297. številka. Ljubljana, sredo 25. decembra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. !?jIL7u!L^?? i^"*""", *1?v* »5 v "at&K veijk po po* ti projeman M ivuro-oiterike dctele ia celo le«.o 10 gid., la pol leta bel.. ?nm S r!?nA *in*w~ "' ' IV! ' 1 52 dom M eolo leto 18 gll, ta totrt leta a gld. 30 kr., ia on me.ee 1 Rld. 10 ki. Za pošiljanje t« SlTLr.^Sf!* l°..kr't* T - Zlk iaJ« toliko 76«% kolikor poitnina iinaia. - Za goaoode učitelje na ljudskih šolah in n «t|*ke velja mita na cena in sicer K« LJubljano u Aetrt lesa 8 gld.50 kr., po polti prnjermui četrt leta 3>ld. - Za osnanila ae pUcnie od _ Setina ipi.e petit-vrste 6 kr., de se osumile enkrat tiska, 6 kr., če as dvakia: in 4 kr. če uc tri- ali večkrat tiska. ,~ Ooplsi naj le bivole (rankirau. Ko kopi si se ne vraćao. — Dce»dn£Jtvo jo v Ljablja&i v Fraao Kolmanovoj hiii J\ 3 „giedaliaka atolba". |ipravrnši,v» , na katero naj se bnnfovoltjo poaih«kd naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adaaiui^ativn-t reži. le v „Narodni tiiteHrni" v Kol.imnovel hiS: Zaradi božičnih praznikov izide prihodnji list v soboto. Slovenski poslanec g. Vilh. Pfeifer in nadsodnije predsednik g. V/aser. Dunajski časopisi prinašajo dve pismi, ki Bta si jih dopisala pred devetimi meseci naš slovenski poslance g. V. Pfeifer iu predsednik deželne višje BOdmje pl. Waser. Dne 14. marca t. 1. je poslanec Pfeikr v državnem zboru dejal, da politični uradniki nadzirajo sodniške uradnike, m kako škodljivo je to. Dejal je mej družim: „Znan un je slučaj, v kateitm je nek okrajni glavar ua prošnjo neke osobe, ki je pravdo izgubila, tej dal certifikat, da sodniška razsodba lij prava m da ne mora ovreči. Drug zanimiv slučaj je ta: nek obrtnik eo je v nekej kazenske] stvari naznanil okrajuej soduiji in okrajnemu glavar ■ tvu. Pri obravnaii te stvari pri okrajnem glavarstvu je jedeu okrajni komisar za-toženca za neknvega izpuzual, a drugi je za htfcvai kot zastopnik državnega pravouiaa, da BO po zakonu kaznuje, in koncem od soduije Obsojen, pozvan je bil k okrajnemu glavarstvu, da se bode na vujo soduijo zoper to razsodbo ODBOjeui pritožil". Dne 22. marca pisal ie g. Waser državnemu poslancu V. Pfeiferju pismo, ozira joče se na to stvar, v katerem mu mej družim sledeče pravi: „Dozvoljujein si Vašo blagoro nost prositi, Ua mi vse slučaje, katerih ste omenili, posebej in natančno naznanite, da se bodo uradno preiskavale, in da bodem mogel jaz po svojem prat u nadzorovanja, ali pa disci plinarni senat take neprihcnosti odstraniti" Poslanec Pfeifer mu je odgovoril 24. mre. tako le: Odgovarjajo na cenjeni dopis od 22. mre. t. 1. imam čast svoje oskromno mnenje tako izreči, da valjda Vaša ekscelenca nij poklicana, z državnimi poslanci naravnost po uradnem potu v dotiko stopati, ter od njih tako rekoč zahtevati, da naj opravičijo svoje govore, govorjene v zbornici. To je stvar visoke vlade, da v državnem zboru, kjer jo zastopajo ministri ali njih delegiranci, potem opravilnega reda zahteva pojasnjen; o izrečenih trditvah; v takem slučaji bil bi jaz brez ugovora stvar pojasnil z imenovanjem imen, ako bi vlada bila to zahtevala. Zunaj državnega zbora bi imenoval pa jaz imena le kot priča pri kom-peteutuem sodišči. Uže iz tega formalnega uzroka ne morem ustreči želji Vaše ekscelence, ker bi ai pri izvrševanju tega principa, kateri bi s t dal sklepati iz tega dogodjaja, vsi uradniki v m.nisterstvu, o katerih je kak državni poslanec govoril, ji n pi sa vn 1 i pravico, z* hievati od poslancev opravičevanj. A. tudi v merit ori en em oziru dozdeva se mi zahtevan)« Vuse ekscelence neuteniel jeno, ker ne zadevajo grajanih nepriličnostij sodniških uradnikov, nego uradnike okrajnih glavarstev, katerih pa po organičnih zakonih Vaša ekscelenca nema prava nadzorovati ali disciplinarno z njimi ravnati. Z viBokim štovanjem Vaše ekscelence udani sluga Vilhelm Pfeifer. * * Vsak političuo kolikaj izobražen človek bode rekel, preoravši ta dva dopisa, ne le, da je stališče gospoda poslanca Pfeifsrja je diuo pravo, teiuuč, da se je gosp. Wa ser bil silno (recimo samo) prenaglil glede parlamentarnosti, in sicer tako prenaglil, kakor od moža v njegovem položaji no bi bili pričakovali. Ako tedaj organ kranjskih nemškutarjev prihaja z opombo, da bi bil moral g. Pfeifer Waserju imena imenovati, ne vemo, ali (loveče razume nemški ali ne, ker poslanec Pfeifer je pač jasno dovelj rekel, da je pripravljen imena imenovati kompetentnim vprašalcem, ne pa vsaeemu, ki so nepoklican vmes meša. Ako „Laib. Tagblatt" tedaj na konci svojega bedastega in perfid-nega pristavka celo to impertinentnost priveze: „Dar oben ervvilhnte RUckzug de* nationalen Abgeordneten trii^t tien Charakter der Mannlichkei t nicht,"—nij mogoče, ker je stvar jasna, nemškutarskerau buteljou nobenega drugega odgovora dajati, nego, da bi se pritepencu v našo slovensko deželo pokazalo, da baš on in njegova svojat naj molči, kadar je govor o mož tvu in pogumu. Bsda ali reva Slovenstva, in njegova boljša bodočnost. m. S—c. V Času železnic in telegrafi človeška družba nema važnejša ustanove, nego je šola. Ne zastonj trdi učenjak Blicbner o ljudske j Šoli zdajšnjega časa, „da v njej vsa bodočnost kake države in Človeštva leži". V njej se ima masa bodočega [človeštva om i kuti na vse strani; pridobiti si mora otrok v njej za Življenje potrebno znanje, misliti se mora v njej učiti, in srce se mu mora oblažiti. Nepopisana tabla je otroško duševno življenje, ia na to učitelj lehko dobro ali slabo napiše, dobremu, pametnemu, pa tudi nasprotno razvijajočemu se človeku lebko pot ogludi. Poljaki in njih umetniki. „Na-a presrčna in pravična želja je, da bi uživali vse državljanske pravice — Čehi in Srbi, Hrvatje in Bolgari, Slavonci in Slovenci, JBoaUjaki iu Črnogorci, Slovtki in Muravci, Lu-žlčauje in Dalmatinci, ruski Ualičauje m Poljaki. Jaz stm izgovoril ime Poljakov. A, kje so oni V Jaz ne vidim tu nikogar. Oj, oni sumi izmej Slovanov stoje daleč, ter na nas surovo pogledujejo. Mi jih ne izključujemo iz naše obitelji, m tuino plakujoč zarad njih os lepljenja želimo, da bi oni vsaj zdaj uvideli svoje nenaravno položeuje, ko se nahajajo v tesuej zvezi z iskonnimi sovražniki Slovaustva, kakor eo Turki, mej tem ko se vBi Slovani mej so-boj ljubezujivo poljubujejo, in krepko objemajo." Te besede je govoril sloveči ruski zgodovinar M. P. Pogodin na slovanskem shodu v Moskvi 1. 1867. Te besede imajo skoro popolno veljavo tudi zdaj, ko je uže celo desetletje preteklo, Taca s so bili zbrani v Moskvi v br»tskej ljubezni vsi slovanski narodi razen Poljakov. In zdaj s početka jugoslovanskega vstauka sem, kolikokrat smo videli vse Slosaue razen Poljakov združene v očituili izjavah sio\uuske vzujemnosti, ali vsaj željo po njej. Da bolj BpCCijaloO govorim, pri liieivveisovej slavoosti smo pogrešali česti tek samo bo strani Poljakov. Da, po vsej pravici moramo s Pogodinom tužno plukati o zaslepljenji tako nadarjenega naroda, naroda — ki ljubi svojo domovino, in bvoj jezik b tako ljubeznijo, kakor nijeden drugi narod na svetu. Velika škoda je, da pogrešamo taki uurod v svojej bratskej sredi, a škoda )e tudi, da se mi za ta duševno in telesno orjaški narod malo, premalo zanimamo. Sledeče vrstice, posnete iz spisa S. 13.—a: -ArtyŠCi pol8Cy za g ran C%", naj služijo v po- jašnjenje in označen je poljskega genija na polji umetnostij, v katerih jih občuduje vsa Evropa. Lepe umetnosti so dokaz zrelosti naroda, imajočega bogate zaklade duha iz prošlosti, in so porok za narodovo bodočnost. Poljaki bo imeli sloveče učenjake, matematike, astronome, filologe, zgodovinarje. Spomnimo samo na može, kakor: BIttdzewakl1 Kopernik, Lipski, SUszy, Krilil taj, Sniadeccv, Lii.de, Grodek, Lelcvvel; na filozofa, na katete so se Nemci s posebno pazljivostjo ozirali, kakor: Trentovski, Libelt, Cieszkovvski; spomnimo se na zadnje na njih ženijalne pesnike. K tej vrsti vel kanov pa prihaja zdaj dan na dan vedno večje število umetnikov, navdušenih z duhom imenovanih prednikov. Oai govore rred svetom z govorom, ki je vsaeemu razumljiv; oni podučujejo svet v poljskih dejanjih, pripovedujejo mu o poljskej osodi, o poljskih bojih in trudili, predstavljajo krajobraze očetne zemlje, prepevajo Težavno Btališče je učitelju, ki ima 80 do 100 mladih glav in src razvijati, in najideal-nejše teženje učitelja dalo mu bo le komaj polovico vspeta, katerega si je v svrho po stavil. In tu mora mu teh 80 — 100 otrok sredstvo, s kojim on dela, jezik soboj z doma prinesti; mati je morala otroku doma naj-navadnejše pojmove razjasniti, in s tem m a-terinim jezikom, v kojem otrok stvari pozna, v katerem le misli, mora otrok v Kolo priti. — Narava je skrbela, da otrok od materinega krila soboj precejšnji besednjak pri nese in pojmove o stvareh, ki so se mu v šestih letih predočile; naravno in jedino le vspešno je pa tudi, da ljudski učitelj s tem jezikom dalje otroka razvija, ker le v tem, z doma prinesenem jeziku dete misli, s tujim jezikom uči učitelj papagaja in ne človeka. Poznam ljudstvo, pri katerem veljati morajo druga pedagogična načela. Otrok pride z materinim jezikom v Šolo. V prvem letu uže ima za vsako besedo materinega jezika besedo tujega jezika. Otrok se ima brati učiti in zraven, — po pedagogičnem načrtu, — moral bi mu tudi neki pojm v obeh jezicih ostati. Mine pol leta, učenci FO še ztnirom na prvih listih, ker učitelj ne more dalje iti, ker Otroci Be nijso vsi si zapomnili besede tujegi jezika. Mine leto in hvala dobremu spominu otrok tega naroda, otroci uže vedo par tujih be Bedij, v materinem jeziku pa še hvali Bogu mislijo. Par tujih pesnij tudi popevajo, in šteti so se po nemško malo navadili. Potem so dva meseca prostost uživali in ker doma na paši nijso prilike dobili, da bi Da pamet naučenih tujih besedij vporabljali, pozabijo, in v drugem razredu najde učitelj, da so ti presneti paglavci skoraj da vso to blaženo tujo kulturo pozabili. Z nova za četi ne gre, on, učitelj ima svoj načrt, da po tem načrtu uči, — naprej tedaj! Zdaj je otroku uže treba cele stavke v tujih besedah si zapomniti, in tudi kako basen o oslu in volku. Učitelj uvidivši, da to ne gre, pripoveduje to istorijo v materinem jeziku in potem v tujem, in to tako dolgo, da 50 pa pagajev reč pomni. Tako, to je uže kaj za skušnjo. Otroci imajo zopet spočitnice in „volk" in „osel" prideta v tretjem letu koj bledih barv pred učitelja; le tu in tam se prikaže prav iz daljave spomina, da je vendar le kaj ostalo. No zdaj pa uže lahko bolj po debelem Begamo. Meridijani, globus, levi in Ščuke in vsega vraga pride na mizo. Materini jezik se tu kot u'ni jezik Teč ia več izgublja in v četrtem letu komaj le pekel in nebesa Še do maČe govorita, meridijani, Hanibal, meter in liter pa strahovito norišnico pojmov v glavi teh otrok delajo. To gre še par let, potem pa izroči učitelj tega abiturijenta človeškej družbi. Otroci tega naroda, v kojem se tako „pametno" v ljudskej šoli poduČuje, ho navadno tako razumni, da se norišnice pojmov v glavi a tem rešijo, da vse — pozabijo, in se, oh rani fji si znanost, svoje ime podpisati znati, k dotnačej pameti vrnevajo. Seveda bo tudi taki, katerim ta zmedeuost pojmov d>pada, in ti včasih prav čudeu plod tega 6 — 8 letnega učenja svetu pokazuiejo, v katerem se naj pametnejši pravda.ki ne izpoznajo, v katerem, Če kdo, bi se samo le učitelj te mešanice pojmov izpoznal. — Vprašajmo, ali se je ta Človek ua is liti učil? Ljublj. „Tagblatt" kaj meniš ? — Jasno je, da ue, ne ta, ki mu tuja čobodra dopade, ne oni, ki je vse pozabil. Ve ta mož kaj pametnega o zemlji, ži valih, zgodovini, kojih rečij se je „učil" ? Tuli ne. Ali se mu je srce oblažilo! Po čem neki! Ali menda vendar ne po pripovestih, katerih nij razumel, ampak le kakor papagaj blebetal! Ne, to trditi bi si celo čudni pedagogi ljubljanskega „Tagblatta" ne upali In je učitelj, ki je za vsako reč polovico več časa uporabiti moral, nego drugi, ki po materinem jeziku izključljivo vsega uči, čas imel, srca otrok tako v razgovoru blažiti! Ne, ubogi trpin je s potom na obrazu stopil ven iz šole in se močno uže bal prihodnjega dne, ko bode zopet moral učiti papagaje. V tej šoli, o katerej tu go voriš, bodeš bralec dejal, se tedaj otrok razen par tujih stavkov nič druzega ne nauči, ker pogoj vsega nauka je le, da se otrok v jeziku, katerega uže zna, druzega uči, ker v tem so mu pojmi! Da, nič, ali le ubogo malo, kojega se otrok pri družili pametuejših narodih lahko celi dan pri klasičnoj filozofiji sedi, in Če nemara sodnije mej tem narodom vse v tujem jeziku pišeio, kako je vendar dobro, da ta človek vse razsodbe lahko sam prečita; nij mu treba iskati tolmača, ne zamuja obrokov ali dnij, kar se protokolira lahko razume, lahko ve, če je sodnik pričo prav razumel, in moj 15 ^ g. sodniku nij treba si glave beliti 8 to čudno „ftpraho" tega naroda. Pa če je to vse dobro po pameti nekaterih ljudij, vendar je treba, da se otroci dobro nauče tujega jezika in ga ne pozabljajo, ker drugače je polovično znanje jezika za jeden man, in vse kultiviranje po tujej kulturi na ta način prav za malo. — Nij mi treba povedati, kje take misli po glavah nekateiih liudij plešejo in tudi ne, kateri narod je predmet teh izvajanja vsa-kako v neko drugo svrho rabečih peiagogičnih pojmov. — Lil je, bo kdo vpil! Pa nij. Narod nekje v kultivirane) Evropi živi, ki je tako srečen, in če me silite, vam jedenkrat naznanim po imenu to ljudstvo, katero se tako ..kultivira." v jed nem letu nauči. Politični razgled« V L <>Mian 24. decembra. Kakor se denes bere, anide Be flršnvni Zfbnr najbrž 19. januarja, a ogerski 20. januarja. Ministri in poslanci bo šli na božične in novoletne praznike. — a menda ne veselit se Kvnjpga dela, ker resultati nijso otovre\ Grof M'otoft.* je bil v petek pri cesarji. Kaj sta se posv« toval , dozdaj nij še znano# Vrnil se je u*e v Galicijo. Osar pride no novem letu i'. Odrskega na Dunaj. Govori bo, da bode potlej ministerska kriza rešena. %* n teitlf1 driuve. Včeraj smo priobčili oficijalno angleško poročilo, ki trdi, da je «»/>/unski emir zapustil Kabul. svoje glavno me^to, a bežal pred revolucijo svojih lastnih ljudij k Rusom ▼ Turkestan. Denet pa poročaio „Daily News* i/ Aiahabada 22. dec, da je emir reteriral z Pa kolikor se je ruskim poslanstvom vred v Balkh De- tujega jezika naučilo, je le dobro! Čemu! Da! žela mej Džehtubolom in Kabulom je popolno dalje zida svojo omiko 1 Vzemimo človeka, ki ne hodi dalje v šole: in teh je 90 procentov ali odstotkov. Če brez vlade Rod ZiKukheelov beži pred Au gleži v gore. Njih tvrdnjave in hiše Angleži podirajo. Iz siten se poroča: Polkovnik Sapun- ima tuji narod, katerega jezik se v ljudskih | zaki, oberstlejtenant V »lino in bataljonski na-šolah pri navedenem narodu uči, n. pr. veliko eelnlk Phoutouklis ao kot komisarji za po- izobraževalnih zakladov, lahko je mogoče, da se človek te ljudske šole mej tem časom, ko žival počiva, na plug vse le iu kacega klasika pravo grške meje imenovani po določbah berlinskega dogovora Iz V**rig9*i*gln poroča 22. decembra Reuterjevo agentstvo, da je izšla sultanova tega tujega slovstva čita. V nedeljah ta mož! „ir*daH ki pnoblaščiii« velikega vezirja z Av- pesui poljskega ljudstva. Svet občuduje dela poljskih mojstrov čopiča, mojstrov dleta, in mojstrov zvuka. Kamor pogledamo po Evropi, povsod za-Blišimo odmev slave zdanjih poljskih umetnikov. V Neapolu je v sredi učenjakov, goječih razvoj lepih umetnij, ime Matej ke popularno. V Rimu vleče na-se delavnica znanega slikarja Siemiradzkega trume radovednih občudovalcev, (iustav,- Budkov/ski si je s svojimi prizori, vze tirni iz lvovske okolice in s Tater, pridobil v kratkem času slavo na Laškem. Izmej rezbar jev stoje Oskar Sosnowski in Wiktor Brodzk: v Rimu, Rvgier v Florenci, v vrsti prvih ita lijanskih mojstrov. V Boloniji in Milanu se odgojujejo znamenite pevkinje (znane ne samo na apeninskem poluotoku, ampak še celo na Španjskem) pevci in pevski učitelji, kakor Mierzvvioski, Aleksandrowicz. Mladi slikar Mer-wart, stanujoč do nedavnega časa v Gradci je dobil v Parizu prvo nagrado. V Draždanib se je zdaj naselil \Vitold Pivvaicki, katori izhaja iz šole Matejke, ter je njegov priljub ljeni učenec; samo da je ukrenil novi pot, ter hoče doseči samostojno originalnost, katero bo pri daljšem delovanji tudi gotovo zadobil. N|e gova velika slika: BZulkiewaki przed zgouem na polach Cecorya, predstavljajoč tega junaka v pomenljivem trenotku, ko ubija konja, je polna dramatičnega efekta. Monakovo daje zmirom nove delavce na polji narodne umetni je. Po področji glasbenem so razen Esnerja, Lipinskega, Chopina, Moniuszke dosegli na tu -jem veliko slavo bodi si kakor izvrševatelji: Sovvinski, M'kuli, Marek, \Vieuiawacy, Katacv, Karasowski, Frvman, Telesinski, Taborovvski, Zarebski. Prihajajo zmirom novi umetniki, nadarjeni z nenavadnimi sposobnostmi; in tudi vsaeemu Ne poljaku bi imela znana biti dela kakor so pesni kneza Lubomirskega, Kažyn-skega, Komorovvskega, Troszla, Michala, Zavva I dzkega ali druzih njim podobnih. Pred nekoliko leti so Nemci z velikim navdušenjem sprejeli znamenita dela za orkester \Vtadyslawa Zelenskega, ki se odlikujejo z originalnostjo misli in visokim poletom duha, ter daleč presegajo navadna dela v tej stroki. Eieržija. moč na mestu nežne počutnoBti je glavna črta njegove melodije. Nad bregi R-na pojavile so se nedavno lepe kompozicije Noskowskega, kateri je razen simfonična de 1 velike vrednosti izdal izvirne narodne krakovvi&ke '*) v d'>koučanej umetnej obliki. Oa je napravil iz krakovriakov to, kar je Chopin iz mazurov, Strauss iz svojih narodu h walzerjev ali Liszt iz čarda-'ev. Nazadnje moramo omeniti varšavskega vi-jolonista Wl tdyslawa Gorskega, ki se je letos na Dunaj i pred svojim odhodom v Kairo pro-duciral z veliko pohvalo. Nekdo. *j Poljski narodni plesi z godbonim spremljevanjein. stri jo na podlogi avstrijskih nasvetov definitivno pogodbo glede Novega pa zarja nare diti. To vprašanje se kot rešeno smatra. Druga irada imenuje Muktar pašo za komisarja, ki bode imel grško mejo narediti. Razmera mej JVemei/tš in Rusiio se ie precej ohladila, morda tudi zato ker je B smark preveč rogovilil zoper kneza Gorčakovega. Rusi izpoznavajo, da Nemcem nii nič zaupati Ruski listi Hvetujejo na Francoskem prijateljstva iskati Dop t 181. Z IHliltifit 22. decembra. [Izv. dop.] (Slavnostna koncertna beseda slav-janskega pevskega društva.) Zopet jedenkrat z Dunaja poročilo o Blavjanskem koncertu! Ne zamerite, bili sti pred to uže dve produkciji slavjanskega pevskega društva, a Salibog! o njih nijsem mogel poročati. Zadela je tudi mene bila osoda vojaške službe! Zdaj sem prost, na svojem mestu! In zopet vam bodem obširno ali meni poročal o gibanji tukajšnjih slavjanskih društev! Denes pričnem s koncertno besedo slavjanskega pevskega društva. Vršila se je ta 16. decembra. In kakov je bil ta slavjansk koncert! Sijajen in prostemu peresu nij možno opisati ga. Izbunjen je vsled zadnjih dogodjajč-v slavjansk svet! In mislite, da nijso živci izbunjeni slavjanskim rodoljubom daleč od mesta, kjer se je delalo kos dogodivščine? Res, slednji koncert imel je obraz pred nedavnim izvršiv Sega se zgodovinskega čina na slavjanskem jugu Posamezne točke programa vršile so se sledeče: Pel Be je *6 silovito živahnostjo Horejše kov zbor „Crnogorski uskok" : Pela nam je naiprvo dve pesni po programu : Non 6 ver" (Mattei Tito) in Gounodovo: Serenade". Žela je izvrstna pevka neizmerno nhvale; odlično občinstvo jo pč svojim prav neslišanim ploskanjem niti iz odra nii pustilo. In kaj mislite, kai ie vrla ta pevkinja nakrat počela peti za nameček? Bila je narodna esen: „Arh neni, tu neni", in ko je to končala, ter občinstvo gromovito ploskalo, pela je drugo narodno pesen: „S(1 jsom prnso a sou»rnti" Občinstvo bilo je elektrizirano. burnim klinov priznavanja, s'lnega rokoploska glušelo je skoro uho, — tako je izbrano občinstvo odlikovalo pevko krasnih prav na-a d ni h narodnih pesni j, in vplezaslužni pevovodja linblianske čitalnice g Vojteh Va-ent.a. ki ie v bivšem tednu v listku „Slovenskoga Naroda" pogumno trdil, da ne mejo i pri koncertih popevati na odne pesni, ima tu eklatanten dokaz za svojo trditev. Njegovega mnunja so prve moči prvega in nniodličnejšeea konsTvatorija — dunajskega. — V petej točki bila Rta dva zbora; prvi Forchtgottove: „Naše pisne", Men zaklela majka Pri času postanka, Da pravo govorim A nikom' no dvorim, Da sam sve slobodan A nikome, podan; Da stojim na boju To je poetičen Za slobodu Bvojn, A za srhsku slavu Da no žalim glavu! A ja ču za sviju Stojati na boju, Za srbsku slobodu U vatru, u vodu. proizvod Nenadovičev opis krasen črnogorskega junaštva. „A ja ču za sviju — stojati na boju," — nij li res obs' g lepe poezije. A stoprav pesen oživljena I Kako prijela je poslušalca! V drugej točki predstavljal se nam je mlad umetnik na glasovir g. A. Riickauf doŠel stoprav iz Prage v Beč. Igral je lastne kompozicije z veliko spretnostjo na glasoviru I zbudil je mnogo priznanj evanja. VVerbickijev ruski zbor „Kto za nami skladba polna duha turobnega, ali vendar ima joča utjehe iskrice, ki igrajo še v človeku naj bednejšem. Vsjaky vorog u nas bil A taki nas zgubil; llnt' železom nas palili, Ko/a derli, kost loiuali. Perebili mi bjedu, Perebudem no odnu, A takimi Hnsinami, Pravoslavnimi sinuiui. S nus ispade na konjec I toj rje raje vij vjenuc, I nad miAev golovoju Svjot Kabli akne nam zvezdoju. V tako tutnem svetu rodila Be je Guša-ljevičeva pesen! In v prav narodnem ma-loruakem slogu izumil je "VVerbicki turobuej pesni skladbo. Vtis je napravila jako dobro peta pesen velik. V četrtej točki iznenadilo nas je društvo s pevko iz dunajskega konzervatorija, s pevko nikakor navadnega kroja. Lepa ženska postava, izurjenim glasom in kretanjem prav čarobnim. Vedar mi piano duh, Kad so njega sjetim! ki se je pel zelo dobro, a drugi zbor bil je slovenski — Blavnega našega prezgodaj umrlega skladatelja A. Haidriha — „Ja dransko morje". In nijsem Rmel, ako rečem: mej zbori je ta točka najbolj dopadala. Mnogi so trdil', da je kras večera bila ta pesen. PpI se je ta zbor z naivečfo preciznostjo, onomatopoetični .Buči, buči", izvršil se je tako, kakor da bi ae res čulo votlo te penje silnih valov in zaganianje vodenih mas ob morsko skalovje. In kako gromovito je zopet donelo; „morje!" Velikanska dvorana polna občinstva — tresla se je, takov bil je plosk, tako odobravanje v na?različitih jezikih Slovenski skladatelj žel je ta večer največ slave. Iz stoterih in stoterih ust bHšrI si vprašanja, kdo je ta Hajdrih; Rns, Oeb, Poljak, Srb, Hrvat, da, celo Nemec povpraše val je za bfcerom naše muzikalne literature, vse je občudovalo ta genij slovenski! In to nij jedina pesen, ki se je dunajskemu slav-janskemu občinstvu tako dobro dopadala. — Pisal sem uže lani, kako so bile sprejete druge Hajdrihove pesni. — Prav na mestu bode menda, ako omenim samo mmogrede. da se II a j d r i h o v a zapuščina izbira, ter da jo misli izdati g. Kosovel), izvrBten bivši pevovodja dunajskega društva „Slovenije"; naj bi našel mnogo podpore plemenite Btvari podiemnik! Slavimo in čestimo moža, ki nas je Slovence proslavil mej Blavjanskim in tudi mej dru im svetom! Kedo je ta genii na skla duteljskem polji, narodivši se na zemlji slo venskej, to more pojmiti le oni, ki je čul, kako slavi moža najodličnejše občinstvo, ki je skoro da uže razvajeno z najboljšimi izdelki najslavnejših kompoziterjev. Torej: sapienti sat! Alardovo koncertno fantazijo „o Faustu" imel je igrati profesor glasbe J. Maxintsak na gesli t-6 spremljevanjem glasovira. Žalibog je ta večer moral predolgo v dvornej operi sodelovati, in tako smo izgubili točko veleza u.mivo. — Zbor J. pl, Zajca: „Utjeha domoljubu", (zbor boBenski), bila je jedna onih, ki je imela velicega učinka radi tega, ker so baš v dvorani bili uavzočni novi Avstrijci, ki so prišli se poklanjat presvitlemu našemu vladarju Ah! krasan -li je dom nam taj t Srcu godi kano raj ; In lehko si opazil, kako živ in vesel postal je obraz vsaeemu navzočnemu Bošnjaku, kako so mu iskrile oči srečnega zdaniega časa; in kako je unenadjen bil, slišati tu V sredini Avstrije, ka se v v'astnem mu jezika opeva njega v prošlosti tužna zemlia! Zadnji zbor bila je slovenskega skladatelja Vil h ari a: „Srpska narodna putnica"; novi zbor, ki ga je podaril kompozitor „slav-janskemu pevskemu društvu" na Dunaji. Pesen ta je junaška; skladba se vsebini vrlo prilega; pela Be je itak dobro, in bila prav odlikovana. In Slovenci smemo ponosni biti i na tega nagega skladatelja! — Pevovodja društva gospod A A. Buchta žel je tudi ta večer mnogo hvale. — Oficijalen program s tem končam. Pre-ostaie mi še program kapele 4. pe5-polka „Hoch- in Deutschmeistrovu, — ki ie pod voditeljstvom vrlo znanega kom-pozitena g. J Dub ca tudi ta večer mnogo slave in pohvale žMa. ImHn je ORem progra-movih točk izvrr:ti Posebno poudarjam le dve, namreč: č»>torko iz dalmatinskih narodnih pp«n> i in Peterseov slavjansk potpourri. sestavljen iz najrazličnejših narodnih pesni j slavjanskih. Se ve da sti obedve točki morali se večkrat ponavljati, poRcbno slednja, kier je več narodnih pesnij. kakrr: „Kje dom je moj', »Hej Slovani", „Mila, mila luni ca", in druge. In čujte, pesni, katere ie vsak uže sto in stokrat peti in igrati slišal, bile 80 sprejete s tolikim aplavsom, s tolikim odobravanjem, da jih je morala godba po dva-in trikrat igrati. Občinstva bilo je tudi zlaj v cvetličnih dvoranah dunajskega vrtogradnega društva zelo mnogo, in sicer naiodličnejšega. Izmej slavjanskih rodoliubov bili so navzočni: vrli naS poslanec g Viljem Pfeifer, profesor Šuman sč svoio soprogo, slavni Čeh Rieger, ki se je bavil v Beču, rusinski poslanec Pav-likov, in mnogo druge gospode. Naivečjo pozornost so ta večer na-se obračali u Ije bo-senske deputacije, katere po pripeljali trije odborniki in predsednik „Velebita" g. Neu-mann v dvorane. Bili bo to: Pezli Pasič, Ali paša Čengič, Juzuf beg Filipo-vić, II a z in aga A b y ?: o, S o lom Salomon Efendi, Mehemed beg, K a pita-novič, Ljubufač in Ilas i m a ga G lo d j o; — pisalec teh vrstic se je vrlo imel s to bo* sensko gospo lo, ki so bili vsi narodno opravljeni. — V vednera spominu ostala bode ta slavjanska koncertna beseda navzočnemu! Radovan Perunov. Sreo moje tuži, Ako mu Uek da pruži V Kacini pogled svoj Po svoj zemlji toj, Drage uspomene, okružuju mene; Prošlosti slavni kip, I 'i i iliu -nosi i časi -. Svaki mi božji hip Svako mjesto glasi: Domače stvari. — (Cesar) je daroval iz svoje privatne kase 3000 (tri tisoč) goldinarjev za dne No-tranjce, ki so letos v dolinah pri Cerknici in Planini vsled povodnji škodo trpeli. — (O narodnem domu) v Ljubljani je nesel nek ljubljansk dopisnik nekaj resnice, najvtč pa fantazije in svoje lastne kombinacije ali laži v dunajske liste in ponatisuil jih je potem tukajšnji nemški list, „Tagblatt", ki domače ljubljanske lokalne novice uže po svojej sta-rej navadi in temeljitej podučenosti po oviuku črez Dunaj ali Trat poteguje in dobiva. Mi podrobnosti o tem, koliko se jo v dotičnem odboru za narodni dom uže govorilo, in kaj se mora še le ukreniti, nič ne poročamo, ker nij Se k on 5 ni h sklepov nicgoče poročati. Le to omenimo Ithko: Če pravi dopisnik, da bode novo po-Blopje v Knaflovih ulicah stalo, — je to sumo njegova kombinacija, res pa nij, ker tam niti prostora dovolj nij. Kavno tako nij res, da be misli ves „Matičin" dtnar v to porabiti. Na to se nikoli mislilo nij. Ču ino je pa vsa kako tudi, kako se M jedeukrat uem-&ki dunajski listi in „Laibachtr TagbUtt" za slovenske naše novce bati začenjalo, in 16 postavljajo za varuhe ali kuratorje nam, ter grajajo, da hot'tnio mi „riskirati" denar, kije namtnjen za ljudsko „izobraženje". Vi nijste nič /raven dali, kaj vam man! Mi bomo h svojim uže sami gospodarili, pometajte pred svojim pragom. — (Iz Trsta) se poroča, da bodo namesto razpuščenega tržaškega lahonskega mest nega >bora nove volitve 12. marca 1879. Magistrat je dobil nalog, volilni zapisnik prirediti, kateri je zdaj bil baje mnogo krivično narejen Labom na korist. — (Na ognjišči umrla.) V Trstu je zadnjo soboto perica Katra Robok, G2 let stara, nekaj vina pila, in pri cgniišči po ko-Bilu zadremala, dremajo kimala iu z obrazom na ogenj pala, ter — umrla. Obraz je bil ves sežgan, mdi obleke se je bil brz <>gem pr>iel. MaUic ia y.i 11 ;u n;k i 01 ci-.itnki.ii ooupali, kur ne vedo, kako bi otrokom pomagali, kadar so le-ti bolni ah i.a hripi, ttripavosti, in ka.šl.u, ali colo na bronchialnom kataru, dušljivem ali kičuem kašlju. JNarki t ri.a zdravila so ne smejo dajati, in raznih nukstur otroci kmalu no marajo, in tudi neuiajo za-zeljem ga vspelia. Vsem Onim v takej sili priporoča se domače sitdbtvo, ki čestokrat čudov.to vpljiva, in ima zmirom vspoh: Naj se v niajln-nein kuhinjskem mož.arju »tolčejo nekatero Dergerjcve smolnate postile (ne kapsji; v prah, naj so u. no vmes trikrat ve6 kandisnega sladkorja, kar so mora zopet stole, in zmešati, da so dobi jednakooblićna zinus, katero naj so da 3 - 4krat na dan otrokom na nožovej špici. Otroci to zmes radi uživajo, čutijo bo potem zdra-veiše, in kmalu tudi popoluem ozdravijo. V lekarnah naj eo zahtevajo Bergerjove smolnate pastie. — Cena jednej puški od kositara 50 kr. — Glavna zaloga v LJubljani pri goBpodu J. Stvoboda, lekarnarju lb8i—3) E" Miril =iSWir enipfehltm ====^g »ictžttt. ril..... al» Bestes und PreisvviTdltistes____ Die Regemnantel Wagendecken (Plachon), Brllpinlapor, Zcllsiufie "ilerTTTrVr. Kalni k — von M, J. Elsinger & Sdhne m| in "Wien, Neubau, Zollergasse 2, mp i, Sr. Maj. I It O, etc. I Lieferanten det k. und k. Krienmlnisteriums. Kriee»m«rine, vitler HumanltttUanBtalten etc 55 < p Gr S= P p. M o Cl <—,. p m tO to 0 «•* J i—■ i n H • p-n &. rt C! t p m • •" •• n i M co 1(1 m CJi t * 8 -J tO Oi t—. S w © co to (t to * • o to m f9 to i Ci to * —1 r liho—l&d l Q o B H* e ° < B n ' I g-g al s a* §W w |H 9 s Pili! * p S s « 0 C/3 ^ P1 P o1 »a OD ŠOB LV -1• 2 3 it g« i v ^fe^ ^■^^^■^ ^fc^ ^fe^ ^l^^š^ ^■^^■^^k^ ^ak^^a^^A^ ^ft^^ftaf '^■^ ^■^^■af ^aaf^Ak^^b/ > J O božiču pride na švitlo knjiga: * KSfc aM i n i v lin wiuci!i uiuu slavljena tao 18. in 19. novembra 1878 v Ljubljani; tipisal po svojih stenogtafskih liilji-žkah Antorx Bezenšek. Razen fočnega opisa svečanosti donaša knjigi vsu važno govore in zdravico od bosede do besedo v slovenskem, hrvatskem, češkem in bolgarskem jeziku, vso telegrame in pisma itd , pa tur!i prav lepo in veri.o Mlilco dr. Blei weisovo, ter njegov životopis (spisal prof, dr. Colestin). 5J^— Zavoij svojo elegantnosti jo ta knjiga prav primerna za l»«>>.i«-nsi. in novolelnu ^*V ,^*v ,^*v >^*V >^*V y^*V ^^*V ,^*V .^VV ^Vv .^VV ^^tv .^Vv ^Vv .^"v .^Vv .^VV ^Vv ^Vv .^*v ^"v ^^"v .^rV .^rV. .^*V ^"V, Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politično razmero, ki so nastalo v celej Evropi, zadelo so tudi Švico; vsled teh razmer so jo na stotine delavcev izselilo, tako da jo obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla zatasuo, ter nam jo zaupala prodajo svojih ur. To tako zovane icpue are so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega »rebrnega niklja, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskega sistema. V»le«l uelte vlattine kouiatrukelje ne more hc taka ura nikdar pokvariti, pade leliko na tla, ime Ne ■ligniti, a vendar ura pri tem nle ne trpi. Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svoto, katera jo pri vsakej bazi ur zaznamovana, b katero jo plačana lu pridejana zlata double urna verižica, baržunaBti etui, glavni ključ za uro in delavska plača, dobi vsakdo najrinuj&c ropasirano uro skoraj na polovico zatMtonj. V bo uro bo natanko repasiranc, ter K**rantuJemo aa vnako uro pet let. ~V dolitiz |rotove|ru jniiiHtvu in Ntrojje HolldnoHt i, prov/e« iiuimo m tom dolžnoHt jtt-v»o, vHuko ueprlistoječo uro no^tij vzeitieiuo, iu x dru|ro zamcidunio. 1000 komadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umotno in čudovito izrezljane, najfinejše regulovane, pri vsakej uri zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in glavni ključ; jedcu komad lo gl. 3.45. IGLO komadov remomoir žepnih ur, katero se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tt ga so tudi elektrogalvauično pozlačene, tako da jib nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 8.2U. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhrj od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinib, z emailiranimi kazali, kazalom za tre-uotke in kristalnim plošenatini steklom, natančno repasirane; preje jeaen komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-ubrj v teških giljosirauih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na b rubinih, lino rcjiusiratic, z verižico, medaljonom, iu baržuuastiin etnijem, jeaen komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60 lOOO komadov Vv ashingtonskih ur na sidro od lSlotnega srebra, potrjene od. c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elektro-galvanieno pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ah zlatar od pravo zlatih razločiti; fino na trenotek regulovane in poskušene. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. 1000 komadov Washin g tonskih remontoir žepnih ur, od pravega 1 .'Hotnega srebra odobrenega od c, kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tndi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodu ali gospč, preje 100 gl. zdaj gl. 4U..,: 650 komadov stenskih ur v najfinejšem cmai-liranem okviru z zvonilom, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na jtisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. 650 komadov ur z majatnikom (pcndelubr) v lino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsakih osem dni j, lino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker jo taka ura no minohh 21) letih »o dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jedon komad za smešno nizko cono gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: Chren-Ausverkaiif <368-,J) von hiligp F k 0m.m.$ Uhrenfabrifc, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izdat«j m urednik Jouip Jurčič Laatnina in tisk .Narodne tiskarne11. 0816 7875