UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Lucchesi - Gorica
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
NAROČNINA : Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30 lir
Leto XV - Štev. 4 (297)
Udine, 1. marca 1964
Izhaja vsakih 15 dni
Stranke in organizacije na delu za prihodnje deželne volitve
TUDI SLOVENCI VIDEMSKE POKRAJINE MORAJO IMETI SVOJE MESTO V DEŽELI
Treba je premagati vse ovire, da bodo tudi pravice Slovencev videmske pokrajine spoštovane m zaščitene - Stari pregovor «eden za vse in vsi za enega» še vedno velja - Čim jačji bo glas v deželnem parlamentu, te« večje bodo koristi, ki jih bo deležna naša jezikovna skupnost
Komaj je ministrski svet določil datum (10. maj) za volitve deželnega parlamenta Furlanije-Julijske Benečije, so stranke in organizacije takoj zavzele svoja stališča in so sedaj v polnem delu. Pravzaprav je to povsem razumljivo, saj se je tako vedno dogajalo ob vsakih volitvah, a zanima nas predvsem bitka, ki bi jo morali, oziroma ki jo moramo voditi med razvnetim predvolilnem cašu slovensko govoreči državljani videmske pokrajine, to so tisti, ki žive na ozemlju furlanske Slovenije, doline Rezije in Kanalske doline. Sicer pa razpravljamo o problemu, ki se tiče enotnosti vseh slovensko govorečih ljudi Furlanije, že precej časa in danes se poglabljamo vanj še bolj, kajti preživljamo dobo, ki je, kot lahko rečemo, odločilna za bodočo usodo nacionalnih in jezikovnih manjšin.
Slovenska jezikovna manjšina yidemske pokrajine pa ne brani in varuje samo idealnega-, tradì» cionalnega in zgodovinskega patrimoni j a, za katerega seveda skrbi in je nanj tudi ponosna, am-Pak čuti, da je njena dolžnost, da tudi zahteva vse pogoje za svoj obstoj, za fizično ohranitev, kakor tudi za svoje pravice, ker je Racionalna in jezikovna manjšina, za pravice, ki so bile do danes, na žalost, zaščitene in varovane samo na napirju, pa naj si bo to v republiški ustavi, kot v-členu 3 posebnega statuta dežele Furlanija-Julijska Benečija.
Bodimo združeni in nepopustljivi
Torej naprej : pot je prava in tudi trenutek je ugoden. Bistveni Pogoj za pridobitev čim večjih koristi od ugodnega trenutka pa Je koncentracija vseh sil v en sam trden blok, v eno samo skupino.
Volja naj bo ENA:	boriti	se
enotno, eden poleg drugega; prodam naj bo tudi EDEN sam: voliti enotno, da bomo mogli Poslati v deželni svet enega ali Ječ pristnih domačih predstavnikov. To bo za nas eno izmed Prvih in največjih zadoščenj.
Bodimo torej združeni in ne
'''■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiuiiiiimiiiiiiijiiinijiiniiiiiiiiiii
2a vedno boljše stike tned Furlanijo n Slovenijo
, Ljubitelji glasbe so z navdušenjem sprejeli novico, da bo 31. ^nrca t. 1. gostoval v Vidmu v ‘jvditoriju »Zanon« slovenski aka-jemski orkester iz Ljubljane, Jaterega, bo dirigiral Uroš Presek, pri klavirju pa bo Militi Surdek, ki bo izvajal glasbo pRssinija, Sciostakovica, Lista in Sterea.
. Une 20. maja pa bo »J. Toma ^lni« iz Vidma pod vodstvom jfdarja Janesa koncertiral v Jnbljani, kjer se tudi že skrbno opravljajo na sprejem furlan-
ln gostov.
popuščajmo ob nobeni priliki in pod nobenim pogojem; in kdor resnično ljubi našo zemljo, kdor se resnično čuti ponosnega na svoj izvor, ne more biti neodločen in ne more imeti dvomov ali skušnjav, da bi se drugače obnašal. Skratka, ne more se čutiti, da ne bi opravil svoje dolžnosti do kraja in z največjo odločnostjo kakor mu narekuje storiti lastna vest za večjo srečo materine zemlje.
Opravi svojo dolžnost
Kdor ne bi storil svoje dolžnosti zaradi ugodnosti, arivizma, ali še slabše, zaradi podlih interesov, naj se zaveda, da bi s svojim početjem nič manj kot izdal stvar, katero so s toliko marljivostjo, požrtvovalnostjo in ljubeznijo branili naši dragi in spoštljivi predniki in najbolj slavni možje » naših časpv, -, med katerimi sta
tudi nepozabna profesorja Trin-ko in Musoni.
Naj opravi torej vsak od nas svojo dolžnost s pogumno lojalnostjo, da bo zaželjena in tako potrebna enotnost postala takoj vidna in konstruktivna realnost.
Rama ob rami boste tvorili tako močno verigo, da boste mogli premagati še tako težke ovire, ki bi jih lahko nastavljali običajni nasprotniki kakor tudi eventuel-ni izdajalci naše stvari.
Ako hočete — če bi vas pustile ob strani demokratične strake — morete za sestavo kandidatnih list za deželni parlament, poskrbeti vi sami ; v tem slučaju se morate vreči takoj na delo.
Dosti vas je in torej več kot dovolj, da uspete, da boste imeli enega ali več zaupnih mož v malem parlamentu v Trstu, ki bodo branili vašo pravdo in držali pokonci idealno zastavo materine zemlje.
To vam želimo z vsem srcem.
GIBANJE ZA PREPOROD FURLANSKE SLOVENIJE
VOLITVE	10.	MAJA	M
TUDI SLOVENSKI	JEZIK
VIDEMSKE	P
Stopili smo v čas propagande za izvolitev članov, ki bodo sestavljali prvi svet Dežele Furlanija - Julijska Benečija, za katero uresničitev se je naša jezikovna skupnost borila spontano in z velikim trudom.
Sedaj je tudi čas, da si vsi slovensko govoreči ljudje videmske pokrajine, ki so se vedno izkazali delavni in lojalni državljani, izprašajo vest in da se ne boje povedati v javnosti, kako so z njimi postopali v zadnjih desetletjih.
Ni napačna trditev, da ravnanje ni bilo zadovoljivo.
SLOVENSKA JEZIKOVNA SKUPNOST JE BILA V RESNICI .ZANEMARJENA IN PONIŽANA V VSAKEM POGLEDU IN PRAV ^ATO JE TREBA DANES IZKORISTITI PRILIKO VOLITEV IN GLASNO ZAHTEVATI ZAŠČITO IN OBRAMBO VSEH PRAVIC.
V prvi vrsti zahtevamo: obrambo tradicionalnih vrednot, h katerim spadajo med drugim tudi JEZIK, ZGODOVINA, KULTURA IN FOLKLORA; nato INTERVENCIJO DEŽELE Z ZADOSTNIMI POMOČMI, da se bo naša jezikovna skupnost, z izvajanjem javnih del, z postavitvijo industrij in drugih virov zaslužka ter mogla ekonomsko in socialno zopet dvigniti. PREDVSEM BI SE NA TA NAČIN ZAUSTAVIL ŽALOSTNI POJAV EMIGRACIJE, ZARADI KATERE SE NAŠE DOLINE VSAK DAN BOLJ PRAZNIJO IN NAŠI JEZIKOVNI SKUPNOSTI BI SE TAKO ZAGOTOVIL TUDI NJEN OBSTOJ, KI JE DANES V RESNI NEVARNOSTI.
GIBANJE ZA PREPOROD FURLANSKE SLOVENIJE — ustanova, ki se je bolj kot kateri koli drug zanimala in se še zanima za usodo slovensko govorečih ljudi Furlanije — smatra za svojo dolžnost, da se v tem: trenutku obrne do vseh demokratičnih strank, ki imajo za program napredek, blagostanje in socialno pravico, da bi vključile v svoje liste kandidate, ki pripadajo slovenski jezikovni skupnosti in ki bi bili res vdani materini zemlji.
EDEN ALI VEČ ZASTOPNIKOV NAŠE JEZIKOVNE SKUPNOSTI V DEŽELNEM SVETU BI PRAV GOTOVO BRANILI V VSEH ISTANCAH PRAVICE SLOVENCEV V VIDFMSKT PO KRAJINI.	J
Če demokratične stranke ne bodo vključile v svoje liste imen slovensko govorečih ljudi, bo seveda naša skupnost popolnoma upravičena predstaviti, tako v videmskem kot v tolmeškem okrožju svoje lastne liste.
Videm, dne 1. marca 1964.
KOORDINACIJSKI ODBOR
m
K A. V
Obdelovanje zemlje po teh naših strmih bregih je zares težavno.
Illllll!llllllllllll|l|l|l|||l|!|l|||||||l|l|||!|||||||l|||||||!|!|||||!|||||||||!|||||||||l|l| ll!llli|lllllltll|l|l|!| l>llllllllli|l|llllllllllill|ll!lllilll!|||l|l|||||||||||||i|||||i|||||||||||||l|!|||i||||||||||
KOMUN REZIJA
AVTONOMNA- REPUBLIKA ?
»Triumvirat« v komunu - Ljudje zahtevajo demokratično izvoljeno komunsko administracijo, da se tudi izognejo komisarskim stroškom
Zdi se, da se hoče spremeniti rezijanski komun v republiko zase. Takoj bomo povedali zakaj, čeravno smo to omenili že v preteklih številkah »Matajurja«.
V Reziji se namreč dogajajo nenavadne reči, ki bi jih lahko smatrali celo za nepravilne, Opaziti je, da se nekateri državni, kakor tudi komunski in pokrajinski zakoni, tolmačijo več ali manj elastično in aplicirajo po lastnem vidiku.
Na mesto komunskega sveta, ki je propadel, ker so župan in večina komunskih svetovalcev podali ostavke, je prišel — in ne vemo na podlagi katerega odloka — »triumvirat«, ki ga sestavljajo trije bivši odborniki in sicer Galdino Madotto, Felicito Tosoni in Luigi Pugnetti.
Čudno, pred dnevi je ta »triumvirat« pripravil in odobril proračun za leto 1964. Po zakonu bi moral komunski proračun odobriti le izvoljeni komunski svet ali pa prefekturni komisar, če člani sveta ali večina njih podajo ostavke (člen 305 Testo Unico Legge Provinciale e Comunale 1934).
Je li dopusten tak postopek? Saj vendar nismo več v dobi »ventennala«, ko so se v komunskih administracijah fašistični podestati ali komisarji obnašali kot gospodarji in v brk vsem zakonom in brez obzira na ljudstvo, ki je težko prenašalo že tako nasilno fašistično diktaturo. Vsi trije zgoraj omenjeni bivši odborniki, ki sestavljajo ta »triumvirat«, so trgovci in gostilničarji. Pugnettiju, ki je najstarejši, je bila, po ostavkah večine članov sveta in župana, dana naloga — toda od koga? (ljudje, ki bi imeli popolno pravico, mu je prav gotovo niso dali) — da podpisuje uradne komunske liste. Gospod Luigi Pugnetti je bil, če se ne motimo, za časa fašizma
in med nemško okupacijo, in to je dobro vedeti, komisar rezijanskega komuna, imenovan naj-prvo od fašističnega prefekta in ga je potem potrdil na svoje mesto tudi nacistični gauleiter.
Prebivalstvu Rezije ni po volji takšna situacija v komunu in _______________________________—dl —
(Nadaljevanje na 2. strani)
mm
i OKOLI GLOBUSA
RIM — Italijanska vlada je sprejela zakon, s katerim bo vojački rok od dosedanjih 18 mesecev skrajšan na 15 mesecev. Zakon morata potrditi še parlament in senat, vendar ni pričakovati da bi prišlo do težav pri dokončnem izglasovanju.
MOSKVA — Predsednik danske vlade Jens Otto Krag je ob koncu svojega obiska v Sovjetski zvezi poudaril, da je bil ta obisk nov prispevek v odnosih med obema državama. 2e samo dejstvo, da sta Sovjetska zveza in Danska sosedi, je dejal Krag, narekuje dobre sosedske odnose. Hkrati je Krag izjavil, da njegova vlada podpira sovjetski predlog o prepovedi uporabe sile pri reševanju mednarodnih sporov.
ANKARA — Na predsednika turške vlade Ismeta Inontija je bil izveden ar tentat, ki pa se je ponesrečil. Policija je poleg atentatorja aretirala še skupino ljudi iz rojstnega kraja atentatorja, posebna komisija pod nadzorstvom notranjega ministra pa je začela široko zasnovano preiskavo.
NEW YORK — Amerika je ukinila vojaško pomoč Britaniji, Franciji in Jugoslaviji, ker te države niso sledile ameriškemu pozivu, da morajo prekiniti gospodarske odnose s Kubo. Odločitev ameriške vlade je tudi v ameriških krogih sprožila negativne odzive in je na primer washingtonski »Evening Star« v tej zvezi zapisal, da se je ameriška vlada »spravila v neprijeten, če ne celo smešen položaj pred svetovno javnostjo«. List ugotavlja, da je ukinitev pomoči omenjenim državam zgolj formalno dejanje, ker te pomoči praktično ni, pa tudi, če bi šlo za velike vsote, nobena teh držav ne bi zavrgla svojega nacionalnega ponosa, »zato je cela akcija neumna«.
PARTITI E ORGANIZZAZIONI IN MOVIMENTO PER LE PROSSIME CONSULTAZIONI ELETTORALI
ANCHE GLI SLOVENI DELLA PROVINCIA DI UDINE DEVONO ESSERE AI LORO POSTI
E il momento di buttarsi Juori, oltre l’ostacolo, se si vuole veder rispettali e difesi i propri diritti Uno per tutti e tutti per uno: è un proverbio vecchio ma sempre valido - Più forte sarà la voce al Consiglio regionale e più larghi saranno i benefici che ne deriveranno alla nostra Comunità
Come avevamo previsto, non appena il Consiglio dei Ministri decretò la data di svolgimento per l’elezione dei membri del Consiglio della Regione Friuli - Venezia Giulia (10 maggio 1964), Partiti ed Organizzazioni, già del resto sul piede di attacco, hanno preso rapidamente posizione ed ora sono in pieno movimento.
Era naturale comunque, che cosi fosse, anche perchè cosi è sempre stato.
Ma ciò che a noi interessa, e che vorremmo fosse, è la battaglia che dovrebbero e debbono condurre, durante il verosimilmente infuocato periodo elettorale, i cittadini di parlata slovena della provincia di Udine e più precisamente quelli residenti in raggruppamenti nei territori della Slavia Friulana, della Val Resia e della Val Canale.
E’, del resto, da un bel po’ che noi ci occupiamo del problema inerente all’unità di tutti i cittadini di parlata slovena del Friuli ; e oggi ce ne occupiamo ancora di più perchè si sta attraversando un periodo che, si può dire, è da ritenersi determinante, e quindi risolutivo, per le sorti avvenire delle minoranze etniche e linguistiche.
La minoranza slovena della provincia di Udine non ha soltanto da difendere e preservare un patrimonio ideale, tradizionale e storico, del quale è logicamente gelosa e nel contempo orgogliosa, ma sente che è anche suo dovere reclamare per le cose materiali di ogni giorno, per la sua stessa esistenza, insomma, fisica e la propria sopravvivenza e conservazione, oltreché per i suoi diritti derivanti dal suo stato etnico e linguistico e che, finora soltanto sulla carta, risultano tutelabili e protetti sia dalla Carta Costituzionale della Repubblica italiana che dall’articolo 3 dello Statuto Speciale della Regione Friuli - Venezia Giulia.
SERRARE SOTTO E NON MOLLARE
Avanti, dunque: la strada è giusta e il momento è veramente favorevole.
Condizione esenziale per trarre il massimo vantaggio sotto ogni rapporto dal momento favorevole è il concentramento di tutte le forze in un unico solido blocco, in un unico ben definito schieramento.
UNA sia la volontà: battersi unitariamente, uno fianco all’altro; UNO sia il programma: votare compatti per mandar re uno o più genuini rappresentanti locali al Consiglio regionale; e sarà questa una delle prime e più grandi soddisfazioni.
Serrare quindi sotto e non mollare in nessuna circostanza e per nessun motivo; e chi veramente ama questa terra, chi veramente sente l’orgoglio delle proprie origini, non può essere indeciso, non può avere dubbi o tentenainenti sul come comportarsi.
Non può sentirsela, insomma, di venir meno al proprio dovere di compiere fino in fondo, e con la massima decisione, quanto l’intimo della propria coscienza gli suggerisce di fare per le maggiori fortune della terra materna e delle sue laboriose e leali popolazioni.
Chi mancasse, si badi bene, per motivi
di opportunità, di arrivismo e peggio ancora per ragioni di basso interesse, a tale dovere, non farebbe che tradire malamente una causa che con tanto impegno, sacrificio e calore hanno difeso i nostri amati e venerati avi e gli uomini più illustri del nostro tempo e tra questi gli indimenticabili professori Musoni e Trinko.
Compia dunque ciascuno di voi, con slancio e franca lealtà, il proprio dovere.
Fate che l’auspicata e necessaria unità divenga subito una palpante e costruttiva realtà.
Spalla a spalla formerete una catena tanto solida da resistere a ogni più violento strappo operato sia dagli avversari
MOVIMENTO PER LA RINASCITA DELLA SLAVIA FRIULANA
l.e elezioni del IO maggio devono giovare anche alla Comunità linguistica slovena della Provincia di Udine
Ci troviamo in piena campagna per l’elezione dei membri che -comporranno il primo Consiglio della Regione Friuli - Venezia Giulia e per la cui realizzazione la nostra Comunità si è battuta spontaneamente e con grande impegno.
Ora per tutti i cittadini di parlata slovena della provincia di Udine, che si sono sempre dimostrati operosi e leali, si tratta di fare un esame di coscienza e di non aver paura di far conoscere aH'opinione pubblica come si è stati trattati in questi ultimi decenni.
Non si sbaglia affermando che il trattamento non ha mai soddisfatto. LA COMUNITÀ DI LINGUA SLOVENA IN REALTÀ È STATA TROPPO TRASCURATA E UMILIATA SOTTO OGNI RAPPORTO; ED È APPUNTO PER QUESTO CHE OGGI BISOGNA APPROFITTARE DELLA CONTINGENZA ELETTORALE PER RECLAMARE A GRAN VOCE LA TUTELA È LA SALVAGUARDIA DI TUTTI I DIRITTI.
In particolatre si chiede: difesa dei valori tradizionali che, tra l’altro, comprendono LINGUA, STORIA, CULtURA E FOLCLORE; poi INTERVENTO DELLA REGIONE CON SUFFICIENTI E TEMPESTIVI AIUTI, tali cioè da permettere, con la costruzione di opere di pubblica utilità, con la creazione di industrie e di altre fonti di lavoro, e con il turismo, alla Comunità di risollevarsi economicamente e socialmente. INNANZITUTTO CIÒ PORREBBE UN FRENO AL TRISTE FENOMENO DELLA EMIGRAZIONE CHE VA SPOPOLANDO LE NOSTRE VALLI E GARANTIREBBE LA SOPRAVVIVENZA DELLA COMUNITÀ LA CUI ESISTENZA È ORA SERIAMENTE MINACCIATA.
Il MOVIMENTO PER LA RINASCITA DELLA SLAVIA FRIULANA — Ente che più di tutti si è sempre interessato e si interessa delle sorti delle popolazioni di parlata slovena del Friuli — ritiene suo dovere in questo momento rivolgersi ai Partiti che hanno per programma il progresso, il benessere e la giustizia sociale, affinchè includano nelle loro liste candidati appartenenti alla Comunità linguistica slovena e che diano garanzia di serietà, onestà e soprattutto di devozione alla terra madre.
UNA O PIÙ VOCI DELLA NOSTRA COMUNITÀ AL CONSIGLIO REGIONALE NE FAVORIREBBE SENZ’ALTRO PIÙ ADEGUATAMENTE LA SUA TUTELA E LA DIFESA IN OGNI ISTANZA DEI SUOI DIRITTI.
È naturale che qualora i Partiti democratici omettano di includere nelle loro liste nomi di cittadini di parlata slovena, la nostra Comunità farà bene a provvedere a presentare proprie liste sia a Udine che a Tolmezzo.
Udine, 1° marzo 1964.
IL COMITATO DI COORDINAMENTO
RESIA STA DIVENTANDO
UNA BEPUBBtICHETTA AUTONOMA?
Un triumvirato in Comune - La popolazione vuole un Consiglio democraticamente eletto anche per evitare le spese commissariali
di sempre che da eventuali traditori della causa.
Se volete — qualora i Partiti democratici vi trascurassero — per il Consiglio regionale potete provvedere voi stesi a compilare una lista di candidati graditi all’intera popolazione; e in questo caso datevi subito da fare.
Siete in molti, e più che sufficienti per farcela; per avere cioè uno o più uomini di fiducia nel piccolo Parlamento di Trieste, pronti a difendere la vostra causa ed a tener alta la bandiera ideale della terra madre.
Noi ve lo auguriamo di tutto il cuore.
Il Comune di Resia sembra aver l’aria di volersi trasformare in repubblica. Diciamo subito il «perchè» anche se ne abbiamo fatto già cenno in nostri precedenti numeri.
A Resia infatti succedono cose da ritenersi fuori della tradizionale consuetudine e addirittura, si potrebbe anche dire, fuori della legalità.
Si vede che ancora certe leggi dello Stato e certe leggi provinciali e comunali vengono interpretate, e conseguentemente applicate, in modo elastico cioè secondo un proprio punto di vista.
Decaduto per dimissioni il Consiglio comunale, Sindaco compreso, al suo posto è subentrato — e non si sa bene in base a quale disposizione — un triumvirato composto da tre ex assessori e precisamente da Galdino Madotto, Felicito Tosoni e Luigi Pugnetti.
Ebbene giorni fa questo triumvirato ha predisposto e approvato il bilancio preventivo per l’anno 1964. Secondo la legge l’approvazione del bilancio preventivo deve essere fatta dal Consiglio comunale (art. 305 del Testo Unico 1934) oppure dal Commissario prefettizio qualora i membri del Consiglio o la sua maggioranza sia resa dimissionaria.
E’ mai possibile una simile procedura? Non si è mica più nel clima del «ventennale» quando nelle amministrazioni comunali il Podestà o i suoi tirapiedi la facevano, e con prepotenza, da padroni, e in barba a tutte le leggi e senza riguardo verso il popolo che mal sopportava la tracotante dittatura fiscista.
I tre citati ex assessori sono commercianti ed esercenti del luogo.
Luigi Pugnetti, che è il più anziano, è stato delegato — ma da chi? Non certo dalla popolazione, che ha diritto sovrano — dopo la decadenza del Consiglio, a firmare i documenti ufficiali del Comune. Il signor Luigi Pugnetti, merita ricordarlo, se non andiamo errati, durante il periodo fascista e di occupazione tedesca è stato Commissario del Comu-
ne di Resia, prima in seguito alla nomina da parte del Prefetto fascista e poi per il benestare dato dal Gauleiter nazista.
La popolazione di Resia pertanto non gradisce affatto una simile situazione al Comune, e perciò essa insiste più che mai affinchè si proceda il più rapidamente possibile ad una consultazione elettorale che dia al Comune una vera, autentica democratica Amministrazione con la proporzionale rappresentanza di ciascuna borgata o frazione, che sia cioè all’altezza di tutelare sotto ogni rapporto i suoi interessi, particolari e generali.
E con la nuova Amministrazione, naturalmente, anche il peso economico di una gestione commissariale verrebbe a cessare.
In quanto a noi saremmo oltremodo lieti che l’aspirazione della popolazione resiana — aspirazione che vuol dire ritorno alla normalità, quindi alla fiducia — divenga il più presto possibile un fatto compiuto.
Solo con il ritorno alla normalità, che vuol dire legalità democratica, è possibile a tutta la Comunità linguistica resiana, dal capoluogo (Prato) alle più lontane ' e più disagiate borgate fino a Stolviza, Coritis e Uccea, di aver voce in capitolo, ; attraverso i suoi rappresentanti eletti, ! sia nella compilazione dei bilanci preventivi, che ammontano sempre a parecchie decine di milioni, che in sede di approvazione; e ciò per equamente soddisfare le esigenze delle varie frazioni e borgate ed in particolare per quanto riguarda la assistenza, lavori pubblici e quant’altro di pubblica utilità.
Ed una sua parola, la Comunità resia-na potrà pur dire qualcosa anche riguardo al sistema del pagamento delle tasse che non soddisfa affatto le famiglie che sono quasi tutte disagiate e verso le quali ben si potrebbe venire incontro sollevandole dal tributo che generalmente viene pagato con le modestissime rimesse degli emigranti.
AGGIORNARE LA CARTA PROFESSIONALE
Avvertiamo che la «Carta professionale» introdotta in Svizzera nell’Edilizia e Ge-pio Civile, nell’Industria del granito e marmi e nel ramo della posa di piastrelle e mosaici, va aggiornata alla svelta affinchè essa abbia validità per l’anno in corso. Coloro che non lo faranno —• si tratta di far applicare alla «Carta» il timbro «FLEL 1964» — saranno assoggettati al pagamento del «Contributo di solidarietà» che nell’edilizia è di 42 franchi annui per gli operai qualificati e di 36 franchi per i manovali.
LE FAMIGLIE DEGLI EMIGRANTI SUSSIDIATE?
Secondo voci correnti negli ambienti stranieri dei nostri emigranti, il Ministero del Lavoro italiano avrebbe deciso il versamento, una tantum, di diecimila lire ad ogni famiglia di emigrati rimasta in Italia.
La cifra, come si vede, è modesta, ma, purché venga, è sempre meglio che niente.
EMIGRANTI CHE NON TORNANO
Lo stillicidio dei nostri emigranti nelle miniere oltre frontiera purtroppo continua.
Tra gli ultimi a lasciarvi la vita risul-
tano Mario Cianfardini, di 43 anni, coniugato con due figli, e Lino Leonardi, di 35 anni. Il Cianfardini è deceduto'a Sou-vret in fondo al Pozzo n. 6 della Società Fontaine per esere scivolato tra i tamburi della testa motrice di un nastro trasportatore, mentre il Lenardi venne investito e ucciso da ima frana nelle Cave di Ognée a Sprimont (Liegi), mentre, appeso ad una corda, stava esplorando una parete.
ACCORDI FIRMATI A BERNA
Due importanti accordi sono stati firmati a Berna: uno riguarda le provvidenze contro le malattie professionali — tra cui la silicosi che interessa diecimila minatori italiani — e l’altro le modalità di esecuzione della Convenzione italo-svizze-ra del 1962 sulla sicurezza sociale.
Quest’ultimo accordo costituisce lo strumento per l’applicazione della Convenzione stessa la quale rappresenta un notevole progresso nei rapporti di emigrazione tra l’Italia e la Svizzera, in quanto so stituisce vantaggiosamente gli accordi preesistenti in materia di assicurazione per la vecchiaia e superstiti introducendo disposizioni più favorevoli ai lavoratori italiani e contempla inoltre l’assicurazione contro gli infortuni professionali e non professionali, nonché la concessione degli assegni familiari.
m,n 111 n 11111 im mn i miiin 111 n n i n 11 n 111 n m n 11 um n i m n n li i n n i un i n 111 n il i lumi mi
PACE E MAI GUERRA
Il mondo del lavoro più che tutto ha bisogno di vivere in pace e di voler in ogni modo la pace che è il bene supremo dell’umanità.
Lo scienziato Linus Pauling, premio Nobel per la pace 1962, ha predetto la scomparsa della guerra dal nostro pianeta ed ha illustrato un programma di sette punti per garantire la realizzazione della sua previsione. Egli si è così espresso: «Credo che con il passare del tempo riusciremo a realizzare un mondo libero non solo dalla guerra, ma anche dalla fame, dalle malattie, dallo spreco delle risorse naturali e dall’analfabetismo, e che questo sarà un mondo degno dell’intelligenza dell’uomo».
Secondo Pauling il programma dei suoi sette punti dovrebbe essere adottato immediatamente; e questi punti sono: 1) Accordo fra Mosca e Washington che isti-
tuisca il controllo nazionale - internazionale sulle scorte di armi atomiche; 2) Presenza di osservatori dell’ONU nelle stazioni di controllo nucleari negli USA e nell’URSS; 3) Stanziamento di cento milioni di dollari per lo studio dei metodi per conseguire la pace; 4) Promuovere il riconoscimento della Cina comunista da parte delle altre nazioni del mondo; 5) Immediata sospensione della costituzione di scorte nucleari, specialmente da parte della NATO con armi nucleari americane; 6) Istituzione nel mondo di zone disatomizzate e di zone disarmate. Una «regione disarmata» rappresenterebbe la soluzione ideale del problema tedesco; 7) Elaborazione di una legge intemazionale per consentire dei referendum da parte dell’ONU allo scopo di porre fine alle piccole guerre e di arbitrare le controversie nazionali e internazionali.
Izvoz cistern „S1NT0BLINDA„ za Jugoslavijo obavlja tvrdka
IFi®®liJ€(gD© POlglUli,
GORIZIA, Via Codelli n. 5 - Italija - Tel. 21.08
VETRORESINA
udine	italy
« SINTOBLINDA » je cisterna močne konstrukcije izdelana iz mas poliestera s steklenim vlaknom. Izdelana je iz enega samega » monolitičnega « kosa. Pritrjevalni deli in oblò iz nerjavečega jekla.
Karakteristika te cisterne je njena čvrstost združena s pri-rodno lahkoto. Njena brutto težina je 2 do 4% od netto težine. Se lahko pere in sterilizira in je zato zelo higienična in vzdrži temperature od —50 do +150° Celzija.
Kapaciteta čistem: od 1.000 do 30.000 litrov.
»imunim imi,
'JI
Iz Nadiške doline
Shod živinorejcev v Špetru
Izood Kolovrata
LJUDJE SPET V STRAHU
Preteklo nedeljo so se zbrali na pobudo provincialnega inšpektorata za agrikolturo an provincialne zveze živinorejcev v lokalih špeterskega komuna neštjeti živinorejci iz Nadiške doline, ta-vorjananskega an prapotniškega komuna. Prisotna sta bla, poleg kumetov, dr. Missio — predsednik furlanske zveze živinorejcev an Giacomo Pascolini — inšpektor za agrikolturo. Namjen shoda je bil, de so skupaj proučeval probleme živinorejcev an kaj bo korlo naredit, de se bo ta izbuoj-šala, to če rejč, de bi živinoreja postala resnična baza lokalne agricolture. Predstavnika inšpektorata an provincialne zveze živinorejcev sta prisotnim tud po-vjedala do kajšnih olajšav an beneficijev imajo živinorejci pravico an de bo korlo biti, za priti do tjeh potrjebščin, u parvi vrsti enotni. Povjedal so jim tud, de ima Nadiška dolina use kondi-cioni za takuò velik razvoj živinoreje, de bi lahko selekcionirano živino eksportirala an ne im-portirala, kar je tuo sadà v navadi.
Prisotni so bili dakordo z vsemi tistimi pametnimi predlogi an zatuò so ob zaključku shoda ustanovili lokalno sekcijo furlanske zveze živinorejcev an imenoval Maria Lebana iz Dolenje Mjerse za provizoričnega predsednika an izbral tud po adnegà delegata iz vsakega komuna. Zastopnik za špeterski komun je Anton Ko-redič.
Sekcija bo skrbela, de bojo komuni Nadiške doline dobil use beneficije an pomoči, ki so predvidene za gorske kraje.
V Špetru se je zbrala tud »assemblea« veterinarskega konzorcija komunov Nadiške doline, katjere so se udeležil vsi sindi-ki komunov, ki so v tjem konzorciju (Sv. Peter, Sv. Lenart, Sovodnje, Podbonesee, Grmek, Dreka pod Kolovratom in Srednje). Med drugim so diskutiral o boju proti afti, ki djela vsako ljeto tarkaj škode. Sindik in konzorcialni veterinar sta informirala delegate, da je dalo ministrstvo za zdravstvo (Ministero
zato si želi, da bi bile sklicane komunske volitve čimprej, da bi mogli tako izvoliti res pravo demokratično administracijo, v kateri bi bile zastopane vse vasi in zaselki. Takšna administracija bi prav gotovo v vseh pogledih branila interese vseh občanov, pa naj si bodo to interessi posameznih vasi kakor celotne skupnosti. Z novo izvoljeno administracijo bi se seveda izognili tudi nepotrebnim stroškom, ki jih zahteva komisarsko upravljanje.
Zares bi bili veseli, če bi videli da so se želje Rezijanov izpolnile, da se je stanje v komunu nor-mariliziralo in da se je torej vrnilo zaupanje.
Samo s povratkom noi'maliza-cije, ki pomeni demokratično zakonitost, bi bilo mogoče vsej
della Sanità) na rapolago zastonj 3.500 doz cepiva (vaccino), s katerim se bo moglo cepit uso živino Nadiške doline.
NESREČE. Par djelu se je močno udaru u prsa 54 ljetni Lino Slobbe, oče špjetarskega kaplana don Luciana. U špitalu, kjer so konštatiral, de ima mož nalom-jenih več reber, bo muoru ostati kajšnih deset dni.
Tud 2 Ijetno Danilo Petričič iz Špetra so muoral pejat zlo na hitro u špitau, zaki je popila va-rekino. Oprali so ji želuodec an takuò spravili čečico iz nago-barnosti.
Podbonesee
UMRLA JE ELENA QUALIZZA
Dne 27. februarja smo spremil k zadnjemu počitku našo drago vaščanko 58 ljetno Eleno Qualiz-za roj. Struzzo iz Laz. Notici j a o njeni prezguodnji smrti je zlo prizadela ves podboneški komun, saj je bla ranka zlo parljubljena po use j okuolici. Use j žlahti izrekamo naše sožalje.
DIVJI PRAŠIČI DJELAJO ŠKODO
Ljudje so spet zagledal prejšnji tjedan veliko skupino divjih prašičev. Paršli so iz hoste an šli potlè pruot Ivancu, ki je že brez snega an tam so preril dost zemlje, zaki so iskal za jest. Ljudje se bojijo de jim bojo uničili vse posevke an zatuò bi rad videli, de bi j agri nanje organiziral jago ali pa jih usaj pregnal iz naših krajev.
Čedad
CJESTA V RONKE
Po akordu čedadske komunske administracije s provinco bojo v kratkem sistemiral na stroške čedadskega komuna cjesto, ki vodi iz Ronk pruot tisti cjesti,
rezijanski jezikovni skupnosti, od Ravence pa tja do najbolj zapuščenih vasi kot so Stolbica, Korita in Učja v Belem potoku, priti do besede potom svojih legalno in demokratično izvoljenih zastopnikov, tako pri pripravljanju proračunov, ki znašajo vsako leto več desetin milijonov, kot pri njihovih sprejetjih. Na ta način bi se moglo bolje zadovoljiti vse vasi in zaselke, posebno pri razdeljevanju pomoči in pri izvajanju javnih del.
Rezijanska skupnost bi mogla le reči svojo besedo tudi glede sistema plačevanja dajatev, s katerim niso zadovoljne družine, ki so skoraj vse nepremožne in bi se jim moralo priti naproti z delnim al celotnim odpisom dajatev, ki jih plačujejo s skromnimi pošiljkami emigrantov.
ki peje v Praprotno v Idrijski dolini. Na tisto vižo se bo lahko zlo izbuojšal ves promet.
KOLIKO JE VOTANTOV
Iz pregleda volilnih list je razvidno, de je v čedadskem komunu 7.814 ljudi, ki imajo pravico za votat (3.786 mož in 4.028 žensk).
NESREČA NE POČIVA
Delavec Pasquale Loszach iz Grmeka se je močno ur jezu v čampno dlan, kar je žagu drva. Ozdravu bo v dveh tednih.
Achille Cernota iz Jeronišča pod Matajurjem je padu z lam-breto in se močno poškodoval po obrazu. Ozdravu bo v 10 dneh.
Emilija Cencič iz Kala pa se je par djelu močno ranila z gnojnimi vilami. Tudi njo so muoral pejat v čedadski špital.
Tud 65 ljetni Žnidar Ernest Spec-cogna iz Klen ja je muoru iti u špitau, zaki je padu z bicikleto na cjesti, ki peje u Ažlo an se močno udaru u prsa.
Gelindo Ludero se je z rončejo usjeku u čampno koljeno.
Usjem ponesrečencem an še do-stim drugim, ki se zavoj boljezni zdravijo po špitalih, želimo, de bi kmalu dobrò ozdravili.
Tavorjana
IZ KOMUNSKEGA KONSIIJA
Na zadnjem komunskem kon-silju so med drugim odobrili tud proračun (bilancio preventivo) in sklenil kupit kos zemlje, kjer bo športni kampo. Ob koncu zasedanja so tud potrdil prožet za sistemacijo tistega tronka cjeste, ki vodi iz Tavorjane v Kanalut.
Francija je med evropskimi državami tista, ki ima največje število italijanskih emigrantov. Iz podatkov censimenta od 7. marca 1956 je razvidno, da je bilo takrat v Franciji 1.815.000 tujcev, medtem ko jih je bilo leta 1954 le
1.553.000'.
Italijanskih emigrantov je po podatkih zadnjega ljudskega štetja 664.700 ,a to število je lansko leto že precej naraslo. Računajo, da je Slovencev iz videmske pokrajine za stalno naseljenih v Franciji okoli 10.000, od katerih jih je naturaliziranih okoli 5.000, sezonskih delavcev pa je od 2.500 do 3.000.
ZA EMIGRANTE V BELGIJI
Obveščamo vse naše emigrante v Belgiji, da more vsak delavec, ki si je pridobil v tej državi pravico do bolniške blagajne, obdi-žati to pravico tudi izven belgijskega teritorija, če zaprosi za legalni odpust ali pa za gospodarjevo potrdilo, v katerem je razvidno, da je z njim v delovnem odnosu. Zakon predpisuje, da delodajalec ne more nikdar dovoliti ukinitev pogodbe za več kot en mesec in kdor hoče ostati v Italiji več časa, mora imeti potrdilo o brezopselnosti, v katerem je izjavljeno, da je delavec vpisan v seznam brezposelnih in da je bil pooblaščen oddaljiti se z delovnega mesta za dobo, ki ne sme biti krajša od enega
Ljudje se še njeso pomirili od zadnjega poplaha, ki je paršu u vso okuolico, zaki se je iz za-padnega grebena Matajurja utrgala velikanska skala an zvoj plazov, ki so se začel trgati posjero-de po Nadiški dolini, eden tud u Krasu u dreškem komunu, an že se je nastanil u nas vseh spet nov strah. Kameniti zid, ki drži gor cjesto, ki peje iz vasi Kraj pruot obmejnemu bloku Solarje, se je začel podirati. Tista cjesta je bla nareta še u parvi svjetou-ni uojski. Nimar so jo samo malo strojil, a le za silo, sada je paršla pa velika odjuga (scirocco), ki je kar naenkrat razrahljala zmarznjeno zemljo an kamenje, kar pomaga, de se je začeu usedati .več metru visoki zid. Komun je poklicu na lice mesta karabinerje an tehnike od »Genio Civile« (tehničnega urada) iz Vidma, de so se prepričali u kaj-šni nagobarnosti živijo ljudje pod Kolovratom. Dok ne bojo po-strojil tistega zidu, bojo ljudje nimar u nagobarnosti an zatuò je nujno potrjebno, de se šobit uzamejo provedimenti, de ne bo prepozno.
ROMILDA TRUŠNJAK
IZ KLOBUČARJEV ŽRTEV PROMETNE NESREČE
Kar mislit si ne moremo, de je prejšnjo nedeljo za nimar odšla iz Klobučarjev 45 ljetna Romilda Trušnjak por. Rutar. Zena je ustala zguodaj zjutraj in se odpeljala s korjero na obisk k
meseca in ne daljša od treh mese-cev.
V slučaju bolezni je potrebno, da emigrant obvesti o tem svojega delodajalca s priporočenim pismom, da se izogne, da ga ta ne nadomesti z drugim delavcem. V slučaju ozdravljenja se je pa treba držati datuma, ki je predpisan za zopetno delo, upoštevajoč, da je vsak zamujen dan smatran za neopravičeno odsotnost. Vse storitve je treba zahtevati oziroma zaprositi pri INAM in vedeti, da belgijske bolniške blagajne ne bodo ničesar povrnile, če ne gre vsa zadeva potom te ustanove.
KRIZA ZA STANOVANJA EMIGRANTOM
Na žalost je v Nemčiji vprašanje stanovanj za naše emigrante še vedno nerešeno. Čeravno je bilo napravljenih v to svrho že nešteto intervencij, ne moremo reči, da je špekulacija za stanovanja v škodo Italijanov, prenehala. Nasprotno, ta se prilagaja vedno novim situacijam, ki nastopajo žarah di emigrantskih konjuktur. V Nemčiji, kot vemo, delodajalec ni več obvezan skrbeti za stanovanje italijanskim delavcev (tudi če so jim dajali v najem za visoko ceno nehigijensko urejene barake).
VSE SE MORE ZGODITI
Tednik za italijanske kotoliške delavce v Evropi »Sole d’Italia«, ki se tiska v Bruxelles in ima svoje redakcije v Coloniji in Stuttgartu
sinu v Camino pri Buttriu, od koder se ni več varnila. Kar je v Buttriu izstopila iz koriere in šla čez cjesto ne de bi pogledala dol in gor, jo je povozu n jek avtomobilist iz Gorice. Ženo so šobit hudo ranjeno prepeljal v videmski špital, kjer je pa uboga reva že čez pol ure umrla.
Več ku en dan njeso vjedeli duo je ponesrečenka, zaki ni imjela par sebi nobednega dokumenta. Spoznal so jo šele drugi dan sinovi, ki so jo začel iskat posjerode, zaki je ni bluò damò in so jo nazadnje ušufal v špitalu martvo.
Sv. Lenart
ŠE O MOSTU ČEZ ARBEČ
Zadnjikrat smo pisali, de bojo v kratkem postrojih prehod čez Arbeč v Čemur ju, zaki so ga zlo poškodovali sudatje, kar so imeli vaje in pa tud lanske hude ure, sada pa muoramo povjedat, de so se kumetje med sabo pogua-rili in prišli do zaključka, de bi bluò buojš, de bi namjesto novega mosta, katjerega so parprav-jene zgradit vojaške oblasti, nardil novo cjesto, ki bi povezovala že obstoječi muost s cjesto ob čampnem brjegu Arbeča. Sada bojo ta prožet poslali v pregled vojaškim oblastem in če bojo potlè tud kmetje odstopil teren, kjer bo tekla cjesta, bojo šobit začel z djeli.
(Nemčija), je prinesel med drugim tudi to skoraj neverjetno novico :
»Nek italijanski delavec, zaposlen v železarnah Sulzer v Winter-turhu pri Zurigu, je bil odpuščen z dela in potem tudi izključen iz Švice, ker je v znak protesta zaradi slabe hrane, ki jo je dobival v železarski menzi, vrgel skozi okno krožnik krompirja«.
Zgoraj omenjeni list pravi, da je ta dogodek odkril nek parlamentarec iz Zuriga.
BELGIJSKA VLADA PRIZNALA SILIKOZO ZA PROFESIONALNO BOLEZEN
Končno je tudi belgijska poslanska zbornica sprejela načrt zakona, ki ga je predložilo ministrstvo za socialno skrbstvo, za priznanje silikoze kot profesionalna belezen rudarjev. Ta zakon, ki st( tiče italijanskih rudarjev v Belgiji, je stopil v veljavo dne 1. januarja 1964.
Nešteto rudarjev iz naših krajev je nestrpno čakalo na ta zakon, ker bodo mogli samo na ta način priti do zaslužene pokojnine.
POVIŠANE PLAČE GRADBENIM DELAVCEM V ŠVICI
S prvim januarjem t. 1. so povišali plače vsem gradbenim delavcem v Švici za 30 centezimov (45 lir) na uro. V tej vsoti je vštetih tudi deset centezimov poviška na osnovno plačo in 20 centezimov poviška na kontingent. Novico o povišku plač so dali v javnost tik pred božičnimi prazniki, ko so delavci odhajali domov na počitnice. Boje se namreč, da bodo izgubili pridno italijansko delavno silo, katere primanjkuje zlasti pri gradnji.
KOMUN REZIJA avtonomna republika?
Ill!llltlll!lll!llllllll!llllll|[|l|]|llll!lllllll!l!lll!ll|[|llll!llllll|lll|l|!ll|!ll|lll|l|.|llllllilll!l!ll|[|!ll|[|lll!lllllll!lllllll!ll|!|!|[|:|l|l|ll|||!|]||[|]|[ll|;|:|l|||l| 11111111111 lllll III 111111111111 II IIIIIIIIU1III 11111111111 IIIIIIU I
NOVICE ZA EMIGRANTE
KOLIKO ITALIJANOV JE V FRANCIJI
m
U.
ZjOLTlOAt rnJtouoU. fctaAcjL
MEDVED, SVINJA IN LISICA
Združili so se medved, svinja in lisica ter se dogovorili, da bodo orali zemljo in sejali pšenico.
Vprašajo drug drugega, kaj bo kdo delal in kako najdejo seme, da se preživijo.
Svinja reče: »Jaz vdrem v skedenj in ukradem seme, z rilcem bom pa orala.«
Medved pravi: »Jaz posejem.«
A lisica pristavi: »Jaz z repom požanjem.«
Izorali so in posejali. Prišla je žetev.
Začno se razgovarjati, kako bi pospravili pridelek.
Svinja pravi: »Jaz bom žela.«
Medved reče:» Jaz bom vezal snope.«
Lisica pristavi: »Jaz bom pobirala klasje.«
Poželi so in povezali snope. Sedaj se začno dogovarjati, kako bi omeli.
Svinja pravi :	»Jaz	pripravim
pod.«
Medved reče: Jaz zložim snope ter jih omanem.«
Svinja pravi: »Jaz bom stresala in ločila slamo od pšenice.«
Lisica reče : »Jaz očistim z repom pšenico plev.«
Svinja pravi : »Jaz bom vela.«
A medved pristavi : »Jaz razdelim žito.«
Končali so. Medved razdeli žito, a ga ne porazdeli pravično. Ker ga svinja prosi, ji da samo slamo, pšenico si pa vzame vso sam, a lisici ne da ničesar.
Lisica se razjezi in ga gre tožit. Pravi, da bo pripeljala človeka, ki bo žito pravično razdelil.
Svinja in medved se prestrašita in medved reče svinji : » Zakoplji se v slamo, a jaz splezam na hruško.«
Svinja se zakoplje v slamo, a medved spleza na hruško. Lisica odide ter sreča mačko, jo vzame s seboj, češ da gresta k škednju miši lovit. Ker je mačka vedela, da je na skednju dosti miši, rada privoli, med potjo pa skoči zdaj na to, zdaj na drugo stran za pticami.
Že od daleč jo opazi medved na hruški in reče svinji:
»Gorje, svinja! Glej, lisica vodi s seboj strašnega biriča! Ogrnil je kunji kožuh pa lovi celo krilate ptice ob poti.«
Medtem pa izgine mačka medvede izpred oči in pride med travo do skednja. Tam začne šušljati po slami. Svinja dvigne glavo in pogleda, kaj je. Mačka opazi njen rilec in misli, da je miš, pa jo zgrabi s šapami za rilec. Svinja se prestraši, zakruli in skoči ter zdrvi v potok, a mačko obideta groza in strah ter skoči na hruško. Medved si misli, da je lisica že zadavila svinjo in da gre zdaj nadenj, pa pade od strahu s hruške na zemljo in se ubije.
Tako je ostalo lisici vse žito in še slama povrhu.
Il|llll!lllllllllllllililil;lllllllllllllllll!lll!ll|i|l|lllll|i|llllllllllllllllllll!|l|'ll|l| l l l l l l l ll|i| l l l l!l!ll i lilllllllllilHl l lllll | MililJllJ I | 11 I I III I lili I I I I I
ČRTOMIR ŠINKOVEC
Kam odšel je striček Mraz, kam se je odklatil, ko z jegliči se pri nas breg je ves ozlatil?
Muckov se morda je ustrašil, sedli so na vrbo ; ali se pred sončkom splašil, ko mu grel je grbo?
Ali zlobno mladim drozdom z brado v gnezdo drega, ali v luži tam pod gozdom z žabami se krega?
Ali po gorah sneženih mrzel se košati in po grapah se ledenih s starko zimo brati?
NARODNA REZIJANSKA :
/ 7evesla
Našo Minco ženimo, čez Biel Patok jo pejemo, veliko doto ji dajemo : št j eri košpe vse hude an duoje stare še dobre.
Ta dina dana dunkica, Minčica Bučankica !
Per nas je dobra deželica : uonka s skute mauto dielamo, uonka s siera zide zidamo.
Ta dina dana dunkica.
Te k’ če iti u rezjansko vas, muore luožti medlo za pas, de pred sabo pomede, de se u smeti ne zamede!
Ta dina dana dunkica.
TOLMINSKI KMEČKI UPOR
Leta 1713, je izbruhnil veliki tolminski punt. Povod za ta punt so bili novi davki na meso in vino. Novemu davku so se Tolminci vstrajno upirali, zlasti o davku na meso niso hoteli nič slišati.
Glavni davkar za Goriško je bil strog človek in ni nobenemu prizanašal. Njegovi biriči so mu bili prav podobni, če ne hujši. Proti davkarju se je osnoval upor in se vedno bolj širil. Središče upora je bila Idrijska dolina in Sv. Lucija, pa tudi Trebu-šarji in Cepovanci so se pridružili. Izbrali so svoje voditelje Ivana Gradnika, Gregorja Kobala, Lovra Kragulja in Martina Muniha. Ves upor se je snoval na
l.lil!i:ilii:i!i;iiri.iri!i:iil!l.lililill!i:i>l!lil;lil!lilillil:iililil!l;lilil!l!lii ilililllllllllilllllilillilil'tillilililililltlililililililililililililililililllililllililililililililililililililil
Jakob in Wilhelm Grimm Prevedel Fran Albreht
ILA(0)1]€A GCAŠA
Bila je nekoč revna, pridna deklica. Živela je sama s svoio mamo in ničesar nista imeli jesti.
Pa je deklica šla v gozd in tam je srečala staro ženo, ki je že poznala njeno siromaštvo. Podarila ji je lonček, ki mu je bilo treba samo reči: »Lonček, kuhaj!«, in že je začel kuhati dobro, sladko kašo. Če pa je rekla :	»Lonček,
stoj !« je spet prenehal kuhati.
Deklica je prinesla lonček domov svoji mami. Tako sta bili rešeni svojega uboštva in stradanja in sta se najedli sladke kaše, kadar koli sta hoteli.
Ko je nekoč odšla deklica z doma, je rekla mama : »Lonček, kuhaj !« In lonček je začel kuhati, da se je do sitega najedla. Nato je hotela, da bi lonček spet nehal, a se ni spomnila prave besedice. In lonček je kuhal in kuhal. Kaša je stopila že čez rob lončka in se je kar kuhala in kuhala. Nakuhala se je je polna kuhinja in že cela hiša. In nato še druga hiša in potem cesta, kakor da hoče nasititi ves svet.
Nastopila je prava stiska. In živ človek ni vedel, kako bi se dalo odpomoči v tem čudu prečudnem, ki jih je doletelo.
Nazadnje šele, ko je ostala samo še ena hiša prazna, je prišla deklica domov ter rekla samo :
»Lonček, stoj !« In kakor bi trnil
je lonček obstal in nehal kuhati.
Vsakdo pa, ki je hotel spet priti v mesto, se je moral pregrizti skozi sladko kašo.
Orel in lisica
Orel in lisica sta sklenila prijateljstvo in se odločila, da bosta stanovala blizu drug drugega. 0-rel je zletel na visoko deblo in si tam splel gnezdo. Lisica pa je zlezla v grmovje, ki je bilo pod drevesom in je tam imela mlade. Nekega dne, ko je lisica odšla na lov, je orel lačen, spustil se je v grmovje, zgrabil lisičine mladiče in jih pojedel v družbi s svojimi orliči. Ko se je lisica vrnila domov in videla, kaj se je zgodilo, je bila žalostna in je sklenila, da se bo maščevala. Toda proti velikemu ptiču je bila brez moči,
Prav kmalu pa je bil orel kljub lisičini nemoči kaznovan, ker je prelomil obljubo prijateljstva. Na bližnjem travniku so namreč pastirji pekli jagnje, orel pa jim je odnesel goreče drobovje. Toda komaj je prišel v gnezdo, je zapihal hud veter, tako da so se vnele suhe šibe orlovskega gnezda. Vsi ožgani so orlovi mladiči popadali na tla. Lisica je pritekla iz svojega grmovja in jih pojedla.
tihem, dokler ni izbruhnil nenadoma z vso silo.
Ko pridejo sušca 1713 Tolminci po kupčij skih opravkih v Gorico in se hočejo vrniti z nakupljenim žitom in soljo domov, jih ukaže davkar prijeti in s konji, vozovi in vrečami zapreti na go-riški grad. Kakor blisk se je raznesla ta novica po Tolminskem. Kmetom zavre kri, začno zvoniti plat zvona in zbere se jih kakih pet sto iz raznih vasi. O-borožili so se s kosami in dolgimi palicami ter se odpravili na pohod v Gorico. Pri Solkanu jih sreča tolminski grof Coronini in jih skuša pomiriti, a zaman. Tedaj pošlje deželni glavar nekaj dragoncev in mušketirjev v Solkan. Ti skušajo kmete razkropiti in pri tem ustrele enega, dva pahnejo v Sočo, pet in dvajset jih pa ujamejo. Toda kmetje niso odnehali. Drugi dan s pomočjo kmetov iz bližnjih vasi zapode mušketirje in planejo v Gorico. Glavar in davkar sta se umaknila v gradu. Uporniki do tal porušijo davkarjevo hišo, ki je stala na Studencu, prihrume pred grad in zahtevajo, naj gospoda takoj izpusti vse ujete kmete z živino in blagom vred. Prestrašeni glavar jih izpusti in se s pismom zaveže, da se po Tolminskem ne bo pobiral davek na meso. Z neisrečenim veseljem so se vračali Tolminci domov, upor pa se je med tem širil v Brda in po Krasu.
Toda Avstrijska vlada je poslala sedaj glavarju v pomoč mnogo čet, ki so v kratkem času polovile glavne upornike. Na koncu malega srpana se je začela preiskava, ki se je vlekla skoraj devet mesecev. V malem travnu 1714 so razglasili sodbo: enajst voditeljev upora so obsodili na smrt, sto petdeset upornikov pa na dolgoletno ječo. Kazen so izvršili 20. malega travna na go-riškem travniku, kjer stoji danes steber sv. Ignacija. Načelnikom upora Ivanu Gradniku, Gregorju Kobalu, Lovru Kragulju in Martinu Munihu so odsekali najprej glave, nato jih pa razčetverili. Kose njihovih trupel so obesili pri Solkanu in v bližnji okolici. Drugi dan so usmrtili štiri druge Tolmince, tretji dan pa še tri upornike. Vsi tolminski župani so morali biti navzoči pri izvršitvi obsodbe.
STANKA VILHAR:
Sence pod Matajurjem
(ODLOMEK)
II.
Tonki se je začelo zaradi starega gnusiti vse:	duh	po	postelji,
njegov obraz, ki je pohotno zijal vanjo, in njegove roke, ki so tako grabežljivo štrlele naprej, da se jim včasih ni mogla izogniti. Rada bi zbežala domov, a se ji je zdelo, da sliši odmev materinega glasu:	»Ubogati moraš, biti mo-
raš postrežljiva, pfotrpežljiva !« Spomnila se je tudi nauka, ki so ga ponavljale nune, ko so ji preskrbele delo : »Postave so od boga in bog je postavil gospodarje. V vsem morate biti pokorne!« Tako so svarile dekleta z dežele in jih z molitvijo in pridigami pripravljale na službo. Da, gospodarji so že vedeli, komu je treba dati v roke ta ključ, to žensko posvetovalnico in posredovalnico za delo ! Nune so dekleta učile ponižno-
sti, pokorščine, delavnosti, molitve, nikdar pa jih niso svarile, kaj jim preti od boga postavljenih gospodarjev, nič jim niso povedale o tem kaj vse velikokrat zahtevajo, kaj vse bi morale ubogati in v čem vse ustreči, kar ni bilo rečeno v nobeni pogodbi, ne zapisano v nobenem zakonu. Niti besede ni bilo o tem, koliko je pasti in kje so nastavljene, da bi se jim »di-kle« izognile in se rešile. Govoriti o tem je pomenilo za nune razširjati in oživljati nemoralnost, v nevednih dekletih netiti upor. »Živeti morate čisto,« so govorile, a kdo naj bi jih razumel? Nihče ni govoril z dekleti o tem, ponavadi niti mati ne, ker jo je bilo sram in ker se ji je zdel to greh. Te stvari naj gredo svojo pot, narava skriva in obenem pomaga, da se vse samo razloži !
Tonka si je spočetka mislila, da
goji stari gospod zanjo očetovsko skrb in da bi se ga zaradi tega ne smela bati. Z njo je bil zelo prijazen že koj prve dni. Ni se jezil, če je napravila kaj narobe. Bo šlo dru-dič bolje, jo je zagovarjal. Vedel je ta prekanjenec, kako je treba delati z otroki, da si pridobiš njih zaupanje.
Ves drugačen pa je bil stari gospod nekega jutra, ko mu je nalivala kavo. Venomer ji je ponujal piškote in jo prijazno ogovarjal, da ni mogla od mize.
»Tako dobrih še nisi jedla kaj? Na vzemi, vzemi, kolikor hočeš!«
Tonka je vzela enega, potem še enega, bolj iz zadrege kot želje, saj se ji je zdelo, kot bi stala na žerjavici. Ob tisti uri razen nje in gospoda so še vsi spali ; tako zgodaj je vstajal, da je hitel nadzorovat svoje podjetje.
»Na!« Že zopet je potiskal v roke pest piškotov, ko je hotela odhiteti za delom.
»Ne, hvala, zadosti imam,« se je branila Tonka in stopila k vratom.
»Čemu se sramuješ? Pridi bliže!
Da rada ješ piškote, si lahko mislim. Zakaj se me bojiš?«
»No, le sedi,« ji je namignil in porinil prednjo prazen stol. »Vzemi si še smetane!«
Tonka je gledala z željnimi očmi, toda nekaj jo je stisnilo v grlu. Branila se je.
»No, no,« jo je trdneje prijel za roke, jo potegnil bliže, še bliže in si jo kot za šalo posadil na kolena.
»Ti, naša mala, ti !« Nežno ji je ovil roke okoli vratu, stisnil glavo k njenemu licu in se pomuzal : »Kaj praviš, ali sem se danes dobro obril, a?«
»Da!« je od neznanega strahu vsa trda odgovorila Tonka.
Gospod Schober se je smehljal s celimi usti pol sladko, pol proseče. Oči je imel razprte in vso sapo ji je dihal naravnost v obraz. Tonka niti zdaj ni vedela, kaj se dogaja z njo. Bala se ga je, bala se mu je zameriti, ni si upala oditi in bala se je ostati. Še nikdar se ji ni primerilo kaj podobnega. Starejši moški so ji na vasi komaj odzdravljali, ko jim je voščila dobro jutro, saj je vendar še do
včeraj bila otročč. Dvojni občutki so se naglo mešali v njej : prepričanje, da je gospod dober in prijazen in nerazumljiv strah, da ji hoče storiti nekaj hudega. Podzavestno se je začela tresti. Tedaj je stari še trdneje ovil roke okoli njenih ramen. Stisnil jo je k sebi, kot bi jo hotel pred nečim braniti.
»Kaj se bojiš, neumnica, zakaj?« jo je vprašal, kar se da sladko. »Poigrala se bova malo,« ji je šepnil na uho. Ti naša mala, ti moja mala!«
Objemal jo je smeje se, kot bi bila to najbolj nedolžna šala, in se trdno ovil okoli njenega telesa. V njej je vse zatrepetalo: spoštovanje, strah in odpor, ki je slednjič zmagal. Z vsemi silami se je iztrgala iz objema, prevrnila stol in planila v kuhinjo. Vsa zasopla je trepetaje iskala, kam bi se skrila ali zbežala. Tedaj je rezko zapel zvonec. Gospod me spet kliče! jo je prešinilo. Begala je z očmi po kuhinji ,iščoč rešitev. Zvonec pa je zabrnel ponovno in še bolj zateglo. Morala se je vrniti.
(Se nadaljuje)