St. 79 PiitiiH jgjg i IHIIM (trti tinate «H flfla)
¥ rrstu. v neauo 2. aprna waa
Posamezna številka 20 siotink
LecniK xipVii
izhaja, Izvzema ponđcljek, vsak dao zjtttr?*, Uredništvo: ulica sv. Fran&fka AsiShcga SI. 20, L nadstropje. Dopisi ns	ureiuiStvu. Nefra^^^afta
pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne fe'igl la ^ ..n - »	i. a Vi
Ste fan Godin a. — Lastnik tiskarna iftfer	karna T
znaša za mesec L 7. —,3 mesece L 19
Za inozemstvo mesečno 4 lire vet —
Hivtt
*' js - ni In jgpr^a
St 11-67.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo V žirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent.' osm talce. in zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnaaj pa L 2 — Oglas/ naročnina In reklamacije se pošiljajo Izklnčno upravi Edinost!, v Trstu, ulica sv>( Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ia uprave 11-57.1
. -i — T1
Pr o t ia vton o mistKn i diih
Juridični odsek posvetovalne komisije se bavi sedaj z vprašanjem vzpostavitve naših avtonomij. Razprave se vršijo tajno. Kljub temu je postalo splošno znano, da se borita v odseku dve struji, katerih ena je za vzpostavitev naših deželnih zborov, druga pa odločno proti. Protiavtonomistični duh te struje se podpira tudi od zunaj s pomočjo časnikarske gonje. Tržaški «Pie-colo» je prevzel ns.se odgovornost za to protiavtonomistično gonjo, ki je naperjena proti pravim interesom dežele in tudi cele države. Odkod ta protiavtonomistični duh?
Gospodarski položaj naših krajev je slab, je neznosen. Vsej deželi grozi gospodarska smrt. Napočil je hip, ko je treba vreči bla-godoneče fraze med staro šaro in začeti z resnim in izdatnim reševanjem novih pokrajin. Treba je rešiti takoimenovano julijsko vprašanje.
Naloge države v novih pokrajinah, so naloge posebne vrste, ki se tičejo izključno naše Julijske Krajine. One izvirajo iz posebnosti položaja, ki je nastal za našo deželo po zaslugi vojnih dogodkov. Gospodarska kriza, ki razsaja pri nas, je sicer en del splošne krize, ki je zajela po vojni ves vesoljni svet, toda vsakdo bo moral priznati, da je ta kriza v naši Julijski Krajini posebno huda, mnogo hujša kot po drugih krajih Italije. Brezposelnost je v Trstu in po deželi mnogo bolj razširjena kakor drugod po kraljestvu, draginja ni v nobeni drugi po-k*vii i tako velika, obrt in trgovina nista bij i jer tako udarjeni in naravnost zadušeni kakor v Trstu in po drugih središčih Julijske Krajine. Vse to pa je predvsem zakrivila vojna in njene posledice so se v vsem svojem obsegu usule na našo deželo in jo neusmiljeno tarejo kakor nobeno drugo pokrajino v državi. Ako dodamo k tem strahotam še najobčutnejšo rano na gospodarskem telesu naše dežele, t. j. one strahovite razvaline, ki se razprostirajo od Nabrežine doli v Furlanijo in gori do Predila, dobimo jasno sliko vse naše žalosti in nesreče.
Razmere, ki jih je ustvarila v naši deželi vojna, so napravile od nas rod vojnih trpinov. Vsa Julijska Krajina od Pule do Trbiža je le nekako ogromno taborišče vojnih oškodovancev. Italijanski zakon o povrnitvi vojne škode je eden najboljših med vsemi podobnimi zakoni drugih držav. Italiji je delal ta zakon veliko čast in julijsko prebivalstvo ga je bilo pozdravilo z vidnim veseljem. Veselje ni trajalo dolgo. Jedva se je bilo delo za vzpostavitev dežele nekoliko razmahnilo, in že se je vladi zazdelo, da bi se godilo vojnim oškodovancem predobro, ako bi prišli čim prej zopet do svojega prejšnjega imetja. Izdala je nov odlok, s katerim je prvotni zakon o vojn h odškodninah popolnoma pokvarila. Posledica je bila ta, da se je kmalu začela razodevati huda kriza v obnovitvenem delu. Vojne oškodovance je prevzel strah, začeli so dvomiti o «dobri in pošteni volji vlade*. Širokim ljudskim množicam so se odpele cći, izpoznale so, da je v vprašanju vojne odškodnine dokaj gnilobe.
Ljudstvo je začelo iskati krivce. Previdno so se skrivali, a končno so se razkrinkali s svojimi grdimi špekulacijami.
Kriza, ki je nastala v obnovitvenem delu v naši deželi, je plod dobro premišljenih ir. zahrbtnih spletk zasebnih kapitalistov : 1 raznih čisto kapitalističnih zavodov. Mnogoštevilne stavblnske zadruge, ki so prevzele većino obnovitvenega dela, so tem denarnim mogotcem trn v peti. Zadruge so jim nevaren konkurent, katerega je treba uničiti. Zadružna podjetja so tem bolj nevarna, ker so domača in ker imajo rroleg drugega tudi ta namen, da izvršijo bnovitveno delo s pomočjo domačega de-a/stva, s čimer se obenem blaži šiba brez-pc-selnosti v naši deželi. Največji greh vseh domačih sta\binskih podjetij pa je v tem, f!a onemogočajo izkoriščanje vodnih oškodovancev v duhu tistega vojnega dobičkarstva, ki se je bilo ob času vojne tako razpaslo in ki so ga mislila razna vele-
kapitalistična podjetja nadaljevati na ruševinah naših nesrečnih krajev tudi v sedanjem mirnem času.
Z afarističnega stališča je to prizadevanje le zdravo stremljenje po čim večjem razvoju in razmahu narodnega gospodarstva. Prebivalstvo Julijske Krajine pa je nekoliko drugačnega mnenja. Prebivalci novih pokrajin so krotki in dobri, toda njihova krotkost in dobrota vendar ne gresta tako daleč, da bi si smatrali za posebno čast, živeti le za to, da bodo razni nevidni delničarji in društveniki raznih organizacij vojnih dobičkarjev v čim večji meri preskrbljeni z mastnimi dividendami. To pa bi moral biti naš «ideal*, ako hočemo, da nam bodo rekli nekateri krogi, da smo «dobri» in «pridni* državljani. Vse spletke in zarote (posnemamo ta izraz iz laških listov) gotovih krogov proti Trstu in naši deželi zasledujejo ta cidealni cilj*. V načrtu nimajo le zasege obnovitvenega dela v naši deželi, temveč posega roka nevidnih kapitalistov tudi v vsa druga vprašanja, ki imajo za gospodarsko bodočnost naših krajev velikansko važnost. Prsti te nevidne roke se čutijo v vprašanju svobodne luke ravno
JusošfimHa
BELGRAD, 1. Končnoveljavno je določeno, da bo 1. junija poroka kralja Aleksandra s princezinjo Marijo.
Kakor se doznava, bo poroki kralja prisostvovalo šest suverenov: predsednik če-hoslovaške republike Masaryk, predsednik poljske republike Pilsudski, predsednik francoske republike Poincare, belgijski kralj in grški kralj, dočim se ne ve, ali bo prišel italijanski kralj.
Odbor za priprave svečanosti o priliki kraljeve poroke nadaljuje svoje delo. Razpisan je tudi natečaj za najboljšo pozdravno skladbo, katero bo» pelo nad petsto pevcev iz vse kraljevine pri poroki na čast novi kraljici.
Izpremembe ▼ genovski delegaciji
BELGRAD, 1. «Večerne Novosti* javljajo, da je namesto dr. Stojadinovića imenovan za eksperta za genovsko konferenco dr. Vrbanič, ravnatelj^ Prve hrv. štedio-ne v Zagrebu, namesto Todorcvića, načelnika v ministrstvu trgovine pa dr. Bogdan Markovič, ravnatelj uprave fondov.
Arditi onečaslli jugpeloveasko zastavo
ZAGREB, 1. Iz Reke poročajo: Arditi
tako kakor v vprašanju izkoriščanja naš'h so napadli v rečki luki vsidrani jugosloven-
vodnih sil in sploh v vseh vprašanjih, ki se tičejo naše gospodarske bodočnosti. Isla roka nam hoče vzeti tudi naše avtonomije.
Prebivalstvo Julijske Krajine še zaveda nevarnosti. Oba naroda naše dežele morata složno braniti svoje avtonomije, svoje posebne gospodarske interese in naravna bogastva, s katerimi je Bog obdaril naše pokrajine. Med vsemi oblastvi so se zavzemala do sedaj za prave koristi dežele le naša avtonomna zastopstva. Goriški deželni odbor je blagodejno posegal v vprašanje vojne odškodnine. S svojim hipotečnim zavodom je mnogo pripomogel k temu, da se je dobršen del obnovitvenega dela osamosvojil na izključno korist naše domače obrti in domačega prebivalstva. Zadruga julijskih elektraren, ki si je postavila cilj, da prevzame v svoje roke izkoriščanje naših vodnih sil na korist skupnosti, je tudi delo naših avtonomnih deželnih odborov. Jasno je, da bi bili naši deželni zbori v bodočnosti najboljši varuhi splošnih gospodarskih koristi naših pokrajin. Varstvo naših domačih interesov pa si je mogoče misliti le tako, da se s posebnimi zakoni prepreči vsako izkoriščanje naših naravnih bogastev na škodo deželne skupnosti in na Škodo domače obrti. Naše deželne avtonomije imajo torej v gospodarskem pogledu naravnost ogromno važnost za vse prebivalstvo obeh plemen. ^
Deželni zbori so že kot takšni za kapitalistične špekulacije največja in najnevarnejša ovira. Zato mora biti kapitalizem odločen sovražnik avtonomije, in ravno zato pa vidijo široke množice julijskega prebivalstva v njih najboljši izhod ne samo iz politične, temveč tudi iz splošne gospodarske krize, ki razsaja v naši deželi. Tedaj pa nam postane tudi jasno, odkod izvira protiavtonomistični duh tržaškega «Picco-la*, postane nam jasno, zakaj in na čigavo korist vodijo nekateri krogi gonjo proti avtonomiji. «Piccolo», ki je njih glasnik, bo sam najbolje vedel, da njihov protiavtonomistični program nikakor ne odgovarja razpoloženju domačih Itatijanov, ki so kakor njihovi sode žel ani slovanske narodnosti v svoji ogromni večini odločni pristaši avtonomije.
Kdorkoli se popolnoma zaveda poiožaja novih pokrajin napram ostali Italiji, mora priznati, da je vzpostavitev naših avtonomij ne samo gospodarska temveč tudi naravnost državno - politična potreba. Le potom avtonomije se morejo drugorcdci z novim položajem trajno pomiriti in sprijazniti. Vsled tega je treba upati, da se posvetovalna komisija ne bo dala omamiti od protiavtonomističnega duha, ki ga je začel brezvestno širiti tukajšnji «Piccolo», temveč da bo kljub vsem mahinacijam kapitalističnega egoizma znala upoštevati prave koristi države in dežele.
ski parnik «Sloboda», strgali z njega juge slovensko zastavo ter jo uničili. Radi tega dogodka bo vložila jugoslovenska vlada pri kompetentni vladi protest.
Pogoji zaueilianoev za nj.hov povratek na Reko
REKA, 1. «Slobodna Tribuna* poroča da so autonomisti na nekem sestanku v Kraljevici sklenili, da se povrnejo na Reko le pod sledečimi pogoji: 1. Povratek vlade in konstituante z reško policijo; 2, odstranitev vseh tujcev, ki so se naselili v mestu po letu 1918 in odstranitev vseh onih, ki so se udeležili zadnjega državnega puča; 3. poravnava vse škode, ki jo je povzročila Italija mestu; 4. izbris vseh dol gov, ki so jih napravile prejšnje reške vla de; 5. izročitev luke, železnic in javnih uradov svobodni reški državi; 6. odstranitev vseh uradnikov renjikolov.
Jugoslovenski list poroča, da je Zanella sporočil te sklepe Italiji, Jugoslaviji, zavezniškim državam, Ameriki, najvišjemu svetu poslanikov in Zveza narodov.
M-edtem postaja notranji položaj vedno bolj kritičen. Radi sl?*vh finančnih razmer javne uprave so prejeli državni uradniki le četrtino svojih plač.
REKA, 1. Legionarji so sklenili na včerajšnjem shodu, da bodo z vsemi sredstvi zabranili ZanelH povratek na Reko.
Italija
Zbornica nadaljuje proračunsko razpravo
RIM, 1. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je govoril republikanec posl. Chiesa proti hazardnim igram, ki se širijo posebno po kopališčih na vznemirljiv način. Njegovim izvajanjem se je pridružil
nanji politiki, a v tem trenotku bi taka razprava ne dovedla do nikakih konkretnih zaključkov. Nato je zbornica odklonila predlog posl. Chiese.
Seja se je zaključila ob 20.30.
Incidenti z italijanskimi ladjami rešeni
RIM, 1. Zadnji incidenti, povzročeni po
popclarec posl. Cavazzoni. Ministrski j pregledovanju oziroma zaplembi italijan-predsednik je> zagotovil zbornico, da bo ; skih parnikov s strani grških pomorskih podvzela vlada v tem vprašanju primerne j oblastev, so se srečno in prijateljsko re-ukrepe ter poskrbela, da se bodo tozadev- | šili na podlagi pogojev, ki jih je zahtevala ni zakoni tudi točno izvrševali. Po daljši italijanska vlada. Vrhu tega se je grška debati za reformo kaznilnic je zahteval vlada obvezala, da v bodoče ne bo več podvrgla pregledovanju nobene italijanske ladje. Grški minister vnanjih zadev in mornarice se je podal v spremstvu admirala Dusmanis-a v italijansko legacijo v Atenah, kjer ju je sprejel italijanski poslanik Montagna. Grški minister se je opravičil ▼ imenu grške vlade, vsled čeeor so se incidenti proglasili za zaključene.
Belgijski kralj odpotoval i* Rima
RIM, 1. Sinoči ob 22 je odpotoval belgijski kralj s svojo družino. Na postaji so
za
posl. Chiesa, da bi se še pred otvoritvijo genovske konference vršila razprava o izjavi o pravnem položaju Črnegore ter o stališču Italije napram novemu političnemu položaju v Egiptu, Na zahtevo demokrata Colonne di Cesaro, da bi se sporočili zbornici uspehi konference za rešitev vzhodnega vprašanja, je izjavil zunanji minister Schanzer, da je po njegovem mnenju neugoden čas za tako razpravljanje. Vlada je na splošno že podala izjave o smernicah v zunanji politiki in na konferenci v Genovi. Vlada mora imeti pri delovanju na genovski konferenci najširšo svobodo, za katero bo prevzela tudi vso odgovornost. Govornik ne misli kratiti zbornici pravico, da bi razpravljala o zu-
pozdravili odhajajoče vladarje "»frpiiTka kraljevska družina in vu ministri
Francija
Zbornica. — Francija ni sprejela nobenega ruskega predloga, ki je naperjen proti zaveznikom
PARIZ, 1. Zbornica. Odgovarjajoč na neko interpelacijo glede vnanje politike, zla-sii nasproti Rusiji, je Poincare izjavil: Res je, da je pred nekaj tedni sprejel obisk nekaterih s pajčolauom zakritih gospa, ki so imele skrita pod svojimi pajčolani pisma Radeka m Krasina. Ta pisama so jhnela namen pripraviti francosko vlado do tega, da bi stopila z rusko vlado v razgovor, v katerem bi se vnaprej določil program konference v Genovi. Poincare je dostavil, da je tem gospem odgovoril, da bo francoska vlada razpravljala z zavezniki Francije. Dalje pravi romcare, da je bil že ponovno, zlasti po francoskih posredovalcih, pozvan, naj razpravlja z rusko vlado. Ti posredovalci so namijsavali tudi, da bi Francija razpravljala z Rusijo lahko tudi proti zaveznikom, Poincare je seznanil s temi predlogi vse zaveznike, onim pa, ki so predloge prinašali, je odgovoril, da hoče pripraviti konferenco v Genovi z Anglijo in Italijo, ne pa z Rnsifo. Neki poslanec je vprašal Poincare-ja, ali je prejel kake predloge od Radeka. Poincare je odgovoril, da mu so skoraj vsi zastopniki ruske vlade že stavili predloge. Konečno pripomnim — je rekel Poincare —, da ni francoska vlada v tem pogledu podvzela nobene inicijative ter da je zavrnila vse ruske predloge.
Francoska pomoč Rusiji PARIZ, 1. «Echo de Paris» naznanja: Po ravnokar v Berlinu sklenjenem francosko-r uske m sporazumu je francoski rdeči križ na tem, aa posije v Rusijo komisijo z nalogo, da pomaga krajem, prizadetim po draginji	_
Nemčija
Novi minister za aptonzacijo ki poljedelstvo
BERLIN, L Predsednik Reicka je imenoval državnega poslanca Antona Fahr-ja za ministra aprovizacije in poljedelstva. Delegacija za jfesovsko konferenco BERLIN, L Nemška delegacija za konferenco ▼ Genovi bo brikone takole sestavljena: Wkth, Ratheoau, minister financ Hermes in niliiiifei' za gospodarstvo Schnridt V primero, da bo kancelar Wirth odsoten zi Genove, bo predsedoval dele-gasijo dr« Raihenau.
FUN2HAL, 31. MrzHca je nekoliko popustila, vendar ^ bilo predpoidne stanje bivšega kralja težko.
Anglija
Kralj je potrdil angleško-irsko pogodbo
LONDON, 1. Kralj je potrdil besedilo odloka, ki vsebuje določbe angleško-irske-ga sporazuma.
Doljna zbornica. — Podkralj Ind je ostane na svojem mestu
LONDON, 1. Doljna zbornica. Odgovarjajoč na neko interpelacijo je izjavil podtajnik za Indijo, da je glas, ki pravi, da namerava podkralj Indije predložiti svojo ostavko, brez vsttke podlage.
Ogrska
Ogrski magnatje manifestirajo za Karla
BUDIMPEŠTA, 31. Snoči so v dvorano narodne skupščine sklicali legitimisti velik manifestacijski shod v prilog bolnemu Karlu Habsburgu. Navzočih je bilo okoli 1000 oseb. Shoda so se med drugimi udeležili knez Windjschgraetz, Rakovsky, Pal-laviccini in drugi madžarski velikaši. Grof Smraczanyi je v daljšem govoru izjavil simpatije do pregnanega madžarskega kralja in naglašal, da je v tej uri objela ves zvesti madžarski narod globoka bolest,
ker prihaja nevarnost, da umre madžarski kralj Karel Habsburg in da ostane M a-, džarska v bodoče brez kralja. S tem izgubi Madžarska svoje pravice do teritorijalne integritete Ogrske. Uničena je tudi nada na ustvaritev Velike Madžarske. Govornik je predlagal, da se po vseh cerkvah moli za srečni izid Karlove bolezni in da ves narod prosi Boga za ozdravljenje madžarskega kralja.	, ,	.
Amerika
Poziv na izmenjavo rat likaci j vv as bi »i g tonske pogoduje WASHINGTON, 31, Zedinjene države so poslale vsem državam, ki so se udeležile konference v \Vashingtonu, noto, v kateri naznanjajo', da so pripravljene izmenjati s temi državami latifikacijo na tej konferenci sklenjene pogodbe.
Siotisoč ameriških rudarjev v stavki NEW YORK, 1. Sinoči je zapustilo delo 1C0.0C0 rudarjev premogokopov v Zedi-njenih državah in Kanadi. Ljudstvo se je postavilo odločno proti tej stavki, ki bo le še poslabšala splošne življenske pogoje.
v parlamentu
Naš poslanec g. dr. Wilfan je imel na se-'skih zakonov med drugorodnim prebival-ji rimskega parlamenta od 29. marca t. 1.' stvom. Iz teh razlogov izjavljam, da ne
dva važna govora. Prejel je ob koncu ne-broj čestitk od levice (socialistov), a tudi mnogo rešpektnih izjav od strani demokratov. Govora sta napravila glc-bok in ugoden vtis na celo zbornico. Prinašamo ju tu v celoti, prestavljena dobesedno po stenegrafskem zapisniku, kar ovrguje pisanje nekaterih italijanskih listov, da bi bil g. poslanec omenil v govoru tudi avstrijske volitve.
I.
(Replika poslanca Wilfana na odgovor vlade na vprašanje glede odloga uvedbe it. kaz. zakonika v novih pokrajinah.)
Častiti kolegi! Vprašanje Uredbe kazenskih zakonov v naši deželi je zgolj tehnično. Čustvo ne bi smelo imeti v tem nič opraviti, vsaj ne v tem trenutku. V deželni svetovalni komisiji za Julijsko Benečijo sem se kot eden slovanskih zastopnikov izjavil povsem sporazumnim s tem, da se čimprej uvedejo italijanski kazenski zakoni, ali z enim pogojem, ki ga je komisija tudi sprejela, da naj bo namreč o času resnične uvedbe onih zakonikov vse pripravljeno. Prememba kazenskih zakonov je prevažen dogodek, da bi se smela izvršiti kar tako, kakor se je žalibog mnogo stvari napravilo v novi deželi. Da priprava ni popolna, je očividno. To priznava sama vlada, ker, če obljublja odlog daljnjih treh mesecev za Tridentinsko Benečijo, je jasno, da tega ne dela iz razloga, ki ga je ona navedla, namreč radi gotovih ozirov do autoritete deželne svetovalne komisije za tisto deželo, zakaj to ne more biti razlog, ki bi določal postopanje vlade v tako važnem vprašanju, v enem ali drugem zmislu. Vlada ve, da za Tridentinsko Benečijo ni vse pripravljeno, in to nam potrjuje tov. Grandi z določnimi in konkretnimi podatki. Če je stvar taka za Tridentinsko Benečijo, mora biti taka tembolj za Julijsko Benečijo, ki ima mnogo bolj obsežno ozemlje, mnogo bolj številno, prebivalstvo in razmere, tudi narodnostne in vobče v vseh ozirih, mnogo bolj zapletene. Če torej vlada priznava, da mora dovoliti odlog Tri-dentinski Benečiji, s tem več raloga mora priznati, da ga mora dovoliti Julijski Benečiji. Bilo bi tudi, rekel bi, tebničifo ne-
moremo nikakor biti' zadovoljni z odgovo* rom vlade. (Odobravanje, pripombe.)
II.
(Izjava poslanca Wilfana pred glasovanjem o odobritvi izvolitve poslanca Misuri v perugijski pckrajinL)
Moram, v svojem in v imenu slovanskih tovarišev, v par besedah povedati razloge našega glasovanja, in to tudi z czirom na. to, kako smo glasovali včeraj v podobnem primeru. Predvsem upamo, da prej ali slej preide pravica razsojanja glede potrditve izvolitev od poslanske zbornice na volilno sodnijo, ki bi se morala ustanoviti. Očividno je, in je dokazano po praksi dfugih parlamentov, da so zbornice morda poklicane po teoriji, ali gotovo ne sposobne v praksi za razpravljanje in sklepanje o podobnih predmetih. (Pripombe.) Moramo se udeležiti glasovanja in obrazložili naš glas, ker smo pri stvari udeleženi tudi radi posebnih razmer naše dežele, v kateri so se, in zlasti v Istri, ravno tako o priložnosti političnih volitev maja meseca 1921. leta, zgodile neopisne stvari. (Rep«, i in protesti na skrajni desnici. Glasovi s skrajne levice: Res je, res je!) Naše mnenje ye sledeče. Pri potrditvi izvolitev ne gre ne za osebe, ne za stranke, nego za interes nacije, da bodi zastopana po svojili zakonitih zastopnikih. Vsako drugo vprašanje mora podrediti varstvu, spoštovanju te svete pravice nacije. Zato mislimo, da, kadar se preiskujejo posamezni primeri, ne gre toliko za to, da se ugotovi, ali ima izvoljeni zakonite pogoje ali ne, ali je izvoljeni vreden ali ne, al je podan primer inkompati-bilitete ali ne, ker to je vprašanje, ki se mora rešiti samo za se in se lahko reši zelo enostavno, kolikor je potrebno ugotoviti, ali je izvolitev kot takšna, al je volilno postopanje bilo zakonito in pravilno. Zato smatramo za nepotrebno vpuščati se v osebna vprašanja in nas preseneča, ko slišimo praviti, da se z odločitvijo o potrditvi kakšne izvolitve obsoja ali ne obsoja kateri kolega. Ne gre za to, marveč za javni obči interes na tem, da se pripustijo v zbornico samo tisti, ki so po zakonu in po volji volilcev zares poklicani za-
eleganlno, ko se že mora uvedba izvršiti j stopati nacijo. Če je sum nasilja podan, je za vse nove pokrajine, da bi se potem iz- i izvolitev pc našem mnenju zadeta od nač-vršila za eno o enem, a za drugo o drugem nosti in ne bi se smeli niti vpuščati v pre-Iz ozira na Julijsko Benečijo bi se' iskovanje, ali je nasilje več ali manj učin-moral torej dovoliti tudi njej isti odlog, ki kovalo na uspeh volitev (pripombe). Tre-- 1 -i*-«- t* j i_* r>—»Da je namreč opomniti, da se učinki nasilja ne morejo preračunati, ker se ne sme
se dovoljuje lridentinski Benečiji.
Tudi jaz (op. ur. — kakor prej tirolski
pozabiti, da se nasilje ne kaže nikdar sa-
poslanec Tinzl) si dovolim dotakniti se je- mo v trenutku volitve, marveč v vsej pri-zikovnega vprašanja. V Julijski Benečiji, pravljalni dobi, — in kakšne so posledice
tistega nasilja, kdo more to reči? (2ivo
imamo zelo številno slovansko prebivalstvo, ki gOvori dve narečji, ki sta se obe povzpeli do književnih jezikov: en del rabi hrvatski, drugi del slovenski jezik. Za Hrvate se je poskrbelo za prevod pri zadrški deželni sodniji. Delo se je poverilo raznim sodnikom in mislim, da se je tudi dokončalo; ni mi pa nasprotno znano, da bi
odobravanje na levi.) Tu nimajo nič opraviti matematika, ne računi, ne kvocienti. (Plo&kanje ;na skrajni levici. Protesti in ropot na skrajni desnici, dolgotrajna izmenjava napadov med skrajno desnico in skrajno levico.) Treba je naučiti volilce, stranke, v obče vso nacijo, da se mora na-
...	j l • <1^1	• j . ... ; -.-.s., '	• jv	j, ua. ac iii^i a iLCL-
se bil prevod objavil. Gotovo je, da ni niti j sjjje popolnoma izključili od volitev, in kazenski zakon v slovenskem prevodu ze	se mQrajo razvcljaviti vsc vc>litve>
kjer so se pripetila nasilja v količkaj pomembni meri (živahne pripombe). Odgovorilo se mi bo, da je zlo razveljaviti volitve, ker se ustvarja stanje trajne volilne razburjenosti in ker se gre naproti novim volilnim stroškom. Vendar, kar se tiče razburjenosti, ta bo jenjala, kadar bodo nasilnik! vedeli, da se z nasiljem nič ne do seže (pretrgavanje od strani posl. Bom-baccija, vpitje). Kolikor se pa tiče volilnih stroškov, (ne govorim o stroških, strank, nego o stroških, ki jih trpijo javne blagajnice), se bo pač moralo priznati, da so pravi krivci javni činitelji, ker javni činitelji, namreč oblastva, imajo in so z mirom imela sredstva, da preprečijo nasilja, in da so zato možje pri vladi, ministri, prefekti, ki niso znali ali hoteli preprečiti nasilja, tudi poklicani plačati stroške novih volitev. (Ploskanja na skrajni levici. Vpitje.)
na razpolago prebivalstva. Niso torej pretekli ne trije tedni, (Op. ur. — Kakor na Tirolskem), ne dva tedna, odkar se je izvršila objava, nego niti en dan še ni pretekel, odkar se je oni zakonik objavil v slovenskem jeziku. Ne govorim o kazensko-pravdnem redu, ki, če se ne motim, ni niti še prestavljen do konca. Vlada se je torej pokazala malomarno (leggera); moram, rabiti ta izraz, ker se ne more govoriti o drugem kakor O malomarnosti (leggerez-za), če se vidi poveriti tako važno delo, ki ima važnost tudi za kulturno zbližanje, v zadnjem trenutku enemu edinemu sodniku s strogim nalogoana, da ga mora dovesti do konca za vsako ceno v kratkih tednih. Vlada, aH bolje Osrednji urad, ki kraljuje kakor absoluten gospodar v Julijski Krajini, je pokazal tudi v tem oziru, da se ni zavedal interesov države in nacije, ki so bili zvezani z uvedbo italijanskih kazen-
Stran 11
»EDINOST«
V Trstu« doc X aprila 1922
Jugoslavija in Mifln
Dopisnik dunajske «Neue Freie Press e» Je fcnel razgovor z avstrijskim opravnikom po-iJov v Belgradu Maksom Hoffingerjem o razmerju med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo.
Najprej je ugotovil avstrijski diplomat, da
tiakof iz začetka nahajal v Belgradu razumevanje in naklonjenost za njegovo prtzadevanje. Ia se odnošaji med obema državama spravi-r> na normalen in prijateljski tir. Belgrajska Suševnost nima v sebi vojne psihoze. Pač pa je precej nezaupanja napram prejšnjemu na-tprolniku. Na srečo pa je toliko pri merodaj-;nh osebah, kolikor tudi v javnem mnenju pri-flo vprašanje, da to nezaupanje napram Av-Itrrfi ni opravičeno, ker se hoče ta lojalno držati sklenjenih pogodb. — Odklanja vsako pustolovsko politiko, in hoče skupno s svodni sosedi de lova U za vspostavo po vojni ponižene gospodarske harmonije. Državi, ki sta »pojerri po stoletnih gospodarskih in kulturnih vezeh, naj tudi v bodoče živita v dobrem so-jedstvu!
Pač pa bo za uredbo raznih vprašanj, nastalih po zJomu monarhije, treba dolgotrajnega in potrpežljivega dela. Glavno pa je vsekako, ia je dobra volja na obeh straneh.
Trgovski odnošaji med obema državama.
Le en sam pogled na trgovsko statistiko Jugoslavije kaže, da je Avstrija najboljši od-lemalec in dobavatelj države SHS. Državi, ki se po svojih gospodarskih oblikah tako lepo izpopolnjujeta med seboj, ki sta spojeni po tako izvrstni vodni poti in ki jima trgovski odnošaji slonijo na prastarih tradicijah: morati ostati v gospodarskem prijateljstvu! Na to je Hoffinger opisal, kako so se ti trgovski odnošaji razvijali od leta 1919. dalje in je rekel: Danes moremo ugotoviti razveseljiv napredek.	x
Gospodarski položaj Jugoslavije
Ta dežela ima vse predpogoje za zdrav in sijajen gospodarski razvoj. Za svojo prehrano
—	izključivši sladkor m kolonialno blago — te neodvisna in ima prebitkov celo tudi v sla-trih letih. Ima delaven in inieligenten kmetijski stan, ki bo znal proizvodnjo dežele s časoma še izdatno povečati- Prehod od velikih gospodarstev k malim — vsled agrarne refor-jne — je sicer povzročil precej upadka na proizvodnji in vrhu tega niso bile zadnje ' ne radovoljive. Če pa to leto prinese — kaKor Se je nadejati — dobro letino, podeli ta nove pobude gospodarskemu in financijelnemu položaju države. Poleg tega pa ima Jugoslavija le pclno naravnih zakladov, ki so še ali nezadostno, ali pa sploh niso še razgrnjeni. Ima tudi industrijo, ki je sicer še skromna, ki se is pa razvila iz naravnih razmer, ni umetno ustvarjena in ne trpi radi prevelikega kupi-čenja ljudi v nezdravih velemestih in indu-»irijskih središčih. Na kratke: more se nadejati ugodnega gospodarskega razvoja.
Slabo stanje dinarja.
Poleg že omenjenega upadka na poljedelski proizvodnji je glavni vzrok v nezadostnosti prevoznih sredstev. Glavna naloga vlade mora biti, da se ta sredstva pomnožijo in zbolj-šajo, posebno pa v smeri proti Jadranu. Krivda je tudi v tem, da opravni aparat ne deluje neoporečeno, kar pa bi bilo pravi čudež, če pomislimo, da je v Belgradu, ki je bil poprej središče štirimilijonske države, sedaj osrednja uprava dežele z dvanajstimi milijoni prebivalcev, da so deli te države še sedaj pod sedmero različnih upravnih, davčnih in sodnih zistemov, da so se vsled vojne in zloma izvršile v urad-nistvu velike doprernembe, in da tudi tu delujejo globoko posegajoči povojni pojavi. Te otroške bolezni na upravnem in političnem polju mora še le preboleti nova državal Dokler obstajajo, ovirajo seveda, občutno vse gospodarsko življenje.
Bodočnost jugoslovcnske države.
V gospodarskem pogledu bo napredovala, tkufeofrf se bo razvijal proces prilagojenja novim razmeram. V upravnem pogledu bo naloga sicer težka in dolgotrajna, ali ni prevelika. V političnem pogledu pa je razumljivo, da je
—	kakor je pri vsaki novoti, ki so jo spremljale pretirane nade — po narodnem navdušenju, ki je dovedlo do ujedinjenja jugoslovanske države, nastopilo neko streznjenje, posebno pa pri tistih, ki niso upoštevali težav pri ustvarjanju in obratu nove države. Trdno pa verujem, da se bo tudi za notranjepolitična vprašanja Jugoslavije mogla najti pravična in za vse dele zadovoljiva rešitev. Na vsak način pa naj bodo v Jugoslaviji uverjeni, da Avstrija s simpatičnim zanimanjem zasleduje proces gospodarske in politične konsolidacije v Jugoslaviji, da nas navdaja najlojalneje mišljenje napram državi SHS ter da hočemo s svojimi sosedi na jugovshodu živeti v tesnih prijateljskih odnošajih, na podlagi mnogotere interesne skupnosti in medsebojnega zaupanja.
Dnevne vesti
Deželni dacarji in slovenski jezik. Z Goriškega nam prihajajo pritožbe proti nekaterim deželnim dacarjem. Tudi med temi gospodi se opaža nekako gibanje, ki se lahko smatra za začetek gonje proti našemu jeziku tudi s te strani. Znano nam je, da so 'dobili ti uradniki od deželnega odbora nalog, naj se pri svojem poslovanju poslužujejo tistega jezika, v katerem hoče biti poslužena prizadeta stranka. Po nekaterih krajih se dacarjem ne ljubi postopati po višji naredbi. »Odločili smo se — nam piše neki plačevalec carine z dežele v imenu več svojih tovarišev — da uporabimo vsa sredstva, da naučimo dacarje ubogati predstojnike, t. j- deželno upravo v Gorici. Nočemo trpeti zapostavljanja slovenskega jezika. Stranke morajo razumeti, kaj je napisano na potrdilu o izročenem denarju. Ako se razmere ne izpremene, bomo napravili primerne korake za odstranitev samovoljnih dacarjev.
Podpora brezposelnim. S 1. aprilom je stopil tudi v novih pokrajinah v veljavo italijanski zakon o podpori brezposelnim. Nebrojno število brezposelnih je težko pričakovalo to pod-
rDro. A kaj je ona prinesla brezposelnim?
rvi april! Ker je dobivanje podpore zvezano S celo vrsto predpogojev, je sploh vprašanje, koliko brezposelnih bo sploh tako srečnih, da bodo uživali to podporo. In potem — kakšna je ta podpora? V najhujšem slučaju bodo tisti • nesrečneži«, ki bodo tega deležni, dobivali 30—32, v najboljšem pa 90—97 lir na — meječ. Kaj naj revež z družino započne s temi 90 lirami? Samo za kruh rabi nad 100 lir mesečno, seveda 100 lir le tedaj, ako si more dobaviti še drugo hrano. Ako bi hotel hraniti svojo družino le z golim kruhom, bi za to porabil mnogo, mnogo več nad 100 lir, tudi 300 lir bi mu ne zadostovalo, ako ima veliko družino in jo hoče hraniti samo s kruhom. Dandanes pa se niti razbojniki v ječah ne hranijo z golim kruhom. Ne, slavna gospoda, s tako poapora ne bo mogoče potolažiti lačnih želod-
cev! Posebno sedaj ne, ko je brezposelnost postala že kronična bolezen v naši deželi,
Državni krmil a rji morajo ali poskrbeti za to, da dobijo brezposelni delo in zaslužek, ali pa zvišati podporo brezposelnim v toliko, da bo ona odgovarjala vsaj najskromenjšim pogojem človeške eksistence. V normalnih. razmerah, ko je brezposelnost le slučajna, kratka hi retka, bi se ne gledalo tako natančno na njeno visokost V normalnih časih ima brezposelni delavec morda slučajno kak majhen prihranek, lahko kaj založi, se zadolži pri trgovcu, nekaj proda, dobi kako pomoč od sorodnikov ali prijateljev ali si kakorkoli pomaga, da se prerine in prestrada nekaj dni, morda oelo nekaj tednov ali par mesecev, dokler dobi zopet delo m zaslužek. Ali kako na si sedaj pomagajo neštevilni brezposelni, ki že mesece in mesece zaman iščejo dela in ko so že vse, kar je bilo sploh mogoče, založili in prodali? Ko so že povsod zadolženi do grla? Ko jim tudi njih sorodniki in prijatelji pri najboljši volji ne morejo več pomagati, ker so pri tej pomoči že popolnoma omagali ali pa so že celo sami zgubili zaslužek m so potrebni pomoči.
In pri tej veliki brezposelnosti in bedi so zaloge prenapohijene vsakovrstnega blaga! Dobro je, da brezposelni dobijo vsaj to skromno, po italijanskem zakonu določeno podporo. Ali to nikakor ne bo zadostovalo. Ta podpora bi morda zadostovala pri normalnih razmerah in normalni valuti. Sedaj pa nel Sedaj je potreba velika in mora biti tudi pomoč temu primerna, ker drugače moramo s skrbjo in strahom gledati v bodočnost.
Štetje brezposelnih. Okrajna bolniška blagajna poroča: Od 1. do 7. t. m. bodo sprejemali uradi za štetje brezposelnih prošnje za podporo radi brezposelnosti. Vsled tega se bodo morali brezposelni poklicni delavci in dninarji predstaviti z dotično prošnjo pri oddelkih in po redu, ki je omenjen tu spodaj.
Sedeži štetja so telovadnice sledečih šol:
I.	Via Parini, II. Via Giotto, III. Via Mazzi-ni, IV. Via Ruggero Manna, V. Via Paolo Veronese.
Brezposelni se bodo predstavili v teh uradih po sledečem redu z oziram na začetno črko njihc*vih priimkov:
V	soboto, i. t. m. I. sedež: Črke A, Ba, Be; II. sedež: E, Fa, Fe; III. sedež: Ma; IV. sedež: Ra; V. sedež: N, U.
V	pondeijek, 3. t. m. I. sedež: Bi, Bo, Bu;
II.	sedež: Fi, Fof Fu; III. sedež: Me, Mi; IV. sedež: Ref Ri; V. sedež: Ta, Te, Ti.
V	torek, 4. aprila; I. sedež: Ca, Ha, Ka, Qua; II. sedež: Ga, Ge, Gi; III. sedež: Mo Mu; IV. sedež: Ro, Ru; V. sedež: To, Tu.
V	sredo, 5. aprila: I. sedež: Ce, Ci, He, Hi, Ke, Ki, Qe, Qi; II. sedež: Go, Gu; III. sedež: Pa, Pe; IV. sedež; Sa, Se; V, sedež: Va, Ve, Vi, Wa, We, Wi.
V	četrtek, 6. aprila: I. sedež: Co, Cu, Ho, Hu, Ko, Ku, Qo, Qu, Gu; II. sedež: I, J, La, Le, Li, Lo; ID. sedež: Pi, Po; IV. sedež: Si, So; V. sedež: Vo, Vu, Wo, Wu.
V	petek, 7. aprila: I. sedež: D; II. sedež; Lu; III. sedež O, Pu; IV. sedež: Su; V. sedež Z, X.
Urnik za predložitev prošenj tem uradom za štetje brezposelnih je od 8.30 - 12 in cd 14 - 16.
Brezposelni, ki prejemajo radi bolezni bolniško podporo, so izključeni od tega štetja in podpore za brezposelne.
Naši javnosti. Prejeli smo: V pred zadnjem »Delu» je inženir Gustinčič na migal na naslov slovenskih umetnikov celo vrsto trditev, katerih rezultat je: Umetnik, imej trdno opredeljen svetovni nazor in ne piši v tri leposlovne liste hkratu, vpiši se v komunistično stranko, zanimaj se za vse stroke vede (kot da so vsi naši pisatelji to šele zdaj izvedeli in spoznali), ob enem pa objemi cel svet itd. itd. Toda pustimo to. Med drugimi stoji tudi stavek: «Gesta, ki jo je napravila naša mladina z izdajo «Treh labodov* je več vredna v zgodovini naše kulture, kakor vse one pesmi, ki jih je izdal Oton Župančič od I. 1908 dalje.® Gosp. inženirju gre za gesto, ne za umetnost. Ta bi bil moral povedati koj v začetku svojega gestovitega spisa, da bi ga ne sodili napačno. To smo hoteli ugotoviti pred javnostjo, da ne bo mislila, da gre intelektualno mlademu inženirju, ki zna duševno kritično presojati, za kaj drugega. O, kar se geste tiče, je prekosil vso slovensko literaturo od Vodnika sem že znani igralec Mičič, zanikarnega spomina, z izdajo svojega «Svetokreta». Gospod inženir je vse preskromen. «Trije labodje* so bili, kar se geste tiče samo jecljanje nasproti «Svetokretu». Naši kulturi Je bilo s tem resnično pomagano v toliko, da je vedela ločiti slabo od dobrega in spoznala, koliko je na širokih ustah dnevnih notic, ki so kričale samo reklamo, videti pa ni bilo ničesar. — Če pa g. inženirju gre vendarle tudi za umetnost — tole: Popolnoma je prezrl Župančičevo pesem «Žebljarska», ki je bila napisana po L 1908 in natisnjena prvič v nekem socialističnem listu, drugič «V Zarje Vidove«. Ali ni to naša najlepša proletarska pesem? Sicer pa gre gosp. inženirju gotovo samo za gesto, ker močno povdarja, naj «lobodi* odgovore onim, ki bi jim očitali, naj napravijo bolje, da bodo imeli pravico podirati, da so »konstruktivni*, filistri. Tedaj ne umetnost radi lepote, ki blaži srce, in je za »konstruktivne* fi lis tre in za buržoazijo, ampak umetnost radi ideje in ni treba, da je boljša od prejšnje, ampak samo da je in da se podira. Tedaj sploh ne umetnost, ampak ideja in to ideja, ki objemlje možganski svet inženirja Gustinčiča, zakaj vse drugo je idiotizem in «buržoazija*.
Tako, zdaj smo si na jasnem. In to: Vse druge je imenoval g. inženir narodni bordel, le sotrudnike in urednike «Treh labodov*, ki so bili in so deloma §e sotrudniki -Dom in Sveta* in «Ljub. Zvona*, ni počastil s tem imenom. Kolikor je nam o®ebno znano, ni vodila «Lat>odovce» k imenovani gesti ideja, ki jo misli gosp. inženir, ampak želja, da pride v javnost nov izraz lepote, kot ga pojmujejo oni in v kolikor Še ni prišel v javnost v «Dom in Svetu*, celo Podbeviek, ki je svojčas ob prvih početkih svoje geste ie vodil literarni krožek kršč. socialnega dijaštva v Ljubljani, je presedlal Šele zadnji čas raz belega laboda in postal »rdeči pilot*; jedva ta bo morda uresničil toplo željo g. inženirja po gestah in idejah. Nismo hoteli polemizirati z gosp. inženirjem, ki mu je samo za sredstvo, če je to tudi fu turistično in proletarijatu nerazumljivo, ker bi taka polemika pomenila toliko, kolikor raztrgani čevlji v podzemskem predmestnem stanovanju ubogega delavca med tem, ko se njegov voditelj pelje potem, ko je nahujskal množice, v avtomobilu na varno, ker mu ne
Ste bartdske. Hoteli smo samo pribiti par dejstev, da javnost ne bo misHU, da je nova definicija umetnosti ik kulture že kar obveljala,	T. M.
K ustanovitvi «Dijdfce Matice*. Tu se trdovratno širijo govorice, da bo ustanovitev «Di-jaške Matice* in ves njen človekoljubni namen služil izključno dijaštvu, ki študira v Italiji. Nočemo se spuščati v podrobnosti, kličemo pa celi jugoslovenski javnosti, predvsem pa roerodajnim krogom, naj ne korakajo k udej-stitivi brez nas! Mi smo zainteresirani v prvi vrsti, zato tudi zahtevamo, da se slišijo naše težnje in se upoštevajo naši nasveti. Pričakujemo, da bodo vrata odprta tudi nam!
Dunajski primorski akademiki.
O gibanju jugoslovenskega uradništva v Trstu. Zborovanje notarsko-odvetniških uradnikov in bančnih uradnikov ter na novo javljeno zborovanje prvih je vzbudilo v tukajšnjih krogih jugoslovanskega uradnistva precejšnje zanimanje, In sicer za enotno organizacijo vseh uradniških kategorij. Treba je bilo precej Časa, da se je začelo tudi naše urad-ništvo zanimati za svoj obstoj, trebalo mu je prestane preiskušnje, ki mu je pokazala tudi prihodnjost v pravi luči, da je izprevidelo, da od samega idealizma ne more živeti. Za^ obstoj je treba računati z realnostjo življenja in ne z visokimi nedo$ežnrmi ideali. Predpogoj vsake politične ali gospodarske borbe je dobra organizacija in tako organizacijo mora izvesti tudi naše uradništva, v kar ga silijo razmere, v katerih živimo. Gibanje našega uradništva ne more niikakor bHS samo mezdno gibanje, marveč to gibanje skrbi za bodočnost. Preti nam brezdelje, popotna palica in izseljenje, ki je prizadjala našemu narodu na tem ozemlju že globoke in neozdravljive rane. Obstoj jugo-slovenskega uradništva v Primorju ni samo na korist uradništva samega, temveč celega naroda, zato je uradniško gibanje razveseljivo dejstvo, za kar bi se morali zavzeti vsi uradniki brez ozira na čin in kategorijo ter razši-j riti organizacijo na celo ozemlje Julijske; Krajine. Poleg učiteijstva in duhovščine jej tudi uradništvo činfftdlf, ki zamore služiti narodu v neprecenljive koristL Zato je treba posvetiti temu gibanju precej pažnje in dela. Le vztrajno naprej pri započetem delu in odmev bo spolšen.	Uradnik.
Skedenj. Vsi tamburaši in kdor ima veselje do mandolino v, so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v petek 7. L m- ob 8. zvečer v prostorih domače »Čitalnice* v svrho ustanovitve tamburaškega zbora. — Budilni odbor.
Vrdelski SokoL V soboto dne 8. aprila se bo vršil v prostorih svetoivanskega Narodnega doma ob 8'30 zvečer izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. izpopolnitev odbora, 2. volitev zastopnikov na občnem zboru tržaške župe, 3. vsesokolski zlet in 4. slučajnosti. — Bratje in sestre! Udeležite se v polnem številu tega občnega zbora z ozirom na važnost tretje točke!	Odbor.
Mladinski orkester. Mladinski mali orkester bo imel danes vajo. Začetek ob 2 in pol.
Tajnik,
Šentjak. Čitalnica. V pondeijek ob navadni uri in v navadnih prostorih se vrši seja Šentj. Čitalnice. Ker je seja jako važna, je dolžnost vseh, da se je točno udeležijo.	Odbor.
Pevsko dr. -Ilirija » pri Sv- Jakobu. Vsaka vas naše domovine ima že svoj pevski zbor, celo v Trstu je par izvrstnih zborov. Le mi Šentjakobčani ne mefremo priti do njega, čeprav je mnogo pevcev pri Sv. Jakobu, ki niso člani našega društva in ki bi delali čast vsakemu dobremu zboru.
Zato vabi podpisani odbor ponovno vse šentjakobske pevce in pevke, da se vpišejo v naš edini pevski zbor pri Sv. Jakobu. Ked*« vaje za mešani zbor se pričnejo v pondeijek 3. t. m. ob 7 in pol v navadnih prostorih.
Odbor.
Ruska družina. Darove za rusko družino v Trstu sprejema uprava naiega lista.
«Veriga», žaloigra v treh dejanjih, se uprizori danes ob 16'30 v dvorani »Del. kons. društva* pri Sv. Jakobu. Dram. odsek mL društva «Prosvete», ki je eden izmed najboljših v Julijski Krajini, nam je porok, da bo predstava uspela kar najlepše. Vsi Id si želite par uric užitka, posetite danes Sv. Jakob. — Sedeži bodo danes ves dan v razprodaji. Nabavite si Kstke pravočasno, ker bo kot kaže pn blagajni velik naval, posebno še ker bo prišlo mnogo okaličanskih gostov.	Odbor.
Pojasnilo na popravek. Zal nam je, da se nam je poslal popravek o poročilu o občnem zboru ^Zadružne Zveze* potom javnega tiska, ko bi b»U vendar pripravljeni na eventuelne upravičene zahteve gospoda poslanca V. Šče&a, če bi nam bile sporočene, popraviti sanri, kar ne bi bilo odgovarjalo. S tem, da se zadeva vlači po časopisih, se stvari gotovo ne konstr! ti popravku samemu si pa dovoljujemo, ker smo že prisiljeni na javen odgovor, omeniti sledeče:	.
Prva spomenica za zamenjavo denarja naloženega v Jugoslaviji, ki se je nanašala na istrske in tržaške zadruge kakor tuđi na goriške in notranjske, je bila izročena gosp. poslancu V. Ščeku od gospoda M. Anžlovarja, uradnika Gos. sveta, dne 21. oktobra 1921 v Trstu.
Drugo tako spomenico a pismom vred, naslovljenim na gospoda poslanca Ščeka, ki se je tikala zamenjave denarja zadrug včlanjenih pri tržaški «Zadružni Zvezi«, je izročil dne 19. januarja 1922 gosp. dr. Povh, uradnik podpisane zveze, po izrecnem nalogu gospoda poslanca samega, gosp. Da-
vidu DoktoTiču iz Gorice, s katerim je ravno gosp. poslanec v Rim potoval.
Dne 28. II. JA^ h poslala nadalje podpisana «Zveza»^o6poclu poslancu prepis korespondence med njo in zakladnim nad-zorništvom v svrho daljnje informacije o stanju stvari.
Kar se pa naloga kluba poslancev v Rimu tiče, smo bili informirani, da je klub poveril zadevo izmenjave naložb gospodoma poslancema dr. Podporniku in V. Sčeku.	Zadružna Zveza v Trstu.
Iz tržaškega življenja
Popravek. Železniški čuvaj, o katerem smo te dni poročali, da je odkril umorjenega Te-desehija v železniškem predoru pod Kolonjo, nas naproša, da popravimo njegovo ime. Ne imenuje se Logar, temveč Fran Žagar.
Predrzen naskok na železno blagajno na glavni pošti. V tretjem nadstropju poštne palače na trgu Vrttforio Veneto se nahaja urad podravnatelja, viteza Riharda Marignonia. V V tem uradu stoji velika železna blagajna, v kateri se nahaja ob koncu vsakega meseca svota, ki prekorači 100.000 lir. S tem denarjem se namreč izplačajo pristojbine poštnim uslužbencem.
Poštni uslužbenec Bernardis, kateremu je poverejna naloga, da vsako uro pregleda urad goriomenjenega podravnatelja, je nastopil službo pred snočnjian ob 9. uri. Njegova dolžnost je bila torej, da bi Šel pogledat v urad ob 10. uri. Ker pa je nekaj slutil, je sklenil, da bo izvršil inšpekcijo pol ure prej, in sicer ob 9.30. Tako je tudi storil. Sel je torej v urad. Tam se ni malo začudil, ko je zagledal tri osebe, ki so z mirno vestjo vrtali goriomenjeno blagajno. Če bi imel Bernardis dovolj prisotnosti duha, bi zaprl tičke v urad1 in nato poklical pomoč. Ker mu pa to ni prišlo na um, je vprašal vlomilce, kaj... delajo. Vlomilci so mu pa odgovorili, da ne delajo prav nič. Kmalu potem je planil eden izmed vlomilcev na Bernardisa in ga je prijel za vrat. Vendar pa se je Bernardis izvil vlomilcem iz rok in je šel nato iskat pomoči. Med tem časom so pa izginili vlomilci brez sledu.
Težka nesreča na delu. Včeraj zjutraj okoli 9. ure so pripeljali z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico 29 letnega mehanika Ivana Colauttija, stanujočega pri Sv. Mariji Magd. spodnji št. 48. Mehanik je hotel zalotati v delavnici Spanghero pri Sv. Andreju dve cevi. Med tem se je razpočila luč za tajenje, in vnel bencin, ki se je nahajal v luči, je oparil mehanika po rokah in obrazu.
sem m očara vse m dobi venec, zlato verižico in Evo za ženo. —
Noben skladatelj ni napisal svojim kritikom bolj žgoče satire kot Wagner v tem delu: Saj Walter je Wagner sam katerega mojstri-pevci (razen Sachsa) ne razumejo, ker njegova fantazija ne pozna pravil šolske tabulature, ker njegov ženij hiti za dolgo vrsto let naprej. — A pride doba, ko ga bodo razumeli — in s lo vero se tolaži Wagner in se danes tolažijo drugi skladatelji — in ne v zadnji vrsti tudi slovenski. ..
Govoriti o vprizoritvi — bi bilo nositi vodo v morje; saj ime Marinuzzi jamči že za najpopolnejši uspeh vprizoritve. — Marinuzzi se mi je zdel duh, ki se je otrescl materije, ki le duševno uživa in drugim posreduje duševni u-žitek.
Ludikar (Hans Sachs) in Zamboni-jeva (Eva) sta klasična v svoji vlogi, Govoni dober \Val-ter Stolzing, Patino diven Bekmeser, Bonfanti izvrsten David; tudi vsi drugi so dovršeni v svoji vlogi.
Zbor in orkester — prvovrstna.
Občinstvo«, ki je napolnilo vse kotičke, je bilo kar omamljeno od navdušenja in klicalo Marinuzzija in pevce vsega skupaj okoli 20-krat na oder.
Opera se ponovi v nedeljo 2. aprila tožna ob 20 uri.	prof. dr. e. b.
Književnost in umetnost
Izšla je «Jadranka» s sledečo vsebino: Veli-konoč na naših dni (Aleksandra). Veronika Deseniška, (M. GregoriČeva). O posledicah dobrih in slabih navad, (Zdenka Krapševaj. Idila, (Savonira Kvedrova). Izprehod po Skandinaviji, (M. Stepančičeva). Silva, (Palška). Duhovniški celibat (I. M.). O ženski vol. pravici, (Goričanka). List je na prodaj po toba-kamah.
Občinsko gledišče G. VerdL — R. Wagner: •Mojstri - pevci nurnberški«, premiera 30. III. 1922. — Kritiko o tem delu naj pišem?! Nehote mi prihaja na misel Kristova prilika o farizeju, ki je molil v templju in se hvalil, kako je priden in kako so slabi drugi ljudje. Zato rajše pustim, da kritike pišejo drugi, a jaz sledim cestninarju, ki se ni upal dvigniti svojih oči kvišku......
Saj pa so se pisale o tem že cele biblijoteke in danes velja to delo poleg «Tristan-a in Isoide* ne le za najboljše delo R. Wagnerja ampak operne literature sploh.
Okvir dejanja tvorijo rokodelci v Niirnber-gu v 15. stoletju, ki so se kakor v drugih mestih združili v pesniško-pevsko udrugo (Siin-gerzunit); njihova pravila so strogo predpisovala, kako se mora pesnikovati in peti; n. pr. ljubici zložena pesem je morala imeti predpisano število kitic, kitice gotovo število stihov itd. Dolgo vrsto let je moral študirati tako pesnikovanje učenec, preden je postal mojster. Seveda pri tem otrplem sistemu, fantazija ni mogla najti svojega razmaha. — Med te pesni-kujoče mojstre pride mladi vitez Wal-ter Stolzing, ki je zaljubljen v lepo Evo, hčer bogatega zlatarja, mojstra-pevca Pognerja; ko zborujejo mojstri-pevci v cerkvi Sv. Katarine, poje Walter svojo pesem, s katero hoče kar naravnost pridobiti dostojanstvo mojstra. Poje krasno, prekrasno a ne zadovolji mcfstrov-pevcev, ker način njegovega petja je proti vsem pravilom tabulature. Le čevljar Hans Sachs, najbolj bistra glava med mojstri-pevci je očaran od novega petja; sicer tudi njemu se zdi, da je nov način proti vsem pravilom pošteno delujočih mojstrov-pevcev — vendar je ta novotarija za njega nekaj, kar se mora u-poštevati. — Znabiti pa pravila mojstrov-pevcev niso prava, zato pa naj se apelira na narod; — narod naj sodi, kdo najlepše poje in oni, katerega bo narod priznal za najboljšega pevca, onemu obljubi Pogner svojo hčer - e-dinko Evo s vsem svojim bogastvom. —
Bekmeser, ki je tudi zaljubljen v Evo in se trudi v potu svojega obraza, da bi s pesnijo lastnega kova dobil Evo, ker se mu lastna pesem ne posreči, vzame Sachsu papir iz mize, na katerem je Sachs napisal novo Walterjevo pesem in to se uči m uči na pamet, da bi zmagal pri javni pevski konkurenci. — Na travniku se zberejo vse nurnberske zadruge — najprej čevljarji, potem peki, krojači itd. — Kot prvi poje Bekmeser ono pesmico, katero je dobil na Sachsovi mizici in propade ob splošnem posmehovanju. Nato poje Walter isto pe-
Vesti z Goriškega
Iz Ajdovščine. Dramatični Krožek v Ajdovščini ponovi igro «Deseti brat», katera je tako dobro uspela pri prvi in drugi uprizoritvi, in sicer zadnjikrat na Cvetno nedeljo dne 9. aprila t. 1. To na splošno željo onih. ki niso Še videli te uprizoritve, ker so prišli prepozno, pa tudi takih, ki jo želijo ponovno videti. Opozarjamo, da bodo vstopnice dva dni prej v predprodaji. Začetek točno ob 4. uri popol., na kar se občinstvo opozarja.
* «Mati» v Dornbergu. Na Oljčna nedeljo, ti j. 9. aprila, ponovi dramatični odsek «Slov. čitalnice* dramo «Mati». Debelo tiskan konec dopisa v «Edinosti» od 30. marca t. 1. pod zgornjim naslovom je bil le pomotoma objavljen. Vse priprave so v teku — ponovitev je nepreklicna!	Odbor.
Iz Tolminskih hribov. Za naše gorske vasice se je ravno pred letom ustanovilo «Konsumno društvo* na Idriji pri BačL
Od tedaj lahko opažamo, na splošno, da so naši kmetje in delavci imeli precejšnjo korist od imenovane zadruge. Lahko rečemo, da marsikatero blago, sploh vse, bi naši trgovci mnogo dražje prodajali, ako bi se ne bil usta novil ta «konsum».
Vendar še ves drugačnejši uspeh bi imeli, ako bi poslovanje te zadruge preuredili, oziroma, ko bi se, kjer je precejšnje število članov, ustanovile podružnice, tako kot se je že storilo na Šentviški gori in, kot čujemo, tudi v Tribuši. Za Ponikve pa bi se lahko ustanovila skupno z vasico Pečine, tako da bi bila podružnična prodajalna nekako v sredini. Članov bi pa tudi bilo dovolj. Iz teh vasi je sicer precej članov, vendar bi se gotovo to število še podvojilo, ako bi bila taka podružnica tam. Razume pa se, da sedaj naši člani le malo kupujejo v zadrugi ker je preveč oddaljena. To pa radi tega, ker za malenkost se ne izplača tako dolga pot. veliko se pa tudi ne more kupiti h kratu, ker le malokdo razpolaga z mnogo denarja. Ko bi pa bila tu bližje kje, recimo podružnica, bi se pa vsi posluževali nakupa od zadruge. «Konsumno društvo > samo pa bi bila kot centrala za podružnice.
Ta zadruga bi morala imeti poleg naloge, da svojim članom prodaja blago po čim nižji ceni, tudi še nalago kupovati od svojih članov razno blago, n. pr. žito maslo, jajca, teleta in dr., ki bi ga potem razpečavala dalje po čira višjih cenah. Veliko napako pa je naše *kon. sumno društvo® zagrešilo s tem, da je še le sedaj razglasilo svojim članom, da kupuje tudi krompir, ko so ga že večinoma vsi prodali drugim trgovcem po mnogo nižjih cenah Marsikateri član zadruge ima vsled tega po več sto lir izgube. Ko bi bil pravočasno vedel, bi bil krompir bodisi dražje prodal drugim ali pa bi si ga hranil za zadrugo, katera plačuje krompir sedaj, ko ga sploh več ni po 20 do 3C lir več kot prekupčevalci. Sedaj se pa hudujejo Člani na zadrugo, kar pa seveda nič ne pomaga.
Merodajni faktorji naj poskrbijo, da se ta zadruga čim prej preuredi in da otvori krajevne podružnice, ki bodo gotovo imele velik uspeh.	V.
Iz Koprive na Krasu. Pevsko društvo «Zarja» v Koprivi priredi na velikonočni pondeijek dne 17. aprila t. 1. na planem svojo letošnje prvo pomladansko pevsko in dramatično zabavo z bogatim sporedom. Na sporedu bode nastopi pevskega zbora, pozdravni govor, deklamacija itd. Mladi dramatični odsek našega društva «Zarja* vprizori ta dan zanimivo Finžgarejvo ljudsko dramo -Razvalino življenja^.	1
Med točkami sporeda svira tamburaški odsek društva «Tabor» iz Vrhovelj.
Ker je namen našega društva, da bi si s pomočjo prebitka od prireditve obnovili med vojno propadlo ljudsko knjižnico, katera je prepotrebna za napredek in izobrazbo naše mladine, se nadejamo omenjenega dne obilne udeležbe iz vseh krajev.	Odbor.
Vesti z Notranjskega
Idrija. Idrijsko prostovoljno gasilno društvo je sklicalo v hotelu Didič 12. marca t. 1. izvanredni občni zbor.
Razpravljalo se je o položaju gasilstva in o zgradbi gasilnega doma ter o tem, kako priti do njega v teh draginjskih razmerah. Izvolil se je pripravljalni odbor, kateri je prevze1 nalogo pobirati prostovoljne darove.
PODLISTEK
KAPITAN MARRTAT
Leteti Hoiandec
iaa	(io6)
•Torej vidim, da te nočete posluževati moje vdanosti?je odvrnil Kranc, «že preje sem vam hotel iitroraU življenje in nikakor nisem mož, ki bi ga pUifle vaie otročje slutnje. Ali ni naravnost. nasprotujoče si mnenje, da bi me zaupanje neke skrivnosti spravilo v nesrečo, če ne tako ki bi	iz moje požrtvovalno-
sti odposnoči vem? Teh besed mi ne narekuje gola radovednost; že tako dolgo sva skupaj in zdaj navezana le drug na drugega, da se mi zda, da bi vas pomirilo, Če bi se mogli komu raz odeti, ki se nanj lahko zanese te. Če torej cenite moje priajteljstvo, naložite mi del srvoje bolesti na srce!
L« malo jih je. ki bi Jun življenje poteklo teko mirno, da bi ne vedafi, kako lažje je prenašati bol, če jo ye mogjoče razodeti prijatelju, ki zna potolažiti fca pomiriti. Zato se pač nikdo
ne bo začudil, če je našel Filip v tem položaju, ko ga je do dna potrla zavest, da je izgubil ženo, v Krancu moža, ki mu je zamogel razodeti svojo dušo. Začel je torej pripovedovati svojemu prijatelju mučno in žalostno povest, ne da bi ga spominjal in prosil naj jo nikomur ne pove, kajti predobro se je zavedal, da bi Kranc, ki je hotel zvedeti povest le iz ljubezni in vdanosti do Filipa, ne rabil dati nikake besede, da bo vse zamolčal. Filip mu je torej razodel stvari, ki so nam že znane — splav pa je drsel mimo raznih otokov.
«Zdaj veste vse,» je naš junak končaval svoje pripovedovanje m globoko vzdihnil, «kaj pravite k temu? Ali verjamete moji čudni povesti, ali pa jo smatrate, kot bi najbrže večina storila, za plod zmedenega duha.»
«Zdl se mi, da ni poslednje, Filip,» je odvrnil Kranc, «kajti o resničnosti onega dela vaše zgodbe sem preverjen, saj sem bil priča na lastne oči. Ali se spomnite kolikrat sem sam videl to zakleto lad)o — in če je usojeno vašemu očetu bloditi po morjih, zakaj bi ne bili ravno vi izbrani in določeni, da ga rešite
grozne kazni? Prepričan sem, da je vse kar ste mi povedali resnično in zdaj tudi razumem zakaj ste se tako obotavljali zaupati mi to nenavadno usodo. Mnogo jih je, ki bi vas pomilovati, Filip; toda jaz vas zavidam.»
«Vi me zavidate?® je vzkliknil Filip.
«Dal Zavidam vas in bi z veseljem sprejel vaše breme, če bi bilo le mogoče. Ali ni veličastna misel, da ste poklicani za tako veliko delo? Namesto, da bi se kot mi ostali pehali in tekali za denarjem in bogastvom, ki ga kopičimo s trudom in težavami leta in leta in ga lahko hipno izgubimo, na vsak način pa ga ne moremo nesti s seboj — ste pa izbrani, da izvršite velikansko nalogo — delo za an-gelje, bi skoro rekel, — da rešite dušo svojega očeta, ki trpi za svoje človeške pregrehe in slabosti, a ni obsojen v večno trpljenje. V resnici imate pred sabo cilj in uresničevanj*; tega cilja je vredno vseh nevarnosti in grozot duševnega življenja. In če se konča tudi z vašo smrtjo — saj tako se končajo sploh vsa na^a stremljenja! Vsi moramo umreti, toda redki so oni, kdo je sploh oni, razven vas, ki bi mu bilo dano pred svojo smrtjo rešiti dušo svojega roditelja? Da Filip, zavidam vas! >
V	Titta, dn# Z iprU* 192*_
Obračamo se na vsa srca celokupnega prebivalstva mesta in okolice, ter na korporacije in zavode, da nam priskočijo po svojih močeh y denarju ali materialu na pomoč.
Ker občina vsled dravinjskih razmer v do-glednem času ne more pričeti z zgradbo gasilnega doma, kateri fe za ohranitev gasilstva splch neobhodno potreben, se je prostovolno gasilno društvo v Idriji odločilo, da začne pobirati prostovoljne darove v ta namen.
Prispevajte po svojih močeh, da se postavi čim prej temelj gasilnega doma v dobrobit celokupnega prebivalstva.
Pripravljalni odbor za gasilni dom: Jurman Matevž, t. č. prects.; Hladnik Franc, t č. blag-; Tratnik Blaž in Beričič Franc, odbornika. — Kogej Filip, t. č, tajnik.
Gospodarstvo
Jugoslovensko-nemška' pogodba
- »Narodni Listy» priobčujejo o tem vprašanju zanimiv članek, iz katerega posnemamo važnejše odstavke.
V	Belgradu se je podpisala trgovinska pogodba med kraljevino SHS in Nemško. Pogodba stopi v veljavo, kakor hitro jo ratificira parlament, in vse kaže, da na jugoslovanski strani se bodo podvizali z ratifikacijo. Čim stopi pogodba v veljavo, bo v Jugoslaviji zopet oživelo gospodarstvo. D očim so maksimalne carinske postavke dosedaj ovirale nemški uvoz, bo trgovinska pogodba na stežaj odprla vrata nemški trgovini, ker se bodo za nemško blago plačevale minimalne carinske postavke. *
Brez nemških produktov ne morejo nekatera jugoslovenska industrijska podjetja sploh delovati. Položaj je torej za Nemčijo zelo u-goden. Ogrska več kupuje v Jugoslaviji nego prodaja, Avstrija pa je še tako onemogla, da nikakor ne more ustrezati vsem zahtevam. Italija, ki je zasela Reko in Trst, se je do gotove meje zavarovala proti prekmorski konkurenci, vendar pa je njen uvoz v Jugoslavijo zelo otežkočen po njeni razmerama visoki valuti. Se do pred kratkim je bila Italija največji dobavatelj Jugoslavije, ali sedaj pada njen uvoz vedno močneje. Nemčija bo v uvozni trgovini v Jugoslaviji kmalu izpodrinila Ceho-slovaško, na kar bo začela tekmovati z Avstrijo in Italijo, katere s časom gotovo t-*di nadkrilL Ona tudi odpre jugoslovenskemu vozu svoja tržišča, na kar bo ugodno vplivala tudi padajoča dinarska valuta. Čehoslovaška pa zelo malo kupuje v kraljevini SHS, med tem ko se jugoslovenski izvoz v Italijo, Avstrijo in Švico giblje le v svojih naravnih me-
' V nekdanjih avstrijskih jugoslovenskih deželah je bila vsa trgovina osredotočena na Dunaju; kar se tiče poljedelskih pridelkov, pa na Budimpešto. Dunajske banke so imele v teh deželah razpredeno celo mrežo svojih podružnic, kar je seveda močno vplivalo na trgovino. Nemci pa tudi lahko računajo na simpatije, katerih si Cehi niso znali pridobiti; plaionične politične simpatije koristijo le malo med tem ko so se direktni trgovinski odnošaji sklopili še le po prevratu. Nemci se naslanjajo na zelo ugodne tradicije tudi pri gospodarskih krogih, nekdanje Srbije. Nemčija je bila namreč v začetku dvajsetega stoletja skoraj edini kupovalec srbskih pridelkov in si je stekla velike zasluge s tem, da je Srbiji pripomogla do zmage v carinski vojni z Avstrijo. Srbija ni imela v nobeni državi toliko konsula-tov, kakor v Nemčiji.
Velike važnosti je tudi dejstvo, da se v Jugoslaviji nahaja cela vrsta nemških strokovnjakov, mojstrov, agronomov, inženirjev in u-radnikov, ki neposredno ali posredno podpirajo nemške interese.
Trgovinsko pogodbo z Nemčijo so gospodarstveni krogi v Jugoslaviji nestrpno pričakovali. Že januarija 1921. 1. so se nekateri tamošnji časopisi pritoževali, ker se je zaklju-čitev trgovinske pogodbe z Nemčijo odložila na nedoločen čas. In sicer radi tega, ker so nemški proizvodi vendar prihajali v Jugoslavijo po posredovanju avstrijskih in čeških pre-kupcev, kar so seveda morali Jugoslaveni
drago plačati,	#
Potom svoje propagande zatrjujejo Nemci, da so se odpovedali svojim stremljenjem po na-dvladju in da so prepričani o neomajljivi trdnosti jugoslovenske države, vsled česar da odpadajo glavna navzkrižja med obema narodoma. S propagando v tem smislu se bavi cela vrsta strokovnjakov, ki pišejo po časopisih, drže predavanja i. t. d. V Frankfurtu se i e vstanovilo društvo za povspeševanje prijateljskih odnošajev med Nemci in Jugosloveni. Na čelu tega gibanja stoji znani nemški publicist Herman Wendel.
Vsi časopisi pozdravljajo trgovinsko pogodbo z Nemčijo kakor velevažen dogodek. Na zagrebškem semnju, ki se bo vršil v tekočem Fetu, bo zastopana vsa nemška industrija. Ze sedaj so zastopniki dunajskih tvrdk vznemirjeni radi delovanja nemškega izvora. S 15. decembra je začel voziti direktni vlak iz Zagreba skozi Ljubljano do Solnograda, od koder obstoje direktne zveze z vso Nemčijo. Po Do-navi plovejo že zdavno parobrodi nemških in avstrijskih parobrodnih družb. V P asa vi obstoji velika centrala za paroplovni in železniški promet med Jugoslavijo in Nemčijo. Nemška trgovina pa se ne poslužuje le Donave in železniške mreže, marveč tudi zve z po morju. Jugoslavija gradi v Solunu že velika skladišča za izvorno blago.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Na vsa razna vprašanja glede vojaškega službovanja: Vse informacije, kar smo ji®1 mogli dobiti smo že objavili. Tudi vsled pomanjkanja prostora in časa ne moremo vsakemu posamezniku odgovarjati. Vsak naj čita •Edinost* z dne 28. m. m., kjer smo podali vse informacije kolikor mogoče izčrpano._
Borzna ooroiila. m
Tuja valuta na tržaškem trge: ^ Trst, dne t. aprila 1922.
ogrske krone
svstrijsko-nemške krone...... ~
Češkoslovaške krone	irS!*- £'12
dinarji..........• • • 24.50.— 25.25
................
marke...................6.55.— 7.55
dolarji...........................19.40
francoski frank!..................175 25.—175.75
tvlcarski franki...... . . .	377.—.—380.—
angleški funti papirnati............84.50— 85.10
angleški funti, zlati..............95.23.— 97.25
ospofeoni........................76.25 7«.75
UBbtNdttf
Stran UL
Mali oglasi
KUUSNI MOJSTER se priporoča
na deželi za izdelovanje knHs in vsakovrstnih oderskA dekoracij. Josip Bisfftk, Trst,
Via dei Lavoratori 213.	639
POROČNA SOBA iz amerikanskega orehovega lesa, popolna, s ogledali in mramorom, se proda po izredno nizki ceni. Via del-lTstria 28, I.	_640
SEDLARSKI vajenec, z enoletno vajo, želi dobiti mojstra za nadaljno učenje. Naslov pri upravniitvu.	641
ŠIVILJA Angela Bisjak, Greta St 11 in 4, se
priporoča cenjenim damam.
648
DOBRO ZNANO Mauthnerievo seme in semenski krompir se dobi pri A. Kante,
Prosek.
649
GOSTILNA «AN DEMO DE FRANZ- ▼ Tistu ulica Geppa, toči izborno kapljico vseh vrst posebno pa vipavca. Kuhinja je vedno preskrbljena z gor lami in mrzlimi Jedili Postrežba točna, poštene cene. Za obilen obisk Se toplo priporoča lastnik Josip F ar lan.
646
VABIM cenjene odjemalke v svof salon, ki nudi veliko izbero pomladanskih oblek in
površnikov po ugodnih cenah. Rieger, via
Comerciale 3, I.	642
2 OMARI še prodata. Via S. Giacoroo in
Monte 20, II.	_643
ČEVLJAR, 28 leten, želi znanja z dekletom od 24 do 30 letno ali vdovo z enim otrokom z
nekaj premoženja. Le resne ponudbe pod: «Čevljar® na upravniltvo.	644
DRŽAVNI uslužbenec, poduradnik, star 28 let, v stalni službi in s pokojnino, se želi seznaniti v svrho zenitve z gospodično, srednjega stanu, s primernim posestvom ali z gotovino. Vdova z enim otrokom in denarnimi sredstvi ni izključena. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe pod «Primorec» na naslov: poštno ležeče št. Veliki Dolenci-Prekmurje, Jugoslavija.	647
GOSPODJE in gospodične dob* izvrstno hrano in domačo postrežbo v češki penziji M.
Mika, via S. Giovanni 8, ITI.	645
KROGLE in več kvintalov lesa «legno santo» se proda v ulici R. Trmeus (prej via delile Acque), strugar, Josip Cebu.	651
DĐCAK,
ponujam, odgovorom Torrcbi&nca 21.
mttfšfr svota, po vsakem pogoju. h Predstavili — aH pjbati s plačanim ■om na Roberte Vakntiča, Trst, anea 21.	652
SVECE te 30 22 t »sofa Ur 260, 900, 400, 450 prodala DsTOsto, sla Trento 5. 653
SARDELE osoljene, pristne vitice, v sodčkih prodaje po zmernih cenah DeTOsto, Via Trento 5.	. 654
VINO črno in belo istrsko, L vrste se dobi od 56 1 naprej po L 240.— hI, od 300 1 naprej po L 230*— pri R. Malenu, Opčine 386. 655
SOBA opremljena se da ▼ najem uradniku. Via Roiano 4, IV. vrata 21, Gorntp. 656
KUHARICE, sobarice, služkinje za vsako delo, tudi za gostilno in za deželo ima na razpolago, posredovalnica WoH XXX Ottobre št. 5, II.	657
DIPLOMIRANA babica sprejema porodnice na dom. Orel, via Udine 32, I.	544
SPALNE SOBE, masivne od L 1500.— naprej, jedilnice, pisarne, stolice za gostilno in vrt L 20.— kuhinje itd. Skladišče via Udine 25.
^ 610
TRGOVSKI LOKAL z opravo, ▼ zelo pro-ietnem trgu ob železnici sa da v najem, faslov pri upravniitvu._617
R« 8
KMEČKA gospodarska zadruga v Kojskem priporoča svoja briška vina (rebulo) od 56 litrov naprej v vsaki množini.	A1Q
IZKUŠENA sredstva kole (proti pega D Bistrici.
Pismene?
pa za lasa. zobe In olepSanje I TOVARNA VOZOV išče pomočnike. Pisn 8k in lfiaju) fana lekarna v1 ponudbe s prepisi spričeval itd. spre j«
28 Mehanična Žaga Fužine p. Ajdovščina.
POSOJILO 30.000 Ur proti 14* ob res tim, vknjižbi aa prvem mestu, iščem. Ponudbe pod «Varnost» na upravništvo.	636
NOVE POSTELJE L 70—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v uL Fonderia 3. 46
PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, uL XXX Ottobre 14.	15
UBIRALE C in popravljale c glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via C
V. nadstr.
oroneo 1* 17
POZOR1 Srebrne krone, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sisrt Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16
ZLATO in srebrne krone plačama več kot drugi kupci. Albert Povh, urar. Mazzini 46 (v bližini drvenega trga).	____
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Franceaco 15, II. 10
KOL AR JI IN MIZARJU Izbran specijalen les, na strojih po naročilu prirezan, pooblan, ostrug&n, dvodelne jermenice, narejena kolesa itd. dobavlja Mehanična žaga, Fužine, Ajdovščina.	_
619
SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6, I.
sprejema: 53
SLOVENSKA zakonca brez otrok sprejmeta dečka v starosti od dveh do štirih let za svojega. Ponudbe pod «Deček» na upravništvo.	635
CUNJE kupujem po 30, staro železo po 20. Skladišče via SoMtario 14.	51
HARMONIKA z 12 basi, znamke Ploner, nova se proda. Via Pasquale Revoltella 463, vra-tarica.	638
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt.	331
enodružinska, z obsežnim angleškim parkom, v idilično lepem štajerskem trgu ob železniški v najlepši legi, enonadstropna, moderna, nova zgradba, z balkonom in verando, sedmimi pr-« ketiranimi sobami in vsem konfortom je za ceno KJ 850 000.— na prodaj. Interesenti naj pošljejo svoje naslove pod »Krasna vila» na anončno družbo ALOMA COMPANY, Ljubljana, Koagresai trg 3.	196
VRTNAR, izkušen, rese«, se takoj ■prejme. Predstaviti se ali pisati ravnateljstvu hotela «Krona» v Postojni._630
STROJNO in stavbeno, dobro vpeljano ključavničarstvo se radi smrti podjetnika proda. Teroerl, Maribor Votkmerjeva ulica 6. 632
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostn
HIŠA z zemljiščem, v Merfeh št. 13, p. Materija se takoj proda za L 9000. Ineteresenti: so naproeini, da se zglase takoj, ker drugače se da posestvo v najem. Natančnejša >fasmla pri lastniku Družina Josip, Padež p, Vr. BritoL_ 633
MALO POSESTVO te kupi v bližini Trsta, kjer bi se lahko redilo dve do tri glave živine. Naslov pri upravniitvu.	634
BAŠ A
POSOJILO 1 Dvignite pismo poštno ležeče pod «Slučaj*.	_637
vest, da Je naš ljubljeni sin, brat in svak
IVAN
trgovec
v starosti 37 let, po dslgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokoja se bo vršil danes, v nedeljo, 2. apnla ob 1030, Iz mrt™-niče mLne bolnice v cerkev sv. Antsna novega In od tam n. pokopališče k Sv. Ani.
TRST, 2. aprila 1922.	. ,
Ivan in Ivanka Basa. stari*. - Andrej (odsoten), Ciril, Karal. bratj^ - Harlia Caris Snlanija. leslpMa, Ivanka, Pavla, sestre - Josip Darl«. svak, Kiaka BaSa, svakinja. Etna, nečakinja, in ostali sorodniki.
por.

Za Uelikonoč prožni« p stefe® izjemnih cenah:
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. t INSERIRAJ V »EDINOSTI« •
!
V
[
Oddelek moškega blaga
Oddelek žeaskft Izdelkss
Sukno, svetlo, risbe fant«
140 cent......L 28.
Sukno angl. vrsie 150 cm	„ 42'-
Pettinato velika izbera .	„ 55*-
Bluze, etamin, filet » . L 75* Princesse, črtan, baya-
dere . . . «
• • 99
\75m—
Plašči, volneni, enotna barva	175#-
Predpasniki creton, izb.
v vseh barvah • . i L 12*— Obleka mornarska pralna
I. velikost...... 21'—
Obleka E9nwnh V9ifi. L Kfltat .. 50-—
Pajčolani za obraz . . L 2#— Vezenine za perilo, kos
4*60 m....... 3 90
Pajčolani odmerjeni za glavo....... 19 —
L.
Oddelek boin&ožeoln
Voile, tiskan, nove risbe L 3*90 Zephir najfinejši, pralen
1 C
Oddelek klobokou
| Oddelek moškega perila | | Oddelek lepotltla |
za srajce.....
Blago škotsko, na črte Iz svile .....
H
4*50
7*50
Oblike slamnata v	vseh
barvah	L 22*-
Klobuki opremljeni	, .	„ 45*-
Modeli izvirni • .	• •	»* 85*-
Ovratniki mehki celi iz
piketa......L 2*20
Spodnje hlače )gmt Ifl ktle » 13*50 Srajce barvane z 2 ovi\
najnovejše . . . . „ 37*50
Pasovi ifhasti za gospe	L 12 — Listnice sofian in ir-
haste........ 25*—
Garniture, listnice, denarnice, moške . .	„ 50*—
| Domače perilo | | Oddelek žensteža perila | | Oddelek rnožklh Izdelkov j \ Oddelek dlšac

Madopolam, zelo fin . .L	3*50
Platno Madonna 80 cm „	4*80
Platno debelo za rjuhe
150 cm • • • • * n	8*50
j
Parures, 2 kosa vez*. Parures, 2 kosa vez.. Parures, 4 kosi • .
. L 32* . „ 65*
Površnik covercot Rkl. til L 120 — Površnik coverc. zelo
fine vrste . • • • „ 350*— Površnik kabin. angl.
svetle barve • . . „ 480*—
Milo dišeče.....L 2*70
Voda „Coiogne", velika
• • . • „
steklenica Dišava v elegantni škat-ljici •••••••»>
5-50 550
Oddelek n svile
M™ ** I 1 Hrtni « *** » [Oddelek POf^nin po^M«,)
Svila za klobuke ... L 13*—
Svila škotska, za obleke ,f 13*90
Crepe „Serpentint"
120 cm . . ^ . . »t 39*—
> 4
Voile iz volne francoske
moderne risbe * . . L 18*-Biago sa črte bayad* aH
škotsko	28--
Gabardine prve vrste . 9, 42*
Nogavice fant. . . . • L 4*50 Ovratnice pletene svilene „ 7*50 Klobuki moderni ♦ * • f, 30*—
Oddelek zo preproge
j i
pletenih
Blago za pohištvo	. L 28*—
Stores vez. tulle •	• „ 50*—
Garniture: postelja in	*
miza, 3 kosi .	• » 185*—
Bluze, svilene, pletena • L 48*.
Golf, volneni v vseh barvah •••»**
Princesse svileni . • „ 180*-
| | Oddelek nožflolc m roknolc |
Kovčeki ročni za gospe L 32-Škatlje fibra, za klobuke ........
Kovčeki fibra navadna
velikost....... 72--
Oddelek pletenin
1
Nogavice za gospe mu-Slinaste.....L 7*50
Nogavice svilene. . . „ 13-50
Rokavice glacč • • • w 15*50
Canotiere, maje za dečke . . . • •
Jopice za ženske . .
Maje za moške • .
. L 3-80 5-50
• tt
• 99
8 —

mm**
corso v. E. in. stev.
Tel. 10-08
16
V,
OHLER
Corso 0. E. III. štev. 16
Tel. 24-24
Stran IV,
»EDINOST«
T iTSitt, one s, sptiis
Steklene šipe
Vsake vrste in mere. Steklenine, porce-lani in lončevine. — Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22
Posojilno in tam Me Mu
vab na svoj
redni letni občni zbor
ki se bo vršil
dne 9. aprila t. L ob 2. uri popoL ▼ društvenih prostorih
s sledečim dnevnim redom:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.	i r
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobritev računov.
5.	Čitanje revizorjevega poročila. ^
6.	Volitev novega odbora.
7.	Slučajnosti
ODBOR.
Pri nakupovanju
Schicht-ovega mila
znamka „JELEN4*
pazite, da ima vsaki kos vtisnjeno originalno znamko i. s. ime »SCHICHT" in
podobo jelena.
Schicht
Sospodarsko društvo na Kontooelu
registrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
ji nedeljo dae 9. aprila t. L točno ob 9. uri (	prcdpoldne v društvenih prostorih
Dnevni red;	;
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Odobritev rač. zaključka za L 1921.
4.	Izvolitev novega odbora.
5.	Razni predlogi in nasveti
Na Kontovelu, dne 31. marca 1922.
ODBOR.
Gospodarsko društvo na Prošeku
vabi na
XVII. redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 9. aprila t. I. ob 1. url popoldne v društvenem prostoru.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Volit r v načelništva.
5.	Volitev nadzorništva.
fi. Razni nasveti in predlogi.
(190)	ODBOR.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da javna tehtnica v Šturjah zopet deluje ter je nanovo preizkušena in popravljena.
Za obilen obisk se priporoča Rudolf Štucin, trgovina s kolonijalnim blagom v Šturjah pri Ajdovščini.	(193)
Velika zalega maniiakturnega blaga in iz-gotovijenih oblek z lastno krojačnico za moške in ženske obleke
Andrej Mauric
Via Carducci 11 (Gosposka ulica), Gorica.
Pr¥i Čas po volili
niso bile testenine „PEKATETEU takoj brezhibne, ker se je sele po nekolikem času posrečilo tovarni zaslediti prvovrsten zdrob iz amerikan-ke pšenice. Zato je njen izdelek s^aaj mnogo boljši kakor pred vojno, ker tačas ni bilo inozemskega zdroba na razpolago.	(63/1)
Pulijske smokve v koših po L 165 q., v vencih po L150.—. Grozdje po L 5.50 kg
prodaja	192
Messe Alkalay — Trst
Via Valdirivo 10, skladišče.
ulica S. Caterfna ll 11
Telefon št. 15-52 dvakrat
Izborno platno za postelnjake, perilo, zavese, volnene in polnjene odeje, zaloga volne in žime za postelnjake, perja itd.
Se priporoča slovenskim kupcem, ker je zmožen njihovega jezika.	35
Majno seno Španska trava Mešano seno
o novem skladišču Via Naionca 6
Za vagon ali ladjo se zniža cena za L 5 pri q.	(174)
B¥AN K113ŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz akahija. stektovhn, lesi io eutUiaii prsti. TRST — Piazza San Oiovanni
Dr. A. Grusovln
specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure.
Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli.	(60)
Velika zaloga in tovarna pohištva
A. JUG — Trst
Tovarna ulica sv. Marttri štev. 21 Zaloga ul. sv. Ludja 3 in ul. del Fabbri 10
Velika zaloga spalnih in Jedilnih sob, kuhinjskega
pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno.	11 Cene zmerne.
Proda se aH odda v najem
\ HOTEL /
moderno opremljen, s 15 muMinnfiffi sobami y prvem ia diugein aadrtrepju (even-hzelno tudi perilo), z medeno kuhinjo, 2 krasnima sobama In 5 &r*£mk prostori v pritličja. S hotelom vred se proda tudi neka) njrv, travnikov in 9 oralov fekrvega gozda.
Hotel se nahaja tik velikega želez&škega križiiča, zvesa z dvema velikima, pomorskima mestoma btez vsake konkurence. Naslov pri upravništvu.	(186)

SE
Zaloga pehiitva 54
ANTON BREŠČAK
Gorica, Via Carducci št. 14
(prej Gosposka clica).
Doma kar manjka na} pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — Kar manjka, to mu preskrbi Breščak — Štirinajst številka ulica Giosue Carducci.
Odlikovani zavod za vrtnarstvo ia cvetličarstvo
M. GERMAN
Trst (ReefipuUe) Via Roma 3. Via Michelangelo Buon. 718
Telefon 12-49.
Semena vseh vrst, drevesu, rastline, sadni mm Itd. Itd.
Cenik na zahtevo.	PoSiljmžve na vse kraje.
Županstvo Hrenooice
rabi 1 pisarniško moč z lepo pisavo za par mesecev. Plača 300 lir. Čas priglasitve je do 15. aprila 1922.
Županstvo občina Hrenovke, 30. 4. 1922.
J94	Župan: Dužnik.
Urarna in zlatarna
FRANCESCO BUDA
Trst, Via Scaiinata St. 1
sprejema vsakovrstna popravila. — Cen« vedno najnižje.	18
Kupuje srebrne krone.
Pozor na naslov!	Pozor na naslovi
Na novo otvorjena zaloga
POHIŠTVA
spalnih sob, vsakovrstnih blazin In kuhinjske oprave, vse po najnižjih cenah. Lastna delavnica. Priporoča se za obilen obisk
Ivan Zupančič
55	GORICA n~ staram trgu,
TVRDKA
H. FerlanHi, Blpava a SS
se pr:po oča za vsakovrstne transporte. — Razpolaga s 'elkimi. tovornimi automobili, posebno pripravnimi za prevažanje vina — Ima dnevno zvezo na progi Vipava-Kobdil-Dutovlje-Trst oziroma Ajdovščina ter sprejema tudi pooarnezne tovore, jamči za vsako škodo. Konkurenčne cene. Za trgovce velik popust. — Lastno skladišče v Trstu, via Cunicoli št. 6.	172
ČEVUARNICA
MICOLICH
Trst. via Ufline 32 (vogal L' ftriosto)
Izb era moškega, ženskega in otroškega obuvala. — Lastna delavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne.
ZMfanični ambalntorij
Trst. m Sette Fsntane it. 6, L
Odprt vsak dan od 9-13 in od 15-19 Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom
kakor tudi zobnice. Slovencem se dovoli 10% popust in plačilo na obroke. Delo zajamčeno. (58)
Urama In zlatarna
Lorenzo Mncor
Trst, Via UcKne 26.
Velika izbera budilk, regulatorjev, kuhinjskih ur in drugih urarskih potrebščin. Kupujem in zamenjujem zlato, srebro in dragulje. Lastna delavnica. 24) Dela se izvršujejo tekom dneva.
RENATO LEVI HINZ1
36
fu Alessandro
Trst Pln San SeUnstltmo 3, Trst
Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah.
— TVRDKA —
Trst - Vin Mflzzinl 36 - Trsi
(prej Via Nuova)
Veliki dohodi Masa za pomlad In poletio
po znižanih cenah.

volneno Maso za moške in
ženske o&teke.
Sviienine vseh vrst, etamin, vezenine, zephir, perkal, „Eclette", modrci, izdelano perilo in na meter, preproge, zavese, trliž, garniture i. t. d. i. t d. 52
Vse po Jako znižanih cenah izven vsake konkurence.
Trst, Corso Vlit. Em. 26
(nasproti zastavljalnici) □□□
Velika izbera o Mek za moihe in dečke, površnikov, perila, pletenin In nogavic.
Ha drobno, Na debelo.

Samo prava figova kava „LEVSNTE" napravi kavo posebno okusno in tečno«
Velecenjena gospa !
Naj vas ne zapeljejo druge znamke in naj bodo te še to-1 ko opevane ter rabite izključno in vedno le
pristno figovo kavo „LEVANTE".
Na prodaj povsod. Prodaja na debelo v tovarni Loser & Lutta, Via Car-
pSson 10-12, Trst, TeBefon 44-06. Pozor na znamko!	Pozor na zita.uko !
Pozor ita domačo tvrdko!
FRAHC SflUNlG, Gorico. Gosposke olica sedal Via Carducci št. 25.
naznanja slavnemu cbčintvu. da ima veliko izbero šivalnih Strojv več vrst za krojače, šivilje in Čevljarje
iz najboljših nemških tovoren, Katere jamči 19 let.
Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki nn 7ahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica.	43
1
AHTONIO LELIO CAMATTI
IRSC
Via Mazzini štev. 39 — Telefon 29-85
Specialiteta tu- in fnzemskega blaga za moške in ženske obleke. Paletot — lzgotovijene obleke po meri — Bogata izbera dežnih plaščev — Kopalne moške in ženske obleke različnih vrst — Perilo — Nogavice — Ovratnice — Naramnice. Pletenine vseh vrst — Specijaliteta volnenih pokrival in odej ; velika zaloga volne za blazine, trliža in potrebščin za neveste.
Prodaja na cSr^bao in debsio.	9
Zastopstvo za Julijsko Krajino Ermanno Morganstein — Trmi Via Ugo Polotila J
21
PREMOG
za peči in štedilnike po L 32 q, prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q.
Marsiljskl streinlkl, opeka.
Za velike množine cene po dogovoru*
8AH1ELE mlin TSI, Ceroneo J5
37	Telefon 1306.
M"-
IB

Podružnica v Trstu.
Uegal uld Mi\m 11 — Uia 30 olto&re 11
IsvrSuie vse bančne posie.
Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru.
Vloge na knjižice v Lirah obrestuje
fBtiF* po 4C|0
Vloge na tekoče račune po dogovoru.
Glavni sedei banke: LJUBLJANA,
Podružnice: Oorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptu}, Brežice, Novi s a d,
Sarajevo, Split.
DolnISka glavnica: *HS kron 50.000.000___
Rezervni zakladi ,« y, 49.000.000.—.
TeL st 6-1 a	Uraduje od 9-13.