it 52.
^oStnlna pavSalirana.
V Ljubljani, dne 23. decembra 1920.
Leto a
Glasilo ^Samostojne W kmetijske stranke la Slovenijo"
Izhaja	četrtek.
Nar^ff^s
celoletno . . . .........-i . . K 25—
poluletno................• f
Posamezna številka.............. !•—
13-—
Hmet, pomagaj si B»m, In svoje stališče -sr dišavi uravnavaj si sam!
Incerati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglasa . . . . v • . uradne razglase . . . reklame .........
. . » »
K 1 —
„ 1-50 . 2--
Uredništvo i«* ^ravniSfvo lista la v Ljubljani na Kongresnem trgu it. 9 (nasproti dvorca).
Dragi tovariši in tovarišice, kmetje h krmtice!
Obhajamo drugi Božič za' časa naše borbe za Staro pravdo in zaželi smo delo, ki so ga skozi tisočletja ponavljali naši očetje z orožjem V roki in s prelivanjem krvi. Začeli pmo borbo v času, ko lahko doseza-mo svojo Staro pravdo brez prelivar nja krvi, z uma svetlim mečem, t. j. s pametno organizacijo.
Prvi korak na tej poti je storjen. S prvimi volitvami smo dosegli zadosten uspeh. Zavzeli smo važno postojanko, ki nam veleva: Nazaj ne taoremo in ne smemo; nasprotno, korak za korakom naprej do popolne image! Čast vam, vrli bojevniki, in Večna slava vašemu pogumnemu in Vztrajnemu delu v tem našem prvem težkem boju.
Prebita je fronta sovražne gosposke vojske, ki nam je obetala grma-ido, kakor našim očetom leta 1573. .Stojimo trdno, neomahljivo. Po bitki Zbira ta gospoda ostanke ter tolaži svoje zavedene vojake s praznimi izgovori, češ: Poraz ni pomemben.
Mi pa smo trdno prepričani, da Je poraz vojske „ Kmetske zveze" nepopravljiv. Kakšni so ostanki te gosposke kmetske vojske in kakšen je njen položaj? To pomislimo in si ustvarimo jasno sliko! Mirno smo mi razlagali, da je klerikalizem v Jugoslaviji nemogoč. Z brezobzirnim terorizmom so se naši klerikalci po-
lastili oblaso nad r.ažim narodom v Ljubljani in v Beogradu. S silo so nas hoteli ukrotiti, da bi se ne smeli drugače gibati kakor v blatu klerikalne in liberalne politike. Mi pa smo razlagali, da je verski boj, kakor bi ga hoteli klerikalci, poguben za narod in državo in da je v Jugoslaviji nemogoč, V Hrvatski nima tal, v Srbijo o« mora, samoslovenski pa je, tudi če bi se še vzdržal v moči, brezpomemben. Tako se je tudi zgodilo.
Vse slavlje ni pomagalo in brezuspešno je bilo tudi vedno menjavanje firm, ko so si po vrsti nadevali druga imena, kakor: „Pučka stranka", »Ljudska stranka", »Delavska zveza", Kmetska zveza", »Jugoslovanska strokovna zveza" in »Krščan-skosocialna zveza" itd. Tudi vsa številna gesla, ki so jih javno razglašali kot „Za ali proti veri" in slavno slepilo z avtonomijo ter tajni bojni klici, kakor: „Proč od Srbov" in »slovenska republika", tudi vse to je bilo brez učinka. Vse je bilo zaman in namesto 70 poslancev, kakor so računali, da jih dobe skupno s Hrvati in Srbi, jih je komaj 25.
Pisali in govorili smo, da klerikalcev nihče ne mara. In volitve so to potrdile. V Beogradu so jih vpošte-vali le, ker so se zaklinjali, da je ves slovenski narod za njimi.
Zdaj pa vidi ves svet njih propast. Vse nade in tolažbe v njih časopisih so prazne in zaman pišejo, da je bi-
lo ljudstvo zapeljano, da bo že spregledalo. Vse to je slepa tolažba za gospodo samo in še bolj za njih razbito armado. Eno pa je gotovo: Ljudstvo bo spregledalo in je tudi že spregledalo, da je bilo namreč prvič od klerikalne gospode zapeljano, da drugič volitve niso bile za ali proti veri in tretjič bodo spoznali zapeljani kmetje, da nimajo »Kmetske zveze", marveč ljudsko stranko, ki, ako dela za gospodo in tovarniško delavstvo, ne more delati obenem za kmeta.
Hoteli smo že pred volitvami napraviti mir na deželi. Mir med našim kmetskim ljudstvom. Pogajali smo se z ono takozvano kmetsko zvezo dne 10. junija v Celju in dne 20. avgusta na Zidanem mostu. Srce se nam je krčilo ob misli na volilni boj, v katerem se bomo kmetje borili med seboj zaradi kapric in intrig gospode ter zavoljo moči gosposke oblasti. Kmetje »Kmetske zveze" so bili pripravljeni in so tudi iz srca želeli, da bi se nam pridružili. Zabranila pa je to gospoda, ki ima v oblasti »Kmetsko zvezo". Gospoda se je ro-gala kmetu, tajno in javno delala zdražbo in prepir med nami, samo da je preprečila združitev.
Oznanjevali smo: Dežela je kmetska. Vse, kar na deželi živi, spada v svojo podeželsko »Samostojno kmetijsko stranko". Nočemo več intrig iz mesta, nočemo več boja za klerikalizem in liberalizem. Dežela
naj se sama organizira in sama ureja upravo čez sebe. Samo na ta način je mogoč mir na deželi, je mogoča utrditev kmeta, ki mora biti samostojen in neodvisen gospodar dežele. Samo v sporazumu vsega prebivalstva na deželi je mogoča uredba, ki uaredi kmetijsko blagostanje in s tem blagostanje celokupnega prebivalstva dežele.
Danes, ob priliki veililcega praznika krščanstva, postajajo blažja čustva vernega naroda. Ob spominu na rojstvo Kristusa, ki je oznanil »Mir ljudem na' zemlji, ki so dobre volje!" odpuščajmo svojim sovražnikom, ki zapeljani niso vedeli, kaj delajo! Vabimo jih v svoj krog. Oni naši kmetski tovariši, ki ste že spoznali, da ste nam delali nevede krivico, pristopajte k nam sami! Naročajte naš list, da se Spoznamo ter se pripravimo za novo skupno delo! One pa, ki malo čitajo, poucujmo polagoma, toda prepričevalno! Naša pot je edino prava. Prav tako kakor označena gospoda, nam je sovražen socialni demokrat s svojo »Kmetskodelavsko zvezo" in komunist $ svojim revolucionarnim evangelijem. Edino ml, ki smo sami kmetje, hočemo in moremo delati za blagostanje kmeta in s tem za blagostanje celokupnega prebivalstva dežele. V tem velikem delu za »Staro pravdo" nam pomagajte vsi, ki ste dobre volje!
Mir ljudem na deželi! .
Ustavotvorna skupščina.
V Beogradu, dne 14. decembra.
Skrivnostno zagrinjalo, ki je doslej zastiralo našo Ustavodajalno
zbornico, se polagoma odgrinja in stare meščanske stranke, ki so doslej neomejeno gospodarile v državi ter sebi v prid, a v škodo proizva-jajočim stanovom zlorabljale držav-
no oblast, prihajajo sicer počasi, ali vendar do prepričanja, da je njihovemu neomejenemu gospodstvu pričelo odklenkavati. Obe doslej vršeči se sjednici ustavotvorne skupščine
sta pokazali, da je starih gosposkih strank naravnost strah pral mladimi, krepko življensko silo nosečimi strankami. Do zadnjega so se zlasti radikala kakor demokrati tolažili z
Naročnikom.
Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo vse cenjene naročnike, da se jih poslužijo in nam takoj pošljejo naročnino za leto 1921. List bomo ustavili vsem zamudnikom takoj po novem letu. „Kmetijskl list" bo stal odslej letno 50, polletno pa 25 kron.
II
upanjem, da hoče ena ali druga na^ se pritegniti zlasti mlade kmetijska stranke, ki so tako častno in zmagovalno izšle iz volilnega boja. Kohkoi laži in intrig je tozadevno zagrešil« njihovo časopisje zadnje dni; dejan nja pa so pokazala, da brezuspešno^ Vidi se, da meščanske stranke nd poznajo potreb in skrbi, ki tarejo ju« goslovenskega kmeta, pa tudi njegove volje, da si hoče pomag; sam. Kakor so se pred volitvami pri" lizovali volilcem z raznimi obljuba* mi in lažmi, tako so sedaj lovili po* slance na svoje limanice. Zastonj fi Poslanci samostojnih kmetijskih)! strank so ostali zvesti svojim nače*' lom, volilcem in programu, pa so! zato odklonili vse mamljive ponudb^ velikih klubov ter si ustanovili sva? jega, ki nosi ime »zemljoradničkž klub" ah po naše ,kmetijski klub".
Zemljoradnički klub ima do sedaj 39 poslancev, in sicer 14 iz Srbijev 12 iz Bosne, 9 iz Slovenije, 3 iz Dal* macije in 1 poslanca iz Vojvodine. Za
MANICA:
V Sveti noči.
Božična noč, nositeljica najblaž-jih čustev, božična noč, polna svete poezije, bodi nam pozdravljena!
Pri Kopačevih, v prijazni kmetsEi biši, stoječi nad precej strmim klancem, je nocoj veselo žvrgolenje, dasi-ravno so skoro vsi domači že odšli v cerkev k polnočnici. Hišna varuhinja, teta Špela, komaj kroti 71etnega Jan-keca in leto dni starejšo Mitiko, ki se kakor dve vrtalki suceta okrog razsvetljenih jaslic, prestavljata drevesca, popravljata pastirčke, upihujeta in zopet prižigata svečice, med tem pa glasno, včasi tudi kričeče modrujeta.
«To bi se tukaj bolj podalo,» pravi Janlcec in prime neko drevesce, hoteč je prestaviti. A Micika ga hitro zgrabi za roko.
«Pusti Jankec drevesce v miru! {Tu naj le ostane pastirček.*
«Tiho bodi ti, ki nič ne razumeš! (Jaz sem bil z očetom že večkrat v gozdu in vem, kako morajo stati drevesa>
Teta Špela, ki je doslej sedela pri veliki javorjevi mizi in čitala, odloži knjigo, položi nanjo svoje stare, ko-ščenoobrobljene naočnike ter se raz-hudi:
«Že zopet krik! Mesto da bi molila, pa razsajata. Sedaj imam dosti. [Takoj spat!»
«Oj teta, spat pa še ne, lepo prosiva*', sta zaklicala oba hkrati. «Saj bova' pridna in poslušna. Dajte se še vi pogovarjati z nama!»
Teta je bila dobra duša in je hitro odjenjala od svoje zahteve. Uvidela je, da mala paglavčka res najbolj zamoti, ako se razgovarja z njima. Jela jima je praviti o Božjem detetu, o pokojnem dedu in babici, o mali Anici in Doretu, ki ju je vzela «španska bolezen» in sploh o vsem, kar ji je prišlo na misel. In potem so prišle na vrsto pripovedke in pravljice, Ej, teh je vedela teta brez števila in kakšne! Pa kako je znala pripovedovati: Otroka sta stala pred njo kakor ukopana. Z odprtimi usti sta poslušala tisto o «Zakleti kraljičini*, o «Začarani ribici», o «Povodnem možu» in «I<ralju Matjažu*. Ko pa je slednjič Jankecova glava sumljivo omahnila nizdol, je teta Špela pogledala na uro in se začudila:
«Joj, skoro bo že ena čez polnoč. Ni čuao, da stk zaspana. Kmalu bodo od maše doma, očetu in materi pa ne bo prav, da še bedita. Molila sta že, torej kar hitro v kraj!»
Sedaj se otroka nista več upirala. Molče sta se slekla in zlezla pod o-dejo. Par trenutkov kesneje pa je pričalo jednakomerno dihanje, da se že zibljeta v sladkem spanju.
V tem se je začulo trkanje na vrata in teta je hitela odpirat. Družina se je vračala iz cerkve ter si na pragu otepala sneg s čevljev. Kopačeva
mati je vsem namignila v kuhinjo. Tam je vsak dobil čašico toplega domačega čaj&, na kar so se vsi porazgubili po svojih ležiščih.
Zadnji je prišel domov oče Kopač A ne sam. Spremljalo ga je kakih osem vaških gospodarjev. Kopač jih je peljal v hišo ter jim kazal za mizo: «Kar posedite se, tovariši! Res, da smo že pozni, toda četrt ure gor ali dol. Vsaj toliko pobožičujte pri meni, da se ogrejete.*
Možje so se vsedli okrog mize, Kopač je pa skočil v kuhinjo k ženi, ki je še bdela in je takoj tudi možem postregla z domačim čajem. Nato pa se je s prijaznim «lahko noč» tudi ona odpravila počivat.
Kopač je prisedel k svojim sosedom, ki so bili, nekateri še v najboljših letih, drugi pa od trpljenja in teže let že več ali manj upognjeni. Vsem pa je sevalo z obrazov neko tiho veselje, tisti skrivnostni slaj, katerega vliva v srce poštenega Zemljana sveta božična noč.
«Star sem in veliko svetih večerov sem že preživel, a zdi se mi, da še nikdar nisem bil tako zadovoljen kakor nocoj,* pravi sedemdesetletni oče Petač, ter se pogladi po redkih, ko sneg belih laseh.
«Tudi meni se je dozdevalo, da cerkvene orgije še nikdar niso tako lepo pele ko nocoj,» se oglasi sosed na njegovi desnici.
«Ne pojemo zastonj: Sveta noč, blažena noč,» mčni Kopač.
«Veste li, sosedje,* začne kmet Boltež, mož v najlepši moški dobi, «zakaj se nam zdi letošnji Božič lepši in veselejši ko druga leta? Brez-dvomno zato, ker smo pričeli upati na boljše čase. Ko modrim iz jutro-ve dežele tako se je prikazala tudi nam nova zvezda vodnica. Pričeli smo upati v se, v svojo moč in v vstajenje kmetskega rodu. Dal je Gospod sicer blagoslov vsemu stvarstvu, toda blagoslov ne pravi, da držimo rok križem, temveč, da rabimo svoj razum in svoje misli, ki nam jih je dal Bog v našo srečo. In sedaj se je po dolgih letih zgodilo, da smo pričeli verovati v se in da smo začeli tudi misliti, kako pomagamo sebi. Vse preveč smo se vedno zanašali na druge, vse preveč smo vedno prepuščali drugim, da skrbe za nas, ker vedno smo doživeli le eno in isto, da so vsi skrbeli za sebe, nihče pa ne za nas. Ko pa nas je zadelo od vojne gorje najhujše, ko je preživljal ves kmetski stan nepopisno nesrečo, tedaj pa je bila tudi božja pomoč najbližja. Vzdramili smo se, stopili na lastne noge in iz-prevideli zato resnico, da je naša rešitev mogoča le tedaj, če skrbi za kmeta le kmet, če se oprostimo vsega jerobstva. In pričeli smo delati in orati ledino in kmetska osamosvojitev nam je postala zvezda vodnica. Jasna in sijajna je danes pred nami ta zvezda in vsi čutimo, da ni dolgo čas, ko nas ona dovede do jasli naše
sreče, do onega blaženega trenutka, ko bomo svobodni svobodno uravnavali svojo srečo. Prihod te sreče že čutimo v svojih srcih in zato je naše razpoloženje praznično, zato je sedanja sveta noč vesela ko še nikoli.*
Boltež je umolknil. Vsem pričujočim se je bralo v očeh, da so z njim enih misli.
Tedaj pa vstane oče Petač, potrep-lje Bolteža po rami in pravi:
« Dobro si dejal, Boltež! Da, vso preveč smo zaupali drugim in to je bila naša nesreča Mislim na naše pradede, ki so koprneče in zaman čakali odrešitve od kralja Matjaža. Tudi mi smo dolgo zaman iskali tolažbe v tej lepi pravljici. Danes pa vemo, da je kralj Matjaž kmetsko ljudstvo, njegova jama kmetski dom in njegova vojska vsi zavedni kmetje, ki so zbrani v kmetski vojski, v vojski Stare pravde. Kralj Matjaž je danes prebujen in ni je sile na svetu, ki bi ustavila njegove vojske, ki M zadržala njegove zmago
Tudi te besede častitljivega starčka so bile govorjene iz srca vseh. Po vrsti so se tedaj pričeli oglašati drug za drugim in v vseh je prekipevalo navdušenje za vzvišeno misel.
Pozno je že bilo, ko so se razšli. V njih srcih pa je bil blažen mir, odsev bližnje zmage, up lepše bodočnosti,
Delujmo z vsemi močmi za proevtt In razširjanje »Kmetijskega lista" S
Ali ste že obnovili naročnino na „KmetiJsk! ttg&*f
predsednika si je klub izvolil tov. Vojislava Lazita iz Srbije, za podpredsednika tov. Ivana Puclja iz Slovenije, za drugega podpredsednika tov. Anta FranUta iz Dalmacije. Tajnika sta Stevan Benin iz Vojvodine in Uroš Stajic iz Srbije, kve-storja (blagajnika) pa Risto Ojokic iz Bosne in Ivan Urek iz Slovenije. Našemu slovenskemu oddelku predseduje tov. Ivan Puc£lj, tajnik pa je tov. Rajar.
V	klubov odbor, ki študira ustavo, Je klub izvolil Mihajla Avramoviia za predsednika (Srbija), Milana Mi-loradovica in Milana Baškoviča (Srbija), za tajnika tov. Vasilja Popo-vita (Bosna), Anta Frdntica (Dalmacija), drja Bogumila Vošnjaka, Ivana Puclja (Slovenija) in Stevana Benitia (Vojvodina). Vprašanje u-stave je najnujnejše in klub ima s tem posla čez glavo. Ob tej priliki moramo omeniti, da uživa tozadevno' naš klub še posebno zanimanje zaradi našega člana tov. dr. Bogumila Vošnjaka, ki je znana znanstvena kapaciteta na polju ustavoznanstva in marsikatera glava svetovnega slovesa se potrudi baš zaradi njega do našega kluba, ki nosi za parlamente doslej malo znani naslov „kmetijski klub". Pri izbiri kvalifi-kovanih kandidatov so imeli torej naši štajerski volilci že posebno srečno roko.
V	klubu smo zbrani kmetje vse Jugoslavije, samo iz Banovine ni nikogar, ker je Radič z demagoško lažjo, da bo ustvaril hrvaško „republiko", kjer ne bo ne davkov, ne uradnikov in ne žandarjev, vse preproste se;Jake potegnil na svojo stran. I<o bo v bližnji bodočnosti življenje poučilo naše brate, hrvatske kmete, da je taka obljuba le slepilo in nemogočno&t v življenju, bodo tudi oni prihiteli v naše vrste ter se na postavnih tleh in s postavnimi sredstvi borili za svoje pravice in končno tudi dosegli, da bo v Jugoslaviji, ki je odločno kmetska država, vladal in javne posle nadziral kmet, ne pa različni ban-kokrati m druge pijavke. Največjo politiško izvežbanost kažejo bratje Srbi. Ker je bil srbski kmet še večkrat ogoljufan kakor slovenski, zato je še veliko previdnejši. Naši bratje Srbi ne poznajo druge koristi in druge misli, kakor voljo nareda. Temu načelu podrejajo vse in s tega vidika presojajo vsako vprašanje. V doslednosti in odločnosti se bomo morali Slovenci od njih še mnogo, mnogo učiti.
V	nedeljo, dne 12. decembra je bila prva seja ustavofvorne skupščine Od vseh poslancev smo prišli mi pr Vi v zbornico. V tem dejstvu je gospodujoča gospoda lahko spoznr-a. da hočemo dela in točnosti. O tem jih bomo že še posebej uverili. Iskali smo prostora na levici, močno pa ostrmeli, ko smo videli tam listke z napisi »Jugoslovanski klub", dr. Korošec in drugovi. Takšna komedija! Ministrska stranka, ena glavnih provzročiteljic povojnega nezadovoljstva v Jugoslaviji, pa sede na skrajno levico. Smeha ni bilo zlepa ne konca ne kraja. Vendar smo kmetje kot preprosti in dostojni ljudje pustili lističe na svojih mestih ter se pomaknili eno vrsto bližje sredi. Za nami so prišli komunisti z rdečimi pentljami v gumbnicah. Ko so videli Koroščevo komedijo, zagnali so hu-ronski smeh, pa tudi vse klerikalne vizitke in napise pometali po tleh ter sedli na njihova mesta. Kot tretji so prišli muslimani in odšli na desno, radikalei in demokrati so zasedli sredo. Med najzadnjimi je pripeljal Korošec svoje ovčice, osupnil, gledal jezno komuniste, ampak blizu se ni upal. Po kratkem premišljevanju je pocukal svoje ljudi za rokave in krenili so na skrajno desnico. Iz ekstre-ma v eksirem. Prva seja je bila po oddaji pooblastil in krikih komunistov „živela sovjetska republika!" takoj zaključena. Vidi. se, da se gospodi z delom nič kaj ne mudi in sam dr. Tavčar je po poti šaljivo godrnjal: „Oh, ta maša je bila pa zelo, zelo kratka!"
V	ponedeljek je bila druga seja. Komunisti so napravili malo muzike, zahtevah besedo, toda Pašic, stara lisica — kakor pravijo naši srbski tovariši — jim je ni dal pred volitvami v verifikacijski odbor in komunisti so se — uklonili. Takšno odnehanje ni napravilo dobrega vriska. Ker so se klerikalci zdfužiK za volitve v
verifikacijski odbor z radikalei, Turki in drugimi nazadnjaki, da bi dosegli kako pomoč za svoi mandat, ki bi ga radi na našo škodo na Štajerskem izgoljfičili, je moral tudi zem-Ijoradnički klub pristati na predlog socialistov, da bi se proti tej nakani postavila nasprotna lista. Naš klub je dobil na tej listi dva člana v veri fikacijski odbor, in sicer tov. B. Voš-njaka in tov. Jeremijo Jeremiča. Ko se je danes zjutraj konstituiral verifikacijski odbor, je g. Stojan Protič kot kandidat za predsedniško mesto propadel, pač pa je bil izvoljen kandidat naš? skupne liste dr. Dragotin Pečic.
Po končam vo>3ifvi so podali svoje izjave gtsfe zAfo-Tjiegs poslovnika v im-?na komunistov Z« rja Morkovič, kot rirprii pa Nikola Mandu' (ta je nekakšen bosraskl šusteršič). Ko je ta pristaš dri a Korošca protestiral zoper poslovnik, katerega je podpisal dr. Korošec sm in kar sno vsi videli črta na belem, ie vstal po dvorani vriše, da se Mandiča ni nič razumelo. Komedija je bila vsem že prebeoasta ter sta jih Mandič in vsa klerikalna grupa požrla za prvi dan pač preveč. Kušar, Drofenik, Urek, Mermolja so skočili pokonci, zaostajali pa niso ne Bosanci, ki poznajo to šusteršičevo zgago že od doma in zlasti temperamentni Perin ga je o-snažil do kosti. V imenu zemljorad-ničkega khiba je stopil na govorniško tribuno nato naš tov. Risto Gjo-kič, visokorasel Bosanec v narodni noši, v opankah in s torbo preko rame, da prečita izjavo kluba, katero je sestavil in pr.-dlagal kmetijskemu klubu naš tov. Fir.«lj. Zanimanje je bilo vseobče, tišina je nastala brez Pašičevega zvoiijcnia. Tov. Gjokič je izjavil z močnim glasom bosanskega kmeta: ,,Dovolite, gospodje poslanci, da vam prečitam izjavo zemljorad-ničkega kluba, to je onega kluba, ki fi^če iti z vami (pokaže na komuniste), pa tudi rae z vami (pokaže na klerikalce), ampak ki si hoče sam priboriti pravice, ki mu gredo".
Izjava se glasi: ZemljoradniČki klub, kot predstavi telj stranke dela začasno sicer vsprejemlje sedanji poslovnik koristituante, da omogoči Zim prejšnje delo. Trdno stoječi na stališču, da konstituanta, kot nosilec volje naroda, ima pravico, da sama sebi predpiše poslovnik, predlagamo, da se na prvi naslednji seji izbere odbor, kateri mora predložiti zbornici načrt definitivnega poslovnika za ustavotvorno skupščino. Ta načrt poslovnika mora odbor predložiti zbornici v 14. dneh cd današnjega dne naprej.
Sedaj ne bo tako dolgo seje, da bedo mandati verificirani.
(Kaj pa demokratska poverjenika.)
Dr. Ravnihar in Ribnikar vztrajata na svojih mestih, dasi ima vsa demokratska stranka samo tri mandate. Ne bo drugače, da zasedemo še mi šest poverjeništev, klerikalci deset, socialisti štiri in komunisti štiri. Sicer je vseh poverjeništev le šest, pa kaj za to, naredimo nove in imamo potem popolno, res slovensko vlado. Poleg tega pa naredimo še eno po-verjeništvo1 za odstopajoče poverjenike. Dr. Brejc bo tam predsednik, pa tudi Adolf Ribnikar bi mogel naiti tam zelo dobro mesto. Sicer pa šaio na stran. Klerikalci so propali in zato odstopili. Še bolj so pa propali demokrati m zato bi morali še preje odstopiti. Ali parlamentarna ali uradniška vlada, zato kvitirajte neposlanci in neuradniki!
(Prvi uspeh.) Zajedno z delegacijo so naši poslan« intervenirali pri finančnem ministrstvu zaradi odmere davkov in pri tem vržečih se nered-nosti v ljutomerskem okraju. Minister je takoj zaukazal revizijo in se je ta tudi že izvršila. O izidu bomo poročali.
u
žbe" bo dne 28. decembra cb enajstih do-pldie v rsSikl dvurani hotela	Vsi naši
pristaši se naj oglase fa fe sb develili zanesljivo v Hal m tajništvu vLjnb-Ijani aa Kongresnem trgu it. 19. Udeležba obvezna.
Pokrajinske vesti.
(Plenarna seja načeSništva SKS.)
bo dne 28. decembra ob devetih v strankinem tajništvu. Ker so na dnev nem redu nad vse važne tečke, je udeležba vseh nujna. — Za načelnika : Ivan Pipan s. r.
(Nov načelnik SKS.) Ker mora tovariš Kušar kot poslanec biti v Beogradu, je prevzel načelništvo SKS. dosedanji podpredsednik tovariš Ivan Pipan.
(Nova ljubljanska vlada) je sestavljena sedaj tako-le: Predsedni-štvo in notranje zadeve vseučiliški profesor dr. Piiamic; uk in bogoča-stje dr. Skubernč; javna dela inže* njer Klinar: kmetijstvo dvorni svetnik dr. Vrlacnik; pravosodje dr. Ravnihar in socialno skrbstvo Ribnikar.
(čez balkfifiizem) se je pritoževal dr. Brejc, ker je vendar enkrat Beograd točno posloval in v 24 urah sprejel njegovo demisijo in tudi že naznačil novo vlado. Brez potrebe! Ker balkanizem je zagrešil dr. Brejc, Id proti vsem parlamentarnim običajem Evropč ni takoj po volitvah demisioniral, temveč ki se je držal predsedniškega stolčka še tedaj, ko je že izstopil dr. Korošec iz vlade. Ne bi gospod doktor tako odlašal, pa tudi odgovor ne bi prišel tako hitro.
(Vse mine,) je žalostno vzdihnildr. Brejc, ko je bral, da je konec njegove glorije in ko se je ozrl po obupnem ljubljanskem blatu, ki ga bo moral sedaj, kakor vsi drugi, peš gaziti. Oh, avtomobili, posebno deželni, so bili le lepa iznajdba!
(Prizori iz skupščine.) Dobro so presodili slovenske klerikalce laški žurnalisti. Z galerije so jih pozdravili s klici: „Ewiva TAustria!" in „Wollen Sie/fur 25 Kreuzer Graf werden ?" Tako spravljajo klerikalci ves slovenski narod v sramoto, ker delajo tako politiko, da jo celo Italijani čutijo kot izdajstvo. — Ko so pripravljali naši klerikalci prvo bojno glasovanje z radikalei, so hoteli pridobiti tudi socialne demokrate. Posebno dr. Hohnjec se je trudil, da pridobi dr. Koruna in se nad vse živahno razgovarjal z njim. Ko je videl naš poslanec Drofenik ta' intimen razgovor, je opozoril druge poslance, ki so z glasnim klicem živela klerikalno-socialistična zveza" pozdravili presenečene.
(Popravljamo.) O. finančni delegat dr. Šavnik je nam sporočil, da sloni naše poročilo o njegovih besedah napram delegaciji radgonskega shoda na nesporazumu. Dr. Šavnik je dejal, da preje ni mogel pošiljati uradnikov na revizijo, ker so bile dnevnice prenizke. V zadnjem času se je pa to izboljšalo in zato je gospod delegat tudi takoj poslal revizorja, ki je svojo nalogo tudi že izvršil. Ker je gospod delegat bolan na ušesu, je nesporazum zelo mogoč in mi radi popravljamo svoje poročilo, oso-bito ker je gospod delegat znan kot vesten in marljiv uradnik.
(Nove laži širijo klerikalci.) Ker ne drži njihova 1 \ da smo zvezani z demokrati, pa so po deželi pričeli širiti novo laž, da smo, čujte in strmite, zvezani z klerikalci in da se bomo združili ž njimi v eno katoliško kmetsko stranko. Pobožna želja in grda laž, ki pač more roditi le to, da bodo vsi kmetje odšli od njih in pristopili k naši stranki, ki pa je in ostane Samostojna kmetijska stranka.
(Središče vsega političnega zanimanja) tvori v Beogradu naš zemljo-radnički (kmetijski) klub. Zato ni čuda, da se vse trudi, da bi pridobili naše poslance za sebe. Zato sanjarijo radikalei o radikalni seljački stranki, socialni demokrati o socialistični seljački stranki in komunisti končno o komunistični seljački stranki. Pa vse zastonj, ker naši volilci so rekli, bodi: Samostojna kmetijska stranka in tako ostane.
(Brezpomembna stranka) je v Beogradu naša klerikalna stranka. Dr. Korošec hodi vsak dan k PašiČu in drugim radikalcem, da bi se ga vendar usmilili in ga vzeli v vlado. Pa kaj, ko je klub tako tnal, da se ne iz-
plača hoditi ž njim. In zato so vse prošnje Korošca brezuspešne in tudi njegova dvorezna politika mu ne pomaga. Bo že moral jesti črni kruh opozicije in se vračati domov praznih rok, da ga bodo zapustili še zadnji pristaši.
(V klerikalni stranki poka,) hudo poka. Krščanski komunisti vlečejo na eno plat, kapitalisti pa na orago plat. Republikanci hočejo eno, monar-histi drugo. Kranjci so na levi, Štajerci na desni. Dr. Korošec se peha za vlado, dr. Gosar pa je proti. Volilci pa marširajo iz klerikalne stran ke, da se bliža vesoljni potop za stranko ljudskih škodljivcev.
(Komunisti so zopet zatajili sebe.) V Beogradu kriče, da ima konstituanta najvišjo moč, doma pa kriče, da so za moskovski diktat, ki ne priznava nobenega parlamenta in ki hoče z revolucijo izvesti diktaturo proletariata. Kdaj lažejo, kdaj govore resnico? Vemo le, da se presneto motijo, če mislijo, da je narod tako neumen, da ne bo spoznal njihovega sleparstva. Rdeča pentlja ne pomaga, če je v žitah plava žabja kri.
(Zakaj peša vera?) V samostanski cerkv* v Brežicah je dejal pri pridigi na Marijin praznik pridigu-joci pater med drugim tadi tole: I.) Zakaj se odkrivate vi možki ženskam, če jih srečate? Zato ker jih imate radi. No, jaz pa dobro vem, zakaj jih imate radi in zato se odkrivate. 2.) Mi vsi imamo vero. Ali kakšna je ta vera. Toliko je vredna, kot paket najslabšega cigaretnega tobaka. 3.) Nekateri kriče, dol z duhovniki. No, le dol z njimi! Ubijte jih, da boste siti! Kar je debelih, jih porabite za šolaš, iz suhih pa naredite, klobase, da boste enkrat siti." — In vpričo takih brezbožnih in nespodobnih klobasarij naj vera ne peša! Kadar je celo patrom vera
ljubljenih trtnih škropilnic „Avstri-ja" in pritikline k njim. Kdo® jih že-li naročiti, naj se obrne takoj na vinarsko nadzomištvo v Novem mestu.
(Iz Radovljice.) V nedeljo, dne 12. decembra je bil občni zbor okrajnega odbora ^Samostojne kmetijske stranke» za radovljiški okraj. O političnem položaju so poročali tovariši: predsednik Ažman ter odbornika Kenda in Kavčič Na zboru je bila sprejeta ta-le resolucija: 1.) Zahtevamo, da se zniža ali popolaoma odpravi uvozna carina na kmetijske stroje, petrolej, sol, vžigalice, obleko, električne žarnice in sploh na vse potrebščine, ki jih potrebuje kmet, delavec in obrtnik. Zviša pa naj se carina na peneča vina, likerje, avtomobile in svilo. 2.) Zahtevamo, da dovoli vlada takoj izvoz lesa. konj io droge živine ter da da na razpolago dovolj prevoznih sredstev (železniških voz). 3.) Od vodstva električne centrale zahtevamo, da nam pojasni, zakaj je tako visoko zvišala ceoo elektriki. Zahtevamo, da vpraša v bodoče preje nas, ki smo z našim denarjem plačali napeljavo elektrike, če se z njenimi ukrepi strinjamo ali ne. 4) Zahtevamo, da nam naša oblastva javijo imena zaupnikov, ki se jih poslužujejo pri odmeri osebne dohodnine. Mi hočemo pogledati v oči denuncijantom, ki dajejo zgolj iz politične zagrizenosti napačne informacije, kar vpliva na popolno pristransko in silno krivično odmero osebnodohodnin-skih davkov. 5.) Zahtevamo, da se osnuje v najkrajšem času v radovljiškem okraju zimska kmetijska šola. Primerno posestvo za to bi se lahko dobilo. 6.) Zahtevamo odpravo politike iz cerkve. Cerkev je hiša božja, last nas vseh, ne pa politična bez-nica, kjer se hujska brat na brata in sosed na soseda ter se tako trosi
vredna samo toliko kot pakelc naj-j sovraštvo med sosede, namesto, da slabšega tobaka in kadar se smejo bi se v cerkvi oznanjala ljubezen do
s pnžmee govoriti take nečednosti, potem je res čudno, da sploh še kdo kaj veruje.
(Umrli.) V Zagrebu je umrl krški škof dr. Anton Mahnil. Bil je duševni oče katoliškega gibanja na Slovenskem in Hrvaškem. Njegove smrti so v mnogem krivi Italijani, ker so ga vkljub visoki starosti internirali. — Umrl je znani zgodovinar Anton Kaspret, ki je zelo marljivo deloval na Šolskem polju in napisal več šolskih zgodovinskih knjig. Slava njegovemu spominu!
(V Pijavi Gorici) je umrl posestnik Fran G ris v starosti 76 let, oče predsednika krajevnega odbora SKS. Bil je dobra duša in splošno priljubljen. Lahka mu žemljica!
(Savez jugoslovanskih dobrovolj-cev za Slovenijo) obvešča svoje člane, da jim je za informacije in posredovanja tajnik na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure v društvenem lokalu v Ljubljani, Kolodvorska ulica št 3. — Odbor.
(Kompolfc pri Dobrepoljah.) Smolo je imel gospod Andrejček iz Strug. Namesto Musterja je napadel Adamiča in pognal tako od sebe vse štiri Adamičeve sinove. Tista hvala, da so vsi volili krščansko, pa slabo drži, ker se je to zgodilo vsled zlorabe cerkve. Bo res treba uveljaviti kancelparagraf, da bo že enkrat zapela v cerkvi samo božja beseda, ne pa grda in umazana politika kot do-sedaj. Pa če je bilo tudi samo sedem glasov, pa ti zaležejo več, ko vsi vaši. Ker teli sedem je glasovalo iz prepričanja, Vaši pa pod pritiskom. Pa odleti pritisk in odlete Vaši volilci. Toliko mazila za danes. — Franc Muster.
(Polhov gradeč.) Na vse načine obrekujete mene in celo kopo laži ste nagrmadili na mene. Pa da jih spozna ves svet, sem Vas pa povabil na sodišče, da uvidimo, Če ste tam tudi tako gostobesedni. -— Glavič Franc, Hrastince.
(Iz Komende.) Klerikalci so izdali letak, da bi graščak Gašper rad pri-bavil tlako. Kakor je vest neumna in zlobna, ki ne zasluži nobene pažnje, izpregovorimo le par besedi. Resnica je nasprotno, da je moral gospod Gašper dati gospodom dvanajst sež-njev že napravljenih drv in deset seŽ-njev jim nakazati. Z drugimi besedami, Gašper dela tlako, da se morejo gospodje greti! Kdo dela torej tlako?
(Za vinogradnike.) Vinogradniki s« opozarjajo, da se dobi nekaj pri-
bližnjega. — Tovariši širom domovine, stavite povsod enake zahteve in nadaljujte krepko boj za naše Staro pravdo!
Politične vesti.
(Laški senat je odobril rapallslio pogodbo.) Pri glasovanju je bilo od-danih 215 glasov za in samo 29 proti. S tem je krivična šentmarjet-ska pogodba poirjena tudi od poslednje instance in stopi sedaj skoro v veljavo. Laška vlada bo morala izprazniti del zasedenega ozemlja, vrniti nam ladje (148 paraikov), pa tudi rešpektirati naš živelj v Pri-morju, ki je, kakor pravi sam minister Sforza, zavojevan proti volji ogromne večine prebivalstva.
(Naš zemljoradnički klub) ne stopi v centralno vlado, pač pa bo podpiral vlado v vprašanjih, ki jih klub odobrava. Klub zahteva, da se naj reorganizira vlada v Ljubljani in Sarajevu, kjer se naj postavi uradniška vlada, gospodarski oddelki pa naj pripadejo strankam in sicer tudi naši kmetski.
(Korošec ifl njegov klub) krade Bogu in volilcem čas ter se potega za črke v poslovniku. Ljudstvu je potrebno delo in zopet delo, ne par prazno pregovarjanje pod kakimi črkami, saj za drugo itak ne gre, vstopi kdo v vlado.
(Radičevei) uvidevajo, da so zašli predaleč in so se pričeli pogajati. V ta namen je prišlo v Beograd 5 njihovih delegatov, ki se pridno pogajajo z vsemi strankami.
(Komunisti) kriče in nosijo rdeče pentlje. Včasih pravi Zorga, kakor piše »Naprej" „Armejkuš!", potem je pa končano njih delo za republiko.
(Deluje le verifikacijski odbor.) Pritožba socialnih demokratov radi ljubljanskih volitev je bila zavrnjena. Radikalei so izgubili en mandat Glede Štajerske pa še ni padla odločitev. Kar lažejo klerikalci, da smo mi izgubili mandat na štajerskem, še dolgo ni res. Kdor se na zadnje smeji, se najbolje smeji. Tako je tudi s štajerskimi mandati.
(Rudarska stavka v Sloveniji,) Rudarji so zahtevah 134%ni povišek plače, kar pa ni hotela niti vlada niti trboveljska družba dovoliti. Delavci pravijo, da ima Trboveljska družba dnevno od vsakega delavca 90 kron čistega dobička. Družba pa pravi, da samo 36 kron in zato do-voljuje samo 10%en povišek plača. S
Moč stranke se meri po številu naročnikov na „Kmetijski Hst" J
Da se bo šSrila naša ideja, pridobivajte nove nargsnžke »Kmetijskemu listu" l
tem pa delavci niso bili zadovoljni in so v soboto, točno ob dveh popoldne, stopili v vsej Sloveniji v štrajk. V celem stavka 12.000 delavcev. Stavko vodijo komunisti. Značilno ie, da je istočasno bila komunistična vstaja na češkem, bombni atentat v Rumuniji in da so v Varšavi razkrili veliko evropsko zaroto boliševikov. Naše stališče gler.e stavke : Vlada naj neizprosno dožene. koliko ima pravzaprav Trboveljska družba čistega dobička. Polovica čistega dobička naj gre za plače delavcem, polovica pa za znižanje cen premoga. Družbi pa nikakor ni treba, da'izplačuje 10% no dividendo.
(Stavke so v mnogem krivi) naši klerikalci. Zahtevali amo že in bilo je tudi sklenjeno, da mora biti knjigovodstvo Trboveljske družbe v Ljubljani. Še danes ni to storjeno in tako je mogoče, da nihče ne ve, ali imajo delavci ali pa ima družba prav. Sploh je obzirnost klerikalcev do trboveljskih baronov sumljiva.
(Nemiri na češkem.) -Komunistov-ski poizkus, razbiti državo, se je popolnoma ponesrečil. »Uspeh" njihove brezvestne hujskarije je le, da je par ljudi ubitih, mnogo ranjenih in da so vtaknili nad 500 boljševikov v zapore. Velike težave delajo Češki močni in številni Nemci. V češkem parlamentu so poizkusili s hrupno obstrukcijo, razbili celo par klopi, pa se jim obstrufcdja vseeno ni posrečila. Zaradi razbijanja državne lastnine pridejo pred sodišče.
(V Zagrebu) je bila razkrita madžarska zarota. Zloglasni državni pravdnik Accuri, njegova žena, dr. Šuflaj in tudi par dijakov je bilo aretiranih. Nekateri so izdajo že priznali.
(štrajkl povsod.) V Italiji štraj-fcajo učitelji in uradniki, v Avstriji del uradnikov, na Češkem rudarji,
Izjava.
Podpisani preklicujem svoje besede, s katerimi sem obdolžil g. Franca Kraševca, učitelja v Št. Vidu pri Stični, A.eš da jo na vo-litveni dan pri komisiji vzel is skrinjice 8LS. eno kroglico. Obžalujem svojo obdolžite*, ki jo popolnoma neutemeljena, in zahvaljujem imenovanega, da mi jo oprostil.
V Doba, dno 6. decembra 1929.
Anton K&vSek.
pri nas rudarji itd. Kako pa naj pade draginja, če nihče ne dela, tega seveda nihče ne pove.
(Avstrija) je bila 15. t. m. sprejeta v zvezo narodov. Nekateri dunajski listi se domišljujejo, da bo sedaj mogoče nrčeti zopet vprašanje plebiscita za Maribor. Se silno motijo. Naša severna meja je neiz-premenljiva, ramo na Koroškem m^re priti do izpremembe.
(Ker je na Grškem) izvoljen kralj Konstantin, je odpoklicala Angleška svojega poslanika. Grška izgubi radi nemškega kralja Konstantina naj-brže Malo Azijo s Smirno b r°faj otokov.
Sprejmem uienca
poštenih staršev, od 14 do 15 let starega, za
sedlarsko obrt. — Peter Pleško, sedlar v Smartnem ob Savi.
Poser!	Lepa prilika!
Krasno večje posestvo z vsem
potrebnim inventarjem in živino se ugodno proda zaradi preselitve. Kje? pove uprava »Kmetijskega lista*.
PrniSa GA psr le?ih> težkih' »>et let
tiU Ua C C starih konj (noriške pasme). Cena po dogovoru. — Kje? pove apravniitvo »Kmetijskega lista*.
20 hl belega vina (riz-rivuanl linga) po 6 dinarjev in 10 bi črnega vina po 6 dinarjev. Ivan
Um* k, posestnik, Globoko, p. Brežice.
Pozor kmetovalci! Kdor hoče imeti dobro in bitro gsepcravSJerce vsako* vrstne Stroje, naj se obrne na tvrdko
Mihael Kavčič,
strojna delavnica z električnim obratom V KOSEZAH pri Ljubljani št. 7. Cene smerne. lavriitev točna.
Kompletni štedilniki vedno v zalogi.
Rafijo za vezenje trsja, morsko travo za modroce. trsje za štukaturo, Portland- cement, Štedilnike, peči, kotle, sesaljke, tehtnice, stiskalnice, potrebščine za stavbe, obrtnike, poljedelce, kuhinjsko posodo in ▼se druge v železnino spadajoče predmete nudi po nizki ceni A. Sušni k v Ljubljani, Zaloška cesta št. 21.
Kupim posestvo s hišo,
v kateri je gostilna, najraje kje ob glavni cesti.
Ponudbe na Alojslja Škrabla, posest nika ▼ Nezbišah št. 21, p. Pristava.
Kočija coupd (Brovrn), skoraj popolnoma nova, konjaka prana oprema z nik-ljevlm okovjem, nota, in konjska oprema s medenim okovjem se po
pizki ceni prodado. A. Sušni k, trgovina z Mesnino v Ljubljani, Zaloška cesta št. 21.
ČrnodeteSjo
plačujemo po najvišji ceni SEVER & KOMP., LJUBLJANA, V/oliova nlica št 12.
Žepne, stenske, nibalne, kuhinjske ure, budiljke, zlatnino in srebrnino
kupite naj ccneje pri trvdkl
Ivan Pahli v L ub!Janlf Star! trg št. 20.
(Trgovske, agenfura v ^rchiRgto-nn.) Trgovski minister je odredil, da se osnuje v \Vashiagtoiri trgrvska agentura kraljevine SHS. Za šefa agenture je imenovan Slovenec dr. Ivan Žvegel.
(Pokrajinske nn*lopolne oprave) se ustanove v Zagrebu, rjubljani, Splitu in Sarajevu. Vsaka bo imela šest oddekov, le nekatere funkcije bodo pridržane beograjski generalni direkciji.
(Monopol sladkorja) se uvede s 1. januarjem v vsi kraljevini. Od tega dne dalje smejo uvažati sladkor samo monopolski sindikati.
(Pošta in občinstvo.) Ob priliki pogostih pritožb iz občinstva zaradi netočnega delovanja pošte, razglaša zagrebško poštno ravnateljstvo, da provzrocajo nerednosti samo površni uradniki, kar se pa more odpraviti ed;no, če vsakdo takoj vsako ne-rednost prijavi. Velja tudi za nas.
(Cirinske olajšave) so dovoljene za vse tiskarske potrebščine.
(Obratnega davka) so oproščene zadruge, ki so združene v večjih zadružnih centrih.
(Uvoz trske in sladkornega trsa) je dovoljen.
(Izvoz cnfiega sadja) ni oproščen zavarovanja valute, teiuuč le izvoz s,rcžega s?dj-
(15.000 lahkih plugov) je naročila konisija za obnovo zemlje pri do-'Tgčih obrtnikih.
(Pdrolejski reservoari) Celju, zadruge "^ioge», bodo skoraj dogo-fovljeni.
(Italija nair vrrea t-govske ladje.) Italij"'?ki mir i-ter trg ovine je odredil. da se vrnrjo naši držav' *akOj vse *adj?, ki po lordorsketu dogo-vo-i pip-^gjo nt Predaja bdi j se bo ii /ršila v ver skupinah, predaja prve skupine, ki obsega 18 ladij, se pa izvrši takoj.
St
BBS
Pogier? nazaj.
Dne 12. decembra je bilo leto dni, odkar so se zbrali v Ljubljani zastopniki obrtnega stanu, da po-lože temelj svoji organizaciji. Proti temu sta nastopili stari koruptni stranki JDS. in SLS., da razbijeta zdravo misel obrtniške osamosvojitve. Njiju namera pa se ni posrečila, dobra ideja je prodrla in tedaj je nastala tudi SGOS.
Ni dvoma, da bi se ta organizacija dobro obnesla, če bi bila v pravih rokah in če bi bila voditeljem na srcu le dobrobit obrtnega stanu, ne pa lastnega jaza. Tekom enega leta pa so se ti »voditelji" razkrinkali in posebno v volilnem boju pokazali svojo pravo barvo. Oni so preprečili
samostojni nastop obrtnikov, oni so razdirali po shodih v Ljubljani, Borovljah, Celju, na Gorenjskem in na koncu celo na Dolenjskem. Kakor na Gorenjskem sa hoteli premotiti obrtnike tudi na Oljskem, češ da jim je zasiguramb 10.000 glasov, torej dovolj za tri mandate. V resnici pa so bili na Gorenjskem tako slabi, da niti kandidatne liste niso mogli postaviti. Neizogibna blamaža je čakala SGOS. in da se jej izogne, je storila SGOS. še večjo in nastopila za JDS., samo da se maščuje nad SKS., ker i-so dobili gotovi ljudje ^Mh mest L? rr so hoteli.
Vkljub temu pa je SKS. sij-jno iz-i sla i? volilnega boja te* si priborila ' 9 poslancev, ki imajo vs srcc za obrtnika in ki se bodo za obrtni h-a enako zavzeli kot za kmeta, vsaj je SKS. zgrajena na istih načelih kot obrtna organizacija in vsaj so med njenimi poslanci tudi obrtniki. Katera druga stranka pa ima med poslanci obrtnika? Niti ena, ne JDS. in ne SLS. Nastop SGOS. je bil torej samo v korist meščanskim strankam, v škodo pa obrtnikom.
Ta nastop SGOS. si velja zspr-n niti, ker kaže, kako je slabo, če obrtniki niso združeni in organizirani. Zato snujte oblina društva, vso dc želo preprežite v. gosto mrežo obrtnih orgarJiaclj in naslonite se na našo SKS., da bo pri prihodr.jih volitvah uspeh popoln, da bo prišel obrtnik do zastopstva, ki mu gre!
Obrtniške vesti.
(Obrtna društva.) Do leta 1919. ni bilo med obrtniki pravega zanimanja za obrtna društvn. Zadovoljevali so se 7 organizacijo obrtnih zadrug, rokodelskih pomočniških in mojstrskih društev. Ker ta na pol uradna, na pol stanovska društva končno ni-
so zadostovala, zato so zavedni obrt« * niki pričeli snovati obrtna društva, kjer so se mogli tudi politično uve- 1 I javljati. Kako je to potrebno, $o pokazale ravno zadnje volitve. Če bi 3 bili vsi obrtniki združeni v eni or- v ganizaciji, bi se gotovo ne dogodilo na Gorenjskem žalostno dejstvo, da so volili obrtniki vse stranke, samo 3 njim najbližje ne. «Obrtna organizacija za Slovenijo>, ki stoji na stališču, da si mora pomagati obrtnik sam in svoje stališče v državi si sam uravnati, je dan« osrednja organizacija vseh obrtnikov. Pri volitvah je nastopila edino pravilno pot, da se je pridružila SKS. in s tem dosegla, da sta bila izvoljena dva obrtnika, gg. Pucelj in Majcen. Skupen nastop «Obrtne organizacije* in SKS. pa je bil odobren tudi po obrtnikih samih, ki so se na 45 shodih izrekli za to. Da pa preprečimo v nadalje nesoglasje med obrtniki, je naša naloga, da ustanavljamo še v naprej obrtna društva in da jim pridobivamo vedno in vedno nove člane. Ta obrtna društva pa se morajo združiti v eni falangi, v močni centralni «Obrtni organizaciji za Slo-venijo», ki bo tako v stanu priboriti obrtnikom splošno zboljšanje na političnem in družabnem polju. Zato snujte obrtna društva, zato pristopajte k «Obrtni organizaciji za Slovenko*!
(V Kamnika) se je vršil ustanovni občni zbor «Obrtnega društva za Kamnik in okolico». Za-vednemu obrtništvu Kamnika in okolice čestitamo.
(Obrtniki!) Zahtevajte na vseh shodih, sejah in zborovanjih svojih obrtnih organizacij, da se Vam pre-čitajo vsi dopisi «Obrtne organizacije za Slovenijo*, da boste tako po. učeni o vsem, kar se Vas tiče.
simendclske pasme, star li mesccev. Ivan Pozdlr na Brezovici št. 27 pri
Ljubi j mi.
Kravo s teleta SiMffi!
posestnik v Smartnem ob Savi. — Cena po
d«govoru.
Sist ppodaj sta
šest mesecev stara irabloa (odlikovana) lepe rasti in prav dobre pasme ter 15 mesecev star pes volčje pasme, ki j« zelo zanesljiv čuvaj. Cena obeh živali po dogovoru. — Josip Rozman v Nemškem Bovtn, p.Bohinjska Bistrica.
Predam tri kotle topopiln In feoFraFeiaFfMaisreiileF)
Pavle Bremeo, St. Vid nad Ljubljano St. 69.
Izila ie eforodavna Hasni-sn
VELIKA
PRATiKA
za navadno leto 1921. * *	c
Letošnja Izdaja stane v nadrobni prolail 5 kres. Kmetovalci! £3*
kmetsko glasilo 1 Zahtevajte pratiko pri vseh trgovcih in kramarjih! Letošnja njena izdaja vsebuje obširen zjjodoviiiski spi« s podobami „Za staro pravdo", T katerem je opisana zgodovina kmetskega stana od prihoda naših pradedov v sedanje dežele do podjarmljenja po nemških graščakih, ki so se naselili za časa Habsburžanov, in od te dobe dalje do današnjih dni, ko ima postati zemlja zopet last onega, ki jo obdeluje, t. j. kmetova.
Mlin na pogon za fino kruSno mole? inzdrob, nor, in dlnamo-stroj
se prodasta v trgovini r. teleznino A. Snš-nik v Ljubljani, Zaloška cesta it 21.
Naročajte knjižico
Raj mora knrt sedeti opalitiM?
Razpošilja jo upravništvo „Kmetijskega
lista" v Ljubljani. Cena ji je 0 kron, po poiti 40 vinarjev več.
Ameriške listine 5
angleškega jezika in v njega edino podpisani zapriseženi sodni tolmač za angleščino. Ne hodite prej drugam, ker mora vsaka taka listina biti samo po podpisanem prestavljena in potrjena, da je veljavna pri sodni ji Kd. S tem se obvarujete večjih stroškov ia izgube časa.
Ivan Mulaček,
oEifel! anjfclfilne In zapriseženi sodni tolmač za angleSkl jezik i LJubljani, Hradeckega m St. 64 (Štepanjska mitnica, koncem Poijaaske ceste).
Primešaj krmi Mastin!
V	smislu odloka deželna vlad« za Kranjsko r Ljubljani z dne 18. julija 1839., št 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 1899., it. 25.265, smejo dietetično sredstvo K&ftln, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen
V	Ljubljani, dne 3. avgusti 1900., mag. opr št. 28.561. — Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite no pošti. 5 zavojev Mastina stane 50 kron ln se jih
pošlje poštnine prosto na dom.
lttazilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči
pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 15 kron.
LekarnarTvnkool v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovSa.
l^TAMPinp JANT.CERNEm
IJUBLJANA
Trami, deske in oglje,
franko gorenjske postaje, sa takojšajo dobavo, se knpijo. Ponudbe na naslov
Tav&ap As Svatina
t Liabijsnl, Gosposvetska cesta it. S.
v veliki izberi od najcenejših do najfinejHh priporoča
JSl. Se. E. Skabeime
vsht govina t iranufakinmiB blago«
▼ Ljubljani, Mestni trg it. 10.
prima, suhe, za mletje prodam poceni več vagonov.
češnjeve, orehove, lipove ia druge kupim.
Jožef Planfaap
v Ljubljani, Dolenjska cesta it. 5.
1000 do 8000 kg namodenlk iliv a iganjeknho. Ponudbe na upravništvo »Kmetijskega lista«.
hlode, deske, trume, drva ia oglje kupuje
tnfta f. SkrbSE i UitlliA
Miklošičeva ceste it. 8/1. (nasproti hotela «Union»).
Strychnin
si Mi raparics li
za pfikončavaR}g uran Ima i zalogi
dropija Jdrija"
v tlobljanl, Sslenfenpgova nlfca St. S.
!
Usnje, amerikanske podplate kakor tudi vse druge čevljarske potrebščine nudi po najnižjih dnevnih cenah na drobno In na debelo
Anton Mrkun9 Ljubljana
Kolodvorska ulica št. 41.
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega
blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na debelo ln na drobno. Za obilen obisk se priporoča tvrdka
tovarniška zaloga Šivalnih strojev v LJUBLJANI, $v. Petra nasip it. 7,
Lfubljanska kreditna banka v LJubljani,
Stritarjema
Podružnico: v Splitu, Trstu, Sarajevu, Celovcu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuj« In Brežicah. Oeiniiha gSavnica 50,000.090 kron. — Rezervni zakladi 45,000.000 kron. Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Prodaja sreEk razredne loterije.
Sprejema vloge na knjižice In tekoil raSun Telefen Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, proti ugodnemu obrestovanju.	St. 301.
valut In dovoljuje vsakovrstne kredite.

Pristopajte kot člani k »Jugoslovanski matici11!
Obrtniki, ustanovite si povsod, kjer se pokaže potreba, obrtno cirustvoi
Srečne In vesele
božične in novoletne praznike
Žalimo vsem svojim somišljenikom in somišljenicac/i. — Upajmo, da bo loto 1921. za kmeta boljše in srečnejše kot so bila pretekla leta. Za načelništvo SKS.:	Za tajništvo SKS.:
Ivan Pipan s. r.	dipl. agr. A. .Jamnik a. r.
v Vižmarjih.	v Ljubljani.
Narodni poslanci: Jakob Knl&r, Ivan TTrek, Josip Drofenik, Ivan Majoen, Ivan Mermolja, Ivan PuoelJ, Janko Bajar, Bogomil Voinjak,
Ivan Klrblš.

tale božične praznike in sreHno novo leto
želi vsem svojim odjemalcem M,. KUSTRIN« trgovina s kolesi in pnevmatiko v Ljubljani.
KD
Vesele božične pravnike in srečno novo leto
Ulita vsm svofim otffema/etm
Schwab $ fiisjch
trgovina 3 manufakturo v /Jubijcrd
Uesele božične praznike
želi vsem suo|lm odjemalcem
1RHKO POBRČRR
(turOka SUETLR) u Ljubljani.
uuBunrn
Vesele božične praznike
in
srečno novo leto
želita vsem svojim odjemalcem
o, brata Sever, trgovina s pohištvom v Ljubljani. 7=\-- ---
5rečno nouo leto
1Pes
Specialna trgovina angleškega snkna.
VELIM Uim ! Solidne cene ! BOBflTfl IZBIRA
manufakturnega in modnega blaga ter vsakovrstnih . . . bukov
Lastni mM alelije.
oblek lastnega izdelka po najnovejšem
klo- Srajce, samoveznice kroju, površnikov ta . » (kravate), nogavice itd. • • zimskih sukenj..
f»=
Prva kranjska razpošilja Ina
SCHWAB & BIZJAK
LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavarno.
Mlinska sita
*
po zelo znižanih cenah nudi J. Dollnar na 8vetju pri Medvodah.
* Amerikansko strojno ^
olje
1
?ccc©c©ccc©ccccc©c9aaaae©cccccccccccc©©ccccccc«.'
Naznanjamo p. n. občinstvu, da se je sporazumno s trornicami g železne industrije v Jugoslaviji ustanovila
»Centralna nakupovalnica starega železa, d. z o. z." I
g sedežem v Ljubljani, Ctosposvetska cesta št 1 (Fran Stopica). © Družba kupuje staro železo vseh vrst ter plačuje najvišja cene. £ Opozarjamo p. n. občinstvo, da od dne 1. novembra t, 1. kupu- © jejo tvornice staro železo samo pdtem naše centrale. )99MM999999999eeMeM99ee99M99999999999999999999
}
O
C >
o
CD
ffl >
i
Pozor!
Ne zamudite
Pozor!
prilike, si ogledati novo urejeno
manufakturno in modno trgovino
Dragotin Sirec« Celje
Cankarjeva ulica St. 4, zraven davkarije.
Slavnemu občinstvu in trgovcem vljudno naznanjam, da sem otvoril popolnoma novo urejeno trgovino a manufakturnim in modnim blagom. Založil sem jo z ogromno množino krasno sortiranega inozemskega blaga po čudovito nizkih cenah.
Za naklonjenost se cenjenemu občinstva priporočam, agotavljajoč prijazno in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Dpagotln Sirec. Vedno novosti!	Konkurenčne cene t
?
i
Modro galico kg po 21 kron
za krajevne odbore SKS. in kmetijske organizacije oddaja meseca decembra proti plačilu v naprej, le v celih vagonih, franko vse želez-
niške postaje v Sloveniji,	W
| d. d. Ekonom v Ljubljani. |
Drugim se oddaja ta modra galica pod istimi
pogoji kilogram po 22 kron. Za manjša naročila,	w
toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo te cene	w
franko kolodvor Ljubljana.	w
Olje, lahko, za vretena; Olje za transmisije; olje, strojno za poljodolske stroje; olje, strojno za težke stroje; olje, za avtomobile, lahko; olje, „ „ izredno težko; olje za cilindre; Olje proti prahu.
Glavna zaloga:
Medic, Rakove a Zanki, d. z o.z.
tovarna flrneia, Uka tn barv
^ prej A. 2anklH£Ii sinovi. ^
I
F
3EE
Uesele božične
in
nouoletne praznike
llE
želi vsem svojim klijentom
Slouenska eskomptna banka
v Ljubljani.
3131=
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto
Želita vsem pristašem, naročnikom Id prijateljem zdravega kmetskega pokriti
uredništvo in upravništvo »Kmetijskega lista".
Pnevmatike za avto tn kolesa v vseh dimenzijah,	fi^l §C H C 4 ffl
gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno	■ ' • l\ Udll I IIj
napeljavo, elektrotehnični material in vsako-	Ljubljana, Dunajska cesta it 20; telefon št 471 vrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah Podružnica: Maribor, lurtlieva ulica Hi
\u\\uuu\\xu\\unmu\\unu\uw\uuu\\u\\u\um\wu\u%uu^u^
Otvoritev trgovine.
Cenjenim odjemalcem vljadno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano
manufakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom
v popolnoma prenovljenem lokaln. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobito razno volneno in sukneno blago za dame in gospode, dalje perilne barhante, flanele, cefirje, šlfone, potrebščine za krojače, šivilje,
^ ^ tapetnike itd.	Zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo se priporočamo
k S	A. «& E. Skabernč	« «
u & veletrgovina z manutakturnim blagom, LJUBLJANA, Mestni trg J110. \\ u Unuwu\u\u\u\uu\unu\m\uuu\n\uu\u\\uuuu\uuu\u\u\\«
H
s 1
V
1
SŽ
o

Najboljši in najcenejši razmnoževalni aparat, ra
The Rex ۩., Ljubljana, Gradiile 10. g