Leto LXVII PoSfnlna plačana T gotovini. 7 LJubljani, v M, 'dne 11. Julija 1939 otev. 155 i Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je t Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni nredništva in oprave: 40-01, 40-02, 404)3, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniko Cena 2 din Cskovnl račun Ljubljana številka 10.6)0 in 10.349 za inserate. Uprava,-Kopitarjeva ulica številka 6. Ob priliki obiska Kjoseivanova na Bledu Ministrski predsednik bolgarske vlade, gosp. Kjoseivanov, se je na svojem povratku iz Berlina, kjer je bil nekaj dni gost nemške vlade, ustavil na našem Bledu, kjer ga je pričakoval zunanji minister gosp. Cincar-Markovič, da z bolgarskim državnikom nadaljuje pogovore, ki sta jih imela, ko 6e je g. Kjoseivanov skozi Jugoslavijo peljal v Nemčijo. O blejskih razgovorih poročamo na drugem mestu. Ko pišemo o Bolgariji in njeni zunanjepolitični usmeritvi v sedanjem izredno važnem in v marsikaterem oziru za Balkan odločilnem trenutku, ne smemo presljšati besed, ki jih je bolgarski ministrski predsednik izrekel pred bel-grajskin.i časnikarji, ko je nekoliko razkril ko-preno, s katero se prostovoljno obdaja, in menil, >da se bo vrednost jugoslovansko-bolgarskega prijateljstva — v katerega on v globini svoje duše veruje — v kratkem pokazala«. G. Kjoseivanov svoje misli ni hotel razvijati dalje, da bi točno opisal okoliščine, ki jih v bližnji bodočnosti pričakuje in ki naj bi prijateljstvo med obema sosednima bratskima državama preizkusile in mu dale pravo vrednost. Tako nam ne preostaja ničesar drugega, kakor da tudi mi še čakamo in da medtem skušamo iz raznih zunanjepolitičnih dejstev, ki prihajajo, razbrati ono, kar je predsednik bolgarske vlade tajinstveno napovedal. Zadnje mesece smo imeli priložnost od blizu opazovati razna prizadevanja evropskih velesil obeh taborov, da bi Bolgariji dokazale svoje prijateljstvo in v povračilo za to od Bolgarije dobile zagotovila prijateljskih čustev političnega in gospodarskega značaja. Imeli smo vtis, da bo končni uspeh tega vsestranskega, čeprav različne koristi iskajočega truda, da bo Bolgariji s pomočjo gotovih žrtev, ki jih je politična uvidevnost nalagala Romuniji in Grčiji, omogočeno, da postane v pravem pomenu besede sodelujoči član balkanske skupnosti, da se bodo z njo vrata na Balkan, skozi katera so hotele izvenbalkanske sile na razne načine vdirati, za vedno zaprle in da bo ze-dinjeni Balkan postal zavetišče miru izven bojnega polja obeh nasprotujočih si taborov velesil. Pametni nasveti očividno niso ničesar zalegli, pričakovane uvidevnosti ni bilo in bolgarska vlada je v svojo zgodovinsko beležnico zapisala — razočaranje. Pod takšnimi pogoji v balkansko skupnost seveda ne more stopiti. G. Kjoseivanov je na to odpotoval v Berlin. Toda oni, ki so to potovanje razlagali kot neke vrste izraz razočaranja in nevolje, ter so pričakovali, da bo zastopnik Bolgarije v Berlinu nekako v jezi podpisoval Bog si ga vedi kakšne nove politične in gospodarske — in morda celo ideološke — pogodbe z Nemčijo, niso prišli na svoj račun, ker so pozabili na to, da na Bolgarijo, odnosno na one, ki vodijo njeno usodo, v tako pomembnih trenutkih balkanske in splošne evropske politike ne smejo vplivati trenutni navali čustev, marveč da mora vsikdar prevladovati hladna, da ne rečemo ledenomrzla presoja razuma. Razum pa je povedal bolgarskim državnikom, da je razočaranje na Balkanu ena stvar, evropski interesi Bolgarije pa druga. Evropski interesi, ki jih mora imeti Bolgarija pred očmi, pa ji slej ko prej nalagajo, da ostane, z ozirom na obstoječe tabore velesil, strogo neopredeljena, da ostane nevtralna in da potemtakem skuša z vsemi velesilami, naj bodo na tej strani ali na drugi, ohraniti dobre odnošaje, pri tem pa seveda upošteva stvarna življenjska dejstva, ki jih z neizprosno^ doslednostjo nava.ia zunanjetrgovinska bilanca države. Zato je pa bolgarska vlada, razočarana, kot smo rekli, na Balkanu in trdno odločena, da se na noben način ne vtika v ideološke in politične opredelitve evropskih velesil, tem bolj navdušena, da široko izkoristi sporazum o »neporušljivem miru in večnem prijateljstvu«, ki je bil dne 24. januarja 1937 v Belgradu podpisan od zastopnikov Bolgarije in Jugoslavije. Odnošaji med obema sosednima, prijateljskima in bratskima državama so jasni. Med njima danes ni nikjer nobene stvari, ki bi metala le najmanjšo senco na medsebojno prisrčno razmerje, ki je, da se poslužimo besed bolgarskega kralja Borisa, ki jih je izrekel v septembru 1934 ob priliki obiska pokojnega kralja Aleksandra v Sofiji, »izraz odločene želje obeh sosednih sorodnih narodov, da v medsebojnem zaupanju in naklonjenosti nadaljujejo tako srečno započeto razdobje takšnih odnošajev, ki brez dvoma najboljše odgovarjajo pravim obojestranskim koristim«. Ako se ne motimo, pomenijo posveti, ki jih je imel bolgarski ministrski predsednik pred in po svojem potovanju v Berlin z našim zunanjim ministrom najprej v Belgradu, sedaj pa na Bledu, izvajanje te politike na čim širši podlagi. Saj vodi bolgarsko zunanjo politiko danes vprav tisti modri politik, ki je od bolgarske strani omogočil podpis pakta o večnem prijateljstvu z Jugoslavijo, in je tudi na jugoslovanski strani ostala črta, ki jo je zasnoval kralj Aleksander ter jo sedaj varuje knez-namestnik Pavle, nespremenjena. Bolgarija, kakor Jugoslavija, obe hočeta ostati neopredeljeni v razprtijah, ki morijo ostalo Evropo, obe hočeta ostati nevtralni v nasprotjih, ki ločijo tabore velesil, obe želita ostati z vsemi državami v dobrih sosednih odnošajih in z vsemi, ki to hočejo, razvijati čim bolj močne gospodarske zveze. Obe mislita, da je takšno stališče za njiju — sodeč ne samo po zemljepisnih razmerah — najbolj primerno, a da s tem tudi najbolj služi miru na balkanskem prostoru in na splošno evropskemu miru, saj pokrivata njuni miru tako globoko vdani državi, velikanski prostor, ki sega od Alp do Črnega morja, in na katerem prebiva 22 milijonov pridnih, delovnih, pogumnih in po krvi sorodnih ljudi. Bodoči razvoj evropske politike bo potreboval, o tem smemo biti prepričani, to miru vdano velesilo. Posveti med bolgarskimi in jugoslovanskimi državniki so posvečeni notranji in zunanji zgradbi te medseliojne vzajemnosti, da bi obe državi mogli skupno in složno izpolniti mirovno poslanstvo, ki jima je dandanes naloženo na prevažnem balkanskem prostoru. Ko bolgarskega ministrskega predsednika dr. Kjoseivanova pozdravljamo na naših tleh, mu lahko ie potrdilo, da smo v bistvu razumeli nje-nram napoved o skorajšnjem dokazu vrednosti bolgarsko-jugoslovanskega prijateljstva, katerega trajnost je najboljše jamstvo za mir. Dr. Kjoseivanov na Bledu Bolgarski predsednik vlade je z našim zunanjim ministrom napravii dvakrat izlet do Bohinjskega jezera Bled, 10. julija. AA. Včeraj ob 13.45 ce je vrnil iz Nemčije s posebnim vlakom na LescC-Bled predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov 6 soprogo in hčerko V spremstvu so bili: bolgarski opolnomočeni minister Altimov, ravnatelj političnega oddelka bolgarskega zunanjega ministrstva Saralimov, ravnatelj oddelka za tisk pri bolgarskem zun. ministrstvu, bolgarski poslanik v Belgradu g. Popov, bolgarski časnikarji, med ka* terimi so bili tudi Meckanov, Tanev, Protič in' Grigorijev. Na železniški postali Lesce-Bled so pozdravili dr. Kjoseivanova jugoslovanski zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič, s šefom kabineta Šečeroviča in vršilcem dolžnosti šefa protokola v zunanjem ministrstvu dr. Frange-šom. Sprejema se je udeležil tudi nemški poslanik na našem dvoru v. Heeren s soprogo, ki je na počitnicah na Bledu. Dr. Kjoseivanov se je pozdravil z vsemi, nakar se je odpeljal v družbi dr. Cincar-Markoviča z avtomobilom da hotela »Toplice«, kjer se je nastanil. Dr. Cincar-Markovič je priredil na čast predsedniku bolgarske vlade kosilo v hotelu »Toiplice«. Ob 17 je predsednik bolgarske vlade rlr. Kjoseivanov napravil z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičem izlet do Bohinjskega jezera, medtem ko so bolgarski časnikarji napravili izlet na Pokljuko. Ob 20 sta se gg. Kjoseivanov in dr. Cincar-Markovič vrnila na Bled, kjer je dr. Cincar Mar-kovič na čast dr. Kjoseivanova in njegovega spremstva priredil večerjo v hotelu »Toplice«. Blejska občina je na čast visokemu gostu zvečer razsvetljila jezero. Snoči ob 18 je bolgarski predsednik vlade in zunanji minister dr. Kjoseivanov obiskal z gospo in svojim spremstvom maršalat dvora, kjer sta se dr. Kjcseivanov in njegova gospa vpisala v dvorsko knjigo. Po obisku v maršalatu dvora, se je predsednik bolgarske vlade odpeljal z avtomobilom v spremstvu jugoslovanskemu zunanjega ministra dr. Aleksandra Cincar-Markoviča na Bohinjsko jezero, odkoder je odšel do izvira Savice ter se je ob 20 vrnil na Bled. V hotelu »Toplice« je jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovič na čast bolgarskega predsednika vlade in njegovega spremstva priredil večerjo. Kjoseivanov pri knezu-namestniku Dane8 ob 12 se je bolgarski predsednik vlade Kjoseivanov odpeljal na Brdo, kjer so ga priiakovali zunanji minister Cincar- M ar k o vi t, minister dvora Milan Antii in deiurni lastniki. Nj. Bonnet: a Nevzdržno je, da mali narodi dan •^m—m^mammummmmmmmmmmmm—mr za dnem trepetajo za svoje meje .. " London, 10. julija. AA. Havas: Francoski zunanji minister Bonnet je imel danes razgovor s pariškim dopisnikom »Sunday Timesa«, v katerem je dejal med drugim, da odnosi Francije in Velike Britanije ne morejo ostati samo takšni kot so danes, kajti Francija in Vel. Britanija nimata samo dolžnosti, da ohranita integralnost in neodvisnost svojih cesarstev, temveč je njuna dolžnost, da ohranita na svetu vsaj gotovo stopnjo varnosti. Nevzdržno je, da trepetajo narodi dan za dnem za svoje meje in svoja področja. Nevzdržno je, da se narodi vsako jutro prebudijo v strahu pred napadi in vojno. Napori naše diplomacije imajo za cilj, da se ohrani varnost narodom in da se zagotovi mir. Glede naporov za sklenitev sporazuma s So-vfetsko Rusijo je Bonnet izjavil: Ničesar msmo opustili, da bi se ta pogajanja zadovoljivo končala, in upamo, da bo v teku daljnih pogajanj omogočen njihov srečni zaključek. Glede Poljske je Bonnet spomnit na govor, ki ga je imel predsednik vlade 13. aprila, prav tako pa tudi na svojo izjavo z dne 9. iunija in dodal: Francija in Poljska jamčita nujno in neposredno pomoč ena drugi proti vsakemu neposrednemu ali posrednemu napadu, zaradi katerega bi bili ogroženi njihovi življenjski interesi. Poljska se zaveda tega, da ne more računati samo na svoje slavno junaštvo, temveč tudi na podporo in pomoč Velike Britanije in Francije proti vsakršnemu poskusu, da se krši njena nezavisnost in njene pravice. Bonnet je še poudaril, da navzlic temu. da ie položaj resen, se lahko vsled enodui-nosti naroda in krepke odločitve Francije gleda mirno v bodočnost. kr. Vis. knez namestnik Pavle je pridržal bolgarskega državnika na kosilu. Medtem se je pripeljala na Brdo tudi soproga Kjoseivanova s hierko, ki ju je sprejela Nj. Vis. kneginja Olga. Tudi ti dve sta ostali pri kosilu. Na kosilu so bili poleg bolgarskih gostov ie bolgarski poslanik Popov, minister dvora Milan Antii in zunanji minister Cincar-Markovii. Po kosilu so se vsi odpeljali na Bled. Uradno poročilo: Tesnejše sodelovanje, nevtralnost in prijateljski odnosi z vsemi sosedami... Na Bledu sta potem Kjoseivanov in Cincar-Markovič sprejela časnikarje, ki jim je bilo prebrano naslednje uradno poročilo o posvetih: »Na sestanku na Bledu 9. in 10. julija 1939 sta bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Gregorij Kjoseivanov in naš zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovii po vsestranskem razgovoru o medsebojnih odnosih na Balkanu in o mednarodnem poloiaju, ugotovila tole: 1. da je korist Bolgarije in Jugoslavije, da v duhu pakta o velnem prijateljstvu nadaljujeta politiko sodelovanja med obema kraljevinama; 2. da je v obojestranski koristi, da se ustvari v najkrajiem lasu med Jugoslavijo in Bolgarijo lim vetje gospodarsko zbližan je; 3. da politika neodvisnosti in nevtralnosti najbolj ustreza koristim Bolgarije in Jugoslavije, kakor tudi miru na Balkanu; 4. da je potrebno, da obe vladi nadaljujeta politiko dobrih in prijateljskih odnosov s sosednimi državami.« Odhod z Bleda Ob 6.50 60 se bolgarski gostje odpeljali v avtomobilu na Lesce. Na (»staji je bolgarskega ministrskega predsednika pričakoval jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovič s šefom kabineta ter dr. Frangešem, vršilcem dolžnosti šefa protokola. Tik pred odhodom vlaka sta se oba državnika prisrčno poslovila. Na potovanju v Belgrad spremlja bolgarskega ministrskega predsednika bolgarski poslanik na našem dvoru Popov. 3 urni posvet v Kremlju Brez vsakega vidnega uspeha Pogajanja bodo trajala še nekaj časa Pari*, 10. julija. A A. Ilavas poroča iz Moskve, da sta Strang in Potemkin prisostvovala razgovorom v Kremlju, ki so se začeli ob 18 ter so trajali do 2.45 zjutraj. To je bil najdaljši razgovor, odkar je Strang prispel v Moskvo. S a j je trajal skoraj 3 ure. Dejstvo, da je ta razgovor sledil takoj prejšnjim razgovorom, potrjuje, da so pogajanja pospešili. Navzlic temu pa še vedno ni mogoče ničesar gotovega povedati, kako dolgo bodo pogajanja še trajala. Pogajanja bi lahko trajala še teden dni ali več, preden bo javnost dobila točna obvestila o uspehih. Havas javlja iz Moskve, da na osnovi obvestila agencije Tas včerajšnji sestanek med Seed-sorn in Strangom na eni ter Molotovim in Potem-kinom na drugi strani ni rodil nobenih končnih uspehov. Baltske države odklanjajo jamstvo Francije-Anglije-Rusije Riga, 10. julija. AA. Stelani: Opolnomočeni ministri treh baltiških držav v Moskvi so sporočili predstavnikoma Francije in Anglije v Moskvi protest svojih vlad glede jamstev in zaščite, ki naj bi jo prevzele za Finsko, Estonsko in Letonsko Anglija, Francija in Sovjetska Rusija. Pariz, 10. julija. AA. Havas: Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo v zvezi z razgovori, ki so potekali v soboto in včeraj v Moskvi, da je storjen znaten korak naprej in da se more pričakovati kompromisna rešitev, s katero bo možno doseči približanje nasprotnih stališč. V vsakem primeru verujejo, da bodo pogajanja trajala še nekaj časa. Chamberlain o Moskvi London, 10. julija. A A. Reuter: Odgovarjajoč v spodnjem domu na neko vprašanje glede pogajanj s sovjetsko vlado, je predsednik vlade Chamberlain izjavil, da sta angleška in francoska vlada poslali naknadna navodila splošne narave svojima zastopnikoma v Moskvi, ki sta imela dvoje razgovorov s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovim. Sovjetska vlada je stavila naknadne predloge, ki jih zdaj proučujejo. Glede drugih točk še nismo dobili njihovega odgovora. Na vprašanje poslanca Adamsa, ali bo angleška vlada poslala v Moskvo zunanjega ministra lorda II a I i f a x a , je Chamberlain odgovoril n i k a I n o. Neki konservativni narodni poslanec je predlagal, da se pošlje v Moskvo v imenu angleške vlade VVinston Churchill. Predlagatelj smatra, da bi to zelo dobro učinkovalo no samo v Veliki Britaniji, pač pa tudi v inozemstvu. Ta predlog je naletel na nezadovoljstvo med pristaši vladne večine. Predsednik vlade Chaniber lain nanj ni odgovoril. Prej še zveza s Poljsko London, 10. jul. b. Po inlormacijah »United Pressa« naj bi se vršila zopet pogajanja o vzpostavitvi tesnejših diplomatskih in vojaških zvez mrd Poljsko in Veliko Britanijo. Po vesteh »Daily Ex-pressa« ima poljski poslanik grof Raczinski, ki se je včeraj vrnil v London s polkovnikom Kocom, pooblastilo za sklenitev vojaške zveze. Pogajanja naj se nanašajo na vojaško vprašanje in kredite, ki bi znašali po pisanju raznih listov okrog 50 milijonov funtov. Politični dopisnik »Daily Telegra-pha« piše, da se v Londonu smatra, da se bodo sedaj pričela podajanja med Varšavo in Moskvo. Namen teh razgovorov je sklenitev sporazuma za preskrbo Poljske z vojnim materialom. ... in s Turčijo Moskva 10. julija b Značilno je. da je v nedeljo bilo službeno sporočeno, da je turški poslanik v Moskvi odpotoval v Ankaro, da prinese turški vladi poročila o dogodkih v Moskvi. V poučenih moskovskih krogih se iz tega sklepa, da sovjetska vlada zahteva sklenitev vzajemne pogodbe med Rusijo z ene in Turško ter Polisko z druge strani in da je ta zahteva predpogoj za sklenitev pakta z Londonom in Parizom. »Tempsovi« očitki Moskvi Pariz, 10. julija, b. »Temps« izraža v svojem današnjem uvodniku ogorčenje nad moskovsko taktiko zavlačevanja. »Temps« pravi, da Rusija ne dvomi, da je direktno ogrožena od nemškega imperija. V Moskvi gotovo ni neznano, da je Poljska že večkrat odbila nemške predloge, ki so bili stavljeni za nem.ško-poljsko sodelovanje proti Rusiji.* Zato bi Rusija ne smela zavlačevati pogsjanj in odbijati predlogov, ki jih stavljata zapadni velesili. Boji na mandžurski meji Fantastična japonska poročila Šangliaj. 10. julija b. Fronta na meji Zunanje Mongolije in Mandžurije so čimdalje bolj širi V boj stopajo vedno močnejše sile z ene kakor z druge strani. Borbe se vodijo med Rusi in Japonci. Mongolov in Mandžurov je zelo malo. Borbe se vodijo zelo hitro in je gibanj" vojske na tej fronti najhitrejše, kar jih pozna zgodovina vojne na Daljnem vzhodu. Zaradi tega se položaj vsak Čas menja. Japonci zelo pretiravajo v poročilih. Kakor pravijo japonska poročila, so Sovjeti v Mongoliji do zdaj baje izgubili že okoli 300 (?) letal, to se pravi dve tretjini vsega zračnega brodovja, ki ga ima Rusija na Daljnem vzhodu. Prav tako so Japonci baje uničili nekaj sto tankov in oklopnih avtomobilov, to se pravi skoraj vse motorizirane moči Rusije na Daljnem vzhod n. Ako bi bila to resnica, potem bi japonska poročila sploh ne smela več govoriti o novih zračnih borbah in stotinah tankov, katere Rusija znova pošilja v boj. Zemunska vremenska napoved: Prehodna oblačnost s krajevnimi nevihtami na severni, po veČini jasno pa v južni polovici države. Zagrebška vremenska napoved; Vedro In vroče, menjajoča oblačnost, ponekod z grmenjem. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, počasno zboljšanje vremena. »Obzorove« misli in ugibanja »Obzor« objavi a v svoji nedeljekl številki od 9. t. m. uvodnik, v katerem predpostavlja kot jk>-polnoma gotovo stvar, da se bo sporazum ined predsednikom vlade Cvetkovičem in dr. Mačkom podpisal. Govoreč o datumu tega podpisa, pa meni »Obzor< upravičeno, da so vsa taka ugibanja prazna, ker prav nihče ne ve, kako daleč so razgovori ie napredovali in kdaj bi točno mogli biti ugodno zaključeni; lahko da kmalu, lahko da šele avgusta ali septembra ali pa celo šele oktobra. To pa ni glavna stvar; glavno je to, da ni več nobenega razloga, da bi dvomili o ugodnem zaključku, ker obe stranki odkrito želita popolne rešitve tega vprašanja. Nato pa prehaja -Obzor« na drugo vprašanje, namreč na tako imenovane politične zakone, ki jih je bil obljubil že dr. Stojadinovič, namreč legalizacija obstoječih in osnovanje novih strank, nov tiskovni in nov volivni zakon. »Obzor« meni. da bi brez teh zakonov sporazum s Srbi in Itrvati ne imel dejanskega učinka, saj jo diktatura izjemne politične zakone sklenila ravno zaradi nerešenega hrvatskega vprašanja. Čim so torej to vprašanje reši, odpade, pravi »Obzor«, tudi vzrok za izjemne politične zakone, ki bi ovirali stalno normalizacijo našega političnega življenja. Zanimivo je, s čim »Obzor« prav posebno utemeljuje potrelio, da se vpostavi j>olna politična svoboda v tem smislu. Hrvatom je namreč veliko na tem, da se s pomočjo polne vpostavitve svobode političnih strank In njihovega snovanja posreči združitev velike večine Srbov na Hrvatskem oziroma v hrvatskih deželah s .SDK, to je s seljačko demokratsko koalicijo, v kateri že 12 let složno sodelujeta Hrvatska seljačka stranka in tisti demokrati, ki so ostali zvesti programu pokojnega Pribičeviča. Pomenilo bi veliko nesrečo, če bi se Srbi v hrvatskem delu države, kateri bi'se po sporazumu ustanovil kot državnopravna odmira, ne pridružili hrvatskemu kmečkemu po-kretu in st; vezali s srbskimi strankami izven Hrvatske, kar bi prineslo veliko zmedo in dezorien-tacijo in kar bi povzročilo gotovo nove zapletljaje med Hrvati in Srbi. Zaenkrat pa »Obzor« osredoločuje svoje zanimanje na moment, ko bo podpisan sporazum, ki l>o prinesel rešitev tudi teritorialnega vprašanja ter rešitev kompetenc hrvatskega dela dižave, ki bi mu jih odstopila osrednja vlada. »Obzorovo« mnenje je gotovo pravilno, nam pa nehote odkriva velike težkoče, ki to slejkoprej s sporazumom združeno. Nezanesljivi zavezniki Kakor znano, je prvak srbskih demokratov dr. Milan Grol, ki je te dni prišel v Zagreb, da zopet naveže stike med srbsko združeno opoz;ci(o (ki je bila pustila dr. Mačka na cedilu) in med Hrvatsko seljačko stranko, objavil nek članek o vprašanju sporazuma, ki je zbudil precejšnjo pozornost. »Slovenec« je takoj rekel, da ta Grolov članek v bistvu ne pemem ničesar drugega, kakor hojo mačke okoli vrele kaše. Da je to naše mnenje bilo pravilno, nam članki v raznih hrvatskih listih, ki sc bavijo z Grolo-vimi izvajanji. Najbolje je pogodil ojjcški »Hrvatski lists .ki trdo prijema dr. Grola, ker je v svojemi članku dejal, ila imajo Hrvati »zgodovinske ambicije po avtononmecn življenju.« Osješki list pravilno odgovarja, da ne gre za nobene zgodovinske ambicije, ampak za po-poliioma stvarno utemeljene pravice hrvatskega naroda, ki je vedno vztrajal na samostojnosti svojega narodnega življenja. Grol poudarja zlasti sub-jekivne ali psihološke momente, ki so povzročili, da je prišlo do tolikega razdora med Srbi in Hrvati, toda treba jc vedeti, da bi Hrvati vztrajali na svojem samoupravnem narodnem življcniu in pravicah tudi v primeru, čc bi ne bilo teh subjektivnih elementov. — Tudi glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« komentira Grolov članek v podobnem smislu ter poudarja, da so Hrvati vedno bili z vso dušo za skupne interese v državi, a da so ti skupni interesi bili ogroženi v prvi vrsti od pristašev centralizma, ki 60 edini zakrivili čedalje vciji razdor med državljani v eni državi. Spričo tega menimo, da jc popolnoma upravičeno vprašanje, kaj je vredno sodelovanje srbske združene opozicije z dr. Mačkom in njegovo stranko. Pribičevičevi pristaši v USA Newyorški »Hrvatski svijet«, ki ga izdaja don Nikov Grškovič, je priobčil obširen Članek iz peresa dr. Stojana Pribičeviča, sina pokojnega Svetozara. ki živi v Zedinjenih državah. Dr. Stojali Pribičevič ostro napada in obsoja dr. Stoja-dinovičev režim in polemizira proti sSrbobranu , "la.-ilu srbskega narodnega saveza v Zedinjenih državah, ki se zavzema za dr. Stojadinovičcvo polit iko. Zopet osebni vidiki Belgrajska »Nezavisna tribuna« se bavi z raznimi kombinacijami in izpremembami Jd so v zvezi s sedanjim notranje-političnim položajem, ki kaže v perspektivo skorajšnjega sporazuma med Srbi in Hrvati. Mi te kombinacije >Nezavisne tribune: prinašamo brez vsakega komentarja, izključno le v informacijo javnosti in ne prevzemamo za nje niti sence odgovornosti. Nezavisna tribuna? piše torej, da je že samo smrt Mehmeda Spahe prinesla j>otrebo po izpremembah. V zvezi s temi glasovi se imenujejo predsednik zagrehške Trgovske zbornice dr. Štefan Krasnik, potem uradnik Go-podnrske solge, znani hrvatski gospodarski strokovnjak Kudolf Bičanič, ki je napisal obširno knjigo o gospodarskem stanju Hrvatske in države sploh, ter Ivica Frkovič, bivši načelnik kabine'a v gozdarskem ministrstvu. — Kakor vodimo, gte za osebne zadeve, ki so vedno imele veliko vlogo v naši notranji politiki, ki pa v sedanjem momentu, ko gre za stvarni sporazum med dvema narodoma, gotovo niso prvenstvene važnosti. Kaj so banovinski sveti? Novosadsko kasarijsko sodišče je storilo načelen sklep, ki se tiče pristojnosti banovinskih svetov. Banovinski svet donavske banovine jo namreč pred časom izdal uredbo glede občinskih uradnikov oziroma takozvanih beležnikov, da ne smejo vršiti poslov, ki spadajo v pristojnost advokatov in javnih notarjev. Glavno državno pravdnlštvo pa se je proti tej uredbi pritožilo, zahtevajoč zaščito zakona proti njej z motivacijo, da banski sveti nimajo pravice dajati nobenih uredb, ker imajo samo posvetovalen značaj. Kasarijsko sodišče v Novem Sadu pa je razsodilo. da so banski sveti dobili v finančnem zakonu pooblastilo, da smejo izdajati uredbe in da so s tem prenehali biti samo posvetovalni orjjan ban«, Dragiša Cvctkovič - predsednik JRZ V nedeljo je širši odbor JRZ izvolil novo predsedstvo stranke ter izključil iz stranke dr. Milana Stojadinoviča in osem njegovih somišljenikov Potek seje širšega odbora JRZ Belgrad, 10. julija. TG. Na včerajšnji skupni seji širšega odbora JRZ v Belgradu, je bil izvo- f voljen sledeči glavni odl>or: Predsednik: Dragiša CvelkovfS, predsednik vlade. Prvi podpredsednik: dr. Anton Korošec, predsednik senata. Drugi pod r e d s ed n i k : dr. Džafer Kulenovlč, namestnik prometnega ministra. Tajniki: dr. Miha Krek, gradbeni minister; Ljubomir Pantifi, minister za gozdove in rudnike, in Voja Cvrkič, predsednik kluba poslancev JRZ in minister brez listnice. Blagajnik : Dimitrije M i I o j k o v i i, narodni poslanec. Člani: Milan Simonovič, predsednik skupščine; dr. Miškulin; dr. Klar; dr. K u lovec; Fran S m o d e j ; Stevo Cirič, prosvetni minister; Nurija Pozderac; Uzir Aga Hadži Hasanovič; dr. Radonjič; Vojin Djuričič, finančni minister; Jovan Altiparmakovič, poštni minister; Dimitrije Magaraševič; Ante Maštrovič; Nikolaj Beslič; Jevrein Tomič, trgovinski minister; Miloje Rajakovič; Djuro Cejovič, minister za lelesno vzgojo naroda; dr. Branko Miljuš, minister brez listnice. Iz stranko so bili izključeni in zato prenehajo biti člani glavnega odbora: dr. Milan Stojadinovič, Gjura Jankovič, Ugrin Joksimovič, Dušan Letica, dr. Niko Novakovič, Svetozar Stankovič, Svetolik Stankovič, Dobrivoje Stošovič in Dušan Priskovič. Potek seje širšega odbora JRZ Belgrad. 10. julija. AA. Po skupni seji širšega in ožjega odbora JRZ je bilo včeraj izdano naslednje uradno poročilo: Danes 0. julija 1989 je bila ob 10 dopoldne v dvorani glavnega odbora JRZ v Dečanski ulici št. 18 skupna seja širšega in ožjega odbora JRZ. Sejo je kot predsedujoči do izvolitve novega predsednika otvoril prvi podpredsednik dr. Anton Korošec, predsednik senata kraljevine Jugoslavije. Po izvolitvi jiredsednika je dr. Anton Korošec izročil predsedniško mesto novoizvoljenemu predsedniku glavnega odbora Dragiši Cvetkoviču, predsedniku kr. vlade in notranjemu ministru. Za to sejo je bilo predloženih 04 pooblastil s strani 9 banovinskih odborov, prisotne pa so bile sledeče osebe iz ožjega in širšega glavnega odbora: dr. Anton Korošec, Dragiša Cvetkovič, dr. Miha Krek, Džafer Kulenovič, Ljubomir Pantič, Voja Cvrkič, dr. Franc Klar, dr. Mile Miškulin, Franc S m odej, dr. Franc-K ulove r, Nurija Pozderac, Stevo čirič, Uzeir Aga Hadži-Hasanovič, Miloje Rajakovič, Ivan štrein, Alojzij Mihelčič, Franc Snoj, Nikolaj Bešlič, Dimitrije Magaraševič, Jevrem Tomič, Milan Bundžak, dr. Milovan Grba, Vjekoslav Miletič, dr. Milan Stijič, Djuro Suzujevič, Jovan Altiparmakovič, Zivojin Popo-vič, Mihael Kalamtijevič. Atanasij Corbeič, Djuro Cejovič, Zarija Joksimovič, Mustafa Grgutovič, Adži Ahmetovič, Ante Maštrovič, Veljko Višnjevac, Stje-pan Kobasica, Milan Gnjatovič, dr. Branko Miljuš, dr. Marko Kožulj, Omer Beg Rizvanbegovič, Mehined Dizdar, Hamid Kurbegovič, Svetozar Mu-žijevič, Milan Simonovič, Ljuba Božinovič, Dušan Pantič, Dimitrije Milojkovič, Danimir Petrovič, dr. Rovan Radonjič, Dragoljub Zekavica, Božidar Ne-dič in Milivoj Blagojevič. Od akademske mladine so bili navzočni Kovač, Dragič, predsednik delavskega Juga Belgrad, šif-rer Franc, predsednik Slovenskega juga Ljubljana, Savačič, predsednik glavnega odbora akademske mladine iz BelgradS. Brzojavno se je oprostil, da ni prišel na 6ejo, dr. šefkija Behmen, minister v p. iz Sarajeva. • Dr. Korošec začenja sejo Dr. Anton Korošec je začel sejo in pozdravil vse člane, nato pa je imel spominski govor za umrlim podpredsednikom dr. Melimedom Spali o m. Vsi prisotni so vstali in so izkazali čast pokojnemu podpredsedniku s trikratnim »Slava muk Predsedujoči je izjavil, da je stranka izgubila še enega svojega člana v osebi pokojnega Dušana Davidoviča, ki so mu navzočni izkazali zadnjo čast. Poročilo predsednika vlade Nato je dal predsedujoči besedo Dragiši Cvetkoviču, predsedniku vlade in članu glavnega odbora, ki je današujo sejo sklical, da ob- razloži potrebo današnje 6eje ln poda poročilo o političnih razmerah in o stanju v sami 6tranki. G. Dragiša Cvetkovič je obrazložil razvoj razmer v organizaciji stranke, ter jasno in podrobno orisal dogodke v zadnjih mesecih, ki so dovedli do nemira v 6lranki. Poudaril je, da niti širši niti ožji glavni odbor od 19. avgusta 1938 nista imela nobenega sestanka, da je ogromna večina članov širšega glavnega odbora pismeno zahtevala sklicanje te seje, enako zahtevo pa je stavilo tudi predsedstvo kluba JRZ. Ker je eden od podpredsednikov umrl, drugi pa je bil bolan, je on prevzel pobudo za današnje sklicanje in prosi glavni odbor, da s svojim današnjim glasovanjem ta njegov postopek odobri. Predsedujoči dr. Korošec Je odredil glasovanje po leni predlogu ter je glavni odbor soglasno sklenil, da je seja pravoveljavno 6klicana in da lahko •prejme vse važne 6klepe. Dragiša Cvetkovič Izvoljen za predsednika JRZ Nato so prešli na nadaljne delo po določenem dnevnem redu ter so bili soglasno sprejeti sklepi o izvolitvi novega glavnega odbora (ki so objavljeni na lelu lista). Za predsednika glavnega odbora JRZ je bil izvoljen Dragiša Cvetkovil, predsednik kr. vlade in notranji minister, za drugega podpredsednika je bil izvoljen namesto umrlega Mehmeda Spaha dr. Džajer Kulenovič, minister brez listnice, medtem ko so prvemu podpredsedniku dr. Antonu Korošcu navzočni priredili navdušene pozdrave ter izrekli zaupnico za dosedanje uspešno delo v stranki JRZ. Glavni odbor JRZ je odobril vok^ev banovinskih odborov, kakor tudi delegatov za glavni odbor in vseh ostalih strankinih odbornikov, ki je bila izvedena v zadnjem času v donavski, vardar-ski in zetski banovini. Iz stranke izključeni S sklepom glavnega odbora, ki je bil soglasno sprejet, pa so bili izključeni iz stranke in zaradi tega prenehajo biti Člani glavnega odbora JRZ sledeči gospodje: dr. Milan Stojadinovič, D jura Jankovič, Ugrin Joksimovič, Dušan Letica, dr. Niko Novakovič, Svetozar Stankovič, Svetolik Stankovič, Dobrivoj Stošovič in Dušan Priskovič. Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Vič |e dal zgled — Posnemajte! Ljubljanski Vič se je že pripravil na kongres. V nedeljo zvečer ob csmih so imeli v cerkvi molitveno uro. Ob pol devetih je krenila procesija z bak'jaml, petjem in godbo h kapelici na Brdo. Pred kapelico je govoril o kongresu g. inž. Sodja. Po govoru je bila slovesna posvetitev Kristusu Kralju. Kaj takega ali podobnega se priporoča tudi drugim župnijam. To je mogoče napraviti še v nedeljo, 16. ali tudi 23. julija. Kjer pa ne pred kongresom, bi bilo po kongresu še vedno primerno. Uro naj si izberejo v vsakem kraju, kakor jim bolj kaže. Če morejo dobiti govornika laika, je posebno dobro. Zgledna Dobrava V nedeljo, 9. julija je župnija Dobrova pri Ljubljani doživela enega tistih večerov, ki ostanejo v spominu župljanov neizbrisno vtisnjeni. Da bi župnija tudi na zunaj pokazala svojo vnemo za mednarodni kongres Kristusa Kralja, je bila s prispevki vse župnije okusno prenovljena kapelica »Pri Adamiču«. Gasilska četa je na lastne stroške pustila prenoviti mogočno razpelo za to kapelico. Tudi iz najoddaljenejših vasi si niso pustili vzeti priložnosti, da ne bi s svojo prisotnostjo povečali pomembne slavnosti. Ob osmih zvečer je bil cerkveni govor in večemice. nato pa veličastna nočna procesija. Tisoč bakclj je čarobrfo razsvetljevalo pri-rodo, iz sto in sto grl se je navdušeno oglasila pesem Kristusu Kralju. Najlepši de! procesije je bil pač oni, kjer so stopali zastopnik kmetov dohrovski župan g. Franc Čeme, zastopnik obrtnikov g. Lojze Am-brožič in zastopnik delavstva g. Lovro Čuden ter na svojih ramah nosili mogočno razpelo .Okoli razpela je stopala velika skupina belo oblečenih deklic, ki so nosile v rokah bele lilije in krvavordeče vrtnice. Domače učiteljstvo jih je vzorno uredilo. Že je bila deseta ura ponoči, ko sc je mogočni sprevod med neprestanim pokanjem topičev in ob razsvetljavi številnih raket približal prenov'jem kapeli. Ko so predstavniki prebivalstva dvignili razpelo in ga obesili v kapelo, »o zažareli žarometi, vsa množice pa j« zapela »Kraljevo znamnje križ stoji«. Na oder je takrat stopil zastopnik kongresnega odbora g. Ivo Peršuh ter v vznesenih besedah govoril o odrešilnem znamenju križa, ki je edino poroštvo miru med narodi ter edini vir rasti in moči tudi našega slovenskega naroda. Stanovanja: Kongres Kristusa Kralja ne bo le narodna, ampak mednarodna manifestacija. Tujcev v Ljubljani bo dosti. Za veliko tujcev, po potrebujemo tudi veliko stanovanj. Stanovanjski odsek zato prosi, da prijavite vse razpoložljive sobe, ki jih za kongres utrpeti mo rete. Tujcem moramo nuditi vse ugodnosti, da bodo iz Ljubljane odnesli kar najlepše in najboljše vtise. Stanovanja prijavljajte »PuUiiku«, Ljubljana, Tyrševa ce sta (pred Evropo). Svet se zanima za naš kongres Odlični katoliško Informativni list »Le 11 res de Rome« pišejo v vsaki številki lepo o našem kongresu. Listu je urednik p. Ledit S. J., ki se bo našega kongresa udeležil, bo imel na zborovanju v Unionu svoje predavanje in bo v Ljubljano pripeljal svojo razstavo o komunistični propagandi v Španiji. Najbolj razširjeni angleški katoliški tednik »The U n i v e r s e« mnogo piše o našem kongresu. V Angliji torej zanimanje za ljubljanski kongres vidno rasle. Veliki pariški katoliški dnevnik »La Crolx« je te dni zopet na vidnem mestu prinesel sliko kongresnega znaka in lepo fotografijo Ljubljane. Francija je za naš kongres navdušena. To nam kaže tudi dejstvo, da bo pariški pomožni škof Beaussard na kongresnem zborovanju govoril. Esperantisti in kongres Kristusa Kralja. Na pobudo Jugoslovanske katoliške esperantske lige se pripravljajo tudi esperantisti na kongres KK. Radio postaja je prejela zahvalne dopise iz Virih držav (Francije, Madžarske, Nemčije in Švedske). Govor predsednika vlade Po konstituiranju glavnega odbora je podal predsednik Dragiša Cvetkovič obširen ekspoze o splošnem političnem položaju v državi in stranki ter obrazložil bodoči program JRZ. Glavni odbor je z navdušenjem sprejel poročilo predsednika stranke Cvetkoviča v vednost in z aklamacijo odobril politiko in delo kr. vlade ter je izrazil popolno priznanje predsedniku vlade Cvetkoviču. Obsodba rovarenja proti enotnosti JRZ Glavni odbor je najostreje obsodil poskus dr. Milana Stojadinoviča in tovarišev, ki so storili gotovo neuspelo akcijo, da bi se naia stranka raztrgala, ali da bi se ji vsaj bistveno škodovalo. Glavni odbor obsoja tako njih interpelacijo v narodnem predstavništvu kot tudi vso njihovo agitacijo proti kr. vladi, njenemu delu in njeni politiki, in obsoja tudi vse poskuse, da se poruši disciplina v klubu narodnih poslancev JRZ in med senatorji, ki so pripadniki naše stranke. Glavni odbor odobrava in daje priznanje predsedstvu kluba narodnih poslancev JRZ in odobrava vse njegove sedanje sklepe in postopke. Glavni odbor ugotavlja, da je vse delovanje nekaterih disidentov naše stranke izvršeno brez znanja predsedstva stranke in tudi brez znanja oijega in iir-šega odbora stranke. Poziv odborom in članstvu JRZ Glavni odbor apelira na vse odbore in pristaše stranke, da se 6ložno zberejo okrog novega predsedstva glavnega odbora naše stranke, da izvedejo v vseh strankinih vrstah red in disciplino ter da vsestransko delajo na to, da bo naša stranka spet lahko s polnim elanom in vso svojo silo zbirala narod v 6voje vrste. V vsej državi se mora čutiti novo širše, strankarsko delovanje in udano zavzemanje za ugodno rešitev vseh vprašanj, ki jih je treba rešiti za dobro kralja, domovine in ljudstva. u nu u intrtji i u j nrait;i i jiimtH 11 [ Ut:n: iui: i ia httti h s iiTttim n iimniimi rmmi-t; afmTTmiiif"iTnn i ntTTtiHmtitTtninniimiTnMininm! 11 j i/fniniTmti« V današnjem času bo VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja mogočna izpoved vseh narodov za mir v kraljestvu Kristusovem! IICIIIIIIA . Odmev po Belgradu „, Belgrad, 10. juL m. Včerajšnji »estanck širšega in ožjega glavnega odbora JRZ, ki je bil po zadnjih dogodkih v stranki nujno potreben, je iz razumljivih razlogov pritegnil nase pozornost v:e tukajšnje politične javnosti. Tudi v stranki sami je za sestanek vladalo veliko zanimanje, kar je najbolj potrdila velika udeležba delegatov, ki so se skoraj vsi, razen najožjega kroga dr. Stojadinoviča, udeležili sestanka. Zborovanje samo je bilo na visoki višini, kakor to pristoja vrhovnemu strankinemu vodstvu, kakor tudi važnosti vprašanj, ki 60 6e na njem obravnavala. Na sestanku se je pokazala popolna enodušnoist tako glede ureditve čisto strankinih vprašanj kakor tudi glede stališča, ki ga je stranka zavzela do vseh notranjepolitičnih problemov. Strankini delegati so na sestanku 60gla6no odobravali politiko sedanje vlade, predvsem napore Dragiše Cvetkoviča za rešitev hrvatskega vprašanja. Sklepi, ki jih je včeraj sprejel glavni odbor JRZ glede izključitve vseh članov ožjega glavnega odbora, ki niso delali po strankinem programu in rušili sedanjo vlado, katere člani so skoraj vsi ugledni pristaši stranke, niso nikogar presenetili. Vsa politična javnost je to pričakovala, ker nobena politična organizacija ne fnore dopustiti rovarjenja v lastnih vrstah in kr« šitev strankine discipline v tako važnem vprašanju kakor je hrvatsko vprašanje. Poleg tega s« je ta krog izneveril samemu programu stranke ter tudi iz teh razlogov nima več mesta v njej. Zato je tudi razumljiva soglasnost teh sklepov. Namesto izključenih članov ožjega glavnega odbora so bili pri dopolnilnih volitvah izvoljeni takoj novi, tako med drugimi novi predsednik glavnega odbora JRZ Dragiša Cvetkovič. * Kaj piše »Samouprava« Z včerajšnjim sestankom širšega in ožjega glavnega odbora JRZ se bavi danes tudi že pre-stolniško časopisje. Glavno strankino glasilo »Samouprava« objavlja več člankov, v katerih navaja vse prestopke, ki j'h je proti 6tranki zagrešil dr, Stojadinovič in nicgovi tovariši. Navaja tudi vsa rovarjenja tega kroga proti sedanji vladi glede rešitve hrvatskega vprašanja. S takim postopanjem so 6e ti ljudje po mnenju »Samouprave« sami izključili iz stranke. Strankino vodstvo je moralo poseči po najstrožjih ukrepih in kaznih, ki jih za take prestopke določajo strankina pravila, to je izključitev iz stranke same. »Samouprava« nadalje ugotavlja, da se je dr. Stoiadinovič kakor tudi njegov ožji krog poslancev in senatorjev napram stranki pokazal zelo nehvaležnega. Vse, kar so ti ljudje bili, so postali samo po zaslugi stranke. Ko so se zaradi državne potrebe morali umakniti ter odstopiti svoja mesta drugim, so, namesto da bi se umaknili v ozadje ter podpirali vlado, pričeli nastopati proti njej ter rušiti ter razbijati stranko samo. Predsednik vlade odpotoval na Bled Belgrad. 10 julija, m. Predsednik vlade Dra« giša Cvetkovič je nocoj odpotoval na Bled. Na železniško postajo so ga spremili njegovi politični prijatel ji In več minielrov. osebne novico Belgrad, 10. jul. AA. V imenu Nj. Vel. kralja so na predlog pravosodnega ministra napredovali: za sodnika 2-1 pri kasacijskem sodišču pri stolu sedmorice oddelek B v Zagrebu Anton Lajovie in Hr Miljko Bnhrr, ?a AtnrnŠinA okrajnega ffodššč« v Tržiču v 3-II pa dr. Joeip Sfiligoi Nemčija upa na povečanje svoje države - brez vojne Zanimiva odkritja švicarskega lista o načrtih glede Gdanska, poljske šlezije in poljskega Pomorja Švicarski list v Luzernu »V a t e r I a n d« pri-občuje z daljšo razlago dokument, v katerem pravi, da mu je bil poslan iz Nemčije in ki po mnenju tega lista zelo točno označuje resnično razpoloženje in mnenje nemških odločujočih krogov. Prvo, kar se v dokumentu navaja, je iskrena želja Hitlerjeve Nemčije, da se svetovna vojna prepreči, ako le mogoče, in da ne pride laradi neniško-poljskega spora do splošne vojne. Drugič: ako pa nemško-poljske vojne ne bi bilo mogoče preprečiti, potem je treba vse storiti, da se ta vojna omeji na krajevni spor in da se čim prej konča. Kajti ničesar ne bi bilo za Nemčijo bolj neprijetno kakor dolgotrajna vojna. V tej točki soglašajo tako politiki kakor nemški vojaški krogi. Prvotni načrti; Nemčija in Poljska skupno proti Rusiji Po drugi sfrftnf pa se v omenjenem dokumentu trdi, da narodno socialistična Nemčija iz notranjih razlogov uglt>da potrebuje novih zunanjepolitičnih uspehov, ki jih misli dobiti slejkoprej proti Poljski. Dokument mimogrede omenja, da se je razmerje Nemčije in Poljske bistveno poslabšalo šele v dobrem letu. Prej je Nemčija gojila načrt, da bi s Porjsko skupaj nastopili proti Moskvi. Toda načrt Se je ponesrečil zaradi tega, ker so Poljalri želeli v tej zvezi imeti tudi Anglijo, da Ki na ta način bili varni pred rizikom, da bi končno sami postali mirovna žrtev obeh glavnih nasprotnikov: Rusov in Nemcev. Toda, ker Anglija v tako zvezo ni hotela iti in 'ko je končno tudi von Ribben-trop nastopil z zahtevami v .Varšavi, ki so se Stan In človek Če poslušamo ali beremo govore na raznih stanovskih kongresih in drugih prireditvah socialnega značaja, v katerih se veliko govori o stanu kot takem, malo ali nič pa o človeku, se spomnimo enega izmed čudovitih pisem, ki jih je pokojni p. Peter Lippert S. I. napisal in objavil za časa svojega letovanja v bajnem Engadinu (založba Ars sacra 1929 v Monako-vem). Takole se glasi to pismoi iSOLA. Celo revne ženske tukaj, ki zvečer, ko velika kozja čreda priskaklja iz doline Fedoz kakor prešeren spomladanski veter, poiščejo svoje koze iz krdela — celo te ženske, ki so (ako daleč od tako zvanega velikega sveta in tako nedotaknjene od vsake izobrazbe, kažejo čudovito gosposkost v vsem svojem vedenju. Taka nežna in spoštljiva zdržanost, tako tenkočutno bitje I Jasno je, da stan, čeprav se zdi še tako pogreznjen v materialne opravke, nima nobenega ponižujočega vpliva na značaj. Rekel bi: človek oblikuje svoj poklic, ne pa narobe. Če je človek sam duhoven in izbran v svojem najnotranjejšem bistvu, potem tudi vsakdanji poklic postane lep, osobit in svetel. Če pa je nizkega mišljenja, potem celo najbolj sveti poklic, umetniški stan ali zdravniško delovanje postane rokodelstvo v gnusnem pomenu besede. Večkrat slišimo, da poslovni duh kvari značaj. To ni čisto nič res. Človek je lahko dober in moder poslovnik, obenem pa vseskozi pošten in čist, najplemenitejše dobrote in najčistejšega idealizma. Kristus ve-liča modrega trgovca z biseri. In če pravi, da bodo bogati težko prišli v nebeško kraljestvo, misli očividno na tiste, ki imajo nesrečo, da razen velikega bogastva imajo tudi nizek in grd značaj. Taka nesreča je seveda neizrecno velika in brezupna. tikale Gdanska in Pomorjanske, so Poljaki opazili, da se je v Berlinu veter obrnil. Sedanji položaj, tako presojajo v Berlinu, sili sedaj Nemčijo, da z vsemi sredstvi doseže to, da Poljsko iztrgajo iz Nemcem neprijazne zveze z zapadniini demokracijami. Vsa sedanja propaganda in diplo-matično delovanje zasleduje ta glavni cilj. Tako mislijo v Berlinu, da bo mogoče Poljsko pokoriti ali brez vojne, ali pa tudi z vojno. Novi načrti: Prva možnost: Pokoritev Poljske brez vojne Pokoritev Poljske brez vojne je sledeče zamišljena: z mobilizacijo, s pritiskom, s propagando in diplomacijo upajo, da bo mogoče na miren način rešiti nemško-poljski spor. Priključitev Gdanska k Nemčiji bi se dala izvesti brez vojne. Zaradi popolnega neuspeha angleških pogajanj z Moskvo računajo v Berlinu, da Angleži ne bodo šli do kraja v primeru, da gdanski senat okliče združenje z Nemčijo. Ako bi zaradi tega nastopili Poljaki, potem so oni pred svetom označeni kot napadalci in to hi Angleže oviralo, da hi podpirli s svojo vojsko Poljake. Gdansk ni poljsko ozemlje in na njem tudi ni poljskih čet. Ako se Gdansk priključi Nemčiji, potem Nemcem ni treba seči po orožju proti Poljski. Torej bi bilo le od Poljakov odvisno, ako napadejo Nemčijo v Gdansku. Po nemškem naziranju bi tako Poljaki nosili vso odgovornost za morebitno vojno. Zaradi tega se bodo Poljaki, tako sodijo v Berlinu, premislili, da bi riskirali napad na Nemčijo. Posebno ako se še nemški diplomaciji posreči, da zainteresira Anglijo in tudi Rusijo za mirno rešitev gdanskega vprašanja. V resnici je ta dosedanja nemška taktika Poljake zmanevrirala že v jako neugoden položaj. Pravila svobodnega mesta Gdanska prepovedujejo militarizacijo. toda že sedaj stoji v mestu 14.000 mož-prostovoljcev s topništvom itd. Toda Poljska še ved no molči. Očitno zaradi tega, ker presoja položaj pravilno in noče tvegati, da bi njena intervencija bila z zasme-hom odpravljena. V tem primeru namreč hi v Varšavi morali potegniti sabljo — kar ni lahko delo — ali pa hi se morali pustiti ohglaviti, kar je z narodnim ponosom Poljakov še manj združljivo. Toda, kakor rečeno, za uspeh tega jako dobro premišljenega nemškega načrta je bistveno potrebno, da Anglija in Francija pustita Poljsko na cedilu. In v Berlinu so vsak dan bolj prepričani, zlasti ker pogajanja z Moskvo ne pridejo z mrtve točke, da Angleži in. Francozi niso navdušeni, da bi šli umirat za Gdansk. Ce se to zgodi, potem pride notranjepolitično poljska vlada v tak položaj, da postane nemogoča. To bi moglo dati potem nadaljno priliko za nove ozemeljske zahteve Nemcev, ki jih je že Gobbels nakazal v svojem govoru, namreč Pomorjansko in Zgornja Šlezija. Potem pa gospodarska in politična zveza, ki bi dejansko pomenjala podreditev Poljske pod rajh brez vojne. Druga možnost: Ako Poljska odgovori z orožjem V Berlinu pa računajo tudi z drugo možnostjo, da na priključitev Gdanska Poljska odgovori z orožjem in da ji priskočita na pomoč Francija in Anglija. Toda tudi v tem primeru ne misli operirati Nemčija le z vojaškimi sredstvi, ampak z združeno strategijo, v kateri bi orožje podpirala diplomacija in propaganda. Po zasedbi Gdanska bi se vsa sila nemške armade zbrala na poljski meji. med tem, ko bi Siegfriedova četa na zapadu ne potrebovala veliko posadk. V načrtu naj bi bila takoj spočetka uničujoča bitka v okolici Poznanja, ki naj bi za Poljake pomenjala polom. Strategični položaj za nemško armado je ugoden, kjer bi na Poljake mogla navaliti od treh strani: iz vzhodne Prusije, iz Pomorjanske in iz šlezije. Istočasno bi bliskovita zasedba gornje Šlezije oropala Poljake vse njene železne industrije. V Berlinu računajo, da bi vse to bilo mogoče izvesti v par tednih. Poražene poljske armade bi Nemci niti ne zasledovali do Varšave, ampak bi Poljakom po uničujoči bitki takoj ponudili častni mir ob istočasni največji propagandi zlasti v zapadni Evropi. Papež Pij XII. Slovakom „Da slovaški narod ohrani neokrnjeno svojo svobodo ... Ob priliki nastopnega sprejema poslanika Sidorja V petek 7. julija na praznik sv. Cirila in Metoda je papež Pij XII. sprejel v slovesni avdi-jenci izrednega poslanika in opolnomočenega ministra slovaške države dr. Karla Sidorja pri njegovi Svetosti. Pri tej priliki je slovaški poslanik izročil papežu svoja polnomočja ter se mu poklonil v imenu vsega slovaškega naroda. Dr. Sidor je poudaril neomajno zvestobo slovaškega naroda katoliški veri ter njenemu vrhovnemu poglavarju. Svojo vernost je slovaški narod izpričal že v začetku svojega narodnega življenja, ko je zgradil prvo krščansko cerkev med zapad-nimi Slovani v Nitri na Slovaškem, posebno pa se je začelo razvijati krščansko življenje po prihodu svetih slovanskih apostolov Cirila in Mrtoda. Ker se je vsa zgodovina slovaškega naroda rodila in razvijala pod križem Izvcličarja. dajemo Bogu hvalo tudi za svojo neodvisno državo. Poslanik je nato obljubil sv. očetu, da bo vse svoje sile zastavil za to, da se bo udanost Slovaške nasproti. vrhovnemu poglavarju Cerkve še poglobila, sv. očeta pa prosi, da ga podpira ter da blagoslovi slovaško državo, ki si je za svoj državni grb izbrala dvojni apostolski križ, postavljen na tri vrhove. Papež Pij XII. je nato v svojem odgovoru razvijal tele misli: Namen poslanstva zastopnika predsednika slovaške republike pri apostolski stolici je ta, da bi se odnošaii med to republiko iu sveto stolico še bolj poglobili, kakor to popolnoma odgovarja želji slovaškega naroda, ki je vedno gojil najbolj prisrčna čustva sinovske udanosti do svete matere Cerkve. Današnji čas. poln usodnih zapletkov, ki jim danes še ne moremo videti bodočega razvoja in konca, zahteva tudi od slovaškega naroda nove in čedalje težje žrtve in naloge. V takem položaju bo treba veliko previdnosti in modrosti, kakor tudi zelo velike medsebojne bratovske vzajemnosti naroda, pa tudi v največji meri globokega katoliškega verskega duha, da slovaški narod ohrani neokrnjeno svojo svobodo, ki je pogoj, da se bodo ohranile v njem krščanske čednosti in da sc bodo še bolj razcvetele. Naj torej velik verski In nravstveni zaklad, ki sta ga sv. Ciril in Metod zapustila Vašim prednikom, pa vsemu preteklemu in bodočemu poko-ljenju, ostane med vami nedotaknjen in naj služi vašemu narodu tudi poslej k čim višjemu verskemu in kulturnemu življenju. Nato je sv. oče zagotovil poslanika slovaške republike, da bo apostolska stolica vedno stala slovaškemu narodu v vseh njegovih prizadevanjih zvesto na strani in je nato podelil vsemu slovaškemu narodu svoj blagoslov. Svoj govor je sv. oče končal v slovaškem jeziku z besedami: Peehvalen hud Ježiš Kristus! Nech Pan Boh žehna a opatruje slovensky narodi Tako mislijo Nemci, da bi zapadne velesile ob taki krajevno omejeni vojski, pri kateri bi Poljaki prav za prav veljali za napadalce, vsaj spočetka ostale nevtralne in bi nato zaradi hitre nemške zmage bile postavljene pred železno dovršeno dejstvo in bi jim prešlo veselje vojskovati se z Nemčijo. Pod »častnim mirom« za Poljake mislijo v Berlinu odstopitev Pomorjanske do črte Bromberg—Thorn—Soldau in odstopitev gornje šlezije z vključenimi deli nekdanje avstrijske šlezije. Ostalo poljsko ozemlje pa bi potem Nemčija jamčila. Mesto in pristanišče G d i n j o bi Poljaki lahko obdržali in sicer zvezani s cesto in železnico, ki bo iz Gdinje čez nemško ozemlje vodila v poljsko zaledje. Tudi v Gdansku bi lahko Poljaki dobili svobodno pristanišče. Tako zmerne zahteve, mislijo v Berlinu, bi pomirile evropski zapad, a Nemci bi dosegii kar hočejo in še več: Poljska bi bila prisiljena, da se gospodarsko in politično povsem naveže in vključi v tretji rajh, ako bi hotela živeti. SCHICHTOV RADION pere 4aAn! Pri kuhanju v raztopini Radiona opravijo milijo* ni kisikovih mehurčkov vsa delo pranja perila. Strujijo skupaj z milnico skozi perilo, odpravijo vsonesnago Sn perilo je tako belo da sa kar svet!. RADION BELINA! Vloga Italije Ta nemški načrt, kakor ga navaja švicarski list, odmerja Italiji le gledajočo nalogo. Dolžnost Italije bi bila postaviti svoje armade na za-padno mejo in v Libijo, s čimer bi bila njena naloga, to je varovanje hrbta, opravljena. Torej tudi ako hi zapadne velesile hitele Poljakom na pomoč, česar pa v Berlinu ne verjamejo, tudi v tem primeru bi Nemčija na zapadu ostala v obrambi in s hitrim udarcem zdrobila poljsko vojsko, nakar upajo v Berlinu, da bi bilo tudi na zapadu pričeto vojsko mogoče hitro končati. ker bi nemška propaganda prepričala An-glede in Francoze, da nima smisla vojskovati se za poraženo in izgubljeno slovansko državo, od katere Nemci itak ne zahtevajo drugega kakor ozemlje, ki je po njihovem naziranju nemško. To bi bile glavne poteze dokumenta, ki ga objavlja švicarski list. Kakor je razvidno, ako je dokument resničen, računajo Nemci predvsem na psihične ovire pri Francozih in Angležih in s tem v zvezi na pokoritev Poljske. Zakaj je Turčija šla z Anglijo Zunanji minister Saradžoglu o turški politiki Ankara, 10. julija. AA. Anatolska agencija poroča: Pred odhodom na dopust, ki bo trajal do 11. septembra, je velika narodna skupščina poslušala govor zunanjega ministra Saradzogla o mednarodnih odnosih Turčije in o njeni zunanji politiki. Saradžoglu je najprvo obrazložil načela vladne zunanje politike, ki so: mir v državi in na svetu. Mi smo bili pristaši miru včeraj in smo tudi danes, ter hočemo biti pristaši miru tudi v bodoče. Ako pa bi nekega dne hoteli prodati mir za drago ceno, po dražji ceni kakor je vojna, potem bemo pokazali, da znamo voditi vojno in zmagovati. Turčija je dolgo vrsto let delala v miru in šla po poti nevtralnosti, ker je obstojala Zveza narodov. Velike ideološke razprave so vodili akademiki. Vse je kazalo, da bo vojna lahko omejena. Medtem je Zveza narodov izgubla svojo veljavo. Srednja in vzhodna Evropa sta prešli skozi resne krize, ki v vzhodni Evropi vedno trajajo. Tedaj smo sklenili opustiti politiko nevtralnosti posebno zaradi tega, da bi še naprej hodili po poti miru in da z naše strani okrepimo ironto miru. Tedaj smo izdali znano a n -gleško-turško izjavo. Toda naša politika v državi miru v svetu ostane nespremenjena, ker smo pristopili k fronti miru zaradi tega, da bi mir utrdili. Turčija je vsporedno z Anglijo prišla tudi v stik s F r a n c j o. Po rešitvi vprašanja sandžaka Ale-ksandrete med Turčijo in Francijo ni odprto nobeno vprašanje več, ker smo podpisali s Francijo izjavo, slično oni, ki smo jo podpisali z Anglijo. Sklenitev končnega sporazuma o vzajemni pomoči je postavljena na iste temelje. Nato se je Saradžoglu dotaknil zgodovinskega prijateljstva in vzajemnega prijateljstva in spoštova- nja, ki veže turški, angleški in francoski narod. Vsi trije narodi so se znašli ramo ob rami in na enak način odgovorili na zadnje dogodke. Sedaj vodimo razgovore o podrobnostih glede sklenitve končnega sporazuma za daljšo dobo med Turčijo, Anglijo in Francijo ter da se dela tudi na sporazumu o anglclko-turškem sodelovanju v vseh oblasteh. Nato je prešel na obrazložitev odnosov med Turčijo in Rusijo ter dejal: Naše prijateljstvo s Sovjetsko Rusijo je prav tako prisrčno, kakor prve dnu Pred vsakim mednarodnim vprašanjem sta bili obe državi druga ob drugi. Nato je govoril o Balkanskem sporazu-m u. Balkanski sporazum bo napravil iste usluge in z isto silo kakor popreje za stvar miru na Balkanu, ker so to dokazali naše zadnje zveze z državami, ki so članice tega bloka. Saradžoglu je dejal, da pri svojih odločitvah Turčija ni imela drugega cilja kakor okrepiti mir. Odločili smo se, da krepko delamo na utrditvi miru, da ohranimo normalne odnose z vsemi državami, pa tudi z Nemčijo in Italijo. Želimo, da bodo naše vezi, najsi bo to na gospodarskem ali kulturnem polju tako prijateljske, kakor so bile v preteklosti. Da bi se te prijateljske vezi ohranile, mora biti seveda odločitev in želja na obeh straneh. Italija vzdržuje svoje zveze z nami kakor poprej. V Nemčiji se je prve dni pokazalo kakor omahovanje, ki pa je pozneje izginilo. Danes z izjemo enega velikega vprašanja ni ničesar, kar nas bi ločile in upamo, da bo v skorajšnji bodočnosti tudi to vprašanje pravilno rešeno. Bolgarski kralj „Junakom" Sofija, 10. julija. AA, Bolgarska telegrafska agencija: Včeraj je bil zopet drugi izlet bolgarskih Junakov. Po končani zahvalni službi božji je imel kralj Boris na trgu Kralja Aleksandra Nevske-ga pred Junaki in Sokoli tale govor: »Danes, Junaki, vas pozdravljam iz vsega srca o priliki vašega zleta. Z radostjo gledam Junake, ki so prihiteli v prestolnico iz vseh krajev Bolgarije, da bi strnjeni v vrete proslavili svoj praznik srčnega bolgarskega duha in da bi pokazali, kaj vse je ustvaril zdrav Junak v štirih desetletjih svojega obstoja. Naj bodo vaša srca vedno izpolnjena s ponosnim in mogočnim duhom našega naroda. Kujte v duši narodna izročila, držite povsod na višini ugled in dostojanstvo naroda. Naj se v svečanih dneh tega izleta vedno bolj poudari resničnost lepega gesla vaše organizacije: »Zdravi in silni bodite za domovino!« Strašne eksplozija v Salamanki 86 mrtvih, 320 ranjenih Madrid, 10. julija. A A. Havas: Včeraj opoldne ie eksplodirala smodnišnica v vasi Peneranda de Bracanonte v bližini Salamance. Dozdaj eo izvlekli izpod ruševin 86 mrtvih, 9 Ooseb pa še jiogrešajo, 320 pa jih je bilo ranjenih. Vas je popolnoma uničena. Neki tovorni vlak, ki je stal ravno na postaji, je zdrobilo na drobne kose. Iz Salamance, Zamore in V.alladolida so prispele čete in gasilci. Zaradi velike suš.e je bilo zelo težko dobiti vodo. General Franco je poslal izjave sožalja ter 2CK).(XX) pezet kot prvo podporo prebivalstvu. Vzrok eksplozije še ni znan. Chamberlain o Gdansku London. 10. julija. TO. Danes je imel ministrski predsednik Chamberlain v spodnji zbornici daljši govor, v katerem je pojasnil stališče angleške vlade glede Gdanska. Chamberlain, ki stvarno ni povedal nič novega, je dejal, da je Gdansk življenjskega pomena za Poljsko, kajti Gdansk ima takšen položaj, da nadzira vse ob-rečje reke Visle. Chamberlain je obžaloval, da je nemška vlada preklicala 10 letno jamstvo, ki ga je Poljski dala in ji s tem vzela občutek varnosti prav zaradi Gdanska, to je dostopa do morja. Chamberlain je tudi dodal, da je Poljska vlada ravnala pravilno po svoji preudarnosti, ko je odklonila nemške zahteve in odredila varnostne ukrepe. Anglija bi morala Poljsko podpreti, ako bi se gdansko vprašanje reševalo z nasiljem. Toda angleška vlada upa, da se bo rešilo mirnim potom. Japonske Izgube po kitajskih poročilih: 900.000 mrtvih in ranjenih Čungking, 10. julija. AA. Havas: Kitajski vojni minister general Hoj-Ing-Čing je imel po radiu govor, v katerem je dejal, da bi Japonci samo s težavo mogli poslati nove čete na Kitajska Japonci imajo skupno 48 divizij, od teh je že 31 divizij na Kitajskem. Ostale čete morajo zadržati v Mandžuriji. Po njegovem mnenju znašajo J a -p o n s k e izgube od začetka vojne do sedaj okoli 900 000 mrtvih in ranjenih ter niso nič manjše od kitajskih izgub General Čeng-Čcn. ki je član nacionalnega vojnega sveta, je izjavil, da bo Kitajska zmagala še pred letom 1941 To njegovo mnenje je osnovano na dejstvu, da kitajska armada stalno raste, medtem ko je japonska rcv-Cta vedno bolj izčrpana. Japonska je nesposobna stopiti v vojno z neko tretjo velesilo. Belgrajske novice Belgrad. 10. jul. m Egipčanski zunan i n.i.n-ster Jahja paša je včeraj dopoldne odpotoval v Niško banjo in si je danes oglodal Niš in okolico. Potem je odpotoval dalje v Atene. Belgrad. 10. julija, m V Belgrad je prispela večja skupina članov grško-jugoslovanske lige iz Soluna. Po prihodu v Belgrad so se vpisali v dvorsko knjigo, nato pa so obiskali posamezne državne urade in gospodarske ustanove. V trgovinski zbornici je bila na čast gostom slavnostna seja. Bf-lgrad. 10. jul. m. Z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje je bil odlikovan Andrej Jug, svčtnik 4-1 pri oddelku splošne državne statistike. Na kratko smo že poročali, rta je prišlo na .»ostanku jugoslovansko-nemškega mešanega odbora v Kcilnu do znatnih carinskih isprememb v prometu med Nemčijo in našo državo. Sedaj objavljajo »Službene novine« z datumom 1. julija (prišle so v nedeljo dne I). t. m. v Ljubljano, to se pravi, da so dejansko izšle ielo 8. julija) peti dopolnilni sporazum k trgovinski pogodbi med Nemčijo in našo državo. Predvsem ugotavlja sporazum, rta je prenehala veljati carinska samostojnost bivše Avstrije in da veljajo sedaj tudi v Avstriji nemški carinski predpisi in tarife. Nemški pogodbi je dodan nov odstavek, ki je prej velial v trgovini z Avstrijo: Toda kroš-njarjem, državljanom kraljevino Jugoslavije iz okrajev Kočevje, l/Ogatec, Novo mesto in Črnomelj je dovoljeno proizvode bvoje hišne industrije lesa raznašati in prodajati na področju pokrajine Avstrije. Popravljati morejo tudi pokvarjene predmete in v to svrho nositi s seboj potrebne I>ollabrikate in potrebni materijah Predpisi, ki veljajo za domorodce glede izvrševanja krošniar-stva in kolportaže veljajo tudi zanje. Omenjene osebe dobe navadno legitimacijsko karto, ki jo izda pristojna policijska oblast in velja za leto dni. Pri prehodu iz enega okraja v drugi mora lastnik legitimacljske karte pribaviti si vizum pri oni oblasti, ki je označena kot okrajna policijska oblast. Vizum se daje, brezplačno. Nadalje določa dopolnilni sporazum, katere predmete je mogoče prosto izvažati in uvažati iz ene v drugo državo. To velja zlasti za mali obmejni promet. Zaključni protokol v dodatku R dolu za številne postavke naše carinske tarife tolmačenja, ki zlasti definirajo posamezne vrste predmetov po njih nazivih. Najvanžejši del pa vsebuje tzpremembe naše in nemške carinske tarife. Nemške uvozne carine V prilogi A 60 na novo določene carine prt uvozu v Nemčijo. V primeri s prejšnjo pogodbo dne 1. junija so carinske izpremembe naslednje (v oklepajih dosedanje pogodbene carine): Seme rdeče detelje 9 (9) mark, konoplja, očiščena, močena itd. prosto (prosto), povrtnina presna: «linje (3). česen: od 1. julija do 31. januarja 2 (2), od 1. februarja do 30. junija 7 (7), nova je postavka za grozdje v zal>ojih teže do 15 kg od 1. avgusta do 30. novembra 2 mark. orehi 2 (2), črešnje, višnje presne 4 (4), sveže slive vseh vrst — v kolikor gre v Avstrijo, suhe slive 10 (10), toda ta pogodbena stopnja velja samo za količino 88.000 met. stotov od 1. avgusta do 31. julija, nova je oprostitev sveže paprike, sirkovina — (—) listnati les brez carine, v količini, uvoženi leta'1937 v Avstrijo, les za sode 1 nit. stot 0.30 (0.30) mark. Ugodnostna carina za konje velia samo za konje iz savske in dravske hanovine (takozvane Murinsulanere), kokoši 6 (6), zaklane 20 (20), fazani jerebice 30 (30). nova postavka; ribe 30 (30), nove je postavka 20 mark za trapistovski sir, posteljno perje je še naprej prosto carine kakor tudi kože. Nova je postavka za bučno olje v sodih 4 marke. Za črno vino znaša carina 20 mark, sardine 30 (30), kalcijev karbid je prost carine (v količini uvoza v Avstrijo leta 1930), lesni špirit prost carine, ekstrakti za strojenje prosto (v količini uvoza v Avstrijo leta 1936), grebenana konoplja prosto. Nadalje znaša za posodo pogodbena carina 18 mark (z količino, izvoženo v Avstrijo 1937), za zobotrebce znaša carina ln mark (za količino, izvoženo v Avstrijo leta 1937), za žeblie, za čevljarstvo na roko kovane velja carina 20, ostagle kovane žeblje 15 mark za 100 kg) to velja za količino 140% vsega našega izvoza v Avstrijo leta 1937). Dodatek pogodbi z Nemčijo Jugoslovanske uvozne carine V naši carinski tarifi so nastopile naslednje izpremembe: oplemeničeno (priznano) semenje prosto (pr esto), vse ostalo semenje neizpremenjene dosedanje postavke, cvetice z lesenim steblom 15 (15), rižev škrob v zavojih do 1 kg 40 (40), nova je postavka za kandis sladkor 30 zl. din, nova: 116, druga peneča vina razen šampanjca 250, nova: 132, prosti bonboni 140, svileni bonboni in karamel nepolnjeni 140, neomenjeni ISO, rastlinsko maslo iz kokosovega oreha 29, gorčica 50, ekstrakt za začimbo juhe, v tekočem stanju 100 din; stare postavke: kufeke preparatni 40, no-v a je postavka za ovomaltin (140) 60. novo: kri-stolaks 120, novo: kocke in konzerve za juho (145) 120, novo: 148 mleti pesek razsut ali v vrečah 0.10, novo: 152/a kreda v naravni barvi, ndeta ali prana 1.80, novo: 153 gips pečen, mlet in barvan 1.80, novo: 184/2 sveče in sve-čice iz voska 120, novo: 187 ostala mila vseh vrst in oblik 100, novo: 192 navadno črno mazilo v zabojih za nadrobno prodajo 24, v drugih zavojih 20, ostali nenavedni v zavojih za nadrobno prodajo 125, ostali 75. Stare postavke: amonijev bikarbonat 10, novo: 206 ferosilicij itd. 5, novo: 207/1 galuni: kromov galun, kristaliz:ran prosto carine, natrijev nitrat: ostane postavka 5 din za količine do 10.000 mt. stotov. Novo: 214 natrijev nitrat surov 5 zl. din v količini do 10.000 met. stotov, novo: 212/6 vodno steklo v trdem stanju 4, tekoče 2; novo: 214/4 ogljikova kislina tekoča 12, novo: 222 pasta iz bakrenega klorida 12, mlečna kislina: ostane 25 din, lepi za gosenice: ostane 40, nova pa je postavka 10 zl. din za krvni albunin. Zdravila: ostane 230 din, železaste mineralne vode: ostane 8 din. Nadalje so nove naslednje postavke: 241 kro-move barve 25, 243 pigment in lak barve 25, 241M/2 a navadna tinta 60, 248 oljnati firneži 50, firneži za lak 80, oljnati kit 12, 273 bombažna-vatal. kardina 25 din, 274 enožična bombažna pre-diva do št. 12 surova 20, beljena 30, barvana 30, od 12 do 20 25, 35 in 40, nad 329 din 50 30, 40. 45, nad 50 35, 45, 50, 275: bombažna prediva dvožič-na: do St. 12 25, 35, 40. od 12—29 30. 40, 45, od 29—50 35, 45, 50, nad št. 50 40, 50, 55, 276 sukanec 70, 90, 110, 279 gladki lil 400, bobine 300, v odrejeni dolžini 500, 281 strojne čipke 900, vezenine na bombažni tkanini 1.200, oz. 1000, 284 trakovi za obuvala 280, 293 juitna prediva več-žična do št. 7 5 oz. 10, nad št. 7 7 oz. 14, 304 vedra in cevi 85, 314 volneno predivo 100. 150, 316 |)okrivači iz odpadkov 120, koci 200, 317 volnene tkanine 280, 318 žamet 450, 319 2. rokavice 550, 3. robci in šali 550, 328/1 umetna lesna volna 5, 331 goste svilene tkanine 1.800, polsvilene 800, 335 pletene svilene rokavice 2.200, 337 tkani trakovi 1.000, 2.200, 348/1 b pokrivači iz neomenjenih tkanin 160. 351 izdelki iz klobučevine za tehnično porabo 150, 354 surova konjska dlaka prosto, z drugo dlako 40, 356 konfekcija po carini na predivo in 160% dodatka, delno znaša dodatek 120%, odn. 100%, 360 moški klobuki 1. opremljeni 2.20 din od komnrta, 364 ženski klobuki okrašeni 6, 366 umetno cvetje v buketih 6.000 in 3.000, 367 dežniki: svileni 7 od kom., z držaji, okrašenimi, svileni 6, ostali 4.50 od kom. 368 svilena obutev 1.200, 367/1 kožna jermena za prenos pokret-ne sile 160, 378 sedlarski izdelki 250 in 450. 379 torbarski izdelki 200. 450, 390 kavčukova obutev 160, 39-2 listi mehkega kavčuka 150, 393 izdelki iz kavčuka 180, 200, 395 plošče za pričvrščevanie 100, 423/1 lesna moka surova 3, pluta 2.10. 444 zavojni papir 15, 445 tiskarski papir 2, ostali 17, pisalni 28, 455 modni žumali 70, 459 igralne karte 250, 460 fotografski papir 200. | RAJ MOZIKE Ljubavna idila v filmu, polnem odlične glasbe, divnih pesmi in sijajnih plesov. . Harry B)ehmaa, Walter Conollj. Boehelle Hnd-son. - Premiera danes ob 19. in 21. uri. - «1*0 SIP«, tel. 27-30 I Za izboljšani« železniških zvez na Gorenjskem Jesnice, dne 10. junija. t V nedeljo popoldne je bila v važnem križišču | in izhodišču na Jesenicah sklicana anketa za nov zimski in poletni vozni red na naših progah. Na anketo so bili povabljeni vsi zainteresirani krogi tujskoprometnih in lokalnih potreb. Tujskopro-metno Zvezo je zastopal ravnatelj g. dr. Žižek. Sklicatelja ankete in tujski promet Rateče-Plani-ca je zastopal inšp. v p. ter predsednik TPD g. Dol i nar. TPD Dovje-Mojstrana predsednik g. Zupan, SPD Jesenice predsednik g. S e t i n e c, TPD Jesenice predsednik g. M a 1 e š i č, potrebe okoliškega delavstva v železarni pa zastopnik K1D g. A. Kuba r. Anketo je začel inšp. g. Dol i nar, ugotavljajoč, da je razgovor o zboljšanju železniških zvez v središču največjega tujskega prometa potreben in važen. Jasno je, da vsem potrebam ni mogoče ustreči, toda najti se mora najboljša rešitev pri danih razmerah, to je namen ankete. Važen predlog je sprožil g. Zupan za vlak, ki odhaja iz Ljubljane malo pred 12 dopoldne, toliko, da si izletniki ne morejo nabaviti nedeljskih kart, kar ovira. Ker ni mogoče, da bi vlak, ki ga uporablja številno delavstvo za prihod na popoldanski šiht. prihajal na Jesenice pozneje, naj se ali pospeši ali pa naj žel. direkriia prizna za ta vlak v sobotah nedeljske karte iz Ljubljane, kakor jih imajo lahko tisti, ki vstopajo v bt. Vidu in dalje. . Prav tako pomemben je bil zrertlog g. Šetinca da naj postane brzi vlak, ki odhaja z Jesenic ob 20.08. za Belgrad — ubrzani vlak s cenami potniškega vlaka, kakor je to na progi Split —Zagreb. Ta brzi odhaja sedaj bolj prazen, medtem ko je mednarodni brzi pred njim naravnost natlačen. Ta vlak bi tako razbremenil brze-ga in istočasno pomagal revnemu ljudstvu, da tudi iz tega kraja lahko potuje z osebnimi vlaki v prestolnico in južne kraje, kar ie z običaininii potniškimi vlaki nemogoče misliti. Prav tako bi naj bil podoben vlak uveden za nazaj. Ravnatelj g. Žižek je zastopal stališče, rta naj s*1 promet pospeši, rta bo bolj ustrezal. Temu primejo je anketa predlagala, rta naj se na progi Kranj—Ljubljana na to posebej gleda. Tam so še lokalni vlaki Kranj in Tržič in morda ni potrebno, da bi se dva zaporedna vlaka ustavljala na vseh postajah. Tako se bi skrajšal čas vožnje za dosego cilja. Za skrajšanje čakanja na zvezo z Rohima in Kranjske gore proti Ljubljani zjutraj bi bilo umestno, da se odhod vlakov iz Bohinja in Rateč preloži vsai za nekaj minut naprej, ker ne bo nič zamujenega, ljudem in delavstvu pa prihranjenih nekaj minut, posebno še, ker se lahko preloži tudi odhod vlaka v Ljubljano za nekai minut in bo tudi v Ljubljani treba manj čakati na zveze z Dolenjsko in Mariborom. Ljubljanske potrebe ze itak rešuje vlak Kranj—Ljubljana in tudi Jeseničan ne bo prepozen. Zastopnik Kil) g. Kuhar se te zavzemal za številno okoliško delavstvo, ki dela v železarnah. Zahvalil se je žel. upravi, da je šla veliko na roke tem potrebam in tudi Tujskoprometiu zvezi, ki je upoštevala potrebe delastva. Za ugodne zveze za delavstvo sta se zavzela tudi gg. Zupan in D o 1 i n a r. Med tem, ko ima delav-stvo za spodnjo progo ugodne zveze, so pomanjkljive še delne v Bohinj in Kranjsko goro. Vlak, ki odhaja v Bohinj ob 6.05 naj bi šel za kakih 7 minut pozneje in se bi ga lahko posluževali delavci z nočnega šihta. Zamudil pa bi itak nič. Prav tako naj bi vlak, ki odhaja proti Kranjski gori ob 6, odšel za kakih 12 minut pozneje in bi lahko služil delavstvu, pa tudi nič zamudil v tujskem prometu. V tej zvezi je bil koristen predlog g. M a 1 e š i č a tako za delavstvo kot za promet sploh da bi izletniški vlak, ki prihaja sedaj na Jesenice ob nedeljah ob pol desetih, postal redni vlak ki se bi ga lahko posluževali delavci za nočni šiht. Ta vlak bi lahko bil zveza za Bohinj k vlaku, ki prihaja iz Ljubljane ob 17.46 in sedaj nima zveze, ampak preklapljajo vagone na brzi vlak, ki gre proti Bohinju kot osebni. Odpadla bi gneča na odtočnih peronih rn ne bi bilo treba čakati na odhod brzega, ki ima itak velike zamude Bila hi pridobljena lepa direktna zveza. Nazai pa bi ta vlak služil delavstvu ob pol 10, kakor vozi sedaj le ob nedeljah. Tujskemu prometu koristen je bil tudi predlog g. Zupana, da naj vlak, ki prihaja iz Kranjske gore prav tako, da zamudi za Bohinj, prihajal toliko prej, da bi imel zvezo za Bohinj. Izletniki se velikokrat pritožujejo, zakaj nimajo na tej kratki progi prave zveze na Bled in Bohinj. Gre za dopoldanski vlak iz Kranjske gore. Dalje je na jeseniški postaji, kjer se vlaki grmadijo in odhajajo na vse strani res potrehjio, da se uvede zvočnik, ki bo napovedoval odhode vlakov. Veliko je primerov, da človek ne ve, katera garnitura bo peljala sem ali tje in tisoč ljudi samo vprašuje, pa tudi na napačno stran zapelje. Z ozirom na to, da delajo velike zamude samo vlaki, ki prihajajo iz Nemčije in potem potegnejo v zamude ves drugi park. se predlaga, da se naprosijo sosedi, da bi začeli s pregledovanjem potnikov že kie v Beljaku, da bi hitreje šlo. Anketa v tem tujskoprometnem središču je predložila tudi prošnjo, da bi se na proge našega tujskoproinetnega kraja daii res lepi vagoni. Sla-ri in umazani naj bi se uporabljali tam, kjer je l DONAVSKE MELODIJE ■ROT Maria Adergast, W. Liebeneiner G. Aleksander — Predstave danes ob 16., 19 in 21. uri I Gospodarsko pismo iz protektorata Nedostatek delovnih moči — Prebitek češke inteligence — Koliko je Čehov na delu v Nemčiji — Delo vlade za namestitov brezposelnih Praga, julija 1989. Prvič v povojni zgodovini češkega naroda stoji vlada protektorata pred dvema svojevrstnima problemoma: prvi je silen nedostatek delovnih oči in drugI velik prebitek inteligence. Še v letošnjem februarju je bilo na Češkem in Moravgkem nad 200.000 brezposelnih delavcev, to število je pa takoj po vpostavitvi protektorata silno padlo. Nemčija, ki ima poslednji dve leti izrazito potrebo delovnih sil, je že v marcu ob prevratnih dneh pričela z neomejenim sprejemanjem delovnih moči. Pred nekaj dnevi je izšla nemška statistika o številu tujih delavcev, ki so v Nemčiji pravkar zaposleni, toda v tej statistiki Čehi sploh niso bili omenjeni. Približno sliko o njihovem številu si je lahko ustvariti le s primerjavo iz dob brezposelnosti za bivše republike v zvezi s potrebo v sedanjem času. Tako je bilo, kot je že omenjeno, še v letošnjem februarju nad 200.000 brezposelnih; res je, da je zlasti letos izredno visoko število delavstva za|>os!enega v stavbenih delih (zasebnih in državnih), kar je imelo za posledico tudi močno poživljenje v vsej industriji, toda kljub temu se splošno računa, da je bila s tem največ tretjina čeških brezposelnih včlenjena v stalni delavski proces. Iz izkaza, ki sta ga te dni izdali industrijska in kmetijska zbornica v Pragi, je razvidno, da protektorat potrebuje takoj 100.0(10 delavcev, od tega vsaj 36.000 poljedelskih delavcev, ki bi dobili stalno namestitev, dalje 40—50.000 obiralcev hmelja in najmanj 20.0o prijateljskem obedu, ki ga je priredil tukajšnji prosbiro na verandi hotela »Union«, ogledali Ljubljano, se povzpeli na nebotičnik in si nakupili spoinin-čkov za svoje sorodnike in prijatelje v Bolgariji. Nekateri so se vrnili takoj na Bled, drugi pa so počakali večerni hrzovlak v Ljubljani, s katerim se je pripeljal z Bleda bolgarski ministrski predsednik g. Kjoseivanov, se pridružili njegovem spremstvu in se odpeliali iz Ljubljane. Želimo, da bi iz našega mesta odnesli nailepše vtise ter tako tudi s svojim pisanjem utrdili prijateljstvo, ki postaja vedno tesneje med obema narodoma in že rodi lepe sadove. Le strugar zna izstružiti kroglo kakor more perilo čislo oprali le dobro milo. Terpenlinovo milo Zlolorog da goslo belo peno, ki z lahkolo odslrani vsako umazanijo. Le malo Iruda - ln perilo je snežno belo, prijelno poduhleva in osfane dolgo Irdno. TERPFNTINOVO MILO Indijanskemu misijonarju Slovencu Lavtižarju je bila v nedeljo v Kranjski gori odkrita spominska plošča Kranjska gora, 9. julija. V nedeljo, 9. t. m. je Kranjska gora slovesno proslavila spomin enega svojih velikih sinov, misijonarja Lovrenca Lavtižarja, ki je pred 85 leti s škofom Baragom odšel oznanjat evangelij divjina Indijancem in Očipvejcem ob Rdečem jezeru v Sev. Ameriki, Tam je tudi opešal na misijonskem potu, ko je v zimi 1858. v burji in viharju zmrznil na prostranem zamrznjenem jezeru. Slovesnost pretekle nedelje, ki naj bi rodila trajne uspehe za vso župnijo, je bila organizirana povsem v misijonsko cerkvenem duhu. Že na predvečer je bila kratka misijonska pobožnost, pri kateri je g. misijonar dr, Gracar v lepem in tehtnem govoru »Slovenski misijonarji« podal sliko in delo naših domačih slovenskih delavcev v misi-jonih Slovesni dan, ki jc imel slediti, so naznanjali kresovi na bližnjem griču, kjer je tudi rojstna hiša misijonarjeva. Prejšnji dan pričeto slavje se ie nadaljevalo v nedeljo zjutraj, ko je g. tajnik U. C. M. prof. Ehrlich v globoko zasnovanem govoru nas spominjal naše dolžnosti kot kristjanov in dal smernice za uspešno misijonsko delo tudi doma v domovini in je doseglo svoj višek dopoldne, ko jc sam prevzvišeni g. škof dr. R o ž m a n prišel počastit spomin »gorečega in neutnidljivega« Lavtižarja, kakor ga je imenoval škof Baraga. Prevzvišeni je imel ob tej priliki lepo, globoko in prepričevalno misijonsko pridigo, tako, kot zna pač samo on govoriti. Prisostvoval je s škofovskimi insignijami sv. maši, ki io ie daroval domačin g. prelat Vole. Po sv. maši je domači g. župnik odkril spominsko ploščo, ki je vzidana v sprednjem delu ladje in naznanja, da je bil v tej cer- kvi krščen 1. 1820. misijonar med Indijanci Lovrenc Lavtižar. Prevzvišeni jc to ploščo blagoslovil. Zelo domača in prisrčna pa je bila popoldne slovesnost pri rojstni hiši misijonarjevi na samotni planinski 11055 m) visoki kmetiji, katere hišni priimek (Vavčar) še danes spominja, da izhajajo odtod Lavližarji, v domačem dialektu Vavtižarji, ali okrajšano Vavčarji. Ob izredno lepem vremenu se je za to priliko zbralo v tej gorski vasici toliko ljudi, kot jih Srednji vrh še ni videl in zlasti ne samotna Vavčar|eva hiša. Tudi hišo visoko v hribih, kier je tekla zibelka gorečemu misijonarju, je počastil prevzvišeni g. škof s svojim obiskom in bil seveda zato deležen toplih pozdravov in so mu male prapranečakinje misijonarja poklonile lep šopek planinskih cvetlic in pravi gorenjski pu-šcljc nageljev, rožmarina in roženkravta. To prisrčno slavje so zelo poživile številne narodne noše. Vso zbrano množico je najprej pozdravila mala šolarka tudi iz rodu Lavližarjevcga, ki je tudi odkrila spominsko ploščo, ki je vzidana v rojstno hišo. Potem je pričel slovesnost domači g kapln namesto g žujmika, za katerega so vsi obžalovali, da vslcd oslabelosti ni mogel osebno voditi slovesnosti, za katero si ie prav on najbolj prizadeval. Nato sc je g dr. G r a c a r v izklesanih besedah spomnil ncutrudljivega misijonarja in njegovega dela. Višek ie bila seveda zopet nadpastir-ska beseda prevzvišenega ki je tudi to ploščo in hišo potem blagoslovil. Lepše pač ni bilo mogoče zaključiti lepe slovesnosti, kot z lavret.inskimi li-tanijami, ki jih ie pred hišo na zeleni trati pela vsa množica, prepletene z lepim ljudskim petjem. 65 mrtvih v Kentuckyju Tri milijone dolarjev škode Po poročilih iz Moreheada v Kentuckyju se je število mrtvih zaradi povodnji, ki je opustošila naselbine v šestih pokrajinah, povečala na 6o, a pravijo, da je 100 mrtvih. Ker so se utrgali oblaki, so hudourniki in gorski potoki narasli na 5 metrov. Preplavili so ceste tako naglo, da mnogi, ki so spali, niso mogli več zbežali. Več ko tisoč ljudi je brez strehe; škodo cenijo na 3 milijone dolarjev. Hude nevihte v Angliji Iz Londona poročajo: V mnogih pokrajinah Anglije so te dni po hudi vročini nenadno izbruhnile nevihte, ki so zahtevale več človeških žrtev. V Stafordshinu je treščilo v dve kolesarki in ju ubilo. V Birminghamu je sedemkrat treščilo v neko poslopje. V nekem kamnolomu se je utrgala pečina in je podsula 5 delavcev; 2 sta bila takoj mrtva. V Perthu je vihar odnesel letalo z vojnim učencem in ni za letalom ne duha ne sluha več. V južnem Walesu je bil hud potresni sunek, tako da se je prevračalo pohištvo in so podobe popadale s sten. liturgičnem kongresu. Navzlic mnogim težavam, ki jih ima tudi hrvatsko gibanje, je delo za liturgično obnovo dobro zastavljeno in ga poleg školov navdušeno podpira svetna in redovna duhovščina ter premnogi ugledni laiki. Prava oficielna otvoritev kongresa pa je bila šele popoldne ob 4. s slovesnimi koralnimi vespe-rami (večernicami). Dr. Ivanišič-Crnkovački je v zadnjih letih odlično organiziral liturgično življenje v stolnici in je veličastna očarujoča slovesnost koralnih vesper pokazala bogate sadove skrbne liturgične vzgoje. Po večernicah je djakovski škof dr Akšamovič kot pokrovitelj kongresa poklical na pomoč sv. Duha s pesmijo »Pridi, sveti Duh« ter v navdušenem govoru prikazal veličino liturgije kot božje ustanove, ki po njej dajemo Bogu vredno čast in samega 6ebe posvečujemo. Blagoslov z najsvetejšim jc zaključil cerkveno otvoritev kongresa. LITURGIČNA AKADEMIJA Sledila je liturgična akademija, ki so jo organizirali skladatelj prol. dr Ivanišič - Crnkovački, prof. Dušan Žanko in najuglednejši sodobni hrvatski katoliški pesnik Jcronim Korner. V lepi dvorani sester sv. Križa, okusno okrašeni z liturgičnimi simboli, se je zbralo dokaj občinstva, nad 400 po številu, poleg škofov mnogi prclatje, svetni in re-do vni duhovniki, bogoslovci, sestre in odlični laiki. Predsednik Stalnega liturgičnega odbora dr. Delalle ie izrazil svoje veselje, da je liturgična misel našla toliko prijateljev, ki so od daleč in od blizu prihiteli na kongres Prebral je pozdrave, ki ki .so^iili poslali^ nekateri zadržani škofje in predstojniki redov. Med osebnimi pozdravi je tudi zastopnik iz Slovenije za slovenski liturgični odbor Črni sultani v Parizu Iz Pariza poročajo: V Pariz so dospeli izredni gostje. Štirje sultani iz francoskih črnih kolonij z velikim spremstvom se je na|>ovedalo za 14. julij, ko Francija na ta dan vsako leto obhaja svoi največji narodni praznik. — Ti štirje črni kralji vladajo pokrajinam, ki merijo več ko 2 in pol milijona kvadratnih kilometrov in imajo 3 in pol milijona prebivalcev. Na čelu te delegacije je 70-letni sultan Hetman. ki govori baje gladko francoščino, a ne zna ne brati ne pisati. Zaslovel je v francoski kolonialni zgodovini, ko je okrog leta 1900. pomagal polkovniku Marchandu, ko je ta prodiral skozi Sudan proti Nilu. Sultan Hetman ima »samo« tri žene. Njegov tovariš in sosed, sultan iz Bengassuja, pa ima harem 300 žensk. K skupini domačinskih poglavarjev in sultanov, ki so se 8. julija izkrcali v Bordeauxu in se odondot odpeljali v Pariz, spada tudi sultan Urada, potomec ga bonskega kralja Denisa, kaleri je kol prvi domačinski |x>alavar sklenil I. 1S39. sporazum s Francijo, s čimer se je bilo začelo zasedanje Afrike po Francozih. — Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. in Narodni odbor slovenske liturgične akcije kongresu sporočil pozdrave in voščil kongresu najbogatejše uspehe. Predsedstvo kongresa je bil« poverjeno senj-skemu škofu dr. Buriču, ki je takoi sestavil brzojavni pozdrav sv Očetu Piju XII., ki ga je vse občinstvo stoie glasno pozdravilo s trikratnim pozdravom. Za tem je spregovoril prof. Dušan Zanko o kulturnem pomenu pokristjanjenja Hrvatov. Njegovo navdušeno predavanje je izvenelo v misli, da je vse veliko v hrvatskem narodu ustvarilo krščanstvo. Sprejem krščanstva je dal Hrvatom legitimacijo, krstni list, s katerim so stopili med prave kulturne narode, v pravo mednarodno kulturno občestvo Drugo točko akademije je izvajal pesnik Je-ronim Korner, ki je z izredno čustveno dinamiko recitiral svojo globoko pesem: »Verujem« iz svoje zbirke: »U hramu Cistcrcija«, ki jo je spisal v sti-škem cistercijanskcm samostanu. Močno je genila tudi pesem prvega slovenskega skladatelja Gallusa »In nomine Jesu«, ki io ie zbor djakovskih bogoslovcev zares toplo zajel. Zelo je učinkovala tudi recitacija Paul Claudelove; i Kyrie eleison v hrvatskem prevodu in v francoskem originalu. Tudi dr Ivanišič-Crnkovačkcga himna: »Ti si Peter« je pokazala velik talent skladateljev Kakor vselej pa je tudi tokrat očarala občinstvo pesem Arhangel-skega- »Gospod usliši«. Nekaj svojskega je b,la zaklitična pesem Jeronima Korncra »Novokrščen-ci«. V zboru bogoslovcev je nastopil tudi sam avtor, ki je zlil pesem v ubrano simfonijo ne samo po muziki lezika, marveč tudi po troglasni recita-tivni izvedbi. Y premnogih duhovnih doživetjih ic že prvi aan Kongresa bil velika liturgična manifestač:ja. (Koncc sledi.) &Jto£*te novice Koledar Torek, 11. julija: Pij I., papež: Olga; Savin, mučenec. Sreda, 12. julija: Vchor in Fortunat, mučenca; Janez G. Osebne novice Zlatomašnik Anton Veternik župnik v 2alcu Žalec, 11. julija. Tujci, ki potujejo skozi lepi trg Žalec v Savinjski dolini, so ie nekaj dni priteklega tedna mogli opažati po trgu slavnostno vrvenje in razpoloženje, kajti vsi župljani, brez razlike na politično pripadnost so se združili v eno samo družino in se složno posvetovali, kako bi čim dostojneje proslavili redek farni praznik: zlato mašo svojega priljubljenega dušnega pastirja č. g. duh. svetnika Aniona Veternika. Snoči, t. j. v ponedeljek 10. t. m., pa se nam je nudila lepa prilika, pokazati svojemu častitljivemu slavljencu ljubezen in spoštovanje, kakrS-nega uživajo med ljudstvom le ljudje, ki pravilno razumevajo svoje poslanstvo med narodom. Ob 8.30 se je razvil izpred obč. doma sprevod 7. godbo na čelu, v katerem so korakali predstavniki žalske in petrovške občine, meščanske in ljudskih šol ter predstavniki vseh društev, uradov in drugih korporacij trga Žalec ter Petrov?. Kača bakelj in lampiončkov se je vila v mraku po slavnostno razsvetljenem trgu in krenila proti cerkvi, katere zvonik je v svoji bengalični razsvetljavi klical daleč po obširni dolini o prisrčnem slavju, ki se godi v naši župniji. Narod je prihitel od blizu in daleč, kljub napornemu celodnevnemu delu, da prisostvuje poklonitvi in s tem pokaže ljubljenemu jubilantu svojo vdanost in ljubezen. Ob zvokih godbe, pokanju topičev in šviganju raket, se je sprevod ustavil pod župniščem. Neobičajno vrvenje po trgu je privabilo častitljivega jubilanta k oknu, od koder je imel priliko ogledati si svojo ljudstvo, med katerim živi in deluje že polnih 25 let. Tu sta ga nagovorila domači kaplan g. Guzej Jurij in župan trga Žalec g. Vizovišek Ivan. Združeni domači in petrovški pevci pa so jubilantu na čast zapeli par ljubkih pesmic pod vodstvom upokojenega šol. upravitelja g. Rajka Vrečarja. Ginjen nad toliko pozornostjo in ljubeznijo se je jubilant zahvalil svojemu narodu. Zlatomašnik č. g. Veternik 6e je rodil 2. januarja 1865. v Lokrovcu pri Celju. JLjudsko šolo in 3 razrede gimnazije je končal v Celju, nakar je bil sprejet v mariborsko semenišče, kjer je končal tudi bogoslovne študije in je bil kot pre-fekt letnika in kot odličen dijak v 3. letu posvečen v mašnika in to ravno danes pred 50. leti, torej 11. julija 1889. Kor je tisti čas ravno umrl škof Stepišnik, je bil posvečen od solnograškega škofa, ki je prišel zaradi tega v Maribor. Prvo sveto mašo je daroval naš jubilant pri sv. Jožefu nad Celjem. Po dovršenem 4. letniku bogoslovja je bil imenovan za kaplana v Trbovljah. Kljub napornemu delu, 6aj je moral oskrbovati še Hrastnik, je deloval med trboveljskimi rudarji s tako vnemo in ljubeznijo, da ga imajo ti še danes v najlepših spominih. Po 7.letih službovanja je bil premeščen v Braslovče, kjer je ostal skoro 4 leta, nato pa mu je bila poverjena župnija Dol pri Hrastniku. Tu je uspešno deloval polnih 14 let, t. j. do svetovne vojne. Veličastna hiša božja v Dolu je sad njegovega neutrudljivega duševnega, pa tudi fizičnega delovanja v tem kraju. Kolikokrat nam ves ginjen obuja spomine na to lepo in vendar tako težko dobo svojega delovanja. Rudarji so celo ponoči, s svetilkami v rokah zbirali gradbeni material za hišo božjo. Naš častitljivi slavljenec je neštetokrat ob 3. zjutraj s svojim kaplanom vozil v samokolnici zemljo, kamenje in opeko. Tako so Dolčani pod vodstovom svojega ljubljenega dušnega pastirja, ob neverjetnih žrtvah, postavili dom, kamor se zbirajo kot bratje in sestre v Oospodu še danes in se v molitvi pridružujejo nam s prošnjo, da nam Vsemogočni ohrani pre-blagega slavljenca še mnogo let. Saj še danes tako radi prihajajo k njemu na obisk in so srečni, če morejo poljubiti roko, polno dobrote in ljubezni. To naporno delo je g. zlatomašnika tako izčrpalo, da se je moral na zahtevo zdravnika, kakor tudi na željo pokojnega knezoškofa dr. Napotnika odločiti za preselitev v Žalec, kjer službuje ozir. župnikuje sedaj že 25 let. Težaven je bil zanj začetek v Žalcu, kaitl ljudje, ki ga niso šo poznali, so mu na vse mogoče načine nasprotovali. Kmalu pa so spoznali svojo zmoto in danes z vso faro molijo k Bogu, naj nam ohrani dobrega dušnega pastirja še mnogo let. Tudi na književnem polju se je g. zlatomašnik udejstvoval; znano je njegovo delo: »Razlaga katekizma*. Doma pa ima še ogromno delo — pridige, izcielane po katekizmu za celo cerkveno, JCcJj 4iKaviteJ Prrd nekaj dnevi je na Vranskem v Savinjski dolini zasilno pristalo neko tuje letalo, ker je pilot izgubil smer in zaiel v nato državo. To jc bila vsekakor svojevrstna senzacija tako za »pur-garje* kakor za bližnjo okolico. Vse jc drvelo od vseh strani, da vidi tega čudnega ptiča, ln kar naenkrat sta med gledalci nastala dva tabora. Pri tej priliki se je jasno pokazalo, kako je z narodno zavestjo v enem delu Vranskega kola. Jasno je, da moramo bili proti tujcu, ki pride kakorkoli na naša tla, vljudni in mu v nezgodi iti na roko ter mu pomagati. Toda sramota je, ako se najdejo kake *nacionalne< gospodične, ki se 'brez vsakega pomisleka gredo s tujcem,, ki je komaj stopil na naia tla, v bližnji potok — kopat. Nad lakim početjem so se po pravici zgražali vsi zavedni in po-iteni ljudje, ki so to videli. Gotovo bo pa tujec odnesel »lepe vtise« od nnhih gospodičen, o katerih se je baje v Celju zelo »laskavo* izrazil. Ali je samo v vranskem kotu tako malo po-nosa in moralnega čuta ali pa je tudi drugod tako? katerih pa vsled svoje prevelike ponižnosti še ni dal v svet, dasi ga je sestava tega dela stala veliko časa in dela. G. zlatomašnik čita še danes, v 75.1etu starosti, izredno dosti in brez očal. Naročen je na vse pomembnejše revije in časopise, kupi tudi vsako literarno delo, ki ima le malo slovstvene vrednosti. Dober je do revežev, plemenit napram vsem kulturnim ustanovam, delaven, kakor mravlja in svetniško pobožen. Prepričani smo, da nam bo preč. g. zlatomašnik zameril zaradi tega članka. Toda, napisali smo ga le zato, da slovenskemu svetu razodenemo veselje in ponos, ki nas navdajata danes ob tem redkem jubileju 50-letnice mašništva in 25-letnice njegovega plodonosnega delovanja med nami. Kako je ponižen in skromen, najbolj priča dogodek iz nedavne preteklosti: Nek' časopis je prinesel čisto | napačne in lažne informacije o pogrebu nekega samomorilca in s tem grdo žalil častitljivega g. zlatomašnika, da so mu osebni prijatelji svetovali, naj si poišče zadoščenje pred javnostjo. »Čemu, pustite ljudi govoriti, saj ljubi Bog ve, kako je bilo,t to je bil njegov odgovor. Preč. g. duh. svetniki Ob tem lepem zlatem in srebrnem jubileju molimo k Bogu, da Vas ohrani med nami še mnogo let in Vam nakloni milost dočakati še biserni mašniški jubilej v naši sredini. Bog Vas živil Novi grobovi -f- G. Peter Jenko, prokurist ljubljanske tvrdke Schneider in Verovšek, je izdihnil svojo dušo po daljšem trpljenju. Pokopali ga bodo danes ob šestih popoldne iz hiše žalosti na Celovški cesti št. 74 a. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim 6vojcem kakor tudi družabnikom tvrdke Schneider in Verovšek izrekamo svoje sožalje! + V Zaboritu pri SI. Vidu na Dolenjskem je odšla v večnost Marija Kutnar, stara 80 let. Kajnica je bila vdova po dolgoletnem zaborškem županu Ignaciju ter mati zadnjega zaborškega žu-pnna Alojzija Kutnarja. Bila je krščanska žena in za reveže odprtih rok. Naj v miru počiva! Svojcem naše sožaljel -j- Na Lescah je umrl g. Jakob Eržen, mizarski mojster in posestnik. Pokopan bo danes ob 6 popoldne. Mir in pokoj njegovi duši! Svojcem naše sožalje! -f" Umrla je v Sp. ftiški vdova ga. Lucija Mo-har, posestnim. Pokojnica je bila dobra krščanska žena in skrbna mati. Naj v miru počiva! Ostalim naše sožalje — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. ^F OjL reg. S. br. 30474/35. — 25 letniro mašništva o. Mavrieija Terasa so pri kapucinih v Celju zelo slovesno obhajali. Lepega jubileja so se udeležili sorodniki in znanci iz Sevnice, srebrnomašnikove župnije. Tudi sevni-ški župnik, svetnik g. Dobelšek, je bil mud njimi. Imel je slavnostni govor, ki je globoko segel vsem v srce, ko je omenil, kako je bilo na dan nove sv. maše. Bila je ravno na ono nedeljo, ko se je začela svetovna vojna. Nekateri svalje, med njimi brat novomašnika, so morali tako; na vojsko. Zelo je slavije dvignilo nazvočnost gg. okrajnega nač.elnika dr. Ivana Zobca in mestnega župana dr. Alojzija Voršiča in drugih odličnikov. Pred cerkvijo so [»zdravili srehrno-mašnika predstojništvo III. reda, g. Jagodic Josip, križarji in klarice, ki so izročili šopke prj vhodu v cerkev in pri oltarju. Srebrnomašnik je nato ob asistenci opravil slovesno službo božjo. Cerkev je bila slavnostno razsvetljena in okrašena, pred cerkvijo pa so postavili krasen slavolok. — Vse učiteljice — članice ZKU, katere se niso mogle udeležili duhovnih vaj KA. pozivamo s tem, da se gotovo udeležijo tečaja ZKU v četrtek 13. in v petek 14. t. m. Predavanja na tečaju so: Kje smo s katoliško akcijo? Boj laicizmu, Psihologija pridobivanja. Naše šolstvo v luči kat. načel, Naša župnija, Umetnost in katolicizem, Vloga učiteljice v akciji za družino. Metoda dela v ZKU. — Prvo predavanje jc v četrtek ob 8.30. V petek zvečer ob 6 je slovesen sprejem novih članic, ki ga izvrši prevzv. g. škof dr. Rožman. — Odbor ZKU. — Jegličev akademski dom bo spomenik pokojnemu slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci, darujte ob tretji obletnici njegove smrti v ta namen. — Razpisana lekarniška služba. Glavna bra-tovska skladnica v Ljubljani razpisuje mesto vodje lekarne krajevne bratovske skladnice v Trbovljah. Za to službo prihaja v poštev magister(-a) pharmacije, ki je us|>osobljen(-a) za vodstvo lekarne in ki tudi sicer odgovarja predpisom § 3 službeno pragmatike za nameščence bratovskih skladnic z dne 20. XII. 1937, II. R. št. 4887 (Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine št. 142-22 iz leta 1938). Plača po dogovoru. Lastnoročno pisane prošnje in curriculum vitae z dokazili o izpolnitvi zgoraj zahtevanih pogojev je vložiti pri krajevni bratovski skladnici v Trbovljah do 20. julija 1939. Natančnejše informacije se dobe pri Glavni bratovski skiadnici v Ljubljani ali pri Krajevni bratovski skladnici v Trl>ovljah. — Važno za gospodinje in dekleta! Med počitnicami boste iinele več časa! Tu in tam si lahko utrgate urico za ročno delo! Pri tvrdki F. I. Gori-čar. Ljubljana, Sv Petra cesta, si lahko kupite že predtiskana razna dela tako n pr.: namizne garniture, blazine, kapne, razne niiljeje in male stvari, kuhinjske garniture, prte kakor tudi ves material za barvasto in belo vezenje. Tvrdka je vpeljala, ker ima že izdelovanje perila do sedaj, tudi moderno predtiskarijo in špecijalno vezenje na stroj. Tako si sedaj lahko izberete vsakovrstno blago za perilo in tudi izdelavo do vključno monograina gotovo. Cene konkurenčne! — Bolne noge. Svetovnozuano angleško-ameri-kansko podjetje za nego nog dr. Scholi je poverilo svoje zastopstvo tukajšnji tvrdki k dvor. dobaviteljici Drogerija Gregorič. Prešernova ul. 5. V tej drogerifi se Ho mudila v času od 11. do vključno 15. t. m. specialistka, izučena v londonski centrali, ki bo dajala hrezobvezno informacije vsem onim, ki imajo bolne noge. Islolam se dobi brezplačno tudi Ur#>wa »Zdrave in bolne noge«, — Gospodinje! Sedaj je čas, da »i obnovite vašo posteljnino! Pri prenavljanju boste potrebovale gradi za modrace, ki ga dobite pri tvrdki (ioričar. — Pri »ontenjn uporabljajte Tsrhamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GltEGORIC, Ljubljana, Prešernova 5. — V mutociklista se je zadel s kolesom 44-let-ni kajžar Ožbalt Barbič iz Orehovca pri Zagorju Dobil je precejšnje poškodbe na glavi ter se je zatekel v bolnišnico. — Alojzija Frohlich, 21-letna služkinja iz Hraš pri Lescah pa je padla s češnje in dobila notranje j>oškodbe. — Ostrešje hleva se je sesulo gospodarju na glavo. V ponedeljek dopoldne se je posestniku Francu Skoku na Pristavi pri Mengšu zgodila redka nesreča. Ko je bil v hlevu, se je sesulo ostrešje in ga pokopalo pod seboj. Posestnik je dobil poškodbe po glavi ter je močno potolčen po l>o telesu. p4> cU&avi * Rekord v letenju z brezmotornim letalom jo dosegel športni pilot v šoli za brezmotorno letenje v Vršcu Slavko Lemešič, ki je preletel 370 kilometrov v 6 urah in 40 minutah. Iz Vršca je odletel ob 12.20 ter se spustil na tla v madžarski' občini Bergete ob 7 zvečer. S tem je dosegel državni rokord za Jugoslavijo. Letel je 3500 metrov visoko. * Pravoslavno cerkev v Sisku nameravajo graditi tamkajšnji pravoslavni. Občina bo {>odarila ~ jutri veliko zemljišče v ta namen. * Sibenik zahteva žensko gimnazijo. Šibeni-ška občina se je obrnila na ministrstvo prosvete, naj bi se v Šibeniku ustanovila nižja ženska realna gimnazija. Ker je v Šibeniku že nižja moška realna gimnazija, bi bili ti dve ločeni, razredi višje gimnazije pa bi bili lahko skupni. * Žo mesec dni stavkajo stavbinski delavci v Dubrovniku. Že mesec dni pa se obe stranki pogajata s posredovanjem banske uprave. Kakor poročajo, je sedaj veliko upanja, da bo dosežen sporazum in da bo stavka v kratkem končana. * Tujci v Dubrovniku. Zlasti zadnje čase dohaja vedno več tujcev v Dubrovnik. Prihajajo kar v večjih skupinah. Posebno pa Dubrovčane vesele gosti iz daljnje Amerike. V tem pogledu so lahko veseli, ker je v soboto italijanski parnik »Sa-turniac pripeljal v Dubrovnik 368 ameriških gostov, ki so ostali tam, medtem ko je parnik vozil potem naprej v Trst. Ljubljana, 11. julija Radio Ljubljana Torek, 11. julija: 12 Iz operet (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Kad. ork. — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije narodne obrambe — 20 Musorgski-Rimski Korsakov: Perzijski ples iz op. »Hovanščina« (plašče) — 20.10 Kulturna zgodovina koroških Slovencev (g. prof. Lojze Potočnik) — 20.30 Koncert Učiteljskega pevskega zt>ora — 21.15 Odlomki iz filmov (plošče) — 22 Napovedi, Doročila — 22.15 Car operet (Radijski orkester). Drugi programi Torek. 1. julija: Belgrad: 20 Nar. pesmi — 20.30 Violončelo — 20.30 Klavir — 21.30 Simf. konc. — Zagreb: 20 Komorni konc. — 20.30 Tam-burice — Praga: 21 »Moja domovina« (Češka filharmonija in solisti) — Bratislava: 21.10 Simf. konc. — Sofija: 19.15 Nar. gl. — 20 Komorni konc. — 21 Ruske romtnce — Varšava: 19.30 Ork. in solisti — 21 Komorni konc. — 22.15 Vok. konc. — Budimpešta: 2015 Violina — 21.10 Cig. ork. 22 Simf. konc. — 23 Plesna gl. — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. — 21 Pesmi in plesi — 22.20 Pianino — Rim-Bari: Opera »Kraljeva hči« — Dunaj: 20.15 Prenos iz Inomosta — 21.15 Simf. konc — Ber-rin: 20.15 Plesna gl. — Hamburg: 20.15 Respighi-jev večer — Lipsko: 20.15 Valčki — Frankfurt: 21.10 Komična opera »Zdravnik proti volji« — Stuttgart: 21.20 Beethovnova VII. simfonija — Strassbourg: 20.15 Opera. Sestanki Dekliški krožek Ljubljana-mesto. Pokažite svoje veselje do društvenega dela in pridite vse k 6estanku v Vzajemni zavarovalnici. Lekarne Nočno službo imajo; mr. Leustek, Resljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Poizvedovanja Izgubila je okrog 100 din neka revna oseba na poti iz Ježice do ftniartnega ob Savi. Pošten najditelj naj odda denar na upravi »Slovenca«. Gasilci se pridno pripravljajo na svoj kongres Ljubljana, 10. julija. Veliki gasilski kongres je 6koraj pred durmi. Bo sredi avgusta in naravno je, da se naši gasilci marljiivp, sistematično in požrtvovalno pripravljajo za ta kongres, ki se ga udeleže vse gasilske organizacije naše države. Glavno delo je sedaj osredotočeno na tehnični del velikega programa in tudi drugi odseki marljivo delujejo. Na lepem Stadionu so bile včeraj dopoldne in popoldne tekme posameznih gasilcev. Teh tekem se je udeležilo okoli 100 gasilcev iz seh krajev Slovenije, tako iz Maribora, delja, bjtitomera in od Jdmj»ed. Pripravljalne tekme je vodil poseben tehnični odbor pod vodstvom gasilskega inšpektorja inž. Fr. Dolenca. Za kongres je že sedaj veliko zanimanje. Od fK>2 gasilskih čet Slovenije je doslej priglasilo svoje sodelovanje in udeležbo pri kongresu 713 čet. Zamudniki bodo pač še o pravem času poslali svoja poročila. Manifestacijskega sprevoda se bo )>o dosedanjih priglasitvah udeležilo 7182 gasilcev v uniformi. V sprevodu bodo poseben oddelek tvorile eamaritanke, ki jih je 450. Prav častno bo zastopan v sprevodu naraščaj, Priglašenih je doslej že 1029 mladih gasilcev. Lepo skupino bodo tvo- rile narodne noše, v kateri Ho sodelovalo po sedanjih dispozicijah 785 moških in 612 žensk v pisanih narodnih noših iz vseh krajev Slovenije tako, da bo kongres v gotovem pogledu tudi lepo uspela propaganda za našo samobitnost. Za kongres je že sedaj prijavljenih do 15.000 oseb iz ostalega občinstva izven Ljubljane. Zanimive bodo gasilske tekme rojev in posameznikov. Teh tekem se udeleži 35 dobro izvežba-nih tekmovalnih rojev in 162 posameznih gasilcev — tekmovalcev. Od aprila do konca junija je bilo mnogo gasilskih pripravljalnih tečajev po raznih krajih Slovenije. Že sedaj je veliko zanimanje za gasilsko Io-terijo, ki jo je dovolilo kmetijsko ministrstvo že 27. februarja t. 1 s 50.000 srečkami po 10 din, torej celotno 500 000 din. Glavni dobitki so prav lepi. V prvi vreti sta i avtomobila, 4 motorna kolesa, 2 šivalna stroja in 50 dvokoles. Skupna vrednost teh glavnih dobitkov znaša 162.500 din. Poleg glavnih dobitkov pa ho še 942 raznih praktičnih dobitkov v skupni vrednosti 78.500 din. Žrebanje je določeno na 16. avgusta v navzočnosti javnega notarja. Za kongres in hkratu za loterijo je organizarana prav živahna propaganda. Konjske dirke v Ljubljani Ljubljana, 10. julija. Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani je priredilo v nedeljo popoldne na dirkališču v bližini letališča v Devici Mariji Polju velike konjske dirke, h katerim je prihitelo iz Ljubljane Ln okolice nad 3000 gledalcev. Dirkališče 6amo je bilo lepo urejeno ter 60 dirke potekle v najlepšem redu. Za red na dirkališču je med dirkami skrbelo vojaštvo, V6a prireditev pa je bila pod častnim predsedstvom divizijskega poveljnika, generala Dragoslava Štefanoviča. K dirkam je prihitelo veliko število vidnejših osebnosti, g. bana je zastopal podban g. dr. Stanko Majcen, ljubljanskega župana pa mag. direktor g. Jančigaj. . Prva točka je bila velika dirka mesta Ljubljane za štiri nagrade v skupnem znesku 2300 dinarjev. Tekmovalo je sedem dirkačev s 4 do 12-letnimi konji na 2100 m dolgi progi. Prvo nagrado 1600 din je odnesla kobila »Krka«, last Mi-hajla Gutmana s časom 3 min. in 25 sek. Drugo nagrado 900 din je dobila kobila »Tilde K.«, last Janka Kocjana, tretjo in četrto nagrado pa sta si delila žrebec »Egonc in konj »Egon P.«, oba last Ivana Krušiča iz Ljubljane. Pri nagradnem skakanju čez zapreke je sodelovalo 16 tekmovalcev. Zmagal je 6-letni konj »Bačko«, last Franca Vokača iz Ljubljane. Drugo mesto jr zasedel 6-letni »Kurir«, last Viljema Stanjka iz Zagreba. Tretje mesto je zasedel 6-letni konj »Cilka«, list konjeniškega poročnika Rado-6lava Paniča iz Cakovca. Četrto mesto pa je zasedel 9-letni konj »Dunavka« last jahalne šole iz Zagreba. Konji so skakali Čez 10 zaprek in so bile nagrade po 1000, 500 in 300 din. Naslednja točka je bila splošna ravna dirka dravske banovine za 3 nagrade na 1600 m dolgi progi. Prvo mesto je odnesel 12-letni konj »Valencija«, last poročnika Radomira Božičkoviča, v 2 min. 1 sek. Drugo mesto si je priboril 9-letni konj -»Kometa«, last inž. M. A. NVestena in Joža Verovška iz Ljubljane, z 2 mini. in 2 sek. Tretje mesto pa je s časom 2 min. 15 sek. z..sedel 5-letni konj »Zlatko«, last islih VVestna in Verovška Sledilo je nagradno skakanje čez 12 zaprek za nagrade v skupni vrednosti 2800 din. Tekmovalo je 12 konj in so prva tri mesta zasedli 9-letni konj »Dunavka«, zatem 9-letni konj »Kurir« in pa 8-letni konj »Orkane, last jahalne šole iz Zagreba. Nato je bila dirka dravske banovine na 2000 £nn0j-d0lS'-.prn,,?i M naRr*K'e v skupni vrednosti i S ^ "Vn wlaA'ljenlh iP bil° 10 k0"i v starosti od 3 do 12 let. Prvo mesto je zasedla 8-letna kobila >Luksac, last Vinka Kunstlja z Vrhnike s časom 3.36. drugo mesto 8-letna kobila »Gioconda«, last Bruna Galleta iz Bistre s Časom 3.38. tretje mesto pa 3-letna kobila Danicar last Mihajla Gutmana iz Zagreba, v času 3.44, četrto mesto" pa 7-letna kobila »Gora«, last Darka Polca iz Zagorja, s časom 3.46. Pri častniški gentlemenski dirki čez pet zaprek za tri nagrade v znesku 3300 din je prvo mesto odnesel 7-letni konj »Šumadinac«, lastnik in jahač konjeniški podporočnik Radomir Panič iz Čakovca, drugo mesto 12-letna kobila »Valencija«, tretje mesto 4-letni konj »Zlatko«. Pri zadnji dirki Baka Handicap je nastopilo 13 dirkačev na 2100 m dolgi progi za nagrade v skupni vsoti 3200 din. Prvo mesto je odnesla kobila »Gioconda«, drugo mesto kobila »Tilde K.«, tretje mesto pa konj »Egon P.« Občinstvo Je dirke spremljalo z velikim zanimanjem in je včasih navdušeno navijalo za konje, ki so se med tekmovanjem najboljše odrezali. Stružani se zahvaljujejo Podpisani odbor se v imenu vseh poplavljen-cev v Strugah najlepše zahvaljuje I. delavskemu konzumnemu društvu v Ljubljani za velikodušen dar, ki ga je naklonilo struškim poplavljencem in priskočilo na pomoč v največji sili ter darovalo za poplavijencc 1000 kg koruze. Bog povrni! Struge, dne 6. julija 1939. Odbor za pomoč poplavljencem v Struga*. V diuagli, kadar ce vrne tja dresiran slon iz cirkusa. H LJUBLJANA Prva nova masa v Mostah -lep praznik mlade župnije Ljubljana, 10. julija. Moščanska župnija, • najmlajša v Ljubljani, ki deluje šele poldrugo leto, vendar je že doživela prelepo slovesnost prve nove maše, pri kateri »o sodelovali z veliko požrtvovalnostjo vsi Moščani. Za vsako faro je nova maša poseben in pomemben praznik, še pomembnejši pa je bil za moščansko faro. Najbolj skromna cerkev v Ljubljani in edina lesena cerkev v Sloveniji — moščanska farna cerkev je bila kot šopek, vsa okrašena s cvetjem in zelenjem. S stropa so visele goste mreže vencev, oltarji pa »o bili kar zasuti s cvetjem. Pa tudi na zunaj so Moste pokazale, da so ponosne na svojega prvega novomašnika g. Marjana Kremžarja. Prav mnogo jih je bilo, ki so hoteli še posebej počastiti svojega mladega prijatelja iz mladostnih let, zato eo hišni posestniki z veseljem razobesili zastave. Mladina je zadnje dneve z vnemo krasila ulice in postavila mogočen špalir mlajev in zastav po cestah, po katerih naj bi šel novomašniški 6prevod. Na predvečer pa so novomašniku pred domačo 1 Nov tabernakelj jc dobila cerkev sv. Cirila In Metoda v Bežigradu. Načrte za tabernakelj je izdelal po osnovni zamisli g. župnika bivši član FO sv. Cirila in Metoda tehnik g. Šrimpf. Tabernakelj je prava mojstrovina cerkvene umetnosti in vzbuja splošno pozornost cele Ljubljane. Od blizu in daleč prihajajo ljudje gledat ta lepi okrasek našega slovenskega Velehrada — Bežigrada. 1 Vsakoletne duhovne vaje za učiteljice pri ursulinkah v Ljubljani bodo letos sredi avgusta. Kakor je sedaj določeno, se pričnejo 10. avgusta zvečer in se končajo 14. avgusta zjutraj. Ce se bo kaj spremenilo, bo pravočasno objavljeno. 1 Naši gasilci na varaždinskih slavnostih. Va-raždinski gisilci so včeraj proslavili na veličasten način 75-letnico obstoja svojega društva, ki inta za seboj prav bogato, zanimivo in v mnogem pogledu važno politično zgodovino. Posebna delegacija slovenskih gasilcev pod vodstvom starešine dravske gasilske zajednice dr. R. Kodreta se je udeležila teh slovesnosti. Bila je povsod gostoljubno in prisrčno sprejeta. Delegacijo so tvorili zastopniki raznih gasilskih organizacij Slovenije iz Ljubljane, Šiške, Kranja, Celja in Maribora. Od Ljubljančanov so se slavnosti udeležili g. Mežek, tajnik gasilske zajednice, ter 3 najstarejši ljubljanski gasilci: Ivan Perme, Fran Medic in Ivan Breskvar. Varaždinske svečanosti so lepo uspele. Ljubljanski gasilci so se včeraj vrnili domov. 1 V počaščenje spomina pok. ge. Lucije Mohor v Sp. Šiški je darovala Karitativni zvezi ga. Ivanka Jančigaj, soproga magistratnega ravnatelja, 100 din. Iskrena hvala dn Bog plačaj! 1 Skromen pogreb galjevišKega starčka. Včeraj ob 5 popoldne so spremili k zadnjemu počitku 82 letnega Jakoba Sterleta, stanujočega na Galje-vici, kjer je bil znan pod imenom »Ižanec«. Pokojnik, ki je bil trda ižanska grča, ki na zunaj ni kazal svojega dobrega srca, je bil trikrat v Ameriki, kjer si je prislužil s trdim delom nekaj denarja. Po vojni je prodal svoje ppsestvo na Igu. Mnogim je zatrjeval, da je bil pri kupčiji opehar-ien, kajti namesto dinarjev, so mu zapisali krone. Dolgo let je najprej živel v Dravljah, nato pa na Galjevici. Še pred smrtjo je napravil oporoko, v kateri eo je spomnil siromakov. Ljubljanskim revežem je volil 10.000, vojnim invalidom-slepcem 5000 in salezijanskemu zavodu na Rakovniku 10.000 din. Pokojnik zapušča sina, ki je nameščen nekje v južnih krajih naše države, in sestro v Ameriki. Pogreb pokojnika je bil skromen. Pokojnika je spremil na zadnji poti šentjakobski župnik g. Barle z 2 duhovnikoma. V sprevodu so Sli nekateri Galjevčani in mnoge ženske iz te delavske kolonije. Mestno občino je zastopal magi- Zanimive rokoborbe Egipčan Ali ben Abdu v borbi z Cehom Mrno. Crnčev prijem je tako zvana »ameriška kravata«. Egipčan sam pripoveduje, da je bil v 20 letih, odkar se bori, samo enkrat premagan in da upa, da bo v Ljubljani ostal — zmagovalec. j > Jr L —»..... II MiiiMlll... JnlHk hiio zapeli domači pevci. V moškem zWu, v katerem je bilo nad 40 najboljših pevcev, so sodelovali člani vseh tTeh moščanskih pevskih zborov kakor tudi člani cerkvenega pevskega zbora. Novomašnik se je za prisrčno pozornost ganjen zahvalil in poudaril, da razume, če Moščani ljubijo svojega župnika, ki jih spremlja v življenju od zibelke do groba. S tem pa, da so se spomnili njega, ki njim še nikd ar ni maše val, so Moščani pokazali, da >edo, da sta slovenski duhovnik in slovenski narod eno. In tako naj bi bilo vednol K novi maši, ki se je začela ob 9 dopoldne, eo prihiteli skoraj vsi Moščani. Novomašnik je krenil v cerkev akozi gost špalir, v katerem je bilo posebno veliko število narodnih noš. Člani lantovskega odseka so svojemu nekdanjemu tovarišu postavili v špalir močno četo članov v krojih, nasproti pa so stale članice Dekliškega krožka. Pred cerkvijo je pozdravil novomašnika domači župnik g. Jenko. Večina vernikov ni mogla v cerkev, zato so ostali zunaj in je zvočnik prenašal govor dr. Kuharja novomašniku in prvo mašo moščanskega rojaka. Zanimiv prizor iz rokoborb v »Cnionu«. Črnec skuša položiti Mrno na hrbet. stratni svetnik g. Svetel, načelnik socialnopolitič-nega urada. 1 Po hudi vročini nalivi. Megla je v ljubljanski okolici, posebno na Barju, nekak barometer in dober napovedovalec lepega ali slabega vremena. V soboto zjutraj se je raztezala po Barju prav gosta plast megle, ki se je kmalu dvignila visoko v zrak. To je bilo znamenje, da bo sobota prav vroča. V soboto je bila letos najhujša vročina. V nedeljo zjutraj ni bilo niti najmanjše meglice. To je bil znak, da se bo vreme kmalu spremenilo na slabše. Že okoli 6 zjutraj je v nedeljo zagrmelo iz vrhniške strani. Kmalu je začelo rositi. Včerajšnji dan pa je bil prav deževen. Vrstili so se manjši ali večji rfalivi od zjutraj naprej cel dan. Dež je drugače blagodejno vplival na razne nasade. Seno je v glavnem že pospravljeno. Glavna košnja je skoraj končana. 1 Maline na trgn. Včerajšnji trg je bil z domačimi češnjami srednje zalozen. Bile so po 3 do 5 din kilogram. Mnogo je bilo borovnic in gozdnih jagod. Na trgu so bile včeraj prvič naprodaj maline, ki so bile po 5 din liter. Bilo jih je le nekaj košar. Gobe — jurčki — so bili v srednji množini po 3—4 din merica. I Ustanovni občni zbor »Centralnega šahovskega kluba v Ljubljani. Težnja po močnem in dobro organiziranem šahovskem klubu v Ljubljani je združila veliko število organiziranih in neorganiziranih ljubljanskih šahistov, ki so s pomočjo svojega pripravljalnega odbora že uredili vse potrebno za ustanovitev takega kluba. Ustanovni občni zbor novega šahovskega kluba v Ljubljani bo v sredo 12. t. m. v verandi gostilne »Pri Jerici« v Prešernovi ulici s pričetkom ob 20. Dnevni red bo obsegal sklepanje o klubskih pravilih, ka- tere je upravna oblast ie potrdila, o klubovem lokalu itd. ter volitev klubovega odbora. Vsi ša-histi in prijatelji šaha v Ljubljani so k temu občnemu zboru najvljudneje vabljeni. — Pripravljalni odbor. 1 Zaradi pogreba pokojnega prokurista gosp. Petra Jenka bo trgovina Schneider & Veroviek danes od 17.30 dalje zaprta. I Kolesar je podrl delavca Pavla Miočiča, stanujočega v Kopališki ulici 14 v Mostah. Pri padcu si je Miočič zlomil levo nogo. Prepeljali bo ga v bolnišnico. 1 Motociklist je podrl na Hradeckega cesti zasebnega uradnika 39-letnega Jožeta Rupnika, stanujočega v Udmatu. Pri padcu je dobil uradnik notranje poškodbe in so ga prepeljali v bolnišnico. 1 Netreia ali samoumorf Na železniški progi so v ponedeljek zjutraj našli nasproti šoli na Viču mrtvega Franca Jesenovca, 29-letnega delavca. Povozil ga je vlak in mu docela zdrobil glavo. Domnevajo, da je brezposelni delavec napravil samo-umor. Na kraj nesreče je odšla policijska komisija, truplo pa so prepeljali v mrtvašniro. 1 Lep nt prh ljubljanske policije — pet vlomot pojatnjenih. Poročali smo ie o predrznem vlomu pri belem dnevu v trgovino Engelbert dne 21 .ju nija, ko je vlomilcem padlo v roke 17.000 din. Znano je tudi, da so potem v Mariboru prijeli Sipova Dragotina iz Okučanov pri Novi Gradiški in Franca Karlovška iz Trbovelj. Zadnji ni niti najmanj v sorodu z vejo Karlovškov, ki so doma v Smarjeti pri Novem mestu. Mariborska policija je poslala grešnika ljubljanski policiji, ki je dodobra pregledala življenje obeh vlomilcev. Raz vozljala je kar štiri druge, doslej nepojasnjene vlome, ki sta jih oba ta dva zagrešila v dobrih štirinajstih dnevih v Ljubljani. Vlomilca sta tudi ie priznala in tako je pojasnjen vlom, ki je bil napravljen 5. junija v zlatarsko delavniro Olge Delič na Vidovdanski cesti. Tam sta odnesla 8 ur in druge dragocenosti. 12. junija sta vlomila v trgovino Franc Perčinlič na Gosposvetski cesti. Iz te trgovine z električnimi potrebščinami sta odnesla ročno blagajno. Takoj naslednji dan sta vlomila v »Novo trgovino« na Dunajski cesti, kjer sta odnesla 1100 din. 17. junija sta vlomila v špecerijsko trgovino Ivanke Cvar na Vidovdanski cesti in odnesla za 600 din drobiža. 21. junija pa sta ujela zlato ribico v trgovini Engelbert ter jo šla takoj zaliti v Maribor. V Ljubljani so vlomi prenehali, v Mariboru pa je Šipov vzbudil veliko pozornost V baru je namreč zapravil v eni noči 4000 din, kar je pomenilo tudi že aretacijo. Ljubljanska policija je našla tudi obe ročni blagajni. Vlomilca sta jih vrgla v Ljubljanico, odkoder so jih sedaj, seveda prazni, prinesli na policijo. Zanimivo je, da je Šipov prišel v Ljubljano tako, da je pobegnil eskorti zagrebške policije, ki ga je hotela prepeljati v kaznilnico. V Ljubljani pa je izkoristil čas velesejma, ko je toliko tujcev, ter je neopa-ženo s pajdašem vlamljal v trgovine v opoldanskem odmoru. V torek bosta oba vlomilca oddana sodišču. 1 Gospodinje! Sedaj ie čas, da si obnovite vašo posteljnino. Pri prenavljanju boste potrebovale gradi za modroce, ki ga dobite v dobrih kvalitetah po 20 do 28 din pri tvrdki Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 1 Zaščito pred soncem zahteva tudi vaša koža. Sonce jo utruja. Solea krema pa jo varuje, hrani, hladi in gladi. Solea krema za boljšo prehrano kože. MARIBOR Mariborska premoženja v luči davkarije Kakor smo že poročali, so razgrnjene na vpo- I gled na mestnem poglavarstvu davčne osnove za odmero pridobnine za 1. 1939. Seznam, ki je letos razgrnjen, pa ni popoln, kakor druga leta. V seznamu so vnešena samo imena tistih, katerim se je pridobnina na novo odmerila, dalje onim zavezancem, ki so vložili prošnje za 25% znižanje pridobnine ter tistih, za katere davčna uprava sama predlaga, da se jim pridobnina poviša za 25%. Vsem drugim obvezancem pa je odmerjena osnova za pridobnino v isti višini, kakor 1. 1938. Kljub temu, da niso v razgrnjenih seznamih podatki vseh obvezancev, pa jih je zanimivo pregledati, saj dajejo sliko premoženjskega stanja številnih mariborskih meščanov, ki imajo toliko dohodka, da morajo od njega plačevati pridobnino. Prvi seznam obsega 172 imen. So to sama nova podjetja, ki so bila predlansko in lansko leto ustanovljena in katerim je bila I. 1938. pridobnina šele odmerjena. Razumljivo, da je njihov dohodek gledan skozi očala davkarije, še razmeroma skromen ter pri nobenem podjetju ne presega čisti doprinos 100.000 din. Najvišje so med temi podjetji ocenjene nove dalmatinske gostilne, kar je znak, da jim gotovo dobro gre. Dosti zanimivejši je drug seznam, ki obsega 115 mariborskih tvrdk, katere predlagajo davkariji, naj se jim odmeri pridobnina za 25% nižje, kakor je znašala poprej. Posebno značilno je, da je v tem seznamu največ trgovcev, med njimi celo nekatera trgovska velepodjetja. Vidi se, da mariborski trgovini z izjemo nekaterih redkih panog v sedanjih časih ne gre preveč dobro. Po številu pridejo za trgovci gostilničarji, katere tlačijo podobne skrbi, kakor trgovce, potem odvetniki, nekateri zdravniki ter precej obrtnikov, med njimi pa največ mesarjev. Tretji seznam, ki vsebuje podjetja, za katera smatra davkarija, da so lansko leto več zaslužila, kakor poprej ter da 6e jim mora pridobnina zvišati za 25%, pa vsebuje 87 imen. V tem seznamu so skoraj vsi trgovci s kurivom, s kolesi, pisalnimi stroji, elektrotehničnim materi-jalom, radio aparati, papirjem, manufakturo, z vinom in žganjem. Po tem seznamu sodeč bi bile to trgovske panoge, za katere se je konjunktura v preteklem letu dvignila. Zanimivo pa je, da so v tem tretjem seznamu samo tri tovarniška podjetja, od katerih je pri največjem — veliki tovarni za usnje, precenjen čisti dohodek na 925.000 din. m Poročila sta se g. Jožko Maležič, glavni blagajnik mestnih podjetij in dolgoletni odbornik Prosvetne zveze, in gdč. Milica Jurinec, učiteljica. Novoporočenemu paru naše prisrčne čestitke! m Sprejem v strojno šolo vojne mornarice v Kumboru je razpisan. Vsi pogoji za sprejem so razvidni v pisarni mestnega vojaškega urada na Slomškovem trgu. m Rakičanska šola na obisku. Gojenci nove kmetijske šole v Rakičani v Prektnurju so obiskali Maribor pod vodstvom svojega ravnatelja g. inž. Mikuža. Ogledali so si Vinarsko in sadjarsko šolo. razne druge kmetijske ustanove ter zanimivosti Maribora. m Vlomilci povzročili 14.000 din škode. V nedeljo zvečer je bil izvršen v Mariboru spet velik vlom. Žrtev dolgoprstnih zlikovcev je postal krojaški mojster g. Vojsk, ki ima svojo delavnico v Slovenski ulici. Neznanci so vdrli v delavnico v nedeljo zvečer med 17 in 22. Prišli so v lokal z dvoriščne strani. Na zaklenjenih vratih so izbili desko, skozi odprtino pa so dosegli ključ, ki je tičal na notranji strani v ključavnici. Vrata so na ta način odprli ter odnesli iz delavnire 3000 dinarjev gotovine, 12 m sukna za častniške uni-lormo ter 12 kosov raznovrstnega suknenega blaga za moške obleke. Skupno škodo ceni mojster Vojsk na 14.000 din. S plenom so izginili brez sledu. O vlomu je bila obveščena mariborska po-licija še v nedeljo zvečer. Preiskavo vrši kriminalni oddelek, ki je včeraj odkril nekaj dobrih sledov, pa je upati, da bo vlom kmalu pojasnjen. m Ukradena branjevka. Pri tatvinah, kakor je tale, o kate.i poročamo, se po navadi dogaja, da zaide v mestu kak očanec z dežele z rejeno denarnico, zaide v družbo lahkoživih žensk ter se prebudi naslednjega jutra s težko glavo in prazno listnico. Enkrat pa se je zgodilo narobe. Iz Mule je prišla v Maribor neka branievka ter popivala v gostilni v družbi moških. Ko jo je nekaj kavalirjev zapustilo, je s strahom opazila, da ie z niinil vred izginil« tudi njena denarnica, v kateri je imela 304 din gotovine. m Mestno smetišče je začelo goreti. Smeti iz mesta večinoma vozijo 6edaj na Ruško cesto, kjer jih pod tovarno Doctor in drug zasipljejo |>o strmem nabrežju. S tem nasipavanjem naj bi se nabrežje, ki se je pred nekaj leti zrušilo, znova utrdilo. V nedeljo pa je nastal v kupu smeti naenkrat sam od sebe požar, ki bi bil najbrž zajel ves nasuti breg, če ga ne bi bili delavci iz tovarne Doctor in drug ukrotili z mnogimi curki vode iz tovarniškega dravskega vodnjaka. m Še je poštenost na svetu. V času, ko je policiji javljenih vsak dan nekaj tatvin koles in se vsak kolesar boji pustiti svoje kolo na ulici le za nekaj hipov brez nadzorstva, se čudno sliši, da je stalo na Radvanjski cesti neko kolo 4 dni prislonjeno ob plot. Ljudje, ki so kolo videli, so mislili, da ga je pač lastnik za nekaj časa tam shranil. Cez nekaj dni pa so le postali nanj pozorni in včeraj ga je 12-letni dijak Alojz Matjašič pripeljal na |>olicijo, kjer ga lastnik dobi. Kolo, ki je bilo očividno ukradeno ter ga je tat pustil ob plotu, je znamke »Tribuna«. m Smrten padec z drevesa. V Rošpohu se je smrtno ponesrečil 45-letni posestnik Ant. Olstrah. V nedeljo opoldne je obiral češnje, pa se mu je pod nogami zlomila veja ter je strmoglavil v globino. Pri padcu si je zlomil obe roki ter dobil tako hude notranje poškodbe, da je takoj po prevozu v bolnišnico umrl. — Drug, skoraj prav tako usoden padec z drevesa se je pripetil v nedeljo na Pobrežju, kjer se je v gozdu ponesrečil 65-letni delavec Anion Božič. Pri padcu je dobil nevarne notranje poškodbe ter se sedaj zdravi v bolnišnici. m iSamomor na Kalvariji. Včeraj zjutraj so našli obiskoval :i Kalvarije vštric tretje kapelice na drevesu obešenega moškega. Bil je Že tnrzel, ko so ga sneli. Ugotovilo se je. da je bil lo 40-lelni poduradnik OUZD, A. Novak, ki je izvršil dejanje v duševni zmedenosti. m Tragična smrt ml kapi. V nedeljo zjutraj !» od;!a pocestnica Mlakar iz Sp. Polikavc k maši. Doma je pustila svojo 18-letiio hčerko. Ko 6e je vrnila od službe božje, je našla hčerko sede8o na klopi prod hišo — mrtvo. Sprva so domnevali, da je postala deklira žrtev kakoga zločina, potem pa se je ugotovilo, da je umrla od srčne kapi. Bolehala je več let na srčni hibi. m Mrtvec v »Ameriki«. Na sipinah otoka »Amerika« pri Ormožu so našli truplo mladega utopljenca. Ugotovilo se je, da je to pastir Jakob Martin iz Slojcev, ki jo 2. julija utonil pri ko-puuju v Dravi. Celje c Mezdno gibanje so pričeli delavci v Cinkarni v Celju. V nedeljo so imeli delavci večji sestanek, na katerem so soglasno sprejeli osnutek kolektivne pogodbe. Ta osnutek je bil že predložen upravi Cinkarne. Delavci, ki opravljajo v cinkarni res težko in zelo naporno delo, upravičeno zahtevajo 10% povišek. c Nova postojanka ZZD. V Šent Jurju pri Celju je bil v nedeljo utanovni občni zbor ZZD. Zborovanja se je udeležilo lepo število delavcev. Govoril je zastopnik centrale ZZD tov. Esih. c Dopisništvo Delavske zbornice v Celju je prevzel Grošelj Jože iz Kresnic pri Litiji. c Koprški maturanti iz letnika 1909 bodo obhajali 30 letnico mature 10. avgusta ob 8 v Celju. Zbirališče na postaji. Prijave sprejemata Likar in Rusijan v Celju. c Uspehi v rudarski šoli v Celju. Rudarsko šolo v Celju je obiskovalo v preteklem šolskem letu 83 učencev. Pouk v prvih razredih se je zaključil 15. junija. Razred je dovršilo 45 učencev, 4 imajo ponavljalni izpit, 4 pa so ostali neocenjeni. Učenci 3. letnika so opravili završni izpit 24. junija, in sicer je bilo 23 kandidatov iz rudarske in 5 iz topilniške stroke. Izpitom je * -------- —j- ............uvail i^UIIVi Ocena končnega izpita je bila: 2 odlična, 14 prav dobrih, 9 dobrih. Trije kandidati so bili odklonjeni na jesenski termin, 2 dijaka pa sta ostala ncocenjena zaradi bolezni Prošnje za sprejem v novo šolsko leto je vložiti na ravnateljstvo do 15. avgusta. Glavni pogoji za sprejem v I. letnik je osnovnošolska izobrazba in štiriletna strokovna praksa. Redni šolski pouk bo 15. septembra, popravni izpiti pa od U. septembra dalje. c Velik požar v Vojniku pri Celju. V Vojniku pri pri Celju so neznani storilci podtaknili ogenj na velikem gospodarskem poslopju posestnika Prekorška. Poslopje je bilo takoj v plamenih. Požrtvovalni vojni-ški gasilci so se z vso vnemo trudili, da bi rešili poslopje, pa ni bilo mogoče, ker je bil ogenj zaradi vetra močan, da so se morali omejiti le na zavarovalna dela. Poslopje je zgorelo do tal. Škoda znaša nad 80.000 din. c Druga žrtev Savinje. V soboto popoldne so se kopali vojaki v Savinji pod Grenadirjevo brvjo. 22-letni Mato Bakula je zašel v globoko vodo in izginil v valovih. Ko so mu priskočili na pomoč in ga hoteli spraviti k zavesti z umetnim dihanjem, je nesrečnež umrl. Pokopali ga bodo na mestnem pokopališču. c Morilec Zabukovšek Jurij je poklical te dni k sebi v zapor svojega branilca in zahteval od njega, da protestira prodi odloku Stola sedmorice, ki je zavrnilo njegovo revizijo. Zahteval je tudi, da se razpiše nova razprava, češ da je popolnoma nedolžen in da so mu podvalili ciankalij. Sploh je Zabukovšek, odkar je zvedel za potrditev sodbe, zelo nemiren in se mu nekoliko blede. c Izgubljeno in najdeno. V podružnici »Slovenca« se dobe ključi, ki jih je pošten najditelj prinesel. Našel jih je na nabrežju Savinje. Na starem gradu je neki poštni uradnik iz Celja izgubli zlato nalivno pero. Poštenega najditelja prosimo, da ga proti odškodnini prinese v podružnico »Slovenca«. c Novi grobovi V celjski bolnišnici je umrl 51-letni posestnik Josip Tabor iz Sv. Šcfana pri Hrastniku, 28 lena žena občinskega sluge iz Zibike Ana Jošt, 34 letni Kajtncr Anton iz Orle vasi pri Bra-slovčah. V Zg. Hudinji pri Celju pa je umrl 29 letni mizarski pomočnik Gunžer Mihael. — Naj v miru počivajo! * Litija Občni zbor ZZD v Litiji je bil v soboto 8. julija zvečer v dvorani Ljudskega doma. Zbora se je poleg lepega števila članov udeležil tudi tajnik centrale g. Pirih, ki je podčrtal, kako velikega pomena je za delavstvo, če so delavci organizirani v ZZD. Po čitanju zapisnikov in opravljenih formalnostih je bil razrešen dosedanji odbor pod predsedstvom Lenarčiča in izvoljen novi z Prebi-loin ml. na čelu. Po teh volitvah so prišle na red volitve delavskih zaupnikov in je bila sprejeta kandidatna lista, katere nosilec je Prebil st. in katere zmaga je gotova. Po vzpodbudnih besedah domačega župnika, ki je poln zanimanja za naše delavstvo, so se udeleženci zbora razšli, vsi veseli nad uspelim zborovanjem. Slovenskemu izobraženstvu Vsako leto v Franciji pa tudi drugod prirejajo znane »socialne tedne«, na katerih 6e sistematično razpravlja o važnih sodobnih vprašanjih. Izkazalo se jc. da je tak način obravnavanja najprimernejša oblika in da udeležencem, ki sodelujejo v debati, prinaša največ jasneeti. Po tem vzoru bo Slovensko kat. akad. društvo »Zarja« priredilo v dneh od 7. do 13. avg. v Bohinju akademski kulturno-socialni teden. Predavatelji bodo izbrani iz vrst najboljših katoliških kulturnih delavcev. Po vsakem predavanju bo debata. Poglaviten predmet obravnav bo vprašanje osebe in njene svobode v duhovnem in družabnem življenju. Drugi del programa zavzemajo slovenski problemi, zadnji dan pa je posvečen vprašanju slovenske narodne obrambe. Na programu 6o tudi pestri večeri ob kresnem ognju. Točen program bomo v kratkem javili v časopisju. Vabljeni so kat. akad. starešine, kat. akademiki in akademičarke, abiturienti ter vse kat. iz-obraženstvo. Navzoči bodo tudi češki, slovaški, poljski in bolgarski akademiki ter zastopniki vech treh univerz. Cclotedenska o«krba za akademike, abiturien-te in brezposelne izobražence 25 din, za oortale 50 din. Vložena je prošnja za četrtinsko vožnjo. Prijave do 25. jul. na naslov: Slov. kat. akad. društvo »Zarja«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Vlak zdrobil avto r Pušenrih pri Ormoža. KULTURNI OBZORNIK Poglavje iz italijansko-slovenskih združenih borb za narodne pravice V zadnji Številki odličnega časopisa »Lo Porta Orientale«, ki izhaja v Trstu kot pobornik za študij julijskih ter dalmatinskih vprašanj in tudi kot nosilec misli kulturnega razumevanja Italijanov in Slovencev, je izšel nadvse zanimiv Članek: >11 processo per alto tradimento Bennati-Qua-rantotto< (Veleizdajniški proces Bennati-CJuarant-otto). Spisu so priloženi prevodi uradnih aktov iz obravnave in iz dopisovanja tedanjih avstrijskih oblastev. V čem obstoja ta proces? V letu 1878. se je italijansko iredentistično gibanje precej pojavilo zlasti na istrski obali. Splošno gibanje je zajela tudi dva mlada vseuči-liščnika iz Kopra: Bennatija (poznejšega senatorja) in Quarantottija. Na praznik »statuta« (t. j.na dan, ko je Italija praznovala sprejem Albertinske ustave) dne 2. junija 1878. sta navdušena fanta nalepila po koprskem mestecu lepake s protiavstrij-sko vsebino in za pravico narodnih manjšin.1 Smola je hotela, da ju je pri početju opazil neki Decolle, ki je oba tudi naznanil avstrijski policiji. Ze po par dneh so mlada italijanska narodnjaka zaprli in določili za sedež obravnave Ljubljano. Obravnava se je pričela šele 7. septembra. Zaključek: slovenska porota je oba italijanska nacionalista proglasila za nekriva veleizdaje! Bila sta tudi takoj spuščena na svobodo. Zanimiva plat pri vsem procesu je ravno v dejstvu, da so se v enaki borbi za narodne pravice znašli Italijani in Slovenci v eni fronti, še več: v tem slučaju so slovenski narodnjaki bratom po isti ideji pomagali do svobode. Toda oglejmo si po članku potek obravnave in kaj pravijo listine. Zagovornik obsojencev odvetnik Oambini (poznejši italijanski poslanec v dunajski zbornici) je brž spoznal, da išče Avstrija procesa, da udari tiste, ki jo z iskanjem pravice vznemirjajo. — Čudna usoda vseh zatiranih! — Oambini je tudi v dobrem političnem vonju sklenil poiskati pomoči v dveh ljubljanskih odvetnikih, in sicer v tedanjem slovenskem politiku in vodji narodne struje dr. Zamiku in v vodji velenemške (rajhovske) struje dr. Moschčju. Gambini in naš Zamik sta se brž razumela in našla, da v zaupni obrambi udarita po krivični avstrijski oblasti, ki jemlje na-Todom pravice in išče s prodanimi plačanci vele-izdajniške žrtve med mladimi, za par nalepljenih plakatov in morda par knjižic narodno-kulturne vsebine. Odvetnik Gambini se je začasa procesa preselil v Ljubljano. Sleherni večer je zahajal v »Čitalnico« ' Po koprskih ulicah so tudi našli naslednje jutro vse polno votlih trstik in znotraj papirčke z italijanskimi domoljubnimi pesmicami. čas št. X. Iz.Ua je zadnja številka, lfttožnjega letnika ter prinaša naslednjo vsebino: v uvodniku poudarja dr. V. F. pomen kongresov Kristusa .Kralja ter še pcisebej ljubljanskega, kajti zamisel* teh kongresov je potekla iz slovenske glave ter moramo biti veseli, da so si zastopniki svetovnih katoličanov izbrali za kongresno mesto prav našo belo Ljubljano. — Dr. A. Brecelj priobčuje poglavje o »zdravstvu v pretek^gsti in sedanjosti«, kjer na podlagi moderne literature navaja zgodovinski razvoj zdravniške znanosti od prvih po-četkov preko grškega zdravilstva in vplivov krščanstva do novejših metod, dalje razna razkoini-štva v zdravlstvu, potvare in ostanke ljudskega zdravstva. Na koncu poda tudi svoje strokovno mnenje o zdravnikih in zdravstvu. — Prof. dr. Lambert Ehrlich nadaljuje svojo razpravo o razvojni teoriji ter najnovejših mnenjih o njej. — V oddelku »Obzornik« je Bogo Grafenauer na podlagi najnovejših razprav dr. Maja načel vprašanje slovenske svobode ali suženjstva v najstarejših zgodovinskih časih. Primerja mišljenje dr. Mala in dr. Hauptmanna ter se nagiblje bolj k drugemu, dasi tudi dr. Malu da v marsičem prav. Sestavek se dotika osnovnih zgodovinskih vprašanj. na katerih stoji vsa naša zgodovina in ki so najbolj zavita v nejasnost. — Bogat je oddelek oicen iz področja religije (Luman: Cerkvenih očetov izbrana dela), socialnega gospodarstva (Gosar: Gospodarstvo po načrtu; Žebot: Korporativno narodno gospodarstvo; Kcrenčič: Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih gricah), iz jezikoslovja (Slovenski jezik; Bezlaj: Oris slovenskega knjižnega izgovora), zgodovine (Zontar: Zgodovina mesta KranjaJ, umetnosti (Štele: Monumcnta II.) ter leposlovja (Hauffove pravljice: Bevk: Legende in Vazov: Pod jarmom) Zapiski obsegajo članek Fr. Terse-glava: Ne mešajmo svetega z nesvetim! — Tako je zaključen 30. letnik te publicistične revije Leonove družbe in obsega 344 6trnai. Letno velja 60 dinarjev ter ga priporočamo vsej katoliški slovenski inteligenci! Koncert slovenskih narodnih pesmi v Zagrebu. Kot zaključno prireditev na koncu letošnje sezone, nam je dalo Slomškovo prosv. društvo koncert svojega društvenega zbora z zelo bogatim in pestrim programom. Zobru je dirigiral g. Lisac Andrej. V prvem delu koncerta so bili na sporedu moški zbori v harmonizacijah Jereba, Marolta, Ferjančiča in Mihelčiča. Povsem originalno in lepo sta bili podani Jerebov »Dekličt in Mihelčičevo »Polje*. Pri zboru je bilo zapaziti po nekod primanjkljaj polnosti harmonie, zlasti v drugem tenorju; to je morda najbolj prišlo do izražanja v Mihelčičevem venčku »Nebo žari«, ki je drugače bil skrbno interpretiran, dočim je Pregljev ženski zbor ta ne-dostatek nekoliko zabrisal. Moški zbor, ki je v društvu še najmlajšega datuma, potrebuje več harmonične enotnosti, čim manj navezanosti na note in večje prikupnosti v barvi in dinamiki. Med prvim in drugim delom programa se je predvajala v razvedrilo in oddih enodejanska burka »Testament v sodu«, ki je med publiko vzbudila obilo prisrčnega smeha. Mešani zbori v drugem delu sporeda, so nas čisto iznenadili. Pred nami je stal na odru zbor šestdesetih ljudi, ki je dobro in rado sledilo skoraj vsakemu migljaju zborovodje. 2e prve Ba-jukove, Zirovnikove in Laharnarjeve stvari so nam pokazale odkritosrčno veselost slovenske narodne duše. Zirovnikovo »Glejte že sonce zahaja« je poslušalstvo prav lepo sprejelo, ker jim je ta pesem pričarala večerne zvonove v skrbni dinamiki in polnodoneči harmoniji. Adamičeva »Rožic ne bom trgaja« J> bila morda nekolikoi pretežka v vedrem ozračju Bajukovih harmonizacij (»Vrabec«, »Slavec« . ) na programu. Zato so mestoma moški glasovi dajali čut neke borbe z Adamičevo kro-maUko in tudi ueke pretrganosti. Pa to je bilo in se je bratil z našimi rodoljubi in tudi s porotniki v procesu. Vse to kajpak ni ostalo prikrito avstrijski policiji. Kranjski deželni predsednik Kallina je že v avgustu riservatno sporočil notranjemu minigtru, »da so obtoženci z modro presojo krajevnega "p°H'ičncga položaja izbrali za zagovornika dr. Moscheja in dr. Zamika, ki oba pripadata k nacionalni stranki; posebno nevaren je pa drugi, ker ima velik vpliv in je silovit govornik. Znal bo vplivati na porotnike, ki pripadajo nacionalni stranki; k nesreči je večina izžrebanih ]>orotnikov te stranke. Zato je treba z gotovostjo računati — kakor mi je zaupno sporočeno, da sta Zamik in Moschč sklenila prikazati obtožence kvečjemu za krive narodnih idej in Čustev, ki si sedaj utirajo pot pri vseh narodih«. Kallina je dobro označil politično ozračje — seveda ni vprašal po vzrokih — kakor krivi oblastniki sploh ne, marveč je hotel udariti po nosilcih posledic, ki so jih vzroki porodili. Dr. Zamik je znal proces dobro zavlačevati. Znal je pa tudi jasno in pogumno nastopiti, kar »Porta Orietale« prizna, ko piše: »Zamik je celo poudaril, da je obenem narodom skupni zatiralec hotel Slovence narediti za rablje Italijanov, kar se pa ne bo nikdar zgodilo.« Enako je skušala Avstrija s političnimi procesi proti Slovencem, katere je najraje obravnavala v Trstu ali Pulju. 8. septembra se je obravnava zaključila. Clan-kar trdi, da so vsi slovenski porotniki enoglasno zanikali krivdo Bennatija in Quarantottija »Nemci pa da niso znali ali niso hoteli popolnoma premagati svoje tenkovestnosti (serupoli)«. Mladeniča sta bila takoj izpuščena in odvetnik Gambini ju je spremljal naravnost v slovensko »Citalnicor, kjer so osvobojene italijanske narodne borce sprejeli ob petju Garibaldijeve himne. »Par sto oseb najodličnejše ljubljanske dmžbe je spremljalo oba istrska študenta na postajo,« so pohvalno omenjali italijanski listi. Zato se je treba še dandanašnji čuditi, ko nekateri prenapeteži očitajo Slovencem, da so bili »austriaci« v škodo italijanstvu. Saj zaključuje ugledna revija takole: »Morda niso še nikjer Slovenci tako pokazali kakor v tem procesu, da nočejo biti varuhi avstrijske ideje in da nočejo obsojati italijanskih patriotov.« In še: »najbolj pro-svitljeni med njimi (Slovenci) so se večkrat pridružili v idejah in tudi v borbi, ko so delali za svobodo lastne domovine in domovine drugih.« To so resne besede nepristranskega zgodovinarja. ki zadobijo še večji pomen, ker so zapisane v ugledni kulturno-politični reviji. Ko je šlo za svobodo, ko so hrepeneli po narodnih pravicah, so se v idejah in borbah skupno našli najboljši naši in italijanski duhovi. Ali naj bi to ostalo brez posledic za dobro medsebojno umevanje?! R. B. ■kmalu zabj-isanp z enostavno in poljubno Hribarjevo »Hišica očetova«, ki je temu sledila. Krasno je bila podana od strani pevovodje in zbornTNn-njava Sattnerjeva pesmica »Perice«. Pri brenče&em zboru smo imeli res užitek v polnobarvni harmoniji ter skrbni in elastični dinamiki, ki jo je zbor nevezan na besedilo popolnoma čutil z dirigentom in jo tudi podal od močnih forte do zgubljajoČih se pijanisimov v kadencah. Ko pa je temu sledila Bajukova »Moj očka« z vmesnimi varijacijami tenorja in soprana, je odobravanja publike doseglo svoj višek in zbor je moral pesem ponoviti. Zbo-rovolja je pe,smi vlil tako vedrost in veselost, tako nam je vidno in onomatopejski podal jezdenje — a to je bilo še poudarjeno z vmesnim juškanjem — da je kar celo dvorana sledila zboru naglašajoč to s svojo razigrano nemirnostjo na sedežih. Moč žilice narodne pesmi! Zaključek in kulminacija sporeda je bil veliki venček narodnih pesmi »Zadoni nam, zadonil«, ki ga je zložil g. Lisac Andrej. Skladatelj nam j,e dal s tem noviteto, ker tukaj poje naizmenoma mešani, moški in ženski zbor, verno sledeč nmiski besedila. Res, zelo srečno je v tem venčku zbranih sedemnajst narodnih pesmic, ki nam tako lepo predočujejo domači kraj. Skladatelj je to točijo programa tudi najskrbneje pripravil in lahko rečemo, da je popolnoma obvladal s svojo roko pevce-, razdeljene v tri zbore, ki so se mu tudi čisto vdali sledeč njegovo interpretacijo. Zato je, seveda, z resnim užitkom in navdušenjem poslušala polna dvorana ta venček, ki je trajal celih 15 minut ter se je zato tudi odobravanje in ploskanje na koncu tako težko poleglo. Človek, ki je prišel na to prireditevs strogo kritičnim očesom in ušesom, se je moral vdati presenečen nad odkritosrčno priprostostjo in toplino za domače ognjišče. Ce pa malce premislimo, kako velika je bila požrtvovalnost zborovodje in pevcev, ki si služijo vsi s težkimi žulji čez dan svoj vsakdanji kruh, dekleta so pa tudi po ves dan v službi — mora se vsak od nas vprašati, kje črpajo ti ljudje to voljo, vztrajnost in veselje? Pa odgovor nam je bil že natisnjen na samih vstopnicah, kjer smo lahko brali: »Naša krasna narodna pesem je tista, ki nam v tujini obuja in poživlja spomin na ljubi domači kraj.« K temu nimamo kaj drugega pripomniti, kakor, da želimo čim več takih narodnih prireditev, slovenske pesmi po državi, kjer žive Slovenci in ljubijo 6vojo pesem. * P. Franci Ačko: Dve pesmi za glas in klavir. Samozaložba. — Skladatelj je izdal v samozaložbi 2 pesmi za glas in klavir in sicer prvo na Ketejevo besedilo »Balada o Damjanu«, drugo pa »V tovarni«, besede P. Filimova. Ačko tudi v tem izdanju nadaljuie pot, ki jo je ubral v suiti za klavir. Zdi sc, da se je docela prelevil ter vso svojo sklada-teljsko preteklost brezobzirno zatajil: z drznimi koraki naravnost drvi po tej poti v novi svet; kamniškega Ačkota ni več razpoznati od nekdanjega ljubljanskega. To novo izdanje znači — v primeri s suita — že veliko oddaljenost od nje. Obe skladbi temeljita na snovanju kontrapunktične ga oblikovanja: glas plove kot lahen pajčolan nad klavirskim bobneniem in rohnenjem; ritmični in hormonski viharji mu groze streti nit življenja, če sc jim pevec ne bo krepko po robu postavil. Tako izgleda »Balada o Damjanu«. »V tovarni« je docela programsko delo z močno realistično osnovo. Začeten uporen osfinalni motiv — ponazarja udar tovarniškega stroja — obvlada celotno skladbo: zgornji glasovi (v desni roki) pa donč kot vzdih, stok, pa tudi kot grožnja preveč izmučenega ljudstva, ki svoie življenjske sile drugim v denar, bogastvo in lagodje preliva... Bledi obrazi, unognjena trupla — ruda topi se, žari in kipi. — P» kaj bi govoričil! Prijatelj, vzemi in beril O. Nastop Akademskega ženskega pevskega zbora pod vodstvom g. Franceta Marolta Donebnik pred 4500 leti Še zmeraj je najstarejša, še dandanes obstoječa orjaška stavba človeštvu, Keopsova piramida, moderni znanosti vir zanimivega raziskovanja. Stavbeniki iz vsega sveta so v vseh podrobnostih raziskovali mogočno zgradbo, ki je bila prvotno visoka 1411 in pol metra. Pri tem so dognali zanimive stvari, ki nam vsaj malo pojasnijo tehniko stavbarstva pred 4500 leti in pa neznanske težkoče, ki so jih morali obvladati pri gradnji piramid. Temelj Keopsove piramide je enak temelju štirih velikih blokov hiš kakega sedanjega velemesta, višina pa je enaka donebnikovi višini, ki ima 40 nadstropij. Iz 2 milijonov kamnov, iz katerih je narejena ta grobnica kralja Keopsa, bi lahko postavili mogočno obzidje 150 km v daljavo. Kako so staroegiplovski faraoni ravnali, da so mogli dobiti zadosti delavnih moči za takšno orjaško zgradbo? Moderno raziskovanje je dognalo, da se je zgodovinar Herodot motil, ko piše, da je bilo stalno zaposlenih po 100.000 delavcev v trimesečnih skupinah. Gradnja piramid je bila ta-korekoč »sezijsko delo«. Sicer je bilo res zaposlenih po 100.000 mož, a to samo od julija do novembra. Teh šest mesecev je Nil prestopil bregove in je poljsko delo počivalo. Tako je bilo v teh mesecih zadosti brezposelnih, ki 60 jih mogli pozvali na zidanje piramid, s čimer so Imeli ce* nene delavske moči in hkrati je bila rešena brezposelnost v teh mesecih. Ce so nato odšli delavci spet na svoje njive, je ostal le oddelek strokovnjakov, ki so pripravljali gradivo in obdelovali kamnitne sklade, dokler se ni spet začela velika gradnja. Saj le tako moremo razumeti, da so delali piramide, pa čeprav je bilo 100.000 delavcev, po 20 let! Težavno poglavje za staroegiptovske stavbenike je bilo to, kako spraviti material na mesto. Treba je bilo graditi ceste za prevažanje kamenja, ki so ga dobivali več kilometrov dale® od vzhodnega Nila. Tako so samo za gradnjo cest in prevoz materiala potrebovali 10 let. — Dolgo so si moderni stavbeniki belili glavo tudi s tem, kako so mogli tedaj take orjaške kamne spraviti v tako višino. Pri tem je imelo poglavitno vlogo orodje v obliki črke A, ki je delovalo kot navor. Več teh navorov so imeli v delu, da so z njimi dvigali kamenje. Zanimivo je šele od nedavnega izvirajoče dognanje na Keopsovi ipramidi. Glede na način jz-delave je videti, da je spodnji del piramide čudovito natančno izdelan, a vrhnja polovica je jako površno sezidana. Ali so to polovico izdelovali, ko je bil faraon že mrtev, ali pa so morali pohiteti z delom? Res je, da piramida^ blizu vrha niti malo ni tako skrbno zgrajena kakor v spodnji polovici. ŠPORT Nedeljski športni spored doma in na tujem Najvažnejši športni dqgodek v Jugoslaviji je bilo včeraj prav gotovo srečanje med jugoslovanskim državnim nogometnim prvakom BSK-om in med madžarskim državnim prvakom Ujpestom v prvi semifinalni tekmi za srednjeevropski nogometni pokal. Madžari so prikazali energičen in hiter nogomet s kratkimi, dovršeno izvajanimi pasovi, domači pa so spet porabili orožje svojega točno izdelanega W-sistema, ki zna organizirati obrambo tako, da nasprotniku ne dovoli veliko svobode pri streljanju, lastnemu napadu pa daje vse možno-sti, da z nenadnimi potezami igro učinkovito zaključuje. Na igrišču BSK-a v Belgradu sta ob pol 6 zvečer nastopila oba kluba pred 8000 gledalci. Že v prvih minutah do srede polčasa je Božovič' zabila dva lepa gola in postavil rezultat 2:0 za BSK. Madžari so nato do kraja polčasa znižali na 2:1, v drugem polčasu pa je Vujadinovič iz gneče povišal na 3:1. Končno je sodnik prestrogo prisodil enajstmetrovko proti BSK-u, Madžari so nato spot znižali na 3:2. Malo pred konec tekme je Božovič postavil definitivni rezultat 4:2. Vprašanje je, če bo ta rezultat zadostoval, da si bo naš prvak prihodnjo nedeljo v Budimpešti ohranil zadostno prednost, da bo Ujpest lahko izrinil iz nadaljnjega tekmovanja ter se kvalificiral za finalno tekmo. , Druga scmifinalna tekma je bila včeraj odigrana v Bolgni, kjer sta se udarila italijanski nogometni prvak FC Bologna in Ferencvaroš. V prvem poj času so bili Madžari odločno boljši, niso pa mogli zabiti več golov kakor enega. V drugem polčasu so nato Italijani priredili generalno ofenzivo, zabili tri gole ter si postavili rezultat 3:1. ... Na Blejskem jezeru je bilo včeraj dopoldne prirejeno tekmovanje za ietošnje državno prvenstvo v vožnji s kajaki na mirnih vodah. To tekmovanje je bilo hkratu tudi prvo izbirno tekmovanje za olimpiado v Helsinkih. V kategoriji dvojk sta zmagala Ljubljančana Gabršček ter Močnik s časom 1:15,05. Druga sta bila Zagrebčana Glu-hak-Ružinski s časom 1:17.10, tretja pa Drovcnik in Savnik iz Ljubljane. Državno prvenstvo v enoj-ki si je osvojil Zagrebčan Mirko Vincenc s časom 1:21.41, pred svojim bratom Vincencom Božom, ki je progo prevozil v času 1:25.06. Tretji je bil letošnji državni prvak v kajaškem slalomu Mala-hovsky iz Ljubljane, ki je za progo porabil čas 1:25.50. V Zagrebu so bile včeraj mednarodne motorne dirke za zlato .čelado mesta Zagreba. V športni kategoriji do 250 ccm je zmagal Uroič A. (I. Hrv. motoklub, Zagreb) na DKW s časom 3:36 2 petini sek. V kategoriji lahkega razreda do 100 ccm je zmagal Jakšič (I. Hrv. motoklub, Zagreb) s časom 4:20 2 petini sek., drugi pa je bil Herme-žan Fantini 6 časom 4:42 2 petini sek. V razredu do 500 ccm so bile kvalifikacijske tekme za odločilno dirko, ki je veljala tekmovanju za zlato čelado mesta Zagreba Prvi je bil evropski prvak Schneeweiss z Dunaja, ki je vozil na motorju »Gigant« ter je progo prevozil v času 2:48. V tej vožnji je hkratu postavil tudi nov rekord s časom 27 in eno petino sek za rundo; vozil je s povprečno hitrostjo 998 km. Drugi jc bil Brindl (2:52 ena petina), tretji Busse (2:53 ena petina), četrti Marx-reiter. Nemci so zasedli vsa prva mesta. Peti je bil Kari Kopič iz Zagreba, šesti pa šele znameniti Anglež Buttler, ki je tekmoval tokrat blesiran. V turistični kategoriji do 200 ccm je zmagal Mo-krovič Branko (Motoklub Zagreb) s časom 3:57.4. ^ V športni kategoriji do 350 ccm je bila kvalifikacijska tekma za boj za zlato čelado mesta Za-I greba. Prvi jc bil Marxreiter s časom 2:58 dve pe-I tini, drugi Brindl, tretji pa Hubert Hubmann. V glavni kategoriji, ki je veljala za zlato čelado mesta Zagreba, so lažje kategorije dobile dogovorjeno prednost, večino rundo in pol. V dirki, ki je šla na deset rund, je zmagal v sijajnem slogu evropski prvak Martin Schneeweiss na motorju »Gigantu« s časom 6,00 dve pet.. Drugi je bil Marxreiter na motorju »M. J.« (350 ccm) s časom 6,01 eno pet.; tretji Brindl. Zlato čelado mesta Zagreba si je osvojil Dunajčan Schneevveiss. V turistični kategoriji do 1000 ccm je zmagal Šildhabel (1. hrv, motoklub, Zagreb) s časom 3,31 ena pet.; drugi je bil Likar; tretji pa Fuis. V športni kategoriji do 500 ccm je spet zmagal Schneevveiss na svojem »Gigantu« s časom 2,50; drugi je bil Brindl (2,53 dve pet.); tretji Busse; četrti Babič. — Drugi so odstopili med vožnjo. Na progi Zagreb, Dugo selo, Sisak, Vele gorice, Zagreb so bile medklubske kolesarske dirke, pri katerih je zmagal Prosenik s časom 5:10.50. Drugi je bil Grgac, ki je ostal za njim za dolžino kolesa. Na dirkališču pri aerodromu so bile včeraj velike konjske dirke. V prvi dirki za nagrado mesta Ljubljane je zmagala kobila »Krka«, last Mihajla Gutmana iz Zagreba, s časom 3 min. 25 sek. (nagrada 1600 din). V nagradnem skakanju čez zapreke (concours hppi-que) je zmagal konj »Bačko«, last Franca Vokača iz Ljubljane. V splošni ravni dirki je zmagal konj »Va-lencija«, last poročnika R. Božičkoviča (čas 2 minuti 1 sek.). Pri nagradnem skakanju čez 12 zaprek so zasedli prva tri mesta konji »Dunavka«, »Kurir« in »Orkan« iz Zagreba. V dirki Slovenije je zmagala kobila »Luksa«, last V. Kunstlja z Vrhnike. Pri oficirski gen-tlemanski dirki je zmagal konj »Šumadinac«, last poročnika R. Paniča iz Čakovca. Pri zadnji dirki »Baka-handicap« je zmagala kobila »Gioconda«, last B. Gal-leta iz Bistre. Dirke, ki jih je organiziralo »Kolo jaha-čev in vozačev«- so potekle v najlepšem redu. Dirkališče je bilo vzorno urejeno po zaslugi g. kapetana F. Furtingerja, V. Janušiča, J. Kocijana ter r. Kodele. SK Ljubljana je v drugi finalni tekmi v ljubljanskem okrožju za pokal LNP premagala Mars s 4:1, ju-niorji Ljubljane pa so s 3:0 odpravili juniorje Maribora. SK Moste so proslavile petletnico obstoja • turnirjem, ki je dal naslednje rezultate: Mars:Svoboda 1:0, Moste:Mladika 3:0, Mladika:Svoboda 2:1, Moste: Mars 3:2. V Novem Sadu je Vojvodina zmagala nad Skopskim SK s 4:1, v Banjaluki pa je Bata igrala 1:1 s _ _ ___ Danial_ f Krajišnikcm. Bata in Vojvodina sta nova ligaša. V tekmovanju za vstop v hrvaško ligo je sredi Zagreba bjelovarski Gradjanski zmagal nad Concordijo s M ter si priboril s tem vstop. V Splitu je bila včeraj odigrana povračilna tekma med nogometnima repre« zentancama Zagreba in Splita. Proti vsemu pričakovanju so se Splitčani v tej tekmi prav lepo revanži-rali za poraz 1:7, ki so ga bili prejšnjo nedeljo utrpeli v Zagrebu. Včeraj so zmagali kar s 4:0. V Osijeku je bila zanimiva nogometna tekma med dvema Slavijama, in sicer med Slavijo (Osijek) ter Slavijo (Varaždin). Tekma je končala neodločeno z 2:2. Francoski avtomobilski klub je priredi včeraj like avtomobilske dirke, ki se jih je udeležila cela vrsta najboljših mednarodnih dirkačev. Skupno se je te dirke udeležilo petnajst tekmovalcev. Proga je bila dolga 398 km in 500 metrov. Proti pričakovanju je zmagal Nemec Miillcr na vozilu znam. »Auto Union«. Porabil je za progo 2 uri 21 nvn. in 18 sek. Drugi je bil spet Nemec Mayer (Auto Union); tretji šele je bil francosk dirkač Etancelin; četrti nato Anglež Talbot; peti Nemec Sommer (Alfa Romeo). Znani avtomobilski dirkač Nemec Rudolf Carracciola se je med dirko zaletel z vozilom v zid, pa se mu ni zgodilo ničesar hudega. S proge so morali poleg Carracciole odstopili tudi še drugi slavni dirkači kakor Italijan Nuvolari ter dva znamenita nemška dirkača von Brauchitsch ter Herman Lang. Mladinski tabor 15. in 16. iuiija v Novem mestu HminimraiinmnnHiiiiiiiitiiiimHii imamiiniii Govori na tabornih prireditvah. V okviru tabornih prireditev govore naslednji govorniki: pri slavnostni akademiji 15. julija ob pol devetih zvečer v Prosvetnem domu predsednik novomeške podzveze ZFO prof. H. Bajuk, pri sv. maši v nedeljo 16. julija ob 9 dopoldne na stadionu iuful. prošt g. Cerin, ki daruje tudi sv. mašo, na prosvetnem zborovanju v nedeljo dopoldne po sv. maši na stadionu urednik »Slovenca« A. Ilija, pri telovadnem nastopu v nedeljo ob 3 popoldne pred zbranim članstvom na stadionu predsednik ZFO dr. Stanislav Zitko. Okrepčila na stadionu. Na stadionu bodo po dopoldanskem zborovanju in popoldne pred in po telovadnem nastopu posebni paviljoni nudili vso vrste okrepčil in pijač. Ob telovadišču bo postavljeno tudi zadostnd število miz s klopmi. Dobile se bodo tudi cigarete, razglednice, znamke i. dr. Opozorilo stanovanjskega odseka. Vse udeležence, ki bi želeli v Novem mestu prenočiti na posteljah, prosimo, da nam takoj javijo svoje želje glede števila postelj, cen i. dr., da jim bomo postelje rezervirali. Ker je mnogo postelj že oddanih, bomo mogli rezervirati postelje le tistim udeležencem, ki se bodo pravočasno prijavili. Za vse ostale udeležence je stanovanjski odsek pripravil dovolj prenočišč na slami v ljudski šoli v Novem mestu in v zavodu čč. sester v Šmilielu. Zdravniška služba na tabora. Zdravniško pomoč na taboru bodo nudile ambulance na kolodvoru, v Ljudski posojilnici na Glavnem trgu in na stadionu, ki bodo označene z zastavirami (rdeč križ na belem polju). Zdravniško službo bo vršil službujoči taborni zdravnik, prvo pomoč pa bodo nudili samarjani. ki bodo na levem rokavu nosili bel trak z rdečim križem. Samarjani bodo oskrbovali udeležence tudi s pitno vodo na Stadionu. V ta nainen je odsek za ureditev stadiona dal napeljati na stadion vodovod z več vodovodnimi pipami. Dalje bodo pripravljena na stadionu tudi zasilna stranišča. Pri vodovodnih pipah naj vladata red in snaga. Rimske najdbe prt gradnji Stadiona novomeške podzveze ZFO. Ko 6e je preteklo jesen osnovala novomeška podzveza ZFO, je podzvezni odboir takoj pričel misliti na lastno telovadišče, ki bi služilo telesni vzgoji novomeškemu in okoliškim fantovskim odsekom, zlasti pa večjim prireditvam, kakršna bo letos 15. in 16. julija, ko se bo zbrala vsa dolenjska in ie mnogo druge mladine v Novem mestu. V ta namen je podzvezni odbor sklenil z upravo mestne občine najemninsko pogodbo, s katero daje mestna občina novomeški podzvezi 6Voje zemljišče ob Štemburjevi cesti za daljšo dobo v najem. Zemljišče meri do 9000 m1 in je po svoji legi brez dvoma najlepše zemljišče v Novem mestu. Ker pa zemljišče ni ravno, je podzvezni odbor začel letošnjo pomlad z zravnavanjem zemljišča. Za letošnji mladinski tabor «e je odločil, da pripravi telovadišče v izmeri 60 X 100 m in uredi brežine za gledalce. Odkopavanje 4 m visoke hribine na zahodni polovici in zasipavanje 2 m globoke globeli na vzhodni polovici zemljišča je šlo sprva počasi od rok. Neprestano deževje letošnje pomladi je dela na stadionu silno oviralo. Zadnje tedne pa se je delo pospešilo, tako da je stadion za mladinski tabor domala pripravljen. Kakor smo brali že v objavah pripravljalnega odbora za mladinski tabor, se je pri kopanju prsti našlo pred nekaj dnevi več kosov bronastega na-Ikita, zapestnic itd. Kot smo naknadno izvedeli, so že pred tedni našli delavci lončeno žaro, ki pa so jo žal razbili, ker ji niso pripisovali nobenega pomena. Pretekli teden pa, ko so delavci izrezovali zadnjo teraso na zahodni brežini, so zadeli zopet na nove, še večje in važnejše najdbe. Našli 60 več (kosov meča, oklep in čelado. Zaradi pritiska zemeljskih plasti sta oklep in čelada seveda strnjena. Ker je pričakovati še več najdb, je tehnično vodstvo takoj prenehalo z uravnavanjem tega dela brežine, ga zavarovalo, o najdbi pa obvestilo vodstvo mestnega muzeja v Novem mestu. Uravnavanje se bo nadaljevalo pod strokovnim vodstvom arheologov, ki bodo šele mogli določiti tudi starost in značaj najdb. O rezultatih njihovih ugotovitev bomo še poročali^ Smrt zaradi pijančevanja^ Celje, 10. julija. V Spodnjem Ravnem pri Zetalah je živel posestnik Kolar Janez. Ker je pridelal precej vina, jo odprl vinotoč, kamor so prihajali ljudje in idobili pijačo. Tako so prišli 6. julija okrog 5 popoldne v vinotoč Zakeljžek Jurij, Pulko Vincenc, Bukvič Franc in Jože. Kolar je imel tega dne delavce, ki so se po končanem delu pridružili gostom. Popivali so do 11 ponoči. Ob tej uri sta odšla Kleb Franc in Mariia domov. Takoj za njima sta odšla tudi Zakeljšek in Bukvič. Sla sta počivat na šupo v seno. Takoj po odhodu Zakelj-šoka in Bukviča Jožefa je Kolar opazil, da mu je iz mize izginila steklenica z vinom. Tatvine je takoj osumil Zakeljška Jurija. Podal se je proti njegovemu stanovanju, oddaljenemu 400 korakov 1 od njegovega posestva. Med potjo je v vinjenosti precej kričal. To vpitje je 6lišal Zakeljšek na šupo in ga začel klicati, da pride k njemu. Ker je bil Kolar precej vinjen in je še vedno kričal ter zmerjal Zakeljška, je to Zakenljška tako razburilo, da je skočil iz šupe, pograbil meter dolg kol in ga udaril po glavi tako močno, da je padel na zemljo. Na tleh ležečega je moral potem še večkrat udariti in mu domnevno tudi vreči na prsi kamen, težak 20 do 30 kg. Kolar je dobil hude poškodbe po glavi, prsnem košu, nogah in rokah, tako, da od tega časa ni prišel več k zavesti in je naslednjega dne ob pol 11 dopoldne umrl na svojem domu. Orožništvo je Zakeljška takoj aretiralo. Pri zasliševanju so priče izjavile, da sta Kolar Janez in Zakeljšek Jurij bila v sovraštvu, ker je Zakeljšek dolgoval na vinu Kolarju 45 din in se je Kolarja vedno izogibal, ker je bil jezen, da ga Kolar teirja za dolg. Zakeljšek je priznal dejanje,, zagovarja pa se, da ga je udaril zato, ker ga je Kolar zmerjal s tatom, kar ga je silno razburilo. Na pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le irtve bodo kongresu pomogle do uspeha \ Tabor Slovenske dijaške zveze Po dolgih letih borbe je doseglo slovensko katoliško dijaštvo šele ob zaključku letošnjega šolskega leta svojo organizacijo. Danes je SDZ zakonito priznana in pravila potrjena. Nihče je več ne more in ne sme ovirati pri delu. Te počitnice ima tabor v Slovenskih Konjicah, za dekleta od 17 do 20. t. m., za fante pa od 21. do 24. t. m. Tabor je narodno-obrambnega značaja in izrodno važen, saj je pokroviteljstvo nad njim prevzel slovenski ban g. dr. M. Natlačen. Priznani naši strokovnjaki, profesorji in drugi odlični javni delavci bodo govorili o sledečih vprašanjih: Slovenski narod v službi Kristusa Kralja: Naš vladika Slomšek, vzor slovenskega domoljuba ; Slovenska misel v zgodovini; Sovražniki našega naroda; Iz krvi narodnih mučencev klije življenje itd. JZačetno službo božjo bo daroval prevzvišeni mariborski škof dr. Tomažič. Ob zaključku narodni kres in bakljada. Tabor je namenjen v prvi vrsti srednješolcem in srednješolkam. Udeležili se ga bodo tudi vzgojitelji, zato starši lahko pustijo brez skrbi svojo sinove in hčere na tabor. Katoliški slovenski srednješolec, ki ostane doma, mu ni mar naša severna meja, naša srednje- f šolka ki ne bo na taboru, so ne zaveda važnosti i časa. v katerem živimo. S Zato srednješolci in srednješolke, ki čutite z SDZ, vsi na taiiorl Če še niste prejeli vabila, pišite' takoj ponj (Miklošičeva 5, Ljubljana). Nimamo vseh naslovov. Vožnja četrtinska, prispevek nizek. Kalifornija se približuje nebu Orjaški teleskop v Palotnl Rockefellerjcva ustanova — Ali ao na Marsu živa bitja. Pod sinjim r.cbom Kalifornije, te bo odprlo orjaško oko in s« ozrlo v nebo. V sebi združuje moč 160 milijard človeških oči. v premeru una 5 metrov in tehta 20 ton. To je orjaško zrcalo največjega teleskopa na svetu, ki so ga namestili na hrib Paloma pri San Oiegu. Zrcalo je petkrat večje kot leča observatorija v Čikagu, in optična zrcala teleskopa z Mount Wilsona prekašata novi tekmec kar dvakrat. Naprava bo astronomu odkrila nebesne skrivnosti, ki so bile doslej »— ■» -!«-«# zvezdarnam nedostopne. Sedem let za eno samo zrcalovo ploščo Orjak iz Palome, ki je veljal 5 milijonov dolarjev, je darilo Rockefellerjeve ustanove in Carne-giejevega zavoda. Sedem let so se najodličnejši ameriški strokovnjaki trudili, da so naredili to največje zrcalo sveta, te samo za vlivanje te neizmerne gmote stekla pri vročini čez 2000 stopinj, je bilo treba prav posebne pažnje. Najmanjši madež, najneznatnejši zračni mehurček, ki bi se bil prikradel na tako orjaško ploščo, bi bil v pogubo vsemu naporu Ko je bila ploSča slednjič le vlita, so morali dve leti čakati, da se je shladila in dobila normalno temperaturo. Potem so stopili optiki na površje. Ti so morali z vsemi pripomočki moderne tehtnike dati plošči natančno parabo-1 oidno obliko. Profesor Ritckey in inženir Cauley sla dosegla, da sta zmanjšala kake morebitne napake zrcala na manj kot eno dvajsettlsočico milimetra! Treba |e le gumb pritisniti Na gori Paloma čaka prekrasna stavba, ki je videli kot kaka katedrala, na to, da bodo vanjo vdelali teleskop. Vse priprave za to so že dokončane. Pod kupolo, ki ima 40 m v premeru, je že pripravljena vdolbina, prostor za zrcalo. Novo ci-klopsko oko bo kaj lahko pripraviti, da bo spregledalo. Astronom bo le pritisnil na gumb električnega stikala in bodo električni motorji že odprli kupolo, in teleskop, ki se more vrteti krog samega 6ebe, bo učenjak omogočil, da bo opazovalec zvezde iz take bližine, ki se nam o njej doslej še sanjalo ni. H Luna kakor z letala Pravi pravcati čudež je vidna moč tega orjaškega zrcala. Ce bi bila kie v vsemirju kaka sveča, ki bi bila od gore Palome tako oddaljena, kot je Pariz od Tokia (na Japonskem), bi jo oko kalifornijskega teleskopa zapazilo in bi fotografiralo tisto majceno lučko. Če bo zrcalo namerjeno na luno, nam bo vso površino, doline in hribe meseca, pokazalo v taki bližini, kakor če bi se t kakim letalom, le 40 km daleč od meseca, peljali mimo. Če bi stalo v enem od mnogih ognjeniških žrel na luni kako poslopje, ki bi nc bilo nič večje kakor kaka kmečka niša, pa je oko palomskega orjaka nc bilo prezrlo. Seveda se takih presenečenj ne moremo nadejati, saj je mesec, ki ni na njem ne zraka ne vode, brez dvoma neobljuden. Mesec j« mrtev svet, je skala, ki brez konca in kraja kroži po vsemirju. Ali bodo razrešili Marsovo skrivnost? A malo bolj v »tran zagledamo skrivnostno zvezdo Marsa, brata naše zemlje. Kaj le pomenijo tisti kanali, ki jih že 60 let opazujemo z zemlje? Ali je to tajinstveno omrežje, ki prepreza ozemlje zvezde več ko 3000 km na daleč, tvorba razumnih bitij? Ali ie to rca kaka gradnja čudovitih inženirjev,'ki skušajo namakati izsušeni planet, kakor zatrjuje odlični ameriški astronom Mr. Lowell, — ali pa so to le odzivi optične prevare, kakor meni večina slavnih evropskih učenjakov? Zrcalo s Palome bo brez dvoma moglo slednjič razkrinkati tudi to skrivnosti TEKSTILNO PODJETJE potrebuje: cotton-mehanike cotton-pletače šivalke in kvačkarke Pismene ponudbe poslati na: POIIICITIS D. B. Zagreb. Ilica pod br. 53740. Ameriški katoličani so hudi na svetovno razstavo v Newyorku Kakor na mednarodni svetovni razstavi v Parizu leta 1937, tako je tudi na letošnji svetovni razstavi v Newyorku Sovjetska Rusija na svojem paviljonu izdatno poskrbela za propagando. V Parizu je na svojem paviljonu postavila dva nad 30 metrov visoka kipa, žensko in moško postavo, ki sta držali visoko v zraku moški kladivo, ženska pa srp. Kamorkoli si šel po razstavi, povsod ti jo udarjalo v oči to kričeče znamenje Sovjetske Rusijo in komunizma. Nekaj podobnega si je Sovjetska Rusija privoščila tudi na letošnji svetovni razstavi v Ne\vyorku, kjer je na vrh svojega paviljona postavila kip delavca, ki visoko dviga rdečo zvezdo. Ta kip mogočno kralju je nc samo nad sovjetskim paviljonom, ampak obvlada vso razstavo. Med katoličani v Ameriki je to vzbudilo veliko nevoljo in vodstvo razstave od vsepovsod dobiva ogorčene proteste. Cerkveni krogi pa javno izjavljajo, da bodo stotisoči katoličanov svetovno razstavo bojkotirali, ako vodstvo ne bo znalo najti primernih sredstev, da se to izzivajoče znamenje komunizma odstrani. Istočasno tudi zahtevajo, da se namesto sovjetske zvezde kot glavno znamenje vse razstave na primerno mesto postavi križ. + .R&o -v I Tvrdka Andrej Čekada, Sv. Petra cesta 16, Javlja žalostno vest, da'je njen dolgoletni zvesti poslovodja, gospod Rafael Berlot včeraj, dne 10. t. m. ob 3 popoldne, po dolgotrajni mučni bolezni boguvdano umrl. Pogreb blagopokojnega bo jutri, 12. t. m. ob '/2 5 popoldne iz mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. julija 1939. SLEPEC 22 Detektivska povest No, ravno v trenutku, ko Sem že malone obupal nad njim, je Mc Nab slopil v pisarno. Spričo svojega drobnega, gladko obritega obraza in zamišljenih oči je bil mož bolj j>odoben mladostnemu zdravniku kakor pa detektivu — razen da ni bilo na njem ničesar priljudnega. »Halo, Chance — služba ali zabava?« je vpra-Pal in pokimal. »Mathesonova služba: moja zabava,« sem odvrnil. »Pridite k Modri ptici na čaj.« »In plačajte pol krone za čaj, ki je vreden samo tri penije? Ne, ne. dečko.« Nato je prasnil 7 vžigalico ter prižgal plinski Štedilnik, na katerem je že stal pripravljen lonček. Ko je to opravil, je sedel okobalo na stol in jel čitati Mathesonovo pismo. Mc Nab je bil z nuično doslednostjo Škot, toda laskalo mu je, če si ga štel za Angleža; to je bilo edino, kar sem Imel rad pri Mathesonu. Mc Nab pa je bil Škot do korenin Zaradi njegovega nagla« ie angleščina v njegovih ustih zvenela kakor kakšen tuj jezik. A bil je edini Skot, ki sem ga kdaj koli imel rad, in edini znanec, ki ni pačil mojega imena. Sprva sem zaradi tega sklepal, da nima smisla za humor. Kako dobro sega moj spomin nazaj v li«lo popoldne v Mc Nabovi pisarni: tedaj je bila ondi tišina pred nepričakovanim viharjem. »Slaba kupčija?« sem vprašal, ko je nalival čaj. On je vzdihnil in prikimal ob Matbesonovem pismu. »Tako. tako. Nekakšno sezono za kramarske posle imam res: velik promet, pa majhen dohiček.« »Matheson mi je pravil, da ste, kakor je zvedel, napravili kurz na vseučilišču in doeegli veliko odlikovanje za logiko v Aberdeenu,« sem iz-brbral kakor kakšen časnikarski poizvedovalec. Un je ugovarjajoče dvignil roks- »Bog ne daj — ne v Aberdeenu! Odklanjam to obdolževanje.« Tedaj sem prešel na stvar, ki mi je že nekaj časa motila glavo. »Veste, noben Anglež z vseučiliščnim študijem se ne bi domislil, da bi se lotil takega dela.« »Res ne? Pa zakaj?« »Ker bi imel več — no, ambicije.« »Ambicije!« je vzkliknil. »Človek, človek božji, ali ne vidite, da je svet poln ljudi, ki nikakor niso zadosti usposobljeni za 6voj posel. In kaj je tega krivo? Ambicija. Ambicija jih je pripravila do tega. da so se lotili dela, ki presega njihovo moč. Ce pa bi bili, potemtakem, zadovoljni z delom, uslrezajočim njihovi sposobnosti, bi imeli uspeh. Toda ne! Ambicija je tista srbežljiva žilica, ki Jih podžiga naprej, pa imajo namesto uspeha čorbo.« »Če je tedaj vaše mnenje tako. Mac,« sem ugovarjal, »zakaj pa v Imenu Samuela Johnsona niste še nadalje ostali na Škotskem?« Temne oči so mu namežiknile proti meni. »Dečko, neumnejšega se delate, nego vas je hotela napraviti priroda. Zakal nisem ostal na Škotskem? vprašujete. No, prvič zato, ker je škotska poštena, zakonom poslušna dežela, drugič pa zato, ker je na Angleškem detektivska tekma manj naporna.« Podal mi je pločevinasto škatlo s prepečen-cem in ostal sem v dvomu, v koliko je vse to mislil resno. Ko je popil čaj in potegnil Iz žepa cigarete, sem ga iznenadil z opazko, ki sem jo bil hranil do zadnjega. »Mac, ondan sem v svojem pismu omenil svojcem vaše ime in zvedel sem od njih, da je bila tudi moja stara mati ftkotinja.« »Ni preslabo. Ampak zelo je že povodenela.« »Kaj?« »Škotska kri. ki je v vas; bojim se. da bo usahnila; ali pa se bo pokazala samo v izjemnih trenutkih.« »Povedali so mi, da je imela rdeče lase in je prišla iz Aberdeena.« »Iz Aberdeena? Tedaj pa je s tem čisto drugače. Tam gori je vse iz granita, prav kakor njihovo mesto. Zato ne bom zanikal, da ni aberdeen-eki fluid boljši od močne povodenelosti. Treba pa mu jo vseeno priliti precej mehke angleške krvi, čc mu hočeš dati trohico človečnosti.« Takšen človek je bil on. Malokdaj si mogel biti prepričan, ali je resen, čeprav je bil navadno resen videti. A ko sem se pozneje poslovil od njega, sem kaj malo mislil na resnost tega, kar je bilo tedaj tako blizu pred menoj. Ko 6em bil opravil svojo službeno nalogo v zvezi z govorom tajnika za zunanje zadeve v Albert Haiiu, sem videl, da imam še dosti časa. da bj mogel priti v Ealing pred enajsto uro. Toda nisem bil še dobro z nosom zunaj vrat, že sem se odločil, da ne smem svoie poti zaupati okrajni železnici. Nevarnost, da bi se mogel vlak v taki noči ustaviti v kakšnem predoru, je bila prevelika Zato sem rajši vzel taksi — sai so imeli vozniki tisto noč precej redko priložnost za vožnjo. Res, da je taksi počasnejši in dražji, zato pa je zanesljivejši. Razen tega pa sem računal, da se bom že nekje onstran Kensingtona rešil iz meglenega objema. Sprva res ni bila moja vožnja dosti bol ša ko polževa pot; to sem tudi pričakoval, pa me ni prav nič vznemirjalo, zlasti še, ko mi je voznik zatrjeval, da mu ie pot tako znana, da bi mogel slep potovati do Ealinga. Tole pa moram povedati glede tega človeka: niti enkrat ni zavozil. niti enkrat se ni zadel bodisi ob obcestnik ali pa oh zatoČnik. Prav zares, kar čudno se mi je zdelo, kako na palec točno je pogodil svojo progo zgolj po motnem žaru nad seboj, ki je označeval mesto nevidnih svetilniških stebrov. Ko pa je moja žepna ura karala že četrt na enajst, me ie jel obhajali nemir, ker še nisva prišla iz območja megle. Nekoliko minut pozrvje pa so zarožijaie zavore, in ko se je voz ustavil, se je prikazala ob njem postava nekega stražnika. Srce mi je upadlo, ko sem videl, kako njegova iztegnjena roka daje mojemu vozniku navodila. Hitro sem spustil okno in slišal sem ga govoriti, naj vozi po tretji na desni in jx> drugi na levi: že več milj zadaj smo bili šli preko prave poti! Nečem pripovedovati na dolgo in široko, kako sva se vozila nadalje tisto noč. Sam Bog vedi, kam sva bila zašla; toda niti enkrat se nisva izmotala iz megle. Nazadnje sva se le znašla v Ealingu, še preden sva vedela, da sva bila tako blizu njega; stopil sem z voza « pretvezo, da gre za življenje in smrt, sem pregovoril nekega stražnika, da me je povedel k hiši gospoda I'onsonby Pageta v Tookvvorth Avenue. Ko me je stražnik zapustil in se vrnil na neko drugo določeno mu mesto, sem skrivaj pogledal na žepno uro. Ves tisti dolgi čas, ko sem sedel v blodečem vozu, si nisem upal pogledati nanjo. Ura je bila že skoraj ena. Ustavil sem se na privozu in jel premišljati, kai naj storim. Velika hiš«, kt sem jo nejasno razločil pred seboj, je brez razsvetljenega okna stala kakor nekakšna pošast ali strah v tistem meglenem ogrinjalu. Ali se izplača iti naprej, sem se vpraševal. Da bi se odločil glede tega vprašanja, sem sklenil iti okoli hiše in pogledati, ali je nemara v katerem oknu zdaj kakšna luč. Tako bo vsaj nekai pričalo Ponsonbj- Pa getu. da sem storil vse. kar mi ie bilo mogoče, da bi bil držal svojo besedo Preiskujoč okoli sem prišel do opečne steze, ki se je vila med grmičjem. Stopal sem po nji in sprevidel, da me je vodila k nekemu igrišču pred hišo. Stopil sem čez igrišče in jo zavil okoli ogla na oddaljenem koncu in zdaj sem naenkrat zagledal svetlobo. lijočo iz neke zgradbe, ki je bila videti kakor nekakšna prizidava h glavnemu poslopju. Nobenih vrat nisem mogel videti ondi, toda opečna steza ms je povedla naravnost proti edini stopnici, s katere je bil vhod v tisti prostor skozi steklena vrata. Tista vrata so bila labuo priprta. Otroiki kot i M-. Pravljica iz gozda MALI OGLASI V malih oglatih velja vsaka beseda 1 din; fenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskan« naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovor« glede malih oglasov treba priložiti znamko. (34) Luna in zvezde so začudeno pogledovalo nočne potnike. Svitalo se-je že, ko so prispeli na nasprotni breg jezera. Lastavici sta se poslovili in odleteli nazaj. (35) »Najbolje bo, da zatrkujeva,« je menil Mezinček in kmalu našel Iri velike jagode Zgrabil je največjo, toda ta se je prehitro odtrgala, da je inali palček padel na tla. Zajokal bi, pa ga je bilo sram. Natečaj Z odobrenjem gospoda ministra vojske in mornarice razpisuje komanda vojnega zrakopiovstva natečaj za sprejem rezervnih podporočnikov vseh vojaških slrok, iz zrakopiovstva pa podporočnike, poročnike in zaključno čin kapitana II. razr. v aktvno službo vojnega zrakopiovstva za pomožne službe: službo veze, fotografsko službo, metereološko službo, službo zračne obrambe, avtomobilsko, gasilsko, pionirsko in trupno službo. Kandidatje morajo odgovarjati sledečim pogojem: Poleg činov rezervnih častnikov zgoraj navedenih morajo biti sposobni za četno službo v miru in v vojski; ne smejo biti starejši od 30 lit in ne oženjeni, razen kandidatov rezervnih zrakoplovnih kapitanov II. razr.; morajo imeti vsaj 7 razredov gimnazije, oziroma odgovarjajoči razred učiteljske, srednje tehnične, nautične ali višje državne trgovske šole; biti morajo jugoslovanske narodnosti in popolnoma vestni v nacionalnem oziru; ne smejo biti sodno kaznovani, niti v sodni preiskavi in ne pod varuštvom; morajo biti primernega obnašanja v civilu in ne smejo biti vdani grdim razvadam. Prošnje se bodo sprejemale do zaključno 30. jul. 1939 do 12 in morajo biti naslovljene na Komandanta vazduhoplovstva vojske, general-štab, Nastavni otsek, Zenjun. Vsa podrobnejša obvestila se dobe lahko pri Komandi voj. zrakopiovstva, Zemun, če se priloži naslovljena in Irankirana kuverta. Pisarna Komande vojn. zrakopiovstva V. K. št. 694/1939. Ksilolitni tlak je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd. — Izdeluje ga trg. dr. z o. z. MATERIAL Ljubljana, Tyrševa c 36 a Telefon 27-16 - Brzo;avi: MATERIAL Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjamo žalostno vest, da nam Je umrl po dolgotrajnem bolehanju na« ljubi oče ln mož, gospod Jakob Eržen mizarski mojster in posestnik v Lescah Pogreb dragega nam pokojnika bo v torek, dne 11. julija 1939, ob S popoldne na farno pokopališče v Lescah Lesce, 10. Julija 1939 Žalujoči ostali Službe iičejo Službo točaja (šangpurša), kjer koli — Iščem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11247. (a) Dekle vajena meščanske kuhe, žrli službo pri boljši družini. Ponudbo podružnici »Slovenca« v Trbovljah. (a) Službodobe Dekle-služkinjo za vsa hišna dela ter vestno, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11263. (a) Pekovski pomožnik dober delavec ln razna-Salec, dobi službo. Franc Doki, Kute 66. (b) Vrtnarja ki bi tudi krmil 2 kravi in opravljal hišna dela, so takoj sprejme na Dolenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posten« St. 11237. (b) Knjigovodkinjo(-djo) sprejme Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ptuju. Pogoj: per-tektno znanje trgovskega knjigovodstva. TroSnje s spričevali in označbo zahtevane plače je vložiti do 20. Julija t. 1. (b) mm\ Vajenke za umetno vezenje In prcdtlsk sprejme Matek & MikeS, LJubljana, Frančiškanska ulica. (v) I Hišo z veliko delavnico aH s skladiščem, pripravno za vsako obrt, ln z velikim dvoriščem v centru Ljubljane, prodam. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zelo ugodni pogoji« St. 11248. (p) Hišo, zemljišče zraven postaje Polzela, prodam aH oddam v najem. Cena nizka. Lenasl Illnko, Polzela. (p) ObK Mreže za postelje natcenefe pri Andiovic, zaloga pohištva. Pomenskega ulica 34 (1) »Triglav« kolesa prvovrsten material, ln drugo znamke, z garancijo, prodaja najceneje: »Triglav«, ltesljeva 16. <1> Za strniščno setev priporoča črno in sivo ajdo, koruzo za zeleno krmo, gralioro, rdečo deteljo in repo, vse najboljše kakovosti - tvrdka Fran Pogačnik d. z o. z. v LJubljani, Dunajska c. St. 33 (Javna skladišča) Hruške, slive, špingle sveže, debele ln okusne kg 3.25 din. Zaboji 45 kg. franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzl». (D Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvellr, LJubljana SVolfova ulica SLS Pouk Strojepisni pouk (za časa počitnic). - Vetrni tečaji. Vpisovanje dnevno. - Christofov zavod, Domobranska 15. /enitbe Tovarniški uslužbencc 29 let star, takoj poroči boljšo tovarniško delavko ali dekle z boljšim zaslužkom, staro 20 do 28 let, z nekaj prihranki ali doto. Le resne ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Verna 1011«, (ž> Denar Velika trg. hiša dvonadstropna, v sredini Celja, H trgovskimi lokali in velikimi skladišči naprodaj. Ponudbe na podr. »Slovenca« v Celju pod »Kapital«. (p Rolleiflex-avtomat zadnji model, s priborom, zamenjam za Lelco aH Zelssovo kamero 24x36 mm. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Celje-Mari-bor« St. 11076. (r) Najfinejše salame domače in ogrske, polno-masten polemendolskl sir — dobite pri I. Buzzollnl, Llngarjeva ulica, dellka-tesa. Telefon St 26-28. r Brezplačen zavitek »Dostalovega« toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh pri prvi uporabi. SpuščaJI, mozolji, nečistosti lica izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V lekarnah ln drogerljah originalni karton 32 din. II Naznanilo! Cenjen, občinstvu naznanjam, da sem se preselil iz Dravelj na TyrSevo cesto 124. Priporočam se za nadaljno naklonjenost. Anton Vrhovec, krojač. (o) Poizvedbe Dotično žensko ki so jo videli v nedeljo, da Je okoli pol 10 vzela v frančiškanski cerkvi rdeče - rumeno palico s svetlim ročajem, se naproša, da jo odda pri vratarju. (1) Denarnico z večjo vsoto sem Izgubila od pekarne Wertnik Tyrševa cesta do TyrSe-ve ceste 129. Poštenega najditelja naprošam, da jo vrne proti nagradi v župnlšče sv. Krištofa. (e) Ali ste že darovali za kongres Kristusa Kralja?! Vsem znancem in poslovnim prijateljem sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni, zvesti prokurist in poslovodja Peter Jenko Pogreb nepozabnega in vzornega sodelavca bo v torek, dne 11. julija 1939. ob 18 izpred njegovega doma na Celovški cesti 74 a k Sv. Križu Družabniki tvrdke SCHNEIDER & VER0VŠEK KILA JE NEVARNA BOLEZEN Kila, ki je slabo prepeta ali zanemarjena, se ne samo veča, ampak se lahko tudi zavije. — Življenje bolnika je v stalni nevarnosti. — Vsak bolnik se tej nevarnosti lahko izogne, Če nosi pas za kilo, iznajdba dr. L. Barrerea, zdravnika iz Pariza. Pas _ Neo Barrčre je pojx>lnost današnje tehnike. Pridržuje kilo pri vsakem gibu in delu, brez trdega jopiča (.»pelotat) in brez železne vzmeti. Sistem dr. Barrere je sprejel tudi higienski svet francoskega vojnega ministrstva. Vsak bolnik se lahko prepriča, da to ni samo reklama, ker je po-skušnja brezplačna in nakup brozobvezen. Pasovi za povečen želodec z zračno blazino sistema dr. Barrčre. Pas za j io operaciji slepiča, pas za po operaciji kile, povešene maternice i. t. d. Bolniki, obiščite tehničnega specialista dr. Barrčreovega. 1 "' ' V Ljubljani dne 15., 16. in 17. julija v lekarni Mr. ph. Slavka Hočevarja, Šiška. Stalna prodaja Barrereovih pasov samo Sanitas — Beograd, Tera-zije 5, Palača Izvozne banke (na koncu pasaže), telefon 29-891. Brošuro za kilo dobite, če pošljete 10 din v jioštnih znamkah, brošuro za povešen želodec pa, če pošljete 5 din v poštnih znamkah. Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št 5 Umrla je naša ljuba mama, stara mama, tašča itd., gospa Antonija Bakovnik Nepozabno pokojnico smo pokopali v ponedeljek ob pol 17 na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maribor, dne 10. julija 1939. Globoko žalujoči: Fini, Berta, Znrka, Anica, Vera, hčere. Dr. Joža Sekula, Djuro Val.iak, Feliks Pertot, zetje. Martina, Marjanca, Duška, Mirko, Tatjana, Ada, Pavel, vnuki in vnukinje. Nameščenci tvrdke Andrej Čekada, Sv. Petra cesta št. 16, z žalostjo sporočamo, da je naš dobri tovariš, gospod RilFilEL BERLOT včeraj, dne 10. t. m. ob 3 popoldne, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega tovariša bo jutri popoldne ob i/2 5 iz mrtvašnice Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. julija 1939. Dotrpel je naš srčno rlobri soprog, oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod Peter Jenko prokurist tvrdke Schneider & Verovšek Nepozabnega pokojnika bomo spremili k' večnemu počitku v torek, dne 11. julija 1939, ob 18 iz hiše žalosti, Celovška cesta 74a na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana, 9. julija 1939 Globoko žalujoči Marija, soproga; Marjanca, Ela, hčerki Inž. Janez Jelačin, France Gerželj, zeta Ne j k a, To m a že k in Peterček, vnučki ter ostalo sorodstvo Zs Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar* izdajateij: inž. Jože Sotija Urednik: Viktor Cenčifi ^h^ IIUBIIANA Prva nova maša v Mostah -lep praznik mlade župnije Ljubljana, 10. julija. Meščanska župnija, najmlajša v Ljubljani, ki deluje šele poldrugo leto, vendar je že doživela prelepo sloveenoet prve nova maše, pri kateri ao sodelovali z veliko požrtvovalnostjo vsi Moščani. Za veako (aro je nova maša poseben in pomemben praznik. Se pomembnejši pa je bil za moščaneko faro. Najbolj skromna cerkev v Ljubljani in edina lesena cerkev v Sloveniji — moščanika farna cerkev je bila kot iopek, vsa okrašena « cvetjem in zelenjem. S stropa »o visele goste mreže vencev, oltarji pa so bili kar zasuti e cvetjem. Pa tudi na zunaj so Moste pokazale, da so ponosne na evojega prvega novomašnika g. Marjana Kremžarja. Prav mnogo jih je bilo, ki so hoteli ie posebej počastiti svojega mladega prijatelja iz mladostnih let, zato so hišni posestniki z veseljem razobesili zastave. Mladina je zadnje dneve z vnemo krasila ulice in pos'avila mogočen špalir mlajev in zastav po cestah, po katerih naj bi šel novomašniški sprevod. Na predvečer pa so novomašniku pred domačo hilo zapeli domači pevci. V moikem zboru, v katerem je bilo nad 40 najboljših pevcev, to eodelovali člani vseh treh moičanekih pevskih zborov kakor tudi člani cerkvenega pevskega zbora. Novomašnik ee je za prisrčno pozornost ganjen zahvalil in poudaril, da razume, če Moščani ljubijo evojega župnika, ki jih spremlja v življenju od zibelke do groba. S tem pa, da to ee spomnili njega, ki njim še nikd ar ni maieval, so Moičani pokazali, da vedo, da eta slovenski duhovnik in »lovmski narod eno, ln tako nai bi bilo vednol K novi mati, ki ee je začela ob 9 dopoldne, so prihiteli skoraj vsi Moičani. Novomašnik je krenil v cerkev ekozi gost ipalir, v katerem je bilo posebno veliko itevilo narodnih noi. Člani fantovskega odseka eo svojemu nekdanjemu tovariiu postavili v ipalir močno četo članov v krojih, nasproti pa so stale članice Dekliškega krožka. Pred cerkvijo je pozdravil novomašnika domači župnik g. Jenko. Večina vernikov ni mogla v cerkev, zato eo ostali zunaj in je zvočnik prenašal govor dr. Kuharja novomašniku in prvo mašo moščanskega rojaka. 1 Nov tabernakelj je dobila cerkev sv. Cirila In Metoda v Bežigradu. Načrte za tabernakelj je izdelal po osnovni zamisli g. župnika bivši član FO sv. Cirila in Metoda tehnik g. Srimpf. Tabernakelj je prava mojstrovina cerkvene umetnosti in vzbuja splošno pozornost cele Ljubljane. Od blizu in daleč prihajajo ljudje gledat ta lepi okrasek našega slovenskega Velehrada — Bežigrada. 1 Vsakoletne duhovno vaje za učiteljice pri uršulinkah v Ljubljani bodo letos sredi avgusta. Kakor je sedaj določeno, se pričnejo 10. avgusta zvečer in se končajo 14, avgusta zjutraj. Če se bo kaj spremenilo, bo pravočasno objavljeno. 1 Naši gasilci na varaždinskih slavnostih. Va-raždinski gisilci so včeraj proslavili na veličasten način 75-letnico obstoja svojega društva, ki ima za seboj prav bogato, zanimivo in v mnogem pogledu važno politično zgodovino. Posebna delegacija slovenskih gasilcev pod vodstvom starešine dravske gasilske zajednice dr. R. Kodreta se je udeležila teh slovesnosti. Bila je povsod gostoljubno in prisrčno sprejeta. Delegacijo so tvorili zastopniki raznih gasilskih organizacij Slovenije iz Ljubljane, Šiške, Kranja, Celja in Maribora. Od Ljubljančanov so se slavnosti udeležili g. Mežek, tajnik gasilske zajednice, ter 3 najstarejši ljubljanski gasilci: Ivan Perme, Fran Medic in Ivan Breskvar. Varaždinske svečanosti so lepo uspele. Ljubljanski gasilci so se včeraj vrnili domov. 1 V počaščenje spomina pok. ge. Lucije Mohor v Sp. Šiški je darovala Karitativni zvezi ga. Ivanka Jančigaj, soproga magistralnega ravnatelja, 100 din. Iskrena hvala in liog plačaj! 1 Skromen pogreb galjeviškega starčka. Včeraj ob 5 popoldne so spremili k zadnjemu počitku 82 letnega Jakoba Sterleta, sitanujočega na Galje-vici, kjer je bil znan pod imenom »Ižanec«. Pokojnik, ki je bil trda ižanska grča, ki na zunaj nI kaz.al svojega dobrega srca, je bil trikrat v Ameriki, kjer st je prislužil s trdim delom nekaj denarja. Po vojni je prodal svoje posestvo na Igu. Mnogim je zatrjeval, da je bil pri kupčiji opeharjen, kajti namesto dinarjev, so mu zapisali krone. Dolgo let je najprej živel v Dravljah. nato pa na Galjevici. še pred smrtjo je napravil oporoko, v kateri se je spomnil siromakov. Ljubljanskim revežem je volil 10.000, vojnim Invalidom-slepcem 5000 in salezljanskemu zavodu na Rakovniku 10.000 din. Pokojnik zapušča sina, ki je nameščen nekje v južnih krajih naše države. In sestro v Ameriki. Pogreb pokojnika je bil skromen. Pokojnika je spremil na zadnji poti šentjakobski župnik g. Barle z 2 duhovnikoma. V sprevodu so šli nekateri Galjevčani in mnoge ženske Iz te delavske kolonije. Mestno občino je zastopal magi- Zanimive rokoborbe Kgipčan Ali ben Abdu v borhl z Čehom Mrno. Crnčov prijem jo tako zvann »ameriška kravata«. Egipčan sani pripoveduje, da jo bil v 20 letih, Odkar se bori, samo enkrat premagan in da upa, da bo v Ljubljani ostal — zmagovalec. Zanimiv prizor iz rokohorb v »Unionu«, Črnec sku*a položiti Mrno na hrbet. stratni svetnik g. Svetel, načelnik eocialnopolitič-nega urada. 1 Po hudi vročini nalivi. Megla je v ljubljanski okolici, posebno na Barju, nekak barometer in dober napovedovalec lepega ali 6labega vremena. V soboto zjutraj se je raztezala po Barju prav gosta plast megle, ki se je kmalu dvignila visoko v zrak. To je bilo znamenje, da bo sobota prav vroča. V soboto je bila letos najhujša vročina. V nedeljo zjutraj ni bilo niti najmanjše meglico. To je bil znak, da se bo vreme kmalu spremenilo na slabše. 2e okoli 6 zjutraj je v nedeljo zagrmelo iz vrhniške strani. Kmalu je začelo roaiti. Včerajšnji dan pa je bil prav deževen. Vrstili so se manjši ali večji nalivi od zjutraj naprej cel dan. Dež je drugače blagodejno vplival na razne nasade. Seno je v glavnem že pospravljeno. Glavna košnja je skoraj končana. 1 Maline na trgu. Včerajšnji trg je bil z domačimi češnjami srednje zalozen. Bile so po 3 do 5 din kilogram. Mnogo je bilo borovnic ln gozdnih Jagod. Na trgu so bile včeraj prvič naprodaj maline, ki so bile po 5 din liler. Bilo jih je le nekaj košar. Gobe — jurčki — so bili v srednji množini po 3—4 din merica. 1 Ustanovni občni zbor »Centralnega šahovskega kluba v Ljubljani. Težnja po močnem In dobro organiziranem šahovskem klubu v Ljubljani je združila veliko število organiziranih in neorganiziranih ljubljanskih šahistov, ki so s pomočjo svojega pripravljalnega odbora že uredili vse potrebno za ustanovitev takega kluba. Ustanovni občni zbor novega šahovskega kluba v Ljubljani bo v eredo 12. t. m. v verandi gostilne »Pri Jerici« v Prešernovi ulici s pričetkom ob 20. Dnevni red bo obsegal sklepanje o klubskih pravilih, ka- Kakor smo že poročali, so razgrnjene na vpogled na mestnem poglavarstvu davčne osnove za odmero pridobnine za 1. 1939. Seznam, ki je leto* razgrnjen, pa nI popoln, kakor druga leta. V seznamu so vnešena samo imena tistih, katerim so je prldobnlna na novo odmerila, dalje onim zavezancem, ki so vložili prošnje za 25% znižanje pridobnine ter tistih, za katere davčna uprava sama predlaga, da se jim pridobnina poviša za 25%. Vsem drugim obvezancem pa je odmerjena osnova za pridobnino v isti višini, kakor 1. 1938. Kljub temu, da niso v razgrnjenih seznamih podatki vseh ohvezancev, pa jih je zanimivo pregledati, saj dajejo sliko premoženjskega stanja številnih mariborskih meščanov, ki imajo toliko dohodka, da morajo od njega plačevati pridobnino. Prvi seznam obsega 172 imen. So to sama nova podjetja, ki so bila predlansko in lansko leto ustanovljena in katerim je bila 1. 1938. pridobnina šele odmerjena. Hazumljlvo, da je njihov dohodek gledan skozi očala davkarije, Se razmeroma skromen ter pri nobenpm podjetju ne presega Čisti doprinos 100.000 din. Najvišje so med temi podjetji ocenjene nove dalmatinske gostilne, kar je znak, da jim gotovo dobro gre. m Poročila sta se g. Jožko Malešič, glavni blagajnik mestnih podjetij in dolgoletni Odbornik Prosvetne zveze, in gdč. Milica Jurinec, učiteljica. Novoporočenemu paru naše prisrčne Čestitke! m Sprejem v strojno šolo vojne mornarice v Kumboru je razpisan. Vsi [Higoji za sprejem so razvidni v pisarni mestnega vojaškega urada na Slomškovem trgu. m RakiraiiKka šola na obisku. Gojenci nove kmetijske šolo v ltakičani v 1'rekinurju so obiskali Maribor pod vodstvom svojega ravnatelja g. inž. Mikuža. Ogledali so si Vinarsko in sadjarsko šolo. razne druge kmetijske ustanove ter zanimivosti Maribora. m Vlomilci povzročili 14.000 din škode. V nedeljo zvečer je bil izvršen v Mariboru spet velik vlom. Žrtev dolgoprstnih zlikovcev je posta! krojaški mojster g. Vojsk, ki ima svojo delavnico v Slovenski ulici. Neznanci so vdrli v delavnico v nedeljo zvečer med 17 in 22. Prišli so v lokal z dvoriščne strani. Na zaklenjenih vratih so izbili desko, skozi odprtino pa so dosegli ključ, ki jo tičal na notranji strani v ključavnici. Vrata so na Ia nučin odprli ter odnesli iz delavnice 3o vlom kmalu pojasnjen. m Mrtvec v »Ameriki«. Na sipinah otoka »Amerika« pri Ormožu so našli truplo mladega utopljenca. Ugotovilo se je, da je to pastir Jakob Martin iz Slojcev, ki je 2. julija ulonil pri kopanju v Dravi. ni Okradena hranjevka. Pri tatvinah, kakor je tule. o kateri poročamo, se po navadi dogaja, da zaide v meitu kak očaner z dežele z rojeno denarnico, zaide v družbo lahkoživih žensk ter se prebudi naslednjega jutra s težko glavo ln tere Je upravna oblast le potrdila, o klubovem lokalu itd. ter volitev klubovega odbora. Vii ša-histi ln prijatelji šaha v LJubljani to k temu občnemu zboru najvljudneje vabljeni, — Pripravljalni odbor. 1 Zaradi pogreba pokojnega prokurista gosp. Petra Jenka bo trgovina Schneider & Verovšek dane9 od 17.30 dalje zaprla. I Kolesar je podrl delavca Pavla Miočiča, sta-nujočega v Kopališki ulici 14 v Mostah. Pri padcu si je Miočii zlomil levo nogo. Prepeljali 60 ga v bolnišnico. 1 Motociklist je podrl na Ilradeckega cesti zasebnega uradnika 39-lelnega Jožeta Rupnika, sta-nujočega v Udmatu. Pri padcu je dobil uradnik notranje [»oškodbe in so ga prepeljali v bolnišnico. 1 Nesreča ali lamoumorf Na železniški progi eo v ponedeljek zjutraj našli nasproti šoli na Viču mrtvega Franca Jesenovca, 29-lelnega delavca. Povozil ga je vlak in mu docela zdrobil glavo. Domnevajo, da je brezposelni delavec napravil samo-umor. Na kraj nearečo je odila policijska komisija, truplo pa so prepeljali v mrtvašnico. 1 Lep uspeh ljubljanske policije — pel vlomov pojasnjenih. Poročali smo že o predrznem vlomu pri belem dnevu v trgovino Engelbert dne 21 .junija, ko je vlomilcem padlo v roke 17.000 din. Znano je tudi, da eo potem v Mariboru prijeli Sipova Dragotina iz Okučanov pri Novi Gradiški in Franca Karlovška iz Trbovelj. Zadnji ni niti najmanj v sorodu z vejo Karlovškov, ki »o doma v Smarjetl pri Novem mewtu. Mariborska policija je poslala grešnika ljubljanski policiji, ki je dodobra pregledala življenje obeh vlomilcev. Raz-vozljala je kar štiri druge, doslej nepojasnjene vlome, ki sta Jih oba ta dva zagrešila v dobrih štirinajsitih dnevih v Ljubljani. Vlomilca sta tudi ie priznala in tako Je pojasnjen vlom, ki je bil napravljen 5. junija v zlatarsko delavnico Olge Delič na VidovdanskI cesti. Tam sta odnesla 8 ur ln druge dragocenosti. 12. junija sta vlomila v trgovino Franc Perčinlič na Gospoevetski cesti. Iz te trgovine z električnimi potrebščinami sta odnesla ročno blagajno. Takoj naslednji dan sta vlomila v »Novo trgovino« na Dunajski cesti, kjer sta odnesla 1100 din. 17. Junija sta vlomila v špecerijsko trgovino Ivanke Cvar na Vidovdanski ceetl in odnesla za 000 din drobiža. 21. junija pa sta ujela zlato ribico v trgovini Engelbert ter jo šla takoj zaliti v Maribor. V Ljubljani so vlomi prenehali, v Mariboru pa Je Sipov vzbudil veliko pozornost. V baru je namreč zapravil v eni noči 4000 din, kar je pomenilo tudi že aretacijo. Ljubljanska policija je našla tudi obe ročni blagajni. Vlomilca sta jih vrgla v Ljubljanico, odkoder so jih sedaj, seveda prazni, prinesli na policijo. Znnimlvo je, da Je Sipov prišel v Ljubljano tako, da je pobegnil eskorti zagrebške policije, ki ga je hotela prepeljati v kaznilnico. V Ljubljani pa je Izkoristil čas veleeejma, ko je toliko tujcev, ter je neopa-ženo s pajdašem vlamljal v trgovine v opoldanskem odmoru. V torek bosta oba vlomilca oddana »odišču. 1 Gospodinje! Sedaj |e čas, da si obnovite vašo posteljnino. Pri prenavljanju boste potrebovale gradi za modroce, ki ga dobite v dobrih kvalitetah po 20 do 28 din pri tvrdki GoriČar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 1 Zaščito pred soncem zahteva tudi vaša kofca. Sonce jo utruja Solea krema pa jo varuje, hrani, hladi in gladi. Solea krema za boljšo prehrano kože. Dosti zanimivejši je drug seznam, ki obsega 115 mariborskih tvrdk, katere predlagajo davkariji, naj se jim odmeri pridobnina za 25% nižje, kakor je znašala poprej. Posebno značilno je, da je v tem seznamu največ trgovcev, med njimi celo nekatera trgovska velepodjetja. Vidi se, da mariborski trgovini z izjemo nekaterih redkih panog v sedanjih časih ne gre preveč dobro. Po številu pridejo za trgovci gostilničarji, katere tlačijo podobne skrbi, kakor trgovce, potem odvetniki, nekateri zdravniki ter precej obrtnikov, med njimi pa največ mesarjev. Tretji seznani, ki vsebuje podjetl«, za katera smatra davkarija, da so lansko leto več zaslužila, kakor poprej ter da se jim mora pridobnina zvišati za 25%, pa vsebuje 87 imen. V tem seznamu so skoraj vsi trgovci s kurivom, s kolesi, pisalnimi stroji, elektrotehničnim mnteri-jalom, radio aparati, papirjem, manufakturo, z vinom ln žganjem. Po tem seznamu sodeč bi bile to trgovske panoge, za katere se je konjunktura v preteklem letu dvignil«. Zanimivo pa je, da so v tem tretjem seznamu samo tri tovarniška podjetja, od katerih je pri naivečjent — veliki tovarni za usnje, precen|en Čisti dohodek na 925.000 din. prazno listnico. Enkrat pa so je zgodilo narobe. Iz Mute jo prišla v Maribor neka branievka ter popivala v gostilni v družbi moških. Ko jo je nekaj kavalirjev zapustilo, Je s strahom opazila, da je z njuni vred izginila tudi njena denarnica, v kateri je imel* 304 din gotovine. m Mestno smetišče je začelo goreti. Smeti Iz mesta večinoma vozijo sedaj na Ruško cesto, kjer jih pod tovarno Doclor in drug zasipljejo po strmem nabrežju. S tem nasipavaiijem naj bi so nabrežje, ki so je pred nekaj leti zrušilo, znova utrdilo. V nedeljo pa je nastal v kupu smeti naenkrat sani od sebe požar, ki bi bil najbrž zajel ves nastili breg. če ga ne hi bili delavci Iz tovarne Doctor in drug ukrotili z mnogimi curki vode Iz tovarniškega dravskega vodnjaka. m Se je poštenost na svetu. V času, ko je policiji javljenlh vsak dan nekaj tatvin koles in se vsak kolesar boji pustiti svoje kolo na ulici le za nekaj hipov brez nadzorstva, se čudno sliši, da je slalo na Radvanjski cesii neko kolo 4 dni prislonjeno ob plot. Ljudje, ki so kolo videli, so mislili, da ga je pač lastnik za nekaj časa tain shranil, čez nekaj dni pa so le poslali nanj pozorni In včeraj ga je 12-!elni dijak Alojz Matjašič pripeljal na policijo, kjer ga lastnik dobi. Kolo, ki je bilo očlvldno ukradeno ter ga je tat pustil ob plotu, |e znamke »Tribuna*. m Samomor na Kalvariji. Včeraj zjutraj so našli obiskoval'i Kalvarije vštric tretje kapelico na drevesu obešenega moškega. Bil je že mrzel, ko so ga sneli. Ugotovilo se |e, da Je bil to 40-ietnl podtiradnlk OUZD, A. Novak, ki Je Izvršil dejanje v duševni zmedenosti. m Tragična smrt od kapi. V nedeljo zjutraj Je odšla posestnlca Mlakar Iz Sp. Polskave k mnfi. Doma je pustila svojo 18-letno hčerko. Ko se je vrnila od služba božje, je našla hčerko sedečo na klopi pred hišo — mrtvo. Sprva so domnevali, da je postala deklica žrtev kakega zločin«, potem f»i se je ugotovilo, da je umrl« od srčne kapi. Bolehala je več let na srčni hibi. Chamberlain o Gdansku London, 10. julija. AA. Chamberlain |e dal dane« v p|Mxinjein domu izjavo, ki jo je vsa država pričakovala z velikim zanimanjem in nestrpnostjo. Predsednik vlade je dejal: 2e prej sem Izjavil, da vzdržuje vlada Nj Ve- ličansl\a najožji slik s francosko in poljsko vlado glede vprašanja Gdanska. Danes nimam kaj pristaviti k prejšnjim poročilom o stanju v tem mestu. Morda pa l>o koristno, Če še enkrat ponovim bitne |>ogoje lega vprašanja tako. kakor jih gleda vlada Nj. Veličanstva V narodnostnem pogledu jo Gdansk skoraj v celoti in pojiolnonia nemško ino-slo. Toda blagostanje njegovih meščanov v znatni meri zavisi od poljske trgovine. Mesto predstavlja edino [»oljsko naravno j>o! k Baltiškemu morju. Zaradi tega je pristanišče, ki ae nahaja na ustju Visle. velikega življenjskega, strategičnega In gospodarskega fiomena za Poljsko Katerakoli država bi imela v oblasti Gdansk, vsaka bi lahko zaprla Poljski dohod do morja ali z drugimi besedami povedano, bi mogla izvajati nanio v znatni meri gospodarski in vojaški pritisk. Tisti, ki so odgovorni za ohranitev dosedanjega pravnega stanja v Gdansku, so si pojioltiomn v svesli teh dejstev. pa so se zato napram temu vprašanju tudi opredelili. Poleg tega ob današnjih okoliščinah ne more biti govora o kakšnem tlačenju nemškega prebivalslva v Gdansku. Nasprolno uprava nad svobodnim mestom Gdansknin je popolnoma v nemških rokah. Pač pa obstoji neka omejitev, ki pa nima nobene zveze z državljanskimi svoboščinami prebivalstva Gdanska Današnji pravni položaj se ne more imenovati niti neupravičenim niti nelogičnim brez ozira na lo. da se da morda nekoliko spremeniti. Dejstvo, da je nemški državni kancler s pogodlK), ki jo je sklonil z maršalom Pllsudsklm za 10 let sani zajamčil ohranitev pravnega stanja Gdanska do leta 1944. Vse do marca letošnjega leta se je zdelo, da Nemčija ne smatra revizije položaja Gdanska kot tako nujno vprašanje. a prav lako se jo zdelo, da to ni vprašanje, ki bi že sedaj moralo privesti do re«»nega spora. Toda ko je Nemčija v marcu izročila predloge, ki so vsebovali nekatere določene nemške zahteve, in ko se je v zvezi s temi predlogi ojačila huda prolipolieka kampanja v nemškem tisku, je prišla poljska vlada do prepričanja, da ji preti nevarnost od morebitnega enostranskega reševanja tega vprašanja, od reševanja, ki bi se mu ona morala z vsemi silami upreti. Pri ocenjevanju položaja jo Poljska upoštevala dogodke, ki so se pred tem odigrali v Avstriji, Češkoslovaški in v memelski pokrajini. Poljska vlada je zaradi tega, ko ;e odbila nemške predlogo, od svoje strani predlagala nove predloge za rešitev spora. Ko je 23. marca ukrenila posebne varnostne ukrepe, jo poljska vlada 26. marca poslala v Berlin svoj odgovor. Prosim Ia visoki doni, da dobro pazi na te datume. Namreč česlokrat se popolnoma napačno govori, da so britanska jamstva podžgala PoJjsko in jo pripravila do tega, da slori ukrepe, o kate-rih sem malo prej govoril. Toda vlada Nj. Veličanstva je dala poliski vladi imenovano garancije šele 31. marca. Do 26. marca ne samo da poljski vladi niso bila še dana angleška jamstva, temveč tudi ni bilo še Izdano nobeno sporočilo Varšavi, da lahko pride do takih Jamstev. Najnovejši dogodki v Gdansku so morali neizogibno izzvati bojazen, da bi v mestu moglo priti do spremembe sedanjega statuta, to je enostranskega akta, ki bi se izvršil po vzoru nekaterih sorodnih potez, katere bi Poljsko postavile pred izvršeno dejstvo. V takih okoliščinah bi akcija, katero bi [»odvzela Poljska zaradi vpostavitve prejšnjega stanja bila predstavljena kot poljski napad . Slovenskemu izobraženstvu Vsako leto v Franciji pa tudi drugod prirejajo znane »socialne tedne«, na katerih se sistematično razpravlja o važnih sodobnih vprašanjih. Izkazalo se je, da je tak način obravnavanja najprimernejša oblika in da udeležencem, ki sodelujejo v debati, prinaša največ jasnosti. Po tem vzoru bo Slovensko kat, akad. društvo »Zarja« priredilo v dneh od 7. do 13. avg. v Bohinju akademski kulturno-eocialni teden. Predavatelji bodo izbrani iz vrst najboljših katoliških kulturnih delavcev. Po vsakem predavanju bo debata. Poglaviten predmet obravnav bo vprašanje oecbe in njene svobode v duhovnem in družabnem življenju. Drugi del programa zavzemajo slovenski problemi, Zadnji dan pa je posvečen vprašanju slovenske narodne obramoe, Na programu eo tudi pestri večeri ob kresnem ognju. Točen program bomo v kratkem javili.v časopisju. Vabljeni so kat. akad. starešine, kat akademiki in akademičarke, abiturienti ter vse kat. iz-obraženstvo. Navzoči bodo tudi češki, slovaški, poljski in bolgarski akademiki ter zastopniki vseh treh univerz. Celotedenska oskrba za akademike, abituricn-te in brezposelne izobražence 25 din, za ostale 50 din. Vložena je prošnja za četrtinsko vožnjo. Prijave do 25. jul. na naslov: Slov. kat. akad. društvo »Zarja«, Ljubljana, Mikioiičeva cesta 5. Litija Ohriji zbor ZZI) v Litiji Jo bil v soboto 8. Julija zvočer v dvorani Ljudskega doma. Zlior« se je poleg lepega števila članov udeležil tudi tajnik centralo g. Pirih, ki je podčrtal, kako velikega pomena ie za delavstvo, če so delavci organizirani v ZZI), Po čitanju zapisnikov In opravljenih formalnostih je bil razrešen dosedanji odl>or pnd prodsedstvoin Lenarčiča in Izvoljen novi r, Prebl-lom ml. na čelu. Po teh volitvah so prišle na red volitve delavskih zaupnikov in je niln sprejeta kandidatna lista, katere nosilec je Prebil st. in katero zmaga je gotova. Po vzpodbudnih besednh domačega župnika, ki je poln zanimanja r.a nnšo delavstvo, so se udeleženci zbora razšli, vsi veseli nad uspelim zborovanjem. ----in I !■! litin m^im^j, J -t«..,, tml*miM . Vlak zdrobil avto v Pušeatlh pri Ormožu. HDI □3 m MARIBOR Mariborska premoženja v luči davkarije KULTURNI OBZORNIK Poglavje iz italijansko-slovenskih združenih borb za narodne pravice V zadnji številki odličnega časopisa »La Porta Orientaleki izhaja v Trstu kot pobomik za študij julijskih ter dalmatinskih vprašanj in tudi kot nosilec misli kulturnega razumevanja Italijanov in Slovencev, je izšel nadvse zanimiv članek: >11 processo per alto tradimento Bennati-Qua-rantotto< (VeltMzdajniški proces Bennati-Quarant-otto). Spisu so priloženi prevodi uradnih aktov iz obravnave in Lz dopisovanja tedaujih avstrijskih oblast ev. V čem obstoja ta proces? V letu 1878. se je italijansko iredentistič.no gibanje precej pojavilo zlasti na istrski obali. Splošno gibanje je zajela tudi dva mlada vseuči-liščnika iz Kopra: Bennatija (poznejšega senatorja) in Quarantottija. Na praznik »statuta« (t. j.na dau, ko je Italija praznovala sprejem Albertinske ustave) dne 2. junija 1878. sta navdušena fanta nalepila po koprskem mestecu lepake s protiavstrij-sko vsebino in za pravico narodnih manjšin.1 Smola je hotela, da ju je pri početju opazil neki Decolle, ki je oba tudi naznanil avstrijski policiji. Že po par dneh so mlada italijanska narodnjaka zaprli in določili za sedež obravnave Ljubljano. Obravnava se je pričela šele 7. septembra. Zaključek: slovenska porota je oba italijanska nacionalista proglasila za nekriva veleizdajel Bila sta tudi takoj spuščefta na svobodo. Zanimiva plat pri vsem procesu je ravno v dejstvu, da so se v enaki borbi za narodne pravice znašli Italijani in Slovenci v eni fronti. Še več: v tem slučaju so slovenski narodnjaki bratom po isti ideji pomagali do svobode. Toda oglejmo si po članku potek obravnave in kaj pravijo listine. Zagovornik obsojencev odvetnik Gambini (poznejši italijanski poslanec v dunajski zbornici) je brž spoznal, da išče Avstrija procesa, da udari tiste, ki jo z iskanjem pravice vznemirjajo. — Čudna usoda vseh zatiranih! — Gambini je tudi v dobrem političnem vonju sklenil poiskati pomoči v dveh ljubljanskih odvetnikih, in sicer v tedanjem slovenskem politiku in vodji narodne struje dr. Zamiku in v vodji velenemške (rajhovske) struje dr. Moscheju. Gambini in naš Zamik sla se brž razumela in našla, da v zaupni obrambi udarita po krivični avstrijski oblasti, ki jemlje narodom pravice in išče s prodanimi plačanci vele-izdajniske žrtve med mladimi, za par nalepljenih plakatov in morda par knjižic narodno-kulturne vsebine. Odvetnik Gambini *e je začasa procesa preselil v Ljubljano. Sleherni večer je zahajal v »Čitalnico« 1 Po koprskih ulicah so tudi našli naslednje jutro vse polno votlih trstik in znotraj papirčke z italijanskimi domoljubnimi pesmicamL Čas št. X. Izšla je zadnja številka letošnjega letnika ter prinaša naslednjo vsebino: v uvodniku poudarja dr. V. F. pomen kongresov Kristusa Kralja ter še posebej ljubljanskega, kajti zamisel teh kongresov jc potekla iz slovenske glave ter moramo biti veseli, da so 6i zastopniki svetovnih katoličanov izbrali za kongresno mesto prav naša belo Ljubljano. — Dr. A. Brecelj priobčujc poglavje o »zdravstvu v preteklosti in sedanjosti«, kjer na podlagi moderne literature navaja zgodovinski razvoj zdravniške znanosti od prvih po-četkov preko grškega zdravilstva in vplivov krščanstva do novejših metod, dalje razna razkolni-štva v zdravstvu, potvare in ostanke ljudskega zdravstva. Na koncu poda tudi svoje strokovno mnenja o zdravnikih in zdravstvu. — Prof. dr. Lambert Ehrlich nadaljuje svojo razpravo o razvojni teoriji ter najnovejših mnenjih o njej. — V oddelku »Obzornik« je Bogo Graienauer na podlagi najnovejših razprav dr. Mala načel vprašanje slovenske svobode ali suženjstva v najstarejših zgodovinskih časih. Primerja mišljenje dr. Mala in dr. Hauptmanna ter se nagiblje bolj k drugemu, dasi tudi dr. Malu da v marsičem prav. Sestavek se dotika osnovnih zgodovinskih vprašanj, na katerih stoji vsa naša zgodovina in ki 60 najbolj zavita v nejasnost. — Bogat je oddelek očeti iz področja religije (Luman: Cerkvenih očetov izbrana dela), socialnega gospodarstva (Gosar: Gospodarstvo po načrtu; Žebot: Korporativno narodno gospodarstvo; Kerenčič: Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih gricah), iz jezikoslovja (Slovenski jezik; Bezlaj: Oris slovenskega knjižnega izgovora), zgodovine (Žontar: Zgodovina mesta Kranja), umetnosti (Štele: Monumenta II.) ter leposlovja (Hauffove pravljice; Bevk: Legende in Vazov: Pod jarmom) Zapiski ob« egajo članek Fr. Terse-glava: Ne mešajmo svetega z nesvetim! — Tako je zaključen 30. letnik te publicistične revije Leonove družbe in obsega 344 6trnai. Letno velja 60 dinarjev ter ga priporočamo vsej katoliški slovenski inteligenci! Koncert sloventkih narodnih pesmi v ZagrebiL Kot zaključno prireditev na koncu letošnje sezone, nam je dalo Slomškovo prosv. druitro koncert svojega društvenega zbora z zelo bogatim in pestrim programom. Zobru je dirigiral g. LHac Andrej. V prvem delu koncerta so bili na sporedu moški zbori v harmonizncijah Jereba, Marolta, Ferjančiča in Mihelčiča. Povsem originalno in lepo sta bili podani Jerebov »Deklič« in Mihelčičevo »Polje«. Pri zboru je bilo zapaziti po nekod primanjkljaj polnosti harmonie, zlasti v drugem tenorju; to je morda najbolj prišlo do izražanja v Mihelčičevem venčku »Nebo žari«, ki je drugače bil skrbno interpretiran, dočim je Pregljev ženski zbor ta ne-dostatek nekoliko zabrisal. Moški zbor, ki je v društvu še najmlajšega datuma, potrebuje več harmonične enotnosti, čim manj navezanosti na note in večje prikupnosti v barvi in dinamiki. Med prvim in drugim delom programa se je predvajala v razvedrilo in oddih enodejanska burka »Testament v sodu«, ki je med publiko vzbudila obilo prisrčnega smeha. Mešani zbori v drugem delu sporeda, so nas čisto iznenadili. Pred nami je stal na odru zbor šestdesetih ljudi, ki je dobro in rado sledilo skoraj vsakemu migljaju zborovodje. Že prve Ba-jukove, Žirovnikove in Laharnarjeve stvari so nam pokazale odkritosrčno veselost slovenske narodne duše. Žirovnikovo »Glejte že sonce zahaja« je poslušalstvo prav lepo sprejelo, ker jim je ta pesem pričarala večerne zvonove v skrbni dinamiki in polnodoneči harmoniji. Adamičeva »Rožic ne bom trgala« je bila morda nekolikoi pretežka v vedrem ozračju Bajukovih harmonizacij (»Vrabec, »Slavec« ...) na programu. Zato so mestoma moški glasovi dajali čut neke borbe z Adamičevo kro-matiko in tudi neke pretrganosti. Pa to je bilo in se je bratil z našimi rodoljubi in tijdi s porotniki v procesu. Vse to kajpak ni ostalo prikrito avstrijski policiji. Kranjski deželni predsednik Kallina je že v avgustu riservatno sporočil notranjemu ministru, »da so obtoženci modro presojo krajevnega političnega položaja izbrali za zagovornika dr. Moscheja in dr. Zamika, ki oba pripadata k nacionalni stranki; posebno nevaren je pa drugi, ker ima velik vpliv in je silovit govornik. Znal bo vplivati na porotnike, ki pripadajo nacionalni stranki; k nesreči je večina izžrebanih ]x>rotnikov te stranke. Zato je treba z gotovostjo računati — kakor mi je zaupno sporočeno, da sta Zamik in Moschč sklenila prikazati obtožence kvečjemu za krive narodnih idej in čustev, ki si sedaj utirajo pot pri vseh narodih«. Kallina je dobro označil politično ozračje — seveda ni vprašal po vzrokih — kakor krivi oblastniki sploh ne, marveč je hotel udariti po nosilcih posledic, ki so jih vzroki porodili. lir. Zamik je znal proces dobro zavlačevati. Znal je pa tudi jasno in pogumno nastopiti, kar »Porta Orietale« prizna, ko piše: »Zamik je celo poudaril, da je obenem narodom skupni zatiralec hotel Slovence narediti za rablje Italijanov, kar so pa ne bo nikdar zgodilo.« Enako je skušala Avstrija s političnimi procesi proti Slovencem, katere je najraje obravnavala v Trstu ali Pulju. 8, septembra se je obravnava zaključila. Član-kar trdi, da so vsi slovenski porotniki enoglasno zanikali krivdo Bennatija in Quarantottija »Nemci pa da niso znali ali niso hoteli ]>opolnoma premagati svoje tenkovestnosti (serupoli)«. Mladeniča sta bila takoj izpuščena in odvetnik Gambini ju je spremljal naravnost v slovensko »Čitalnico , kjer so osvobojene italijanske narodne borce sprejeli ob petju Garibaldijeve himne. »Par sto oseb najodličnejše ljubljanske dnižbe je spremljalo oba istrska študenta na postajo,« so pohvalno omenjali italijanski listi. Zato se je treba še dandanašnji čuditi, ko nekateri prenapeteži očitajo Slovencem, da so bili »austriaci« v škodo Ualijanstvu. Saj zaključuje ugledna revija takole: »Morda niso še nikjer Slovenci tako pokazali kakor v tem procesu, da nočejo biti varuhi avstrijske ideje in da nočejo obsojati italijanskih patriotov.« In še: »najbolj pro-svitljeni med njimi (Slovenci) so se večkrat pridružili v idejah ln tudi v borbi, ko so delali za svobodo lastne domovine in domovine drugih.« To so resne besede nepristranskega zgodovinarja, ki zadobijo še večji pomen, ker so zapisane v ugledni kulturno-politični reviji. Ko je šlo za svobodo, ko so hrepeneli po narodnih pravicah, so se v idejah in borbah skupno našli najboljši naši in italijanski duhovi. Ali naj bi to ostalo brez posledic za dobro medsebojno umevanje?! R. B. kmalu zabrisano z enostavno in poljubno Hribarjevo »Hišica očetova«, ki je temu sledila. Krasno je bila podana od strani pevovodje in zbora sanjava Sattnerjeva pesmica »Perice«. Pri brenčečem zboru smo imeli res užitek v polnobarvni harmoniji ter skrbni in elastični dinamiki, ki jo je zbor nevezan na besedilo popolnoma čutil z dirigentom in jo tudi podal od močnih forte do zgubijajočih se pijanisimov v kadencah. Ko pa je temu sledila Bajukova »Moj očka« z vmesnimi varijacijami tenorja in soprana, je odobravanja publike doseglo svoj višek in zbor je moral pesem ponoviti. Zbo-rovolja je pesmi vlil tako vedrost in veselost, tako nam je vidno in onomatopejski podal jezdenje — a to je bilo še poudarjeno z vmesnim juškanjem — da je kar celo dvorana sledila zboru naglašajoč to s svojo razigrano nemirnostjo na 6edežih. Moč žilice narodne pesmi! Zaključek in kulminacija sporeda je bil veliki venček narodnih pesmi »Zadoni nam, zadoni!«, ki ga je zložil g. Lisac Andrej. Skladatelj nam je dal s tem noviteto, ker tukaj poje naizmenoma mešani, moški in ženski zbor, verno sledeč smislu besedila. Kes, zelo srečno je v tem venčku zbranih sedemnajst narodnih pesmic, ki nam tako lepo predočujejo domači kraj. Skladatelj je to točko programa tudi najskrbneje pripravil in lahko rečemo, da je popolnoma obvladal s svojo roko pevce-, razdeljene v tri zbore, ki so se mu tudi čisto vdali sledeč njegovo interpretacijo. Zato je, seveda, 7. resnim užitkom in navdušenjem poslušala polna dvorana ta venček, ki je trajal celih 15 minut ter se je zalo tudi odobravanje in ploskanje na koncu tako težko, poleglo. Človek, ki je prišel na to prireditevs strogo kritičnim očesom in ušesom, se je moral vdati presenečen nad odkritosrčno priprostostjo in toplino za domače ognjišče, če pa malce premislimo, kako velika je bila požrtvovalnost zborovodje in pevrev, ki si služijo vsi s težkimi žulji čez dan svoj vsakdanji kruh, dekleta so pa tudi po ves dan v službi — mora se vsak od nas vprašati, kje črpajo ti ljudje to voljo, vztrajnost in veselje? Pa odgovor nam je bil že natisnjen na samih vstopnicah, kjer smo lahko brali: »Naša krasna narodna pesem je tista, ki nam v tujini obuja in poživlja spomin na ljubi domači kraj.« K temu nimamo kaj drugega pripomniti, kakor, da želimo čim več takih narodnili prireditev, slovenske pesmi po državi, kjer žive Slovenci in ljubijo svojo pesem. P. Franci Ačko: Dve pesmi za glas in klavir. Samozaložba. — Skladatelj je izdal v samozaložbi 2 pesmi za glas in klavir in sicer prvo na Ketejevo besedilo »Balada o Damjanu«, drugo pa »V tovarni«, besede P. Filimova. Ačko tudi v tem izdanju nadaljuje pot, ki jo je ubral v euiti za klavir. Zdi se, da 6e je docela prelevil ter vso svojo sklada-teljsko preteklost brezobzirno zatajil: z drznimi koraki naravnost drvi po tej poti v novi svet; kamniškega Ačkota ni več razpoznati od nekdanjega ljubljanskega. To novo izdanje znači — v primeri s suito — že veliko oddaljenost od nje. Obe skladbi temeljita na snovanju kontrapunktičnega oblikovanja: glas plove kot lahen pajčolan nad klavirskim bobneniem in rohnenjem; ritmični in hormonski viharji mu groze streti nit življenja, če se jim pevec ne bo krepko po robu postavil. Tako izgleda »Balada o Damjanu«. »V tovarni« je docela f>ro-gramsko delo z močno realistično osnovo. Začeten uporen osfinalni motiv — ponazarja udar tovarniškega stroja — obvlada celotno skladbo: zgornji glasovi (v desni roki) pa doni kot vzdih, stok, pa tudi kot grožnja preveč izmučenega ljudstva, ki svoje življenjske 6ile drugim v denar, bogastvo in lagodje preliva... Bledi obrazi, upognjena trupla — ruda topi se, žari in kipi. — P» kaj bi govoričil! Prijatelj, vzemi in beril O. Nastop Akademskega ženskega pevskega zbora pod vodstvom g. Franceta Marolta Donebnik pred 4500 leti Še zmeraj je najstarejša, še dandanes obstoječa orjaška stavba človeštvu, Keopsova piramida, moderni znanosti vir zanimivega raziskovanja. Stavbeniki iz vsega sveta so v vseh podrobnostih raziskovali mogočno zgradbo, ki je bila prvotno visoka 143 in pol metra. Pri tem so dognali zanimive stvari, ki nam vsaj malo pojasnijo tehniko stavbarstva pred 4500 leti in pa neznanske težkoče, ki so jih morali obvladati pri gradnji piramid. Temelj Keopsove piramide je enak temelju štirih velikih blokov hiš kakega sedanjega velemesta, višina pa je enaka donebnikovi višini, ki ima 40 nadstropij. Iz 2 milijonov kamnov, iz katerih je narejena ta grobnica kralja Keopsa, bi lahko postavili mogočno obzidje 150 km v daljavo. Kako so staroegiptovski faraoni ravnali, da so mogli dobili zadosti delavnih moči za takšno orjaško zgradbo? Moderno raziskovanje je dognalo, da se je zgodovinar Herodot motil, ko piše, da je bilo stalno zaposlenih jx> 100.000 delavcev v trimesečnih skupinah. Gradnja piramid je bila ta-korekoč »sezijsko delo«. Sicer je bilo res zaposlenih po 100.000 mož, a to samo od julija do novembra. Teh šest mesecev je Nil prestopil bregove in je poljsko delo počivalo. Tako je bilo v teh mesecih zadosti brezposelnih, ki so jih mogli pozvali na zidanje piramid, s čimer so Imeli poj nenc delavske moči in hkrati je bila rešena brezposelnost v teh mesecih. Če so nato odšli delavci spet na svoje njive, je ostal le oddelek strokovnjakov, ki so pripravljali gradivo in obdelovali kamnitne sklade, dokler se ni spet začela velika gradnja. Saj le tako moremo razumeti, da so delali piramide, pa čeprav je bilo 100.000 delavcev, po 20 let! Težavno jx>glavje za staroegiptovske stavbenike je bilo to, kako spraviti material na mesto. Treba je bilo graditi ceste za prevažanje kamenja, ki so ga dobivali več kilometrov daleč od vzhodnega Nila. Tako so samo za gradnjo cest in prevoz materiala potreliovali 10 let. — Dolgo so si moderni stavbeniki belili glavo tudi s tem, kako so mogli tedaj take orjaške kamne spraviti v tako višino. Pri tem je imelo poglavitno vlogo orodje v obliki črke A, ki je delovalo kot navor. Več teh navorov so imeli v delu, da so z njimi dvigali kamenje. Zanimivo je šele od nedavnega izvirajoče dognanje na Keopsovi ipramidi. Glede na način izdelave je videti, da je sjx>dnji del piramide čudovito natančno izdelan, a vrhnja polovica je jako površno sezidana. Ali so to polovico izdelovali, ko je bil faraon že mrtev, ali pa so morali pohiteti z delom? Res je, da piramida blizu vrha niti malo ni tako skrbno zgrajena kakor v spodnji polovicL ŠPORT Nedeljski športni spored doma in na tujem Najvažnejši športni dogodek v Jugoslaviji je bilo včeraj prav gotovo srečanje med jugoslovanskim državnim nogometnim prvakom BSK-om in med madžarskim državnim prvakom Ujpe6tom v prvi semifinalni tekmi za srednjeevropski nogometni pokal. Madžari so prikazali energičen in hiter nogomet s kratkimi, dovršeno izvajanimi pasovi, domači pa so spet porabili orožje svojega točno izdelanega W-si6tema, ki zna organizirati obrambo tako, da nasprotniku ne dovoli veliko svobode pri streljanju, lastnemu napadu pa daje vse možnosti, da z nenadnimi potezami igro učinkovito zaključuje. Na igrišču BSK-a v Belgradu sta ob pol 6 zvečer nastopila oba kluba pred 8000 gledalci. Že v prvih minutah do srede polčasa je Božovič zabila dva lepa gola in postavil rezultat 2:0 za BSK. Madžari so nato do kraja polčasa znižali na 2:1, v drugem polčasu pa je Vujadinovič iz gneče povišal na 3:1. Končno je sodnik prestrogo prisodil enajstmetrovko proti BSK-u, Madžari so nato spet znižali na 3:2. Malo pred konec tekme je Božovič postavil definitivni rezultat 4:2. Vprašanje je, če bo ta rezultat zadostoval, da si bo naš prvak prihodnjo nedeljo v Budimpešti ohranil zadostno prednost, da bo Ujpest lahko izrinil iz nadaljnjega tekmovanja ter 6e kvalificiral za finalno tekmo. Druga 6emifinalna tekma je bila včeraj odigrana v Bolgni, kjer sta se udarila italijanski nogometni prvak FC Bologna in Ferencvaroš. V prvem polčasu so bili Madžari odločno boljši, niso pa mogli' zabiti več golov kakor enega. V drugem polčasu so nato Italijani priredili generalno ofenzivo, zabili tri gole ter 6i postavili rezultat 3:1. Na Blejskem jezeru je bilo včeraj dopoldne j>rirejeno tekmovanje za letošnje državno prvenstvo v vožnji s kajaki na mirnih vodah. To tekmovanje jc bilo hkratu tudi prvo izbirno tekmovanje za olimpiado v Helsinkih. V kategoriji dvojk sta zmagala Ljubljančana Gabršček ter Močnik s časom 1:15,05. Druga sta bila Zagrebčana Glu-hak-Ružinski s časom 1:17.10, tretja pa Drovenik in Savnik iz Ljubljane. Državno prvenstvo v enoj-ki si je osvojil Zagrebčan Mirko Vincenc 6 časom 1:21.41, pred svojim bratom Vincencom Božom, ki je progo prevozil v času 1:25.06. Tretji je bil letošnji državni prvak v kajaškem slalomu Mala-hov6ky iz Ljubljane, ki je za progo porabil čas 1:25.50. V Zagrebu so bile včeraj mednarodne motorne dirke za zlato čelado mesta Zagreba. V šposrt-ni kategoriji do 250 ccm je zmagal Uroič A. (I. Hrv. motoklub, Zagreb) na DKW 6 časom 3:36 2 petini sck. V kategoriji lahkega razreda do 100 ccm je zmagal Jakšič (I. Hrv. motoklub, Zagreb) s časom 4:20 2 petini sek., drugi pa je bil Hermc-žan Fantini s časom 4:42 2 petini sck. V razredu do 500 ccm so bile kvalifikacijske tekme za odločilno dirko, ki jc veljala tekmovanju za zlato čelado mesta Zagreba Prvi jc bil evropski prvak Schneevveiss z Dunaja, ki je vozil na motorju »Gigant« ter je progo prevozil v času 2:48. V tej vožnji je hkratu postavil tudi nov rekord s časom 27 in eno petino sck za rundo; vozil je s povprečno hitrostio 99 8 km. Drugi jc bil Brindl (2:52 ena petina), tretji Busse (2:53 ena petina), četrti Marx-reiter. Nemci so zasedli vsa prva mesta. Peti je bil Kari Kopič iz Zagreba, šesti pa šele znameniti Anglež Buttlcr, ki je tekmoval tokrat blesiran. V turistični kategoriji do 200 ccm je zmagal Mo-krovič Branko (Motoklub Zagreb) s časom 3:57.4. športni kategoriii do 350 ccm je bila kvalifikacijska tekma za boj za zlato čelado mesta Za-I greba. Prvi je bil Marxreiter s časom 2:58 dve pe-I tini, drugi Brindl, tretji pa Hubert Hubmann. V glavni kategoriji, ki je veljala za zlato čelado mesta Zagreba, so lažje kategorije dobile dogovorjeno prednost, večino rundo in pol. V dirki, ki je šla na deset rund, je zmagal v sijajnem slogu evropski prvak Martin Schneevveiss na motorju »Gigantu« s časom 6,00 dve pet.. Drugi je bil Marxreiter na motorju »M. J.« (350 ccm) s časom 6,01 eno pet.; tretji Brindl. Zlato čelado mesta Zagreba si je osvojil Dunajčan Schneevveiss. V turistični kategoriji do 1000 ccm je zmagal Šildhabel (I. hrv. motoklub, Zagreb) s časom 3,31 ena pet.; drugi je bil Likar; tretji pa Fuis. V športni kategoriji do 500 ccm je spet zmagal Schnee- ' vveiss na svojem »Gigantu« s časom 2,50; drugi je bil Brindl (2,53 dve pet.); tretji Busse; četrti Babič. — Drugi so odstopili med vožnjo. Na progi Zagreb, Dugo selo, Sisak, Vele gorice, Zagreb so bile medklubske kolesarske dirke, pri katerih jc zmagal Prosenik s časom 5:10.50. Drugi je bil Grgac, ki je ostal za njim za dolžino kolesa. Na dirkališču pri aerodromu so bile včeraj velike konjske dirke. V prvi dirki za nagrado mesta Ljubljane je zmagala kobila »Krka«, last Mihajla Gutmana iz Zagreba, s časom 3 min. 25 sek. (nagrada 1600 din). V nagradnem skakanju čez zapreke (concours h;ppi-que) je zmagal konj »Bačko«, last Franca Vokača iz Ljubljane. V splošni ravni dirki je zmagal konj »Va-lencija«, last poročnika R. Božičkoviča (čas 2 minuti 1 sek.). Pri nagradnem skakanju čez 12 zaprek so zasedli prva tri mesta konji »Dunavka«, »Kurir« in »Orkan« iz Zagreba. V dirki Slovenije je zmagala kobila »Luksa«, last V. Kunstlja z Vrhnike. Pri oficirski gen-tlemanski dirki je zmagal konj »Šumadinac«, last poročnika R. Paniča iz Čakovca. Pri zadnji dirki »Baka-handicap« je zmagala kobila »Gioconda«, last B. Gal-leta iz Bistre. Dirke, ki jih je organiziralo »Kolo jaha-čev in vozačev«- so potekle v najlepšem redu. Dirkališče je bilo vzorno urejeno po zaslugi g. kapetana F. Furtingerja, V. Janušiča, J. Kocijana ter F. Kodele. SK Ljubljana je v drugi finalni tekmi v ljubljanskem okrožju za pokal LNP premagala Mars s 4:1, ju-niorji Ljubljane pa so s 3:0 odpravili juniorje Maribora. SK Moste so proslavile petletnico obstoja e turnirjem, ki je dal naslednje rezultate: Mars:Svoboda 1:0, Moste:Mladika 3:0, Mladika.Svoboda 2:1, Moste: Mars 3:2. V Novem Sadu je Vojvodina zmagala nad Skop« skim SK s 4:1, v Banjaluki pa je Bata igrala 1:1 s Krajišnikom. Bata in Vojvodina sta nova lijtaša. V tekmovanju za vstop v hrvaško ligo je sredi Zagreba bjelovarski Gradjanski zmagal nad Concordijo s M ter si priboril s tem vstop. V Splitu je bila včer^ odigrana povračilna tekma med nogometnima repre« zentancama Zagreba in Splita. Proti vsemu pričakovanju so se Splitčani v tej tekmi prav lepo revanži-rali za poraz 1:7, ki so ga bili prejšnjo nedeljo utrpeli v Zagrebu. Včeraj so zmagali kar s 4:0. V Osijeku ja bila zanimiva nogometna tekma med dvema Slavijama, in sicer med Slavijo (Osijek) ter Slavijo (Varaždin). Tekma je končala neodločeno z 2:2. Francoski avtomobilski klub je priredi včeraj velike avtomobilske dirke, ki se jih je udeležila cela vrsta najboljših mednarodnih dirkačev. Skupno se je te dirke udeležilo petnajst tekmovalcev. Proga je bila dolga 398 km in 500 metrov. Proti pričakovanju je zmagal Nemec Miiller na vozilu znam. »Auto Union«. Porabil je za progo 2 uri 21 min. in 18 sek. Drugi je bil spet Nemec Mayer (Auto Union); tretji šele je bil Irancosk dirkač Etancelin; četrti nato Anglež Talbot; peti Nemec Scmmer (Alfa Romeo). Znani avtomobilski dirkač Nemec Rudolf Carracciola se je med dirko zaletel z vozilom v zid, pa se mu ni zgodilo ničesar hudega. S proge so morali poleg Carracciole odstopili tudi še drugi slavni dirkači kakor Italijan Nuvolari ter dva znamenita nemška dirkača von Brauchitsch ter Herman Lang.