Splošne vesti. — Ker Učiteljski tovariš v božičnem tednii ne izide, prosimo okrajna učiteljska društva, da nam za prihodnjo številko vpošljejo tudi eventuelna vabila na zborovanja, ki se bodo vršila v prvem tednu po novem letu. Pred novim letom izide list samo še 20. t. m., prva številka v priliodnjem letu izide 3. januarja. Cenjene dopisnike prosimo, da se na to ozirajo. Glavni Odbor UJU na delu za naše interese. Glavni Odbor UJU ima 16. in 17. t. m. sejo v Beogradu, kateri bodo prisostvovali zastopniki učiteljstva iz vseh delov države. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Poročilo o stanju in položaju Udruženja; 2. Materijalno vprašanje učiteljstva z ozirom na zakon o uradništvu in uredbo o razvrščanju; 3. Vprašanje zakona o narodnih solah — referent g. Mih. M. Stanojevič; 4. Predlogi poedinih poverjeništev. — Predujmi na poviške plae. Kakor poročajo listi je vlada sklenila, da izplača na račun poviškov, s 1. januarjem predujem. Če se izvrši — bomo videli! — Deputacija UJU pri ministru prosvete. Desetega t. m. je bila deputacija UJU pri min. prosv. g. Trifunoviču, ki je ponovno zahtevala, da se sprejmejo predlogove zahteve. Zlasti se je deputacija zavzela. da se izplačajo poročenim učiteljicam polne dnevnice, da se upokojene učitelje reaktivira ali se jim pa zvišajo drag. dokl. G. minister je obljubil, da se bo tudi za druge zadeve zavzel. — Apel učiteljstvu kraljevine SHS. Vsem pov. UJU in okrajnitn društvom. »Nar. Prosveta« objavlja apel, ki velja tudi našemu učiteljstvu, zato ga podajamo v glavnem: Sedaj, ko je najpotrebneje da razvijemo najživahnejšo akcijo za interese šole in učiteljstva, moramo doprinašati največje napore, da vzdržimo svoja glasila »Narodno Prosveto« in »Učitelja«. Zaradi malomarnosti članstva je narastel dolg pri listih nad 350.000 Din. Z obžalovanjem moramo reči, da se znatno število naših članov ne interesira za delovanje UJU, kakor bi se morali, da so indiferentni napram borbam in delu za celokupni napredek, ki ga doprinaša vodstvo. Izgleda, kakor da se ti člani ne zavedajo svojih dolžnosti za izpolnjevanje obvez napram UJU in mnogi mislijo, da se vsi posli in vse borbe lahko vrše tudi brez njihovega sodelovanja in njihove pomoči. Poedini zopet prihajajo na okr. zborovanja, se vpišejo za člane, pošiljajo resolucije in zahtevajo, da jim UJU vrši če>to osebne usluge, da jih vzame v zaščito, da tiska njihove rokopise, da ob.iavl.ia v listu vse njihove razne vesti itd., a se najmanj zavedajo, da bi najprej izpolnili svojo dolžnost, da bo sploh UJU moglo vse to vršiti. Ti vedno računajo, da ima UJU na razpolago neke fonde in druga sredstva iz katerih lahko neomejeno črpa; ali ne pojmijo, da so edina materialna sredstva za obstoj in borbo UJU naročnina na liste in članarina. V to svrho je izdalo UJU tudi Učiteljski koledar, da si s čistim izkupičkom vsaj nekoliko odpomore zato apelira, da si nabavi koledar vsak član UJU in ga redno plača. — Reaktiviranje penzijoniranih učiteljev. Na seji 4. t. m. je glavni Prosvetni Svet načelno sklenil, da se učitelji, ki so bili upokojeni po 32 letu službe, lahko reaktivirajo. — V koliko se ta sklep izvede, je odvisno še od drugih činiteljev. — NAROČITE UČITELJSKI KO* LEDAR ZA L. 1924. Cena za 13 tis> kovnih pol je samo 15 Din za pvedplačt nike, pozneje 20 Din. Koledar bo dotis: kan 15. decembra. Sestavki bodo tiskani v latinici in cirilici, v slovenskem in srbohrvatskem narečju. Okrajna uču teljska društva in nabiralci naročnikov naj takoj pošljejo število naročnikov na Pov. UJU v Ljubljani, ker je že zadnji čas, da sporočimo število v Beograd. Koledar se bo dostavit okvajnim učU teljskim društvom direktno za vse na* ročnike. Na ofcr. učit. dr. se dostavi tudi onim, ki so ga direktno naročili, o čemer se društva obveste. Pošljite denar skupno na Pov. UJU v Ljubljani. — Odlikovani so bili za svoje delovanje: Josip Pečnik, nadučitelj v Kaplji pri Brežicah, Fran Brinar, nadučitelj v Gotovljah pri Žalcu, Mihael Verbič, nadučitelj v Sodražici in Ant. Gselman, nadučitelj v Šmartnu pri Vurbergu. Čestitamo! Sv. Birokracij je prijahal tudi v SIovenijo in prinesel nam je »O s e b n o p o p i s n i c o«, ki jo naj učiteljstvo izpolni mesto denarnih nakaznic za nove plače, z vsemi skrajno pedantičnimi, potrebnimi in nepotrebnimi rubrikami in rubrikicami. Malo »švabskega« duha je tudi v njih. Čudno da še porodniških podatkov ni vmes! Radovedni smo, koliko novih uradnikov se bo nastavilo za evidenco teh »plaht«. Kaj bo počela šolska oblast z rojstnimi podatki žena, kaj s podatki umrlih otrok in podatki, ki imajo samo mimogrede svojo vrednost? Saj jih bo še sto in stokrat zahtevala! Kakor vidimo, je postala uprava tudi natančna evidenčna ekspozitura vojaške uprave. Edino dobro je, da bo ostala ta rubrika povečini prazna, ker se ne tiče učiteljic. Če naj si učitelj sam vpisuje ukore, posvarila itd., bi bilo edino konsekventno, da si vpiše (in se vodi evidenca) tudi službeno oceno v ta list. Politično ozadje pri ukorih avstrijsko-klerikalnih nadzornikov iz prejšnje dobe naj se opušča!! Stari duh je dobro viden tudi iz prostora rubrik. Posebno velika je rubrika za osebne ambicije na polju priznan.i in pohval, ki naj se jih pridobiva seveda z gojitvijo metodiškega in didaktiškega formalizma; rubrika »postranskih opravil« je majhna, ker teh učitelj ne sme imeti in služi ta rubrika samo v policijsko kontrolo. Avstrija učiteljevega književnega, kulturnega in prosvetnega delovanja pri slovanskem učiteljstvu ni hotela poznati in ga ni štela v dobro. ker je isto oviralo prodiranje Nemštva. Zato ga — seveda — tudi mi ne smemo upoštevati, čeprav smo v nacionalni državi. To delo ni zaslužilo posebne in večje rubrike. dasi je ravno učiteljstvo ono. ki ustvarja razne gospodarske zadrugc, prosvetna društva, organizira tečaje, knjižnice itd., deluje književno itd., itd. Z evidenco in upoštevanjem tega dela bi se pokret pospešil — v prilog nacionalni državi, a držimo se starih metod. —^,  — V Dalmaciji je še vedno dokaj učiteljskih mest nezasedenih. Predvsem prihajajo v poštev okraji Metkovic, Drniš, Benkovac, Jelsa, Supeter, Hvar, Vis. Tiidi meščanskošolskih učiteljev potrebujejo. Kogar zanima Dalmacija, naj se obrne takoj s prošnjo na Danila Petranoviča, šolskega nadzornika v Splitu (pokrajinska uprava). Nujno svetujemo našemu učiteljstvu, da se ne drži samo za mejami Slovenije. — Dne 18. decerabra praznuje upokojeni ravnatelj meščanske šole v Krškem, dr. Tomaž Romih svoj sedemdeseti rojstni dan. Rodil se je 18. dec. 1853 v Mariji Dobje. Izvršil je gimnazijo v Celju in filozofsko fakulteto na graškem vseučilišču. Ker je takrat primanjkovalo profesorskih mest, je prevzel suplenturo na ljudski soli v Ptuju. Prebil je potem v Mariboru učiteljski zrelostni izpit, v Gradcu pa usposobljenostni in meščanski izpit. Od 1. 1878 nadalje je služboval kot strokovni učitelj na meščanski šoli v Krškem, kjer je bil 1. 1906 imenovan ravnateljem. Kot tak je deloval na tej šoli do svoje upokojitve. Kdor pozna dr. Romiha kot izredno blagega človeka, idealnega in neumorno delavnega vzgojitelja in učitelja, navdušenega narodnjaka, tisti se bo rad 18. dec. vsaj v duhu pridružil vsem onim. ki mu kličejo za ta dan: Do skrajnih mej človeškega življenja ostani zadovoljen in čil na duhu in telesu med nami! — Predavanje dr. Radojčiča univ. prof. o kulturnem proučavanju slovenskega naroda. Z obžalovanjem moramo konstatirati, da je bilo ravno to predavanje, ki bi zaslužilo največjo pozornost s strani učiteljstva primeroma slabo obiskano. To moramo konstatirati in obžalovati tembolj, ker je g. univ. profesor napravil naravnost krasen uvod v svojo temo, v katerem je pokazal najgloblje zanimanje in poznavanje našega stanu do podrobnosti, tako glede preteklosti, kakor položaja v sedanjosti. Dr. Radojčič nam je predočil v svojih izvajanjih vsestranski študij naroda, ki bi bil potreben v svrho pridobitne temeljite slike istega v vseh ozirih. Pokazal nam je metode za proučavanje naroda in obrazložil, v koliko se je to proučevanje že izvršilo v poedinih delih naše države. Reči moramo, da bi bilo učiteljstvo prvo poklicano stopiti v službo tega proučevanja in sodelovanja, zato bi se nam zdel pravzaprav najprimernejši forum za tovrstno predavanje naša pokrajinska skupščina. kjer bi predavanje sigurno našlo mnogo odziva. Dr. Radojčič je preskrbel vsaki šoli tudi dr. M. Kosičevo brošuro »Sociografska upustva za ispitavanje sela«, ki jo je izdala. Matica Srpska v Novem Sadu, kakor čujemo namerava g. dr. Radojčič objaviti v naših listih svoje predavanje, kar moramo toplo pozdraviti. — Predavanje o strokovnem šolstvu na ljudski univerzi v Ljubljani, ki ga je imel univ. prof. g. ing. Foerster, je bilo izredno dobro obiskano. 2al, da nam prostor ne dovoli obširneje se baviti z izvajanji. G. predavatelj je orisal točno sliko vsega našega šolstva, zlasti strokovnega; označil je njegov ustroj, metodično postopanje pri vzgoji in pouku ter glavni smoter vsega prizadevanja: privesti do delavnosti, do produktivnega dela združenega z zadovoljstvom in srečo posameznega. G. predavatelj se je dotaknil vprašanja nadprodukcije v področju strokovnega šolstva. Ves razvoj naše tehnike in obrti zavisi od potrebnega števila kvalificiranih in sposobnih moči, zlasti konkurenca more dovesti do velikega razmaha našega narodnega gospodarstva. Ker pa je naša tehnika, sploh naše narodno gospodarstvo še v početku, pri nas nadprodukcija v področju strokovnega šolstva ne pride v poštev. Predavanje je zaključil g. predavatelj z globoko-etičnimi mislimi o izbiri poklica, zlasti je skušal pridobiti za strokovno šolstvo našo mladino in starše. — Goikova vrtnarska šola v Kranju Poroča se nam, da hodi po deželi nek potnik in dela reklamo za »Vrtnarsko šolo v Kranju« ter nabira tudi člane. Učitelji prosijo pojasnila, kakšna šola je to, in če je to morebiti kako konkurenčno podjetje »Sadjarju in vrtnarju«. Tovarišem sledeče pojasnilo: Goikova vrtnarska šola v Kranju je društvo. Na podlagi pravil pa je izključen in neomejen gospodar v društvu stalni predsednik g. Gaik (Globočnik). Goikova šola je brez učencev iii obstoja iz malega vrta in hise, ki pa je prepisana na Goikovo ime. Svoj čas je izšlo nekaj listov »Vrtnarska šola, sedaj pa slišimo le to, da se nabirajo povsod člani, pozitivnega dela pa ni. »Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani« ni v nikaki zvezi z Goikovo vrtnarsko šolo. V konkurenco bi bila »Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu« Goikova vrtnarska šola le v toliko, v kolikor so ljudje nepoučeni in nasedajo ljudem, ki delajo reklamo za to, do sedaj negativno podjetje. »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« je strokovna organizacija za celo Slovenijo. Društveno glasilo je »Sadjar in vrtnar«, katerega ureja priznan strokovnjak. Društvo ima v prvem letu obstoja že nad 20 podružnic, od katerih so iih skoraj polovico ustanovili učitelji. Učiteljstvu priporočamo, naj še nadalje podpira »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« s tem, da pristopi z novim letom k društvu in po možnosti snuje podružnice. Potrebna pojasnila daje »Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. — Postanek in razvoj Podmladka Rdečega križa — v Araeriki in Evropi. Svetovna vojna ni prizanesla ni Ameriki. Čete so odplule v krvavo Evropo. Ameriški Rdeči križ je pomagal revežem, pošiljal je ogromne množine sanitetnega materijala v vojaške bolnice, pošiljal je denarja in polne ladije živeža. Vojne ni in ni bilo konec. Velike zaloge so se s časom tudi izpraznile; beda in pomanjkanje sta potrkala vsepovsod. Evropa je neprestano prosila pomoči. Tedaj se je ameriški Rdeči križ spomnil na šolsko deco. Naprosil jo je pomoči. In glej, pridne ročice milijonov otrok so segle po delu. Pod okriljem Rdečega križa so pletle deklice nogavice, jopice, avbe itd., dečki so rezali vato, vili ovoje za ranjence, izdelovali zaboje itd. S kako ljubeznijo je deca skrbela za vojake in bedno vojno siročat. Svetovna vojna je zbežala kakor grozen sanj. Rdeči križ ni več potreboval otroške pomoči, razrešiti jih je nameraval od sodelovanja. Pedagogom pa se je zdelo žal, da bi prekinili to silno akcijo pomoči, ki je tako blagodejno vplivalo na čuvstvovanje dece. S pomočjo merodajnih krogov so ustanovili Podmladek Rdečega križa z geslom: Služim! In mesto da bi vsa ta ogromna armada otrok pletla nogavice, jopice itd., rezala vato in vila ovoje za vojake — pletejo in šivajo nogavice in obleke za nesrečne in zanemarjene otroke, lepijo in rezljajo igrače siromakom po bolnicah ter s ponosom »služijo« na najrazličnejše načine, da tako z lastnimi močmi in z vso ljubeznijo nedolžnih svojih src skrbe za srečo drugih otrok. Podmladek se je pa poprijel z vso vnemo tudi akcije za zdravje otrok. Otroci se sistematično vzgajajo k pažnji na lastno zdravje in na zdravje in higijeno svoje okolice. Tako dobro se je obnesel Podmladek v Ameriki in rodil toliko sadu, da so mogli otroci kmalu odstopiti od svojih darov tudi otrokom preko oceana. Pedagogi pa so — uvidevajoč važne vzgojne momente — pričeli propagirati za Podmladek tudi v Evropi. Ko se je leta 1919. osnovala Liga društva Rdečega križa, katere član je tudi Rdeči križ nase države, so sprejele Podmladek malone vse države v Evropi ter pričele takoj organizirati svojo deco. Tako je sedaj Podmladek Rdeeega križa udomačen v sledečih državah: Avstriji, Bolgariji, Belgiji, Britaniji, Čehoslovaški, Danski, Finski, Grški, Ogrski, Italiji. Japonski, Litvanski, Nemčiji, Poljski, Rumuniji, Španiji, Švici. Tudi naša država je prevzela to misel in jo prilagodila prilikam in potrebam naše zemlje. Upirati se pač ne more nobena država in noben šolnik, ki spozna idealno stremljenje Podmladka Rdečega križa k udejstvovanju »ljubezni do bližnjega«. — Srartna kosa. V celjski javni bolnišnici je umrla 7. t. m. gospa Olga Gselman-ova, soproga tov. Božidara Gselman-a, nadučitelja v Tepanjah. Lahka ii bodi zemljica; prizadetemu tovarišu, ki je izgubil ljubljeno ženko po komaj 10 mesečnem srečnem zakonu, pa izrekamo najprisrčnejše sožalje! i