31. štev. V" Ljubljani, dne 8. avgusta 1901. XI. leto.
Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plaCuje se ođ dvostopne petit-vrste 16 v. Ce se enkrat tiBka- 24 v. Ce se dvakrat, in 30 v, Ce se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se poSiljati ^Narodni Tiskarni'' v I/.ublJani. vsi spisi in dopisi pa uredništva „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Klerikalne dolžitve.
i.
Klerikalci so v veliki zadregi zaradi agitacije za deželnozborske volitve. Radi bi sicer ljudi begali, ne vedo pa s čim bi jih begali, in zato so izkopali najstarejše dolžitve. Oglejmo si, koliko so opravičene.
Klerikalci so trudijo, da bi v prihodnjem deželnem zboru Kranjskem imeli sami večino. Ko bi mogli, bi pometali vse druge stranke iz deželnega zbora. Zdaj kličejo volilce, naj pri volitvah delajo na to, da v deželnem zboru ne bodo več vladale take razmere, kakor v mi-nolem.
Predno se bo pameten volilec odločil, delati na to, da se izpolnijo klerikalne želje, se bo pred vsem vprašal: alibi bilo tudi dobro in koristno, če se razmero v deželnem zboru tako spremene, da bodo klerikalci sami gospodovali, ali je bil zadnji deželni zbor tako slab, ali je v gospodarskem, v narodnem, v političnem ali v kakem drugem oziru tako slabo delal, da je želeti premembo?
Kar se tiče delovanja zadnjega deželnega zbora, sta dva odlična moža izrekla o njem tako sodbo, da so klerikalci kar umolknili. Cesarjev namestnik, deželni predsednik baron llein in deželni glavar Detel a, ki jo sam pristaš klerikalne stranke, sta v zadnji seji deželnega zbora priznala, da jo deželni zbor deloval jako srečno in uspešno, da je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh za blagor dežele in za blagor prebivalstva, prav posebno še za blagor kmetskega ljudstva. Getarjev namestnik baron llein jo pri tej priložnosti izrekel preznačilne boBede, da Če je v srcu naroda, če je v srcu prebivalstva le iskra hvaležnosti, mora pri volitvah pripoznati, da je bilo delovanje dež. zbora v minolih šestih letih blagoslovljeno.
To pripoznanjo iz ust cesarjevega namestnika in dež. glavarja jo klerikalcem kar sapo zaprlo. Drugače si niso znali pomagati, kakor da so to pripoznanjo zamolčali. Noben klerikalni list ni omo-nil, kako pohvalno je govoril o deželnem zboru cesarjev namestnik. Gorje, če bi kmet-voliloc izvedel, da sta cesarjev namestnik in doželni glavar pohvalila delovanje dež. zbora, saj bi potem ne verjel trditvi klerikalcev, da je treba razmere v dežolnem zboru premeniti.
Zoper dolovanjo minolega deželnega fcbora torej klerikalci no bodo mogli dosti govoriti. Hvalili ga seveda no bodo, zakaj bi deželni zbor hvalili, potem bi hva-
lili liberalce, kajti vse, kar je deželni zbor storil, je bilo delo liberalcev. Klerikalci so bili v manjšini in sami niso mogli ničesar storiti. Ako je kak klerikalec kaj predlagal, je obveljalo samo tedaj, če so liberalci tako hoteli; če liberalci niso hoteli, pa ni obveljalo. Ako bodo klerikalci zdaj hodili okrog vas in se bahali: To in to smo dosegli — tako jim povejte v obraz: Vi niste nič dosegli, ker v dež. zboru niste imeli večine; kar smo dobili to so nam dali liberalci, ki so imeli večino.
Ker, kakor rečeno, klerikalci zoper gospodarstvo dež. zbora ne bodo mogli nič pametnega ugovarjati, zato skušajo z drugimi dolžitvami zbegati volilce. Take dolžitve so zlasti zveza z Nemci in podpora gledališču in sovraštvo zoper cerkev in vero. O teh dolžitvab bomo prihodnjič spregovorili in bralci se bodo prepričali, da so to prazne dolžitve, ki nimajo nobene podlage, in s katerimi se hoče kmeta le zbegati. _
Politični pregled.
Deželnozborske volitve, ki se
bodo vršile v raznih deželah letošnjo jesen, so zdaj glavna stvar, za katero se ljudjo zanimajo. Posebno veselo je videti, kako povsod ustaja kmečki stan. V Galiciji so kmetje največji reveži na svetu. Cele vasi so, kjer nihče ne zna ne brali ne pisati, a vender so povsod branijo poslancev, katere usiljujejo duhovniki, Osnovali so si svojo kmetsko stranko in bodo tudi v raznih okrajih zmagali. Ravno tako gibanje so opazuje tudi na Češkem. Tam se Bploh sodi, da bo kmetska stranka dobila kacih !J0 poslancev. To je jako verjetno, ker jo češki kmet zelo napreden in izobražen.
Nemčija je te dni razglasila svoj carinski načrt, ki obsega določbe, koliko se bo moralo plačati od kmetijskih pridelkov, ki se iz druzih dežel uvažajo na Nemško. Vbo carine so znamenito zvišane. To je velikanski uspeh nemške kmetsko stranke. Vsled visokih carin se namreč ne bo izplačalo uvažati kmetijsko pridolko iz druzih držav. Ti kmetijski pridolki zlasti ogrski ne bodo več hodili na nemški trg in veled tega bo cena vseh nemških pridelkov znamonito poskočila. Nemški kmotje so silno veseli, zakaj zanje pomeni to velikansko pridobitev. Tu se zopet vidi, kaj doseže kmet, če so ne da voditi na vrvici od različnih gospodov. Slovenski kmetje — posnemajte Vaše tovariše iz Nemčije.
Dopisi.
Iz moravske doSine. Kmalu se bo zopet pričela agitacija klerikalnih ki-movcev za deželnozborske volitve. Znano je, da se po kmetih te klerikalne sove največ zaradi rujnega vinca in dobrega živeža tako pehajo za volitve. — V drtijski občini živi kmet, kateri čas volitev jako dobro porabi. Ko so bile državnozborske volitve, se mije ta revček res hudo smilil; to je imel opravkov! Da pa cenjeni bralci bolj spoznajo njegov značaj, hočem Vaa nekoliko podrobneje seznaniti s tem žlin-drastim petolizcem. — Nekje v drtijski občini je obolel neki mož; ta je naprosil za postrežnika našega klerikalnega junaka, katerega je pošiljal v Litijo po zdravila. In čujte! Junak ni hodil v Litijo, ampak izdeloval je zdravila kar v svoji domači lekarni in jih nosil bolniku. Nekoč mu je bolnik naročil, da prinese žepno uro iz Ljubljane. Junak ga je ubogal, prinesel mu uro in zaračunil veliko več, kakor je stala v istini. A sleparija katoliškega velikana prišla je na dan. Necega dne mu je pokazal bolnik vrata in ga grozno na-mahal po kosteh njegovega rojstva. Sleparski v vseh strokah izurjeni klerikalni ptiček nalezel bi se jih bil še mnogo več, ako no bi se urnih krač izgubil domov. — Tako rešuje drtijske občine junak katoliško vero. Opravka ima vedno mnogo. Ako bi bile volitve v pomladi, lahko bi na svoji agitaciji objednem popravljal tudi junčke in prašičke, dasiravno nima zelenega traka na klobuku! No, pijača pa hrana bode pa tudi sedaj dobra! — Kmetovalec! Spamtuj se že enkrat in bacni tega žlindrastega  veleuma skozi vrata, kadar bode beračil za glasovnice. Povej mu, da naj rajše ljudi zdravi, ure kupuje in opravlja posel moža, ki ima zelen trak na klobuku, kakor pa da se vtika v stvari, kojih njegova puhla glava popolnoma nič ne razume.
Iz Zastave. Jesenska letina nam obeta dobro, ako bi ne bilo zmiraj premalo dežja. Prvo žetev smo srečno spravili, a za jesenske pridelke smo zmiraj ustrahu, ker nas zmiraj Gorjanski oblaki plašijo. Kakor drugod se tudi pri nas nekateri klerikalci hudo silijo s svojim Birovim in obrekljivim kandidatstvom za deželnega poslanca, kakor namreč neki Grahek, kateri je s svojimi mešetarji dne 24. julija v Semiču v neki gostilni svoj klerikalni shod sklical, na katerega je nekaj njegovih pristašev prišlo. Na tem shodu je Grahek svojo mogočnost izkazoval tako, da so so vsi nad njegovim govorom spod-tikali in njegovi mogočnosti čudili. Ta mogočnik ni pri tej priliki tudi na meno podpisanega pozabil, nego jo svoj hlinski
govor tako-le nadaljeval: »Pavičički Bohte se tudi nekaj utika, kateri nima nobene vednosti in je hud liberalec; gre mimo cerkve, klobuk sname z glave, v ustih pa smotko drži; tisti kričač je slab gospodar« itd. Gospod Grahek, vprašam Vas kedaj je tisto bilo, da sem jaz pred cerkvijo se tako obnašal. Res pa je, da sem trd in odločen narodnjak. Nadalje ste kričali, da jaz nisem sposoben za poslanca. Saj se tudi ne silim, da sem pa desetkrat bolj sposoben, kakor vi, kaže že to, da sem bil več let župan, da sem že več let v cestnem odboru, v zdravstvenem zastopu in v šolskem svetu. Za vse to Vi niste; Vi niste druzega kakor nekakov prisiljen občinski odbornik. Da sem dober narodnjak, trden in napreden kmet, Vam lahko potrdijo vsi, ki mene in moje imetje poznajo. Ti Vam tudi povedo, da sem zmiraj doma, in se ne pretikam vedno čez Bavarske prege, kakor se Vi, ko vedno tiste štiri plohe na hrbtu nosite, kakor pri nas maškare na pepelnično sredo. Naravnost Vam povem, da imamo veliko boljših kmetov, kateri so vedno doma, da jih bomo za poslanca volili, ne bo nam treba Putentrogarja voliti, kateri bi bil mogoče le za Bavarsko izvežban. Torej le kupujte slive z vašimi mešetarji, kateri niso za drugo, kakor za hrvaške Čuhe preganjat, mene in mojo osebo pa pri miru pustite, za mene se bodo že drugi narodnjaki pobrigali, ako bodo sprevideli, da sem zato. H koncu Vam povem, da jaz nisem noben kričač kakor me Vi imenujete, ampak da sem odkritosrčen mož, ki se takovih ko ste Vi, deset ne ustrašim, in sem Vam povsod kos, le v gizdavosti ne. Janez Bohte.
Grobemo. »Slovensko kmečko društvo za šmarski okraj« je priredilo v nedeljo, dne 4. avgusta na Grobelnem svoj shod. Zbralo se je nad 150 kmetov in drugih poslušalcev. Zaradi obolelosti društvenega predsednika je zastopal društvo in otvoril shod posestnik in odbornik Klorijan Golež iz Sv. Vida.
Po običajnem pozdravu je oddal besedo tovarišu kmetu Jakobu Vrečkotu. le-ta jo govoril v vznesenih besedah o namenu in pomenu društva, zavračal neumna podtikanja, češ, da je društvo proti-verako, naglašal pomen volitev sploh in onih za bodoči deželni zbor posebej, ter žel za svoj poljudni, vsem iz srca izvirajoči govor splošno, burno hvalo in odobravanje.
Za njim je govoril g. učitelj Grah o kmetijstvu, posebno še o obdelovanju travnikov, ki so dandanes za kmeta, če ne največjega, vondar velikanskega pomena. Tudi njega so zbrani volilci poslušali pazljivo in kakor upamo, odnosli seboj marsikatero zrno, katero bodo vsadili na svoj gospodarski vrt.
Društvo se je izcimilo iz sredino kmetov, društvo je kmečko in se kot tako ne ozira nato, je-li temu ali onomu stanu po volji, če se kmet samostojno organizuje in zastopa svoje koristi brez sveta in pomoči gotovih gospodov.
Naravno je tedaj, da se ti nad društvom jeze, in da hočejo vso svojo jezo nanje izliti. Zlasti sovražni so mu gospodje popje, ki si domišljujejo, da mora kmet vedno in edino le pod njihovo umazano kuto čepeti.
Šentviškemu otrobarju seveda tudi ni bilo prav, da je priredilo slov. kmečko
društvo v njegovi župniji shod. Preprečiti ga v svoji omejenosti in slaboumnosti ni mogel. Zato pa je naščuval dva in pol človeka, naj bi šla na shod razgrajat in ga onemogočit.
Klavrni pop je računil, vrli kmetje pa so obrnili stvar drugače. Neki Ožirek, mlečnozobi fante, ki se oprijema farovške suknje, prevzel je na župnikovo milo prošnjo zagovor šentviškega otrobarja.
Fantje govoril, a govoril je na škodo slabo priljubljenega popa. Slikal je njegove slabosti in ga kazal do kosti obranega. Rotil je med glasnim smejanjem farane, naj ljubijo svojega župnika, kojega nihče ne ljubi in ljubiti ne moro.
Za svojo budalost moral jih je prav mnogo požreti. Vendar ni pričakovati, da bi se spreobrnil, kajti župnik mu je baje obljubil svojo obnošeno suknjo in pa vrvico, katero nosijo kapucini okoli svojega debelega trebuha. Šentvičani mu tudi za-naprej rekajo Požirek, ker jih je moral veliko požreti.
Kakor že večkrat, osmešil se je šentviški otrobar tudi to pot prav grdo. Društvo je lepo zborovalo, nasprotniki — 2l/a — pa so se jezili, — fajmošter je celo pihal. Piši in pišite še naprej . . . .!
Iz Jelšan v Istri. (Naši Božji namestniki in njih stranka). Krivo-verec je nevednemu človeku največje strašilo na svetu. Strah prod krivoverci je vcepljen našemu narodu že v zgodnji mladosti v srce. Ako hočejo naši »Božji namestniki«, katerega pred prostim ljudstvom očrniti, dosežejo svoj namen najprej, ako ga za krivoverca ali brezverca proglasijo. Zato sta tudi naša dva maziljenca — kakor iz zadnjega dopisa razvidno — obdolžila prvaka našo stranko motenja vere, da bi zamogli potem vse pristašo našo stranke lagljo za brezverce ali krivo-verce proglasiti. — Ker so jim to ni po-irečilo, skušali so nas očrniti, kot pristaše narodnega odpadnika Krstića. Ali tudi to njih prizadevanje bilo je brezuspešno, ker nas vsakdo pozna kot poštene narodnjake. In sram bi nas moglo biti, da nismo v tem oziru bolji od našega župnika, kateri se za sedaj poslužuje narodne stranke, le zato, ker mu tako bolje kaže. — Iz skušnjo ga poznamo, da obrača plašč vedno po vetru; in kdo ve, ako bi danes ali jutri z nasprotnikom ne potegnil, ko bi bilo to v njegovo korist . . .? Saj jo že sedaj v nekaki zvezi s Krstićevo stranko po »svojem« županu in po nekaterih drugih »kaporjonih« njegove stranko. G. župnik, ali ni bil vaša desna roka, cerkveni starešina in župan Hrabar v zvezi z odpadnikom Grossmannom v ostudnem toža-renju našega g. nadučiteljaP Kdo jo pri občinskih volitvah v Podgradu najhuje agitiral za talijanaško stranko proti narodnemu poslancu Jenkotu? Niso li ravno ti sedaj pristaši in agitatorji vaše stranke! Knega izmed teh ete izbrali pri zadnjih občinskih volitvah, radi njegovih zaslug (?) celo v volilno komisijo, druzega pa za tajnika, ko še za aodnijskoga slugo ni bil sposoben —! In tako vam jih navedemo, ako hočete celo vrsto. — A vidva gospoda, ki hočeta, da vas imenujemo »božja namestnika«, hočete nas za Krstičevce razglašati; nas, katere povsod poznajo, kot značajne in poštone narodnjake! —- Ali to vama še ni zadostovalo. Ker Bta videla, da pada blato, s katerim sta nas hotola omotati   - na vas same, šla sta v vaši
maščevalnosti še dalje: Kdo je ovadil gg. Valenčiča Jakoba in Mateta ter Pre-bilića, da narod šuntajo proti popisovanju? Mimogrede bodi povedano, da naš župnik preč. g. Velhartickv niso le organist, ampak znajo tudi kokoši, prešiče in druge take živali popisovati, ako gre za plačilo! — Kdo si upa torej reči, da »farška bisaga ni nikdar sita«? G. župnik dobro ve, da se vsacega novega davka grozno bojimo, ker še starega komaj zmagujemo. Zakaj ni torej ljudi poučil, da ne gre za nove davke, če tudi on sam, kot maziljena oseba — naše živali popisuje. Prašamo vas torej g. župnik; kedo bi bil kriv nesreči, ako bi bili v naši nevednosti, pri onej priliki vaše posvečene kosti malo zrahljali? Mi bi bili ječali v temnih zaporih, a vi bi bili najbrže vse voljno pretrpeli, samo, da bi videli gori omenjene naše možake med onimi nesrečniki. — No, to se hvala Bogu iz previdnosti ravno tistih možakov, katere se je hotelo šun-tanja in puntarstva obdolžiti — ni zgodilo. Preiskava je dognala, da ovadba ni odgovarjala resnici; zato vas prašamo g. župnik: kdo je zopet obrekoval in zakaj vedno naše možake? — Na tak in enak način se naša maziljenca in njih stranka bojujejo proti nam, ki nočemo biti njih neumne ovce. Pa hočete nam očitati, da smo brezverci? Da imate le polovico vere, kakor tisti, katere vi kot brezvorce obrekujete in preganjate, bi so našega grdega počenjanja proti nam gotovo sramovali!
Rodoljubi!
Pripravljajte se za dcžclnozbor«
HliC VOlilVC.
Vaše geslo bodi: Kmet m kme lom* gospod z gospodom*
Domače in razne novice.
Deželnozborske volitve. Klerikalci so imoli v sredo v Ljubljani shod, na katerem so sklepali glede prihodnjih doželnozborskih volitev. Zbrani so bili le duhovniki, krnelo si lahko aeštol na prstih jedne roke. Gomu bi tudi vabili kmete, saj kmet ima samo vbogati in^storiti, kar gospod ukažejo. — Dno 11. t. m. bo velik shod v Novem mostu. Na tem Bhodu bo govoril dr. Tavčar. Dne 18. t. m. bo volik shod v Vipavi. Na tem shodu bosta govorila kandidat Ivan Božič in dr. Iv. Tavčar. Razume se samo po sebi, da so tekom prihodnjih dni priredi šo več druzih shodov.
Tolovajstvo v Uocah pride torej vonder že prod sodišče in sicer šo v tekočem mesecu. Kadi hudodolstva javnog* nasilstva in zapeljevanja h krivi prisegi toženi kurat l<orjanČi6 in njegovi sokrivci so že dobili obtožnico.
Vinogradniško društvo v LJubljani-Dobri dve leti je toga, kar bo klerikalci ustanovili v Ljubljani društvo za kupčij0 z vinom in tomu društvu postavili nft čelo državnega poslanca Vencajza, ki J° bil že nemškutar in liberalec in je sedaj klerikalec. To društvo je obljubilo, da bo podpiralo domače vinarstvo s tem, da bo kupčovalo samo z domačim vinom, smo VBelej pripravljeni   podpirati vsako
stvar, ki je na korist slovenskemu kmetu in zato smo tudi to društvo z veseljem pozdravili. A kaj smo doživeli? Klerikalni osrečevalci kmeta niso kupovali in prodajali domačega vina, ampak so kupovali vino od Lahov na istrskih otokih, od goriških grofov in od nemških tirolcev dobivali cele vagone petjota. S tem je društvo oškodovalo domačega kmeta, kajti s petjotom je spravilo pošteni domači pridelek ob dobro ime vrh tega pa doseglo, da naš kmet ni mogel svojega pridelka spraviti v denar. Ko smo mi prišli temu počenjanju na sled, smo se koj oglasili proti Vinogradniškemu društvu in začeli proti temu kmetu škodljivemu društvu boj. Ta boj je sedaj srečno končan. »Vinogradniško društvo«, ki je v dveh letin naredilo kranjskemu kmetu velikansko škodo je prišlo na kant in bo prenehalo •delovati. Da je bil boj končan tako hitro, prihaja od tod, ker so klerikalci skrajno slabo gospodarili. Mislili so, da bodo kar Čez noč obogateli, a izpodletelo jim je. Za kranjskega vinogradnika je propad vinogradniškega društva velikanske koristi, ker zdaj se ne bo več uvažalo na Tagone tirolskega petjota.
Vrhunec katoliške nesramnosti. Še <;igan te toži, če mu očitaš nepoštenost, klerikalni poštenjak A. Uršič iz Št. Vida pri Vipavi pa nam na naše dolžitve ni odgovoril s tožbo ampak s popravkom. Ta se glasi: Na podlagi § 19. tisk. zakona zahtevam, da glede na priobčilo, objavljeno pod naslovom »Katoliška žlindra na Vipavskem« med domačimi in raznimi novicami Vašega lista z dne 11. julija 1.1. «t, 27. objavite sledeči popravek: 1. Ni res, da sem so iz liberalca prelevil v klerikalca, res pa je, da sem tak, kakoršen sem, odkar se politično zavedam. 2. Ni res, da sem jaz podpore s pok. župnikom Tomažičem razdelil, res pa je, da je podporo osebno delil pok. državni poslanec •Obreza in okr. glavar Del Cott. 9. Ni res, <da sem imel iz povodnji direktni dobiček, ter da sem iz zmočone moke spekel kruh in ga spravil v denar, res pa je, da sem iz zmočone moke spečeni kruh razdelil med reveže. 4. Ni res, da sem jemal od meljo dvojno merico, res pa je, da nisem še nikdar vodoma vzel krivično merico. h. Ni roB, da sem v družbi z omenjenim župnikom sebi oddolil nad 50*/o od cenjone (nefaktično) škode, res pa je, da sem imel nad 1200 gld. faktične škode, katere si nisem sam ocenil, niti si sam oddelil podporo. C). Ni res, da sem poskrbel, da mi je bila iz podporo polna škoda povrnjena, reB pa je, da nisem niti polovico škodo dobil povrnjeno. 7. Ni res, da niso nekateri notorični obč. siromaki prav ničesar dobili, res pa je, daje dobil oni, kateremu jo voda mlin do tal porušila, 60 gld. — V Št. Vidu, dne 18. julija 1901. A. Uršič. Mi se z Uršičom no bomo prepirali. Če ima toliko časti v sebi, kakor kak cigan, naj toži. Mi želimo, da naB toži, ker mu hočomo prod sodnijo dokazati, da jo Vse to res, kar smo mi pisali in vse to Už, kar Uršič popravlja. Uršič dobro ve, kako stvar stoji, zalo pa nas ne toži. Lt*p poštenjak, ki bo no upa svojo Čast braniti pred sodiščem!
Lepi izgledi! Proti večeru pred preteklo nedeljo prišel je neki fant iz '/* ure °d faro na Dolenjskem oddaljeno vaBi k ^upniku po obhajilo. (lino na razpolago.) **ilo jo nujno. Župnik pa se je bil nasrkal
že prav pošteno Noetove kapljice in ni mu bilo prav, da bi se moral ločiti od polnega lončenega vrča v veži in "(iti obhajat. Jel je zdelovati fanta, zakaj ni prišel z vozom in da od sedaj naprej sploh ne gre nikamor več, če ne pridejo z vozom ponj. Vse ni nič pomagalo — pustiti je moral dom in njo. — A vina je bilo preveč. Preskočimo, kar se je godilo v cerkvi in zakristiji, kako je upil in rentačil. — Opravilo pri bolniku bilo je končano. A pozabil je mož in po končanem obredu pričel zopet isto opravilo ponavljati. Okoli stoječe ženice pa so mu povedale, da ni neobhodno potrebno, dvakrat zaporedoma obhajati. Župnik se je dal pregovoriti ter je odšel. Zvečer doma bilo je nadaljevanje popoludne pričetega dela, potem pa krik, zmerjanje, prepir in preklinjevanje do 11. ure zvečer. Pri zju-tranji maši je bila pridiga o pijančevanju. Pa naj kdo reče, da nam duhovniki niso lep izgled.
BProč od Rima* na Štajerskem. Poltretje leto traja na Štajerskem po nemških nacijonalcih provzročeno gibanje na izstop iz katoliške cerkve. Uspeh tega gibanja se vidi iz naslednjih številk: Leta 1898. je bilo na Štajerskem 6 protestantskih duhovniških postaj, protestantje so živeli v 18 krajih; letos je 16 duhovniških postaj z 19 duhovniki in žive protestanje v 52 krajih.
Zasramovanje Slovencev v cerkvi.
Lepe reči se gode v katoliških cerkvah v Trstu. Da Slovence moralično ven mečejo, to je že stara stvar, ali zdaj so jih začeli kar zasramovati. Predidočo nedeljo je pri Sv. Antonu novem duhovnik — rodom Slovene — s prižnice razglasil, da pri popoldanski slovenski službi božji se shaja le regiment vojakov in bataljon slovenskih dekel na ljubimkovanje! Tako govore duhovniki s prižnice o tistih, ki hodijo v cerkev, ne na ljubkovanje — ker je za to zunaj cerkve več ko preveč prilike, ampak iz poboznosti. Pa kdo bi se takemu zasramovanju čudil; saj je »Edinost« prišla do tega, da označuje cerkev kot c. kr. nemško-latinsko katoliško cerkev.
Gospodinjska šola c. kr. kmet. družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori četrti tečaj gospodinjski šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod jo v posebnem, novo zidanem poslopju poleg Marijanišča v Spodnjih Poljanah. Pouk, ki jo slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgoje-slovje, ravnanja z bolniki, apisja in računstva in vso one predmete, katero moraumeti vsaka dobra gospodinja, zlasti bo pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem) pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke bo istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino. G o -jenka, katera bo sprejeta v zavod, plača na mosec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vso, 14 gld., ali za ves tečaj 16 8 gld. — Vsaka gojonka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obloke za delo, dva para črovljev, nekaj belih in
barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogovic, 10—12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu; ako ima katera več obleke, jo sme prinesti 8 seboj.} Deklice, katere hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1.) dovršiti že 16. leto; le izjemoma v posebnega ozira vrednih slučajih, se mora dovoliti sprejem mlajših učenk; 2.) znati čitati, pisati in računati; 3.) predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4.) predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5.) zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe Kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se sprejmo v gospodinjsko šolo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; ako pa bo v šoli prostora, sprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel.
Konj in kobila sta bila ukradena v soboto zvečer pri Janezu Žuštu, posestniku v Doleh pri Idriji. Visoka sta okoli 14l/, pestij. Kubile je »fuksa« ter je še-pasta na glavi in ima pod gobcem hrasto. Konj je »bramček«.
Misijonar morilec. Nedavno šele so v Granadi garrotirali nekega župnika, ki je umoril svojega lastnega starega očeta. Te dni pa so na Kanarskih otokih usmrtili nekega misijonarja, ker jo umoril neko mlado zamorko. Dotični misionar je namreč izvedel, da ima zamorka ljubavno razmerje z nekim uslužbencem ondotnega misijona. Zato je privezal zamorko na drevo ter dal vsem otrokom misijonskega zavoda bambusove palce s špičastim koncem ter jim ukazal, naj zbadajo zamorko. In otroci so po vzgledu misijonarja res zbadali v zamorko tako dolgo, da je izdihnila. Misijonarja je sodišče zgrabilo in obsodilo na smrt, ki se je izvršila te dni v Santa Cruz de Tenerife.
Strašna vročina! V Evropi imamo sedaj hudo vročino, toda vročina v Ameriki je še neprimerno večja. Neki američanski list, ki pa ne opravlja navadno posel slovenskega »Brivca«, poroča, da pripeka v Ameriki solnce toli strašno, da iznašajo ondotne kure le — trdokuhana jajca!!
Gospodarske stvari.
Naši davki.
Kmet je pač največji revež. Vse druge Btanove mora prehranjevati, čoravno včasih še za sol nima. Najhuje ga tarejo seveda davki. Že cesarski neposredni davki, kakor zemljiški davek itd. so težki, razen teh pa mora kmet plačevati še vse polno doklad.
Pa to še niso vsi davki! Od vsacega grižljaja in od vsacega požirka se mora plačati takoimenovani posredni davek, če zavžijoš kos kruha, čašo vina, ali če nabašeš pipico, ima že država žakelj odprt in tirja svoj davek. Ta posredni davek nese na leto več kakor tisoč milijonov kron, a kmet niti ne ve, koliko se b posrednimi davki iz njega izpreša.
Po vestnem preračunanju se je ii-kazalo, da znaša ta neposredni davek: pri vsakem kilogramu kruha  .  ,    3 v. »     » »        mesa   .  . 2—5 »
» i
» »
litru
»
pri vsakem kilogramu masti   .   .   32 v,
sladkorja .   50 » kave   .  .   96 » soli ...   22 » čaja ... 200 » piva ...    8 » vina    .   .    6 » žganja .   .   36 » »      )>            »         petroleja .   24 » »      »      paketu najslabšega tobaka .......6 »
b vsaki »kratki« cigari .... 4 » Pri tem pa še niso vštete posebne naklade na nekatere teh živil. Zdaj si lahko vsak izračuna, koliko krvavo zasluženega denarja gre na ta način v državni žakelj. Za ta davek pa smeš s primerno ponižnostjo občudovati lepe oficirje, blesteče žandarske čelade in kape davčnih eksekutorjev, kar je tudi nekaj vredno.
Umno kletarstvo.
Bliža se za vinogradnika najsrečnejši in najveselejši čas namreč trgatev. Ker je vinska trta letos skoro povsod dobro obrodila, in ker je vsled ugodnega vremena pričakovati, da grozdje dobro in enakomerno dozori, da se bode torej pridelala izvrstna vinska kapljica, je pač skrb vsakega umnega vinogradnika, da s svojim, z velikim naporom pridobljenim pridelkom, tudi pravilno ravna, ako ga hoče hitro in dobro v denar spraviti.
Da se pa največ vinskega pridelka pokvari le vsled slabe posode, je vsakemu dobro znano; mnogo je pa tudi krivo površno ravnanje z grozdjem pri trgatvi in pozneje šo pri kiponju. Nepravilno napravljeno vino so le težko proda in vedno po nizkih, dandanašnjim stroškom neod-govarjajočih cenah.
Temu nedostatku se vsak vinogradnik izogne, če že od vsega začetka z vinom, oziroma žo z grozdjem in z moštom pravilno ravna, zato opozarjamo na knjižico »Umno kletarstvo« katero je spisal deželni vinarski potovalni učitelj za Kranjsko g. Kr. Gombač, in katero je založil in izdal spomladi t. 1. dož. odbor kranjski.
Ta poljudno spisana knjižica Obsega vsa za malega vinščaka potrebna navodila z ozirom na najnovejše zahteve umnoga kletarstva.
Dobiva se pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani in v drugih knjigarnah. Po-Bamezen komad stane 30 vin. s pošto vred 33 vin.; 40 izvodov skupaj pa 8 K s pošto 8 K 50 vin.; toraj 20 vin. oziroma 21 vin. komad.
Istina je, da si vtegne marsikdo s temi vinarji prihraniti več 100 kron.
Istotam Be dobi še nekaj izvodov »Novega vinogradništva« od istega pisatelja po 80 vin. s poštnino vred.
Obe knjigi toplo priporočamo.
Tržne cene v Izubijani
3. avgusta 1901.
PSenica, 100 kg Rež, n . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda,' Proso, Koruza, Krompir,
Grah, Fižol Maslo, Mast,
Speh nvez, „
lit.
kgr.
17 HO [1 II
17 H
te it
B
20
-32 - «4 2 40 1140 T28
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno.  .  . . Mleko, liter .  .  . . Goveje     meBO kgr. Telečje       „ „ Svinjsko     „ „ Kofitrunovo „ ,, Piščanec .  . •
Uolob ....
Seno,  100 kilo Slama, . Drva trda, klftr. „ metka, „
K	
t	
a	—
—	
—	ao
i	2H
i	20
i	♦30 71
i	m 10
4180	
-i	
8	-
i)	-
JLoterJJske srećke.
Oradeo, 3. avgusta.     24, 69, 34, 33, 22.
Brno, 24. julija. Dunaj, 3. avgusta. Lino, 27. julija. Praga, 31, julija. Trat, 27. julija.
86, 24, 19, 40, 55.
59, 41, 79, 22, 60
85, 30, 1, 31, 84.
61, 22, 83, 59, 58.
8, 68, 81, 47, 43.
o
Gostilno in prodajalno
ob deželni glavni cesti z živahnim pro metom se daje pod ugodnimi pogoji takoj v najem.
Več se izve pri Antonu Janež-u, posestniku v Babnem polju, pošta Staritrg pri Rakeku.
5> 3 ' 'i.^^^p^
Preobleke.
^Po pravila.
• L Mikuscfi
tovarna dežnikov
Ljubljana, Mestni trg.
w
m
Notarska pisarna
c. kr. notarja Ivana Plantana
nahaja se od 6. avgusta naprej
na Dunajski cesti
v Prohlichovi hiši 6t. 11 v pritličji.
Doktorja pl. Trnkoczyja
že mnogo let izvrstno presknšena zdravila, redilna in dletetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko.
Najceneje »e dobivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder ao ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tndi celo samo en komad z natančnim labilnim navodilom.
Za Štedljivo gospodinjo, dojenčke, otroke, nervozno, okrovajoče, slabotnože, malokrvno, blo-dične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namosto brezmočno, razdražujočo kavo in
ruskega čaja l)r. pl. Tnik6czyjev
Kakao  <*laHni  Čai Priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno oiaum  v/aj 8redatjV0 Boljo kot sladna kava. Zavojčok («/« kile vsebino) 40 h, 14 zavojčkov satno 6 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6ezyja
ŽolodeČne k*Mdiico- Izborno sredstvo za želodec. Dolnjo pomirjujočo, kropilno, bolest utoSujoče, tok vzbujajoče, čisti želodec in pospoSujo probavo. Stoklonica
Krogi
40 h, pol tucata 2 K.
icfi odvajalne, želodec čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor se to * Čcstokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujočo je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, Bost škatlic 2 K 10 h, — Pocnkrene krogli*. Škatla 80 h, tri Škatlo 2 K.
Prsni  P1'"011! m ka*U«v w>k ali zeliščni sirup, prirojen z lahko raztvartjivim apnonim geies50rni uteBuje kašelj, raztvarja sliz, lajSa bol in kaBolj, vzbuja tek in tvori kri. sTeklonica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. (24-14)
rjrp-nilni au 1l,loV <v<,t (®Wrtg*J§t) priporočljiv je kot boli uteBujoče, lajšajoče drgnenie L*M o" i^1 v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajočo drgnenje po dolgem hodu m težkem dolu. Steklenica 1 K, Sest steklenic 4 K 60 h.
Tinktura za kurja očesa, IZ^T^lTl
bradavicam, rožonici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica HO h, Bost stoklonio 3 K 50 h.
Ker Je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdravo in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkdczvja redilno
VarttTen« anumkit.
pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnk6ozy;a
ivin^ki r°dilni prašek za notranjo rabo pri kravah, volih in konjih, že blizu RO let z najboljšim uspehom uporab-
Ijevan, kadar krave nočejo žroti, in da so zboljftuje mleko. Zavojček z navodilom glodo uporabe 1 K, pot zavojčkov samo 4 K.
Prašičil re,^ml in kr1"'1"' prašek. Varstvono in diototično J  sredstvo za praSiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo tuosa in tolSče. Zavojčok 60 h, pet zavojčkov samo 2 K.
m VnritTMi* »nun«*- .
Pozor 1 Zeli kdo samo eden kos od teh sredstov, toroj so tudi omonjoni edon kos, takoj a poBtnim povzotjom poBlje.
Odgovorni uradnik Valentin Kopitar.
Lastnina in Usek .Narodne Tiskarne" v Ljubljan1*