Šlev. 96.
f Ljubljani, v Četrtek. 27. aprila 1911.
Leto XXXIX.
== Velja po pošti: =
Za oelo leto napre) . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo ,, , „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35*—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24*— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo ,, . „ 2'—
V opravi prejemali mesečne K 1*90
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat...... 10 B
za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, Izvzemši nedelfe in praznike, ob 5. ari popoldne.
K3- Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo (e » Kopitarjevi nlloi štev. B. -saj Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. - Upravniškega telelona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Slovenci v Krakov«.
V nedeljo se vrši v Krakovu ustanovitev društva »Prijateljev Jugoslovanov«.
Marsikdo bo z radostjo pozdravil to novico ter jo sprejel kot dokaz, da so Poljaki začenjajo vedno bolj zanimati za slovansko vprašanje in gojiti slovansko vzajemnost. Toda bilo bi napačno misliti, da so ta ideja šole sedaj pričenja vzbujati med Poljaki in bila bi zgodovinska neresnica in krivica proti poljskemu narodu, ako bi kdo hotel izreči trditev, da morajo drugi Slovani šele pridobivati Poljake za slovansko misel iu slovansko vzajemnost,
Poljaki so praktično gojili vzajemnost slovansko in se navduševali zanjo, šc predno smo so mi začeli zavedati svoje narodnosti. Iz te misli je nastala velika poljska država, v tem okvirju je deloval eden največjih slovanskih vladarjev Boleslav Hrabri in vsi njegovi nasledniki. Na tem polju jc nastala mogočna iu slavna jagelonska Poljska in v boju za to idejo je padla poljska ' država v krvavih bitvah. Poljaki so z ustanovitvijo svoje države postavili mogočen jez nemškemu prodiranju in tako obvarovali propada Čehe in ostanke polabskili Slovanov. Poljaki so z vsemi silami celi čas obstoja svoje države skušali pridobiti vzhodne Slovane 7,a evropsko kulturo in celo njihovo politično delovanje od časov Vladimirja Velikega, pa do časov, ko so zadnji junaki poljski padli na bojnem polju pod Varšavo in je po njihovih truplih ruski general Suvarov zasedel stolico polj-tkega kraljestva, je bilo ves čas v službi slovanstva in vzajemnosti slovanske. Slovanstvo bi izgledalo brez dvorna sedaj popolnoma drugače, njegova odporna sila. bi bila nepremagljiva in boj zoper njegove sovražnike bi bil žo davno izbojevan, ako bi se poljskemu narodu bilo posrečilo dovršiti svojo zgodovinsko nalogo. Brez dvoma jo mnogo zagrešil poljski narod in njegovi voditelji, da ni bilo mogoče izvršiti zgodovinske naloge poljske države v prid slovanstva. Priznati jo pa tudi treba, da so bile v veliki meri vzrok tudi izvan-redno težavne zunanje okoliščino in da so drugi Slovani istotako zagrešili neizmerno, ker no samo, da niso marali sodelovati s Poljaki, ampak so jim stavili celo največjo oviro iu so neprenehoma družili z njihovimi nasprotniki. Toda še eno je potreba tu povda-
riti: Poljski narod je tekom zgodovine zakrivil veliko, toda on je tudi moško in udano nosil pokoro za grehe svojih prednikov, izbrisal madeže svoje preteklosti s potoki krvi svojih najboljših sinov in s kostmi svojih mučenikov, ki so razsejane skoraj po celem svetu od afrikanskih puščav in španskih Siorr, pa do amerikanskili pragozdov in sibirskih snežnih poljan, posojal some lepše bodočnosti.
Toda tudi med Jugoslovani so segali Poljaki v časih svoje politične moči in neodvisnosti. Sklepali so vozi z našimi celjskimi grofi in pomagali ustanoviti mod nami na ta način neko politično moč. Cvet njihovega viteštva in nada njihovega kraljestva mladi kraljevič Vladislav Jagelončik, so podlegli v Bolgariji boreč se za Jugoslovane proti turškemu napadu.
Toda pustimo take spomine iz politično. zgodovine poljske države in obr-nimo so na kulturno polje!
Tudi tu so bili Poljaki prvobori-lolji slovanske vzajemnosti, ltavno, ko se je rušila poljska država, se je pričelo med Poljaki silno vzbujati zavest slovanske vzajemnosti in Poljaki so začeli na vso strani gojiti stike z drugimi slovanskimi narodi, ko so mnogi teh narodov tičali šc globoko v barbarstvu ali pa bili narodno šo popolnoma nezavedni. Omenjam kneza Sapieho, ki je za Napoleonovih časov prepotoval in opisal južnoslovansko deželo, omenjam Kucharskoga, Maciejevvskcga, kneza Czartorvskega, in seveda bi bil greh nehvaležnosti, ne omeniti pri tej priliki našega Korvtka. Seme teh in številnih drugih poljskih pionirjev slovanske vzajemnosti je ostalo in rodilo sadove, medtem, ko sc jo delovanje njihovih epigonov, ki so pozneje krenili na drugačna pota, zrušilo takoj za njimi brez sledu in brez sadov.
Kaj morejo Poljaki zato, ako so pozneje razni slovanski voditelji iz raznih vzrokov krenili v slovanskem vprašanju na drugačna pota, kakor so jim pa bila začrtana, od teh prvoboriteljev slovanske vzaj eni nos t i ?
Ni naša naloga šele pridobivati Po-Ijakc za slovansko vzajemnost, ampak naša dolžnost je, krenili nazaj na praktično pot slovansko vzajemnosti, katero so nam začrtali poljski pionirji.
Nazaj k staremu praktičnemu in plodonosnemu slovanofilstvu! to geslo odmeva že nekaj let vedno glasneje in glasneje iz kulturne stolico poljske starodavnega K rakova in pod tem geslom se bo vršil v Krakovu v nedeljo ustanovni shod »Prijateljev Jugoslovanov«.
Tam se bomo spominjali poljskih a itezov, ki so polegli boreč se za svobodo Jugoslovanov na naših bojnih poljih, spominjali se bomo modrih poljskih politikov in diplomatov, ki so si s tako modrostjo in previdnostjo prizadevali, da bi nam ustvarili v davnih vekih neko politično moč pod celjskimi grofi, dasiravno so jim radi pohlepnosti, nestalno,sti in politične kratkovidnosti celjskih grofov ta načrt ni posrečil. Žrtvovali bomo manom Ivorytka in njegovih številnih tovarišev in sorojakov, ki so sejali rti od nami seme kulture in vzajemnosti slovanske ali seznanjali poljski narod z našimi razmerami.
Na trclni zgodovinski podlagi in na resničnih dejanskih razmerah je oprto slovanofilstvo, čegar izvor in ognjišče je že ocl najstarejših časov poljske zgodovine pa do današnjega dne bil kraljevi grad pod Yavolom. V imenu toga slovanofilstva, ki so opira na krščan-sko-ovropsko kulturo in na voloavstrij-sko državno misel, sc bo vršil naš izlet v Krakov.
»Za našo in vašo svobodo!« to je bil bojni klic Poljakov, ko so se po padcu svoje države borili po celem svetu iu prelivali svojo kri za raznovrstne narode upajoč, da si enkrat zopet pribore s sabljo a roki in z dobrim konjem pod sabo svobodo svoje domovine. S tem klicem bomo tudi mi podali Poljakom roke. Nc bomo se ponujali in ne bomo prosili, ampak podali bomo roke kot bratom: »Za našo in vašo svobodo!« ha ti no in znojno, mirno in vstrajho kulturno delo za boljšo bodočnost našo in vašo!
ODIsk srDsKeid MM odgoden.
Dogodek prvega reda je. da izostane obisk srbskega kralja v Budimpešto. Avstrijski krogi so uprizorili stvar tako, da ne bo trpel ugled nobene državo in nobenega vladarja. Oficielno so namreč izjavlja, da avstrijski cesar sicer potuje na Ogrsko, a ne v Budimpešto, marveč na nasvet zdravnikov v Godollo. Cesar je brzojavil kralju Petru, da polaga veliko važnost na to, da ga vidi pri sebi in da zelo obžaluje, ker so lo zdaj no moro zgoditi in cla upa na obisk poznejši čas. Tako uradno poročilo.
Druga poročila, naglašajo, da je cesarjevo zdravstveno stanje zadovoljno. Gledati so jc moralo zgolj na to. ker je cesar hripav in zato so se zdravniki bali, da bi se cesar v Budimpešti 'zopel lahko prehladih vslecl česar se odpelje
v Godollo, kar seveda ni naperjeno proti Srbiji, ker so lahko obisk odgodi.
Nekoliko pozornosti pa le vzbuja, ker se obisk srbskega kralja odgodi, Naglaša se, da jc srbsko časopisje huj-skalo proti obisku in da so je zato moralo ozirati na javno mnenje v sosednem kraljestvu, in to tembolj, ker sc j« Iu celo srbski ministrski predsednik Pasic. izjavil proti obisku.
»Neues Wiener Tagblatt« piše, da nima nikakega političnega ozadja okoliščina, da je izostal obisk kralja Petra v Budimpešti, marveč jo edini vzrok, ker so zdravniki cesarju prepovedali obisk z ozirom na njegov katar, vsled česar odpotuje cesar v Godollo. Dvorni krogi naglašajo, da na dvoru niso nikdar vladale tako simpatije nasproti srbskemu kralju, kakor zdaj.
Poučeni krogi trde, da jc napravil cesar z odpovedjo obiska srbskemu kralju uslugo, ker je bil kralj zaradi agitacije proti obisku- v neprijetnem položaju. Kralj bi bil svojo pozicijo z obiskom v Srbiji poslabšal, nemogoče mu je pa tudi bilo odpovedati obisk, za katerega :-e je srbska vlada že dolgo časa trudila. Najuglednejši srbski politiki obžalujejo, da sc je agitiralo proti obisku.
Srbsko poslaništvo jo bilo včeraj popoldne obveščeno po zunanjem ministrstvu, da 7. majnika v Budimpešti napovedani ohišij srbskega kralja iz-ostane, ker cesar boleha na hripavosti in cla žele obisk poznejši čas. Obenem jo o tem obvestil srbskega zunanjega ministra grof Forgach. Srbski politični krogi ne polagajo veliko važnost na izpremem] o programa, kor žele, da obišče srbski kralj našega vladarja poleti na Dunaju ali v Išlu. Dol ogrskega časopisja jo napadel srbskega kralja, kar jc seveda v Bclgradu napravilo slabo kri, vsled česar bi bel-grajski merodajni krogi rajše imeli, da Iti obiskal srbski kralj našega vladarja na Dunaju. Nadalje so tudi poroča, da odstopi šo letos srbski zunanji minister Milovanovič, ki bi rad postal srbski poslanik v Berolinu. Sodi so, da so to zgodi, po obisku srbskega kralja
»Neue Froio Prcssc« poroča, da cesar dela kakor po navadi, da ima av-dienee in konference in da sc vsak dan eno uro izprehaja po sclionbruniiskem. vrtu.
VOJAŠKE PREDLOGE.
Danes se vrši konferenca, ki se jc udeleže vojni minister Schonaich in
i
Strašni zločini so so dogajali —. njihov povzročitelj jo bil kralj sam. Iz sc je vrnil po večletnih bojih Boleslav Hrabri kot velik zmagalcc, osvojitelj Kijeva. V Krakovu pa, v njegovi stolici sc je dogodilo za njegove odsotnosti marsikaj, kar bi se nc smelo zgoditi, četudi ni bilo kralja doma. Bo-leslavovi nasprotniki so oblastno dvigih svoje glavo; naščuvali so narod in Posadili svoje ljudi na najvišja mesta. Seveda, ker so upali, da sc kralj ne vrne več z Ruskega. Tedaj pa jo prišel nepričakovano ter so strašno maščeval nad svojimi protivniki. Glavni izmed njih so bili usmrčeni, drugi pa utak-njeni v joče — slabejše in strašnejšo od groba: premoženje najodličnojših rodbin jc bilo zaplenjeno, njih člani so Postali berači — a grozodejstva in hudobije v ruski vojski posurovelih vojakov so bile v nebo vpijočo. Toda Bolo-'iiivovo uho jo bilo gluho za vos nlač. njegovo srce je bilo nedostopno prošnjam pomiloščenja. Zdelo so jo, da jo to mrl o v njegovi duši vse, kar je človeškega in božjega.
V Krakovu je odmevalo stokanje, culi so so klici gorja; kri kraljevih žrtev j c rdočila in napajala prašne ceste.
In bil jo mož, ki si jo upal — v začudenje narodovo — stopiti sam in brez orožja v kraljevo palačo, da opomni krvoločnega vladarja, na pravico božjo. Bil jo io nadškof Stanislav, mož še ne petdesetih lot, impozantna postava, svetnik v svojem življenju in delovanju.
Kaj se je godilo mod njim in vladarjem, se da le približno slutiti. Kot dušni nadpastir mm s ta K rakova je imel dolžnost, opozoriti vladarja hudodelstev, ki jih je zagrešil in pravičnosti božje, kakor tudi cerkvenih kazni, ki mu grozo, ako so no izpokori. Gotovo je, da jc govoril pobožni in ljubeznjivi vlaclika io v najniilojšcni tonu. A kraljevemu odgovoru na to je bil priča cel dvor. Besen krik, živinsko rjovenje se je začulo iz kraljevo sobane. Lo predobro jc bil znan ta glas dvornikom. Besnež je klical po biču in psu; tedaj so se vrata loputonia odprla in smrlno-bled jo stopil škof vun, a za njim kralj, suvajoč in preklinjajoč. Z vladikinih ustnic p;t i»i prikipela ni ona besedica med lom vladarjevim postopanjem. In ko jo zapustil nadškof kraljevo na-I lačo. je Šo hripavo /.arjul za njim liolo-• slav; Osramotil si kraljevo visokost,
zalo moraš poginiti; to prisegam pri moji kroni in kraljestvu, jaz Boleslav, k ral j !«
In »poginiti mora — smrt izdajici!« jc klicalo sto glasov.
Čez tri dni jo izobčil nadškof kralja zaradi njegovih zločinov in neiz-pokornosti ter mu odrekel prejemanje zakramentov in prepovedal prisostvovati službi božji.
Naslednjo nedeljo jo opravljal nad-vladika slovesno najsvetejšo daritev v Mihaelovi cerkvi. Sveto opravilo so jo že pričelo, verniki so bili zbrani. Tedaj je jeknil od cerkvenih sten odmev žvon-kelanja orožja in glavnih povelj. Zapahi pri durih so bili razbiti, kralj, bled od besnosti, jo mogočno korakal z dviguje no glavo iu mečem v roki po cerkvi proti altarju, za njim dvesto do temena oboroženih vojakov.
Nadškof, moten v svetem opravilu, sc jc obrnil uzrl ic kralja. »Mir hiše božjo jo kaljen, najsvetejša daritev ono-čaščena, zakon Cerkve teptan,« jc rekel. Nato jo stopil od altarja in uredila se je procesija, da bi se zapustilo oskrunjeno svetišče.
Tedaj so jc zgodilo najstrašnejšo.
V naslednjem trenutku jo stal kritij skokoma pri vladiki; grozen malti ia i z mečem iu nadškof ic ležat na
kamenitem tlaku z razklano glavo; šo isto minuto jc izdihnil.
»Jaz sem kralj!« jc grmel Bolesla-vov glas po svetišču, in kralj je izte-goval okrvavljeni meč, »gorje mu, kdor liti kljubuje!«
Namignil jc svojim hlapcem in ti so slekli nadškofa ter razsokali njegovo truplo na kosce. Te so vrgli ven na
polje ptičem in lisicam. —--Molče
je zapustil narod Mihaelovo cerkev, ko je vrata so se zaprla. Zapuščena jc stala \ krvi nadškofovi. — Iz mesta pa so odšle priče umora. Napotile so se. v Rim, poročat nezaslišan zločin, ki ga jc zrla poljska stoika, vrhovnemu pastirju krščanstva ter prosit ga pomoči proti tiranu.
To so jo zgodilo 7. maja 1079.
Žareč avgustov dan jo palil poljano. Mrtveči pih so jc vzpenjal tudi v bregove gorovja a gori ni dospel; tam je bilo ozračje čisto in sveže. Na vrhu je stalo mogočno poslopje, zidano na pečinah.
Tu gori je prebival Gregor VII. Vzduh je bil zdrav, prihajal jo od Sredozemskega morja in lahko jc opravljal papež svoja opravila, nc da bi podlegel naporom.
štirje, možje v tuji noši so stali uvod njim v odprli dvorani; poročali so
blja mitiistfklca predsednika. Poroča se,
da sta se oba ministrska predsednika meritorftčno sporazumela in da bodo sestavili zdaj besedilo postave strokovni referenti.
POLOŽAJ NA HRVAŠKEM.
Kljub temu, da je hrvaški sabor od-goden in ves političen položaj skrajno nejasen, vlada v hrvaških političnih krogih zelo živahno gibanje. Ban To-mašič, ki porabi vsako sredstvo, da napravi svoje stremljenju in pristaše popularne, vodi s koalicijo še vedno strasten boj. Od strani koalicije se mu predbaciva, da si je pustil voliti delegacijo, ki ima v Budimpešti samo molčati in ki ne sme delati ministrskemu predsedniku Khuenu lledervaryju nobenih težkoč. V resnici pa sedanja delegacija ni imela samo poguma odpreti ust, temveč je dosegla že nekaj uspehov, kar se, kakor znano, koaliciji ni posrečilo. Naj bi bili ti uspehi mogoče tudi samo navidezni, vsekakor pa so sposobni primerno vplivati na javnost in ustvarjati za bana ugodno razpoloženje. Ban pa tudi sedaj še ne drži križem rok. Ravnokar ima delegacija posvetovanja o glavnih hrvatskih zahtevali, ki sc jih bo predložilo v bližnjem času ogrski vladi. Svoječasno se jc zelo veliko govorilo o takozvanili nunktaci jali, ki jih je Weckerle ponu-iil koaliciji, da odjenja v vprašanju železniške pragmatikc. 6 tem bi moral lbstajati poseben protokol, ki bi moral liti podpisan od ogrskih ministrov. Se-iaj pa trdi ban, da protokol o tej zadevi *ploh nc obstoja in vse punktacije, oziroma VVeckerlove obljube imajo samo značaj neobveznih pogovorov. Temu odkritju sc seveda vse splošno čudi in vnel sc je buren boj po časnikih z izjavami prizadetih oseb. Najvažnejše pri tem pa ie, da je ban izjavil, da smatra te punktacije kot popolnoma dobro podlago ter bo sprejel, kar je v njih, ned svoje zahteve na ogrsko vlado. Sedaj se jo zdelo pa koaliciji primerno, da pride na dan z »odkritji«. Očitala je banu prelomitev kontrakta, ker se ni držal s koalicijo sklenjenega pakta, medtem, ko je koalicija napram njemu vedno lojalno postopala. Ves boj in prepir pa spominja na predstoječe nove volitve in bržkone bo ban, ker vendar ne more s saborom nič napraviti, v kratkem pospešil nove volitve. Za enkrat izkuša delati samo ugodno razpoloženje zase. Boj proti koaliciji vodi primeroma še dovolj spretno. Bržkone oa prinese prihodnji čas na HrvaŠkem Se več presenečeni, katerih zadnje bo razpustitev sabora.
RAZPUST REŠKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Az Ujsav« poroča, da namerava vlada razpustiti reški občinski svet, ker zaradi spora mecl večino in guvernerjem delo zaostaja. Volitve bodo že meseca maja.
TURKI GROZE ČRNIGORI.
Turška zbornica zdaj razpravlja o proračunu. Ob tej priliki je izjavil turški zunanji minister, da hoče Turčija zgraditi več železniških prog, med njimi tudi Jadransko železnico. Glede na Črnogoro je izjavil, da. jo dokazano kljub nasprotnim črnogorskim zatrditvam, da podpirajo Črnogorci Malesore. Če ostane sedanji neozdravljivi polo-
__ / • • ' . ------ g.....1_______S--
Žaj neizpremenjen, pozive Turčija Črnogoro na odgovor. Minister pa sodi, da so črnogorske, obljube resne. Zbornica je izrekla zaupnico velikemu vezirju in zunan jemu ministru s 122 proti 47 glasovom.
NEMIRI V KARANU.
V	državi Karan, angleški Beludži-stan, so nastali veliki nemiri. Kneza države so umorili.
NAPAD NA JAHTO NEMŠKEGA CESARJA.
> Tanin« poroča iz Ivorfua, da je neki Grk trikrat ustrelil na jahto nemškega cesarja.
RICCIOTTI GARIBALDI POD POLICIJSKIM NADZORSTVOM.
Iz Rima je odpotoval v Rio Freddo Bicciotti Garibaldi. V istem vlaku se je vozilo tudi več policijskih uradnikov, ki jim jc ukazano, da mu morajo povsod slediti in ga nadzorovati.
SRBSKI SREDNJEŠOLSKI PROFESORJI V ZAGREBU.
V	Zagreb je došlo 26. t. m. popoldne 50 srednješolskih profesorjev iz Srbije. Zagrebu ostanejo dva dni, nakar sc podajo v Ljubljano.
PROTIGRŠKI BOJKOT V TURČIJI.
Avstro-ogrski in nemški poslanik sta sc prijateljsko pritožila pri turški vladi zaradi turškega bojkota grškega blaga, ker bojkot škoduje t,udi koristim nemških, avstrijskih in italijanskih trgovcev.
REVOLUCIONARNA ZAROTA V RU-SKI VOJNI MORNARICI.
Kronstadtska policija je zasledila v vojni mornarici revolucijsko zaroto. Zaprli so 18 oseb. Tudi v Peterburgu so zaprli dve dami in dva gospoda, ki sta bila v zvezi z zaroto. Tajna revolu-cijska zveza, ki jo je zdaj zasledila politična policija, se je šele osnovala in je z aretacijami popolnoma zadušena. Policija jo konfiscirala dokumente, ki so obsegali navodila, kako da naj post opajo za rotniki ob revoluciji, da bi postale vojne ladje nerabne.
Dnevne novice.
-f Ne čez 4000, ampak čez 27 let.
Dr. Ivan Tavčar je leta 1884. pisal sledeče (»Slov. Pravnik« str. 253.): »Zakon od 7. maja 1874 je sad novošegnili, liberalnih časov, ki svoje svobodoljubne cerkvi nasproti s tem razodevajo, da jo kujejo v spone in verige trinoštva.« V kakšno svobodoljubje bi radi dr. Tavčarjevi pristaši pod patronanco tedanje Špickramarjeve Francke vko-vali cerkev in rodove, so dovolj jasno pokazali dne 23. aprila.
-'- Dr. Tavčar — propada. Dr. Tavčar postaja vedno bolj ciničen, kakor a si drugi liberalni strankarji. Deželni odbor ustanovi v Črnomlju gospodinjsko šolo, katero bodo vodile šolske'sestre. Kdor pozna Belokrajino, bo rad priznal, da bo ta šola izvanredne-ga pomena za belokranjsko hišo. kjer ni imela gospodinja dosedaj nobene prilike, da. bi se navadila umnega gospodarstva in gospodinjstva. Prepričani smo, cla bo vsa Belokrajina iz srca hvaležna deželnemu odboru za to dobroto. Dr. Tavčar pa je zapisal kot poročevalec v »Narod«, da se ustanovi v
Črnomlju ridV šaSioTOi ffod ImMftm
»gospodarske šole«. Nimamo ničesar drugega pristaviti, kakor to, da se ne smemo nič čuditi, če nima dr. Tavčarjeva stranka nobenega smisla za kako pozitivno delo, kvečjemu za razsaja-nje.
Slovensko odposlanstvo v Krakov se odpelje z Dunaja z brzovla-kom v soboto ob 8. uri zjutraj. Do Dunaja lahko vsak sam potuje. Najpri-pravnejši je vlak iz Ljubljane ob 10. uri zvečer jutri v petek. Kdor se želi pridružiti, naj bo v soboto zjutraj ob 8. uri pri brzovlaku na Dunaju.
+ Imenovanja na driavnl železnici. Načelnik ljubljanske kurilnice je postal Julij vitez pi. Zahony, volonter Vladimir liapus v Kranju je imenovan za uradniškega aspiranta. Premeščeni so: asistent Friderik Stephan z Bleda kot postajenačelnik v Rovinj, inž. Uhl iz Gorice v ljubljansko kurilnico, inž. adjunkt Karel Dameš iz Ljubljane v Pulj, Robert Wcck, stavbni adjunkt iz Friedberga v Novo mesto, adjunkt Ivan šoklič iz Divače kot postajenačelnik v Bohinjsko Bistrico, postajenačelnik Ivan Ban ter iz Bohinjske Bistrice k ravnateljstvu v Trst, 7. oddelek, adjunkt Jožef Podbregar iz Kranja v Trst. Vpokojen jc višji nadzornik in načelnik ljubljanske kurilnice Viljem Poka de Pokafalva.
-r Odlikovana sta s častno svetinjo za 25 letno zaslužno delo v ognjegastvu člana tržiške požarne hrambe Frančišek Jeglič in Frančišek Jagodic.
— Bosanski Hrvatje v Zagrebu. Prvikrat po aneksiji so prišli danes ob 2. uri popoldne v Zagreb Hrvatje iz Bosno in Hercegovine. V Zagreb se je pripeljalo odposlanstvo bosansko-her-cegovske trgovske zbornice. Na zagrebškem kolodvoru ie bil velika,nsk sprejem.
-f »Glavna posojilnica« v konkurzu v Ljubljani. Glasom sodnijskega odloka mora vsakdo, ki hoče, da se njegove terjatve do »Glavne posojilnice* upoštevajo in svoječasno tudi izplačajo, iste pravočasno najkasneje do dne 30. aprila 1911 pri tukajšnjem deželnem kot konkurznem sodišču priglasiti. Vsakdo, ki ima kako hranilno knjižico propadle »Glavne posojilnice«, priglasi lahko svojo terjatev sani ob priliki, ko pride po drugih opravkih v Ljubljano, pri tukajšnjem deželnem sodišču. V to svrho je potrebno, da se zglasi v sobi št. 134 ter prinese sabo hranilno knjižico, dva koleka po 24 h, ako znaša hranilna vloga manj kot 100 kron, ako pa znaša njegova hranilna vloga, oziroma terjatev več kot 100 K, pa mu je sabo prinesti dva. koleka po 1 krono. Kdor pa nima prilike, da bi sani svojo terjatev pravočasno priglasil, naj pa čim preje odda svojo dotič-■"•>o hranilno knjižico pri denarnem -zavodu domačega kraja, ki naj takoj pošlje tako nabrane hranilne knjižice »Glavne posojilnice« naši »Zadružni, zvezi« v Ljubljani, ki bode sama pravočasno priglasitev teh terjatev poskrbela. Opozarjamo posebno naše cenjene somišljenike po deželi, da. opozorijo na to vložnike, ker bi se njihove, hranilne vloge sicer ne mogle upoštevati, ako niso pravočasno priglašene. Kdor se bode ravnal po zgorajšnjem nasve-tu, temu potem tudi ni poreba, da bi prišel k naroku za likvidovanje in po-
čffTOftVS, Si je t&tpMn za 16. maj« 1911.
— Kat. izobraževalno in podporno društvo v Domžalah vabi k veselici, ki jo priredi v nedeljo dne 30. aprila 1911 v »Društvenem Domu«. Začetek točno ob pol i. uri popoldne. Vstopni, na: Sedeži I. vrste po 1 K, II. vrste po 80 vin.; stojišča zadaj po 60 vin., oh strani po 40 vin. Spored: 1. E. Gun-ther: V čaru godbo, koračnica, svira društveni orkester. 2. H. Sattner: Gori na planine, poje mešani zbor. 3. v, Fuchs: Slavnostna overtura, svira dru štveni orkester. 4. J. Aljaž: Slavček, poje mešani zbor. 5. J, Laharnar: Mladosti ni, poje moški zbor. 6. J. Ivanovi, ci: Donavski valovi, valček, svira dni-štveni orkester. 7. Junaška deklica, blažena Devica Orleanska. Drama v petih dejanjih, poslovenil N. Žilavif, — Zidarski mojstri za gradnjo hle vov. Vsled sklepa deželnega odbora kranjskega z dne 6. marca 1911, štev, 2367, sc je vršil pri deželnem odboru v Ljubljani dne 20., 21. iu 22. marca 1.1, tečaj zidarskih mojstrov s Kranjskega v svrho melijoracijskih naprav in poprav modernih hlevov in svinjakov, katerega se je udeležilo 34 zidarskih mojstrov s cele Kranjske. Namen te čaja je bil v prvi vrsti temeljito poučiti zidarske mojstre v vseh podrobnostih naprav s tehničnega, ekonomičnega in higijeničnega stališča in to zato, ker se je clo dosedaj, žalibog, gradilo take hleve, ki niso bili hlevi, pač pa v pra, vem pomenu besede »brlogi«, a se je pri vsem tem za te naprave potrošilo ogromnega denarja, kar nam pričajo nešteti slučaji. Hlevi niso bili uporab-ni kot taki, kajti v njih je ubogo živin če bilo brez zadostne svetlobe in čiste-ga zraka, v blatu do kolen, kar je po vzročalc živinorejske neuspehe in raz ne bolezni. Ker je to važen korak za povzdigo govedoreje in prašičereje, je na mestu, da javnost tudi spozna absolvente tega tečaja, do katerih se pre bivalstvc v potrebi lahko naravnost obrača. Tečaja so se udeležili: Iz okraja Kamnik: Valentin Gregorc Mengšu; Jožef Zorman, IJ tik pri Vodi cah; Anton Medved, Podgorje; Ivan Sršen. Radomlje; Anton Urbanija, 2i če pri Radomljah; Jakob Urbanija, Krajnobrdo pri Krašnji; Jožef Poga čar, Križ; Martin Traven, Bukovca pri Vodicah; France Iskra, Mekinje pri Kamniku; Franc Tekavc, Bafolče. okraja R a d o v 1 j i c a: Jožef Svetina Rečica pri Bledu; Ivan Kralj. Bled Iz okraja K ran j: Jožef Knific v Trži ču; Janez Miklavčič. Selce; Jako] Grilc, Štefanja Gora. Cerklje; Alojzi Berčič, Stara loka; Aleš štefe, Panger šica, Preddvor. Iz okraja L j ubija n a: Ivan Ogrin, Vrd, Vrhnika; Gašper Petkovšrk. Vrhnika; Ivan Stanovnik Ljubgojna Horjul; Janez Križman Mala Podgorica. Št. J ur je pri Šmarji Franc Kožuh, Ladja Medvode; Ivan Kožuh, Lad ja Medvode. Iz okraja L o gatec: Jernej Carli, Sp. Idrija, okraja Postojna: Ivan Mislej, Št Vid pri Vipavi; Anton Logar, Vrbovo. II. Bistrica: Ivan Urbančič, Košana Vincenc Poniž, Vipava; Josip Furlan Studeno. Iz okraja K o č e v j e: Matevž Strnad, Malavas, Dobrepolje; Franc Cvar, Sodražica; Jožef Hren, Dolenja vas, Ribnica. Iz okraja Novo me sto: Mihael Helerle, zidarski pomoč'
Iz
n

mu o hudodelstvih, ki so se zgodila v Krakovu in prosili najvišjega pastirja krščanstva, na.i poseže vmes.
Opisali so umor nadškofa in nato molčali.
Tajinstvena tišina je vladala.
Osiveli papež je sedel, glavo z roko podprto, še vedno molče. Skozi odprta okna sc je culo zamolklo šumenje morja.
Tedaj dvigne glavo, z izrazom bolesti na obrazu, vendar mirno.
»Kaj mislite o celi stvari?« je skrbno vprašal.
»V nebo vpijoča zločinstva. so, ki ji je zagrešil kralj Poljske,« je bil odgovor prvega. »Najstrašnejši pa je umor nadškofa. Iu za to huuobijo nima kralj nikakega opravičila, ker ni šlo za politične zadeve, temveč je opravljal škof samo svojo dolžnost. Po dolgem čakanju, ponovnih svarilih in na najdostojnejši način jo storil, kar je storiti moral, ako ni hotel biti sam vladarjev najemnik. Kralj je kriv sveto-skrunskega umora Gospodovega mazil jenca, naslednika apostolov.«
Drugi pa je pridejal: »Škof Stanislav jo bil mož. ki nra jo častil poljski naroči še za živijo? • kot svetnika.«
»Tako jo! Bil jc svetnik!« so zaklicali poljski dostojanstveniki pred Gregorjem. Ta se je smehljal temu vmesnemu govorjenju.
»Čim svetejši je bil umorjenec, tem večji je zločin, tem s trajnejša lv> ka-
zen božja., tem ojstrejša sodba, ki čaka. zločihca. Gospod ne pusti svojim svetim nekaznovano škodovati,« je pridejal zadnji.
Gregor je vstal s stola. V dvorani je bilo tiho.
-^Bodite sol zemlje,« je pričel — tako je velel Gospod apostolom in njihovim naslednikom. In sv. Avguštin pravi še: Če postanejo oni, ki naj bi bili za krščanstvo ta sol, zanikarni, kdo naj se potem bojuje proti zmotam in grehu? Taki zaslužijo, da se jih vrže na ulico. Ne sme se zaničevati in teptati človeka, ki trpi preganjanje zaradi resnice, pač pa onega, ki je iz bojazni strahopeten. In junak, ki je trpel za pravico, je gotovo škof Stanislav. On je bil res sol v pomenu besede Gospodove. In za to moramo Boga hvaliti. Zgodila se jo grozna hudobija, ali Cerkev nima škode od tega; kralj je ubil škofa, vendar je zmagalec škof in kralj premaganec, Stvarnik pa je počaščen in Cerkev ima uspeli. Surova, sila je poizkusila boriti se proti duhu, a ta. je nesmrten, nepremagljiv. Kraljev meč je zdrobil škofu glavo, a pomnožilo se je s tem število mučenikov, udarec pa bo odle-tel na. morilca samega., njemu v pogin, ako se ne izpokori. Čim svetejši je bil škof, tem večja pa je moja nad a, da moli po zgledu umirajočega Izvoličarja za svojega morilca, in da no moli zastonj. Če bi bilo to doseženo, bila bi zmaga popolna in kar se ie zgodilo kol
zlo, obrnilo bi se v dobro. Molimo Gospoda v njegovih neskončnih sklepih in slavimo ga v njegovi moči, ker je podelil Stanislavu tako srčnost in zma-galno moč. Njegova smrt bo koristila škofiji več, nego najsvetejše življenje. In ti, sveti mučeni k in škof Stanislav — prosi za svojo škofijo, za svojega kralja, prosi za vse in posebno za rimskega. škofa . . .«
Tako je končal Gregor.
Čim dalje je govoril, tem krepkejši mu je prihajal glas, tem bolj je oživela njegova postava; njegovo oko je plam-telo kot. bi hotelo pregledati hipno celo stvarstvo.
In strme so zrli in čuli poljski poslanci vse to; menili so. da stoji pred njimi nadzemsko bitje.-----
Zmračilo se je. temna noč je za-odela grad, luči so pogasnile v njem, vse je spalo.
Le eden je čul: Gregor, papež. Bil je sam v svoji sobi, govoreč z Bogom, predno sodi kralja iti morilca Bole-slava.
/Gospod, ti si mi priča, kako globoko pomilujem zaslepljenca, ki je omadeževal kraljevsko čast s krvjo, onečastil tvoje svetišče in zagrešil nezaslišana grozodejstva ter brezmejno zlorabljal tvojo prizanesljivost. Ti veš, kako upoštevam skušnjave, ki jih imajo oni. ki so silni in imajo veliko oblast; kako jih izkuša satan s slavohlepjem in ošaJmostio* z zlorabo tvoie moči z
oboževanjem njih samih, in kako težko je, ne pasti. Vem, kako hitro je člove razjarjen in da stori v tem marsikaj česar bi s pomislekom no storil. In ti veš, o Gospod, da nočem zaslepljenca obsoditi in prokleti, ampak da ne že lim ničesar bolj in iskreneje, kakor da ga cerkvena kazen poboljša . . .«
Tako je molil glavar krščanstva. Noč se je že umikala, ko je. ugasnila sobi luč. Kdor bi pogledal notri, uzr bi temno postavo, klečečo nepremično na kamenitih tleh. ki moli z razprostr tirni rokami. Zdaj pa zdaj bi začul bi Čev udarec. To jc bil papež, ki je mol za kralja ter se pokoril, da bi dal Bog zaslepljencu kes in odpuščenje.
V jeseni se. je razglasila na Pol sketn obsodba kralja. Boleslav je izgu bil krono in kraljestvo in bil izobčen za tako dolgo, cla se izpokori.
Kakor vihar se je raznesla ta vest po strogo katoliški deželi; vse je za pustilo kralja, ki je bil kmalu sani brez naroda.
In ko je prišla zima, izginil jc kra Boleslav. Nihče ga, ni videl zapustit palačo, nikomur ni ničesar rekel.
»Sv. Stanislav ga je pregnal,« govorilo ljudstvo.
Boleslavova noga ni več prestopi praga, njegovega gradu, podložniki g£ niso več videli; na njegovo mesto stopil drug ter vladal narod on pa ostal pozabljen.
(Konec.)
j«
nik", Zgornja SUšica, Toplice. Iz okraja Krško: Florjan Vrhovnik, Št. Jernej. Vsem tu .navedenim udeležencem predavanj hlevskih mclijoracij, je deželni odbor izdal potrdila, s katerimi so v potrebi izkažejo.
—	Slovensko planinsko društvo opozarja, da se vrši njegov občni zbor v soboto, d n e, 29. aprila zvečer ob 8. uri v gostilniških prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Poleg navadnega dnevnega reda sc bode tudi sklepalo o izpremembi pravil in vršile se bodo tudi volitve novega odbora za Iriletno poslovno dobo. Dru-štveniki naj se blagovolijo v mnogo-brojnem številu udeležiti tega važnega občnega zbora.
—	Požar v tržiški tovarni barona Borna. Danes ponoči je nastal v Tržiču požar v tovarni barona Borna.
—	Telovadni odsek Orel v šmarji je priredil na velikonočni ponedeljek javno telovadbo ob godbi šentjurskega Orla na dvorišču vlč. g. dekana. Občinstva je bilo mnogo, ki je z zanimanjem in veseljem gledalo gibčnost domačih fantov . Ves čas je prisostvoval vlč. g. dež. odbornik dr. Lampe, telovadce kakor tudi godbo pohvalil ter v jedrnatem govoru navdušil k vztrajnosti. Hvala mu! — Odbor telovadnega odseka Orel v Šmarji.
—	Umrl je v Sr. Bitnju v nedeljo 23. t. m. Janez Vindišar, brat pred dvemi leti umrlega novomeškega gvardijana P. Viljema, splošno zelo priljubljen mož, vnet zaupnik S. L. S. N. v m. p.!
—	Cepiči od hrušk, ki rode 40 do 50 dkg težak sad, so na prodaj pri Ovnu, po domače Andrejčku, v Podutiku št. 12, p. Spodnja Šiška.
—	Javni ponudbeni razpis. C. kr. ministrstvo za deželno brambo nfiiner-ja. za tekočo potrebo c. kr. domobran-stva in črne vojske potrebne narejene oblačilne in opravne predmete iz usnja in kožuhovine, kakor tucli usnjenega iu kožušnega materijala. potom javnega razpisa oddati in vabi na stavljenje pismenih ponudb. Na to dobavo nanašajoči se ponudbeni razpis, iz katerega sc more posneti obseg dobav, v po-štev prihajajoči ponudniki in moclali-tetc glede vlaganja ponudb, je bil že v vLaibachcr Zeitung« št. 95 z clne 26. aprila 1911 v polnem obsegu objavljen.
—	60.000 kron za »Lego Nazionale«
jc zapustil inženir Luigi Pagoni, ki sc je usmrtil v Gorici.
—	Razstava goveje živine v Škofji Loki. Na sv. Florijana dan, to je i. majnika se vrši v Škofji Loki razstava goveje živine, ki jo prirede živinorejske zadruge iz Selc, Sore, Šmartna pri Kranju in Stare Loke. Živina bo razstavljena na mestnem sejmišču v Loki, za kar je mestni magistrat dal blagohotno dovoljenje. Živino bodo razstavili samo zadružniki, da se pokaže posebno na mladi živini že uspeh umne reje. Zato so se določila tudi posebna načela, po katerih se bodo delile premije. Od premij jo izključena vsaka iz tujine vpeljana žival. Nagrado dobe samo tisti komadi živine, ki so prirejeni doma, oziroma v okrožju pinegav-ske, pravzaprav naše gorenjske pasme. Premij jc določenih 70. Med temi jih jc največ za mlado živino, da so v resnici nagradi trud in prizna uspeh našega živinorejca. Ob tej priliki bo tudi mogoče skleniti kako kupčijo za lepo plemensko živino. Vsekako bo pa razstava xilno zanimiva, ker je brez dvoma posebno lepa živina uprav v krajih, iz katerih se prižene na razstavo. Zanimanje je splošno in mnogo živinorejcev pride tudi cul drugod, cla si ogledajo to razstavo. Po razstavi bo v društvenem tiomu a' Loki podučno predavanje o živinoreji, katerega se sme udeležiti vsakdo, kogar zanima živinoreja.
—	Bolj kot kedaj prej potrebuje »Slovenska Straža« naše podpore. Čim-dalje več prošenj ji prihaja iz obmejnih krajev. Vsem pa, žal, ne more ustreči — zaradi pomanjkanja sredstev. Sveta dolžnost vseli Slovencev je, da ji ta <rcclstva preskrbe. Predvsem na ta, način, da kupujejo blago, ki je na prodaj i' korist obmejnim Slovencem. Tu j>ri-haja predvsem v poštev »Kolinska kavina, primes« v korist obmejnim Slovencem. Ta kavina primes je tako izvrstna, da je nobena druga ne dosega, kaj še da bi jo nadkriljevala. Ta kavina primes daje kavi izboren okus in lepo barvo ter prijeten vonj — izkratka, ulružuje v sebi vse dobre lastnosti, ki iili smemo in moramo zahtevati od res lobre kavine primesi. Iu — to moramo •Udi prav posebno poudariti — »Kolinska kavina primes« v korist obmejnim ■Slovencem je pristno domače blago. £ato to kavino primes, ki jc pristna le
škatljicab, ki imajo pečatnik »Slovenske Straže«, vsem, posebno našim Gospodinjam prav toplo priporočamo.
Odlikovana ognjegasca. Deželni predsednik jc priznal članoma gasilnega društva v Tržiču Francu Jegliču in Francu Jagodiču za 251etno delovanje na polju gasilstva častno svetinjo.
—	Poizkušen umor žene in samoumor. Iz Postojne sc poroča, da je dne 22. t. m. po prepiru z ženo 40 let staremu kočarju Francu Ambrožiču iz Slapa. se hipoma tako omračil duh, da je v tem položaju zagrabil za nož in hotel ženo umoriti. Zadal ji je na vratu lahko zarezo. Nato se je Ambrožič ustrelil s svojo lovsko puško. Zapušča udo-vo s petimi nepreskrbljenimi otroci.
Orel v Loškem potoku je priredil na belo nedeljo igro »Tihotapec«.
—	Srbski profesorji v Ljubljani. Jutri, v petek, ob pol 6. uri zvečer pride v Ljubljano preko Zagreba 60 srbskih profesorjev na šolsko-poučen izlet.
— Za Viricencijevo konferenco Vod« mat-Sclo-Moste je darovala Kranjska hranilnica 200 K, za kar se ji Vinccn-cijevtt družba najtopleje zahvaljuje. — Gospod dr. Nastran je nabral 5 K. — Trgovec g. Matej Orehek je daroval 2 Iv. Bog plačaj stotero dobrim darovalcem. Gori omenjena konferenca prosi vse Vincencijeve družbe, da blagovolijo one prosilce iz tukajšnjega okraja naznaniti, da ve dotične osebe, ki prosijo pri drugih Vincencijevili družbah za podporo, ali pa naj blagohotno tej konferenci podele dotični denar, cla se prepriča, ali je dotičnili res potreben ali ne, ker mnogi dobroto zlorabijo.
—	Abiturijenti v davčni službi. Državna zveza avstrijskih srednješolskih društev je te dni poslala finančnemu ministrstvu vlogo, v kateri prosi, da bi radi uporabe abiturijentov, ki na univerzi ali nc morejo ali pa nočejo več študirati, določilo maturo kot sprejemni pogoj.
—	Jubilej osrednje zveze čeških gospodarskih zadrug v kraljestvu Češkem. »Ustfedni jednota čcskvli ho-spodarskych společenstev v kralovstvi Češkem u Praze« je slavila dne 12. apr. svojo petnajstletnico obstanka. V zvezi je skupno združenih 2000 zadrug, in med temi 1500 rajfajznovk. Ta dan jo slavilo vseli 2000 zadrug s slovesnimi zborovanji 151etniCo osrednje zvezo.
—	Nesreča na železnici. Ko je včeraj zvečer peljal Matevž Hvastja iz Sa-velj voz opeke domov, je prišel v Št. Vidu mecl zavore. Ko jc bil revež v veliki nevarnosti, se ni vedel drugače pomagati, da je hitro izpregel konja ter ju odpeljal vun, voz pa pustil na progi, daj pa privozi tovorni vlak, ki odhaja iz Vižmarjev okrog tri četrt na osmo uro zvečer. Lokomotiva jo podrla voz in ga vlekla kakih 40 korakov naprej. Voz je lokomotiva popolnoma zdrobila z opeko vred, nakar so prihiteli ljudje in izvlekli posamezne kose izpod lokomotive. Vlak je imel 10 minut zamude. Krivda zadene seveda lastnika, ki se ni oziral na zvonec, saj zvoni skoro tri minute. Sreča v nesreči je bila, da jo pravi čas odpregel konja, drugače hi bila gotovo mrtva. Vozniki, pazite malo bolj pri železniških zavorah, ker to jc v kratkem v Št. Vidu že drugi slučaj.
—	Fud vihar. Iz Suliora se poroča: Dne 21. t. m. je po celi župniji razsajal silno hud vihar. Prihajal jc od severa ter je proti večeru lomil drevesa, trgal slamo raz streli ter več kozolcev prevrnil, škodo jo napravil precej veliko. — Letina letos prav lepo kaže. Sedaj je vse v cvetju, črešnjc, sli. ve, hruške, jabolka, tudi trta lepo kaže. Bog nas varuj kako uime!
—	Promet z avtomobilskim omni-busom v Krapinskih toplicah-Rogatec (stranska postaja južne železnico progo Dunaj - Trst) na oni stra.ni in na drugi strani Krapinsko toplicc-Zabok (postaja zagorijanske železnice) bodo 1. maja zopet o tvor j en.
—	Ustanove za slepe. Pri ustanovi baron Karel Flodn:ggovi za slepe in jili ilirski ustanovi za slepe je z začetkom šolskega leta 1911-12 podeliti tri do štiri mesta. Ustanove se uživajo v odgojilnici za slepe v Lincu, v kateri se šolski pouk prične dno 10. septembra t. 1. Pravico do teli ustanov imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, zapuščeni, slepi otroci obojega spola, posebno siroto, ki so zdravi in izobrazili, ter so najmanj 7, toda ne več kot II let stari. Prošnje za podelitev ustanovnega mesta jo potoni dotičnega okrajnega glavarstva, oziroma po mestnem magistratu ljubljanskem, clo 15. maja t. 1. deželni vladi podati; prošnjam jo priložiti krstni in domovinski list, izpričevalo o stavljenih kozah, ubožni list in uradno zdravnikovo ali od uradnega zdravivka potrjeno izpričevalo o zdravju t izobraznosii slepega prosilca.
Giozen umer, V Hrvatski Dubiei jc v noči clne M. i, tu. .Joža Kokoric
umoril dogovorno s svojo hčerjo, Marijo, lastnega zeta Nikola špišica iz Du-bice. Umorjeni Nikola Špišic je bil delavec ter se je vrnil omenjeno noč ob 11. uri domov z dela. Spal je z obema omenjenima v isti sobi; vlegel so je kot običajno na svojo posteljo, na kateri je kmalu krepko zaspal, da sc nikoli več ne prebudi. Ob peti uri zjutraj pa je vstal tast Kohorič, vzel sekiro ter udaril spečega zeta dva ali trikrat s topim koncem po glavi, nato mu je še z ostrino glavo razklal. Kako se je zgo-lil umor, je izpovedala oblastem umui-jenčeva žena Marija, češ, da ji vest nc cla miru. Morilca in njo so zaprli. Vzrok groznemu umoru so bili vedni prepiri in pretepi v domači hiši.
DuDljanske novice.
lj Somišljeniki. Kdor ni dobil za občinske volitve izkaznice (legitimacije), bodisi da ni bil v imeniku ali da sc mu izkaznica ni mogla dostaviti, naj se zglasi ali pismeno to naznani tajništvu S. L. S. Imenik za državnozborsko volitev v Ljubljani je na vpogled v tajništvu ocl 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne in ocl 3. do 7. ure zvečer. V vseh političnih zadevah se obračajte na tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št, C, levo stopnjišče, II. nadstropje, telefon št. 301.
lj Še zdaj se niso iztreznili, libcralci namreč. Čeprav ves svet ve, cla so 23. aprila doživeli sramoten porfez in cla imajo oni, ki so 27 let v Ljubljani sami vladali, zdaj na en mah proti sobi opozicijo, ki ji manjkata samo clva glasu clo večine, jušejo po svojih listih, kakor cla bi bili kak uspeh dosegli. Zdaj so poslali »Tagespošti« in »Unio-nu<; poročilo, da so »klerikalci z izidom občinskih volitev skrajno nezadovoljni«, ker cla so upali sami na večino. Dr. Šusteršič jc pri razpravi o novem volilnem redu v deželnem zboru kranjskem v zadnjem zasedanju izročilo izjavil, da je gotovo, da bo liberalna stranka za sedaj še dobila večino. Tucli drugi poslanci S. L. S. so izrekli to mnenje javno. Kar se števila naših mandatov tiče, nismo mi nikoli zapisali, koliko jih utegnemo dobiti, namesto nas so računali libcralci. Zapisali so, da dobimo kvečjemu 9 mandatov. Od naših ljudi se jc največ čula številka 12. Dobili smo jih pa li, Ln čc bi jih dobili 15 ali 16. kar bi bilo zelo lahko, ker nam jo malo glasov za. to manjkale bi bili liberalci že 23. aprila ob desetih ponoči lahko svoj testament podpisali. Zahvaliti se imajo pravzaprav le slučaju, da smejo šc nekaj časa dihati. — Potem pa liberalci veliko čvekajo o Nemcih. Nemce so liberalci na rotovž spravili. Ze »Edinost« je rekla, cla so bili liberalci tisti, ki so se pogodbeno zavezali Nemcem, da iim dovolijo vstop v občinski svet. Hribar bi bil to obljubo tudi nemudoma izpolnil, ako bi ne bila izprememba občinskega volilnega reda v prilog Nemcem obenem odprla vrata na magistrat tudi pristašem S. L. S.I Vsako razširjenje volilne pravice bi bilo spravilo na magistrat tako Nemce kakor nas in socialne demokrate. Nemcev in socialistov se Hribar ni bal, pač pa nas, zato niso mogli Nemci na rotovž priti, čeprav so jim dali naši liberalci za to pošteno besedo in svoje podpise! Nemci so bili vsled tega razjarjeni in so medseboj trdno organizirali, so dobro skupaj držali in ko so začeli liberalci po Ljubljani Nemcem okna pobijati in razgrajati, so slednji še bolj svoje vrste strnili. S. L. S. pa je sklenila storiti konec terorizmu ene same klike v Ljubljani, konec samovlad ju ulice in sodrge, konec neznosnim razmeram. Zato je razširila volilno pravico po uajdomokratičnejših !in najmodernejših načelih brez vsakih obljub in zavez na katerokoli stran. Če menijo liberalci, da bi se v Ljubljani ne smela radi Nemcev ljudstvu razširiti in dati volilna pravica, s tem kažejo lo svojo nazadnjaštvo. Vsem so so odprla vrata na magistrat, zato ni čuda, cla so si priborili svojo zastop.svo tucli Nemci, ki so v Ljubljani le vsled trapaste liberalne politike tako narastli. Stari so z njimi sklonili pakt in so z njimi poli-tičiio in družabno skupaj plesali — v deželnem zboru in v kazini — mladini pa so začeli vanje lajati in jih bojkotirati, pri letu pa so prišli le oni sami v konkurz, Nemci pa se jim danes v post smejijo. Nemci so torej na magistratu po zaslugi »narodnonnpredne stranke« in njenih neumnih pobov!
It Napadi na naše somišljenike in soinišljenice se v mladinskem časopisju množc. Gospod Erman, črevljar iz Kolizeja, z ozirom na napad v »Jutru« izjavlja, da ni nobenega »naprednega volica« k nobeni stvari silil in sploli ničesar takega storil, kar mu podtika Jutro . Predrzno napada liberalno ča-I sopisje (udi nekatere naše branjevke,
zalo, ker so se upale svobodno voliti Bolje bi bilo, cla se tisti ljudje, ki se pc liberalnem časopisju tako brigajo ze naše ljudje raje brigali za to, kako sc nastopali njihovi ljudje.Vsak napad m naše ljudi bomo mi stoterno povrnili Zakaj liberalno časopisje ne opisuje na kak način je agitirala g. dr. T a v čar j a, soproga pisarja T r a t n i k a s Sv. Petra ceste? Zakaj ne opisu jejo, kako je napadel naše somišljeni ke in našo stranko slikarski mojstoi B ri c c 1 j, zakaj ne opisujejo, kako su rove »dovtipe« je napravljal trgovec i papirjem Iglič na Mestnem trgu, i se jc svojim surovim izrazom sam strne jal. Opišejo naj postopanje prodajalk« čaja in drugih jedil Leopoldim Iv u n o v a r, podomače Polda, ki se ta> ko vneto dela, kaday tobačnemu delav stvu prodaja, sicer pa je bila polej prodajalke Angele D e u t s c h eni glavnih liberalnih somišljenic, opišiti zagrizene ojiazke trgovca z železnim Goloba v Wolfovi ulici, opišejo na nastopanje neko Baloh, ki posebno ra da sveče za Šmarnice prodaja in k! daje svoje otroke v nemške šole, na. pravijo naj podlistek o ženi knjigovez« F e 1 d s t e i n a. ki je pred par let ponižno prodajala, rožne vence in sla ščicc, opišejo na j, kako je pristav juž ne železnice Kolo c sc pojavljal pret licejcm, opišejo naj, kako surovo so sl obnašali celo otroci liberalcev, n. pi mali sinček učitelja G a r t n e r j a, k je imel vedno na jeziku farške k...« Povedo naj, kako se je odlikoval z izra zi proti našim somišljenikom s svojin kričanjem s tretjega nadstropja Su pančičeve hiše uradnik Luckma.ii n o v o banke na Fra^e Josipovi cest nek S a r k, povedo naj, kako se je ob našal kontorist Volk, kateremu nai gospodar pove, naj mu s svojim obna šanjem ne škoduje, opišejo naj, kak« je postopal učitelj L i k o z a r, kako s< agitirale učiteljice Grošelj F )• a n k c, V i t a Zupančičeva K a r 1 i n, V i r g 1 e r, gdč. Jakova opišejo naj nekoliko Marijo Pire, po scstnico, Kladezne ulice št.. 13, podo mače »Cukerpoharjevo«, ki prodaja m vseh cerkvenih žegnanjih in birmah povedo naj, povedo naj, kako0se je pi sar pri okrajnem glavarstvi v K a m n i k u I< a j o t a n P o g a č nik pripeljal nalašč v Ljubljano agiti rat, opišejo naj, kako je pobožna go spodična modistka iS c h i 11 e r šla : liberalci volit, opišejo naj, kako jc agi tiral v r v a r A d a m i č, opišejo naj kako je liberalni jurist Rudolf Sark, k je še pred kratkim prosil za službo pr »klerikalnem« deželnem odboru, je i nedeljo, dne 23. aprila, pred cleželnin muzejem psoval dami našega mlšlje nja s »farškimi devicami«. Res čin, k je vreden lo lih. akademika. Povedo naj kako so agitirale razne članice žen skega zbora »Glasbene Matice«, opiše jo naj, kaj je imela v liceju opravit! slavna pevka »Glasbene Matice« gdč Mali če v a in druge nevolilke, opi šojo naj, kaj je imel ondi opravit agent K e r s n i k, opišejo na j nastopa nje O s i e d k a r j a ml. in učiteljic« Gor u pove, ojiišejo naj, kako je pr »Iliriji« magistratni uradnik Šapljj plačeval za pijačo, opišejo naj nasto panje tistih ljudi za magistratno kil ko, ki dajejo blago v naše zavode. Opi šite kako olikan učitelj je učitelj Sič ki. je zmerjal z barabo našega pristaša ki jc oddal glasovnico za S. L. S., za. pišite, kako je psoval naše somišljenik« uradnik Kmetijske družbe, Toman, k bo svoj predolgi jezik moral nesti k so dišču, povejte kako sta nastopala č c v I j a r s k a, m o j s t r a J e z e r š e k ir Ter t nik, povejte, da ni bil no bor naših somišljenikov aretiran, pač pa j« bilo aretiranih sodem liberalnih k r i č a č o v. Ali hočete, da povemo, pr . katerih tvrdkali služijo tisti, ki so seda; v preiskavi, ker so kričali na avtomobil nadvojvode? Nikar nc mislite, da bomo mirno prenašali napade liberalnega časopisja na naše ljudi. Niti n? um nam ne pride, cla bi so dali straho-vati ocl liberalnega papirja. V Ljubljani smo že tako močni, da bomo napravili konec liberalni strahovladi in vsakemu terorizmu! Čo no preneha liberalne časopisje z osebnimi napadi, bomo temeljito dokazali, da tudi mi znamo streljati, samo s to razliko, cla mi — zadonemo!
lj Liberalci imajo drzno čelo, da iščejo podatke in pričo glede nepravilnosti. vršečih se pred licejem. Svetujemo jim, da vprašajo svojega pristaša, pri volitvah aretiranega Vojsko, ki je pisar di1. Franc Frlana, ne pa uradnik clr. Josip Furlana.
lj Prancelj z dolgim nosom, kot sc imenuje čestilec liberalne stranke, ki je sprevodnik električne železnice, sedaj po volitvah napada in nadleguje občinstvo z raznimi svojimi liberalnimi neslanostmi. Mi bomo zavračali napade mi naše somišljenike, naj pridejo od
Kogarkoli. Ftfancfelj naj bo lopo tiho, da ne bomo še bolj natanko opisali njegove službe, ker v tem slučaju bi se mu znal nos še nekoliko podaljšati. Vodstvo električne železnice pa prosimo, naj sitnemu Franceljnu pove, na j vozi, ne pa ljudi nadleguje.
lj Nazaj pr......šleve, je kričal nadstražnik v nedeljo proti večeru, ko je ukazoval stražnikom mestne po -licije, naj izpraznejo prostor pred Katoliško tiskarno, ko smo čakali, da izvemo o izidu volitev, ko pa je videl, da je nastalo ogorčenje med občinstvom radi prijaznih priimkov, jo je takoj od-kuril in ga nismo več videli na prostoru pred Katoliško tiskarno. Prosimo one, ki so čuli te prijazne besede, naj se zglasijo ali pismeno naznanijo uredništvu »Slovenca«, da se kot davkoplačevalci za take prijaznosti primerno zahvalimo.
lj Dramatična šola Ljudskega odra sprejema priglase sarno še jutri v petek od V47« do 7. ure v drugem nadstropju Ljudskega doma. V tem času se morajo oglasiti vsi oni. ki se še niso prijavili, da se jih preizkusi in uvrsti v primeren tečaj. Kdor bi se v petek od nanovo vstopivših ne oglasil ob 1 |7. uri, tisti letos no bo mogel posečati dramatične šole, ker se začne ob četrt na 8. uro (28. t. m.) redni pouk. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za stvar in ki so člani kakega društva, ki je včlanjeno v S. K. S. Z., ali pa, ako se vpišejo pri vsprejemu v društvo.
lj Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« razpisuje tri nagrade po 50 I\, 30 K in 20 K za tri najboljše moške ali mešane zbore na neerotično besedilo. fTermin do konca julija t. 1.
lj Zveza slovenskih zadrug. Danes Se je vršil občni zbor Zveze slovenskih zadrug, pri katerem je prišlo do precej hude debate, ker se je naznanilo, da ima Zveza precejšno izgubo. Samo Agro Mercur ima. 120.000 kron nepokritega deiicita! Dr. Tavčar je predlagal, naj se omeji število uradništva in naj Irevizijo sprejme sodni ja ali pa dežela, r- Od druge sti-ani smo dobili naslednje poročilo: Zveza, slovenskih zadrug je imela danes dopoludne svoj letni občni zbor v mali dvorani Mestnega Doma v Ljubljani. S shoda posnamemo le nekatere stvari. Udeleženci, ki jih je bilo še precejšno število, niso bili nič kaj dobre volje. Pri poročilih je bilo Čuti večkrat glasno mrmranje. Računski zaključek izkazuje primanjkljaja nekaj nad 19.000 K. Treba ga pokriti. Kako? Nasvetuje se, da se odpišejo deleži. Drugi so proti temu in nekdo celo predlaga, naj izguba ostane in naj se gre kar do ministra na Dunaj, ki mora dati toliko, da se pokrije primanjkljaj. Deleži izkazujejo svoto 88.000 K. so pa po poročilu dvojne vrste: obvezni in prostovoljni. Obveznih je 2000 po 10 K, torej znašajo ti 20.000 K, ostali so pa prostovoljni. Ali naj izgubo pokrijejo obojni deleži, ali samo obvezni, o tem se je razvila daljša debata, pri kateri »e je konštatiralo, da imajo močnejše posojilnice le obvezno število deležev, med tem, ko se je slabšim članicam naprtilo veliko število »prostovoljnih« deležev. Tako ima n. pr. Slovenska kočevska posojilnica 1000 deležev, torej za celih 10.000 K. Gradac v Beli Krajini 150 deležev itd. Če bi se porabili v pokritje samo obvezni deleži, se morajo skoro vsi odpisati, če pa se pritegne tudi »prostovoljne« deleže, potem bi bilo na vsak delež plačati do 3 K, kar bi zadelo posebno slabše članice. — Upravni stroški, ki so znaša.li do 50.000 kron, so se žo predpisali vsaki članici, kar ni bilo nekaterim zborovalcem všeč, ker ima o tem sklepati občni zbor, ne pa uačelstvo. Konštatiralo se je tudi, da ima Zveza tirjati pri Agro Mercurju 540.000 kron, ki se bodo po mnenju dr. Tavčarja dobili, če ne od zadruge, pa od onih, ki so povzročili to izgubo. Omeniti moramo še, da se je dr. Vindišer zavzemal za. napredno zadružništvo. Poudarjal je, da ne sme v Kanoso, da se mora obdržati, naj zahteva Še takšnih žrtev. Tudi mi smo tega mnenja, da ni treba hoditi v Kanoso. pač pa. treba zdravega razuma in treznega premisleka, ali je mogoče iti po sedan ji poti naprej ali ne. Gotovo jih še ni zmodroval konkurz Agro Mer-curja, ne izguba kočevske posojilnice, ki znaša do 100.000 kron, kakor tudi ne žalostno denarno stanje radoljiške, ribniške, vrhniške in moravške posojilnice.
lj »Kako je lep beraški stani« Po
ljubljanskih cerkvah, zlasti v frančiškanski, je vzbujal dokaj usmiljenja mla.d fantič, eno nogo je imel krajšo od druge in gledal je tako proseče, prijazno in zaupno, da so mu bogati darovi padali v nastavljeno kapo. Kako pa tak beraček izgleda »za kulisami« in kak sad rodi neprevdarna radodar-nost, je pokazal« te dni kazenska razprava med lukaišniim mladinskim
sodnikom, kateremu se je bil 15 letni ta fante izročil zaradi beračenja. S sodnikom sta si bila že stara znanca. »No, Lojze,« je pričel sodnik, »prav včeraj je pretekel mesec, kur si šele prestal zadnjo kazen zaradi beračenja, podučil sem te, kaj te čaka, ako se ne lotiš poštenega dela, glej, danes si pa zopet tukaj zaradi enakega prestopka. Po pravici mi povej, Lqjzc, od česa si pa živel ves ta mesec'?« Lojze se je zadovoljno nasmejal, da so se mu kar napela debela lica in povedal: »Beračil sem, kako pa! Po cerkvah pa tudi drugod, kakor je kazalo.« — »Ali si bil ves ta čas v Ljubljani?« — »Ves čas, kako pa, Je dvakrat me je magistrat po od-gonu poslal v domačo občino.« — »Pa kaj je rekel domači župan?« — »Hud je bil, nazaj me je zapodil. Rekel je, naj grem k vam, da mi priskrbite kako delo.« — »Pa zakaj te ni bilo k meni?« — »E, ne maram več delati, sem že preveč vajen, kar tako živeti.« — »Koliko ti pa je neslo beračenje?« — »Tri do štiri krone na dan.« —■ »Kam si dal denar?« — »Zapravil sem ga, kako pa, zajedel in zapil, pod Tivoli sem hodil se guncat in v kinematograf.« — »Na kateri prostor?« — »Na reservira-ni ali pa na prvi. O Veliki noči sem imel IG kron!« — »Kako si jih porabil?« — »Zapil sem jih, v Šiški in drugod, imel sem druščino.« — »Obleke si nisi nič kupil?« — »Nič!« — Glej, vse smo poizkusili s tabo, pri dveh mojstrih si že bil, skrbelo se ti je za obleko, dobre glave si in prav sposoben za delo, toda ne maraš izlepa potegniti k pridu. Ker imaš eno nogo malo krajšo, misliš, da moraš beračiti, kakor da je tvoja krajša noga poseben talent, ki ga moraš izkoriščati. Zdaj se ho pač zgodilo, kar sem ti zagrozil.« — Sodba se je glasila na šest tednov hudega zapora in poboljševalnico. Brezbrižno smehljaje je sprejel Lojze svojo kazen. Kdor pokusi beraški kruli, ne jč več drugega! Oni, ki so usmiljenega srca, naj ne dajo mladim ljudem z milodari potuhe, podpirajo naj rajši društva, katera se prevdarno pečajo z mladinsko skrbjo, take beračke naj pa pošljejo k dotičnim društvom. Ta se bodo zanje zavzela, kakor jim bo resnično v korist. Lojzeta imajo na vesti oni. ki so mu dajali mil od are.
lj Tragično smešna vožnja po Ljubljanici. Včeraj popoldne se je nek mlad gospod vozil s čolnom po Ljubljanici. Pred kratkim si je bil namreč kupil Čoln in navžiti se je hotel zabavne vožnje do dobra. Povabil jc v čoln še nekega znanca in lepo sta veslala po vodi navzdol. Pri šentpetorskem mostu sta se srečno izmuznila ter dospela na kraj, 1 jer ima pijonirski oddelek svoje vežbališČe. Do tu je šlo vse gladko, tu pa se je začela nesreča. Čez Ljubljanico jo bila namreč pripeta tanka vrv, katere pa veslača v svojem zamak-njenju opazila nista. Ko sta vanjo zadela, jima je posnela oba klobuka in še nanosnik povrhu. S težavo sta rešila. svoja klobuka, toda v tem pa sta bila že blizu brvi pri prisilni delavnici. Od daleč so šumele brzine in treba je bilo skrbeti, cla se izogneta nevarnemu mestu. Toda vse veslanje in pehanje je bilo zaman. Čoln se je nazadnje trdno zagozdil med dve mostni kobili. Veslača, sta se prijela za tra-movje in gostu se je posrečilo priti na suho. Nezgodo so opazili in od vseli strani so hiteli na pomoč. Spravili so veslača na suho, toda. s čolnom je bil križ, ker ga je vodna sila tiščala na kobile. Po trudapolnem in napornem delu so ga z malo poškodbo izvlekli iz mučne situacije. Pri reševalni akciji se je odlikovalo več častnikov pijonir-skega oddelka, ki so lastnoročno pomagali. Ko je bila nevarnost pri kraju, si je veslač oddahnil ter pripomnil: »Ej, kaj čoln, poprava bo stala komaj deset kron, meni je le za palčico s srebrnim držajem, za katero sem dal enajst kron!«
l j Kmalu se je oživela — pa je morala v zapor. Dodatno k »Slovenčevi« notici z dne 25. aprila o Urši Gerjavič sprejmite sledeče pojasnilo: Navedena se je v bolnišnici kmalu zopet oživela" in so io iz deželne bolnišnice prepeljali v zapore c. kr. okrajnega sodišča. Tukaj je tudi radi svoje delomržnosti prejela zasluženo kazen. Ker je radi tatvine in goljufije že kaznovana in ima prepovedan povratek v ljubljansko mesto, prisodilo ji je tukajšnje okrajno sodišče štiri mesece hudega zapora, poostrenega, z enim postom in dvema trdima ležiščema na teden.
lj Roditeljski večer. Na dekliški osemrazrednici pri Sv. Jakobu je bil včeraj zelo povoljno obiskan sestanek učiteljstva in staršev. Povod temu sestanku je dal zadnji ministrski odlok, ki opozarja solske oblasti, naj strogo izvajajo § 79. š. i. u. r.; ia paragraf dovoljuje šolskim otrokom oiiisk kinematografskih in druirih uredstav samo v
sprem št Vu staMČV in izjeiftbftia s pogojem, da se igri, ki se predstavlja ali sporedu ne more ugovarjati v nravnem in verskem oziru. V Ljubljani so za šolsko mladino prirejene posebne predstave v kino-gledišču, drugače in drugo dni je pa otrokom po odloku dež. šolskega sveta prepovedano, hoditi zraven. Vse to in pa sploh dvomljivo veljavo takih predstav je v lepi besedi pojasnila navzočim staršem gdč. učiteljica Margareta Cundrč. — Drugo predavanje je imel katehet A. Čadež; govoril je o skrbi za zdravje šolskih otrok, v kolikor se tiče staršev, učiteljev in vseli, ki jim je izročena vzgoja mladine. Omejil se je seveda na take stvari, ki so s pedagoško stroko v tesni zvezi. Združil je s podanimi navodili mnogo stvarnih in potrebnih nravstvenih in pedagoških naukov.
lj Svarilo pred nekim razstavnim agentom! Neki Josip Kaiser, razstavni agent, se ponuja kot »oficijelni zastopnik mednarodnih razstav«. Imenovani zagotavlja proti položbi 50 angleških funtov odlikovanje z »Gramr Prix« ali zlato kolajno na naslednjih zakotnih razstavah: Expositiou Internationale des Industries modernes, Hygiene au foyer, confort domest.ique, ki naj bi sc letos vršila v Parizu, dalje International Eshibilkm of Arts and In.dust.ry, ki se namerava meseca avgusta in septembra letos v Londonu prirediti. Tudi hode deloval za neko drugo, natančneje ne določeno razstavo v Luttichu.
lj Zopet nov slučaj koz. Kakor se je bilo bati, prvi slučaj koz v mestu ni ostal osamljen. Včeraj je obolela 41etna Melanija Stenovec, stanujoča na Poljanski cesti št. 58. Bila je kakor dan poprej obolela Marija Štrukelj, necepljena in se je v zadnjem času nahajala na. infekcijoznem oddelku deželne bolnišnice. Odtod zveza z ostalimi slučaji koz. Obolelo deklico so koj prepeljali v mestno bolnišnico za silo, nje rodbino pa nastanili v mestni ubožnici, kjer ostane izolirana za čas inkubacije, to je za 15 dni. Stanovanje se je takoj temeljito razkužilo, prebivalce, hiše št. 58 lia Poljanski cesti pa so znova cepili. — Kakor čujemo, dala je zdravstvena oblast iz varnostnih ozirov infek-cijozni oddelek za čas inkubacije, to je za 15 dni zapreti, tako da se ne sprejemajo novi bolniki in da ostanejo sedanji bolniki še 15 dni na oddelku. Med tem sc bodo vsi prostori oddelka temeljito razkužili. Kajti sedaj pač ni več dvoma, da je za kozami obolela delavka Trojer, ki se je še pred daljšim časom skozi nekaj dni nahajala na oddelku, okužila kakega drugega bolnika, ki pa je obolel, tako lahko, da koze pri njem niso postale manifestne. Od tega bolnika pa so se okužili sedaj oboleli otroci. S tem. da. se oddelek za čas inkubacije zapre, se prepreči vsako razširjanje bolezni.
lj 'Tatica. Včeraj je prišla v nek tukajšnji hotel neka okoli 45 let stara ženska, ki se je vpisala na zglasilnico za Kristino Kristalnigg, agentinja z Reke. Po njenem odhodu so hotelski uslužbenci zapazili, da je ukradla volneno posteljno odejo.
lj Marljiv berač, Včeraj že okoli 3. ure zjutraj se jc v neki kavarni pojavil SOletni brezposelni knjigovez Ivan Burger iz Tirolskega ter okoli gostov prav nadležno beračil. Obveščeni stražnik je Burgerja aretoval in so ga izročili sodišču.
lj Na stopnjicah sta se v ponedeljek srečala v neki hiši nek slikar in nek čevljar, pri čemur je slikar močno sunil čevljarja v prsa, nato mu je pa še raztrgal klobuk. Zadnjo besedo bode imelo sodišče.
Merske novice.
š Volitve v Posaviu. -- Tukaj kmet — tukaj socialdemokrat! Opozarjamo somišljenike, da skrbno pazijo na reklamacije. Leta 1907. je bilo v raznih občinah (ki so že posebej opozorjene), samo v laškem okraju nad 500 kmečkih volivcev izpuščenih, n. pr.: v Sv. Krištofu, v št. Rupertu itd. Število volivcev v laških kmečkih občinah bo tedaj izdatno poskočilo, medtem ko je nekoliko padlo v sevniškem in brežiškem okraju. Tudi v Trbovljah se je delavstvo nekaj pomnožilo; pri primerni udeležbi je zmaga S. K. Z. brez ožje volitve zasiguranfj: liberalni kandidat na noben način ne more več priti v ožjo volitev, kot so že zadnje deželnozbor-ske volitve leta 1909. pokazale. Parola v Posavju je tedaj: Vse pod zastavo S. K. Z.! Vsak glas za liberalnega kandidata. pa najsi bo »neodvisen« ali celo od narodnoliberalne stranke postavljen, je izgubljen za kmeta. Glasi naj se od hriba do hriba: »Tukai kmet —- tam rdečkar! Tukaj krščansko« socialni delavci — tam socialdemokrati!« T'i parolo ie utemeljena \ natančnih uaino^eišib i>ur< eilih iz uo-
saftVčžfiiti krajev; zmaga S. L'. S. mora biti častna!
š Tovarišem obiturljentom mati* borsko gimnazije leta 19011 Vse tovariše prosi podpisani, da mu javijo, ke-daj se naj praznuje desetletnica mature (koncem meseca julija ali začetkom avgusta?), da se more določiti čas in program. Na svidenje v Mariboru!
Vlad. Pušenjak, nadrevizor v Mariboru.
š Ptujska šnopsarija. C. kr. šla« jerski deželni šolski svet. opozarja v nekem svojem odloku aprila t. 1. učitelje in člane krajnih ter okrajnih šolskih svetov, da mladino svarijo pred alkoholom in njegovo zavživanje ko-likorinogoče zabranijo. Ta odlok je tudi ptujsko glavarstvo razglasilo. Toda kaj to pomaga? V Ptuju sta člana okr. šolskega sveta Straschill in Hutter posestnika največjih žganjarn, v katerih se toči žganje tudi otrokom! Kako sn bo tak okrajni šolski svet mogel zoper alkohol boriti, je res uganka.
izpred sodišča.
Hitro ie hotel ©bogateti. France Škantar, bivši krčma r v Ribičevem logu, je lansko pomlad kupil brez kapitala'hišo za 13.100 K ter si . nabavil precej gostilničarskega orodja, zlasti večje množine vina. Bil je torej že izpo-četka pasiven. Kmalu so se pa oglasili upniki, ki jih ni mogel zadovoljiti. Pričeli so ga rubiti in prodajati premičnine. Nepremičnine so bile pa na 7658 kron sodno cenjene. Dolgovi pa znašajo s postranskimi obvoznostimi še enkrat toliko. Obdolženec je dobro vedel, kaj mu preti. Spravljal je od hiše pohištvo in vino, skril je enega prešiča in več drugih reči, da bi jih odtegnil rnbežni. Obdolženec, ki le deloma priznava svojo krivdo, je bil obsojen na tri tedne zapora.
Podpore je zahteval. 47 let stari delavec Gregor Fortuna iz Poljan, brez stalnega bivališča., je delomržnež in sodišču dobro znana, oseba; sa j ima že 11 predkazni. Koncem meseca marca je prišel po odgonu v Škofjo Loko. Tu se je zglasil pri uradu mestne občine, ko je imel službo tamošnji nadstražnik. Zahteval je podpore, in ker je ni takoj dobil, začel je kričati, da so v Škofji Ix)ki in v Kranju smvkova županstva. Nato je preklinjal Boga, in se izrazil žaljivo o cesarjevi osebi, preklinjal je orožnike, sodišča in stražnike z opazko, da so vsi lumpje. Stražnik je bil pri-moran Fortuni napovedati aretacijo, kateri se je pa obdolženec z vso silo uprl. Raztrgal mu je suknjo, suval ga z rokama in brcal proti njemu. Šele s tujo pomočjo ga. je bilo možno ukleniti ter ukrotiti. Zagrozil je aretujočemu stražniku, da naj obudi kes za svoje grehe, ker ga. bode ubil ali pa. zaklal, predno pride na Trato. Obdolženec ni hotel pred sodiščem o tem ničesar vedeti in se je zagovarjal, da je bil tako pijan, da se ničesar ne ve. spominjati. Temu so odločno oporekale zaslišane priče, češ da je bil le toliko pijan, da je bil hudoben in se je vseh svojih kaz-njivih dejanj dobro zavedal. Obsojen jo bil na li mesecev težke ječe.
Tatinska brata. 18 let stari Franc« in 161etni Anton Jenko sta izvršila tatvino pri trgovki Urši Bohinc v Spodnji "Dobravi. Zjutraj je prišla trgovka od maše domu in je tako opazila, da jc bilo v njeno stanovanje vlomljeno. V spalnici je bilo vse premeta.no. Zaklenjena omara je bila odprta in iz nje ukradeno 340 K gotovine. Par mesecev preje je bilo tudi vlomljeno v mesnico Janeza Perisuttija v Gorenji vasi, kjer je bi', predal šiloma odprt in iz njega vzetih 26 K denarja, potem pa 2 kg govejega mesa. Že prvotno sta se z nepremišljenimi nakupi in izdatki vlomilca izdala. Tatvino pri mesarju je izvršil Francc Jenko, kamor je vlomil s pomočjo ponarejenih ključev. Obdolženca tatvino ne tajita. Za kazen bo sedel France Jenko tri mesece, brat Anton pa dva meseca v težki ječi.
Književnost.
4 Spomin nA prvo sveto obhajilo.
Ravnokar so iz^le krasno izvršene slike v spomin prvega sv. obhajila s posebno primernim passepartout-okvii-jem in slovenskim napisom; opremljene so tudi s posebnim prostorom, kamor se napiše obhajančevo ime, tako da ima v njih trajen spomin tega, za celo življenje voleponiombnega, srečnega dne. Vsak obhajanec bo srčno vesel umetniško izvedene podobe, ki na pravi vkljub nizke cene vtis dragoce nega darila. Spominke je založila »K« toliška Bukvama« v Ljubljani in ji' prodaja po nizki ceni, samo 40 vinar iev izvori.
Spomini na prvo sveto obhajilo
i>a dobijo (udi uod finim eeluloidou1
isti so prirejeni, da sc postavijo na pripraven prostor ali obesijo na steno in veljajo 90 vin. za izvod.
Za majnikovo pobožnost priporoča »Katoliška Bukvama« v Ljubljani:
Kerčon, Salve Reg'na ali razlaganje molitve češčena bodi Kraljica za Sm ar nično opravilo. Okusno vezano rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 b.
Kerčon, šmarnice. Marija podoba pravicc. Okusno vezano, rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 h.
P. Ladislav, šmarnice. Marijine čednosti in dobrote. Vezano, rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 h.
Vole, šmarnice. Marija v predpo-dobah in podobah. Okusno vezano, rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 h.
Godec, Devica verna. Šmarnice. Okusno vezano, rdeča obreza 1 K 40 h.
Morzinger, Das Blumenreich im Dlenste der Gottesmutter. 2 K.
Rožne stvari.
Letošnji cesarski manevri bodo na Zgornjem Ogrskem. Vojaške vaje, ka-kakor bodo letos, se niso vršile še nikoli. Šlo se bo za prehod večjih vojaških zborov preko Karpatov.
Gozdni požari na Tirolskem. Iz Tnomosta se poroča: Suho vreme zadnjih dni je zelo pospeševalo gozdne požare, ki so jih vslecl neprevidnosti povzročili izletniki. Zelo resna je bila situacija pri požaru, ki je bil zelo velik v okolici Lugosa, v Ledrotalu, kjer so ogenj vsled močnega vetra šele po dva-dnevnem napornem trudu lokalizirali. Škoda, ki jo imajo posestniki pogorelih gozdov, je velika.
Umor zaradi psa. Iz Bočna poročajo: Pekovski pomočnik Jan. Schmied v Fppanu je zabodel 25. t, m. kmeta Alojzija Wertha, ker ga. je slednji stavil na odgovor zaradi trpinčenja nekega psa. Umorjeni, ki je star 31 let, zapušča več nedoraslih otrok. Morilca so izročili sodišču v Kalternu.
Pcbijalec svoje žene in svojih otrok. Dne 26. t. m. zvečer je v Brnu že-lezolivar Teodor Ivral s sekiro svojo ženo in dva otroka. Žena umira, tudi otroka sta smrtnonevamo ranjena.
Berollnskl drnžabnl škandal. V Bcrolinu je ustrelil posestnik Bučke svojo ženo in sebe. Njegova žena je igi*ala v berolinski družbi veliko vlogo. Žena še ni umrla. Vzroki niso znani.
Postajenačelnlk požigalec. Pred petimi meseci je pogorel kolodvor Hyeres pri Toulonu. Zgorela je tucli blagajna, vsled česar so sodili, da so zažgali vlomilci po poklicu. Preiskava je pa dognala, da je zažgal postajenačeinik Liotard, ki so ga zdaj zaprli.
Telefonsko in brzojavna poročili
NAŠ CESAR.
Dnnaj, 27. aprila. Cesar Franc Jožef se poda dne 2. maja na. Ogrsko in ostane tamkaj, to je v Godolloju do srede junija meseca.
AVSTRO-OGRSKA POGAJANJA.
Dunaj, 27. aprila. Današnje konference obeh ministrskih predsednikov z vojnim ministrom Schonaichom so trajale 3 ure. Ogrski brzojavni urad je o tej konferenci objavil poročilo, v katerem pravi, da se je doseglo toliko sporazumljenje, da se bo jutri, ko dospe na Dunaj tudi ogrski justični minister, moglo končno formulirati zadnje točke, ki so še nerešene.
AVANZIRANJE NADVOJVOD.
Dunaj, 27. aprila. Vojaški nared-bemi list priobčuje nova avanziranja: nadvojvoda Jožef'Ferdinand in nadvojvoda Jožef sta imenovana za feld-maršallajtnanta. Nadvojvoda Peter Ferdinand jo postal generalni major. Cesarjev zdravnik jc imenovan za generalnega štabnega, zdravnika.
KRALJ PETER SPLOH NE OBIŠČE
CESARJA FRANCA JOŽEFA.
Budimpešta, 27. aprila. Vsi listi se bavijo s preložitvijo potovanja kralja Petra v Budimpešto. »Pesti Naplo« pravi, da kralj Peter sploh nc bo obiskal cesarja Franca Jožefa, ker se je srbska vlada zbala v Belgradu napovedanih demonstracij, katere bi ne bile samo kralja Petra zadele, ampak bi bile pokazale v prvi vrsti sovražnost zoper cesarja Franca Jožefa.
PAPEŽEVO ZDRAVJE.
Rim, 27. aprila. Papežev majordo-mus mons. Bisleti izjavlja, da so sen-začna poročila listov o slabem papeževem zdravstvenem stanju izmišlje-
na. Papež sicer zaradi bolečin, ki mu jih prizadeva protin, ne more hoditi, osebe pa sprejema dalje. Papeževe moči nikakor ne pešajo, tucli je jako dobre volje in se rad šali.
NEMŠKE VOJAŠKE VAJE IN NAŠ PRESTOLONASLEDNIK.
Eerolin, 27. aprila. »Berliner Tag-blatt« poroča, da se bo avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand tudi letos udeležil velikih nemških vojaških vaj, ki se bodo vršile na Schles\vig-Holsteinskem. deloma tudi na Pomo-ranskem in Hanoverskem.
KOLERA V PETERBURGU?
Peterburg, 27. aprila. Pred kratkim sta se pojavila tu 2 kolere sumljiva slučaja, včeraj pa so zopet obolele tri osebe na znakih, o katerih se domneva, da kažejo kolero.
medni salon
Ivane Schlller
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31
753 priporoča oseh orst
slamniku!?.
Sprejema vsa popravila.
UST J«s edini -jsai
2obna krema
Kurzi efektov in menjic.
dne 27. aprila 1911.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4% konv. renta, januvar —julij..........
Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust ........
Skupna 4-2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4®/B . . Avstrijska investic renta 3i/2e/o . Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4»|0 . . . Ogrska investicijska renta 3i/=% Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Rublji..........
92-75
92-70
96-20
915-20 115-40 92-70 81-60 111-35 91-30 SO-10 19-30 649-75 239-80 117-25 23-46 18-99 94-50 2-63
rrii 522* i-: oiiip* i'..
Cene vel|ajo za <50 kg.
Budimpešta, 26. aprila.
Pšenica za maj 1911......12 55
Pšenica za oktober 1911 . . . .	1105
Rž za maj 1911......9 44
Rž za oktober 1911......9 79
Oves za maj 1911.....'	7-67
Koruza za maj 1911.....*	6 61
Koruza za julij 1911......6 74
1342


rsm m
Briljanti p o ti 1 z k 1 ceni
MOTOCYKL »TORPEDO*
motor počasi tekoč z dvema pre-stavama, bencin motor 2 takten 5 izdeluje brez konkurence tovtirna MOTOCYKLOV .lORPEDO«.
F. TROJAN & A. NAGL v KOLINU, ČEŠKO.
Urarvprv
ki je rešil vprašanje praoilnega nastaul|an}a fcJinje s presjibnostjn o zgibu.
Brez pregibne Klinle ni mogoče iinive pravilno nastavili na lice.
99
miwa
«6
in prekaša vse Hrupe sisteme.
Brilni aparat „IIliuia" stane s posnemalnim aparatom jn jo klinjami vred K 24—. .	_.
111'	Zaloga za mesto:
}. Krisper, dalje Br. ffias&a in vse tozadevne trgovine.
v najlepšem kraju gorenjskem, kjer je promet tujcev v najživahnejšem razvoju. Obe na velc-prometnem prostoru. Veni dobro idoča gostilna, acetiliuska razsvetljava in vodovod. Druga pripravna za trgovino ■/. lepim vrtom, več gozdnimi parcelami, travnikom in por njivami. Pro-dasta se zaradi preselitve. Kje ? se izve pri upravništvu ,Slovenca' pod šifro „Vellk promet".
dobro ohranjen, se radi selitve prav ceno proda. Radeckega cesta št. 3, 1. nadstropje.	1358
Služb
• v v
pošten značajen 37 letni poročeni slovenščine in nemščine v pisavi in govoru zmožen mož, z malo pokojnino brez otrok kot pisar pri kakem gospodu odvetniku, ali tudi kot hišnik, cerkvenik ali v kako prodajalno. Ponudbe na upravo tega lisfa pod »Zuačaj 37«, takoj ali pa 1. junija. Na zahtevo osebna predstava.	1352 3
ki sc vrši v nedeljo, 7. majat.l. v gornji dvorani hotela Union. Začetek ob 10. uri dopoludne.
D11 e v n i red: Poročilo pripravljalnega odbora. ' Volitev odbora in društvenega soda Slučajnosti.
1360
Pripravljalni odbor.
Meieorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2m, sred. zračni tlak 736-0 mm
|	T
j	I Stanje
~ Cas opa- i baro-= I zovauja j metra : v mm
1
Tempe-, ratura
po
Celziju
Vetrovi
Nebu
2V>. zvee. j T32 4 j 15 8 j sl. jzah. T jasno 734 0 | 9 0 j fcrezvetr. I del. obl 731-0 i 15 0 ! sr. szah. ; dez.
27
•f 18
7. zjutr 2. pop
Srednja včerajšnja temp, loa? norm. 114".
0-fl
1364
ražbeni oklic.
E 088/11
Na javni dražbi se bode dne l.maja (911 ob 9. uri dopoldne prodalo: V Ljubljani, Prisojna ulica št. 3: razna prodajalniška oprava, špecerijsko blago, vozovi, olje in vino.
Novi Votimat št, 95: različni ekstrakti, žganje, prazne steklenice. Metelkova ulica št. 4: 3 konji s popolno konjsko opravo. Marije Terezije cesta št. 52 in Spodnja šiška št. 67: prodajalniška itd. — Reči se smejo ogledati 1. maja 1911 pol ure pred prodajo v
oprava zgoraj navedenih krajih
C. kr.
v
dne 22. aprila 1911.
oddelek V.
BO
trn
BM
■ a
BO
Slavnemu občinstvu in cenjenim gostom si usojam vljudno naznaniti, da sem prevzel popolnoma nanovo urejen
tiotei In kavarno »Ilirija
Ljubljana, Kolodvorska ulica, s
66
—• Kavarna jc celo noč odprta. — Na razpolago je cenjenemu občinstvu in slavnim društvom krasno
ili jako lep senčnat »rt. Za mnogobrojen obisk sc priporočam z vclcspoštovanjem
HLEHSRMDER HEfsER
hotelir in kavarnar, doslej portier ,,Grand Hotel-a Union".
... ; .V.

p5*t ' trrr ž
'A ■: ■ l&Sf

»J*
Hsoosti manumRturness in modnesn masni
mimite ozorcei
Ljubljana,
Stritarjeva ulica ŠI.4.
1209 1
Priporočamo
novo trgovino z
manutbkturnim blagom.
wA
Ljubljana
Stari trsšt-1
/ (prej bazar)
f postaja električne železnice

2)r. £do Šlajmer
ordinira od 10-12 predpoldne 1343 ir\ od 3-4 popoldne
izvzemši nedelje in praznike.
ANTIKVARIJAT »KATOLIŠKE BUKVARNE«
ima na razpolago: »Rimski Katolik« (Mahuič) I. tečaj 1889, G K;
II. do IV. tečaj (1890 -1892) samo
4	K 50 h;
V. do VIII. tečaj (1893- 1896) samo po 3 K.
Voditelj v bogoslovnih vedah. Letnik I. (1898) do XII. (1909) mesto po
5	K samo 2 K 20 h.
Katoliški Obzornik. Letnik I. (1897) clo X. (1906) samo po 3 K 50 h.
Čas, Letnik I. (1907 . do I H. (1909) samo po 3 K 50 h.
Slovenski prijatelj. (Einspioler.) Časopis za cerkev. Letnik IV. (1855) do XXXII. (1885) samo po 2 K.
Navedeni letniki so deloma tudi vezani v zalogi; za vsako dobro ohranjeno vezavo računamo posebej samo 50 h.
Ocl vseli zgoraj navedenih listov so na razpolago tudi posamezne številke v našem antikvarijatu. Križanič, »Razlaga, novega velikega Katekizma«, potrjenega od vseh avstrijskih škofov, zbranih na Dunaju 9. aprila 1894. (1899.) Vezano mesto 8 K samo 4 K 80 vin. Putschogel, »Precligten auf die Sonn-uncl Festtage des Kirchenjahres«. letnik I., II. in V. samo po 2 K. »Die katholische Kirehe unserer Zeit und ihre Biener in Wort und Bild«, »D e u t s c h 1 a n d . S c h \v o i z , I. u x e n b u r g , Os t e r r e i c h -Luxenburg, Osterrei c h -U n ga r n«, 1900; elegantno vezano ter popolnoma nerabljeno mesto" 42 K samo 16 I\. Isto broširano mesto 36 K samo 12 K. Isto tretji zvezek: » D a s W i r k e n d e r k a t h o 1 i s c h c n K i r c h e auf d e m E r d e n r u n d unter der besonderen Beriicksichtigung Heidenmissionen«; 1902; elegantno vezano ter popolnoma nerabljeno mesto 36 K samo 12 K. Gobillon-Collei, »Leben der chr\vurdi-gen Louise von Marillac, NVittve Le Gras, Stifterin und 'orste Oberin der Versammlung der Tdchter der christlichen Liebe vom lil. Vincenz von Paul, Dienerinnen der armen Kranken. genannt. barmherzige Sch\vestern«, 1875; broširano 1 I\ 20 vin.
PE^Ba^aanBHT KMTP
ip M
u t?* ♦s
I
U $
I
Mm Jini ta"
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih, !udi ~c
st
s®
B»
m &
slučaje,
histerične, boine na srcu, želodcu, pa take ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — prospekti na zahtevo zastonj.
l)r. f ran Čeh, Gornja sY.l^ungota
pri Mariboru.
N tli
Ceno
I
1183
za stavbeno sezono. Poljubno množino dostavlja po parniku gradbeno podjetje za osuševanje barja, Ljubljana, Ambrožev trg 3.	Telefon št. 285.
2! Za majnik! H
Ign. Hladnikove
Marijine pesmi
za mešan zbor, solospeve z orgijami.
Op. 15. petnajst pesmi. VI. natis, part. 1 K, posamezni glas 20 v. Op. 25. »Ave« 17 pesmi .111. natis, part. K. Op. 45. .»češčena Kraljica« 15 pesmi, part. o K,
posamezni glas 30 v. Op. 51. devetnajst pesmi, part. 2 K. Op. 60. slovenska »Maša v čast M. B.apart. i\ 1-20.
Naroča se v Kat. Bukvami in pri Sohwentnerju
v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu na Dolenjskem.	1341 3
Ime:
Ljubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
a obleko in perilo.
veleprima, najboljše kakovosti, rumeno-mesnat, semenski in za živež, odda po po nizki ccni v vsaki množini tvrdka
Na Jesenicah, Corenjsko sc radi preselitve da v najem
opremljen lokal
kjer je že več let vpeljana trgovina s skladiščeni oziroma s stanovanjem ali meblovano sobo na najugodnejšem prostoru in v bližini kolodvora. Gospodom trgovskim sotrudnikom ali samo. stoj ni izvežbani prodajalki sc nudi dobra prilika zagotovljene eksistence. — Natančnejši podatki se izvedo pri Antonu Hainer-ju v Škofi Loki, Glavni trg.	133:.
z nekaj odvetniške prakse lSče mesta v odvetniški pisarni. — Ponudbe pod »Koncipijent« sprejema uprava lista.	1353
vunetro
bnrsuni, plij-i, tenčice, čipkasto blago, £ip\c, vložki, Svilnate vejenine, }abots, Šerpe, domski ovratnici, t^ravats, svilnati in barjunasti trafavi, po^amentrija, porte, jnore, resice, dišave, mila, i. t. d., vedno naj' novejše v največji izbiri.
jVioclna trgovina P. N[agdič v /Ljubljani,
nasproti glavne pošte.	1047 10
23 j1
B Prut slnusnsfci EG^ fotografski atelijš
\r
sinoči
u Ljubljani
Kolodvorska ulica 32 a
Ustanouljen leta 1390.
I* V V obratu se nahajajoči || ^ ® " 30 konj. siJ. močni ■ M
Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko
ii
trgovca ¥
Prešernova ulica, samo nosproli IronCISkansKe
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev: Singer, Rinoscliiff. Pouk za strojno vezenju flratis.
Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto.
(Sauggasanlage)
sc proda prihodnje poletje. Ogledati ga jc možno v tiskarni	1345 5
v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 20.
_	1 1 1 ■	■ T---
Išče se spreten, kavcije zmožen
n w
••<» 1
za restavracijo Medijske toplice prš Zagorju.
Gostilničar mora skrbeti za dobro postrežbo, fino kuhinjo ter pristno naravno izborno pijačo Le takim reflcktantoin, ki morajo ustreči vsem navedenim pogojem, je na razpolago naslov zu ponudbe pri upravi »Slovenca«.	1270 t
52SSI1 KitROOrn Hahor tiitl Mo blago U
najdete v največji izbiri pri
1KL
LJUSLJHHH. Stritarjeva (Spltalska) ulica št. 5.
V prvem nadstropju poseben oddelek za tovarniško skladišče sukna. - 591 -- Pošiljajo se tudi vzorci na ogled.
Izdajatelj: Dr. Ianacll žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan šlefe.