Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VI. — Štev. 10 (111)
UDINE, 16. - 31. MAJA 1955
Izhaja vsakih 15 dni
Beseda o kulturi
Pred nekaj časa je naš list pisal o potrebi šolanja, da postane naše ljudstvo bolj izobraženo kot je. Res je to, da nam manjka posebno izobražene in v domačem duhu vzgojene mladine. Zato smo z zanimanjem brali v »Matajurju« tiste opomine. Pa smo tudi slišali v besedovanju o naši kulturi, da je to le za izobražene in za šolane ljudi. Navaden človek, kaj mu je tega treba; zadosti, da zna mahniti z motiko in obrniti koso, pa je.
Počasi, prijatelji, ni tako res! Kulturo, to se pravi TISTO IZOBRAZBO, KI PRIDE IZ DUHA IN SRCA in ki jo ima vsak narod svojo posebno, ne ustvarjajo samo šolani ljudje, marveč vsak izmed nas, če ima le malo volje, če rečemo kultura, ne mislimo tu na velike tehnične iznajdbe, ne, pri tem govorimo bolj o narodnem izročilu (tradiciji), o vsem tistem, kar so nam naši očovi zapustili kot dragoceno dediščino. To so v prvi vrsti: jezik, šege, stare navade, živa zavest skupnosti in krvava ljubezen do rodne zemlje. Iz teh korenik požene potem vse tisto, kar imenujejo narodova kultura.
Zatorej ne mislite, da je tisti narod že kulturen, kjer ima vsak drugi fant svojo »vespo« in če vsaka čeča pozna vse filme in se nosi po zadnji modi. Taki ljudje so podobni divjim črncem v Kongu, ki si nataknejo cilinder na glavo in kravato brez srajce; po opičje posnemajo vse kar je tujega. Ne poznajo pa taki »civiliziranci« ne enega svojih pesnikov ali pisateljev, ne malo svoje zgodovinske preteklosti in povezanosti z brati po jeziku in po krvi.
Na tak način civilizirani narodi brez lastne kulture, kakor smo jo imeli zgoraj v mislih, se kmalu zgubijo in potopijo v drugih narodih.
Rekli smo, da kulturo naroda lahko pomaga graditi vsak član narodne skupnosti, tudi če nima višjih šol. Kako, boste vprašali. Prav lahek način je! Predvsem je treba KNJIGE. Po naših vaseh,
•— saj ljudje po večini znajo že vsi brati, — se vse premalo spoštujejo in prebirajo knjige. Koliko zlatega časa zapravijo v zimskih večerih in ob nedeljah naši moški po gostilnah, naš ženski svet pa s klepetavostjo. Kako bi se seznanili nar ši ljudje s svojo kulturo, jezikom in preteklostjo, če bi v vsaki hiši vzeli v roke naš časnik in slovenske knjige in jih malo prebirali! Koliko gospodarskega znanja in umnega kmetovanja bi si pridobili, če bi imeli več smisla za tiskano knjigo. Tudi naše mladenke, ki imajo po rokah tuje, opolzle liste in ljubezenske romane v tujščini, bi bile vse drugačne, če bi vzele naše reči v roke. So narodi na »Vetu, na primer Nemci ali Danci, kjer ni žal kmečkemu gospodarju denarja za Ust ali knjige, ki jih vsa družina pridno žita. To so^kulturni narodi, ki se šolajo, Pa tudi samolzobrazujejo umsko in go-
t'Mllllllllllllllllll,1,1,1,1,1,lin.t,li,il "HlllllllWlllilllif'ItlllllllllllllllllHIIIIHIIIIIIII
spodarsko. Kako je pa v tem pogledu pri nas?
žalostno! Zakaj se potem čudimo, če nam sosedje pravijo, da nismo kulturni.
Zdramimo se in oklenimo se naših listov in knjig! Najbolj praktično bi bilo, če bi v večjih središčih začeli ZBIRATI KNJIGE IN USTANAVLJATI KNJIŽNICE, ki bi razposojevale knjige po hišah. Knjižnice in čitalnice so bile in bodo pri vseh kulturnih narodih ognjišča izobrazbe in omike. Mar bomo mi Slovenci v Benečiji zadnji?!
Drugo kar nam manjka, če se hočemo kulturno razviti in pokazati so tudi pevska in prosvetna društva. Posebno petje, naša domača pesem je tisti dragoceni zaklad, ki ga nihče ne more vzeti, kakor lepo poje pesnik:
»le enega mi vzeli niste to pesmi so srebrnočiste !«
V narodni pesmi se skriva ljubezen in žalost, dom in cerkev, otrok in družina, tudi če je po svetu, razkropljena. Domača pesem priklepa srce k srcu kot zlata nevidna nitka. Saj jo slišite tisto lepo:
»Oj božime tele dolince oj božime!
kuó težkuo, kuó težkuo vas zapustim!«
Zatorej pojte, ljudje božji, da se tudi z našo pesmijo splete skupnost vseh naših vasi in grap ob Idriji, Nediži, Teru in Beli vodi! Zato se zdramimo tudi v petju; kjer je možno, naj bi se zbrali pevci in USTANOVILI ZBOR ALI PEVSKI KROŽEK. Na koru in na vasi bi morala odmevati naša domača popevka. Malo dobre volje, pa bo vsaj ta vogelni kamen našega kulturnega doma postavljen.
Naj končamo te besede o naši kulturi z željo, da bi tudi med beneškimi Slovenci knjiga, časopis in pesem postali živi vrelci domače kulture, izobrazbe in omike!
ii'i'i'i'iiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniri'iTnniiiiiiiniinnniminninmMumnnu,,,,!,,,!,,,,,,,!,;, 11, i n m im 11, m n m u, mn im,mi,m,
Iz svetovne politike
Zadnje tedne so se v evropski in svetovni politiki izvršili taki dogodki, ki bodo lahko popolnoma preobrnili tok zgodovinskih dogajanj. V pet velikih mestih so se in se bodo uprle oči vseh, ki se zanimajo za politiko. To so Rim, Dunaj, Varšava, Beograd in S. Francisco.
Rim
V sredo 11. maja popoldne je v Rimu grmel 101 topovski strel z vrha Janikula na čast novemu predsedniku italijanske republike Giovanniju Gronchiju. Ta dan je Einaudijev naslednik prisegel na ustavo. Izvolitev novega predsednika, ki so ga poslanci in senatorji izbrali z veliko večino, pomeni več kot golo nasledstvo.
Gronchi pozna trdo življenje že z mlar dih nog. Rojen v revni družini se je moral z lastnim delom prebijati skozi študentovska leta. Postal je revno plačan profesor, a se je kmalo vrgel v politiko ob strani don Sturza, vodje krščanskega gibanja. Sam je bil vedno socialno usmerjen. Po osvobodilni vojni, katere se je sam udeležil, je postal poslanec in predsednik parlamenta. V demokrščanski stranki je bil proti desnemu krilu Pelle in tovarišev, ki so predstavniki bogatih industrijalcev. Ni pa tudi odobraval politike ministrskega predsednika Scelbo, ki skuša s političnim »transformizmom« (kot Depretis pred 1. 1900) in s parlamentarnim taktiziranjem držati skupaj različne struje v lastni stranki.
Novi predsednik je vedno poudarjal potrebo socialnih reform in naj se krščanske stranke za njih dosego povežejo z naprednimi silami v državi.
Prav v tem je velik pomen teh volitev. Kot naj višji predstavnik dr-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiililililiMi im,i j m | j | m mn | | | m i m |,|,|
Določila državne pogodbe o pravicah jezikovnih manjšin
Avstrijska državna pogodba, ki razen Preambule in dveh prilog obsega še 38 členov, porazdeljenih na 9 delov, vsebuje tudi izrecna določila o pravicah narodnostnih manjšin, ki žive v Avstriji.
S temi določili posredno v zvezi je člen 6 o človečanskih pravicah. Izrecna določila o pravicah narodnostnih manjšin v Avstriji pa vsebuje člen 7, dočim člen 26 nalaga Avstriji gotove dolžnosti glede Premoženja, pravic in koristi manjšinskih skupin v Avstriji. V naslednjem objavljajo celotno besedilo člena 7, ki se glasi:
1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem uživajo iste pra-vtce pod enakimi pogoji kakor vsi drugi Avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.
2- Upravičeni so do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol ;
v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole.
3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom bo slovenščina ali hrvaščina dopuščena kot uradni jezik dodatno k nemščini. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.
4. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kar kor drugi avstrijski državljani.
5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
Il nuovo Capo dello Stato
žave seveda ne bo posegal prav v dnevno politiko, a kaže, da bo pod njegovim vodstvom Italija stopila na pot socialnih reform. V zunanji politiki pa bo iskala samostojne poti, neodvisne od tujih velesil. Zato so se že slišali glasovi, da Amerika ne bo več toliko dolarjev pošiljala za pomoč, kakor če bi postal predsednik kak desničar, kakor Merzagora ali Pella. Tudi sicer precej gostobesedna ameriška poslanka Luce ni nič kaj navdušena nad novim predsednikom, a kaže, da si on tega ne jemlje preveč k srcu.
Dunaj
Zopet odmevajo svečani streli 15. maja popoldne. Ta dan so zastopniki ZDA, Britanije, Francije in Sovjetske zveze skupno z avstrijskim zunanjim ministrom Figlom podpisali mirovno pogodbo z Avstrijo. Po dolgih 17 letih se bodo tuje čete umaknile iz avstrijskih dežel, Avstrijci bodo rešeni neznosnih bremen za tuje zasedbene čete, dobili bodo nazaj svojo lastnino (petrolejske vrelce, bro-dovje itd.), skratka Avstrija je postala zopet svobodna država, enaka vsem drugim.
Drugo vprašanje pa je, kaj zavezniki in še posebej Rusija od nje zahtevajo. V glavnem le dvoje. Prva obveznost je ta, da se ne sme Avstrija zediniti z Nemčijo v eno državo. To se pravi, da mora ostati Avstrija neodvisna država. Druga, dolžnost pa je po mirovni pogodbi ta, da mora ostati nevtralna. Zavezniške čete bodo do konca leta izpraznile avstrijsko ozemlje. Vojno odškodnino 150 milijonov dolarjev bo Avstrija sicer morala plačati, a tudi to so ji olajšali, ker bo lahko dala vse v blagu. Razumljivo je torej, da so tisto nedeljo po vsem Dunaju plesali veseli »Donavski valček« in zažigali kresove, ker so po desetih letih postali svobodni.
Varšava
Da se novi preokret Sovjetsve zveze razume, gotovo ni kriva samo strahovita »ljubezen do miru«, kakor nas učijo po listih. Zadaj so politične poteze.
Ena teh se je istočasno z dunajskimi dogovori zgodila v Varšavi. Tam so 14. maja dopoldne podpisali zastopniki: Albanije, Bolgarije, Češke, Ogrske, Poljske, Romunije in Sovjetske zveze pogodbo o skupnem vojaškem poveljstvu. Maršal vseh satelitskih držav vzhodnega bloka je Ivan Konjev, ki ima sedež v Moskvi. S tem je pa povedano vse. Kakor ima zapadni svet svoj skupni Atlantski blok in skupno vojaško poveljstvo, tako so naredili tudi na vzhodu.
Zanimivo je pri tej stvari zopet eno dejstvo, da niso v to vojaško pogodbo vključiti tudi Vzhodno Nemčijo, ter s tem pustili možnost razgovorov za zedinjenje in nevtraliziranje Nemčije.
V zadnjem tednu pa je stopil v ospredje svetovne pozornosti
(Nadaljevanje na 2. stranij
Messa da parte ogni considerazione sui retroscena e sulle circostanze che accompagnarono l’elezione dell’on. Gronchi alla suprema Magistratura della Repubblica, si deve convenire che difficilmente, nella presente congiuntura politica, poteva farsi una scelta migliore sotto ogni riguardo.
Innanzi tutto, per la prima volta è stato scelto un repubblicano, cioè un uomo di sicura fede repubblicana; in secondo luogo, la scelta è caduta su di un uomo che ha vivissima il senso delle realtà sociali più scottanti ed ha il coraggio, di parlarne; in terzo luogo, c’è fondato motivo di ritenere che la ormai pericolosa involuzione dello Stato e della società politica italiana abbia subito una fase di arresto, che noi ci auguriamo definitiva, ma che, se tale non fosse, verrà sempre a ridare forza e prestigio alle forze democratiche, offrendo loro un’ottima occasione per rinfrancarsi e riprendere nelle proprie mani il destino del Paese.
Se questo è il bilancio e se è così positivo, si deve onestamente ed umilmente riconoscere che, nei supremi momenti, la ragione della storia prevale sulle ragioni degli uomini e su quelle dei partiti, e cioè se ne serve come di strumenti inconsapevoli per volgere ai meglio eventi poco rassicuranti o tali addirittura da minacciare danno e rovina per la maggioranza della nazione.
Certa stampa si è affanosamente impegnata nel tentativo di interpretare l’elezione di Giovanni Gronchi secondo il metro dei ricordati retroscena e circostanze di cui si è detto all’inizio; ma noi pensiamo che raramente, come in questa precisa evenienza, si è dato il caso di un valore cosi insignificante di quei massicci presupposti ai fini di una corretta var lutazione di insieme del fatto in sè.
L’elezione di Giovanni Gronchi, se può aver rappresentato una delusione per gli esponenti politici della maggioranza parlamentare e di governo, se può, dunque, configurarsi come un successo dell’estrema sinistra, reso possibile dalle circostanze — successo tattico, sottolineiamo — ha tuttavia un diverso, più limitato ed anche più preciso significato.
Prima di tutto, la confluenza quasi plebiscitaria dei voti sul suo nome ha, senza dubbio, eliminato qualsiasi ipoteca di parte sul reale significato dell’elezione; e il fatto che l’estrema sinistra — nel disaccordo generale — sia riuscita a far emergere dai precedenti scrutini il nome di Gronchi come il più favorito nella competizione, non vuol dire soltanto che i due rami del Parlamento hanno subito l’iniziativa dell’estrema, ma significa., altresì, che l’estrema si è adattata alle circostanze obiettive ed alla situazione politica generale, sino al punto di richiamare sul nome di un brillante e stimato esponente de. — sia pure esponente minoritario — altri consensi ed altri efficaci concorsi.
Che l’estrema sia stata al gioco — come si suol dire — non può essere, per chiunque ha a cuore le sorti delle istituzioni italiane, che un sintomo di ravvedimento dagli errori della precedente politica che aveva letteralmente fatto da incubatrice di involuzioni estremamente pericolose; e diciamo sintomo di ravvedimento e non ravvedimento vero e proprio, perchè da quello a questo ci corre parecchio. L’estrema aveva da dire una parola nell’elezione del Presidente della Repubblica e questa parola l’ha detta; ma il suo senso o signifato non può che inserirsi nel sistema democratico, se congeniale, ma deve esserne espulso, se ostile o contrario : quindi, essa intanto ha un peso sull’ulteriore evoluzione politica, in quanto tutta la successiva azione politica vi si adegui, sempre che il voto per Gronchi abbia avuto un significato nettamente democratico, e. cioè si verifichi come esatta la prima ipotesi.
Abbiamo parlato sin qui dell’estrema
senza distinguere tra PCI e PSI; vero è che quando parliamo di un eventuale significato democratico dei suoi voti per Gronchi, ci riferiamo soltanto al PSI e — si badi bene — non nella certezza, ma nella speranza che in quel partito sia incorso un processo di revisione di tutto il suo indirizzo quanto ad problemi dell’autonomia e dell’indipendenza della sua azione politica da..quella del PCI.
Qualunque diversa impostazione da parte del PSI disperderebbe il valore possibile del suo efficace concorso all’elezione di Gronchi e deluderebbe le legittime aspettative che l’elezione di Gronchi ha suscitato in larghi strati della popolazione.
Infatti, è più che evidente che, ove il PSI fosse tentato di dare una interpretazione diversa al suo successo, sia pure a solo scopo polemico contro altri schieramenti politici, il valore di siffatta presa di posizione sarebbe men che nullo, anzi decisamente negativo.
Tutto ciò non farebbe che dar forza e valore a quegli allarmi che da certe parti furono suscitati intomo all’elezione di Gronchi ed ancor più al suo messaggio davanti alle Camere riunite; suscitati, non si sa bene, se da preoccupazioni egoistiche di gruppo, o dairirriverente proposito di premere sul nuovo Capo dello Stato in favore di una certa politica o contro un’altra eventuale, od anche da ambedue le cose.
Quegli allarmi, invero, non trovano alcuna giustificazione intrinseca :	non
quanto all’elezione, perché, come abbiamo già rilevato, essa non rappresenta la vittoria di una parte; non quanta al messaggio, il quale è sì ricco di spunti politici e sociali, ma delinea e non impone una politica nel senso corrente della parola, come da più parti si è ritenuto e si è voluto far credere.
Si è detto, infatti, che il suo messaggio è piuttosto un discorso da Presidente dei ministri e che la nostra Repubblica è parlamentare e non presidenziale.
Ora, mai si è argomentato così artificiosamente e così formalisticamente dai principii che regolano il nostro Stato re-pubblicano.
Per sostenere una tale tesi, occorrerebbe dimostrare che il Presidente della Repubblica italiana non è che il notaio dello Stato che passivamente registra gli eventi pubblici, una sorta di cariatide che abbellisce l’edificio.
Per noi, il Presidente è il custode e il garante della Costituzione; e, se è Vero che un ordinamento rappresenta sempre un particolare regime politico-istituzionale caratterizzato da un indirizzo politico fondamentale, è giusto che un Presidente richiami gli organi supremi o primari dello Stato al loro compito precipuo che è quello di attuare quell’indirizzo fonda-mentale, e non di eluderlo, vanificando i precetti della Costituzione.
A voler portare all’estreme conseguenze l’assunto dei critici del messaggio presidenziale, bisognerebbe ammettere come normale l’eventualità che la Costituzione restasse lettera morta, totalmente disapplicata, ciò che porterebbe come conseguenza all’instaurazione pratica della dittatura dell’Esecutivo.
La difesa della Costituzione, e, soprattutto, la sua concreta realizzazione negli istituti da essa previsti e nell’adeguamento dei suoi precetti, sono compiti attivi che, furono lasciati cadere dal Governo e dal Parlamento come inattuali!
E se il messaggio ha anche un sottinteso tono di rimprovero per i responsabili di tanta carenza, ciò non toglie nulla, ma aggiunge alla dignità di un Presidente della Repubblica, sempre ammesso che la dignità possa sostenersi nell’agire, oltre che nell’olimpica impassibilità.
Stran 2
»MATAJUR« —
Štev.111
* m • :
ČEDAD
CEDADSKI MEŽNAR OBDOLŽEN NEMORALNIH DEJANJ
Kar berejo naši ljudje po žornalah, de se po svjetu godijo umazane reči a mla-doljetnimi, se zlo zgražajo an nekatjeri nejčejo niti vjervat, de je resnica, posebno če so u tuo zapletene visoke an Stimane glave. Tele dni pa so paršli karabi-nerji na sled ’dnemù nemoralnemu člov-jeku tudi u Čedadu. U videmske zapore so zaprli Cassino Avgusta •— mežnar-ja čedadske stolne cjerkve. Doužijo ga, de se je u zakristiji nesramno obnašu an zlorabu 11 otruok starih manj kot 14 ljet. Cassino je star 43 ljet, oče 4 otruok, an je biu med ljudstvom zlo poznan, ne samo kot mežnar ampak tudi kot karminski konsejer Čedada demokristjanskega partida. Ljudje se zgražajo an nestrpno parčakujejo procesa an če mu bojo ta dejanja dokazana želijo, de bi ga štrafali kot zasluži.
NOV VOZNI RED OD 22. MAJA
Z dnem 22. maja bo stopu u veljavo nov vozni red s telim urnikom:
Odhod iz Vidma.pruot Benetkam: 3.56; 5.15; 6.15; 6.35; 8.40; 10.57; 12.58; 15.10; 17.00; 18.15; 20.32.
Iz Vidma pruot Trbižu: 5.32; 7.44; 9.16; 10.24; 13.17; 15.05 (Karnija) 16.44; 18.46; 20.47; 22.20.
Iz Vidmd pruot Trstu: 4.00 Gorica); 5.13; 6.14; 7.30; 8.41; 10.20; 13.15; 15.07; 16.50; 17.48; 19.12; 20.42; 23.38,
Iz Vidma pruot Cervignanu: 5.02 (San Giorgio di Nogaro); 5.22; 6.32 (San Giorgio di Nogaro); 7.46; 13.20; 16.58; 19.10.
Iz Vidma pruot Čedadu:	7.26 (auto-
bus); 9.30 (autobus); 11.35 (autobus); 12.30 (vlak); 13.40 (autobus); 18.35 (vlak); 19.55 (autobus; 21.05 (vlak).
Prihodi u Videm iz Benetk: 2.14; 6.57; 8.01; 10.05; 10.43;	13.08;	16.09;	16.27;
18.26; 20.29; 22.01; 23.05; 23.27.
Prihodi iz Trbiža: 6.06 (Humin); 7.22; 8.20; 10.12; 12.50; 15.00; 16.41; 17.56 (Karnija); 18.01; 19.40; 20.15.
Prihodi iz Trsta: 5.05 (Gorica); 6.04; 7.24; 8.33; 9.08; 9.59; 11.29; 14.34; 16.25; 18.00; 20.08; 20.23 ; 21.45; 23.52.
Prihodi iz Cervignana: 6.27 (San Giorgio di Nogaro); 7.23; 10.08; 15.46; 18.53; 21.28; 22.02 (San Giorgio di Nogaro).
Prihodi iz Čedada:	7.12;	8.17; 9.30;
12.10; 13.35; 14.45; 16.35;	17.40; 19.42;
20.52.
SREDNJE
KUMRAT AN PREKLINJAT NIČ NE POMAGA
Dost ljudi kumra, de par nas se ne djela za use glih na kamunu. Adni pravijo, de mucrajo plačuvat dajila, čeglih uča-sih njemajo kaj dat še u usta. Drugi pa preklinjajo, njemajo nobedne protecjoni. Vjemó, naš kamun nje bogat. Ljudi je malo an tud tisti so venč part, ki živijo u mižerji. Oficihi pa so le tisti, naj bo kamun majhen an ubogih, naj bo velik an ekonomsko buojš razvit. Impjegade, ki tam notar djelajo je trjeba plačat, soude, je trjeba, de pridejo iz naših ga-juh. Zatuó dajila se bojo muorla nimar plačat.
Buojš bi bluó, de bi se naši ljudje buj interesirali za reči kamuna, tuo se pravi, de bi kontrolirali, če na kamunu se
U naših krajih, kjer je mizerja, ,ie emigracija zlo velika. Se mladi možje odhajajo po svjetu an nekatjeri se varnejo šele na stara Ijeta pod domačo strjeho ali pa ostanejo za nimar proč od duoma. Dostikrat se dogodi, de gre mož po svjetu, an ne piše domačim po več ljet ali pa se tudi ankul ne oglasi. Svjet je velik, žena, morebit s kopico otruok, ga ne more zasledit, de bi zahtevala od njega al-manj malo pomuoč za družino preživjet. Tajšni možje, ali se izgubijo po svjetu an pozabijo na ubogo domačo bajto, ali pa padejo u še venčo mizerjo, kot so jo preganjali na duomu.
Takuč se je dogodilo tudi Birtič Uštini —- žalostna a resnična zgodba. Njen mož Sitar Anton doma iz Koste, je šu ljeta 1930 od duoma an se nje zglasu, de je žiu kar 25 ljet. Med tjem je bla uojskà. Nekatjeri so pravili, de so ga videli u Nemčiji na prisilnem djelu. Birtičeva je tuo šobit informala Rdeči Križ, ki je !;a-čeu potlé poizvedovat o izginulem možu. Konstatjerali so, de je biu Sitar med uojskd rjes prepejan iz Francije u Nemčijo, a kam je šu od tam jim ni bluó mogoče zvjfdit. Tud uojskà je končala an po Sitarju ni bluó ne duha ne sluha, Ubog žena je ves ta čas živjela u zlo veliki mi zerji an ljeta 1945 ji je umrla u videmskem špitalu za jetiko še hčerka Elvira,
djela s tjem, ki razpolaga, pravično, če bojo vidli, de kajšna rječ, ne gre, naj uzamejo na znanje an se zapumnejo za druge votacjoni. Može, ki bi morebit ne djelali pravično, bi jih drugikrat ne smje-li votat, ampak naj bi se na njih mjesto druge postavilo. Je use zastonj kumrati an preklinjati an nimar tiste postavit, de bojo kamun vodil. Pravičnih mož par nas ne manjka an tisti so venč part tajšni, ki njemajo nobedne tešere u gajufi. Tajšne je trjeba zbrat, zapounimo si.
BRDO
SMRTNO SE JE PONESREČIL U GALERIJI
Ljudje še njeso uzabili nesreče, ki ne točala pretekli mjesac u galeriji u Kar-niji, kjer so zgubili živenje trije možje an že ne točala druga, tekere vitima e postdu Batoja Fortunat, star 43 ljet, iz Tera. Mož e djelu pod imprezo Monti u Som-plagu (Karnija), kjer djelajo veliko električno centralo za SADE. U galeriji, kjer e djelu Batoja, ne se uderla ’dna skala an mu zmečkala pét. Z njim e djelu u
Kdor gleda svojo okolico z odprtimi očmi lahko vidi, da povsod cenijo in spoštujejo stoletna drevesa, posebno še, če so ta v središču kakšne vasi in so simbolična. Nekateri naši ljudje pa žal tega ne vidijo, saj zadnje čase kroži po naši dolini govorica, da bodo v kratkem posekali stoletno lipo, ki raste v Ravenci na trgu
stara komaj 17 ljet, njena edina tolažba an trošt. Kar je ljeta 1952 sodišče proglasilo Sitarja za domnevno mrtvega, je žena zaprosila za penzjon. U tjem času pa so oblasti še naprej poizvedovale za iz-gubjenim možem an končno ga je ušafu konzulat italijanski u Franciji u Beau-tor-ju.
»Mrtvi« mož se bo muoru zavoj tega zglasit pri sodišču, de ga bojo mogli spet pripoznat za živega. Troštamo se, de se mu bo omehčalo srce, kar bo čti, de je žena tarkaj pretarpjela zavoj mizerje an de ga je 25 ljet čakala.
PUOJSKA POT KOSTA — PODAR
Zvjedeli smo, de so te dni oblasti odobrile prožet za gradnjo puojske poti, ki bo vezala Kosto s Podarjem an so za tisto djelo nakazali 1,239.000 lir. Ta pot je zlo potrjebna, ker do sadà njesmo imjeli nobedne poti, de bi hodili na njive, ki so u tjeh krajih. Pax tjem djelu bo okupa-nih nekaj naših mož, ki že vso pomlad čakajo na zaslužek.
VODOVOD V CEDRONU
Končno smo vendarle parčakali vodovod, ki smo ga takuó bli potrjebni. Dosti djela bomo imjeli olajšanega, ker bo novi vodovod dajal zadosti vode za use po-
irjebe.
galeriji še 28 ljetni Nicoletti Aldo iz Hu-mina, ki e bi ferit. Obadua ponesrečenca, so sobeto pejali tu špitau tu Humin, u Batoja e umar med potjo. Ranek Fortunat Batoja e bi zlo djelaven mož an e se simpri z velikim trudom uódenjuvau kruh zase an za, suo famejo. Zapušča ženo an dua mala otroka.
Zavoj pogostih nesreč, ki no točuajo po galerijah, kjer te zgubilo že dosti naših djelauceu živenje, so ljudje u naših krajih zlo preukupani. Venča part naših djelauceu na djela po svjetu u minjerah an galerijah, njih fameje so u stalnem strahu za, njih živenje.
Fameji rancega Batoja izrekamo naše sožalje!
PROMETNA NESREČA
Preteklo soboto se je ponesreču 20 ljetni Sinicco Benito iz Brda, na cjesti blizu Collalta. Sinicco se je peju s znancem Sergijem Kusič z automobilom an zavoj tega, ker te mu poknilo sprednje kolo, sta se zaletjela ob obcjestni mjer. Sinicco se je udaru u glavo an zatuó so ga muo-rali pejati u videmski špitau.
pred občinsko hišo. V zadnjih letih so nekatere naše vasi, posebno pa Ravenco, zelo modernizirali, in menda po okusu nekaterih, stara lipa ni v skladu z moderno ureditvijo doline. Zelo se motijo, kajti prav stoletno drevo sredi vasi, daje kraju svojo znamenitost. Lipa je simbol svobode in okoli nje so se v starih
časih zbirali občinski možje, ko so imeli svoje seje. Okoli lipe so ponavadi prirejali tudi razne »sagre«, sejme in so plesali veselo »rezijanko«. Stari dedje še danes radi posedajo pod to prijetno senco in pripovedujejo vnučkom stare, a resnične pravljice.
Kaj ni res škoda podreti tega drevesa, ki je videlo toliko veselega in žalostnega v dolgi dobi svojega življenja? Predno bo zapela žaga, naj še enkrat pomislijo tisti »napredni«, da bi bilo prav, da se spoštuje starost, pa četudi gre v tem primeru le za drevo.
ZA PASO V PLANINAH
Bliža se poletje in kmalu boste odgnali živino v planine. Vedeti pa morate, da je treba živino dati cepiti proti slinavki in si poskrbeti tekom prvega junija tudi dovoljenje od živinozdravnika, da lahko peljete živino iz vasi. če ne boste imeli v redu vsega kar je potrebno, ne boste mogli odgnati živine na pašo.
Do tega roka morate napraviti tudi prošnjo na občino v kateri zaprosite za dovoljenje paše na občinskih pašnikih.
AHTEN
CJESTA AHTEN — PORČINJ
Za nardit cjesto, ki bo vezala Porčinj z Ahtnom je governo nakazu kumunu 2 milijona 491.200 lir. Cjesto bo djelu »Cantiere scuola di lavoro«. Ljudje zlo težko Čakajo, de bo narejena ta cjesta, ker se jim bo s tjem olajšalo živenje.
TIPANA
KAKO TO JE Z AKUEDOTOM TU PLATIŠČAH
Tu Platiščah so nardili nou akuedot, kudoč k’ s tjem so rešili uprašanje forniture uóde vasi. Ma, na žalost, to nje ita-ko. Potém, ki so spendali dan kup soute an potém, ki domači pohlavarji so muorli ljeta an ljeta oku peštati za morjeti oten-jiti financjament tega djela, soi u resnici rešili uprašanje forniture uóde koj ’dnej fameji. Tuo to je tej fameji, ki ne otenjila derivacjon tu nje hiši an k’ na darži neč manj koj dve spine. Kuó te interesa, če venča part judi na muore šnje štantati zavoj uóde, kuó to interesa, če laterija, škuola an azilo so brez nje, tuo, ki to basta to je, ki na fameja sihurno na se ne bo lamentala.
Ma judje no brontolajo, brontolajo no domači pohlavarji, ki so zavarnili domando fameji, ki na ma dva cura tu hiši. Ma a to more vjedati kako ne morlà ta fameja otenjiti usednó derivacjon? Ki e luožu parkje mjes?
Vas na usako vižo na ne more beti brez vode an to bi tjelo beti jušto razčistiti tole rječ. Zatuó naj se oglasijo težje, ki so dali autorizacijon za postaviti dvje spini tu nej hiši na škodo cjelemu Platišču.
S TREBUHOM ZA KRUHOM
Mjesca aprila an parvo polovico maja so zapustili naš kumun an šli po svjetu s trebuhom zal kruhom neč manj koj 146 djelauceu. Druzih 45 djelauceu no se par-pravjajo fagot za zapustiti suo zemjo do koncà tega mjesca. Venča part naših emigrantu te šlo tu Francijo an Švico. Če to bo šlo takole indavant naš kumun o bo muoru zaprjeti oficihe, zak naše Vasi no se té popounoma sprazniti. Sperajmo, ki autoritadi no uzomite provedimente za dati djelo judem ta na naši zemji.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Iz svetovne politike
(Nadaljevanje s 1. strani)
Beograd
Med tem ko so na Dunaju podpisavali mirovno pogodbo, je kot bomba počila Vest, da bo 26. maja velik političen sestanek v Beogradu. Visoka sovjetska delegacija pod vodstvom tajnika KP Hruščeva pride v Beograd na razgovore z jugoslovanskimi predstavniki, če pomislimo s kakšnim krikom je pred leti Stalin presekal neprijateljske vezi z Jugoslavijo, se zdi da je sovjetska politika kapitulirala pred Titovo. Takrat se je zdelo, da bodo Jugoslavijo kar pohrustali, ker se je postavila na stališče neodvisne države, ki ni le repek velikih držav. Taka država vodi zunanjo politiko, kakor kažejo njene lastne koristi in ne kakor ukažejo velesile. Jugoslovanska politika neodvisne nevtralnosti se je izkazala kot pravilna.
Predsed. Tito je na shodu v Pulju izjavil, da se bodo razgovori z Rusi vodili na podlagi enakopravnosti in koeksistence. To se pravi, da želi Jugoslavija ohraniti dobre odnose z Zahodom in jih zboljšati z Vzhodom. Te besede so pomirile zapadne politike, ki so se bali, da bo Jugoslavija ojačila sovjetski blok. Zato se je pa pojavilo novo politično mnenje, da hoče SZ postaviti med Vzhod in Zahod pas nevtralnih držav: švedska, Finska, Nemčija (za enkrat samo Vzhodna), Avstrija, Švica in Jugoslavija. Temu načrtu je naklonjen tudi ameriški predsednik Eisenhower. če se bo pravno ustvaril ta nevtralni pas ni gotovo. Vsekakor Jugoslavija po izjavah njenih voditeljev ne bo vodila ali podpirala blokovsko politiko, ampak aktivno koeksistenco, ki edina lahko utrdi mir v svetu. Na to stališče morata prej ali slej priti tudi oba bloka.
San Francisco
Zadnji člen v verigi te »mirovne ofenzive« naj bi bil sestanek državnih poglavarjev štirih velesil : ZDA, sz, Vel. Britanije in Francije. Tudi o tem so se zmenili ministri na kosilu v cesarskem gradu na Dunaju. Dan ni točno določen, najbrže bo koncem poletja. Sedež konference pa šele iščejo. Predlagajo Dunaj, Lozano, štokholm; zadnji predlog je, naj bi se kovalci bodoče sreče ali smrti člo-
SV. LENART SLOVENOV
GIBANJE PREBIVALSTVA V ZADNJEM SEMESTRU
Od novembra 1954 pa do 30. aprila tega ljeta je v fari Sv. Lenarta bluó takole gibanje prebivalstva:
Rojstva: Borghese Silvano sin Artura iz Gorenje Mjerse; Bernjak Robert sin Alojza iz Pičiča; Bevilacqua Robert sin Lovrenca iz Ošnjega; Caldart Izabela hči Antona iz škratovega; Parodi Marija hči Antona iz Sv. Lenarta; dvojčka šibau Giordano in Anamarija, sin in hči Jakoba iz Gorenje Mjerse; Dugar Pavel sin Umberta iz Sv. Lenarta; Kjabaj Nadja hči Jožefa iz Gorenje Mjerse; Geloni Josipina hči Angela iz škratovega ; dvojčka Skavnik Robert in Karmen sin in hči Hilarija iz Sv. Lenarta; Stanič Franka hči Alda iz Sv. Lenarta; Terliker Terezija hči Lovrenca iz Sv. Lenarta.
Umrli: Bledič Anton (Blaž) star 89 ljet iz Utane; šibau Antonija stara 77 ljet iz Pičiča; Zdravlič Pavel star 8 mje-scu iz Komunje; Terliker Peter (Pika-pjernu) star 85 ljet iz Sv. Lenarta; Dur-javič Anton (Mateus) star 76 ljet iz Sv. Lenarta; Bledič Emil (Mohorjev) star 39 ljet iz Škratovega,; Kjabaj Nadja stara dva dni iz Gorenje Mjerse; Sibau Giordan star 18 dni iz Gorenje Mjerse; Bratič Marija stara 76 ljet iz čemurja; Krizetič Peter star 80 ljet iz škratovega.
Umrli izven župnije: U Vidmu je umrla Sirk Ana in Garjup Peter; u Parizu je umrla žena Skavnik Evgena; u New {Yorku pa je umrla Terliker Viktorija poročena Brigelli.
Poroke: Leonardi Aldo iz škratovega z Magnan Nežo iz Pikona; Toti Peter iz Ibane pri Prapotnem z Medvešič Mileno iz Jesenjà; Tomazetič Ivan iz Hlaste z Bernardini Katerino iz Pikona; Del Piero Emilio iz Vidma z Zamolo Štefanijo iz Ošnjega.
U cjelem ljetu 1954 se je u šentlenarski fari rodilo 22 otrok, umrlo je 20 ljudi, poročilo pa se jih je 15.
11 minulimi,Hlinim III :ii:i:iii!i!iiiini'ululili iiiiniiiitil!
Petar Matajurac
šli smo gor pri Poe
kakor otroc,
namesto pri kabin,
ki se spodobi usaki gospodin.
Prišli na Brda pred Čuka,
smo ga videl, da skozi okno kuka;
potem tja do Zvalenta,
ki je kuhau pulenta;
pridemo tja pod Klin,
se je kadilo u kamin;
potem pridemo tja do Jaka,
tam nas use čaka:
Je reku te star, tukaj sem jaz gospodar.
Smo vprašal kje je Lucijan in so rekli, de je šu u Ofijan, k tistemu, ki ure stroj in da bo tam nocoj.
Smo vprašal še za Petra in so jal, de je šu po jetra.
Pa gremo gor po klane, za nami je šel Juane.
Pa se usedemo na klop, de ne bomo na sredi pot.
Pride sosedov Bep in stopi mački na rep.
Pa gremo v vas Obalo, tam je pouno čet stalo.
Ko pridemo k Pojaku, že nas je Štefan belega čaku.
Tam smo jedli in pil in pa smo tistga spraznil, smo preča druzga dobil.
Sta bla dva pijanca, in jih je peljala u Stalo Vanča, da tam naj bosta ropotala, dokler ne bosta zaspala.
Mi smo se pa tulko smejal, da smo se za trebuh držal, pa smo jo tud zapeli, ko smo bili vsi veseli:
»Pred hišo raste rožmarin, v hiši so babe ku čemin; pred hišo raste majeron, v hiši so babe ku kaštron; pred hišo je kupec drov, se babe lovijo tam okou.K Prišel je Modešto iti je jau »cosa že kueštoM
veštva sestali v zapadno ameriškem ve" lemestu S. Franciscu. Kraj pač ni važen-Poglavitno je dobra volja za ureditev odnosov med obema polovicama človeštvo-Vse kaže, da ta dobra volja, obstaja.
Razpredelnica nove zemljiške knjige občine Rezije
		Katego-	Po			Agrarni do	Dominikalni
VRSTA	OBDELAVE					noi (reddito	donos freddi
		rija	ha	a	m’	agrario)	to dominicale^
Orna zemlja	(seminativo)	I.	42	08	00	160	100
Orna zemlja	(seminativo)	II.	27	78	25	80	80
Travniki		I.	58	22	36	210	115
»		II.	258	57	83	135	85
»		III.	358	77	33	70	50
»		IV.	458	16	13	45	40
Pašniki		I.	181	15	98	50	25
»		II.	237	57	20	30	16
»		III.	109	20	60	14	11
Neobdelana rodovitna zemlja		I.	1219	13	87	10	3
»	» »	II.	967	40	65	6	1
»	» »	III.	900	18	63	2	0.50
Gozdovi		I.	226	20	90	95	2
)!		II.	2247	69	76	50	150
»		III.	2340	74	49	18	0.50
Sečen gozd		—	54	99	03	30	4
Mešan gozd		—	187	98	62	55	1 50
Nerodovitna	površina ....	—	1631	05	41	—	—
	SKUPAJ . .		11.506	96	04	1060	684.50
MiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiMiiiiiM mi 111 iii 11 n um iiiiiii n iiiiiiiiiiiiitininii n m umni iiiiiiiiiniiiiiii iiimi im
SV. PETER SLOVENOV
Zasmili!: emigranta iz Koste, kaljeni so smatrali za mrtvega
ii 1111 iiiiiii t iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin m m i i * * im i iiiiiim iiiìiii i iiiiiiiiiiiii iiiimiiiiiii
REZIJA
Napredek ne spoštuje starosti
Štev. Ili —
»MATAJUR«
Stran 3
Ù O viz. E
1 »M? '
OVENSK?r, ABESEnA
V Sloveniji smo sicer pridobili že prve železniške proge, nekatera rudarska podjetja in podružnice tujih bank na eni, na drugi pa je slovenski kmet zajadral v dolgove. Kmetje so po odpravi podložni-štva težko prebolevali odkupnino. Zaradi tega so zašli v dolgove in ker niso zmogli obresti, so šle njih kmetije množično na boben. Temu je sledilo izseljevanje v Tujino: v Ameriko, Francijo, Westfalijo.
Slovenski meščanski stranki klerikalci in liberalci sta do Mahniča živeli v narodni slogi, šele z njim se je izvedla ostra ločitev. V tem pa je že vstopal v boj nov razred, nastajajočih — proletariat.
Ločitev duhov se ni izvedla le na področju dnevnega tiska, temveč tudi v književnosti sami. Obe reviji Ljubljanski Zvon ip Dom in svet sta izraz ločitve v meščanskem taboru.
Z rodom mladoslovencev je tesno povezano ime desetletnega urednika Ljubljanskega Zvona Frana Levca (1846-1916), ki je zbral v reviji najboljše pisatelje svoje dobe.. Levec je pomemben biograf : Vodnika, Prešerna, čopa, Jenka, Erjavca-Levstika. Levec je pomemben kot slovstveni organizator. Kot predsednik Slovenske matice je pripomogel, da sta se v njenem okrilju ustanovili Zabavna ln Knezova knjižnica, v katerih je omogočil izhajanje del mladih domačih pisateljev: Govekarja, Detele, Meška in Cankarja. Nadalje je pripravil spisa cele vrste naših pisateljev za ponoven natis.
Na poti k realizmu bi nadalje morali omeniti še Frana Detelo (1850-1926). Zanj je značilna predvsem hudomušna, dobrotna kritika in neprisiljena vzgojnost. V svojem najboljšem delu Trojka, je opisal
ANTON AŠKERC
tri različne podeželske izobražence. Pi-®al je še kratke humoreske:	Kislo gro-
zdje, Rodoljublje na deželi, Žrtev razmer itd. S prizanesljivo grajo nam je Postregel tudi v svojih igrah: Učenjak, dobrodelnost in Dobrodušni ljudje.
Fran Maselj Podlimbarski (1852-1917) Je najbolj znan po svojem najobsežnejšem <i*lu, romanu Gospodin Franjo, kjer je v Podobi inž. Vilarja upodobil samega Sebe. Njegov pomen poudarja revolucio-narno-jugoslovanska miselnost.
Vsekakor je predstavljal borbenega čio-Veka Anton Aškerc (1856-1912), pesnik rea-Nstičnih pesmi. Bil je glasnik slovanskega td jugoslovanskega bratstva, bil je borec Za socialne in narodnostne pravice in
stopil je v oster spopad s katoliškimi gorečneži vključno z Mahničem.
Aškerc je poiskal resnične sodobne motive, pa tudi snov iz preteklosti je obdelal brez vsakega namena, da bi karkoli olepšavah
Njegove balade so zbudile pozornost že v Ljubljanskem Zvonu (Vaška lipa, Brodnik, Svetopolkova oporoka, Mutec Osoj-ski). še bolj znamenit je njegov venec puntarskih balad »Stara pravda«.
Tudi vanj se je z vso silo zaletel dr. Mahnič in svaril, da naj si pesnik ne drzne objaviti svoje pesniške zbirke. »Balade in romance« pa so izšle že leto zatem. Aškerc se je v svojih pesmih bolje branil kakor nekdaj Gregorčič; nato pa je pripravil še izdajo Lirskih in epskih poezij. V teh je kot prvi vnesel socialno pesem, pesem iz življenja nastopajočega razreda (Božična pesem siromakova, Pomladna oda siromakova itd.).
Aškerc je pesnik slovenskega meščanstva in tiste svobodoljubnosti, ki ni imela čisto jasno začrtanih ciljev, zato se je kmalu tudi v tej meglenosti izgubil. Ostal pa bo kot odličen poet balad in romanc, kot tisti, ki je našo pesem vsebinsko in oblikovno bogatil z realistično pripovedno pesmijo.
V to obdobje spada še Ivan Trinko • Zamejski, rojen 1863 v Trčmunu na Beneškem. Svoje pesmi je Zamejski priobčeval v Zvonu in Dom in Svetu. Leta 1897 jih je izdal v zbirki. Pesnik je vse svoje življenje posvetil ljudstvu v Beneški Sloveniji; opisal je tudi življenje beneškoslovenskega rodoljuba, pesnika Petra Podreke.
Kot ob zveznem členu k slovenski moderni pa se moramo ustaviti ob Franu Gestrinu (1865-1893), pesniku globoko občutene in tudi občutljive pesmi, polne slutenj. To je pristen pesnik in kakšna zmota ga je šteti med formaliste, tiste, ki se igrajo le z obliko. Njegova »Balada o prepelici« bi bila lahko pesem povsem modernega pesnika.
Komunistični manifest je že zdavnaj razglasil zahtevo novega razreda; Charles Darwin se je zoperstavil zgodbi o Adamu in Evi s tem, ko je razložil razvoj vrst; Kapital Karla Marksa je pokazal na živce kapitalizma; misleci pozitivisti so dokazovali, kako človeka oblikujejo: pleme, okolje in doba — toda k vsemu temu bi morali našteti še vedno nove in nove najdbe, iznajdbe — skratka ves silni porast Človekove razglednosti, izobraženosti, vse pojave velikih sprememb v proizvodnih sredstvih, ki so zopet povzročili nove premike in gibanja v človekovi družbi. Vsi ti pojavi so vplivali drug na drugega in povzročali zopet nove. Take bi bile zelo, zelo površne osnove naturalizma — nove književne smeri.
Imena francoskih pisateljev so istočasno imena svetovnih pisateljev:	Flau-
bert, Goncourt, Zola, Maupassant. Le njih dela bi lahko pravilno razložila kaj je to naturalizem.
V dramatiki ne bi smeli pozabiti na Norvežana Henrika Ibsna,, Nemca Ger-harta Hauptmana in njegove Tkalce, že dolgo je tega, odkar smo dobili Slovenci prevode velikega ruskega realista Leva Tolstoja.
(Se nadaljuje)
FriAr:cE BEVK:
Grivarjevi otroci
16
Sonce še ni bilo popolnoma zašlo, ko ‘s° Vsi štirje dospeli domov na samoto. ■^°ha se je z vzdihom sesedla v izbi na kloP. Milo se ji je storilo pri srcu. Po-bi se je ozrla okoli sebe. Izba je bila ^metana. Poznalo se ji je, da so tuji *JUdje gospodarili v nji.
dvignila se je in se lotila dela, da koča *°Pet clobi svoje prejšnje lice.
Mretka je tekla v gmajno. Ali je še
tam
^iep;
njena punčka? še je bila. Nedotak-* je vznak ležala ob cesti. Nihče je
^ °dnesei. Tudi koza je ni snedl« Četudi hhela novo punčko, stare vendar ni ela izgubiti.
Tinč,
tih,
Se
« pa je odpel uro z vratu in jo
0 obesil na steno. Tam naj 'si. Zdaj hi več bal, da mu jo odnese vre. s°teth je odšel v kozjak, v katere hievala koza. Pozdravila ga je z Jem. Bila je nemirna, rada bi s na-
std
E
L
E
0
m
ŽIVINOREJA
Da krava par mouži ne bo cabala
Zakaj krava brca (cabà), kar jo mou-zete, je več motivu. Učasih je vime (har-ča) bouno in kravo boli, kar se jo mou-ze. če je tuo motiv, da krava caba, je treba vime masirati (djelat masaže) z mazilom, ki ga da živinozdravnik. če je pa vime zdravo in krava ne pusti, da bi jo mouzli, je narvečkrat uržuh tega nervoznost krave, ker se boji, da bo stuče-na, ker je bila morebit učasih stučena. Kako se da temu pomagat bomo pa do-nàs povjedali:
Privežite kravo okrog prsi (torace) par sprjednih nogah. S količkom pritegnite vrcó. Količek vrtite počasi, dok ne bo krava par mouži stala mirno. Privezovati jo je trjeba mirno, ne jo tepst in kričati nanjo. Kravo privezujte kajšne tri tjedne, potlé pa samuó pokladajte vrcó kravi na harbet in bo mislila, da je privezana. Nazadnje krava ne bo več cabala, ker se bo navadila stati mirno, kar jo mouzete.
Zakaj privezovanje tarkaj pomaga? Pritisk z vrvjó nardi, da živci (nervi) prenesejo občutek bolečine u notranjost telesa, takuó da krava ne čuti u zadnjem delu bolečine in je ne moti, kar jo pote-gavate za vime.
Sol pomaga par prebavi
Ce u fuotru manjkajo tiste sostance iz katerih je nareta sol, tuó je natrija in klora, se lahko dogodi, da živina ne more prebaviti (digerire) niti narbuojšega fuotra. Zakaj je tuo? Fuoter, ki ga živina prežveči (pregrize) u gobcu, pride u želodec, kjer se raztopi in razpade, ker telo samuó u taki formi lahko šfruta fuo-
ter. Fuoter se mora spremeniti u sokove in zatuó so potrebne tiste sostance, ki so u soli. Zavoj tega dajajte živini nimar malo soli, da bo buojše prebavljala.
Prerjedževanje breskev
Nekatjere sorte breskev obdaržijo na drevesu več sadov kot jih morejo lepuó razviti. Zatuó je potrjebno, da prerjedčite sadove, kar so debeli kot lješniki ali orjehi. Tuó se naredi nimar takrat, ko več ne odpadajo sadovi sami. Z rjedče-njem sadov pa ne smjete čakati preveč dougo, ker preveč pozno rjedčenje ne pomaga in se posušeni sadovi ne razvijajo takuó lepuó, kot če ste jih prerjedčili u
pravem času. Prerjedčujte z roko in tiste sadove, kjer sta po dva ali trije na istem kraju. Na posameznih rodnih vejicah puščajte samuó 4 da 5 sadov in ta najlepše in narbuj lepuó razvrščene po vejah.
Če ne prerjedčite sadov imate veliko škodo, ker drevo nu#a redilne sostance tud’ za tiste sadove, ki bi buj pozno sami odpadli. Drevo nuca zlo dosti sostane za nardit koščice. Prerjedčeni sadovi so pa tud’ buj okusni (saporiti). Bui ljepe breskve se tud’ buojš proda, ker usak gleda, da kupi ljepo sadje.
Če imajo kokoši drisko
če imajo kokoši drisko je narvečkrat uržuh tega prehlad. Uržuh driske je dostikrat tud preveč mehek ali pokvarjen fuoter. Boune kokoši dajte u gorak prostor in jih fuotrajte s suhim fuotrom.
ZA NASE GOSPODINJE
Kako uničiti razne mrčesi?
Dosti naših gospodinj se jezijo, ker jim razni mrčesi (insetti) uničujejo hrano, kakor ščurki, veliki in mali in zavoj stenic, bouh in uši, ki maltrajo trudne ljudi posebno ponoči. De boste odpravile uso to golazen iz hiše dobro preberite tuó, kar vam bomo donàs povjedal.
Shrambe in posode u katjerih imate živila, naj se dobro zapirajo ali pa jih pokrijte z gostimi mrežami, da ne morejo do njih miši, podgane in ščurki. Po kuhinji in drugih prostorih naj ne bo ostankov jedi in smeti, posebno zvečer, kar pridejo ščurki iz svojih skrivališč na dan.
Use te škodljiuce se da uničit z DDT preparati (u prahu in likvidu). U jame
llllUM  ................
Podpora vinjike
Mlade vinjike ne morejo rast pokonc in zatuó jih muorate privezat ob podporo, tuó se pravi ob kol.
Narbuojši les za kole je hrast ali kostanj, dobri so pa tud’ smrekovi koli, če drugih nimate. Doužina kola naj bo 2 do 2,20 m. Da bo( kol stal u zemlji tarduó, zabijte špičasti konec do 30 cm u zemljo takuó, da bo kol nad zemljo 1,70 do 1,90 m.
Koli pa bojo buj tarpežni, če impregnirate tisto part, ki bo u zemlji s kajšnim preparatom.
Narbuojš preparat za impregnirat kole je modra galica (solfato di rame). U široki posodi pripravite 5% raztopino (brez japna) in postavite vanjo kole, da je 30 cm u tjem likvidu. Pustite kole de se namočejo u tej raztopini trkaj časa, da postanejo kakih 20 cm nad likvidom zeleni, da so impregnirani 50 cm z modro galico, malo več kot pride u zemljo. Narbuojš se impregnirajo frišni, še ne posušeni koli.
še buojš kot je modra galica je katran, s katerim kole premažete do 50 cm, ali pa, kar je še buoj, da kole u njem kuhate
3 do 4 ure. S katranom namazani koli morajo nekaj časa ležat na ajarju, da se zgubi slab duh od katrana, prej ko jih nucate u vinogradu (vinjet).
Koli se dobro ohranijo (konzervirajo) tud’ takuó, če jih ožgete nad ognjem.
Moderni vinogradniki nucajo namjesto lesenih kolov železne niti. Te so sevjeda buj drage, a se ne vederbajo za dougo Ijet.
Avitaminoza
Ta boljezen je takuó par ljudeh kakor par useh naših domačih živalih zlo pogosta. Avitaminoza ali rahitis pa ne pride samo zavoj pomanjkanja vitamina D, ampak tudi zavoj pomanjkanja japnen-ca (kalcija) an fosforja u hrani. S pomanjkanjem vitamina D je u zvezi tudi kostolomnica.
Vitamin D je u veliki mjeri u zeleni lucerni an djeteljah. U drugih rastlinah kakor tudi u senu ga je malo ali pa nič. Zlo dosti tega vitamina ima u sebi ribje olje, ki se ga nuca tudi kot zdravilo pruo-ti rahitisu.
in razpoke nasujte DDT prah zvečer.
Za uničit muhe je dober DDT likuid ali kaj šen drug preparat, ki se ga da špricati. Prostore dobro zaprite. Našpri-cajte tudi postelje (les) in takuó uničite loščacč. Usa jedila naj bojo pokrita kadar špricate, ker so usi ti preparati za uničevat muhe, loščacč in druge škodljiuce, strupeni za človeka in živali.
Gnojišča potresite večkrat z zdrovblje-nim živim japnom (neugasnjeno japno), da uničite bacile na gnoju, ker te muhe prenašajo na jedi.
Uši se držijo na obleki in zatuó morate use kar se dà prekuhat. Obleko, ki ne morete prekuhat pa dobro prelikajte (sopresajte).
Bouhe uničite pa na to vižo, da nimar use prostore dobro pometete, pomijete z vodo u katjero ste dali malo lizola in da potresete učasih tud DDT prah u razpoke, ki so po podu.
Dober preparat za uničit zgoraj povedan mrčes pa lahko tud’ same naredite doma. Narežite na drobno dve pesti c'eandrovih listov in jih namočite u čistem petroleju. U nekaj dneh boste uša-fali iz tega zlo močan strup, ki uniči ves mrčes.
Komarje (zanzare) uničite, če zažgete na žerjavici malo zdrobljene kafre (canfora) in zaprete okna in urata za eno ali dve uri.
Kako preženete vrane s sjerka
Vrane nardijo usako ljeto na sjerku dosti škode. Preča ku začne sjerak poganjat, ga že začnejo vrane uničevat — ru-jejo mlade rastlinice. Učasih vrane uničijo ves posevek. Tuó se da preprečit, če namočite sjerak u rjedkem katranu tarkaj, de zrnje ušafa duh. Tajšno sjeme vranam smardi an ga ne pobjerajo. Tudi kalečega sjerka ne rujejo. Sjerak pa klije (poganja) nekaj dni bui pozno, če ,ie namočen u katranu, a mu ne djela no-bedne škode.
13.
sla. Tinče jo je popraskal za rogovi. Jutri jo žene na pašo. Zdaj se ne bosta več ločila.
Nastal je mrak. Izba je bila pospravljena. Bila je zopet taka kot prej. Večerje niso kuhali. Saj so se bili pri Ko-šanu do sita najedli in niso čutili lakote. Imeli so si toliko povedati. Zakaj sta pobegnila? Kod sta hodila? Tona je hotela vse vedeti. Tinče in Mretka pa sta bila radovedna, kaj je medtem doživel Blaže.
No, Blaže je bil res smešen. Ves čas je tiščal svojo hrestalico v rokah in na široko odpiral usta in oči. Bil je ves srečen, da je zopet doma in da vidi Tinčeta in Mretko. Pa tudi na strica Jakoba ni pozabil. In ne na skovirja, ki ga je videl še eno noč. Ni ga bilo treba šele prositi, raj pripoveduje. Vse hkrati bi bil rad povedal. Pa je jecljal in vezal otrobe, da ni bilo ničemur podobno.
je čudovito, kako hitro je zaprla oči in zaspala. Blaže se je ni smel dotakniti.
Tinče pa je odprl svojo knjigo s podobami in obračal liste. Vsi štirje so sloneli nad mizo in tiščali vkup glave. Tudi Tona si je nadela naočnike. Gledali so čudne, otrokom neznane živali.
»Kaj je to?« je vprašal Tinče.
»To je slon,«, je povedala Tona.
»Hu, hu, hu!«
Blaže se je čudil in v smehu odpiral usta do ušes.
»Kaj pa je to?«
»To je žirafa.«
Tinče in Mretka sta se čudila tetini učenosti.
»Vi vse veste?« je vprašal Tinče.
»Vsega ne vem,« je odgovorila Tona. »živali pa poznam, četudi jih še nisem nikoli videla.«
Ko je bila še mlada, je rada vzela v roke nekatero knjigo. Najljubši so, ji bili snopiči z napisom: »Domače in tuje živali v podobah«. Prebirala jih je brez konca in kraja. Tako otrokom ni vedela Iiovedati le imen, marveč tudi, kje katera žival živi in kakšne so njene navade.
»Vrana,« je ponavljal. »Vrana, vrana.«
»Kakšna vrana?« je vprašal Tinče.
»Skovirja je videl,« je povedala Tona. »K stricu prihaja vsak večer.«
»O! Ali ga bom jaz videl?«
»Seveda ga boš. Saj pojdemo vsi skupaj obiskat strica. Zdaj pa vidva pripovedujta!«
Pripovedoval je Tinče, kakor je vedel in znal. Mretka mu je le včasih posegla v besedo. Tona je bila prekrižala roke in je vneto poslušala. Včasih je zastavila kako vprašanje.
Moj bog, saj se ji je zdelo! Liza bi Tinčetu ne bila smela prepovedati priti h kosilu. In ne mu že koj prvi dan groziti s šibo. Pa tega ni rekla pred otroki. Tinčeta bi zaradi ure ne mogla pohvaliti. In vendar je bilo kar prav tako, kakor se je zgodilo. Dai ni bilo teh dogodkov, bi še ne sedeli skupaj.
Mretka je novi punčki mehko postlala in jo polegla. Bilo
»\\NkW\yr '^\U\m\
MIRA PUCOVA:
00LCBCEK
Vse mogoče se je že dogajalo na svetu — čudne reči. Drevesa so rastla s koreninami v zrak, ribe so imele perutnice, ptice so gnezdile v vodi, nekateri ljudje pa so stanovali v palačah, nosili na glavah zlate krone in vladali, skratka, vse je že bilo čudno narobe. Na eni teh kraljevskih palač v daljnem, daljnem kraju sta imela svoje gnezdo mati siva golobica in oče črni golob. Prav za prav ni bilo gnezdo, temveč linica v zapuščenem
ji jo damo pod glavo, da bo laže dihala. Srčece istega golobčka, da ga damo v zlat tulec, ki ga obesimo kraljični okrog vratu, da ji bo srčece bilo. Juha iz go-lobčkovih kosti, ki naj jo kraljična popije, da bo mogoče kdaj shodila.«
Pričel se je strašen lov na bele golobčke širom petih kraljevih dežela. Kraljevi lovci so hodili po gozdu, po vaseh in mestih in niso pazili, kam so streljali. Pokončali so vse sive, pegaste, črne in
V ' «.
...............J	....JŠč
ih
stolpu, v katero sta nanesla travnih bilk in mahu, da bi bilo sinčku ki sta ga pričakovala, mehkeje in topleje. Mati golobica si je izpulila sivo peresce: to naj: bi bilo sinku za blazino. Oče črni golob si je izpulil črno pero: to naj bi bilo sinku za odejo. Ko sta tako pripravila posteljico, se jima je rodil bel golobček, krepak in lep.
Zdolaj v zlatem gradu pa se je rodila kraljična, hčerka kralja in kraljice, bolno dete. Kralj je imel pet dežel, da jima je vladal, kraljica je imela pet kamric suhega zlata, da jih je imela pod ključem. Tako mogočna in bogata sta bila, da se jima je čudil ves svet, toda bila sta nevesela in pusta, dete pa je bilo drobno, predrobno in tako šibko, da so vse dvome babice, strežnice in gospe vzdihnile in dejale, da bo umrlo.
Poklicali so zdravnika čarovnika, starega čarovnika, starega moža s črno šiljar sto kapo, z dolgim nosom in z očali na nosu, in ga prosili, naj pove, kaj bi lahko rešilo dete. Zdravnik čarovnik je pogledal v svoje knjige, se globoko zamislil in naposled dejal: »Perje belega golobčka, da napolnimo z njim kraljični blazino in
rjave golobčke, porušili nič koliko hiš, požgali vrsto skednjev, potolkli ljudi, ki so se temu upirali — v deželi je zavladala velika stiska. Toda ali so dobili vsaj enega belega golobčka? Kakor nalašč ne. Kralj si je nemirno popravljal krono na glavi, ki mu je od razburjenja ves čas lezla na oči, kraljica se je najmanj petindvajsetkrat na dan preoblekla, da bi se nekako potolažila, babice in dvorne strežnice so tarnale, dete pa je še živelo in komaj dihalo. Umreti ni moglo, toda bilo je tako bledo in šibko, kakor da čar ka še blazinice, iz perja belega golobčka, da izdihne na nji svoj poslednji dih. In tako je preteklo mnogo mescev in tednov.
Nekoč sta oče golob in mati golobica odletela po opravkih z doma, belemu golobčku pa naročila, naj ostane lepo pridno skrit v linici, da bi ga ne videli in ne ubili kraljevi lovci. Toda starši lahko še tako naročajo — otroci pa po svoje! Komaj sta golob in golobica izginila za drevesi v grajskem parku, je neubogljivi beli golobček pomolil najprej glavico iz line, potem peruti in frrrk ! v zrak. Seveda ni znal letati, kakor bi bilo treba, ker sta ga očka in mamica spričo nevarnosti, ki
je pretila belim golobčkom, ves čas skrivala in ga nista utegnila vaditi. Perutnice ga torej niso ubogale in namesto da bi se dvignil visoko, je treščil proti tlom, naravnost na zlato zibko, v kateri je sredi cvetočih gredic počivala kraljeva deklica, da bi se navžila čistega zraka in morda okrepila. Prekopicnil se je trikrat po svileni odejici kakor bela pernata žoga.
Zdaj, boste dejali, otroci, so pritekli lovci in pestunje, umorili golobčka in storili, kakor jim je ukazal zdravnik čarovnik! Toda v pravljici se zmeraj Vse drugače zgodi. Kraljeva hčerka, ki ni mogla prej ne dihati ne živeti, je nenadoma sedla v zibki in iztegnila drobcene ročice. Gledala je belega golobčka, ki se je motovilil po odeji, in se na glas posmejala. Golobček bi se bil tudi posmejal, ko bi se bil znal. In ko so pritekle kraljevske pestunje in dvome gospodinje, so našle dete zdravo. Dejale so, da je veselje boljše zdravilo od črnih čarovnij. Beli golobček pa je za nagrado dobili rdeč trakec okoli vratu in ako ga ni izgubil, ga ima še danes.
MIRAN JARC:
Uspavanka za punčko, ki noče zaspati
Polž, polž, pokaži roge, da te primem za zobe!
Polž pa punčke se zboji, nič ne reče, kar zbeži.
m
Polžek pai je v luknjico in si zmočil suknjico.
Polžek pai je v jamico in zdaj kliče mamico:
»Mama, mama, mama, mama, o, kako je črna jama!
O, zakaj sem šel po sveti, bolje je dom z čepeti,
v svoji posteljici ležati, ubogati in mirno spati!«
EDMONDO DE AMICIS :
k m
yospojd
Ne, take besede, kakor jo je včeraj zabrusil Drago Matič Korenu, take besede bi pač ne zinil nihče od vas. Matič je ošaben, ker mu je oče velik gospod. To je visok, resen mož s črno brado, ki skoraj vsak dan spremlja sina v šolo. Včeraj se je Matič sprl s Korenom, sinom ubogega oglarja, najmlanjšim dečkom v razredu. Ker je imel Koren prav in mu Matič ni vedel kaj odgovoriti, mu je zakričal: »Tvoj oče je capin (raztrganec) !«
Koren je zardel do ušes in ni odgovoril. Solze so mu stopile v oči. Ko je prišel domov, je povedal očetu. Danes zjutraj je stari Koren pripeljal sina za roko in se pritožil učitelju. V tem ko je govoril in smo vsi molčali, je Matičev oče na pragu pomagal sinu slačiti plašč. Kar zasliši svoje ime. Stopi v razred k učitelju in ga vpraša, kaj je.
»Ta delavec,« odgovori učitelj, »se je prišel pritoževat, ker je vaš sin rekel njegovemu otroku : »Tvoj oče je capin !«
Matičev oče naguba čelo in nalahno zardi. Potem vpraša sina: »Ali si mu res rekel?«
Drago je stal s povešeno glavo sredi razreda poleg majhnega Korena in ni odgovoril. Tedaj ga je oče prijel za roko, ga postavil tik pred Korena in dejal: »Prosi za odpuščanje!«
Oglar je hotel posredovati, češ da nikar, ali gospod se ni zmenil in je ponovil: »Prosi ga odpuščanja! Ponavljaj za menoj : Prosim, odpusti žaljivo, neumno, grdo besedo o tvojem očetu. Moj oče si šteje v čast, da mu stisne roko.«
Oglar je kimal in kimal da ne, a go-
i  ....................im.......
spod ga ni poslušal. Sinko je počasi, S slabotnim glasom, ne da bi dvignil oči, ponavljal za očetom: »Prosim, odpusti žaljivo, neumno, grdo besedo o tvojem očetu. Moj oče si šteje v čast, da mu stisne roko.«
Tedaj je podal gospod oglarju roko. Mož jo je krepko stresel, nato pa naglo potisnil sina Dragu v objem.
»Prosim, bodite tako dobri in posadite ju vkup,« je dejal gospod učitelju. Učitelj je premestil Korena v Matičevo klop. Ko sta bila skupaj, je Matičev oče pozdravil in odšel.
Oglar ju je nekaj trenutkov zamišljeno gledal. Potem se je približal, pogledal Matiča z otožno ljubečim pogledom, kakor da mu ima nekaj povedati. Pa mu ni nič rekel. Dvignil je roke, da bi ga pobožali a si tudi ni prav upal. Samo njegovi debeli prsti so zdrknili preko Dragovega čela. Nato se je odpravil proti Vratom, se še enkrat obrnil, pogledal dečka pa odšel.
»Pomnite, kaj ste videli,« je dejal učitelj, »to je bila najlepša ura tega leta!«
• lii.iiiilii lil i iiiiimi ■;i;i iii i i:i l l.l l i 111111 |i|i|i|i|iiiii|i|ililll!li** MILE KLOPČIČ :
Pod zemljo rije, pa ni krt.
Na vsakem koraku srečuje ga smrt. •(jmpnu)
Baba hodi v zelen log,
ima zobe, a nima nog,
kjer jih preveč skupaj raste,
jih na tla podira hraste. (vBvz>
i luninimi m m i i i i i t nn 111 iiii 11 mi   • ii"c
Petelin in jare
(Nadiško narečje —
Njekšan petelin an njekšno jare sta šla na planino lješnike pobjerat. Petelin je zletu na ljesko, da bi si nabrau lješnike. Nabjeru jih je in jedu, jare pa se je samo oblizovalo, ker bi rado snjedlo kak ljenšik, a ker je biu petelin požrješan, mu ni teu dati nobednega lješnika. »Oh, bratec, varzimi lješnik, da si ga, stoučem in ga snjem,« mu je jalo jare, »tudi jest sem duša, bratec!« — »Oh, na ga, sitnoba, na, da te bom vidu, pojej ga,« mu je jau petelin an mu vargu lješnik. Po nesreči pa je zaideu jare glih u oko an ga oslepiu. Ubogo jare je začelo jokati. Petelin se je spustu z drevesa, da bi vidu, kaj se je jarčku dogodilo. Skregala sta se in sta šla k sodniku tožit.
»Usmiljenje, sodnik, prosim, štrafej petelina, ker me je z lješnikom oslepiu!« je jalo jare. — »Zakl, petelin, si jareta oslepiu?« je uprašu sodnik. —- »Ker mi je
Makedonska pravca)
lješnik raztargu bareške,« mu je odgu8' riu petelin. Poklicali so lješnik. — »Zakt ljenšik, si petelinu raztargu bareške?« S® je uprašu sodnik. — »Ker mi je kozà V°r pasla host,« mu je jau lješnik. Poklical so kozo. — »Oh, kozà, zaki si lješniku V°" pasla host?« jo je uprašu sodnik. — »K®* me kožar nje dobro pasu,« mu je j8*9 koza. Poklicali so kožarja. — »Hoj, zar, zaki koze njesi dobro pasu?« — »Ke* mi gospodinja, slabo kuha,« je odguariu kožar. Poklicali so gospodinjo. — »ZaJ^ kožarju njesi dobro kuhala?« — »Ker je pàs pojedu kvas.« Poklicali so psa. ''' »Zaki si pàs, pojedu kvas?« ga je upra$u sodnik. — »Ker sem biu lačen,« je ,iaU pas an interogatorji je bluó končano.
Jare pa je ostalo z enim očesom.
Odgovorni urednik : Tedold 1 Vojmit Tiska: Tiskarna L Lucchesi - Gori®*
prišli do zadnje strani. »Nocoj ste pa vi meni pripovedovali pravljice...«
»Ali teta Liza še pride?« je vprašala Mretka.
To jo je ves čas skrbelo, Tinčeta pa tudi.
»Ne več,« je rekla Tona. »Zdaj bomo mi skupaj.«
»Za vedno?«
»Da. Za vedno. Ali niste zadovoljni?«
O, da! Bili so zadovoljni, Sele tedaj so se jim srca popolnoma oddahnila.
17.
Ni se zgodilo, kakor so želeli in sanjali. Življenje je hotelo drugače.
Nekega dne je prišel Košan. Ne po navadni poti z grape, temveč čez pobočje Golice. Morda je bil pri Smrekanju ali pa pri Cemažarju, če ni bil pri obeh. Kaj bi sicer delal na tisti strani?
Otroke je našel pred kočo, kjer so se igrali.
»Ali se boste le igrali?« je rekel z nasmehom v licu, a na pol resno. »Delati bo treba, delati.«
Odšel je v izbo. Otroci so prišli za njim. Tudi Tona je prišla iz veže in si brisala roke v predpasnik. Moža je radovedno pogledovala,- Kakšne novice je
prinesel?
Košan je sedel na klop, natlačil pipo in si jo prižgal.
»Nq, kako gre?« je vprašal.
»Dobro,« je odgovorila Tona. »Otroci so zadovoljni. To pa je glavno.«
»To sem ti hotel povedati, da lahko ostaneš v koči.«
»Kakor boste odločili.«
»Smo že odločili. In tako ostane.«
»Lepo zahvalim!« se je Toni od hvaležnosti tresel glas. »Saj hi mi bilo res težko, ako bi morala zdaj po svetu. A še največ zaradi otrok.«
Košan je gledal Tinčeta in Mretko. Zdelo se je, da ima še nekaj na srcu.
»Ali te ubogajo?« je vprašal Tono.
»Ne morem se pritoževati. Včasih so tudi nekoliko poredni, kar je res, je res,« se je nasmehnila.
»Vedno ne bodo mogli estati doma in odpirati usta, da bi jih kdo pital kot ptiče v gnezdu.«
Tona je začudena pogledala moža.
»Kaj pa misliš?« ga je vprašala.
»To, da bo občina prispevala le za Bla-žeta, ki je še majhen. Ta lahko ostane ini tebi. Tako smo sklenili.«
Košan je to težko povedal, bilo mu je
nerodno. Vedel je, da se Tona ne loči rada od otrok in si tudi otroci ne želijo od nje. Toda ni bilo druge pomoči.
Res so se Toni noge zašibile, da se je sesedla na klop. Ali je prav slišala?
»Kaj pa Tinče in Mretka?« je vprašala.
»Služit pojdeta.«
»Služit? Ali nista še premlada?«
»Kaj bosta mlada!« Košan je zamahnil s pipo v roki. »Saj kar sama letata po svetu. Ko sem jaz imel ta leta, sem že zdavnaj pasel krave. Otroci se morajo zgodaj priučiti delu, sicer postanejo potepuhi.«
Tona je sklenila roke in vdano povesila glavo. Košan je imel prav. Ko je ona imela Mretkina leta, je bila tudi že za pesterno. Molčala je.
»Kaj praviš?« jo je vprašal Košan.
»Kakor ste sklenili, tako naj bo,« je rekla. »Saj jaz nič ne ukažem. Da bi le dobila dobre gospodarje!«
»Te sem že jaz našel,« je dejal Košan. »Ako bi jih že ne imel, bi ne govoril. Tinče pojde k Cemažarju za pastirja. Mretka pa k Smrekarju za pesterno. Pravkar smo se domenili.«
Tinče in Mretka sta molče gledala in
poslušala. Takoj sta razumela, za kaj gre.
Ako bi se bilo to zgodilo, ko je bila še Liza pri njih, bi bila rada šla kamorkoli. Zdaj pa jima je novica čudno obtežila srce. In vendar bi Mretka nobene ne rekla. Ako bi ji ukazali, naj gre na konec sveta, bi se sicer razjokala, a bi šla. Taka je bila. Tinče pa je bil drugačne sorte. Res, da bi bil rad za pastirja. Večkrat si je želel, da bi ne pasel le koze. Toda želja, da bi ostal doma, je bila močnejša. Zdaj ne bo mogel obiskati strica. In ne bo videl skovirja. Ne hi ne! Vse se je uprlo v njem.
»Kdo bo pa pasel kozo?« je vprašal.
»Jaz in Blaže,« je rekla Tona. »Ti boš poslej pasel krave.«
»Ne grem,« je dejal Tinče odločno.
»Jaz. .. tudi ne ...,« je zajecljala Mretka, ki je šele tedaj dobila dovolj poguma.
Košan se je pomračil.
»Otroka, kaj govorita!« je vzkliknila Tona.
»Ne gresta?« je vprašal Košan strogo, se dvignil in odšel po izbi. »Ta je lepa! Pa ostanita! Kar ostanita! Toda povejta mi, kdo bo vaju redil? Kaj? Do zdaj je
oče služil za vaju. Očeta ni več. No?«
Tinče in Mretka sta prepadena S*e’ dala.
»Tega ne vesta,« je nadaljeval Koš®’1, »Pa vama jaz povem. Sama si bosta h10" rala služiti kruh. Kakor si ga bo m0*9 tudi Blaže, kadar dorase. Ali pa se P8®* ta na gmajni kot koza,«
Košan je bil hud. Mretki so prite^19 solze na lica. Tinče je pobledel. V zadl9” gi je molel jezik iz ust in gledal v prst9 na nogah. Spoznal je, da ni drugače, i°° ral bo ubogati. Že mu je bilo žal, da 00 je uprl.	^
»Saj pojdeta,« je rekla Tona poinh? vaino. »Le tako naglo je prišlo. Kaj ,ie’ Tinče, da pojdeš?«
Tinče je nemo prikimal.
Košan se je zopet nasmehnil.
»Saj vama ne bo sile,« je rekel. >>lJ1 pri Cemažarju niti pri Smrekarju ne ^ sta stradala kruha. Ljudje so dobri tu * tam. Ako hočeta, vaju jaz popeljem-8 »Ali se tako mudi?« je vprašala »Ni, da bi morala že danes iti,« je ^ govoril Košan. »Lahko gresta tudi jlt Toda jutri jaz ne utegnem.«
»Saj ju bom jaz pospremila.«
(Se nadaljui