo zdaj čudovit šopek, ki ga v široki kristalni, keramični ali bakreni vazi postavimo na rjavkast ali zelenkast prt. In kam s svečo? Če je izredne dolžine, jo prilepimo z voskom na dno kozarca in ga postavimo v vazo. Če je krajša, kozarec narobe obrnemo, da bo višja, če pa imamo ježka, jo nabodemo vanj. Sveča naj se v barvi ujema s prtom, prtički ali naj bo bela, okrašena s širokim trakom. Ko jo bomo prižgali, razmaknemo veje, da vročina ne bo osmodila cvetja.
Malčki in Novo leto
364-^rat /efno poš/jemo otrobe o/? do/oče-časa spat. Za staro /eto pa Z?/ pravzaprav /a/?Lo napravi/; izjemo. Pastimo ji A pokonci do po/noči. O^o/i po/ ene j;/? /?o gotovo premaga/a atrajenost, g/avice se Z?odo s^/oni/e in z /a/?^oto ji/? Z?omo spravi/i v poste/jo ...
Poda ^a&o ve/i^o vese/je Z*omo naredi/i svojim ma/č^om, če ji/? /?omo /?ast;7Z, da pomagajo že pri priprava/?.* izžema/i Z?odo /imorte in pomaranče, razporeja/i pecivo. Poš/jimo ji/?, naj ^apijo po svojem o&asa ^aMno ma/en-^ost. /Vaj pomagajo pri arejanja je/^e/
Otrobom /a/?Lo pripravimo tadi „otros&i panč" iz čaja, /imone, pomarančnega so&a in s/ad&orja.
/?azar?:/jZuo.' mizo naj otroci sami okrasijo. Če ji/? vese/i, naj rišejo in izrezajejo svoje sim-/?o/e, a/i pa naj namestijo še pose/?ne o/epšace. Lasten oLas tokrat zatajite.
Najvažnejša je jed. Miza naj Z?o po/na /a/?&o pre/?av/jivi/? in Z?itro priprav/jeni/? jedi, Zd ji/? v Z?aZ?inji ne vidimo taLo pogosto. Mrz/i zrezek, sadna so/ata, torta a/i &rema in ma/o peciva, to je več ^ot dovo/j. Pa/inaričniZ? ??M-nevrov ni^ar ne Lomp/icirajte.
OZ?Z?ajajte pri/?od novega /eta z otro/ti (če je otro& atrajen, prav /a/?Lo pros/avite „po/-noč" že p rej j in apora/?/jajte vso svojo domi-se/nost, da jim to naredite &ot praznih, /n, ^ar je g/avno — ne posvečajte tega večera /e pros/av/janja novega /eta, temveč v prvi vrsti otrobom.
Včasih ne vemo
kako se predstavimo
#	Prnviioma bo predttavijen miajSi ttarejSemv. moMi — ientkt. Tore) bomo imenovat) najpte) ime miajSogn, etare]!i mu bo ponudit roko in povedat svoje ime. Zena na) so sama, ie se da temu isog-ntti, ne predstavijo, ampak poiaka, da jo skupnt znanec predstavi. V privatni druibt je gospodarjeva dotinost, da seznani goste med seboj, če pride ko samudntk, ga bo predstavit, njemu pa po vrsti imenovat imena svojih gostov.
#	Roke v iepih — to vetja bot) za mokki rod. Kottkokrat vtdimo koga v razgovoru topo z rokami v iepih. Vendar to ni dostojno, čeprav je morda ugodno.
previdno z zamreženega okna. Zasmehtijivo je ponovil besede pesmi, pojoče o Nemčiji, ki je nad vsemi.
Vesel 'je bH in tisto novico o skrajšanju tronte povedal tudi Jurju. Kar poživilo ga je in s težavo se ije dvignil tako visoko, da si je z levim komolcem podprl bolno telo. Razvnel se je in stegnil desno roko proti njima.
.Začelo se je. Vrag 'jih bo vzel! Vem, jaz ne bom učakal svobode. Moije telo so zbili in me uničili!. Toda Pirmanschegga sem le dregnil in tisto ščene tudi. A vidva, maščujta se nad temi svinjami. France, pri nas doma povelj', da sem ga dregnil! Vsaj enega sem, tistega, ki je ugonobil moje življenje!"
Jurju so počasi pojemale moči. Kot usmiljena Samarijana sta mu tovariša stregla, toda za pekoče telesne rane nista imela zdravil. Ponudila sta mu večkrat kozarec vode, tolažila' ga z besedami, ki pa jih siromak ni več razumel. Oči so se mu izbuljile in nepremično je strmel v zapahnjena vrata.
.Glej!" je kričati. .2e zopet gredo, gredo, zločinci gredo...!" Zaman sta ga mirila. Vedno bolj je vpil in s kričanjem priklica! službujočega stražnika. Tudi ta mu ni mogel pomagali. Jur je gnil pri živem telesu, zdravo srce pa se je z vsemi silami upiralo smrti. Od neznosnih bole- j čin je kričal, tulil, da se je razlegalo po vsem poslopju, j in nekaj noči ni mogel nihče spati. Grozno so ti strašni glasovi umirajočega odmevali tudi v dušah drugih pripor-nikov-sotrpinov v tej pošastni hiši prekletstva. V vseh celicah so sočustvovali z bednim siromakom, pomagati pa ni mogel nihče ...
Po zračnih valovih so morali namesto posebnih nemških poročil tudi bližnji stanovalci poslušati glas trpina, ki se je boril za osvoboditev tlačene zemlje: veliko je bilo mučeniško trpljenje našega Jugo.
Neko jutro so dobili obisk.
Prišel je nemški jelniški zdravnik in Jurja pregledal. Pisal se je Wei)kmann in se je med voljno sam zastrupil. Zapovedal je Jurja sprati v neki tekočini, ki je razrite rane še bolj razjedla.
Jur je gnit pri živem telesu.
Smrad v celici, ki je bila pravzaprav le za eno osebo, je bil neznosen. Ker je pritiskala huda zima, niso smeli odpirati okna.
Jur bi moral spet na pregled. Ker ni mogel hoditi, je prišel zdravnik v celico.
.A, tu je ta bandit?" je pozdravi).
Z dežurnim uradnikom sta nekaj šepetala'. Jože je ujel besedo, da ni pomoči ...
Polagoma se je zvečerilo.
Jur se je umiril. Hrane ni užival več. Ležol je na trebuhu, poizkušal ležati na strani ali na hrbtu. Niti talko, niti drugače ni več zdržal. Iz bližnjega cerkvenega stolpa se je zač ul o zvonjenje. Jur je sklenil roke. Niso vedeli, ati je molil, ali je morda' mislil na kaj drugega. Ko je cerkovnik prvikrat nehal zvoniti, je Jur polglasno zamrmrat:
„Le zvoni mi tako glasan .. .
Daši mi v srcu polje jod, zvonjenje tvoje slušam rad!"
Zastrmel se je v strop 'in bilo je, kakor da so mu misli otrpnile. Nenadoma po se je kaikor prebudil in iz glasu mu je kakor zapelo, ko je s težkim glasom, toda glasneje dokončal tisto misel.
Dva presledka je napravil cerkovnik pri zvonjenju in bilo je, kakor da moti vmes očenaš za Juttja.
Prebivalci Starega piskra so morali po večerji počivat. Kriminalci so bili iz vseh celic že davno pospravili posodo
aaaeaeeeeaaneeeaaaaaaaaaeeaeaeaeaeeaeaeeaemaeaaaeaeeeaaaaeeaaa
od večerje. Priporniki so sede predli misli; misli so romale domov, k družinam, k ljubim in dragim osebam. Iz celice številka sedemdeset je priplula pesem, žalostna pesem o prihodu pomladi, ko se bo treba za vedno posloviti: .Pomlad že prišla bo, k' tebe na svet' ne bo, k' te bodo dajali v to črno zemljo."
Končno pa se je zbudila pri posameznikih in skupno pri vseh ena sama goreča, nikoli usahljiva želja: Svoboda...
Jur je molčal. Strašne muke mu niso pustile do glasu, do kričanja.
Ponoči sta prišla dva gestapovca in dva kriminalca in odnesla Jurja v klet.
Čez nekaj minut sta počila dva strela.
Jurja ni bilo več nazaj... Odšel je počivat...
Jože in France sta ostala sama.
Dnevi in noči so se vlekli strašno počasi. Priporniki so gladovali. Kakor živali so planiti na pičlo hrano, kadar so l 'jim jo prinesli kriminalci. Lakota je poleg trpljenja izčrpala trpine Starega piskra. Sanjarili so le o jedi in o svobodi. Toda močnejše kot misel na hrano je postajalo hrepene-
} več zasliševali. Najstrašnejše je bilo vendarle trpinčenje v Starem piskru.
Neko popoldne so v njuno celico prestavili nekega' izdajalca, ki jima je življenje še baij zagrenil. Vsak datn so ga gestapovci klicali na razgovor in prinašal je v celico s seboj razna' jedila.
.Na, France, jabolko]* je dejal, ko se je vrnil z izdajalskega pohoda.
.Nisem lačen!" je odgovoril France.
(*Nar/a/jft?a??;f v pr//?or/r?;/ s(ft?:/&/)

Knjižna zbirka SPZ
dragoceno dariio za vsak naš dom
Vsokotetna knjšžna zbirka, ki {o posreduje Stovenska prosvetna zveza skupaj z svojim .Koroškim kotedarjem", je dragoceno dariio za vzak naš dom, za vzakega ijubiteija dobre in poučne ziovenzke knjige. To z poinim upravičenjem iahko zapišemo tudi ietoz, zaj ze je SPZ pri izboru knjig, ki jih ieto za ietom črpa iz peztre zaioiniške dejavnozti Prešernove družbe v Ljubijani, zpet ravnaia po načeiu, da mora vze-bovat) zbirka nekaj pozebnega za vzak krog in vzak okuz bratcev. Tizti, ki radi zegajo po deiih zodobnih ziovenzkih pizateijev, bodo tokrat pozebno zadovoljni, kajti v zbirki bodo našii kar dva znana pred-ztavnika — Miška Kranjca in Bena Zupančiča; miadi bratci ze bodo razvezeiiii Frana Miičinzkega; vzakomur in ceii družini pa je namenjen še priročnik kot vodnik v vzakdanjem živijenju.
V naslednjih vrsticah moremo posamezne knjige le na kratko predsta-
koledarju pisal o Baskih) tokrat predstavlja Bretonce — „enenga naj-
viti; podrobno jih boste spoznali sa- starejših evropskih narodov."
mi, ko si boste nabavili letošnjo knjižno zbirko SPZ.
# Koroški koiedar 1976
O .Koroškem koledarju" na splošno ni treba dolgo govoriti, saj se je y treh desetletjih svojega izhajanja davno uveljavil in priljubil kot letopis, ki nam v besedi in sliki pripoveduje iz naše zgodovine, spremlja naše prizadevanje na narodnopolitičnem, kulturnem in gospodarskem področju, predstavlja nam domače besedne in likovne umetnike, odpira pa nam tudi okno v svet. Vse to velja tudi za .Koroški koledar 1976", o katerem lahko še zapišemo, tla je tokrat posebno bogat, saj obsega več kot 200 strani zanimivih prispevkov številnih domačih in tujih sodelavcev.
Ker se v tem kratkem orisu ne moremo izčrpno baviti z vsebino, naj bodo posamezni avtorji in njihovi prispevki le kratko predstavljeni: Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwit-ter govori v uvodnem članku o položaju koroških Slovencev, ki je nastal zlasti po dogovoru avstrijskih strank o ugotavljanju manjšine, ter nakazuje naloge, ki nas spričo takega razvoja čakao v letu 1976. Karel Prušnik-Gašper pripoveduje v svojih spominih na zadnja desetletja o razvoju in utrjevanju napredne protifašistične miselnosti med našim ljudstvom. Problematiki manjšinskega šolstva na Koroškem v preteklosti in danes je posvečena razprava, Iti jo je prispeval dr. Avguštin Malle. Narodnostni razvoj na južnem Koroškem v luči gospodarskih in socialnih vidikov je prikazal dipl. inž. Feliks Wieser. Dušan Nečak analizira zgodovino, potek in pomen mednarodne konference o manjšinah, Iti je bila leta 1974 v Trstu in na kateri je bila izčrpno prikazana tudi Problematika slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Da koroški Slovenci v boju za narodne pravice nismo osamljeni, dokazuje Zvone ^orko v svoji dokumentaciji o vsestranski podpori, ki jo temu boju nudijo vsi jugoslovanski narodi preko svojega tiska, radia in TV. Kakšen pa je nasprotno odnos do naših vprašanj pri večinskem avstrijskem narodu, prikazuje Tone Zorn na podžgi ankete, ki jo je leta 1972 — neposredno po tako imenovanem .Ta-felsturmu" na Koroškem — pripravil dunajski inštitut za empirične raziskave.
V zgodovino nas povedeta dva Prispevka: Teodor Domcj dokazuje, tm je bila slovenščina na Koroškem v rabi že v dobi od 16. do 18. stoletja; Pavel Zdovc pa pripoveduje, "tako je avstrijskemu diplomatu Sig-tnundu Herbersteinu v 16. stoletju Znanje slovenščine koristilo celo na turskem cesarskem dvoru. Spominski Zapis Olge Ratej sicer velja lani umr-' Tinci Sadolšek iz Železne Kaple, yendar je to hkrati tudi poklonitev žrtvam nacističnega nasilja. Doba Protifašističnega boja zaživi v prispevku Ivana Jana, ki v odlomku iz ^oje kronike kokrškega odreda pripoveduje o pojavih domobranstva "n Gorenjskem; še posebej pa v spo-Ivana G. Pampuške iz Kijeva č .tajina), ki se ie v zadnji vojni p°, , v Zapadno-koroškem odredu. °zaj naših bratov v Italiji prisoje Andrej Vovko, v luči uprav-p' volitev leta 1975, medtem ko
eter Vodopivec (ki je v prejšnjem
Določenim področjem naše dejavnosti so posvečeni prispevki Stanka
Mariborska
opera
slavi tridesetletnico
Jutri, 20. decembra, bo mariborska opera s stavnostno predstavo Gotovčeve opere .Ero z onega sveta" prazno-vaia pomemben jubiiej — tridesetietnico umetniškega deiavanja po vojni.
Ktjub števitnim težavam je mariborska opera v zadnjih treh desetietjih uspešno opravijaia svojo naiogo. O njeni dejavnosti med drugim žeto prepričtjivo govori podatek, da je v tem času priredita več kot 3500 predstav, ki jih je obiskaio skupno okrog 1,600.000 tjubitetjev operne umetnosti.
Za siavnostno predstavo ob 30-obietnici so mariborski operni umetniki izbraii — kakor že povedano — Gotovčevega .Era" v režiji Henrika Meubauerja, dirigirat bo Boris Švara, v gtavnih vto-gah pa bodo nastopiti naj-boijši domači soiisti, ki se jim bo kot Djuta pridružita še Radmita Smitjanič iz Beograda.
Wakouniga (ki pripoveduje, kako nam naša pesem pridobiva prijatelje tudi v Nemčiji), Lojzeta Gobca (o sodelovanju naših otrok v likovni koloniji v Vuzenici), Luba Urbajsa (o zgodovini in razvoju slovenskega planinstva na Koroškem), Anite Hudi (o kulturnem festivalu SKD v Globasnici) in Danila Prušnika (o pomenu in širjenju telesne vzgoje med koroškimi Slovenci). Zlasti pa se aktivnost naših ljudi in naših organizacij zrcali v bogati slikovni dokumentaciji, kjer sega lok od pomembne pridobitve — prireditvene dvorane .aula slovenica" v novi zgradbi slovenskega zadružnega središča v Celovcu preko najrazličnejših domačih pevskih, inštrumental-nih in odrskih skupin, ki so nastopale doma in na gostovanjih, ter ansamblov, ki so bili naši gostje, pa do primerov športnega uveljavljanja.
Leposlovni del koledarja se tokrat začenja s poklonom največjemu slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju ob stoletnici njegovega rojstva. Sicer pa so s prispevki v prozi in poeziji zastopani naši domači avtorji Andrej Kokot, Valentin Polanšek, Milka Hartman, Stanko Wrulich in Anita Hudi, katerim se pridružujejo še Marko Kravos iz Trsta ter Rok Arih in Leopold Suhodolčan iz Slovenije, medtem ko se kot likovni ustvarjalci predstavljajo Zorka Weiss, Jože Boschitz, Ernst Arbeitstein in Gustav Januš.
Že ta kratki izlet v pestro vsebino nam pokaže, kako zanimiv in bogat je .Koroški koledar 1976", katerega naslovno stran krasi .Pogled na Rož" — čudovita barvna fotografija Mirka Kunčiča.
^ Povest o dobrih ijudeh
Pisatelja .Povesti o dobrih ljudeh" prištevamo med glavne in najbolj plodne predstavnike sodobnega slovenskega pripovedništva, saj je s svojim dosedanjim ustvarjalnim delom, ki obsega okoli 40 knjig, dosegel enega izmed vrhov v slovenskem slovstvu. Kranjec je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1963 pa je prejel Prešernovo nagrado. Med posebno pomembne in značilne dosežke sodi tudi .Povest o dobrih ljudeh", nedvomno reprezentativna pisateljeva pripoved iz časa tik pred drugo vojno. Iz nje bo bralec spoznal človeško in posebej še umetniško osebnost Miška Kranjca, ki
Obstoj beneških Slovencev
končno tudi uradno priznan
Videmski pokrajinski svet je prejšnji leden soglasno (z izjemo neofašistov) skienii, da bo priredi) konferenco o etničnih skupinah. Ha tej konferenci bodo proučiti potožaj siovenske, tadinsko-furtanske in nemške manjšine.
Pobudo za konferenco so dati komunistični in socioiistični svetovaici, ki so predioiiii resoiucijo, ki se nanaša na obstoj in priznanje stovenske narodne skupnosti v Videmski pokrajini; v tej zvezi so se zavzeti tudi za skticanje take konference. Komunisti so nato svoj prediog razširiti še na Furiane, medtem ko so se ostaie skupine zavzeie za skiicanje konference, ki bo poieg Siovencev obravnavata tudi Furtane in Memce.
Ztasti za beneške Siovence je skiep videmskega pokrajinskega sveta naravnost zgodovinskega pomena, sa) v bistvu pomeni prvo uradno priznanje njihovega obstoja kot narodnostne skupnosti. S tem pa je bit nedvomno narejen važen korak na dotgi in še vedno težavni poti, ki jo hodijo beneški Siovenci že več kot sto tet — namreč pot do uresničitve narodnostnih pravic Siovencev v videmski pokrajin).
Podobno kot pri tanski mednarodni manjšinski konferenci v Trstu, bo tudi v tem primeru pokrajina pobudnik konference, ki naj ugotovi, kakšna poiitično-upravna akcija je najboij ustrezna za čim širše ovrednotenje posameznih skupin, .da se jim omogoči na enakopravni osnovi razvoj in napredek na cetotnem področju pokrajine", kakor je rečeno v izgtasovani resotuciji.
ga koroški Slovenc: že poznamo po dolgi vrsti njegovih stvaritev. Kranjčeva .Povest o dobrih ljudeh" pa je pred nedavnim zaživela še na barvnem filmskem traku.
^ Plat zvona
Tudi Beno Zupančič se je v povojni slovenski književnosti uspešno uveljavil s pomembno izpovedno voljo in oblikovalno močjo, ki jo dokazuje dolga vrsta njegovih proznih del, zlasti pa tudi najvišje slovensko umetniško priznanje — Prešernova nagrada. V romanu .Plat zvona" se pisatelj zateka k svoji mladosti v krajih ob Sotli, na meji med Slovenijo in Hrvaško. Pripoveduje o predvojnem času, ko že bije plat zvona pred velikim svetovnim vojnim požarom. Celotni roman je stkan iz čudovitega liričnega tkiva, poln je človeške toplote, sanjske zamišljenosti in čudne svetlobe, kakršna je dana samo mladim očem; hkrati pa je tudi zanesljiva podoba predvojne resničnosti, predvsem njene socialne stiske, zorenja revolucionarne energije ter velike človečnosti,
Gtas soiidarnosti
Predtadezzo .štetje posebne vrste" v resnic: ni ničesar dragega &ot pa ngotavijanje manjšine, i?ot ga že do/ga /eta zahtevajo najboij zagrizeni nemški nacionalisti s ciijem, da id — &a^or jim je to aspeio že vse od /eta 7920 naprej — prepreči/i ^a&ršno^o/i pravično rešitev manjšinskega vprašanja, po/eg tega pa še doseg/i arad-no potrditev in /ega/izacijo .aspekov", ki so jik v tek deset/etjik zake/eži/i s po/itiko prikrite in odkrite germanizacije, katera se je v doki nacizma stopnjeva/a v genocid.
Na take ok/ike .reševanja" — pa naj jik skašajo prikrivati za še tako /epimi fasadam: — koroški 5/ovenc:
volje in vere malih ljudi v srečnejše dni.
^ Ptički brez gnezda
Če povemo, da gre pr: sedanji izdaji povesti .Ptički brez gnezda" že za deseto naklado, potem gotovo n: treba posebej naglašati, da je Fran Milčinski z njo ustvaril eno najlepših del, kar jih pozna slovenska mladinska književnost. Knjigo označujejo eni kot mladinsko, drugi kot vzgojno povest; v resnici je oboje — kot vzgojno delo namenjeno mlademu bralcu, v enaki meri pa tudi staršem in vzgojiteljem. V svoji nekoliko hudomušni povesti v živem jeziku realistično pripoveduje o družini, kjer so otroci prepuščeni samim sebi — kar se pogosto dogaja tudi danes, tako da je njegova pripoved še vedno zelo aktualna. Priljubljeno povest je z domiselnimi ilustracijami opremil Božo Kos.
# Zdravje in iepota
Zadnja knjiga letošnje zbirke je priročnik .Zdravje in lepota". Razdeljen je na dva dela; prvega — o vprašanjih higiene — je napisal prof. dr. Ivan Bonač, drugega — o področju kozmetike — pa dipl. cosm. pharm. Manja Pečnik-Vovkova. Knjiga, ki bi jo lahko imenovali nadaljevanje lanskega priročnika .Rastline in naše zdravje", je posvečena zelo aktualnemu vprašanju. Živeti zdravo, urejeno in lepo je cilj vsa-
M/eo :ep:m: /ajaaam: — ^oro^: Jtoveac:	- oosameznika in vse družbe kar
ne morem, m nočem, pr/rtad. Pr^o oz^je ;^e nede- ^	lahko, kajti čl.J&a in
moZsrdtmne m pro;:?naf:;w:M?f po/:t:^e pa vedno po/; -	,	v ?
spoznavajo rad: v vrsta/: večinskega naroda, kjer se množijo g/asovi so/idarnosfi in se širi priprdv/jeHOTt, da skapaj prekrižamo načrte za statistično /ikvidacijo s/ovenske skapnosti na Koroškem.
V tem smis/a je napisan tadi nas/ednji dopis Herkerta GaMfH^raMMfrja iz Kotmare vasi, ki se je s svojimi prispevki že večkrat og/asi/ tadi v našem /ista.
Soiidaritat vertangt Civiicourage
Protest gegen die Minderheitenfeststeitung notwendig
Dat !aht IMS neigt slch teinom Ende te. Betretfend die Volksgruppentrage war et elnorseits ton dem Bemiihon do: im Bsterreichlschen Parlament vertretenen Parteien gekennzeich-not, de: iangjdh:igen Forderung deutsch natlonatistlsche: Krei-te nach Mlnderheitenermlttlung nachzukommen. Oburohl tOr diete .Volkszbhlung betonde:e: Art", wie man tie nennt, atie d:ei Padolon gestlmmt haben, wi:d man de: SPO, die zwanzig !ah:o entschleden gegen eine solche Feststellung aufgetreten itt, die Hauptveranturortung und die Hauptlast nlcht nehmen kbnnen, da et ih: mi! ih:e: absoluten Meh:heit mBgllch gowe-ten wd:e, diete Ermlttlung tu we:hindo:n.
Anderorseits tie) dat Bemtlhen de: Slovrenenvertretung, ton Elnzelpersonen, KOnstlern und ane:kannten Votksgruppenexper-ton, towie verschledoner Gruppiorungen im Mehrheltsvolh aut, tith gegen die to:geteheno Minderheitenzbhlung auszuspre chen und dagegen o:ntte und bogrMndete Bedenken antumei-den. Aktlvltttten det teinerteitigen .Komiteet ti): die Bechte de: Kdrntner Siottenen", die ge:ade tum gekommenen Zeitpunkt ttiede: teh: notstendig wd:en, konnten bit tum heutlgen Tage ieide: keine meh: te:me:kt wo:den. Wdh:end die Gegenteite, gestdrkt durch die Nachgleblgkelt und Oppodunitdt beide: G:oBpa:teien, aiie Mittei eintettt, um ih:e Forderungen ediiiit tu tehen, itt ton de: zvrelfetlos ttdndig tunehmenden Soiidad-tdt im Meh:heitttoik mit unte:en tiottenitthen tandtieuten Bttentiich to gut ttie nichtt tu beme:hen.
Soiida:itdt w):d abe: nuttiot, wenn die Zivllcourage tehit, tie offen tu teigen und eintutetten. Meint man et mit ih: e:ntt, muB man den Mut und die ttraft autb:ingen, etontueii auftreten-de Anfeindungbn, 0:ohungen, EinschUchterungsvorsuche und Be-ieidigungen hintunehmen. Man muB tith to: Augen ti)h:en, daB et immo: und Ube:a)i to itt, ttonn man tum Schvrbcheren tteht; daB et keine teittung itt, mit den W8iten tu heuien, auth wenn auf ih:en Fahnen, um tu te:wi::en und ait Ta:nung, dat Wo:t ..Heimatt:eue" tteht. He)matt:eue, to ttie tie in Kd:n ten te:ttanden und tu te:tchiedenon Zttetken te:wendet wi:d, itt ein Sthiagwo:t det Deuttchnationaiitmut. Diete: hat wie-de:um mit de: Otte::eithitthen Mation nichtt gemeintam; im Gegenteli, e: bekdmptt tie.
Aiie, die tich aut den tu: Geniige bekannten G:i)nden, aut teibtt gemachten E:tah:ungen, aut de: bettehenden Situbtion und aut dem Bedii:fnit he:aut, aut die Seite unte:e: tioweni-tchen Kd:ntne: tteiien und mit ihnen die kommende Sonde:-toikttdhiung (auch tchon neuedithe Voiktabttimmung ge-nannt) abiehnen, toiiten tich :atch tutammenfinden, um mit aiien iegaien Mittein gegen diete Zdhiung auftut:eten. Wi: b:au-chen keinen neuen Voikttumtkampt in Kd:nten, de: )edoch to: eine: toichen Zdhiung tu beti):chten itt. Wtr ttoiien F:iedon — und in F:ieden miteinande:, nicht nebeneinande: ieben)
čžfrkcrt GaMcnkraunfr
njegovo okolje ogrožajo nevarnosti, ki se porajajo v ntovem načinu življenja. Priročnik .Zdravje in lepota" vsebuje v besedi in sliki napotke, ki naj bi širokim slojem prek sodobne higiene in kozmetike odprli preprosto pot k telesnemu in duševnemu zdravju in zaželeni lepoti.
Po tej kratki predstavitvi tetošnje knjižne zbirke SPZ ie fe nekaj besed o ceni in o možnostih naročita. Koroški koiedar 1976 stane 30 šiiin-gov in ostate knjige vsaka posebej 1$ šitingov; kdor pa bo vzet četo zbirko — kt obsega skupaj btizu 1200 strani — bo ptačat te 80 šttingov. Ob tej ugodni ceni bo zbirka gotovo dosegtjiva vsakomur, ki tjubi siovensko besedo, sio-vensko knjigo. Zbirko tahko dobite oziroma naročite prt krajevnih prosvetnih društvih aii pa v Cetovcu pri Siovenski prosvetni zvezi (Ga-sometergasse 10) tn v knjigarni .Maša knjiga" (Pauiitschgasse $-7). Vendar vam svetujemo, da z naro-čiiom pohitite in tako še pravočasno za praznike pripravite iepo dariio sebi in svojim!
[idajaletj, zaloinU: )n lasthMc Zvezo slovenskih organizacij no KoroSkem; glavni urednik: Rado laneiit; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo tn upravo: 9021 Klagenturt - Celovec, Gosometergosse 10, tel. S2-5-SO —Tiska: ZotoinUka )n tiskarska druiba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
3 Smučarski tečaj Siovenske fizkuiturne zveze na Vogiu (od7. 2. do 14. 2. 1976)
Siovenska fizkutfurna zveza v Cetovcu bo v semestratnih počitnicah meseca februarja 1976 pripravita za svoje čtane in prijatelje tradicionaini enotedenski smučarski tečaj. Kakor že tansko zimo, bo februarski smučarski tečaj pripravijen na visokogorskem zimskošportnem središču na Vogiu (1540 m), kjer se nahajajo smučišča z mnogimi viečnicami in sedežnicami. Tečaj se bo priče) v soboto, dne 7. februarja in se bo konča) v soboto, dne 14. februarja 1976. Tečajniki bodo stanovaii v dvo- a)i froposteijnih sobah v Mtadinskem domu ob Bohinjskem jezeru, odkoder se bodo povzpeti z vzpenjačo vsak dan na smučišče na Vogiu. Cena potnega penziona bo znašata 85 MD na dan, ceno tedenske vozovnice pa bomo interesentom še pravočasno sporočiti (znašata bo okoti 300 do 350 MD). Za omenjeno vsoto bodo tečajniki popoinoma oskrbtjeni, poteg tega pa bodo imeti pritožnost pod strokovnim vodstvom uživati pouk v smučanju.
V Mtadinskem domu v Bohinju je rezerviranih 25 težišč, interesenti naj se javijo čim prej, najkasneje pa do srede, 28. januarja 1976, tako da prenckažejo na števitko Sto-venske fizkuiturne zveze 2911 pri Posojitnici Cetovec (4478.030) prijavnino v znesku šit. 300.— Prijavnina se bo ob koncu smučarskega tečaja seveda upoštevata, v primeru brezvzročne odsotnosti prijavtjenca pa bo znesek zapade). Prijavtjeni interesenti bodo dobiti gtede odhoda podrobnejše informa-ctje.
^ Novotetni namiznoteniški turnir za siovenske športnike
športno društvo v Seiah bo 1. januarja 1976 priredito pod pokrovitetjstvom Stoven-ske fizkutturne zveze v Cetovcu Novotetni namiznoteniški turnir. Turnir je namenjen za čtane siovenskih športnih društev in za prijatetje stovenskega športa na Koroškem, ki se naj bi — v kotikor s to športno disciptino še niso seznanjeni — z igranjem v tekmi seznaniti z namiznim tenisom. Turnir v Setah bo vsekakor vetika spodbuda za razširitev tn organiziranje namiznega tenisa med sto-vensko miadino na Koroškem. Prav posebej je nagovorjena še študirajoča miadina v Cetovcu, ki naj bi tako v domovih in na državni gimnaziji za Siovence gojita namizni tenis kot šport za razvedrito in kot tekmovat-nt šport.
V	Setah se bo za Novo teto tekmovato v dveh skupinah. V skupini A bodo tekmovati aktivni igratci (= tisti, ki že tekmujejo v prvenstvih), v skupini B pa bodo nastopati začetniki in igratci, ki ne nastopajo v koroškem moštvenem prvenstvu. Otvoritev Mo-votetnega namiznoteniškega turnirja bo v četrtek 1. januarja 1976 ob 12.30 ur) v farni dvorani v Setah. Prijave se poštjejo do 30. 12. 1975 (z oznako skupine A ati B) na nastov: Mirko Oraže, Sete-cerkev 7, 9170 Borovtje. izžrebanje bo istega dne zvečer ob 20. uri. Prijavnina znaša 10 šit.
^ Šahovski turnir
V	nedetjo 28. decembra ob 9. uri zjutraj bo šahovski turnir pri Šoštarju v Otobasnici.
Vsi interesenti vabtjeni!
Stovenski attetski ktub
Vese/e božične prgzm^c Zn večno, MspeAov po/no novo /ero 7976 že/Zmo vsem prZjgtc/jcm	Zn v r/omovZm
DRutm* ,m Č!ST!M!R BAUER
Z E L T W E G
Vsem pcv&^m Zn pevcem ter prZjdtf/jem n^Ze pMmZ prZjetne pr^znZ^e Zn zrtr/ovo/jno novo /ero ze/Z;o
PEVOVODJE
Siovenske prosvetne zveze in včtanjenth društev
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi vesele praznike in srečno novo teto
Gašper Ogris-Martič
TRGOVINA V BILČOVSU	telefon (0 42 28) 24 18
^<2Ž/ZZ^<2
Z/Z %;?%2<7y/Z(7 /ZJZ7(7 2^Z ZTf<7/7Z (7^&Z/Z<7//Z
„ Enotna tista"
Piiberk
PP//ETNE PRAZN/RE /N fV5PE3NO NOVO LETO
GOSTILNA PRI
„Tiš!arju"
DRUŽINA GABRIEL
ŠT. JANŽ v R.
p. Svetna vas
tel. (0-42-28) 248
Haderiap
MODNI SALON
želi cenjenim odjemalcem in prijateljem prijetne praznike in uspešno novo leto
CELOVEC - KLAGENFURT
Tarviser Stralše 100, tel. 21-4-41
Prijetne božične praznike Zn mnogo K^peEov v novem /etn že/Z vsem o/?&:nom, prijate/jem Zn znancem
HERMAN VEL) K
ZUPAN V SELAH
Vsem delavcem in prijateljem prijetne praznike in obilo uspeha v novem letu želi
TESARSTVO
Gasser
BILČOVS tel. (0-42-28) 24-19
Mei!ensteine
Marž	Anschlag Sachsenwegstollen
Durchschlag Hattelbergstollen Durchschlag Kolnbreinstollen Mai	Vollstau im Vorspeicher Wastlbaueralm
1. Strom aus Ma!tawasser
Jurri	Feierliche Inbetriebnahme des Draukra(iwerkes Ferlach-Maria Rain
Juli
September
Oktober
November
Beginn Vortriebsarbeiten tur Beileitung Nord vom Poliatal aus
Montogebeginn Kraftstatian Oberstufe
Beginn der Vormontage in der Krattstattion Hauptstute
Kolnbreinsperre, 500.000 m^ Beton eingebracht
Durchschlag Sachsenwegstollen
Dachgleiche Krattstattion Oberstute
Dachgleiche Krattstation Hauptstute
Die Osterreichische Draukrattwerke AG hat im Jahre 1975 im Rahmen des Baues und Betriebes von Krattwerken sowie sonstiger Investilionen rund 3,7 Milliarden
SchUling der osterreichischen Wirt-schatt zugetuhrt und damit einen we-sentlichen Anteil an der Erhaltung vie-ler Arbeitsplatze; ein beachtlicher Pro-zentsatz verbleibt in Karnten.
Beim Bau des Maltakra(twerkes, das mit einer installierten Maschinen-leistung von 891.000 kW und einem Jahresarbeitsvermogen von 1,3 Milliarden kWh hochwertigen Sp tzenstromes zu den leistungstahigsten Anlagen die-ser Art 'in Europa zahlen wird, wurden 1975 beachtliche Fortschritte erzielt und von den dort Beschattigten grof)-artige Leistungen vollbracht.
H H
Osterreichische
Draukraftwerke
Aktiengesetischaft	Kiagenfurt
A&O samopostrežna trgovina gostilna s tujskimi sobami
V BtLČOVSU
teleton (0 42 28) 24 14
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, GOSTOM IN PRIJATELJEM TER BIVŠIM SOTRPINOM IZSELJENCEM ZELI VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
Zadovoljne božične praznike in uspešno novo leto!
JANEZ WE!SS
KROJAŠTVO
ŠT. JANZ V ROŽU
tel. (0 42 28) 224
Podružnica CELOVEC
Spittalgasse 12
tel. (0 42 22) 72 4 35

^	7P7d

že!i
RUTAR-CENTER
A 9141
tastniki in sodeiavci
te!. (04236) 381
^<7*/ gM'S

Podjunska trgovska družba bratje RUTAR & Co. Dobria vas Jauntaler Handelsgesellschaft Geschwister RUTAR & Co. Ebemdorf	Emi!ijan in Mara RUTAR poslovodja Dobr!a vas teh(04236)384	Hotel - trgovina - taberna - kopališče Franc RUTAR Dobrta vas - Lido tel. (0 42 36) 220 Trgovina E!fi RUTAR L.vanke
Supermarket in cafe ob Klopinjskem jezeru Anton in Agnes RUTAR Se!o - Št. Vid, tel. (0 42 39) 431	Gostilna - trgovina Viadimir in Marija RUTAR Žitara vas teh(04237)237	Štefan in Ljudmiia SiENČNiK trgovsko transportno podjetje Mobil-črpalka Dobria vas	teh (04236) 219
Vse dobro za praznike in za novo leto želi	KNJ!GARNA
prijateljem in odjemalcem, ki jih v novem letu pričakuje	Naša knjiga
Po preselitvi v nove, moderno opremljene	Cetovec, Paviičeva 5-7
prostore bomo nudili še večjo izbiro knjig, časopisov, gramofonskih plošč itd.	
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1976 z željo za dobro sodelovanje tudi v bodoče
Erwin Munch
trgovina z drvmi in premogom	CELOVEC - KLAGENFURT
Villacher StraBe 187
RADiO CELOVEC
SOBOTA, 20. 12.: 6.00 Jutranja telovadba — 8.10 Družhrsid obzornik — 9.00 V žarišču — 10.30 Lepa doli"''^" — n.05 Zeleni magazin — 13.30 Lepi glasovi, P'itjubijene melodije — 14.00 Voščila — 16.00 Servis ** 17.10 Pestro sobotno popoldne — 18.30 Kulturni ^biornik — 20.05 Vašo številko, prosrml — 22.10 šport " 22.20 Plesna glasba po naročilu — 00.00 Poročila.
"EDEMA, 21. 12.: 6.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 545 Zabavna glasba — 10.50 Radijska
Pravljico „Gost v lastni hiši" — 11.00 Dopoldanski *°"cert--n.30 Deželni razgledi — 13.15 Iz mestnega
9'adalisea _ mg vo§ei<ia — 1^00 Vesela božična j^ra *** ^7.05 Gremo skozi advent — 18.15 Predbožična judskc, gtosba — 19.00 Nedeijski šport — 19.30 Ve-T .^^9^no — 20.05 Avstrijska ra)!ye — 21.30 „Sa-'nčni tedenski obzornik" — 22.00 Poročila — 22.10
šport.
^OHEDEUEK. 22. 12.: 6.00 Jutranja teiovadba — 8.05 doja starejše tjudi — 9.30 Avstrijska ijudska 9 ctsba — 1000 Zodovoijni z giasbo — 11.05 tz de-za dežeio — 13.00 Deietni razgiedi — 14.30 Z zvenečo giasbo — 15.00 $e vedno pritjubijeno — 16.00 ^udovita deieia giasbe" — 17.10 Kaj radi sii.šimo ^7.52 ^itier Gothe — 19.07 Meiodija za vsaki — 19.45 Maii zabavni orkester studia Ober-*°serreich — 20.05 Veseia božična igra — 21.05 Ever-9^eeni humorja — 21.30 Udarec za udarcem — 22.00 ""'očita __ 22.10 šport.
2$, ^2,. ^oo Jutranja teiovadba — 6.55 Do-i"*ro na Koroškem — 8.05 2enski obzornik — 00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za de-.^° ^* 13.00 Deželni razgledi — 14.30 Veselo za-^Srano — 14.45 ^ ljudskega življenja — 15.00 še veji" Priljubljeno — 16.00 ..Kača iz Fanole" — 17.10 " ° fara biti nekaj čudovitega ..." — 18.00 Deželni °i9ledj — 19 07 Ljudska dunajska glasba — 20.05 °i radi slišimo. Iz mape želja prijateljev ljudske 9 °sbe na Koroškem in štajerskem — 21.10 Iž koroškemu Slasbenega življenja — 22.00 Poročila — 22.10 šport.
SREDA, 24. 12.: 6.00 Jutranja telovodba — 6.55 Do-1° jutro na Koroškem — 9.30 Božična ljudska glasba 10 00 Božično jutro z Lolito — 11.05 Iz dežele, za e eH) __ n gg Deželni razgledi — 14.30 Adventno .0^ ^ Plpskih dežel — 16.00 Božične pesmi poje i°ski zbor studia Salzburg — 17.10 Božične pravlji-
ce za majhne otroke — 18.10 „K polnočnici". Pripovedka Friedricha Perkoniga — 19.07 Avstrijska zborovska glasba — 19.30 Za prijatelja planin — 20.05 Božič v tujini — 21.30 „Ne boj se pekla". Kriminalka — 22.00 Poročila — 22.10 Vesele melodije — 23.45 Poinočnica v lami cerkvi sv. Petra in Pavla na Krnskem gradu.
ČETRTEK, 25. 1!.: 6.10 Igra na orgle — 8.10 Iz mladih let — 9.00 Božično darilo za praznik — 10.30 Radijska pravljica — 14.00 Dopoldanski koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Žarah Leander: Življenje umetnice v besedi in glasbi — 17.05 Melodije iz operet in muzikalov — 18.15 Večerni koncernt — 19.00 šport ob prazniku — 19.30 Božične ljudske viže — 20.05 Božič pri Anneliese Rothenberger — 21.00 Alemanski božič v besedi in glasbi — 22.00 Poročila — 22.10 šport — 22.25 „Tiho kot je noč . . ."
PETEK. 26. 12.: 6.10 Igra na orgle — 9.45 Biio je dobro leto — 10.00 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.45 Iz domovine — 15.00 Zabavne melodije — 15.30 ..Božična balada" — 17.05 Za konec tedna — 18.15 Komorna glasba — 19.00 šport ob prazniku — 20.05 Božični večer v Jenners-dortu — 21.00 En večer doma — 22.10 šport — 22.20 Glasba Joseta Haydna.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 20. 12.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 21. 12.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK. 22. 12.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstvo (Pogovor o nekdanjem uprizarjanju Drabosnjakove ..Božične ati pastirske igre".)
TOREK, 23. 12.: 9.30 ..Vso zemljo tema krije". (Ad ventne pesmi) — 13.45 Celovški radijski dnevnik — špart — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA, 24. 12.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — A. Šuster Drabosnjak: Božična oli pastirska igra. Izvajajo Kostanjčoni.
ČETRTEK, 25. 12.: 7.05 Božični nagovor krškega Škota ddr. J. K&stnerja — Koncert božičnih pesmi.
PETEK. 26. 12.: 7.05 Božične pesmi
Vsem članom in prijateljem lova prijetne praznike in bogat lovski blagor v novem letu 1976 žeti
K!ub prijateijev !ova
O gostiina	VSEM GOLTOM 77V OD/ErV4ECEM Z.4DOVOE/NE EOŽ/ČNE PP^ZN/ETE
	/N OP/EO GSPEJVOV
O avtomat, kegijišče	V NOVE47 EE7L7.'
O kopaiižče	
O comping O bencinska črpatka	.Šfe/an Mečnih
O mizarstvo	KOŽENTAVRA
letijo miadjevci	*
Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav
Strokovna eiektrotrgovina
Ing.
T. Schlapper
ŠT. JAKOB V ROŽU
tel. (0 42 53) 216
želi vsem odjemalcem in naročnikom vesele božične praznike in srečno novo leto
Vsem naročnikom prijetne praznike in obilo sreče v novem letu
TISKARNA
BOROVLJE
PODLJUBELJ
Za praznike mnogo zadovoljstva in obilo uspehov v novem letu
2 E L I
DR. FRANC! ZW!TTER
ODVETNIK
Ceiovec, Pautitschgasse 5-7
Zadovoljne božične praznike in srečno novo leto želi
Mihae! Antonič
trgovina
gostilna
REKA PR! ŠT. JAKOBU V ROŽU	stiskalnica za sadje
CAMMPEX
tZVOZ — UVOZ — TRANZil
KLAGENFURT — CELOVEC
&ABELSBER&ERSTRA5SE 24 TELEFON (0 42-22) 02-4-9!

A
e



M


n
SB

a
a

n


a
^g
a
gs
Vesel božič in
srečno novo leto
1976
N želijo
^SMS^SSSMB
Hranitnice in posojiinice
Bilčovs
Borov) je
Cetovec
Dobrtavas
Gaticija
Glinje
Globasnica
Hodiše
Kostanje
Kotmaravas
Ledince
Ločilo
Marija na Zilji Pliberk
Podljubelj
Podravlje
Radiše
Sele
Slovenji Šmihel Št. Jakob v Rožu Št. Janž v Rožu Škofiče
Šmarjeta v Rožu Šmihel pri Pliberku Štebenj pri Beljaku
Št. Tomaž Velikovec Vovbre
Ziljska Bistrica Želinje
Železna Kapla Žvabek
SPREJEMAJO VLOGE na Hranilne knjižice
Premijsko varčevanje Stanovanjsko varčevanje Varčevalna pisma
VODiJO Vaše žiro račune in mezdne konte
UVAJAJO plačila in nakazila
DAJEJO posojila in kredite po ugodnih pogojih
POSREDUJEJO pocenjena posojila za kmetijstvo, obrt in gostinstvo
MENJAJO in posredujejo tuje denarje
Živinorejske
zadruge
Globasnica
Libuče
Št. Primož Žitara vas
Kmečke gospodarske zadruge
Borovlje
Brnca
Dobrla vas Globasnica
Št. Jakob v Rožu Št. Janž v Rožu
Pliberk
Podravlje
Škofiče Železna Kapla
dobavljajo gospodarske in gospodinjske potrebščine, semenja, gnojila in vseh vrst stavbeni material. Cene, plačilni pogoji in dostava so ugodni!
Zveza siovenskih zadrug v Ceiovcu
PAVUČEVA 5—7 A 9020 CELOVEC TELEFON 70 5 65 serija TELEX 2162
se priporoča za izvedbo vseh Vaših denarnih postov
Ekspresno prenakazovanje in plačevanje v tuzemstvo in v inozemstvo ^ Menjalnica po najugodnejših tečajih
Safeji # Depot knjižic in vrednot ^ Poštni predali ^ Nočni tresor