THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNTED STATES OF AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STEV. (No.) 164.
chicago, ill., sobota, 23. avgusta — saturday, august 23, 1930
LETNIK XXXIX.
Ravniki bodo glasovali o prohibiciji. — konvencija demokratske stranke za illinois je izbrala odpravo prohibicije za svoje strankino geslo.
Chicago, 111. — V tem me-
8hi se vrši te dni kongres ameriških pravnikov, ki so udru-v takozvani American ar Association. Med najbolj prvimi točkami je prišlo na lazPravo prohibicijsko vpraša-ki je izzvalo mnogo za-mmanja. Sicer so se od več strani čuli glasovi, da spada ttled politična vprašanja, naj Se Ji prohibicija /prekliče, ali paše nadalje obdrži, in da to-!ej ne spada v področje udru-*etlJa pravnikov, vendar pa je
0	vPi'ašanje tako pereče in ta-0važno, da tudi ta zveza ne "j01"6 iti mimo njega. Z večino «asov je nato prodrl predlog, ?Se odredi splošno glasova-
nje med člani "Bara", katere-6a naJ se udeleži vsakdo. Gla-bo trajalo do 15. okto-!"a> njego izid pa bo objavljen ,r°£ 10. novembra, ko bodo ilule jesenske volitve. t Vingfield, III. — Tudi po-politične stranke po-
1	.®faJ'o mnogo pozornosti promocijskemu vprašanjii, čim
J se bližajo volitve. Kakor ^ a?°> je republikanska stran-Ze vložila tukaj peticijo, da
s konvencije k, s• k, J.
le-li
pri volitvah izrazi ljudstvo,
ali
naj se prohibicija odpravi,
Pa Se ven,
Se naprej obdrži. Točasno
til;
vrši tukaj državna kon-z ci3a demokratske stranke a ^ilinois. Tukaj pa se je proti ollibiciji še bolj odločno na-Pilo. To vprašanje se je iz-v al° sploh za strankino geslo "inoisu, ki je bilo priznano tolikim odobravanjem. Ko Predsednik pozval, naj se S!)(iasijo tisti, ki so temu na-h se ni niti eden oglasil, tem geslu se bo stranka bo-samo za odpravo illinoi-Vo!ga suhaškega zakona, mar-^di za preklic 18. amend-jJta ustave Zed. držav. I^a vseh straneh so se torej, p.01' videti, pričeli gibati fc^1 temu nepriljubljenemu ti ®>xu. Razumljivo je to, kaj-por Proti njemu se že ta-Dj^'asno izraža v ljudskem it, v^11' da politiki ne morejo • m*mo nJ'ega gluhih ušes. ^ aJ Časa se pač lahko vodi C Za nos> večno pa se jih ne ljUde i^eti za norca, in kadar V0jtj's v'° izprevidi in izprego-• Potem tudi zagrmi.
AL c ~--0-
SMITHOVO PREROKO-
VANJE
bivšu York' N- Y-—A1 Smith-
vi(Ji ka«didat za predsednika, ?el0 Zav demokratsko stranko s6 je^nato bodočnost. Kakor ho po njegovem
k
'enju atkc
dobila ta stranka v
(ležeif11? Žasu zopet vodstvo v ',\n bo Pridobila narodu
b*nok in blae°stanje-
Vith ra.tska stranka, pravi ' le še vedno ljudska

anka v ^Nsdo' ne drži z nobenim veri,	ni proti nobeni
8ploSnrSak gleda samo na
Ca vseh bro in Je nasprotni-pri»iljenih postav.
tr«ovce in obrtni-

No v Am. Slovencu!
Zanimivo razpravljanje o splošni centralizaciji. — Večina je zaenkrat še proti splošni centralizaciji, tako je pokazalo glasovanje.
—o—*
Waukegan, iii. — V sredo jutro se je konvencija bavila nekaj časa še s posameznimi slučaji v poročilih, nakar je prišlo na dnevni red vprašanje centralizacije. Obe strani so podajale svoja mnenja, tako pristaši centralizacije kakor oni, ki centralizacijo ne odobravajo s stališča, da velika društva po naselbinah lahko sama vzdržujejo svoje bolniške blagajne. Prvotno je kazalo, da bo zbornica prejela le rezolucijo, da se uvede splošno centralizacijo, nakar naj bi vprašanje iste šlo na referendum, se li uvede splošno centralizacijo ali ne. To iz razloga, ker vsa večja društvo so dala svojim delegatom (injam) nalog glasovati proti centralizaciji. Ker pa čas kaže, da to, da so samo eni člani v centralizaciji in drugi ne, ne tvori praktičnega temelja za pravo edinstvo in bratstvo, zato so nekateri delegati celo tistih društev, ki so bila vedno proti centralizaciji, spremenila v tem oziru svoje stališče in vidijo, da bo edino praktično, da se splošna centralizacija uvede prej ali slej. A kljub temu prepričanju delegacija iz podanih razlogov ni mogla sprejeti takoj odgovornosti napram svojim društvom. Zato se je govorilo, da naj bi konvencija sprejela le rezolucijo, a končno odločitev in odgovornost za to naj ima članstvo pri splošnem glasovanju. Končno pa je bil sprejet predlog, da konvencija odloči glede splošne centralizacije. To se je zgodilo in sicer s poimenskim glasovanjem. Predlog za splošno centralizacijo je dobil 101 glas in proti predlogu je glasovalo 120 glasov. Torej ostane še stari način glede centralizacije, kakor dosedaj.
Delegatje, ki spadajo v centralizacijo, so na posebni seji preuredili svoja pravila in tudi določili pogoje za sprejem društev v celoti v centralizacijo. Br. Kushlan je pojasnil zbornici te pogoje, ki so: Centralizacija bo imela v bodoče štiri sklad«. Člani se bodo lahko zavarovali za $3.50 bolniške podpore na teden, za kar bodo plačevali 35c na mesec. Za $5.00 podpore na teden bodo plačevali 50c na mesec; za $7.00 podpore na teden bodo plačevali po $75c na mesec, in za $2.00 bolniške podpore na dan bodo plačevali po $1.55 na mesec. Do 1. februarja 1931 se bodo sprejemala v centralizacijo cela društva brez zdravniške preiskave. Izjema je le, da za take člane, ki so prejeli od društev že celo podporo, in
hardingova slika v beli hisi
Zgoraj vidimo posnetek slike, ki jo je izdelal umetnik iz Uruguaja, Luis Mora. Poteze pokojnega bivšega predsednika, Hardinga, katerega slika predstavlja, so zadete z neverjetno natančnostjo. Slika krasi steno Bele hiše.
kitajski
KOMUNISTI
PORAŽENI < --
Komunisti; ki so doslej neovirano strahovali dolino reke Jangtze, so bili strahovito poraženi v boju s četami provincije Hupeh.
Hankow, Kitajska. — Skozi več tednov so kitajske komunistične tolpe brez ovire straho-vale celo dolino ob reki Jangtze, ne da bi naletele na kak odločnejši odpor od strani rednih vojaških čet. to že skrajno predrzne in upa-Prvi glavni protinapad na nje so napravile domače vojaške čete provincije Kiangsi, in sicer s popolnim uspehom. Komunisti so bili tako krvavo po-tolčeni, da jih je okrog 4000 obležalo na bojišču, poleg tega pa so zaplenile od njih vojaške čete več tisoč pušk.
krizemsveta
—	Madrid, Španija.— Kralj je podpisal ukaz, po katerem se doba prisilne vojaške službe, ki je bila do zdaj v veljavi za dve leti, skrči na eno leto.
—	Artemovsk, Ukrajina. — Trije prosluli ukrajinski ban-diti so preteklo sredo prestali smrtno kazen pod puškami. Obsojeni so bili na smrt, ker so preteklo leto terorizirali več vasi in mest in dosti oseb pomorili.
—	Montreal, Kanada. — V Kanadi so za komuniste precej vroča tla. To se je pokazalo na Geo. Dubois, ki je nepostavno prekoračil mejo iz Zed. držav in bil tukaj urednik nekega komunističnega lista. Kaznovan- je poleg denarne globe tudi na ječo in nato bo deportiran.
—	Muenchen, Bavarska. — Bavarska vlada je podala o-sta-vko, ko je bila v zbornici poražena. Propadel je namreč njen predlog, da bi se posebni davek razpisal na ubito klavno žrvino.
—	Lussino, Italija. — Od aeroplanskega propelerja je bila tukaj ubita lOletna Emma Cosulich, hčerka ravnatelja, parobrodne družbe Lloyd Trie-stino.
velike aeroplan-ske tekme
v francijo nosijo ino zemci denar
Pariz, Francija. — Francija je, kakor kaže, turistom celega sveta najbolj priljubljena dežela. Poročilo namreč izkazuje, da so v preteklem letu pustili v njej inozemci nič manj kakor 400 milijonov dolarjev, to je za 40 milijonov več kakor leto prej, in za sto milijonov več, kakor v letu 1927. Arae-rikanci so zapravili tamkaj o-krog 130 milijonov. Pretežna večina turistov pa prihaja iz Nemčije.
pa za pohabljence, do katerih tudi društvo nima več obligacij, takih se seveda ne bo moglo sprejeti.
v soboto se otvorijo aeroplan-ske tekme, katerih se bodo udeležili tu- in inozemski avijatiki.
—o—
Chicago, iii. — V dnevih od 23. avgusta do 1. septembra bo mesto Chicago zopet tvorilo izredno važno točko, za katero se bo zanimala ne samo Amerika, ampak ves civilizirani svet. Vršile se bodo v njem namreč ogromne aeroplanske tekme, pri katerih se bo pokazal ves napredek v razvoju moderne avijatike. Središče tekem bo Curtiss-Reynolds • letališče.
Pri tekmah bodo sodelovali letalci iz vseh krajev Amerike. Važno vlogo bodo igrali tudi vojaški letalci. A ne bodo udeleženi samo Amerikanci; tudi preko morja je prispelo večje število avijatikov. Zastopane bodo predvsem Francija, Nemčija, Poljska, Anglija in Italija. Obeta biti torej nad vse zanimiva in napeta predstava.
-o--
žena garfieldovega sina ubita
Portsmouth, N. It. — Avtomobilska nesreča je prizadela usodne poškodbe Mrs. Helen N. Garfield, ženi Jamesa R. Garfield, sina bivšega predsednika Z edin j enih držav. Pri vožnji z avtomobilom, katerega je vodil njen soprog, je počila pnevmatika na kolesu, avto je zaneslo v stran in zadel se je v brzojavni drog. — Vsled poškodb je Mrs. Garfield pozneje v bolnišnici umrla. Stara je bila 64 let.
Iz Jiigoslavife*
jugoslavija dobi novo tvornico za steklo za okna. — porast rudniške produkcije. — smrtna kosa. — novice. — nesreče in drugo iz domovine.
Ustanovitev nove tvornice za steklo v Jugoslaviji.
Kakor poročajo, se pripravlja ustanovitev velike tvornice za mehanično, odnosno strojno izdelovanje stekla za okna, in sicer s sodelovanjem francoske družbe "Manufacture de glas et produits chimiques de Saint Gobain, Cheny et Cire", ki je lastnica sličnih tvornic v številnih evropskih državah. Statuti nove družbe bodo te dni predloženi trgovinskemu ministrstvu v odobritev. Nova tvorni-ca bo lahko krila vso potrebo tuzemstva glede stekla za okna. Takega stekla uvažamo na leto za preko 30 milijonov dinarjev. Obstoječe tvornice stekla v Hrastniku, Straži, Zagorju, Rogaški Slatini, Daruvaru in Belgradu-Paračinu (ki spa dajo vse v koncern dedičev Wilhelma Abela) v svoji produkciji ne bodo tangirane, ker proizvajajo drugo blago.
NAJBRŽ SE NE MOTI
New York, N. Y. — J. W. Gerard, bivši ameriški poslanik v Nemčiji, je izpregovoril zelo odkrito besedo. Izrazil se je namreč javno, da Zed. držav ne vlada naša zvezna vlada, ampak skupina magnatov, kapitalistov in finančnikov, katerih število znaša 59. Na vedel je tudi imena vseh teh. Zanimivo je pri- tem, da med temi imeni ne najdemo Hoo-verjevega, niti kakega drugega višjega uradnika, razen Mellona, zakladniškega tajnika. Ti možje, pravi Mr. Gerard, vladajo deželo vsled svojih zmožnosti. Oni sami so preveč zaposleni, da bi opravljali kak političen urad, zato pa oni določijo, kdo bo zavzemal te urade.
-o-
ŽE ZOPET TA KAROL
Dunaj, Avstrija. — Vedno in vedno se porajajo nove govorice in novice o veseljaškem rumunskem kralju Karlu. Te novice si pa navadno druga drugi nasprotujejo. Dočim se je pred par dnevi objavilo, da je sigurno, da se bo kralj spravil s svojo ženo Heleno in da bosta v naprej v slogi skupaj kraljevala, prihaja zdaj drugo alarmantno poročilo, ki ve povedati, da s to spravo ne bo nič, ampak, da kralj celo išče novo ženo. Pri tem pa se ne o-menja Madame Lupescu, zaradi katere se je Karol pred štirimi leti odpovedal prestolu in zbežal v inozemstvo, ter se je je zdaj najbrž naveličal, ampak lahkoživec da je obrnil oči na neko dekle iz francoske rodbine Bourbon-Orleans. — Radovedni smo, kaj bo povedalo prihodnje poročilo.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Rudniška produkcija.
Belgj-ad, 30. jul. — Po uradnih podatkih ministrstva za šume in rude je bila rudniška in topilniška produkcija v marcu 1930 za 5 odstotkov večja, nego v marcu 1929. Največja je bila produkcija ruja-vega premoga, 297,000 ton, črnega pi*emoga 30,000 ton, železne rude 37,000 ton, topil-niških proizvodov, to je surovega železa in bakra, 5000 ton. V rudarski in topilniški stroki je bilo marca 1930 37,000 delavcev, 800 uradnikov, inže-nerjev in nadzornikov.
, --o-
Rakek.
Osem Italijanov so izkopali prejšnji mesec na tukajšnjem vojaškem pokopališču, kjer so bili pokopani še od svetovne vojne. Prepeljali so jih v domovino, kjer jih bodo pokopali na skupnem vojaškem pokopališču.
-o-
Planinski dom.
Nov planinski dom je začela graditi mariborska podružnica SPD. pri Ribniškem jezeru na Pohorju. Plahinski dom bo končan 1. 1931 in bo eden najlepših in najmodernejših v Sloveniji. V domu bo tudi hotel.
smrt ugrabila 651etnega upokojenega železničarja Jožefa Marš. — V Št. Jerneju je umrla 211etna šivilja Antonija Jordan. — V Celju je umrl Maks Pešič, pisarniški sluga, star 52 let. — V Kamniku je umrla Julijana Vrhovčeva. — V Ljubljani je umrla Franci- ' ška Sušnik.
-o-
Št. Jernej.
Zegnanje na Draškovcu v kapelici sv. Ignacija, last gospe Matilde Trenz, je privabilo k sv. maši precejšnje število godovnjakov — Nacetov, Nac-kov in Ignacijev, ki so bili obdarovani z običajnimi štruklji.
-o-
Na stavbi se ponesrečil.
Pri gradbi stanovanjskih hiš nasproti kranjskega pokopališča je padel s prvega nadstropja in nato še v klet, Fyanc Velkavrh iz Cerkelj. Pri padcu je z levp stranjo močno priletel na neki kol in se hudo poškodoval.
-o-
Vrhnika.
Novo pekarijo je otvoril v prostorih bivše Rutnerjeve trgovine s 1. avgustom g. Rotar Ignacij. Prostore je popolnoma preuredil in tudi zunaj pobelil hišo.
--o-
Napad.
Sredi ceste so neznani napadalci navalili na posestnika Iv. Poliča v Spodnji Kungoti. Precej so ga obdelavali z lopato in noži, da so ga morali spraviti v mariborsko bolnišnico.
Preselitev.
Staroznana družina Černe, koje člani so imeli na Sveti Gori nad Gorico gostilno in romarsko zavetišče nad 150 let, se je preselila sedaj v Zagreb in sicer v centrum mesta tik Jelačičevega trga v Radičevi, prej Dugi ulici št. 1, kjer je otvorila gostilno z izvrstno ku hinjo in najpristnejšo pijačo.
-o-
Smrtna ko«fc.
Na Strmecu pri Velikih Laščah je umrla Jerica Žužek, stara 87 let. — V Mariboru je umrla Antonija Pircl, zasebni-ci, stara 74 let. — V Celju je
Borovnica.
Začeli so sedaj s popravljanjem zvonika. Oder za delavce so že napravili. Izgleda, da bo popravilo temeljito, kar je tudi na mestu.
-o-
Nesreča.
V vasi Jezero pri Cerknici je stal brez nadzorstva majhen osliček. Otroci so ga hitro porabili za svojo zabavo in skakali nanj ter ga dražili. Neki mali paglavec je hotel skočiti nanj, pa se je preveč pognal in priletel na drugi strani na tla ter si pri tem zlomil ključnico.
Mišja nadloga.
Miši so postale za nekatere občine (Bahovci, Rakičan, Beltinci, Renkovci itd.) prava šiba božja. Ni dovolj, da so uničile ponekod 25 do 50 odstotkov žita, marveč so se lotile sedaj krompirja, prosa in ajde. Kakor vse kaže, postane tudi do 50% jesenskih pridelkov žrtev požrešnih glodalcev. ——o-
Zdravilo zoper kurjo kugo.
Iz domovine poročajo, da so zdravilo zoper kurjo kugo že davno iznašli, samo vsi tega še ne vedo, ker se kurja kuga bolj redko javlja. Prav uspešno zdravilo, ki pomaga vselej, je kruh namočen v mleko.
r Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 23. avgusta 1930
'AMERIKANSKI SUOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
« Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izhaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
[1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
^ Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto Za pol leta
..$5.00 .. 2.50
Za četrt leta ..................................— 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ______________________________$6.00
Za pol leta ___________________________________ 3.00
Za četrt leta .................................. 1-75
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ...................................$5.00
For half a year ................................2.50
For three months .........................1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ....................................$6.00
For half a year .............................. 3.00
For three months ............................ 1-75
POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znači,
do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu.	_
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.	____
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.________
J. M. Trunk:
Oblast nad oblastjo
Treba je nekaj pojasnila, da se razume. Družba ne more obstajati brez oblasti. Vsi ne morejo zapovedovati, ker bi ne bilo nikogar, komur bi se zapovedovalo. Ako je oblast pri vseh, se mora ta izročiti komu, kateri potem zapoveduje. Le na ta način se more neki red vzdržati, in red je potreben za
obstoj in prospeh družbe.	.
Kje je oblast? Pojmovanje oblasti se lahko izpremmja, oblast kot taka pa ne. Dandanes smo prišli do nekega novega pojmovanja oblasti. Ni nobena nova oblast, le pojmovanje je malo drugačno. Ni treba vsega smešiti in zasmehovati, ako se je kaj morda izpremenilo. Ker izpremenila se je le oblika, bistvo ne.
Živimo v dobi, ko je toliko govora o demokraciji. Demokracija ni ravno nekaj izključno modernega, kar kaže že ime samo, ki je vzeto iz grščine, je morala toraj demokracija ob stajati že tedaj, ko je prišla označba v veljavo. Edino, kar bi se moglo opravičeno o demokraciji trditi, je to, da je morda prišla demokracija v modernem času bolj v veljavo. Na sebi bo to veljalo, vprašanje pa je, če je demokracija v veljavi tudi
v bistvu in resnično.
Komur ni samole za demagoštvo, ne bo vihal nosu, ako nanese govor na oblast. Ko demokracija zatrjuje, da je oblast pri ljudstvu, je to pač na sebi pravilno, ampak z oblastjo kot tako to nima opravka. Ostanimo pri tem, da je po sedanjem pojmovanju pri nas v Ameriki oblast pri ljudstvu in iz ljudstva. Oblast se mora na nekoga prenesti, pač na oblasti. Ali je ljudstvo opravičeno, da vzame oblast oblastem nazaj, iz rok oblasti? Treba je razločevati. Biti moi^ red. Oblast se prenese, podeli za neko dobo. Po preteku te dobe, se lahko ta oblast prenese na koga drugega. Lahko se ta oblast tudi odvzame, če so za to tehtni vzroki. Zupan v De-troitu je bjl odpoklican. Nikakor pa ne gre, da bi se oblast odjemala oblastim čisto samovoljno, toraj nezakonito, ker se krši s tem red.
Tu prihajamo na madež naše civilizacije, ki jo utegne uničiti, ako se ta madež ne odstrani. V mislih imam linčanje. Nekdo je nekaj zakrivil, morda se samo le sumi o njem, da je nekaj zakrivil. Ljudstvo, provimo mob, druhal, in to je opravičeno, vzame oblast iz rok oblastem in linča obdolženca, morda res tudi krivca. To je druhalska, mobska demokracija, in zasmeh vsaki civilizaciji, nasilstvo, da mu ni zlahka para. Razlogi so jasni. Oblast se je oblastem podarila, in le oblasti smejo vršiti to oblast, in če ljudstvo vzame nezakonitim potom to oblast oblastem, postane mob, druhal. Odtod ta odurna prikazen v amerikanskem življenju. Pravijo, da je linčanje običajno le na jugu, in so razmere tam pač take. Ne velja. To linčanje vsebuje veliko večjo nevarnost. To je teptanje vsake demokracije, nered, nezakonitost. , Hudo se hitro širi, ko se je na enem kraju udbmačilo. Linčanje ogroža življenje in imovino, lastnino. Psiha mas se kaj hitro izpremeni v mob-sko, druhalsko psiho, morenje in ropanje raste, kakor pri jedi raste tek.
Bo nekaj razloga za to odurno prikazen pri oblastih samih. Oblastniki imajo oblast od ljudstva, in le preradi za-
glasovi iz teme davnin
II.
Predno je imela čas za premišljevanje, sedi'gospa vdova finančnega nadsvetnika s svojim bratom in docentom v avtu. Med potjo pripoveduje debeli doktor dovtipe, ki so vsi docela spodobni, toda strašno smešni. Poleg njega ne more nihče do besede. Kaj mu je Vendar? prevdarja časnikar sam pri sebi. Zdi se, kakor da bi bil na tihem razburjen. Pa ne? . . . Saj sem vendar njen brat in sva skupaj preživela otroška leta.
V sanatoriju zvali docent sto kilogramov maščobe z vrtogla-yo naglico v primarijevo sobo.
Ko se oba zdravnika zopet prikažeta, ve primarij že vse. Kajpada, injekcija. Najboljše, da se izvrši takoj. Ena izmed bolniških sester more spremiti gospoda urednika v stanova-
tisnejo eno oko z ozirom na oblast, na volitve, in postanejo fi-gasti, ko se ne upajo mobskim strastem ustavljati.
V navado je prišlo, da se pošlje v kraje, kjer se dogajajo linčanja, državna milicija. V bistvu ni s tem nič pomagano, ker se hudo, ki je v linčanju, ne zadene pri korenini. Vrhu tega je tudi nedolžni del prebivalstva krivično in hudo prizadet, ko se nalagajo težke dajatve prebivalstvu radi milicije.
Kongresnik Dyer iz Missourija je predlagal, naj prevzamejo federalne oblasti skrb za preprečanja linčanja. Prišli bi le iz dežja pod kap, in federalna oblast bi se s tem povečala, kar nikakor ni v prid količkaj dobri demokraciji. Ako pa gre tako naprej, bo moralo prej ali slej priti do takega zakona v neki obliki, in ne bo demokraciji v prid, ker oblast je vzela v svoje roke oblast, ki ji ne pripada.
nje njegove gospe sestre in prinesti najnujnejše perilo; jutri se bo pa že videlo kako bi nadalje.
Časnikarju se zdi, kakor da bi bil tudi primarij v zadregi. Srce mu postaja težko. "Ne quid pei-iculosi? . . ." pravi v svoji dvomljivi latinščini, da sestra ne bi razumela.
Toda za božjo voljo, kako se pravi latinsko "nevaren poseg"? Iz zadrege mu pomaga debeli Hock, ki ga energično zavrne:
"Štedi svojih troje in pol latinskih besed, ti tepec! Tvoji gospej sestri se ne z<*odi prav vič. Če se že hočeš vežbati v svoji klaverni latinščini, potem stori to kje drugje, ne pa tule, ko bi mogla gospa sestra misliti, da ji hočemo kaj prikrivati. Verjemite mi, milosti-va, da bi se rad samo izkazal!"
KRATKA NOVICA IZ CLEVELANDA
Cleveland, Ohio.
Radi slepiča se je podala v bolnišnico med Slovenci dobro poznana, in posebno med Slovenkami priljubljena Mrs. Mary Glavan. Ona je tajnica podružnice SŽZ. št. 10, kakor tudi glavna podpredsednica te vrle slovenske ženske organizacije. Operacijo je hvala Bogu srečno prestala in ji gre na boljše. Želimo ji, da bi bila skoraj popolnoma zopet pri moči, da bo zopet nemoteno opravljala svoja vsakdanja dela. Pozdrav.
Clevelandčan.
SLABE DELAVSKE RAZME-RE V ELKHARTU
Elkhart, Ind.
Sama že skoro ne vem, kako bi začela. Nič kaj z veseljem ne pišem, ker nikomur ne morem postreči z veselimi .novicami. Žalostno in otožno je vse. Žalostno je v srcih naših, v domovih, v naravi. Da tudi zunaj v naravi je vse žalostno in otožno.
Delavci trpini žalostno po-vešajo glave, ki od jutra do večera iščejo dela, a ga ni najti nikjer. Zastonj korakajo od vrat do vrat, od tovarne do tovarne, povsod so odklonjeni. Žalostni in strti sede na večer v krogu svojih družin s skrbjo v srcu, kaj bo prihodnji dan. Veliko ljudstva v našem okoli-šču tava in išče dela, a dela ni najti nikjer. So kapitalisti, so družbe. — Vzemimo na primer New York Central železnico, ki bi lahko zaposlila domače ljudi, ki imajo svoje domove tukaj, a kompanija rajše vzame delavce od drugod, ki niso ne stalni, ne dobri delavci. Domačin ki gre vprašat, pa ga ni dela zanj, odklonjen je in za-poden proč..Jeli to pravica?... Domačin ki se trudi za državo v kateri živi, pa mora dostikrat iskati dela po drugih mestih, pustiti mora dom in družino. Taki so časi dandanes. Žalostni do skrajnosti za delavca. —
Žalostno je tudi ko greš ven v naravo in se ozreš po polju.
Suša uničuje življenjske pridelke, hrano reveža. Vse se po-veša od vročega solnca in priklanja ter prosi potrebnega dežja, a dežja ni. Zemlja je izčrpana, nirrta več vlage. Žalosten in otožen je pogled na to onemoglo več kakor na pol u-ničeno polje.
Skrb, otožnost in obup tare delavca, ki je izpostavljen pod milo nebo brez dela, brez denarja. Pomislimo na družine, kjer morda že mesece in mesece ni dela. Otroci nedolžni in lačni prosijo kruha vsak dan, a mati jim ga ne more dati. Morda so celo pahnjeni in vrženi iz svojih domov in zima, neizprosna zima se bliža, a reveži nimajo skorjice kiuiha, nimajo gorkote, nimajo strehe... Mnogi so, ki se jim že sedaj tako godi, koliko jih pa še pride na vrsto, kdo ve, kdo ugane?. . .
Pa bodo prišle zopet volitve in bo potrkal volitveni agent z volivnim listkom na vrata in vprašal: Kaj si ? Kam boš volil ? ... Da delavec, tudi takrat spoznaj, da se zopet ne vjameš. Dobro premisli in voli po svoje, da se ti ne bo godilo še hujše, kot se ti godi danes.
Prav res, nič več ni dobro na tem svetu. Vse je samo prevara, goljufija in posvetna ošab-nost. Ni sloge, ni pravice, ni ljubezni za delavca trpina u-trujenega, izmozganega. Nihče se zanj ne zmeni . . .
O prireditvi kake veselice tudi ne. morem poročati. Nikogar več ne veseli zabava. Vse je mirno in tiho v premišljevanju, kaj bo prinesla bodočnost. Zdravja je pri nas še precej in ni slišati, da bi kdo kaj bolehal. Grozdje v tukajšnji okolici že postaja po malo rudeče in počasi dozoreva. Kakor vse kaže, bo do konca septembra že zrelo. Pravijo, da bo letos zelo sladko. — Za sedaj več nimam kaj posebnega za poročati in to poročilo končan s pozdravom na vse naročnike in zveste prijatelje Amerikanske-ga Slovenca. Konvenciji KSKJ. v Waukeganu pa želim veliko uspeha v korist vsega članstva. Mary Oblak, članica dr. št. 182.
SLOVENSKI PATER FAMI-LIAS
Chicago, 111.
Stari Rimljani so živeli v družinah, katerim je načeloval glavar rodbine — pater fami-lias — kakor so ga imenovali, ker je imel neomejeno oblast nad vsemi člani družine. Kajpak, da je neomejeni gospodar tudi zlorabljal svojo moč ter jo večkrat tiral do skrajnosti. Tako neomejeno moč bi si rad prisvajal tudi dopisovalec iz Puebla, ki se kot kritik oglaša ter rogovili po Prosveti kot en pravcati pater familias. Tudi to pot je izlil v svojo kritiko ves svoj nepristranski žolč in se v Prosveti z dne 30. julija 1930, ki je obenem glasilo SNPJ., spravil nad Rev. Trun-ka; že s pi*vim stavkom se je urezal, ko je pričel tako-le kritizirati: "Prijatelj me je opozoril, da se je neki Trunk, katoliški žrec v Leadvillu, v rme-nem žurnalu izpodtaknil tudi ob moje pisanje v Prosveti."— To je očitno zavijanje, kajti Rev. Trunka kot pisatelja pozna ves slovenski svet, zlasti pa slovenski svobodomiselci, ki prežijo nanj kakor fajki; kritik je nalašč napisal "neki", ker je besedica "Rev." za _svo-bodomiselce silno težka. Čuje se, da je ta kritik izobražen človek; kakšna je taka izobrazba, če kritik -naj prvo napiše, da je "neki Trunk", potem pa, da je "katoliški žrec"! Kdaj je izobražen človek pričel zmerjati kat. duhovnika že s prvim stavkom? Iz tega že lahko sodimo, da šviga iz izobraženca plamen protiverske-ga sovraštva in maščevanja, ki iz same zagrizenosti ne more priti niti do sape.
Kritika se nadaljuje: "Ta božji maziljenec, ki mora imeti jako masleno glavo, si domneva, da ima vso katoliško modrost v zakupu, mi je dejal omenjeni prijatelj." — No, vidite, da je že zopet prijatelj na površju; kako ogabno zavijajo vsi od prvega do zadnjega in vsi vlačijo "prijatelja" na pozorišče ter s prstom kažejo na njega: "Ta mi je povedal!" Tako se je izgovarjal že Tone Podgoričan, kateremu je "prijatelj" pošte prenašal; tako je tudi "prijatelj" nabrenkal tiste turške molitvice, ki jih sedaj kritik prepeva v Pueblu, ampak Tone Podgoričan je dokazal, da vsi taki ptiči čitajo Amer. Slovenca in bulijo vanj s slastjo in požirajo iz njega kot žejen človek, ki pride do vode.
In kritik čeblja naprej: 'Jaz mu prav nič ne zavidam tiste smešne domneve. Lista, v katerega izliva ta svečenik brez svetosti godljo svojih bolnih možganov, ne čitam." — Aha! —"Trunka ne smatram za resnega pisca. Zato mu tudi ne odgovarjam." — Tako je rekel tudi lisjak, ko ni mogel grozdja doseči; ker ne morejo Rev. Trunku stvarno odgovarjati,
ga zmerjajo in mu dajejo ne-prikladna imena. In to naj bi bila izobrazba, s katero se ponaša kritik, ki hoče nekaj kritizirati, pa molči kot miš, ko je treba odgovoriti; to je tisti izobraženec, ki vihti svoj leseni meč kot španski Don Kišot ter zmerja in kriči, da je cerkev zločinska, da je vera višek kriminala in da bo vse farje podavil, pa ne more odgovoriti, ko mu en sam far jezik zaveže. Ne odgovarja "nekemu" Trunku, ki je "katoliški žrec" z "masleno glavo" . . ., ker je grozdje prekislo — ha, ha!
Dasi je njegova kritika ples-njiva in žaltava, vendar se mu mora pritrditi, ko pravi, da je Vazlika med cerkveno ter ateistično vzgojo, kakor dan in noč; sicer vidi kritik v cerkveni vzgoji same zločince in razbojnike, iz katerih gleda hudobija "iz oči, z obraza, da, celo iz rokavov," ampak mi Slovenci imamo narodni pregovor, ki nas živo opominja: 'Boj se človeka, ki se Boga ne boji!" Ta izraz ljudskega mnenja se ni rodil med narodom brez povoda in brez vzroka; narod ga je postavil v svarilo tistim, ki brezbožnikom preveč zaupajo. Svobodomisleci hvalijo na vso moč svoje čednosti, ampak kje^imajo naprednjaki armade redovnikov in redovnic, razkropljenih ter raztresenih od juga do severa in od vzhoda do zahoda naše zemlje, ki za samo božje plačilo strežejo noč in dan bolnikom v bolnišnicah in hiralnicah? Kje imajo ateisti junaka, ki bi se meril z o. Damjanom, ki je pu-■ stil svoje življenje med gobavci na Molokajskih otokih? In nepregledno vrsto cerkvenih in verskih zavodov, kjer se izkazuje dobrodelnost, ne oziraje se na umazani jezik ateista?
Razlika med ateistično in cerkveno vzgojo je kot noč pa dan, to se potrdi z vsemi pečati!
Ponižno in pobožno vzdihuje pueblski kritik, kako je on 'odkrit, neprihlinjen in brez strahu" — pa iz vsake njegove besede kriči hinavsko obrekovanje; s svojimi rdečimi očmi vidi "samo cerkvene fante, ki zapeljujejo dekleta; sodne ter mestne oblasti sodijo zlikovce samo iz cerkvenih družin in samo cerkvenjaki vživajo ob nesreči svojega bližnjega, za kar se napredni in necerkveni ljudje domala nič ne zmenimo za takšne novice. Zal nam je, hudo žal . . .," tako žal, da bi nesrečneža, ki mu poje smrtni zvonec, še s, krampom usekali za nameček, tega farškega podrepnika! Se nič ne zmenijo in ne obešajo cerkvene novice na veliki zvon! Ne, ne! Ampak iz njihovih dejanj in nehanj se učimo, da če zadene katoličana kakšna nezgoda, na Lawn-dalu zvonijo z vsemi zvonovi in dasi so ti glasovi hripavi in hreščeči, vendar nam pričuj e-'
(Dalje na 3. strani.)
mm
"Slovenski duhovniki nisc storili nič ..." — Socialist A-Ieš, znani lawndalski gostobe-eednež, še izza časov kampanj za milijonski fond itd. je »ea drugim v svojem govoru v Ljubljani dejal tudi to le; ". . t- Prihajajo pa v Amerik0 neprestano iz domovine tudi duhovniki in sedaj jih ima1110 nad 100, ki pa niso storili za nas še nič, pač si je pa ustanovil vsak svojo lepo faro in 80 vedno na strani izkoriščeni' cev. To dejstvo je rodilo J^'
noto, ki je zdaj najsposobnejša in najmočnejša slovenska oi-ganizacija. . ." — Tako citira in navaja Aleša, oz. njegov g°' vor med drugim ljubljansk1 "Slovenski Narod" z dne ^ julija 1930.
Socialist Aleš je pri te® stavku precej široko odprl svo-ja usta. Kakor znano, za hovnike naši socialiste v A®e' riki nimajo dobre besede, P'1 jo nima tudi socialist Aleš ne' Ampak v domovini, v slove®' ski prestolnici, vpričo vse Ja' nosti, pa tako le lažnjivo vetati je pa vseeno malo več. To je že velika drznost, ni naravnost predrznost. Ales; je ali tako hudoben ali pa
ko zabit ignorant, da gre takega izustiti na račun
slo-
venske duhovščine v AmeJ$'' Vidi se, da on ne pozna, PrVe ga slovenskega priseljenca rage, ne pozna poznejših ^ ,sijonarjev. Ne pozna onih-so ustanovili prvo slovefls podporno organizacijo v A®f riki, ne pozna onih, ki so in grade slovenske šole po nase binah, kjer se slovenska ^ dina v Ameriki ohranja k^ kor mogoče v danih razm^ ■slovenstvu. Kaj vse to, to ^ Alešu španska vas, zlasti pod kostanji v Tivoli m«1 ' pri kakem poliču, ki ustom ® je korajžo, tam prrrmmmo.P" Aleš, pokaže na vatle svoj0 J1' teligenco, ki je označena v 8 venskih besednjakih pod] značbo "zarukanost"! ReS le" po predstavljajo slovenski cialisti ameriško Slovenijo 8 ri domovini! Prav lepo!
Opozorilo.
Na vratih Jf
• UM	•	. "IV
govine je bilo napisano: 1 dar ni nikogar v prodaj® naj se pozvoni!" Nekoč zaS ' trgovec divje zvonenje in ** hiti: "Kaj pa je?" — Fan^ ki je pozvonil: "Nič ni! nega ni bilo v prodajalni pišete tu-le, naj se poZv°"B sem pa pozvonil!"
* * *	.jI
' Nič ne stane! — "Učitelj J^j odgovarjal pijančevanje Fr< ; čku-pijančku: Le poslušaj nasvet, saj to te nič ne sta j

Franček: Saj pa tudi nlC vreden!

S tem potisne Leonhardta skozi vrata in v avto. Z njima se pelje bolniška sestra. Med potjo ni mogoče zvedeti od debelega doktorja nobene besede. Samo piha in se jezi nad vročino. Čemu se sploh pelje z njim? Zakaj ni ostal v sanatoriju, da bi nadzoroval injekcijo ali kaj neki z ubogo Aleno sploh nameravajo? ,
Toda doktor ne odgovarja. Zavaljeno in leno leži v avtomobilu in oživi zopet šele tedaj, ko se ustavijo pred hišo št. 11 v Wattmannovi ulici. Sedaj seveda postane živahen in gibek; kakor velika žoga se strklja z voza in strmi na .streho, teče na nasprotno stran in zopet ^strmi v zrak . . . Časnikarju pride na misel: ali ni morda res nor?
Enako čudno se obnaša doktor pred vrati stanovanja. Kaj dr. Hocku mar, kdo stanuje še v tej hiši razen Leonhardtove sestre? Kakšen vpokojen dvor-
ni svetnik je to, ki stanuje na istem hodniku poleg njenega stanovanja? Kaj za božjo voljo ima vse to opraviti s poškodovano ušesno mrenico? To je pa že res čudak, bogme. In s kakšno naglico skuša potem v stanovanju odpraviti bolniško sestro! In ker časnikar ne najde takoj sestrinih spalnih srajc, popade Hocka prava besnost. Prizor s papagajem je grozen. Leonhardtova sestra seveda vso noč ne bi mogla zatisniti očesa, ako papagaja ne bi bilo poleg nje, in najnujneje je naročila bolniški sestri, da ji ga mora prinesti. Toda dr. Hock tega noče dovoliti! Pravi, da bi rad papagaja nekoliko poslušal. Zakaj? Ta papagaj v zadnjem času sploh ne spregovori več pametne besede, marveč samo še nekoliko šepeče in žlobudra . . . Tega krokotanja noben človek ne razume. Bolniška sestra je vsekakor odloč-
na. Brez papagaja ne gre nikamor. Slednjič jo dr. Hock s papagajem vred vrže skozi vrata in kriči za njo, naj v sanatoriju pove, da se gospoda zaenkrat ne vrneta tjekaj, ker se morata še nekaj pogovoriti.
"Nekaj pogovoriti?" vpraša Leonhardt že čisto zmešan. "Zakaj ostaneva še tukaj ? Ali nočeš biti v sanatoriju navzoč, če bo moja uboga sestra . . .?"
Debeli doktor se začne nenadoma silovito smejati. "Tvoja gospa sestra," pravi, "dobi najnedolžnejše izmed pomirjevalnih sredstev, o tem sem s primarijem se dogovoril. Potem bo vso noč izvrstno spala. Potolaži svojo skrbno bratov-sko dušo!"
Napravil je korak proti vratom vdovine spalnice in zopet postal. "Vraga," je rekel, "papagaja ne bi bil smel dati, njegovo krokotanje je čudno!" Pri teh besedah silovito odpre vrata v spalnico in viharno
plane vanjo.
"Brž!" ukazuje. "Pomagaj mi malo!" In kaže na posteljo, ki stoji ob steni. Leonhardt ne razume ničesar več.
"Potegniva posteljo od stene!" de nestrpno doktor. "Čemu, zaboga?" "Zato, da moreva preiskovati . . . zaradi šumenja v ušesih tvoje sestre..."
Nor je, si misli Leonhardt, vendar poslušno pomaga odmakniti posteljo in namesto tega postaviti k zidu dva stola. Sedaj sedita oba ob zidu in dolgo mdlčita. Slednjič je časnikarju neznosno.
"Torej, za vraga, kaj je z mojo sestro? Zakaj . . ."
"Tvoja sestra," de zdravnik, "ima tako zdrava ušesa, da zdravejša sploh biti ne morejo. Pač pa ima, kakor bi kot brat moral vedeti, Basedowo bolezen, zaradi katere je seveda slabotna, razdražljiva in občutljiva, občutljiva posebno tudi za vse vtise sluha. Jutri
jo bo dr. Hiitter pregovori''
se podvrže zdravljenju P0^;
vrstni metodi profesorja „ \ , • /ll-ll? danes pa ne potrebuje u' ,
ga, kakor uspavalno src • ^
in drugo posteljo nam0^0
lG"	• in *
Pri tem brcne posteljo ...jI
daljuje: "Tvoja gospa
P
nikakor ni prismojena, " ti v tvoji bratovski ljubef,'j(r sti trdiš . . . pst . . . tiho ! J kor bi ga bil pičil gad, -,c čil docent kvišku in O na zid uho.

Enako je storil tudi Leonhardt. ^ it se je ustrašil, skoraj Pa iskal opore ob zidu.
V ušesih mu šumi!
Tako je, kakor . . • -e ),i;
Bože, kakšno krokota1^,/ čebljanje, kakor pi'e-'c gaj
Tako je, kakor bi mnogo tenkih
glasov
navskriž, polglasno-^ ^ zumljivo, tako neverj«tn
vse
no
Sobota, 23. avgusta 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
katoliškim lajikom v ameriki
Nedavno smo obiskali Rt. Rev. Joseph Schrembsa, D. D., dčvelandskega škofa, ki je duhovni varuh Euharistične li-s prisrčnim vabilom, da se "deleži šestega narodnega Eu-harističnega kongresa, ki se bo Vršil pod vodstvom Euharistič-Je lige v Omaha, Nebraska, 3" 24- in 25. septembra 1930. Naša dolžnost je sedaj, da Se v imenu Euharistične lige pilota k o prisrčno obrnemo d0 našega katoliškega lajištva \ Ameriki, naj se tudi oni ude-ezijo z nami teh slavnosti in *tam velikem trenutku ružijo z našo duhovščino »Postovanju in ljubezni k
ttlscu skrivnosti________
Euharistični kongres je bi Vv° Priznanja naše vere v res-8tlcno Pričujočnost Jezusa Kri-Usa v presveti Euharistiji. »aristični kongres nam. daje > da to pričujočnost tu-^ občutimo in ljubimo te skriv-;s ' katere pripozna, ljubi in f« Veako verno katoliške sr-I'. fr se spominja kolike miga Vn do^rote mu lijejo iz te-, Zakramenta. Euharistični Vgg eres nas vzpodbuja k slo-ija ' Zac^ostitvi za razna žale-' 2adane od vernih in ne-> božji ^Ujoča
v sre-vere.
i Ljubezni, " ki je v presveti Euhari-
6ja;»Uivi obredi se bodo me-V*ali z raznimi predavanji. Veli>paj bo pa združeno v jjii^no demonstracijo kato-
b,
e yere in gorečnosti, ki ne i&nila samo
0 dvig >k bo
br(
ezbri
zajela
nasa tudi
srca, take
v
Ki
^zneže, ki ne verujejo.
adar
'»ske
se spominjamo veli-
u verskega navdušenja ^''ki mednarodnega Euha-^ga kongresa, ki se je
vršil leta 1926 v Chicagi, ne moremo prikriti vnetega upanja, da to navdušenje in ta gorečnost v ta velik Zakrament življenja in ljubezni zopet vzplamti v srcih vernih Ame-rikancev. Res je, da postaja A-merika od dne do dne mrzlej-ša v duhovnem življenju; zato pa potrebuje ognja in gorkote iz božjega Srca Jezusovega, ki je resnično živo pričujoče v Najsvetejšem zakramentu oltarja, v presv. Euharistiji.
Raditega si štejemo v sveto dolžnost, da tudi tebe dragi či-tatelj, kot katoliškega ameriškega moža povabimo, da prideš in z nami sodeluješ, da bo Euharistični kongres v Omahi slavno priznanje katoliške vere, navdušena manifestacija katoliške pobožnosti dokaz celi Ameriki, da vera še gospoduje v srcih mož in jim daje moč za vzvišenost katoliškega življenja. Naše trdno prepričanje je, da bo ta slavnost, izkazana Vsemogočnemu prinesla iz tabarnakeljna obilnega blagoslova na naše duše, na naše domove in na našo ljubljeno domovino.
Železniške družbe so za u-deležence kongresa znižale voznino za eno četrtino, do O-mahe in nazaj. Pogoje glede znižane vožnje lahko vsak vidi na najbližji železniški postaji. Glede prenočišča pa, kdor misli iti, naj se obrne na sledeči naslov: Housing Committee, 2507 Cass St., Omaha, Nebr.-
H koncu se še obrnemo na vse verne s prošnjo, da molijo za srečen izid in dober uspeh tega kongresa.
Vdani v Gospodu
Joseph F. Rummel,
škof v Omaha.
Skladi pariškega muzeja
"louvre
.L
^Uvre v Parizu, najbogatej-
ijetl) ZeJ na svetu, obsega se-
feč. raziičnih muzejev, nam-
a s*ike, za kiparstvo, mu-% t* Vzhod> za Zapad, E-" ' ^tajsko i
s
h teh
m Japonsko Sl hoče natančno ogleda-Sedem muzejev, se mora
8kav>ti na dolgo potovanje, dolžina
Uvfa
125 dvoran namreč ne znaša nič ve]{ kakor 7 kilometrov. Clo-ki r^buje najmanj teden si hoče ogledati vsako Ko, J0' vsak kip, vsako dru-
Of glavnih zakladov je
>etnino.
Samo za ogledo-
%

V, 5ajnianj štiri ure.
sebi;
«vij. "na Louvra seveda pred-0gromno premoženje. \i]-Stnisla' da bi to bogastvo ^illo \ denariu- ker je nepro-' Vsekakor bi zneslo pre-^ ^ 25 miljard frankov. ^ Dj. glavnimi slikami bi lahko izbral celo vr-vsaka je vredna ce-
Joi^ter;

- ------^MHMHPBBBMPB
>Hm°V seveda izredno zbu-
f Sle-Zij0- Vendar sta pa bi-tiJtvih,0j Zabeleženi samo dve
^C°ženje. To nakopičenje 0V seve<
a2ijo. V ......
V muzeJ'u- Vsak tat 116 b0 d Ve' da mu njegov plen J W°sti koristil, ker so glav-\0 adl Po vsem svetu tako H 2nani, da jih ne bi mo-% 'ovčiti. prva tatvina je ^ tovnoznani ron enega
^ "'"""""n...........................................n;g
Oj^oin 8e priporoča
frank krmenc
Un«ral Director and Ujjj Eml>almer
p o 50venski
GREBNIK
v^ilwaukee, wis.
ilanover 876
6 Ha«

največjih zakladov muzeja, Gioconda ali Mona Lisa, pioj-sti-skega dela Leonarda da
Vinci, ki predstavlja danes vrednost do sto milijonov frankov. Tat je ukradel sliko z okvirjem. Ker pa okvirjene slike ni mogel odnesti iz muzeja, je moral okvir skriti v poslopju. In res so okvir našli. Za sliko pa tri leta niso vedeli ničesar. Šele nato je bila dostavljena ravnatelju muzeja v Firenci. Pri tem se je izkazalo, da tat ni bil navaden zločinec, marveč fanatičen domoljub, ki je mislil, da je Napoleon Giocon-do z drugimi slikami vred odnesel iz Italije. V resnici pa je sliko prodal umetnik sam francoskemu kralju Francu I. Sliko so seveda takoj vrnili francoskim oblastem.
V drugem slučaju je tat na stekleni omari prerezal debelo steklo in ukradel dragoceno zlato verižico. Tudi to verižico je muzef dobil nazaj. Dandanes so tatvine skoro izključene. Louvre straži 250 uslužbencev. Dragoceni kamni in dragulji so shranjeni v steklenih posodah, čijih steklo je tako debelo, da ga ne prestreli niti krogla iz samokresa.
Louvre ima še druge slike, ki so skoro toliko vredne kakor Gioconda, čeprav so manj slav-
ne, na primer Rembrandtov "Izdelovalec čipk" in nekatera dela Van Delfta, ki bi dosegla ogi-omne vsote, če bi jih prodali na dražbi. Sliko "Izdelovalec čipk" so pred mnogimi leti kupili za 15.000 frankov. Neka druga Rembrandtova slika iz iste dobe je bila svoj čas kupljena za 5 milijonov frankov. Večina zakladov izvira iz kraljevskih zbirk, ki so po revoluciji postale državna last. Kasneje so prišle v last muzeja tudi mnoge zasebne zbirke. Navadno hoče zasebni zhiralec preprečiti, da bi se njegove u-metnine po njegovi smrti razpršile na vse vetrove; zato jih zapusti Louvru ali kakemu drugemu muzeju. Včasih podeduje Louvre tudi posamezno sliko. Zelo dragoceno sliko, portret kardinala Mazarina, je daroval ameriški zbiralec Walter Nortland. Muzej sam more le redko kaj kupiti, ker ima vsako leto na razpolago samo tri milijone frankov, kar je spričo visokih upravnih stroškov zelo malo. Ljudje pa vsak dan kaj ponujajo. Ravnatelje-va čakalnica je -vedno polna starih ljudi, ki so v svojem stanovanju našli kako starino, o kateri upajo, da je silno dragocena. Skoro vedno pa jim
mora ravnatelj povedati, da njihova dragocenost ni niti 10 dol. vredna in da jo bodo težko za ta znesek prodali.
V Louvru je izb orna šola za umetnostno zgodovino, ki deluje skupno z ameriškimi univerzami in katero že omenjeni ameriški mecen Nortland velikodušno podpira. V tej šoli se vzgajajo muzejski uradniki in strokovnjaki za umetnostno zgodovino. S potvorba-mi, za katere se javnost posebno zanima, imajo strokovnjaki dandanes le redko kdaj opravka. Njihovo glavno delo je u-gotovitev avtorstva pri dvomljivih slikah. Stari mojstri so namreč često prepustili svojim učencem, da so dokončali sliko ali jo kopirali in posneli stil mojstra, zato je ugotovitev pogosto zelo težavna. Mnoge prejšnje sodbe so se v luči modernih metod, ki jih uporabljajo v Louvru, izkazale kot napačne. — Uradniki se pogosto udejstvujejo kot u-metnosti strokovnjaki. Seveda izdajajo v splošnem svoja mnenja kot sodni "izvedenci. Tako so na primer pri ameriškem sporu'radi "La belle Fer-roniere" od Leonarda da Vinci vprašali v Louvru za mnenje potom brezžičnega telefona.
IZNAJDBE, KI SE JIM JE SVET
SMEJAL
Francoski listi so nedavno poročali o načrtu inženerja Remy-a, ki je na prvi pogled resda čuden, ki se mu pa vendar danes nihče ne bo smejal, češ da je neizpeljiv. Že dolgo se čuti živa potreba, da bi se zgradila obalna železnica, ki bi vezala Egipt z južnoafriško kolonijo. Železnica je pa neizvedljiva zato, ker bi vsako progo v najkrajšem času zasul pesek. Remy je pa sedal predložil črteže in proračune za zgradbo nekakega vrhzemske-ga tunela v obliki cevi, skozi katere bi tekla železnica. Pesek bi taki progi ne mogel škodovati. Kakor rečeno, je ta načrt navidezno skoraj smešen, a ljudje so se danes naučili spoštovanja pred tehniko in jim ne prihaja več na misel, da bi se novim zamislim, pa naj se zde še tako drzne, smejali.
Temu pa še ni dolgo tako in ni tako daleč za nami čas, ko so še učenjaki dokazovali popolno nemožnost iznajdb, ki so danes v splošni rabi. Navedimo samo par zgledov!
Ko so prišli na dan prvi načrti o parnih strojih in železnicah, so znanstveni teoretiki najnatančneje "dokazali", da je trajno premikanje jeklenih koles po jeklenih tračnicah iz različnih razlogov docela nemogoče. Francoski fizik Bernoulli je celo dokazal, da je iz matematičnih razlogov vsako premikanje s pomočjo pare u-topično — gola domišljija. Nje* govo tostvarno spomenico je pariška akademija nagradila, toda malo let nato so stekle prve železnice.
Neki berlinski učenjak se je načrtu o železnicah posmehoval iz razloga, češ da bi bil zračni pritisk ob zamišljeni brzini tako silen, da ga ne bi mogel prenesti ne človek ne žival. — Ko so avstrijskemu cesarju Ferdinandu I. predložili načrte za železniško progo, ki
Slabi časi
se lahko pretrpijo, ako se ima hranilno vlogo v zanesljivi banki.
kaspar american state bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111.
se je kasneje imenovala po njem., da bi jih odobril, je dejal: "Čemu neki železnice, ko niti poštne kočije niso vedno zasedene!"
Enako so se posmehovali parnim strojem za ladje in bencinskim motorjem. Angleški profesor James Lardner je v obsežni razpravi dokazoval, da je misel, da bi se s pomočjo pare vozili preko oceanov, enako nemogoča, kakor če bi jih hoteli preplavati. Točno dve leti kasneje, to je leta 1819., je prvi parnik "Savannah" pre-plul Atlantik. — Kar se tiče bencinskega motorja, so bili svareči glasovi izprva zelo um-ljivi, kajti prve poizkuse so iznajditelji zaradi eksplozij plačali z življenjem. Šele polagoma še je posrečilo motor zgraditi tako, da je bil sposoben za službo v praktičnem življenju.
Svetilni plin ima tudi svoje-' ga mučenika. Angleži so se iznajdbe Harry-a Murdoch-a hitro oklenili, zato so pa Pariža-ni inženerja Lebona, ki je hotel v Parizu uvesti plinske* razsvetljavo, kot sleparja — lin-čali (2. dec. 1804). Štirinajst let nato so v Parizu zažarele
prve plinske svetilke. — S trnjem posuta je bila tudi pot iz-najditelja plinske žarnice dr. Auer-Welsbacha. Ko se mu je leta 1885. prvi poizkus pred tehniki ponesrečil, ker je žarnica razpadla, so mlademu iz-najditelju grozili, da ga ovadijo zaradi sleparstva. Dunajski ljudski pevci so kovali zasmeh-ljive pesmi o "žareči nogavici", dokler ni Auer slednjič leta 1891. našel prave kemične sestave, nakar je njegova plinska luč osvojila svet.
Ko je Benjamin Franklin 1. 1740. iznašel strelovod, je žel splošen posmeh.
Svojo zgodbo ima fonograf. Dne 9. aprila 1877. je dr. de Mouzel pred pariško akademijo prvič izvajal poizkuse'na E-disonovem fonografu. Komaj so se zaslišale prve besede iz fenografa, je skočil na oder humanist profesor Bouillaud in vrgel de Mouzela z aparatom vred doli. Izjavil je, da se Mouzel iz akademičnega zbora norčuje, da je slepar, ki govori skozi trebuh in da ga je treba izročiti policiji. Izključeno je, je rekel, da bi kos kovine mogel posnemati plemeniti zvok človeškega glasu. Dejansko so Mouzela izključili iz a-kademije, dokler ni slednjič čez nekaj mesecev dospel nov Edisonov aparat, ki je učenim gospodom dokazal, da je stvar resnična.
O grofu Zeppelinu so pisali nemški listi še leta 1913., da "je Zeppelin togi sistem nemških možgan", da je to največja tehnična zabloda v svetovni zgodovini", "tehnični nezmisel orjaških izmer" in podobno. Dobrodušnejši ljudje so kazali na starega grofa, češ: "To je norec, neki grof Zeppelin: dobri mož misli, da se zna po zraku voziti." Dobrih deset let nato se je dr. Eckener s "Zeppe-linom'" popeljal okolu sveta.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
jo, kako slep postane človek, kogar je protiverski duh ob-senčil.
"Z malimi izjemami je vsa slovenska mladina odgojevana v duhu tiste cerk. hlimbe in neumestne sramežljivosti . . . Praviti otrokom, da jih je bog dal po kaki prav nerodni štorklji, je največji greh, največja napaka ... In na to po-Ije se naj vrže leadvillski žrec, pa bo morda vsaj nekaj koristnega storil za svoje ovčice in koštrune . . ." Tako zaključuje pater familias svojo ".nepristransko" kritiko! — To je že stara basen naprednjakov, naj bi se po cerkvah razlagalo spolne zadeve; recimo, da bi se uresničila njih ;pobožna želja, takoj bi kot lačni volkovi padli nad kat. duhovnike tt$r z ogorčenjem kričali: "Glejte jih farje, kako pohujšujejo o-troke!" Kdo bi tudi razkladal petletnemu otroku zadeve, ki jih priporoča izobraženi kritik, s tako izohrazbo se ne bi strinjali niti najhujši tržaški lopovi, ki se skrivajo po labirintih starega mesta in ki svojo deco skrbno in pazljivo odganjajo, kadar je preveč megleno. Rev. Trunku pa ni sile priporočati, kakšno polje naj obdeluje, kajti on sam prav dobro ve, kje je nujnost najbolj -potrebna, da ne bo njiva rodila samo trnja in osati.
In če se končno vptaša, kaj je privedlo kritika na napačno pot, da je zgrešil svoj cilj, nam je v edini odgovor: Molitve ni bilo pri tem čudnem patru, zato ga je Bog udaril s slepoto. Sv. Monika je molila 20 .let za svojega sina, ki je nazadnje postal svetnik, t. j. sv. Avguštin. Mogoče se bi dalo napra-
NA PRODAJ
pohištvo: Za parlor, 3 kose, $7.50; za jedilnico iz orehovi-ne $12.00; postelje in vzmeti (skupno) $6.50; "dresser" $8.00; električni radio, kompleten, $37.50. — William Suk, 1943 W. 22nd St., Chicago.
(3232)
POKLIČITE NAS,
da vas založimo s premogom zdaj, dokler je po najnižjih cenah. — Wm. Suk, prevaže-valec, 1943 W. 22nd St., Chicago. Tel. Lawndale 9747.
10x(3233)
NA PRODAJ BUNGALOW,
šest sob, ogrevanje s toplo vodo, solnčni parlor, kuhinja v kleti, ki je vseskozi tlakovana. Pripravno za transportacijo in za šolo. Zmerna cena. Vprašajte: Mrs. Anna Golobich, 5503 W. 24th Pl., Cičero, 111.
(3230)
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
. FAMILY	so znanstveno izdelane iz naj-
boljših in najčistejših zdravil, ^^IHj^fB^^^K^	ki se morejo dobiti.
F. F. F. Rubiseptine, izvrstna tekočina za izpiranje
ust in za grgranje ................................................ 35c
F. F. F. Grip-Acold-Capsiles, uničuje prehlad .......... 50c
F. F. F^Corn Remedy, hitra odpomoč za kurja očesa >25c
F. F. F. Prašek za glavobol, prežene bolečine.......... 25c
F. F. F. Balzam za pljuča za trdovraten kašelj..........35c
F. F. F. Liniment ni mastno—učinkuje skozi kožo—
hladilno — da zdravo barvo................................ 35c
F. F. F. Laxatea iz čistih rastlin ................................ 25c
F. F. F. Laxatabs kot obkladek za jetra .................. 25c
FINGL'S DRUG STORE
— EDINI IZDELOVALCI — S. V. ogel 21. in Wood ceste,	Chicago, Illinois.
postavne listine
za tu in stari kraj vam napravi
Anton F. Kozlenchar
— JAVNI NOTAR —
tiskarna
vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR 419 — 5,1st Avenue,	West Allis, Wis.
viti tudi iz kritika kakega svetnika, ampak če bo isti tako razsajal po Prosveti, ne bo nista, kvečjemu, da se ga bo u-smilil kak usmiljeni brat, ki mu bo ob zadnji uri oplaknil obrekljiva usta, med tem bo pa njegova kritika že davno pozabljena in pozabljeno njegovo modrovanje. Ce se bomo pa ravnali po veri, ki jo Rev. Trunk tako junaško zagovarja in brani, ne bomo* nikdar zašli, četudi nas v življenju obišče nezgoda in naj se zemlja pred nami odpre, naša zvezda ne bo nikdar zatonila, še bolj se bo blestela onkraj groba, kateremu ne odide noben zemljan. Ponosni smo na Rev. Trunka, da se nahaja med nami in smo mu hvaležni, da nas drami iz spanja brezbrižnosti. Slovenska Amerika ne bo tega nikdar pozabila! A. Žargo.
-6--
POZDRAVI S ŠIRNEGA MORJA
Na parniku "Paris".
Tu na sredi širokih morskih .planjav, preko katerih hiti mogočni brzoparnik "Paris", se spominjamo svojih znancev in prijateljev v Milwaukee ter pijemo "najboljšega" na njihovo zdravje. Žal aiam je le, da niso pri nas, da bi mogli tudi "trčiti" in da bi kozarci zveneli svobodi v pozdrav.
Ob tej priliki si štejemo v prijetno dolžnost zahvaliti se prijateljem in njihovim družinam za njihovo prijaznost ob času našega odhoda v stari kraj, predvsem družini Kirn, Veranich, Trkaj, Vene, Povše, Pešec, La Salle, Steve Miller in Švarc, zlasti še za njih spremstvo na kolodvor. Mr. Verani-ču se še posebej zahvaljujemo za njegov trud pri ureditvi naših potniških zadev.
Končno se najtopleje zahvaljujemo rojaku Leo Zakrajše-:ku y New Yorku zix njegov .prijateljski sprejem na postaji, za njegovo prijaznost v času našega bivanja v New Yorku ter za njegovo spremstvo na parnik v našo izvrstno kabino. Prepričali smo se, da on svoje potnike resnično točno postreže. Zato ga priporočamo vsem rojakom, ki so namenjeni v stari kraj, ker vemo da bodo najbolje postreženi.
Končno kličem vsem še enkrat: Pozdravljeni in na svidenje.	1 Družina Jos. Marn.
-o-
Kdor se brani časopisa, ta se brani znanja in to v lastno škodo.
BRZA ZVEZA
v EVROPO
preko Hamburga na naših modernih parnikih
HAMBURG	DEUTSCHLAND
ALBERT BALLIN NEW^ORK
Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Direktna železniška zveza z Jugoslavijo. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinskih parnikih
ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND
Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali
Hamburg.American Line
177 N. Michigan Avenue *
Chicago
Hči cesarja Montezume
je povest, ki obsega štirideset vrlo zanimivih poglavij. Vsa so napeta, zanimiva in polna življenjske romantike. Čitatelji bodo s to povestjo uživali nekaj, kar se ne najde v vsaki povesti. Ta zanimiva povest začene v par dneh izhajati v listu 'A-merikanski Slovenec", ter se bo vlekla več mesecev. Vsi naši naročniki so pro-ieni, da opozore svoje prijatelje in sosede na to izredno zanimivo povest in jih naj nagovore, da si naroče list pravočasno, da bodo čitali povest od začetka.
knjige
poučne, povesti in romane, knjige za mladino, nabožne knjige in različna izbera mo-litvenikov, slovenske pesmarice, cerkvene in posvetne glasbe se dobi pri
KNJIGARNI AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Zasledujte cenik knjig v listu ali pa pišite po brezplačen cenik.
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 23. avgusta 1930_
Gospodin Franjo
ROMAN. " Spisal Podlimbarskl. r /
' Naposled sem ga vendar zmogel in se spravil nanj. Toda ni me maral nesti, stresel me je s sebe in me vrgel na plot. Bože mili, čuda velikega, kakšna pamet!
Tako sem padel, da je vse zahreščalo v meni in v plotu. Joj meni, mila majka, kako me še danes boli tu-le v boku! Šel sem v sobo ter legel, krog mene otroci, jadne kukavice. Proti večeru navale na mojo kočo zap-tije. Vse so bili izvohali; zovejo me*in ljuto rohne, odkod imam konja-viteza. 'Ni moje, česar ne morem dejati pod pazduho,' sem rekel in vse sem jim pojasnil.
Kričali so nad .menoj, nisem li dal hrane razbojniku, žugali so mi z vislicami. 'Nisem dal, evo moje glave, ako sem dal. Vse, kar imam, sem dobil od gospodina Franja. Za o-troke je premalo, pa bi bedni katolik krmil nevarnega harambašo?' Tako sem jim odgovoril in nisem se jih bal. Prestrašil pa sem se, ko so mi zažugali, da bom moral svojo izpoved potrditi z zakletvijo. Samo enkrat sem pred sodiščem poklical živega Boga za pričo —"
"Že vem, Ante — ko je bil Atif Sarajlija zaklal svojo bulo. Pripoveduj dalje! Ali so zaptije nočili pri tebi?"
"Niso, kje bi nočili, ko je toliko otrok v moji izbi, kolikor v satu luknjic! Šli so in danes na vse zgodaj sta prišla dva. 'Hajdi z nama!' In moral sem capati s konjem. Vso noč nisem zatisnil očesa. Bolelo me je v boku in mučila me je misel, da tičim v dolgovih. V hanu na čaršiji sem dolžan banko, v dučanu banko. Zaradi dolga se ponoči mučiš in za dne sramuješ. Fuj-fu!" Bobojedac se je prijel za bok in grdo je nakremžil obraz.
"Tu imaš za pot dva bankovca. Hajdi z Bogom !"	1
"O gospodine Franjo!" je zavpil Ante. "Do gole duše me je ogulil hajduk, vse mi je ukradel. Ponoči je prišel in vzel, a noč nima oči, noč nima priče." <
"Kaj naj ti vzame? Otroke? Zdi se mi, da tvoja zgovornost nekam meri in da lažeš."
"Izpovedal se bom fatru, če lažem. Bodi bo vse odpuščeno. Zvrhana je mera mojega siromaštva, zato udarim včasi čez mero. Dva otroka sta mi čisto naga. Pomagaj golotinji!"
Vilar je dodal še nekaj drobiža.
"Vedro nebo, a sladka kiša pada," se je razveselil prosjak, zroč na denar. "Hvala ti, gospodine Franjo, vrlo dobro moje, solnce moje žarko —"
Vilar mu je s kretnjo roke pokaza^, da je končan njegov posel.
48.
Tiste dni so se vršili prvi vojaški nabori v tuzlanskem okraju. Vršili so se tako kakor pri nas za francoskih vojn in prej. Orožniki so s knezi in muktarji zganjali za vojaško dolžnost obvezne mladeniče. Prišli so tudi v Medvedji Dol ter odgnali dva srbska in enega turškega mladeniča k vojaškemu naboru 7 Tuzlo. In prigodilo se je, da so se teden dni pozneje opoldne, ko je Marko Krpica delil obed, pojavili oni trije mladeniči oboroženi z našim orožjem v Medvedjem Dolu na skali nad drvarsko kuhinjo, od koder so s streli v zrak svoje prejšnje tovariše opozorili nase. Ves delavski tabor je osupnil, zroč v višek. Trdoglavu, sedečemu na tnalu in dr-žečemu polno skodelo med koleni, je padla žlica iz rok. Nekateri so s kliki pozdravili
begunce na skali. Gajer je prestrašen pritekel iz kolibe z revolverjem v roki. Raz-bravši položaj, je velel Trdoglavu, naj hiti v Pilič in sporoči orožnikom o hajdukih.
"Čujte, bračo, što do sada čuli niste! Haj-dite z nami v Hercegovino, kjer je vstašev sila božja, kjer ostri handžar brije Švabo!" se je oglasil hajduk na skali.
"Padle so čebele na medveda, otresava se, toda tisočine čebel zmorejo i medveda," je vpil drugi hajduk.
In tretji: "Pada mu njegova hiša na glavo."
Drvarji so se spogledali. Nekaterim so uga: jale takšne besede.
"Norci govore, kar mislijo, a pametni mislijo, kar govore," je rekel Trkulja, lokajoč svojo juho na štoru.
"Vrabci se prepirajo za tuje proso, a mi se nočemo," je kliknil kuhar Marko, brišoč si nos.
"O bratci, precej pridemo, le počakajte, da se najemo in pripravimo na dolgo pot," je široko odgovoril Gajer ter namežiknil v gručo Slovencev, ki jih je smatral za najvdanejše. Stopil je tesno ob skalo, kjer ga hajduki niso mogli videti.
"Težko je onemu, ki na hišnem pragu čaka sovražnika," je zavpil Tunguz, da bi one na skali opozoril na nevarnost, ki jim preti, ako bi se obrnili proti Piliču.
Tedaj so hajduki zapazili, da teče Trdo-glav preko golave po stezi, ki je državala v vas. Uganili so, kaj namerava. Pomerili so puške nanj in strelili. Trdoglav se je od strahu spotaknil ob korenini ter padel za posekano deblo. Hajduške krogle ga niso zadele; čez hip se je spravil na vse štiri in se plazil za grmadami hoste, dokler ni prilezel v zavetje pragozda.
"Ne pljuvajte iz pušk na nas, mi krogel ne maramo prestrezati!" je zakričal nekdo iz gruče Slovencev.
"Bratje, pošljite nam kruha in slanine!" se je zaslišalo zamolklo moledovanje s skale.
"Pridite v naš tabor, sokoli, da vas nasitimo!" je zaklical Konjhodžič. Poleg njega sta stala Tunguz in Batinič in še nekateri drugi. Spogledovali so se, kakor bi se posvetovali, kaj storiti.
"Nikogar se ne bojte! Jamčim vam, da se vas nihče ne dotakne," je vpil Tunguz.
"Za teden dni vam naložimo brašna. Vsega smo sami pridelali s svojimi žulji," je ši-rokoustno pristavil Batinič.
In Konjhodžič je svetoval: "Ako srečate Birkova, na prvo drevo obesite njegovo mast, ki jo je iztisnil iz delavske krvi."
Paznika je minil strah in pretresla ga je razdraženost, ko je slišal, da se njegovi drvarji bratijo s hajduki. Besen je tekal pod skalo sem in tja, premišljujoč, kako bi zagodel drznim razbojnikom. Skočil je na plan ter se pomešal med delavce. In zroč v višek, je zavpil. "Saj res, bratci, jaz vam pošljem boba. Počepajte s skale, prokleti psi!" Po teh besedah je trikrat iz revolverja strelil na skalo. Zadel ni nikogar. Hajduške glave so se za hip skrile za skalnatimi roglji. Precej pa so se zopet prikazale.
"Razmaknite se, bratje, stopite v stran, da posvetimo švabskemu nasilniku v peklo! Vaše nedolžne krvi nočemo prelivati," je zaklical hajduk.
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Mnogi so se o
Društva1- Trgovci - Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško ki obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
' Amerikanski Slovenec
> 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
i
:^(>000<>000000'CKKXK>0000000<>OCK>0<>OOOOfK>000000'
PISANO POLJE
omoctoowoc r J, M. Trunk
HKKKKKKKKK)-0
Gor in dol.
(Konec.)
Taka popraševanja so lahko na mestu in' nikakor niso napačna. Tudi to je kos one čudovite moči, ki je položena v človeka, in pričajo, kako visoko stoji človek v vsemiru, dasi prebiva na tako neznatnem planetu.
Tudi naslednja Teslova izvajanja so na sebi pravilna, ker so le pogojna, na kar je treba opozoriti, da se mnenje presodi pravilno. Tesla nikakor ne pravi, da bo tako. "If he could do this — če bi človek zmogel . . ." potem bi bilo tako-le:
"If he could do this he would have powers almost unlimited
and supernatural. At his command, with but a slight effort on his part, old worlds would disappear and new ones of his planning would spring into being.
He could fix, solidify and preserve the ethereal shapes of his imagining, the fleeting visions of his dreams. He could express all the creations of his mind, on any scale, in forms concrete and imperishable.
•
He could alter the size of this planet, control its seasons, guide it along any path he might choose thru the depths of the universe.
He could make planets collide and produce his suns and stars, his heat and light. He

X
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
louis j. žefran
1941 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Roosevelt 34O8 Na razpolago noč in dan!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvašna kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.

F s
* +
4* *
+ +
I +
+ *
A *
*
vsakdo
1.
2.
3.
4.
5.
SE LAHKO OBRNE VSAK ČAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVAH:
Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin.
Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo.
Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine.
Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v stari kraj.
Potom nas si lahko preskrbite vozni listek (šif-karto) za katerokoli linijo za v stari kra;
V našem uradu lahko vsak čas za plin »elektriko in vodo.
plačate račune
7.
Imamo zastopstvo od American Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke.
Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
* * * * * * * *
t
1 1

Prepričajte
se in pošljite
na upravo
AMERIKANSKI SLOVENEC
in prejemali bote ta zanimivi Ust za dobo 2 mesecev. Prepričali se bote, da je Amerikanski Slovenec list, ki prinaša svojim čitateljem zanimive povesti in romane, zanimive vesti iz slov. naselbin, dnevne svetovne dogodke in novice iz vaše rodne grude in da je Amer. Slovenec list, brez katerega res pravi Slovenec v Ameriki biti ne more.
could originate and develop
life in all its infinite forms. *
To create and annihilate material substance, cause it to aggregate in forms according to his desire, would be the supreme manifestation of the power of Man's mind, his most complete triumph over the physical world, his crowning achievement which would place him beside his Creator and fulfill his ultimate destiny." '
Pogojno se to lahko pove, in pogojno je to pravilno, saj tudi drugače govorimo: "Ko bi bil jaz predsednik Amerike, Stalin, kralj... milijonar, bi..."
Da Nikola Tesla pri tem ni morda samole kak fantast, niti ne, ko govori pogojno, ,na napačni poti pri pogojnosti, je razvidno iz tega,, da izrecno o-menja Stvarnika — Creator. Ker toraj človek ni absoluten, in ima nad seboj Stvarnika, kakor omeni Tesla sam, ne more in nikoli ne bo postal kak stvarnik, bolj pravilno Stvarnik, Bog, dasi je v njem in v njega položena neka stvarni-ška moč, nekaj božanskega, ako se to prav razume.
Stvarnik-Bog ne bo odstopil od svojeg^-mesta, to je kratko nemogoče, in zato je enako nemogoče, da bi kdaj stopil človek, in naj bi še tako razvil svoje moči in še toliko "ustvaril", na to mesto, postal — Stvarnik.
Res je čudo vseh čud ta človek na tej neznatni zemlji. O njem gre gor in dol — up and down. Eni ga potiskajo navzdol, same pa v isti sapi postavljajo prav na božansko mesto, drugi ga dvignejo navzgor, in to po vsej pravici, ako ga pri tem ne postavljajo previsoko, namreč na enako božansko mesto.
Nikola Tesla dviga človeka in njegove čudovite zmoižnosti na pravo mesto, ker pusti tudi Stvarnika na njegovem mestu.
Naj omenim še,- da Nikola Tesla govori o človeku o možganih, o stroju, ampak nikjer ne pravi, da bi bili le ti možgani, le ta stroj razlog za delo, katero človek izvršuje, ker izrecno zopet omenja moč' in ta moč je duh človeški, njegova duša, ki vrši dela skozi —stroj.
Kdor bi našel kaj več v tej Teslovi razpfavi, bi moral namenoma nekaj v njo položiti, in to bi bilo napačno, ker Tesla sam je ostal na pravem potu, in kjer cika razprava na napako, je to povedano le pogojno, in pod pogojem je na sebi tudi to pravilno.
Človek je takšen, kakršnega je ustvaril Bog. Tega človeka je treba prav umeti.
Ko bi bil človek takšen, kakršnega hočejo — ljudje, bi ga morali takoj zapreti v ječo, ali
pa takoj poslati v norišnico. * # *
Mahatma Gandhi.
O Indiji se precej govori in piše, dasi prihaja med svet večinoma le to, kar sedanji gospodar Indije, Anglež, pripusti. V ospredju je-ime Mahatma Gandi. To je mož, ki velja za nekakega voditelja indijskega gibanja, katero stremi po neodvisnosti. Ne gre za mnenja iz političnega vidika. To spada na drugo mesto.
Gandi je izredna prikazen, rešitelj Indije izpod tujega jarma pa ne bo postal, ako ne pride pri njem in pri privržencih do notranje i/j?emembe. Ko je študiral v Londonu, se je seznanil s krščanstvom. V bistvu vsaj je videl resnico. Ni se pa hotel poprijeti krščanstva, ker je videl, da se "kristjani" sami ne ravnajo po načelih svoje vere. To je huda napaka na strani krščanskih privržencev, a tudi Gandi sam je napravil napako, ker se radi človeških napak ni hotel poprijeti spoznane resnice. V tem je na stališču naših "čistih etičnikov", ki govorijo o gnili krščanski morali, ko bi imeli
nekaj pravice kvečjemu o gnili moralnosti. Ostal je budist, i» s tem tudi načelno v zmoti. Popolnoma na krivem nihče m, najmanj v kakem presojeva-nju. Napram protestantu se je nekoč izrazil: "Protestantstj je res marsikaj dobrega storilo. Toda grešilo je, ker zasmehuje celibat (neoženjenost du
hovnikov, samskost redovnic, usmiljenk . . .) Glejte, ali » prav celibat tista sila, ki ohranja katoličanstvo živo in m°c' no še danes?"
Sodba je pomembna od kega moža. Sodi tako, hodi P* svoja pota. Gandhi se je oPn' jel silne askeze, živega samo-zatajevanja. Mleka je samole enkrat zaužil na nasvet zdrav-! nikov, hrani se le od sočivj* sadja, orehov. Načelo i111'1 "Sovraži greh, nikakor "e grešnika," in poudarja, da v ra (religija) globoko pos^8 v življenje, in je za vsako " žavo največjega pomena, di: "Kdor pravi, da vera niw® s politiko nič opravka, ta sp>° ne ve, kaj (je vera." Vzdrz«® je, pokori se za grehe sv°J! rojakov.	.
Ali bo kaj opravil? Tez kaj. Morda opravi nekaj B idejnem polju pri svojih kih, katerim je pravi UublJ( nec. Ampak le deloma je f idejnem polju pri resnici. Pf polne pa nima in je ne of j me, dasi jo pri katoličan^ j toraj pravem krščanstvu, M in pripozna. Ni tedaj niti M s seboj dosleden. Brez pcP° jf( resnice pa idejno stremi ne more uspeti.	_
Gibanje posega-v poiitlC življenje. Pripozna važnost ligije na tem polju, a zope bo prišel do znatnih usp^0 ker pač nima resnice na skem polju
yef
Od materialistične, sod11
jat
LdlM
stične in komunistične st' se poudarja, da Indija ne. re priti naprej, dokler )e sponah verstva. Teh naj ^ trese, nastopi naj pot ^^ J lizma, in solnce materiel napredka ji bo zasijalo. J To so znane utopije, K .j pa takoj zopet izpre^^ ako se vpeljejo, in uspeh stane.	' - 1
Ko bi se Indija iznebil" \ stva, bi se iznebila tudi 1110 ^ nih načel, in bi bila lak°iJ tleh; ker nima vsaj moi'& & podlage nekdanjega rU J carstva. Gandhi sam op«zil ' na važnost verstva, to Je J morale tudi v politiki. V^B se Indija ne sme iznebitj- I hoče priti količkaj naprej- 1 Indija potrebuje, je vers Ji niča, popolna in neprikr°J ^ resnica katoliške cerkve- J edina jo more dvigniti, s rediti- iz beračice in suž11^ i. več, kakor je bila ne 1 namreč kraljica kraljic. ^ Dokler pa bo Mahatm9 < dhi samole taval, bo t»vflfe? njim tudi Indija. Le nek®-1 t? nice niti v politiki ne za je, biti mora resnica v obsegu.
A
NEPRIPRAVEN KRAJ PIJANCE
A
p1
Niagara Falls, Ont. vinska bratca, katerih ide ^ te še niso ugotovili, sta •ql.]{I1j« da hotela- napraviti P Zanj sta si izbrala sliko* na vrhu pečin, ki mole i> ^ ko Niagara. Piknik br!^stl če je pa žalosten; to in zato sta se tudi pj* fif la s celim galonom doD ske kapljice. Privoščil* $
4
leP1
jo pošteno in izprazi»la tretjini galona. V ves^^ ,, položenju, ki ju je j, menda hotela še zaple3; y svoji korajži iyi sta ^'of predaleč in zgrmela sta ^ čini navzdol, 100 čev J cr boko. Rešili so ju ognJ(.b ^ svojimi dolgimi lestvan^,^ ka si zdaj zdravita v kjer ležita oba resno P vana.	.»
■o--cr
ŠIRITE AMER. SLOV