j BE2H2US1 ui
| EfefhT<g“H $7*
! tTTT......
CJTTT
JKUiTiFfi

DOLENJSKI LIST
Ei)>^,'iM:<di>NiJ
IllHMTL-MlULU
w ^ EJH12II30Hi
* £
["% ^	<TTT3
VLlf	"	"
SpET Jurij KOZJAK
NA PROSTEM
f V . MULJAVA - Muljavci bodo tudi čir°S .nadaljevali z uprizarjenjem Jurčevih del na prostem. Jurija Kozja-v P na™ s,° ga 'Sral> v lanski sezoni, si je keAi ogledalo kar 5000 obiskoval-tavil ^ ■ |gra, v kateri nastopa 80 igralcev,
;c
■Hip . "»sporedu ob sobotah 24. junija, el' t JU"Ja ln 8- julija, vsakič ob 21. uri, OH Drim Pele.k' 30' Jun'ja- 'n 7. julija. V |j tul J, ™5ru slabega vremena bo predsta-
Va odpadla.
Jj^Ško se otepa
I
4
Naša suverenost na preizkušnji
Iz govora Cirija Zlobca, pQdpredsednika RK SZDLS, na 20. taboru pevskih zborov v Šentvidu — Živeti moramo odprto in hkrati strnjeno v sebi
ŠENTVID PRI STIČNI — Ob 20-letnici šentviških pevskih taborov je imel Ciril Zlobec, podpredsednik RK SZDL Slovenije, odmeven slavnostni govor, v katerem je obravnaval tudi politične razmere, v katerih ta čas živimo.
seje sveta dolenjskih Dcin — Razvojni projekt r~ Kaj s hitro cesto?
T LTREBNJE — Svet dolenjskih občin je v Ponedeljskovi seji podprl vsebinsko za-| °vo projekta Razvoj Dolenjske, ki gaje CnU banske koordinacijske skupine f. Plsal dr. Janez Usenik iz Dolenjskega fojektivnega biroja. Projekt, ki naj bi Lravi(.z dejstvom, da »Dolenjska nima P ategije razvoja«, bo po Usenikovi na-; J.edl '"delan v 6 mesecih.
L,« m3-* z/azvojno sušo, bi se v pri-Lnle Dolenjska utegnila soočiti z uniče-|j0' ' 8<??dovi. Ko so na seji poslušali in-J/L ac'J°° sedanjem stanju gozdov v VII. omeškem gozdno-gospodarskem ob-Ji, so zvedeli, da ti gozdovi spadajo *Venritn° med manj ogrožene v Sloveniji, ' - f°večuj SC S‘°Pnp nj'hovc ogroženosti
ke razPravi0 gradnji bodoče avtomobil-L Cest" Je na seji sveta občin prevladala •Jim"3- da so dolenjske občine za ta polu.,,,, n' ,pr°jekt daleč premalo zavzete, a L em*10se dolenjski odsek avtomobil->oraCeSte nekako odmika, je očitna pod-',«ke osimskim cestam in cesti "iei' J žagreb'so ugotavljali v razpravi. V
a?rcsivncjš|ZaVZe'i' "aj b° dole"jski glas
v ub5°Sre^n^ern delu so na svetu občin ■ 'mi in mestoma polemični razpravi o
'Knr,, 1 nPv°meški bolnišnici ocenjevali doslpan!sko obnašanje krške občine, ki nan ■ 01 .pokaza'a pripravljenosti za sofi-Pač rs -Je nove novomeške bolnišnice, I^Pa^je pokazala le svojo podporo v
‘oLJ* f-j1 so Pretresali težak finančni po-. Novem enjSke8a Nravstvenega centra v
Dejal je, da smo po nekaj letih brezobzirnega boja za prerazdelitev moči in oblasti v Jugoslaviji prišli do točke, ko moramo kot suveren narod izreči
• Letos so se ob jubilejnem 20. taboru spomnili tudi 120-letnice slovenskih narodnih taborov, 90-letnice slikarja Božidarja Jakca in 80-letnice skladatelja Radovana Gobca. Tem jubilejem je bila posvečena tudi razstava, ki so jo v šentviški šoli odprli zvečer pred osrednjo prireditvijo. Tabori so se pričeli leta 1970 s prvim kulturnim tednom, na katerem so nastopili štirje domači zbori in Slovenski oktet, gibanje pa je naslednja leta preraslo v mogočno ljudsko reko slovenske pesmi. Dvajseti tabor je privabil že 292 zborov iz domovine in pet in zamejstva; prvič je zapelo tudi sedem mladinskih zborov, med katerimi so bili tudi šolaiji iz Šentjerneja in Ribnice. Jubilej je bil tudi priložnost, daje predsedstvo SFRJ odlikovalo šentviški tabor z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, Zveza kulturnih organizacij Slovenije pa je taboru podelila svoje najvišje odličje Zlati lipov list. Ob 20-letnici je organizator pripravil tudi publikacijo »Po-|p naj ljudje« o dosedanjih dogajanjih na taborih.
odločnejšo besedo, ki bi morala biti izgovorjena že včeraj. Opustiti moramo dokazovanje, kako krotak narod da
GASILSKO
TEKMOVANJE
KRŠKO — V soboto, 17. junija, je bilo v Krškem 25. republiško tekmovanje gasilcev papirne industrije Slovenije, kije bilo posvečeno 50-letnici industrijskega gasilskega društva Celuloza Krško. Na tekmovanju sta se najbolje odrezali moška in ženska skupina domačinov, ki sta zasedli prvo mesto. V okviru tekmovanja je bil tudi razgovor o problematiki požarnega varstva v papirni industriji.
0vem mestu (več o tem
na 4. strani)
M. LUZAR
BERITE DANES!
na 3. strani:
•	Sadjar trepeta za prihodnost
na 4. strani:
•	Račun, ki je pokopal zdravstvo
na 6. strani:
•	Investicijska moč kmeta na psu
na 7. strani:
•	V novo šolsko leto s splošno stavko?
na 10. strani:
•	Več kot le praznik
na 11. strani:
•	Rdečeoka nevarnost prešla Atlantik
na 12. strani:
•	Prešernost preglasil močan pok
POZNA MEJA — Združeni moški pevski zbor Simon Jenko in ha$jL° Keanjec, ki še tesneje povezuje slovensko kulturno in športno društvo ^iirn^°mcev v Niimbergu in Erlangenu, je preteklo soboto s koncertom v Ha|„ cr8u obeležil 5. obletnico zbora. Na prireditvi, ki naj bi postala tradicio-\en. ,.Sr<‘^anje slovenskih pevskih zborov v Nemčiji, je tokrat nastopil še slo-iL, '"K^i pevski zbor Domači zvon iz Stuttgarta ter nemški mešani zbor Poslurk,ranz '860 iz \Yendelsteina in oktet Boštanjski fantje. Boštanjčane so a c' Se posebej toplo pozdravili, saj niso dvignili dvorane na noge le s druj rn<>vo Zdravljico, temveč tudi z drugimi pesmimi, ki so jih spontano Si,,,® zaPcli po uradnem delu koncerta. Na sliki: ZMPZ Miško Kranjec in '*enko nastop;, pori vodstvom Alojza Tementa (na skrajni desni) v mber8u. (Foto P Perc)
smo Slovenci, dobri, delavni in skromni, raje se zavzemajmo za to, da gre v tej skupni državi, dokler se vanjo spet ne vrneta razum in pravičnost, vsak svojo pot. In Slovenci imamo pravico do svoje poti.
V svojem govoru je Ciril Zlobec dejal, daje skrajni čas, da postane izhodišče v naši politiki dosledno spoštovanje enakopravnosti narodov samo ob pariteti in konsenzu ter ob tem dosledno zavračanje načela ,en človek en glas,’ ki vodi v majorizacijo, podreditev manjšine. Ker še vedno ni preklicana ocena o kontrarevoluciji in posebni vojni v Sloveniji, je treba že danes jasno povedati,
da bi sprejeli uvedbo izrednega stanja v Sloveniji brez soglasja slovenskega naroda za okupacijo.
Uveljaviti je treba voljo naroda, da bo v novi slovenski ustavi kot trajna postavka zapisana pravica do samoodločbe s pravico do odcepitve. Nadalje mora veljati enkrat za vselej, da je skrb za razvoj šolstva, zdravstva, znanosti in kulture temeljna družbena skrb za našo narodni obstoj ter da moramo na vseh področjih življenja pokazati, da smo gospodarji svoje usode. »Živeti moramo odprto in hkrati strnjeno v sebi, kajti za nas sta enako smrtni tako zakrne-lost kot razpršenost. Biti moramo odprto jedro,« so v nedeljo v Šentvidu močno odmevale Zlobčeve besede
M. LEGAN
PESEM IZ 8000 GRL — »Jaz pa ti pa Židana marela« pred uradnim začetkom jubilejnega 20. šentviškega tabora pevskih zborov zapeli pevci iz več kot 300 zborov iz vse Slovenije in zamejstva. Moker dan je sicer nekoliko pokvaril pravo vzdušje, ki so ga bili pevci vajeni prejšnja leta, zato pa jih je dodobra ogrel slavnostni govornik Ciril Zlobec, kije povedal vse, kar mu je že dolgo ležalo na srcu. (Foto: J. Pavlin)
V« V| ■
Brežiški osnovnošolci brez izkazov?
Pred finančnim polomom — Bo protest prinesel izboljšanje?
BREŽICE — Stavkovni odbor učiteljev brežiške občine je zagrozil, da v osnovnih šolah ne bo ocenjevalnih konferenc in da učencem ne bodo razdelili spričeval, če izvršni svet ne bo v roku poiskal izhoda za premostitev trenutnih finančnih zagat in zagotovil normalnega dela šol vnaprej.
Prvi rok seje brez rešitve iztekel 10. junija, drugi včeraj 21. junija. Stavkovni odbor gaje določil minuli četrtek po neuspešnem pogovoru s predstavniki občinskega izvršnega sveta, v katerem so ostali vsak na svojem bregu in so se učitelji po mnenju članov odbora pustili zavesti s problemi, ki niso njihovi. Odgovorni so jim nakazovali poti, po katerih naj bi prišli do več sredstev, namesto da bi se pogovarjali o tem, kaj so naredili.
Šole so pred finančnim polomom, brez dinarja za plače in za kredo. Za majske osebne dohodke dolgujejo za 500 milijonov dinarjev prispevkov, za izplačilo junijskih plač pa potrebujejo 4 milijarde, če naj majski zaslužek povečajo za borih 15 odst.
Stavkovni odbor je zaprosil za pomoč republiški izvršni svet in ga obenem obvestil, da v občini ne uresničujejo njegovih zahtev. S svojimi sklepi je seznanil tudi komite za vzgojo in iz-boraževanje. Je odbor zagrozil pravemu? Kaj, če bodo posledice občutili samo učenci, ki za polom niso nič krivi?
Brežiški učitelji trenutno sploh ne vedo, v kakšnem razkoraku so za občinskim gospodarstvom po osebnih dohodkih. Podatke bodo imeli v rokah šele septembra. Razmerje je bilo v prvem tromesečju resda uravnoteženo, vendar so bili po višini plač kljub temu šele na 43. mestu v Sloveniji.
J. TEPPEY
V Krškem nova avtobusna postaja
Namenu so jo izročili v petek — Primer učinkovitega načrtovanja in dela — Na slavnostni seji podelili plakete KS Krško in bronaste znake OF_
KRŠKO — Od preteklega petka dalje ima Krško novo avtobusno postajo, to pa je hkrati naj večja pridobitev, ki jo je ta krajevna skupnost dobila ob krškem občinskem prazniku.
Direktorica celjskega Izletnika Ana Jovanovič je v pozdravnem govoru povedala, da so se vsi skupaj kar predolgo zanašali na skupne projekte z železnico, ki naj bi tudi gradila novo postajo. »Občinski izvršni svet je na srečo hitro ukrepal in sklenil, da projektanti naredijo načrte za samostojno avtobusno postajo. Projektantska delovna organizacija Savaprojekt iz Krškega je nalogo hitro in uspešno opravila, lani septembra pa je že vse bilo
• Grožnja koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja, da bo dal zapreti tovarno celuloze v Obirju, katere lastnica je SOZD Slovenija papir (v njem je tudi TCP Videm Krško), je bila neposreden povod, da so v Krško povabili tudi člane Slovenskih prosvetnih društev Zaija in Valentin Po-lanšek. Daje prišlo vabilo za pevce in folkloriste iz avstrijske Koroške v pravem času, je bila dokaz tudi polna velika dvorana delavskega doma v Krškem. Krški publiki so se predstavili moški pevski zbor, obirski ženski oktet ter folkloristi, svoje pesmi pa je bral koroški pesnik Andrej Kokot. Tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu dr. Janko Malle je v veznem govoru povedal marsikatero pikro na rovaš sedanje koroške politike, zaradi katere so Slovenci sedaj ogroženi bolj kot kdajkoli doslej: »Na koroške Slovence že 1200 let piha mrzel veter s severa, na vas v matični domovini pa z juga,« je med drugim dejal dr. Malle in pozval vse Slovence k sodelovanju.
pripravljeno za začetek del,« je med drugim dejala direktorica Jovanovičeva. Dogodki so si sledili z vso naglico, tako da je temu sledil tudi Pionir in postajo zgradil celo 15 dni pred rokom.
Nova avtobusna postaja, ki jo je projektiral inž. arh. Fedor Špacapan, je lep in
funkcionalen objekt s petimi pokritimi in tremi nepokritimi peroni, z udobno čakalnico, sanitarijami, prostorom za prometno osebje ter turistične agencije. Veljala je 9 milijard din.
Zvečer je bila v mali dvorani delavskega doma v Krškem še slavnostna seja
krajevne konference SZDL Ivan Kozole je podelil bronaste znake OF: Justinu Packu, Maksu Unetiču in Dragu Bučarju. Predsednik skupščine Tone Bučar pa je podelil plakete krajevne skupnosti Krško; bronaste plakete so prejeli: Kajak — kanu klub Krško, Literarni klub Beno Zupančič in Vladimir Peterkovič; srebrne plakete: Rudi Derganc, Slavko Smerdel, inž. Darko Kolšek in mešani pevski zbor Viktor Parma. Zlato plaketo krajevne skupnosti Krško pa je v imenu TCP Djuro Salaj ob njeni 5(J-letnici ter za izreden prispevek k razvoju KS Krško sprejel predsednik poslovodnega odbora Šilvo Gorenc.
J. S.
Praznična Sevnica že čaka goste
120-letnica tabora in 110-letnica gasilstva
SEVNICA — Na slavnostnem zborovanju ob 120-letnici tabora in 110-letnici gasilskega društva v Sevnici pričakujejo v nedeljo, 25. junija, ob 11. uri na Glavnem trgu okrog 10.000 ljudi. Slavnostni govornik na zborovanju bo mag. Viktor Žakelj, podpredsednik RK SZDL Slovenije.
V kulturnem sporedu bodo nastopili združeni pevski zbori Lisce, Jutranjke in PD Primož Trubar iz Loke, Oder mladih, plesna skupina OŠ Savo Kladnik iz Sevnice, folklorna skupina DKD Svoboda Senovo in delavska pihalna godba GD Sevnica. Ob 16. uri bodo na Glavnem trgu na 10. srečanju gasilskih pihalnih godb Slovenije nastopili orkestri iz šestih krajev.
Planinsko društvo Lisca Sevnica — Krško bo po proslavi pripravilo bogat srečelov, kije sicer običajno na Lisci. Gostinci bodo poskrbeli za jedačo in pijačo, ansambel Vikend pa za zabavo do poznih ur. Socialistična zveza je zaprosila stanovalce Glavnega trga in bližnjih ulic za razumevanje in pomoč pri kar najboljšem počutju številnih gostov.
Že jutri, 23. junija, bo v sevniškem gasilskem domu posvet poveljnikov občinskih gasilskih zveze, ob 17. bo na Planinski cesti pri blokih vaja enot civilne zaščite in sevniških gasilcev, predstavili pa bodo tudi novo opremo IO Pohorje Dob pri Mirni. Ob isti uri bo na sevniškem gradu predstavitev knjige Mojce Trečelj o etnografskih značilnostih sevniške občine, zatem pa še otvoritev razstave o starih trških navadah v Sevnici in o zgodovini tabora. V soboto ob 17. bo zbor članov GD Sevnica ob otvoritvi novega prizidka k domu, v nedeljo pa bodo gasilci in člani drugih društev v povorki krenili na trg. Omenimo še, da je sevniška kulturna skupnost založila zanimivo zloženko o gostilničar-stvu in letoviščarstvu v Sevnici od 19. stoletja do 2. svetovne vojne ter dve razglednici stare Sevnice. Tone Zgonec pa je z likovno upodobitvijo dal celostno podobo obema jubilejema. V priložnostni brošuri je ob prispevku dr. Janka Prunka o taborskem gibanju in slovenskem narodnem razvoju tudi govor Franca Šetinca, tedanjega zveznega poslanca ob 100-letnici tabora.
P. P.
SPET PRAZNIK ČEŠENJ
BRUSNICE — Na prazniku češenj, ki gaje 18. junija organiziralo kulturno umetniško društvo Brusnice, je imelo svoje pridelke in izdelke na ogled in naprodaj okrog 30 razstavljalcev iz Brusnic in okolice. Ocenjevalna komisija je dodelila prvo nagrado Ludviku Pavlinu iz Malih Brusnic. Drugo mesto je zasedel njegov sovaščan Jože Škrbec, tretje pa Tone Ban iz Velikih Brusnic. Cetrto-uvrščeni je bil v nedeljo Ivan Žiberna iz Velikih Brusnic, peti na spisku dobrih pridelovalcev češenj pa je bil Dušan Mihalič iz Velikih Brusnic. Nagrajenci so si prislužil naslove ali z belo ali z brusniško hrustavko. Več prihodnjič.
ijfhti
f
ia
V drugi polovici tedna bo prevladovalo jasno in toplejše vreme.
PRIZNANJE ZA TCP DJURO SALAJ — V imenu največjega krškega kolektiva je priznanje KS Krško sprejel predsednik poslovodnega odbora Silvo Gorenc.
skupščine krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij, kjer je slavnostni govornik predsednik skupščine krajevne skupnosti Tone Bučar spregovoril o aktualnih nalogah. Na seji so podelili letošnja krajevna priznanja. Predsednik
PRIHODNJI ČETRTEK BO MLEKO ZASTONJ
BELA KRAJINA — Po besedah predsednika belokranjske podružnice Slovenske kmečke zveze Janka Bukovca bodo tukajšnji kmetje v četrtek, 29. junija, zagotovo bojkotirali oddajo mleka. Dogovorili so se, da mleka sicer ne bodo oddali v zbiralnice, vendar ga ne bodo uničili, ampak brezplačno delili. Kmečka zveza za neoddano mleko ne bo dajala nadomestil, ker nima denarja. sicer pa jih kmetje niti ne pričakujejo. saj so — zlasti večji najbolj zainteresirani za ekonomsko ceno. Hkrati bodo začeli kmetje tudi bojkot prodaje živine, ki pa ne bo trajal le en dan, ampak do takrat, dokler ne bodo dosegli svojih zahtev, in sicer 40 tisočakov za kilogram čistega govejega mesa. S tem bi se približali cenam, kijih izračunava kmetijski inštitut.
Slovenija po svoje?
Če hoče Slovenija z razvojem naprej, ne more čakali Jugoslavije. Da zmanjkuje časa, se kaže na vsakem koraku. Tako je prvi aplavz na lemi skupščini poslovne skupnosti za sadje, vrtnine in krompir, ki je bila prejšnji teden v No vem mestu (več na 3. strani), izzvala glasno postavljena, za nekatere še bogokletna zahteva, naj si naša republika sama uredi svoje odnose do Evropske skupnosti, če jih država kot celota ni sposobna. Kar zadeva kmetijstvo, imamo štiri izvozne »paradne konje«: sadje, vino, hmelj in semenje, ki že imajo ime v Evropi, a ga bodo neusmiljeno izgubili, če se ne bomo prilagodili nastajajočim spremembam. A kako se bomo, če smo vse bolj izolirani tudi zato, ker ne sprejmemo in podpišemo osnovnih konvencij (na primer UPOV), po katerih posluje razviti svet. Kako naj pridemo do odpornih sort, protivirusnih kultivarjev, lurbo sadik ipd., če nas bo od izdelkov najboljših inštitutov in raziskovalcev ločil administrativni kitajski zid. Kaj bomo naredili, ko bo prepovedana uporaba herbicidov in rastnih hormonov, kol je že prepovedan hormon alar v ZDA, sami pa ne bomo mogli slediti neslutenemu tehnološkemu napredku, ki se je v svetu že zdavnaj začel. Če
• Najbolje bo takrat, ko bo vsakdo uredil sebe po volji svojih ljudi. (Milan Kučan v soboto v Tacnuj
bomo ostali nepomembno obrobje, nas nihče ne bo reševal niti pomiloval. Tudi na tem področju se zalo kaže, da bi bila koristna razrešitev jugoslovanskega mednacionalnega gordijskega vozla luko imenovana asimetrična federacija, o kateri govorita dr. Ribičič in dr. Tomac. Ob taki možni rešitvi se kmetijci, če je ob tem klicaju o njih beseda, ne bi čutili blokirani in bi prevzemali svoj del odgovornosti, kakšna bo »moja dežela« leta 2.000.
MARJAN LEGAN
®s
Slovenske karte
novi meri in brez dvoma nadvse realno in navzočo ZKJ. Kaja Milan Kučan go-
vori o prenovi političnega sistema, katerega osnova ie svoboden posameznik, dobro opremljen s pravicami in svoboš-
Jugoslavijo vse bolj zakriva senca bližajočega se izrednega kongresa ZKJ, ki bo po mnenju domačih in Oljih analitikov največji povojni politični spopad na našem koščku Solkana Milan Kučan, predsednik predsedstva CK ZKS, je na proslavi partijskih jubilejev v Tacnu gb-balno razkril s katerimi kartami bo na
kongresu igrah Sbvenja. Za to je bil tudi že čas, sbvenska javnost se je, čepravji ni do smeha že kar posmehovak spravljivim, ničpovedočim izjavam svo-
Enako pomemben kot zgornje besede pa je bil tudi Kučanov zelojasno izražen dvom i; sedanjo Zvezo komunistov Jugoslavije, ki v svoji svobodomiselnosti in načelnosti ni ravno prepričljiva predvsem pa ni kohezivna sik z demokratičnim predznakom. Od tod tudi sbvenska zadržanost do bližajočega se sestanka
cinami ki jim meie postavlja le odgovornost do enakih pravb drugih. Zavzema se za premoč človeka kot posameznika nad kakršnokoli samovoljo političnih skupin na oblasti Po mne-mu predsednika ZKS sta družbeno in dekvno dostojanstvo ter politična moč človeka pogoj, brez katerega ni mogoče
L,«J« It. . J.' - _ _
pričakovati, da bodo ljudje s svojo podjetnostjo in ustvarjalnostjo svobodno
S lema dvema izjavama je Milan Kučan nedvomno še pogbbil prepad med Ljubljano in srbskim Beogradom. Do
jih večjih ali manjših voditeljev. Kučan je v Tacnu poudaril da
bomo Sbvenci z nikomer barantali za suverenostskvenskega naroda in usodo
ljudi ki živijo v Skveniji »Svojih stališč ne mislimo vsiljevati drugim,« je rekeI »predobro se zavedamo, da tisto, kar je dobro za nas, ni nujno sprejemljivo tudi
tega pa je prej ali slej moralo priti že zato, ker vse sprte jugoslovanske strani višajo okope za končni spopad, predvsem pa, ker Zveza komunistov Sbveni-je oziroma njen najvišji predstavnik pač ne moreta misliti in govoriti drugače. Če hočeta živeti v prepričanju, da izražata
prispevali k ekonomski moči socialistične skupnosti
S temi besedami se je Kučan, v katerega iskrenost in namen iti do konca zdaj nihče več ne dvomi za nekaj svet-lobmh let oddaljil od jugoslovanskega partijskega dinozavra, ki je s svojimi za jajce velikimi možgani sposoben le netiti Ku-isvei v
tete
kakršnega smo verjeli Svet socializma lan Kuč
Milan Kučan je s tem vprašanjem na nek način vernik. Nekdo, ki to ni mu
že za druge Nobene republike ne želimo urejati po svoji meri Pa tudi drugi naj
lahko odgovori dase nekaj, karše rubilo uresničeno, pač ne more podreti Pač
Sbvenjje ne urejajo po njihovi meri Najbolje bo takrat ko bo v sebe po volji svojih ljudi«
njem času nedvomno hoče V nasprotnem primeru bi namreč veliko hitreje kot si želi sestopih z oblasti
Seveda je vprašanje, čeje spbh še kaj stičnih točk med vizijo partije po Kuča-
pa se nepreklicno ruši svet nečb veškega komunizma Med svojim umiranjem je pustil orjaško krvav madež na Trgu nebeškega miru Slovenska partija noče majhnih trgov nebeškega miru Zato je drugačna in spet slovenska
M. BAUER
v«__ Ravnod	ušnid	o ustavni	ih s	premen	v nb?
V Posavju so zaključili javno razpravo o spremembah ustave					
KRŠKO — Tik pred zaključkom javne razprave o dopolnilih k slovenski ustavi sta se 13. junija na skupni seji sestala medobčinska sveta SZDL in sindikata za Posavje ter obravnavala pripombe na osnutke dopolnil in skupaj strnila pripombe, ki jih je prinesla javna razprava v Posavju.
Čeprav je imel vsakdo pravico in Na sami seji je bilo slišati še več kritič-
ustava sama ni pripeljala v krizo in da tudi spremembe, kakršne pač bodo, ne bodo same. po sebi zatrle te krize.
J. S.
možnost, da sodeluje v javni razpravi, v Posavju niso imeli kdove kakšne udeležbe na javnih razpravah. Osnovni vzrok pa je v tem, da ljudje ne poznajo gradiva in od organizatorjev razprave pričakujejo temeljitejše razlage. Hkrati je mogoče ugotoviti, da so ljudje od novih ustavnih rešitev pričakovali več, kar pomeni krajše in razumljivejše besedilo temeljnega dokumenta, večje spremembe v družbenopolitičnem sistemu. Tako se je javna razprava bolj ali manj konča-
nih pripomb na spremembe, med njimi zlasti, da zakon o podjetjih veliko bolj posega v politični sistem, medtem ko ustava ostaja boj ali manj na dosedanjih pozicijah. Predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov je opozoril na to, da zakon o podjetjih delavcem jemlje pravico do razpolaganja z dohodkom in upravljanje z družbenimi dejavnostmi, kar pa ima lahko nepredvidljive posledice. Vsem pa je bolj ali manj jasno, da
STANOVNIK V ŠTALCERJIH
ŠTALCERJI, KOČEVJE —_ Na dan borca, 4. julija, bo ob 11. uri v Štal-cerjih v krajevni skupnosti Kočevska Reka proslava, na kateri bo govoril predsednik predsedstva Slovenije Janez Stanovnik. Na tej svečanosti bodo odkrili spomenik Kočevskemu odredu in hkrati proslavili krajevni praznik Kočevske Reke.
• Velja opozoriti na to, da je dala skupnost socialnega skrbstva Krško (že prej so to storili v Novem mestu) predlog, da se v ustavi uredi status Romov. Te spremembe naj bi vnesli v VI. poglavje o svoboščinah, pravicah in dolžnostih človeka in občana. V skladu s temi spremembami naj bi se tudi romski narodnosti (podobno kot italijanski ali madžarski) zajamčile pravice do svobodne uporabe jezika, izražanja in razvijanja svoje nacionalne kulture ter v ta namen ustanavljanja svojih organizacij.
Pluralizem kot naše upanje
Slovenski kadrovski delavci v Črnomlju o kadrih in političnem pluralizmu ter volitvah
la s strinjanjem in podporo pripombam, ki so že bile znane. Malo bolj so se v javno razpravo vključevali strokovni krogi, ki pa tudi niso poslali nobene pisne pripombe.
Sicer pa v Posavju pritrjujejo predlogu, da se v temeljne določbe vnese tudi določilo o pravici do samoodločbe, zavzemajo se za splošne, tajne in neposredne volitve, za več oblik lastnine itd.
ČRNOMELJ — Minuli petek je bil v Črnomlju strokovni posvet kadrovskih delavcev iz vse Slovenije z naslovom Kadri in politični pluralizem. Znani družbenopolitični in strokovni delavci so poskušali odgovoriti na mnoga odprta vprašanja.
Tako je sekretar predsedstva republiške konference SZDL Dušan Semolič dejal, da politični pluralizem ni sinonim za stranke, da pa mora biti odnos do zvez pozitiven, saj vnašajo v življenje elemente konkurečnosti. Kako se bo politični pluralizem razvijal naprej, je odvisno predvsem od nas samih. Za nekatere v Jugoslaviji je namreč demokracija politični pluralizem, za druge pa mitingi. Opozoril pa je, da v Sloveniji ne smemo reagirati na vsako provokaci-
jo živčno, temveč umirjeno in z argumenti.
. j
Mariborsko
pismo

Afera Marles?
Varuj se delavcev
MARIBOR — Mariborski Marles je pred časom s svojo reklamno kampanjo dobesedno preplavil domače medije. Čeprav je bil prav takrat v hudi denarni stiski, najhujši v svoji zgodovini, je geslo »Marles je Marles« odzvanjalo z vseh koncev in se bleščalo v vseh časnikih. Za tem ambicioznim marketinškim projektom pa je stal zdaj že bivši direktor Milan Lukič, kije prišel v kolektiv pred tremi leti iz politike in od svojega predhodnika nasledil katastrofalen položaj. Govorilo se je že o stečaju te ugledne firme, Lukič pa naj bi bil njen rešitelj.
Zdaj, kot rečeno, je že bivši direktor. Pred dnevi so delegati delavskega sveta zavrnili njegove ukrepe, s katerimi naj bi zaostrili delovno disciplino, češ da v »treh letih direktorju ni uspelo izboljšati položaj in da ga tudi s takimi ukrepi ne bo, še /lasti, ker jih je nekoč že predlagal«. Lukič je odgovoril s svojim odstopom in s tem končal direktorova-nje. ki se je obetavno začelo — z novimi posli z montažnimi hišami v ZDA in Avstriji ter pospešeno pro-
dajo kuhinj in ostalega pohištva doma. Nekaj čas je kazalo celo tako dobro, da so mestni možje Marles že umaknili s seznama mariborskih gospodarskih bolnikov, Lukič pa je celo dobil iz republike ponudbo, naj gre v enega od resorjev zvezne vlade.
Resda je tudi v tistih časih sorazmernega (čeprav, kot seje kasneje pokazalo, navideznega) uspeha bilo v samem kolektivu precej pripomb na račun direktorjevih pogostih potovanj v tujino in tudi razdeljevanja kadrovskih stanovanj in posojil, s katerimi je skušal dobiti v tovarno nove strokovnjake oziroma stare zadržati. Nekoč je že ponudil odstop, a so ga v delavskem svetu zavrnili. Ali je k njihovi tokratni odločitvi res največ prispeval Marlesov slabi finančni položaj (Lukič jim je predlagal celo neke vrste interne izredne ukrepe) ali tudi kaj drugega, prepuščamo vesti delegatov. Dejstvo je le, daje samo nekaj dni po njegovem odstopu mariborsko temeljno javno tožilstvo obvestilo javnost, daje sprožilo preiskavo proti Lukiču zaradi suma, da je pri gradnji njegove (Marlesove montažne) hiše prišlo do nekaterih »nepravilnosti«. Dobil naj bi jo občutno prepoceni (analogija z novomeško zadevo Zajc Kovačič torej!). Zanimivo je, da seje o tem v Marlesu in okoli njega šušljalo najmanj leto dni, zato je težko verjeti, da sta hkratni odstop in prijava naključje.
In prav zato je zgodba o Lukiču več kot samo to. Čeprav bo sodišče, če bo zadeva prišla do tja, seveda povedalo še svoje, je že zdaj mogoče trditi, da se pri nas nikoli ni dobro zameriti delavcem, če imajo ti v roki še kak drug adut kot samo svoje ocene, »da v treh letih direktor ni nič napravil«.
MILAN PREDAN
Barbara Goričar, članica izvršnega odbora predsedstva RK SZDL, je omenila, da smo v Sloveniji v političnem pluralizmu 100 korakov pred ostalo Jugoslavijo, čeprav ne vemo natančno, za kakšen tip tega pluralizma naj se odločimo. Kakšen naj bi bil nestrankarski, si nihče ne upa definirati, zato bi bil po njenem mnenju sprejemljiv Bibičev predlog o asociativnem pluralizmu, kajti gre predvsem za to, da v politični sistem uvedemo tekmovalnost. Sicer pa se politični pluralizem lahko razvije v vsakem sistemu, tudi totalitarnem, predstavlja pa lahko boj za oblast, upanje ali strah. Pri nas naj bi bilo to upanje.
Naj večja slabost našega sistema je, da nima sistemsko vgrajenih mehanizmov, ki bi omogočili tekmovalnost, da bi akcija sprožila reakcijo, je menil Marko Golobič, sekretar volilne komisije pri
predsedstvu RK SZDL. Prav v političnem pluralizmu pa bosta imeli večjo vlogo sposobnost kadrov pri javnem nastopanju in opravljanju javnih nalog nasploh, ter samoiniciativnost. Za volitve leta 1990 je dejal, da bodo tajne, splošne in z odprtimi listinami, zbiranje podpisov pa bo omogočilo vsakemu, ki jih bo zbral dovolj, da bo lahko kandidiral za določeno funkcijo.
Nestrankarski sistem naj bi omogočil ljudem čim večji vpliv na politiko. Na vprašanje, ali je takšen sistem sploh možen, je dr. Franci Grad s pravne fakultete odgovoril, da dogodki v zadnjem času potrjujejo, da je, saj vedno bolj prihajajo na površje različna gibanja. Prepričan je, da bomo sledili sodobnim tokovom in ne nečemu preživetemu, pa naj bo sistem kakršen koli.
M. BEZEK-JAKŠE
PRED OBNOVO ŠEŠKOVEGA DOMA
KOČEVJE — Predlog o prenovi Šeš-kovega doma v Kočevju, ki je kulturni, zgodovinski in arhitekturni spomenik, so sprejeli na zadnji skupni seji vseh zborov občinske skupščine Kočevje minuli teden. Ker je to spomenik republiškega pomena — v njem je od 1. do 3. oktobra 1943 zasedal tudi Zbor odposlancev slovenskega naroda — bo pol potrebnega denarja prispevala republika, preostalo polovico pa naj bi zbrala občina Kočevje. Po sedanjem predlogu naj bi v prenovljenem domu bila še naprej muzej in gledališče, po dodatnem predlogu pa bi sem preselil še kino. Pred dokončno odločitvijo o tem pa je potrebno proučiti še bodočo organiziranost Kulturnega centra Kočevje. V razpravi je bilo predlagano, naj bi od tistih 50 odstotkov denarja za investicijo, ki jih je dolžna zbrati občina, zbrali 30 odstotkov s pomočjo ostalih slovenskih občin, preostalih 20 odstotkov pa bo zagotovila sama kočevska občina.
Dobro ime privablja devize
F. Horvat se je na Otočcu pogovarjal s turističnimi _________novinarji
OTOČEC — Predsednik zveznega komiteja za mednarodno trgovino Franc Horvat se je 16. junija na Otočcu pogovarjal s turističnimi novinarji iz Hrvaške in Slovenije o jugoslovanskem turizmu. Kot je dejal, je eno glavnih vprašanj v zvezi s turizmom to, kako si Jugoslavija zamišlja hitrejša vlaganja v to gospodarsko vejo. Odgovor skrivajo finančni viri, iz katerih naj bi se v bodoče zbirala sredstva za naložbe v turizmu. Lastna akumulacija turizma in gostinstva, del pridobljenih tujih sredstev in vložki zasebnikov so le nekateri od omenjenih virov. Kot je ob naštevanju le-teh ocenil Horvat, bodo vladni sistemski ukrepi vplivali na porast vlaganj v turizem, ob čemer je pomembno, da so bili v dosedanjih postopkih sprejeti v zakonih skoraj vsi predlagani ukrepi s področja turizma. Vendar, kot je dejal Horvat, ni dovolj, da zakon tuja vlaganja v turizem
O TURIZMU — Pogovora na Otočcu, za katerega je gostiteljske obveznosti prevzel Krkin tozd Zdravilišča, seje poleg gosta iz zvezne vlade udeležilo precej turističnih novinarjev. Na fotografiji (iz leve v desno): Manfred Meršnik, odgovorni urednik tednika 7D, Franc Horvat, predsednik zveznega komiteja za mednarodno trgovino, in Milenko Šober, znani turistični novinar. (Foto: M. Luzar)
omogoči, pač pa jih mora ekonomska politika pospeševati.
V prid razvoja turizma je država ukrepala z uvedbo 5-odst. popusta pri prodaji bencina z boni za tujce, uvedbo bonov za plačilo carin, uvedbo nižjih davkov na kurilno olje v gostinstvu, z zagotavljanjem več sredstev v menjalnicah in z dopuščanjem višjih zneskov pri plačevanju z evro-čeki ter z nekaterimi drugimi sistemskimi olajšavami pri dajatvah gostincev. Skratka. vrsta potez opozatja na državo, ki je naposled začela podpirati turizem. O taki državi govori tudi Horvatov podatek, da jč Jugoslavija za letos namenila za turistično propagando veliko sredstev. Še kako so potrebna za ustvarjanje turistične podobe dežele, kajti »dvig imidža na tujih trgih je več vreden kot npr. kratkoročno povečanje števila nočitev,« je zatrdil predsednik zveznega komiteja.
M. LUZAR
TEŽAVE Z REVITALIZACIJO
KOČEVJE — Zaradi izrednih težav kočevskega gospodarstva je občinski izvršni svet nekoliko zanemaril izvajanje programa revitalizacije občine in mu tudi še ni uspelo zaposliti človeka, ki bi vodil dokončno obdelavo in uresničevanje tega programa. Občina Kočevje in še posamezna njena območja vedno bolj drse v nerazvitost, kar sicer nerado priznava tudi že občinsko vodstvo. Prevladuje spoznanje, da se občina brez pomoči družbe ne bo rešila iz težav. Predvsem bo pomoč potrebna pri komunalnem opremljanju posameznih območij. Kočevska občina je namreč po velikosti druga največja v Sloveniji, hkrati pa je najredkeje naseljena. Načrt oživitve Kočevske predvideva tudi doseljevanje prebivalstva na posamezna območja, vendar tja ljudi ne bo, če ne bo do tam cest, elektrike, vode, telefona itd.
STROŠKI
SESTANKOMANIJE
Mirjana Gjukič — Srdar, direktorica zavoda za raziskavo trga v Zagrebu, je izračunak, da slane udeležba enega člana na kateremkoli sestanku zunaj stalnegd bivališča okrog 100 dokrjev na dan, s šoferjem in službenim avtomobilom pa do 500 dokrjev. Udeležba na sestanku c kraju bivanja znaša po njenem računu v poprečju 50 dokrjev na dan. V začetku petdesetih let so sestanki vzeli približno 80 milijonov delovnih ur na leto, v času razcveta dogovorne ekonomije pa se je številka dvignik kar na 2 milijardi Kakšen je uspeh sestankovanja, vemo. V javnost je prišel tudi podatek, da slane seja zvezne konference SZDL 30 milijonov dinarjev, aprilska skupščina Gospodarske zbornice Jugoslavije pa je stala na delegata 265.000 din. Tudi o teh številkah se bo treba pogovarjati, če resno mislimo tri reforme.
vvywvwww\AA/,ywsAA/vwvwvy
VWVNČ/^
Naša anketa
J
Opozorilni bojkot
Slovenski kmetje so napovedali nepreklicen bojkot oddaje mleka in mesa za 29. junij. Razlog je seveda nezadovoljstvo z odkupno ceno, ki je kljub popravkom še vedno daleč od obljub, da bo ta cena že za maj pokrivala 90 odstotkov proizvodne cene, ki jo izračuna Kmetijski inštitut Slovenije. Kmetje pravijo, da s prodajo mleka in z razliko med odkupno in prodajno ceno mleka vsaj v zadnjih dveh desetletjih še ni bilo tako hudo, kot je sedaj. Kmetje dobijo za oddano mleko le slabo tretjino od prodajne cene, ostalo pobereta mlekarna in trgovina. Mleko pa je drago, še bolj mlečni izdelki. V trgovinah se jim tovrstna prodaja proti koncu meseca občutno zmanjšuje. Pa smo res že revna dežela, če nima vsak, kolikor bi želel, niti tistega, kar nam je v podzavesti kot minimum — torej mleko in kruh. Po drugi strani po podatkih Ljubljanskih mlekarn v Sloveniji sedaj namolzemo kar za 40 odstotkov več mleka, kot ga lahko porabimo v katerikoli obliki. Izvoziti teh presežkov ne morejo, prodaja v druge republike je zaradi tretjino višjih slovenskih cen tudi ( — vprašljiva. Ni kaj, lepo zakuhana juha. Upajmo, dajo bo bojkot kaj — ohladil.	*
LOVRO ŽNIDARŠIČ, kmetijski tehnik i s Črnca pri Brežicah: »Cena mleka zgotovo j ni realna in odseva razmere v kmetijstvu na- t mi sploh. Gre za celo vrsto kmetijskih pridel- \ de kov, saj ta panoga ne dohiteva podražitve i zb drugih izdelkov. Kmetje si trenutno ne vedo ’ nij
pomagati drugače, zato so napovedali boj- j ^
kot pri oddaji mleka. Za živinorejce z velikim številom krav pomeni to velik izpad dohodka in v takem primeru bi morali PreJ ustanoviti sklad za nadomestitev.«
SLAVKA PAVLIN, gospodinja iz Malih Brusnic, Novo mesto: »Kmetje dobimo za mleko zelo malo, mislim da sedaj 2.320 din, odvisno od tega, koliko tolšče je v njem. To nikakor ne pokriva proizvodnih stroškov, saj se na primer gnojila za krmo stalno dra-že. Za liter mleka pa ne dobite več niti lizike za otroka. Z akcijo kmečke zveze se seveda strinjam, v njej pa bomo sodelovali, če se bodo odzvali tudi drugi. Za sedaj se še nismo odločili.«
m
MARINA OSTANEK, trgovka, Šent-lovrenc, občina Trebnje: »Sem za to, da se pogovarjajo na sestankih, vendar če kmetom z njihovimi zahtevami ne uspe drugače, morajo nastopiti tako. Soglašam z zahtevami kmetov, da bi dobili več od prodanega
r.r
V<V
\

mlel^i. Verjetno pa ne bo zaleglo, če bodo moe
samči en dan bojkotirali oddajo mleka, mo- J rali bi vztrajati, dokler jim ne bi uspelo- i V Kmeta se ne sme zapostavljati. Primerjave fižol cen izdelkov kažejo, kako je kmet malo fara plačan glede na njegovo vloženo delo. f° -
MIRAN MIKLIČ, kmetijski inženir, KZ Ribnica: »Strinjam se z bojkotom. Mislim, da bi morali začeti z njim že prej, a so upali, da se bo položaj izboljšal brez njega. Upam, da bodo kmetje nekaj le dosegli. Bojkot bo zajel tudi živino in bodo klavnice tisti dan brez nje. Tudi kot potrošnik pravim: priznajmo kmetu pravično ceno, da ne bo treba mleka uvažati.«
n
V

MARTINA KUK, prodajalka v Trgo-prometu, Kočevje: »Kupna moč pada in prodaja mleka tudi, če bolj pa mlečnih izdelkov. Nujni prehrambeni artikli, kot sta
tudi mleko in kruh, so občutno predragi-
Tako pri nas stane liter mleka približno to-
liko kot liter vina ali dve škatlici cigaret, drugih državah pa je prav obratno, škatlica cigaret je toliko, kot stane pet litrov mleka. Kljub temu pa pri nas dobi kmet premalo za mleko. Ne vem, kje je vzrok za to,-
ŽELJKO TKALEC, varnostnik iz Sevnice: »Če bi ne bilo toliko posrednikov, oziroma če bi ti pobrali manjši delež denarja kot zdaj, kmetje gotovo ne bi razmišljali o mlečnem bojkotu. Zdaj pa kmet dobi za mnogo bolj kakovostno mleko od tistega, ki ga kupujemo v trgovinah, vse premalo, da bi bil lahko zadovoljen. Mislim, daje trgovinska cena mleka zadosti visoka, da postaja mleko že drago, problem pa, bo ostal pereč, dokler ne bo delitev zaslužka drugačna.«
__B

v n
JOŽE BAJUK, direktor TZO Kooperacija v KZ Metlika: »Gre za opozorilno stavko kmetov in prav je tako. Kmetje se morajo organizirati in enotno nastopiti, saj to, kar z njimi delajo mlekarne, trgovina in drugi, nikamor ne pelje. Kmet mora dobiti plačano proizvodno ceno in vsaj še nekaj malega zaslužka. Sedaj pa so kmetje na milost in nemilost prepuščeni raznim monopolistom in oderuhom, ki se redijo od njihovega garanja.«
s
MATKO ABRAM, kmet iz Rožnega, občina Krško: »Že 18 let oddajamo melko. Lani smo ga oddali 28 tisoč litrov, letos ga bomo 2 tisoč litrov več. V tem času s prodajo mleka nikoli ni bilo tako hudo, kot je sedaj. Razlika med odkupno in prodajno ceno mleka je tako velika tudi zato, ker 80 odst. poberejo posredniki. Tudi mi se bomo odločili za bojkot, ki sam po sebi ne bo prinesel rešitve, bo pa opozoril kupce, da niso kmetje krivi za predrago mleko; opozoril bo tudi mlekarne in trgovino. Mleko bomo ta dan podarili ali šoli ali tovarni Inplet.«
IZTOK MULLER, poslovodja samopostrežne Pod lipo v Črnomlju: »Če bo bojkot le en dan, to za trgovino ne pomeni veliko. Dan prej bomo naročili nekoliko več konzumnega mleka, sicer pa imamo vedno na zalogi alpskega. Vprašanje je le, ali si ga bo zaradi visoke cene vsak lahko privoščil-Trgovina dobi od litra mleka le 630 din, kar ni veliko, kmet pa dobi občutno premalo-Privoščim jim, da bi jim uspelo z bojkotom, čeprav ho najkrajšo zopet potegnil potrošnik.«
s
DOLENJSKI LIST
St. 25 (2079) 22. junija
)
kmetijstvo
Sadjar trepeta za prihodnost
V KSŠ Grm v Novem mestu letna skupščina poslovne skupnosti za sadje, krompir in vrtnine — Strah pred tehnološkim zaostajanjem — Pomanjkanje
VVWVWW\^\VV>AVVVVVW\,\\ WWWV\A.\\\\ v\ wv
NOVO MESTO — Slovensko sadjarstvo ne bo moglo živeti od stare slave in spominov na tisoče vagonov v tujino prodanega slovenskega sadja, zato mora narediti vse, da po letu 1992, ko se bo tesneje združila zahodna Evropa, ne bo prineslo katastrofe. Ta skrb je prevevala večino razpravljalcev na XV. skupščini poslovne skupnosti za sadje, krompir in vrtnine, kije bila 14. junija na srednji kmetijski šoli Grm.
zahvala janezu
| GAČNIKU
| m.N.°VO MESTO - Na seji ko-1 H'.^“agroživilstvo in oskrbo, ki ' 7k^ePr’ medobčinski gospodarski r« ! nwmc'M Dolenjsko, so se 16. ju-1° } ™Ja simbolično poslovili od inž. r' 1' el,624 Gačn‘ka, dosedanjega di-j tp L,°rJa met'>ške Kmetijske zadru-. j r,LaiJ®Pred kratkim odšel v pokoj. eJ j v va'n.i zdravici so na seji po-! s, f1*1’ d.a je bil Janez Gačnik kot J *°vnjak mnogim vzor in avtori-
' vet da Je njegov delovni prispeti ! ,|„4, V1den v kmetijstvu in kra'
“ „...1 ,ovanJa- Člani komisije so
in kraju
^daljevanju seje razpravljali „ ,.a-;l ^vedanem bojkotu oddaje mleka. J rJ;Wa mso obsodili, poudarili pa ! ,aje °b sedanjih velikih zalogah J . ka v mlekarnah najavljeni pro-5 so .n""arnam v korist. Opozorili i V1*31 na neustrezno strukturo I k'.ifnu ccnc 'n na dejstva, zaradi j Je Ponekod v Jugoslaviji l ™eko cenejše od slovenskega. Čla-' DrpHi°miSde so obravnavali tudi
US MeritoritV1 posMne^
Bistveno je, da bo Evropska skupnost močno zaostrila tehnološke in trgovske zahteve. Kdor jih ne bo izpolnjeval, bo izgubil 320-milijonski, nam najbližji in najbogatejši trg. Bogat kupec hoče le prvovrstno blago in sadje, ki bo moralo biti vrhunske kakovosti, in kar je še bolj pomembno — brez ostankov kemičnih snovi. To je velika zahteva, saj si brez intenzivne zaščite pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci, zlasti pa brez herbicidov, plantažnega sadjarstva ta čas pri nas skorajda ne znamo predstavljati. Zaradi potreb zahtevnega trga se zelo naglo menja tudi sortni izbor in v Evropi računajo, da bo po letu 2.000 tekmo na trgu dobil le tisti pridelovalec, ki bo zmogel obnavljati sadovnjake na 4 ali 5 let. Tako imenovane turbo sadike, ki morajo po veljavnem nizozemskem normativu v prvem letu saditve dajati že po 10 kg jabolk, bodo tako naglo menjavo zmogle, toda mi smo še daleč od njih. V sodobnem sadjarstvu bo zmagalo t.i. integralno varstvo rastlin, kije kompromis med obema sedanjima skrajnostma, med kemično in bio pridelavo. Prva zaupa zgolj kemiji, druga pa jo povsem odklanja in
zato ne more zagotoviti zadostne kakovosti plodov.
V NASADU KLEVEVŽ — Udeleženci skupščine poslovne skupnosti za sadje, krompir in vrtnine Slovenije so si z zanimanjem ogledali nasad jablan v Klevevžu, ki so ga pred tremi leti obnovili delavci KZ Krke. Na skupni površini 19 ha je 40.000 sadik, ki bodo jeseni že dali plodove, čez tri leta pa bodo v polni rodnosti. (Foto: J. P.)
Prašiči so spet v hlevih
Pri treh kooperantih 1200 prašičev v turnusu
,--_	~	smetmi.
■NOVOMEŠKE TRŽNICE
V V ponedlejek so prodajali stročji Po 15.000 do 20.000 din kilo, Ssr£nik in grah po 10.000, solato G •”00> zelje po 6.000, fižol v zrnju ft^O OOO in krompir po 7.000 in Shnzw?*n' Kilogram marelic je veljal C000 din, hrušk 15.000 do 20.000. SftrSL 10000 do 15.000, breskev C?-°00 do 14.000 in
suhega sadja
000 din. Kilogram skute je veljal f.000, lonček smetane pa 12.000 vil’Gena jajc seje gibala od 1.500 do
r ,0 din. Liter borovnic so prodajali
tto°H° d°,20,0(Mi in Ja8°d P° Won aln' Kilo lisičk so cenili na ' bJjOOO ^din. Liter ocvirkov je stal
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem V,niu SO imeli naprodaj 156 do starih prašičev in 15 j^fejših. Prvih so prodali 92, in 0 Po 25.000 do 30.000 din kilo-Syi,V,Ve »eže. Drugih so pro-
20 J? sicer P° •B-000 do
din kilogram žive teže.
METLIKA — Temeljna zadružna organizacija Kooperacija pri metliški Kmetijski zadrugi ima sedaj tri večje kooperante, ki skupaj pitajo 1200 prašičev v turnusu. Pitanje v turnusu traja 115 do 125 dni, v tem času pa prašiče spitajo od 25 na 100 in več kilogramov. Pri tej teži je pri prašičih najboljši klavni izplen.
Če je teža prašiča po končanem pitanju 105 do 110 kg, zadruga rejca še dodatno spodbuja, in sicer tako, da dobi za vsak kilogram nad 100 kgjlodatnih 0,20 kg krmil. Če rejec pri krmljenju uporablja več svoje krme in mu krmila ostajajo, mu ta presežek ovrednotijo po povprečni ceni krmil v turnusu, če pa porabi več krmil, jih mora plačali pod enakimi pogoji. Rejec je stimuliran tudi za čim manjši pogin živali. Kooperant lahko del plačila dobi tudi vnaprej, kajti pitanje v turnusu traja štiri mesece. Ta avans izplačujejo v višini povprečne plače v zadrugi, obrestujejo pa ga z revalorizacijsko obrestno mero, zmanjšano za 30 odst.
Po zadnjih izračunih dobi rejec, ki pita 400 prašičev v turnusu, za prirast 39 milijonov dinaijev, to je plačilo za njegovo štirimesečno delo ter stroški za amortizacijo hleva. Na mesec znese eno z drugim 9,75 milijona dinarjev.
Da bi bilo za zadrugo kooperacijsko pitanje prašičev donosno, bi moralo biti razmerje med ceno za kilogram žive teže pirovnega prašiča in ceno za kilogram žive teže 25-kilogramskega odojka 1:1,45. Pred časom je bilo to razmerje celo 1:3 in takrat nekaj časa prašičev sploh niso vhlevljali, ker tako vleike izgube zadruga nikakor ne bi mogla kriti. Sedaj je to razmerje 1:1,80, se pravi, da ima zadruga še vedno izgubo, vendar računajo, se bo do jeseni, ko bo turnus končan, cena svinine toliko popravila, da bodo sedanjo izgubo
lahko krili. Pri sedanji ceni za kilogram žive teže pitovnega prašiča, ki znaša 18.000 din, bi morala biti cena vhlevljenega odojka 12 tisočakov za kilogram žive teže, stal je pa 14 tisočakov.
A. B.
Kmetijski nasveti
Krompir spremljajo napake
, nan,3 j al' Pet dni smo se prenaglili, ko smo prejšnji teden na tem mestu TrehV^a*'- ruk krompirjeve plesni ali fitoftore. Inž. Lojze Metelko iz KZ kmJ1''6’- k' velia za najboljšega strokovnega poznavalca pridelovanja jal h P"-*3 na Dolenjskem, je v nedeljo v kmetijski oddaji na Studio D de-v G aJe elektronski merilnik, ki ga imajo v zadrugi in je eden od prvih treh ry>tr°uen'-H’ pokazal tedaj šele 135 negativnih točk, torej 15 manj, kot je Vsi ° /a začetek škropljenja'.
. r akor so se letos mnogi pridelovalci močno ušteli in s prezgodnjim "czn en,*em zavrg*‘ precej škropiva in dela. Ker se te napake, ki izvirajo iz mj ^J^Ponavljajo, naj ponovimo, kar je v nedeljo še posebej poudaril
brez l0^l0ra najnevarnejša krompirjeva bolezen, ki se je ne da ubraniti ^“Ponrbe kemičnih pripravkov. Kdaj se pojavi in kako poteka, je od-! vati 0(3 vremenskih razmer, zlasti vlage in toplote. Nasad je treba opazo-služh SajLvsak drugi dan, ob tem pa spremljati še napovedi protifitoftorne ittij e' • ksa je pokazala, da je najbolje škropiti najprej dvakrat s siste-|alcl''l.mi.sredstvi (ridomil, sandofan, antracol combi ipd.), kasneje pa skon-kr fungicidi, kot so dithan, antracol, cuprablau ipd. Sistemik varuje ^^P|r^l 4 dni, običajni kontaktni fungicid pa le 7 dni, če je deževno, in 10,
V SEME in Še ENKRAT SEME — Letošnji krompir ne kaže najbolje, kjer e.n,so strnjene, grmi so kržljavi in listi skodrani v vseh tistih nasadih, 'fesi, \So P°skrbeli za boljše seme. Prizadeti sta zlasti poglavitni sorti igor in kronf ’■ Vzr°k je mila zima in zato obilnejši nalet listnih uši, prenašalk bre, plrJevih virusnih bolezni. Zato inž. Metelko spet in spet opozarja, da £n0j.menjave semena na dve leti ne bo večjega pridelka, pa če še tako obilno ^iainL0' Kako daleč smo št od tega normativa, pove podatek, da zdaj me-^kmetje na Dolenjskem seme povprečno šele na 10 ali več let.
k£*ho vreme. Izkazalo seje tudi, daje treba ridomil uporabljati v večji §kr(,en!raciib to je 3 kg na hektar, in ne le 1,5, kot so priporočali doslej.
v P*ft je treba vse od 14 do 21 dni pred dozoritvijo krompirja.
SRr_ .(uradski hrošč seje zadnja leta precej unesel in proti njemu ni treba treh?1}1 Z insekticidi, če se ne pojavi v večjem obsegu. Nasploh velja, daje Hoji 'uugicide menjavati, posebej pa je priporočljiva uporaba reglona za Ije 1|^lbe krompirjeve cime, ki prepreči, da bi se fitoftora preselila na gomo-kasneje povzročala gnitje.
Inž. M. L.
I
!
*
*
*
\
\
V Žužemberku dan zadruge
Tekmovanja, priznanja in kmečka veselica
ŽUŽEMBERK — Več kot 700 delavcev in članov KZ Krke je v soboto na Loki praznovalo dan zadruge, združen s kmečko veselico. Dopoldne so se delavci in kmetje pomerili v malem nogometu in
• Na veselici je bilo za nagrado zastavljeno tudi vprašanje; kdaj bo mleko imelo enako ceno kot radenska? Kmet Jernej Krajšek iz Mačkovca si je prislužil nagrado z naslednjim odgovorom: »Takrat, ko bodo naši kmetijski strokovnjaki vzgojili takšno kravo, ki bo imela tri srca«.
kmečkih igrah, popoldne pa je stekel slavnostni program, na katerem so delavcem podelili jubilejna priznanja, najzaslužnejšim pa tudi priznanja in nagrade KZ Krke. Prejeli so jih: Zavarovalna skupnost Triglav, Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Mercator-Agrokombinat Krško, PK Sombor, Gozdno gospodarstvo Novo mesto Mercator-Agrokombinat Krško, PK Sombor, Zemljoradnička zadruga Stapar. štiri nagrade pa so razdelili tudi med svoje delavce. Zlati znak zadruge so prejeli Franc Šinkec, Franc Judež in Janko Zalokar, srebrni znak Ivan Ambrožič, Janez Medle in Marija Pečjak, bronasti pa Jože Jaki, Drago Rožemberger in Ludvik Mežan. Dobro se je odrezale tudi aktiv kmečkih žena TZO Suha krajina, ki je bil letos tudi organizator srečanja, ansambel Tonija Verderberja, Modra kronika in Nace Junkar pa so poskrbeli za dobro počutje.
Sadjarski poljedelski in vrtnarski strokovnjaki so v Novem mestu samokritično ugotovili, da na tem področju nismo še skoraj nič naredili, še slabše pa seje izkazala država. Tako na primer po desetih letih še vedno ni podpisala mednarodne UPOV konvencije, ki ureja trgovino in promet s sadilnim oz. semenskim materialom.
Druga velika hiba je pomanjkanje poslovnosti. Nič ne pomaga ponašati se
• PROTI PROTITOČNI OBRAMBI — Na skupščini poslovne skupnosti so slovenski sadjarji zavzeli odklonilno stališče do protitočne obrambe. Trdili so, daje prej, ko še ni bilo streljanja v točonosne oblake, padala debela toča na majhnem območju, zdaj pa pada drobnejša toča na širšem ozemlju. Drobno točno zrno pa prav tako uniči ali vsaj skazi plod, da ni primeren za sadno trgovino.
s tem, da imamo nekatere izjemne naravne možnosti, na primer za zgodnje češnje, če ni zadostne poslovne podjetnosti. Razviti je treba marketinško službo, prenoviti poslovne skupnosti, spodbujati zasebno podjetništvo, kakršnega je, denimo, pokazal mag. Zupan, nekdanji sadjarski strokovnjak v krškem kmetijskem kombinatu, itd. Odpraviti je treba tudi sedanjo anarhijo v jugoslovanski trgovini s sadjem in zelenjavo, kjer se je mogoče (!) uradno registrirati celo za pridelovalca banan. In ne nazadnje, tudi sami sebe naj bi slovenski sadjarji in vrtninaiji bolj cenili, ne oziraje se na to, kako jih obravnavajo uradne ustanove in zveze, kot na primer Zadružna zveza Slovenije ali Slovenska kmečka zveza, ki na letno skupščino nista poslali niti enega predstavnika.
M. LEGAN
VABLJENI NA SREČANJE VINOGRADNIKOV!
CERKLJE OB KRKI — To nedeljo bo cerkljanska podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske organizirala tradicionalno srečanje vinogradnikov. Na srečanju, ki se bo pričelo ob 16. uri pri zidanici Tineta Pavloviča v Belinju. bodo podelili diplome in priznanja vinogradnikom, katerih vina letnika 1988 so dosegla ustrezno oceno. Diplome bo prejelo 21 pridelovalcev. Med cvički je bilo najbolje ocenjeno vino Jožeta Hor-žena s Hrastja, vinska gorica Piroški vrh (16,6 točk), najboljše belo vino pa je pridelal Janez Hribar iz Bušeče vasi v vinski gorici Belinje (17,1 točk).

EN
HRIBČEK BOM KUPIL..
Uneja Tit Doberšek
Odloča naj cena
V trgovini je kljub draginji in težavam z uvozom nekaterih surovin za izdelavo zaščitnih sredste. še vedno navoljo več sredstev, ki imajo različne cene, čeprav se glede učinkovitosti proti boleznim bistveno ne razlikujejo. Kot primer navajam podatke za nekatera sredstva, ki jih prodajajo v trgovini KZ v Novem mestu (podatke sem dobil v komerciali). Cene na tabeli so iz začetka junija 1989 in so seveda v raznih trgovinah različne (vsak poslovodja kroji cene po svoje), z vsako novo nabavo pa se večajo.
vodila. Tam vedno piše, koliko sredstva moramo dodati na 100 litrov vode, kar imenujemo odmerek ali koncentracija sredstva; to je največkrat napisano v odstotkih (%). Naj si nihče ne domišlja, daje bolj pameten kot strokovnjaki, ki so ta navodila napisali, zato navodilom lahko zaupamo. Odmerek je treba odtehtati s tehtnico, ne pa meriti z mericami, kot nekateri počno, npr. s kozarci od jogurta. Sredstvo moramo mešati z vodo v posebni posodi, ne v škropilnici! Vsako sredstvo ima z ozirom na količino različno težo, zato odmerka ni mogoče pravilno določiti z mericami. Izdatek za manjšo tehtnico (po-
	Odmerek za	Cena za 1 kg	Liter škropiva
Sredstvo	1001	din	stane din
Sredstva proti peronospori			
DITHANE M 45	0,15 do 0,25 kg	123.350	247
ANTRAKOL WP 1/1	0,10 do 0.30 kg	94.300	188
ANTRAKOL BT 1/1	do 0,20 kg	98.568	197
CAPTAN 1/1	do 0,30 kg	113.360	377
CUPRABLAU Z 1/1	0,25 do 0,30 kg	47.750	119
MIKAL WP 1/1	0,30 do 0,40 kg	138.400	461
RIDOMIL M 2 1/1	0,25 do 0,30	189.973	475
Sredstvi proti oidiju			
COSAN 1/1	0,20 do 0,40 kg	42.670	106
AYLETON SPEC. 0,5 1/1	do 0,05 kg	168.000	84
Sredstvo proti gnilobi grozdja			
RONILAN WP 1/1	1 kg/ha	360.000	240
Opomba: Na tabeli ni podatkov o insekticidih in herbicidih, ker teh sredstev			
vinogradniki skoroda ne potrebujemo.			
Primer izračuna cene za liter škropiva pove, daje v cenah vedno velika razlika med posameznimi zaščitnimi sredstvi podobnega učinka. Zato je priporočljivo pred nakupom najprej vprašati, koliko stane sredstvo, ter s pomočjo predpisanega odmerka izračunati, koliko škropiva dobimo iz 1 kg. To nam da podlago za izračun, koliko stane liter škropiva. Na podlagi tega se odločimo za nakup. Cene škropiv so danes tako visoke, da se pred nakupom izplača narediti izračun.
Ne pretiravajmo z odmerki
Kot je bilo že velikokrat napisano v tej rubriki, je treba pri vsakem sredstvu pred uporabo prebrati na-
.VV\\\\\\VWVWWV\\\WWWVWVWV
dobno kuhinjski) ne sme biti ovira za nabavo in je v primerjavi s koristjo malenkosten. Vedimo, da na-hrbtne motorne škropilnice, ki jih danes povečini uporabljamo v vinogradih, posebno če šobo bolj odpremo, porabijo toliko vode kot stare škropilnice, zato tudi pri teh ne kaže večati odstotek odmerka, kot piše v navodilih. Koncetracijo lahko po cvetenju grozdja povečamo največ za 10 do 20%, več pa ne.
Premočna koncentracija listu trte prej škodi, kot koristi. Če list prepleskamo s predebelo plastjo škropiva, oviramo njegovo osnovno dejavnost, to je asimilacijo.
8
m
m
i s HU .JI - W'...*
PREKO 2000 OBISKOVALCEV NA 4. REPUBLIŠKI RAZSTAVI IN SEJMU KOZ — Kljub slabemu vremenu je konec preteklega tedna prišlo na prireditev pri taborniškem domu v Sevnici rekordno število obiskovalcev. 54 razstavljalcev iz Slovenije, Hrvaške in Vojvodine je pripeljalo na razstavo preko 240 živali. Stroga strokovna komisija je po ocenjevanju živali 28 podelila zlato, 24 srebrno in 14 bronasto kolajno v obliki zvona. Najlepšo sansko žival, kozla, uvoženega iz Švice, je pripeljala Miljana Djorojevič iz Belega Manastira, med živalmi smaste pasme pa je vse posekala samica Gabriela Viteza (Knegi-nec Donji, p. Turčin pri Varaždinu). Prvakinja po mlečnosti je postala sanska koza, umetno osemenjevana na VTOZD za živinorejo v Medvodah, last Oskarja Časa iz Titovega Velenja. Namolzli soji kar 5,4 litra mleka in tako je osvojila prehodni pokal pokrovitelja celotne prireditve — Hmezada Zelene doline (P. P., foto: Lucija Gradišar)
Več dela za protitočno obrambo
Spet nevihtno leto — Več mladih strelcev — Učinkovitejše rakete_
SEVNICA — V letošnji sezoni imajo pri samoupravni skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije precej več dela kot lani. Samo v drugi letošnji akciji 3. junija so strelci v eni uri na območju Posavja, Zasavja in Kozjanskega izstrelili 390 rake*

Največ raket, kar 21, sojih izstrelili Železnikovi s strelnega mesta na Vrhu nad Boštanjem, medtem ko je denimo s Svibnega poletelo v točonosne oblake 10 raket. Od teh je ena raketa padla na stanovanjsko hišo na Titovi 39 v Radečah, razbila dve strešni opeki, naredila ris na garažnih vratih in povzročila precej razburjenja med ljudmi. »Če upoštevamo, da je od 390 raket le ena ne-uničena v zraku padla na tla, lahko vendarle govorimo o veliko večji zanesljivosti in kakovosti raket. Ljudem, ki bi jim rakete povzročile kakšno škodo, seveda hitro povrnemo nastalo škodo. Hvaležni smo za vse informacije o najdenih, v zraku še neaktiviranih raketah, čeprav moram reči, daje, žal, potrebno dobljene podatke pazljivo preveriti, kajti nemalokrat ljudje pretiravajo,« pravi
sekretar samoupravne skupnosti za obrambo pred točo za osrednjo Slovenijo s sedežem v Sevnici Marjan Zidarič.
Ko že navajamo letošnje večje akcije obrambe pred točo, omenimo še tisto 4. in 5. junija, ko so strelci na območju Litije, Rogaške Slatine, Savinjske doline in Bele krajine izstrelili skupno 432 raket. Glede na lansko sezono, ko je bilo izstreljenih le okrog 2000 raket, in začetek letošnje sezone, pa tudi upoštevaje ničkaj obetavne vremenske napovedi, bi utegnila biti ta sezona bolj podobna tisti leta 1986, ko so za obrambo pred točo porabili rekordnih 10.000 raket. Od lani je ostalo na zalogi še 8100 raket, ki sojih spravili v skladišče garnizije JLA v Cerkljah pri Brežicah.
»Tisti, ki mislijo, da bomo z našo obrambo lahko preprečili vsako zrno toče, se hudo motijo. Naredili pa bomo vse, da bi bila naša obramba pred točo čimbolj učinkovita. Tudi je tak namen obiska delegacije sovjetskih izvedencev pri nas. Moram pa reči, da smo postorili že veliko tega, kar je v naših močeh. Med več kot 200 strelci na 82 strelnih mestih je zdaj precej več mladih, ki kažejo veliko zanimanja za usposabljanje in za operativno obrambo. Radarsko-računalniški center na Lisci z našimi strelci, ki jim daje navodila za izpeljevanje raket, pravzaprav nima nobenih težav. Letos povečujemo učinkovitost obrambe tudi z večjim številom raket srednjega dometa (do 6 km), saj je v nižjih izotermah manj prepovedi streljanja zaradi letalskega prometa kot pri raketah visokega dometa« je povedal Zidarič.
P. PERC
L5 (2079) 22. junija 1989
Brežiški odločen »ne« diktatu mode
Zakaj pomisleki ob reor-ganizaciji Slovina
Po naši deželi je zavladala vsesplošna mrzlica reorganiziranja podjetij, ki jo spremljajo tudi modne muhe. Ukinjanje lozdo v je največkrat res dobro za podjetje in podjetništvo, kot ga razumemo po novem zakonu, vendar ne v vseh primerih. Tako za brežiško občino nikakor ni vseeno, če bo izgubila samostojnost taka organizacija (tozd), kot je Slo vin Brežice. Glede na novosti, ki jih prinaša zakon o podjetjih, naj bi se sozd Slovin organiziral v dve skupini. V eni bi bila podjetja, ki proizvajajo alkoholne, v drugi tista, ki polnijo brezalkoholne pijače. V taki shemi organizacije DO Slovin Bizeljsko — Brežice kot pravne osebe ne najdemo ali pa je razdeljena med obe panogi, ker pač proizvaja obe vrsti pijač.
Brežiški slovinovci s tem seveda niso zadovoljni, temveč predlagajo, da bi kot družbeno podjetje ostali i’ sistemu Slovina Če to ne bo mogoče, se bodo odločili za popolno samostojnost Pri taki odločitvi imajo vso podporo občinskega izvršnega sveta, prav gotovo pa bi jo našli tudi pri vinogradnikih. Brežiški Slovin namreč za svoje okolje ni samo »neka« delovna organizacija Kljub temu da zadnje čase bolj slabo posluje, je vendarle že leta nosilec razvoja vinogradništva in vinarstva v občini. Ravno zato je treba podpreti sklepe strokovnega kolegija brežiškega Slovina, da se nikakor ne bodo prepustili reorganiza-cijski stihiji.
B. DUŠIČ
ČEBELARJI O ŠKROPLJENJU
TREBNJE — Čebelarsko društvo Trebnje ugotvlja, da je na njegovem območju v zadnjem času poginilo precej čebel zaradi škropiv, ki jih kmetje uporabljajo za zaščito poljščin. Da so bili vzrok smrti čebel omenjeni kemični pripravki, so po informacijah trebanjskih čebelarjev pokazale tudi opravljene analize. Čebelarsko društvo Trebnje zato želi, naj bi kmetje škropili v času, ko je manj nevarno za čebele.
DOLENJSKI LIST
r ft
ki
IZ NKŠIH OBČIN
rsm
IZ NKŠIH OBČIN

V Dol. Toplicah »Srečanje v moji deželi«
V soboto pričetek
DOLENJSKE TOPLICE — Tukaj tečejo še zadnje priprave za največje letošnje izseljensko prireditev v Sloveniji, »Srečanje v moji deželi.« Srečanje ni namenjeno samo našim izseljencem, temveč vsem, doma in na tujem živečim Slovencem, ki jim je pri srcu tradicija slovenske besede, pesmi, folklore, narodne obrti in običajev. Zato srečanje ne bo le izseljenski piknik, ampak tudi neke vrste narodni zbor.
«Kosmo prevzeli organizacijo prireditve, smo se seveda zavedali, da stvar ne bo enostavna, še manj pa poceni,« pravi direktor prireditve in hkrati direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice Jože Plut. »Računamo z velikim obiskom gostov iz domovine in tujine, hkrati pa se zavedamo, da bodo vsi objekti, ki jih pripravlja-
GOZDARJI IN GOSTILNIČARJI
DOLENJSKE TOPLICE V soboto ptyx)ldan bo nadvse zanimivo na Jasi. Že popoldan bodo gozdarji tekmovali v gozdarskih spretnostih pri podiranju dreves, Gozdarska noč pa bo namenjena zaključku velike akcije »Vse manj je dobrih gostiln«, ki jo je kar 30 tednov zapored vodil Studio D. Tu bo mogoče izvedeti za najboljše dolenjske gostilne, deset izmed njih pa bo dobilo tudi priznanja. Nagrade v vrednosti treh milijard starih din bodo razdelili tudi med izžrebane glasovnice, ki se jih je nabralo kar 15.000. Prireditev bo privlačna tudi zaradi nastopajočih: Srebrna krila. Cof. Majda Arh, duo Dimnik, Toni Gašperič in Janez Vraničar-Luigi.
Ustava naj ščiti pravico do dela
Sindikat se ne strinja s stališčem društva ekonomistov in gospodarske zbornice __________— Dobrega delavca naj tudi v kriznih časih ščiti ustava
NOV O MESTO — Člani novomeškega sindikalnega sveta so prejšnjo sredo obravnavali osnutke dopolnil k slovenski ustavi, problematiko ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev v občini in dobili informacijo o poslovanju v prvih mesecih letošnjega leta.
!
mo sedaj, ostali tudi za prireditve v naslednjih letih, ko jih nameravamo s sedaj pridobljenimi izkušnjami še podaljšati in popestriti.-«
Prireditve Srečanja bodo potekale domala vsak dan od sobote, 24. junija do nedelje, 2. julija, ko bo osrednja zaključna prireditev. V tem zapisu navajamo le prvi del prireditve.
V	soboto ob 16. uri se bo s poverko na jaso začela gozdarska noč, kjer bo pripravljena oglarska kopa ter gozdarsko zavetišče in lovska preža, ki bosta spremenjena v gostišči, v katerih bo moč dobiti gozdarske in lovske specialitete, tam pa bo tudi moč videti izdelavo skodel, razstavljena bodo gozdarska orodja in gozdarji bodo tekmovali v gozdarskih veščinah in spretnostih. Folklorna skupina iz Semiča bo prikazala Semiško ohcet. ob kresu pa bodo obujeni nekateri kresni običaji. Pel bo nonet iz Kočevja, za prijetno razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Cof. Po dvajseti uri bo zaključna prireditev akcije Studia D »Vse manj je dobrih gostiln«, na kateri bodo podeljene nagrade in priznanja. V programu bo sodeloval Toni Gašperič, igral pa bo ansambel Srebrna krila z gosti.
V	nedeljo ob 19. uri bo v malem salonu zdravilišča odprta slikarska razstava, ob 20. uri pa bo v farni cerkvi igral organist Primož Ramovš.
V	torek, 27. junija, bo ob 16. uri v malem salonu okrogla miza o temi Slovenci in izseljenstvo, ob 18. uri pa bo na jasi nastop folklornih skupin iz Bele krajine
Bela krajina v pesmi in plesu.
V	sredo bodo nastopile maž.oretke iz Kočevja, v četrtek pa bo v restavraciji Rog modna revija skupine Lida iz Brežic.
TJ.
V GORJANCIH PROTI REORGANIZACIJI
STRAŽA — Nove organiziranosti, po kateri bi v DO Gorjanci v skladu z novim zakonom o podjetjih ukinili tozde in ustanovili podjetje, zaenkrat še ne bo. Tako so odločili delavci na referendumu o novem statutu podjetja, ki so ga izvedli v sredo, 14. junija. Za novo organiziranost so glasovali v skupnih službah in v tozdu Tovorni promet, proti pa so glasovali delavci tozda Gostinstvo in turizem ter tozda Potniški promet. V Gorjancih pravijo, da bodo še naprej iskali ustrezne skupne rešitve, saj so posamezne enote prešibke, da bi zaživele kot samostojna podjetja.
Ob prvi točki se je polemika razvila zlasti o tem, ali naj v ustavi ostane zapisana zaščita delavca in njegova pravica do dela v primerih, ko bi le-ta bila zaradi teh ali onih vzrokov, vendar brez njegove krivde, v delovni organizaciji ogrožena. Društvo ekonomistov in gospodarska zbornica sta na svojih obravnavah osnutkov dopolnil že prišla do predloga, naj se ta pravica iz ustave črta in se ureja z zakonskimi predpisi. To naj bi bilo bolj v skladu s tržno miselnostjo in uveljavitvijo trga dela. Sindikat se, po mnenju večine razpravljal-.cev, s tako rešitvijo ne more strinjati, saj ne more mimo svoje zaščitne vloge. Z zakonskimi predpisi se da namreč mar-
sikaj na hitro in brez široke javne razprave reševati tudi v škodo delavcev, zato naj bi določila o zaščiti pravice do dela v ustavi ostala. Pravica do dela mora biti tista prisila, ki naj vodstva podjetij sili k iskanju novih programov za uspešnejše delo in trženje.
Logično nadaljevanje razprave je bilo poročilo skupnosti za zaposlovanje o ugotavljanju ekonomskih in tehnoloških presežkov v novomeški občini in možnostih za njihovo razreševanje. Pokazalo se je namreč, kako nam bo ob čedalje večjem kopičenju presežka delavcev še kako potrebna vsa ustavna, pa tudi zakonska opora. Res, da zaenkrat še rešujemo zaposlovanje delavcev v
okviru delovnih organizacij samih, vendar vse težje, in vse bolj se kažejo potrebe po novih programih, dodatnem izobraževanju in prekvalifikacijah. V občini Novo mesto je letos že uveljavila pravico do črpanja sredstev za reševanje tehnološkega presežka Tovarna zdravil Krka za 69 delavcev, odobrena sredstva imata tudi Novoteks za 250 delavcev (prijavil jih je 502) ter Novoles za 1037 (prijavljenih 1742). Sedaj je dal vlogo za pridobitev sredstev za reševanje tehnološkega presežka tudi IMV Revoz, in sicer za 1305 delavcev. Te naj bi usposobili za nov program R-5 in spremljajoče dejavnosti, pričakujejo pa, da bodo do približno 60 delavcev v kratkem prijavili še Iskra Šentjernej in Iskra Novo mesto, Gorjanci ter Pionirjev tozd MKI.
T. JAKŠE
Najprej vsaj do pozitivne ničle
Novomeško zdravstvo še vedno v hudi finančni stiski — Manjka 19 milijard
TISOČ TELEFONOV
ŠENTJERNEJ — V Šentjerneju tedni priključujejo na telefonsko omrežje še zadnjih 25 od letošnjih 370 novih telefonskih naročnikov v krajevni skupnosti Šentjernej. S tem bo končana ena največjih akcij v tej krajevni skupnosti, v kateri so s telefonom povezali skoraj vse vasi, zahtevala pa je veliko truda, dela in denarja krajanov in krajevne,skupnosti. Sedaj imajo v načrtu še napeljavo telefona na Javorovico. V krajevni skupnosti imajo sedaj okrog tisoč telefonskih priključkov, telefonska centrala, ki so jo razširili lani, pa je spet čisto zasedena. Ker se oglašajo še novi interesenti za telefonski priključek, se bodo morali v Šentjerneju spet pogovarjati o razširitvi centrale.
NOVO MESTO — Rdeča nit ponedeljkove skupščine novomeške zdravstvene skupnosti je bilo seveda pomanjkanje denarja za zdravstvo. Za plačilo dogovorjenih programov zdravstvenega varstva bo občinski zdravstveni skupnosti v prvem polletju zmanjkalo po oceni 19 milijard din ali 38 odstotkov za ta čas potrebnih sredstev. Novomeške zdrastvene organizacije pa predvidevajo skoraj 12 milijard din izgube. L pošte vaje še zdravstvene domove v treh ostalih dolenjskih občinah, bo izguba dolenjskega zdravstva v prvem polletju znašala 13,9 milijarde din.
V novomeški občini bo s prvim julijem sicer začela veljati nova, višja prispevna stopnja za zdravstvo. Zvišala se bo za 3,3-odstotne točke, s čimer bo povprečna letna prispevna stopnja še vedno nižja od povprečne v republiki. Toda ta višja pri-
Mesnica v grajskem hlevu
V petek odprli novo novomeško predelovalnico mesa na Grabnu — Ekološko varen objekt
NOVO MESTO — Vjjetek, 16. junija, je bila na Grabnu otvoritev nove
NOVA PREDELOVALNICA MESA — Po petkovi otvoritvi nove novomeške predelovalnice mesa v preurejenem nekdanjem grajskem hlevu na Grabnu so si gostje ogledali prostore in novo opremo (na sliki). (Foto: Z. L.-D.)
Račun, ki je pokopal zdravstvo
Velikanski račun povzroča metliški zdravstveni skupnosti hude težave
METLIKA — Pred časom že pisali o astronomskem računu, ki gaje metliška zdravstvena skupnost konec marca dobila od ljubljanskega Kliničnega centra. Za 22 dni zdravljenja hudega bolnika iz metliške občine na tej ljubljanski ustanovi je prišel račun za 118,5 milijarde starih dinaijev. Seveda bi tak račun »zadavil« še kakšno večjo zdravstveno skupnost, ko je metliška.
Ker tega računa metliška skupnost nikakor ne more poravnati iz rednih sredstev, so na republiško zdravstveno skupnost naslovili prošnjo, naj bi jim v tem izrednem primeru pomagali z republiškimi solidarnostnimi sredstvi. Vendar iz tega ne bo nič, ker je republiška zdravstvena skupnost že lani ta solidarnostna oziroma rezervna sredstva razdelila in za letos tega sklada ni več. Potem so se ob pomoči predstavnikov republiške skupnosti s Kliničnim centrom dogovorili, da metliška zdravstvena skupnost lahko račun poravna v treh
obrokih, a z obrestmi. Prvi obrok, 40 starih milijard, so že plačali, drugega morajo konec tega meseca, zadnjega pa v juliju.
vseh planiranih letnih prihodkov oziroma, so izračunali, bi morali za 1,5 odst. dvigniti prispevno stopnjo skozi celo leto, da bi zbrali toliko denarja, da bi račun lahko poravnali.
A. BARTELJ
Ob tem je zdravstvena skupnost že celo leto nelikvidna. Vsem večjim izva-
KULTURNI DOM ŠE ZAPRT
METLIKA —Metliški kulturni dom je še vedno brez uporabnega dovoljenja in zaprt. Pri zadnjem tehničnem pregledu po obnovitvi električne napeljave seje pokazalo, daje slaba stropna konstrukcija. Te dni naj bi od strokovne inštitucije dobili statično oceno in predlog za sanacijo. Po sedanjih cenah bi sanacija stala okoli 100 milijonov dinarjev. Seveda bo tudi ta račun šel v breme metliške kulturne skupnosti, ki pa ne ve, od kod vzeti denar, saj seje za vso metliško kulturo v petih letošnjih mesecih zbralo 200 milijonov dinarjev. Jasno pa je, da dokler strop dvorane ne bo saniran, ne bo nič z uporabnim dovoljenjem in toliko časa bo edini metliški kulturni hram zaprt.
• O tem velikanskem računu je beseda tekla tudi na pogovorih v Ljubljani, vendar so bili v republiški zdravstveni skupnosti mnenja, da račun ni sporen. Na zasebno prošnjo metliškega zdravnika je račun pregledal tudi njegov kolega iz zagrebške zdravstvene ustanove. Podrobne analize računa sicer ni naredil, po primerjavi cenikov pa je ugotovil, da je oskrbni dan v specializirani zdravstveni ustanovi v Zagrebu trikrat cenejši, kot so ga zaračunali v Ljubljani, precej cenejša so tudi zdravila, s katerimi so v Ljubljani zdravili metliškega pacienta, nekatera tudi desetkrat.
jalcem je dolžna, metliškemu zdravstvenemu domu že več kot 30 starih milijard. Teh težav v celoti ne bodo rešili niti z višjo prispevno stopnjo, ki velja od tega meseca. Stopnjo so dvignili za 2,5 odst., kar so morali narediti tudi zato, ker je metliška prispevna stopnja za * zdravstveno skupnost padla pod povprečno republiško, čeprav je bila prejšnja leta_vseskozi med najvišjimi v Sloveniji. Če prispevne stopnje ne bi dvignili, bi izgubili pravico do republiške solidarnosti. Precejšen delež z višjo stopnjo s eč zbranega denarja bo šel za poravnavo računa. Ko so konec marca prejeli račun, je to znašalo kar 15 odst.
SPET POLETNE KULTURNE PRIREDITVE
METLIKA — Folklorna skupina Ivan Navratil bo letošnji organizator poletnih kulturnih prireditev v Metliki. Tako kot so bile pred leti zastavljene, bodo tudi letošnje poletne prireditve na grajskem dvorišču, tokrat pod naslovom »Jožič, pridi zvečer na grad«. Zaenkrat so se dogovorili za štiri prireditve: 8. julija bo na grajskem dvorišču nastopila Jerica Mrzelj, ki bo pela slovenske narodne in umetne pesmi; 22. julija bo z monodramo Janeza Povšeta Vršilec dožnosti nastopil Dare Valič; 19. avgusta bo nastop jazzovskega ansambla Adria Dixieland, 26. avgusta pa se bosta s svojim programom predstavila Silvo Mihelčič in Ivo Ban. Denar za kritje stroškov bosta prispevala metliška kulturna skupnost in izvršni svet, organizatorji bodo skušali dobiti sponzorje med metliškimi podjetji, in če bo razumevanje, nameravajo pripraviti poleg teh štirih še dve prireditvi.
USTANOVNI ZBOR ODBORA SDZ PRELOŽEN
NOVO MESTO — Zaradi organizacijskih težav je napovedani ustanovni zbor območnega odbora Slovenske demokratične zveze za Dolenjsko in Belo krajino v četrtek, 22. junija, preložen. O novem datumu ustanovnega zbora bodo člani in ostali pravočasno seznanjeni.
ljenje s krediti sploh ni poceni. Vse hujše so tudi likvidnostne težave. Pri tem prednjači novomeška bolnišnica, kije trenutno nelikvidna za okrog 16 milijard din, ves Zdravstveni center Dolenjske pa za 20 milijard. Novomeška zdravstvena skupnost pa trenutno ne more poravnati za 10,8 mi-
spevna stopnja bo začela učinkovati šele v drugi polovici julija, do takrat pa bo že treba nekako rešiti polletno izgubo. Če naj bi sedaj manjkajočih 19 milijard zbirali do konca leta. bi morali že zvišano prispevno stopnjo povečati še za 0,8 odstotka, saj živ-
• Skupščina zdravstvene skupnosti Novo mesto seje seznanila tudi z republiškimi varčevalnimi ukrepi za zdravstvo ter s posebnimi občinskimi, na katere pa je imel pripombe že koordinacijski odbor. Tako so iz njih črtali ukinitev lekarne v Dolenjskih Toplicah, pa tudi združitev vseh la-karn z bolnišnico vred v eno enoto. Nekoliko pa je omiljen sklep glede zdraviškega zdravljenja, kije sicer na voljo le za najnujnejše primere.
novomeške predelovalnice mesa, ki so jo uredili v nekdanjem grajskem hlevu. Nova predelovalnica bo pričela delati te dni.
V nagovoru je direktor Mercatorja KZ Krka Novo mesto Jože Starič poudaril, da ima klavničarska in mesnopredelovalna dejavnost v Novem mestu dolgoletno tradicijo, posebno po letu 1960 pa je zelo hitro zaostajala v razvoju in je pred leti grozilo, da bo ukinjena. Od vojne sem so dali novomeški mesarji skozi osem različnih organizacijskih oblik, kot delovna enota v okviru zadruginega tozda Oskrba pa delujejo od leta 1973. V vseh teh letih so zamenjali tudi več lokacij, ves čas pa so se trudili za zgraditev nove klavnice in predelovalnice mesa. V tem času je bilo pregledanih 42 lokacij, za tri pridobljena tehnična dokumentacija, za dva pa izdano tudi lokacijsko dovoljenje. Do gradnje ni prišlo, saj mesarstvo in kmetijstvo v občini za takšno investicijo ni imelo dovolj denarja.
Ko so pred tremi leti dobili v roke odločbo inšpekcije, da bo morala predelovalnica v Kandiji zaradi neizpolnjenih tehničnih in drugih pogojev prenehati z delom, so začeli resno misliti na novo predelovalnico ob hladilnici na Cikavi. Pred dvema letoma so imeli zanjo že lokacijsko dovoljenje, denarja pa ne. Poleg tega je Ekonomski inštitut Združene Ljubljanske banke odsvetoval gradnjo, saj bi šlo za razširitev kapacitet, ki so že tako v Sloveniji izkoriščene komaj nekaj več kot polovično, vprašljiva pa bi bila tudi prodaja izdelkov, saj bi šlo za razširitev kapacitet, ki so že tako v Sloveniji izkoriščene komaj nekaj več kot polovično, vprašljiva pa bi bila tudi prodaja izdelkov, saj naj bi kar štirikrat povečali sedanjo proizvodnjo. Potem so se v zadrugi odločili za preureditev gospodarskega objekta na Grabnu v te namene. Že v jeseni 1987 so kupili vso opremo, lani spomladi pa začeli preurejati prostore, in sicer brez potrebnih dovoljenj. Pravijo, da so hiteli, da jim ne bi inflacija preveč vzela. Za dovoljenja ni šlo lahko, med drugim je bilo treba zaradi tega spremeniti občinski prostorski plan, saj prej na Grabnu ni bila predvidena živilska dejavnost.
Nova predelovalnica mesa na Grabnu je še enkrat zmogljivejša od dosedanje v Kandiji, 20 zaposlenih bo letno naredilo 850 ton izdelkov. V zadrugi pravijo, da je obrat ekološko varen. Odpadne vode, ki so največja nevarnost za okolje, so pod Krško speljali na lo-čensko čistilno napravo. Investicija jih je stala 2,5 milijarde dinarjev, od tega je preko 70 odstotkov šlo za tehnološko opremo. Nova predelovalnica ne bo zagotovila le boljše oskrbe Novega mesta. Dolenjske in Posavja z mesnimi izdelki, so prepričani v zadrugi, ampak bo pomembno vplivala na razvoj živinoreje, ki ima že sedaj 87-odstoten delež v težnosti zadruge, živino pa redi preko 3.500 kmetov. Letna prireja pitane govedi je 1.800 ton. prašičev pa 400 ton.
Z. L.-D.
lijarde din obveznosti zaradi nelikvidnosti.
Za izhod iz tega sedanjega zdravstvenega začaranega kroga bi bilo treba z enkratno akcijo zdravstvo spraviti vsaj na pozitivno ničlo. Največ se govori o brezobrestnem posojilu zdravstvu do konca leta za sedaj manjkajočih 19 milijard. Ta denar se bo z višjo prispevno stopnjo namreč počasi natekal v blagajno. Nesreča je le ta, da niti približno ni jasno, od kod izbrskati sredstva za takšno posojilo. Vsekakor pa se denar za zdravstvo mora najti, so menili tudi na ponedeljkovi skupščini, omenjena je bila celo možnost solidarnostne delovne sobote v ta namen. Najodgovornejši v občini in zdravstvu se bodo v prihodnjih tednih gotovo še močno pptili pri iskanju rešitve za zdravstvo. Hudovanje na sise, neracionalno organiziranost in podobno pa je žal, bolj kot ne, metanje peska v oči. Zdravstvo, kakršnokoli že je, v takem sistemu verjetno še posebno ne more biti poceni, če vse drugo vse bolj kupujemo in plačujemo po svetovnih cenah.
Z. L.-D
DA ZA ODLOK
NOVO MESTO — Do konca maja je spremembe sporazuma o temeljih plana novomeške stanovanjske skupnosti podpisalo le 65 odstotkov uporabnikov in 58,8 odstotka izvajalcev v stanovanjski skupnosti. Sporazuma ni podpisalo nekaj večjih organizacij. Gre pa za korenite spremembe sistema. Ukinja se namreč sistem vzajemnosti in 1-odstotni prispevek zanj iz čistega dohodka, sistem solidarnosti pa sc razširja z novimi nalogami — dodeljevanje stanovanj mladim strokovnjakom, kreditiranje podjetij za graditev, nakup in prenovo stanovanj in kreditiranje delavcev za graditev, nakup ali prenovo stanovanj. Prispevek pa se bo povečal z 0,924 na 2 odstotka iz bruto osebnega dohodka. Da bi naloge lahko izpeljali, so v stanovanjski skupnosti predlagali sprejetje odloka, ki bi-k plačevanju tega prispevka zavezal vse. Občinski izvršni svet je dal zeleno luč za posredovanje predloga odloka v sprejem občinski skupščini.
TELEVIZOR ZA PODRUŽNIČNO ŠOLO
B1RČNA VAS Tudi letos je srečanje staršev, učiteljev in učencev podružnične šole v Birčni vasi, ki so ga prejšnji petek popoldne kljub slabemu vremenu uspešno izvedli na igrišču na šoli, pritegnilo številne obiskovalce. Prisotni so se razvedrili ob kulturnem programu, srečelovu in zabavnih igrah, za dobro razpoloženje pa je poskrbel tudi harmonikar Štefan Surta z Lakov-nic. Učence je s svojimi izdelki obdarovalo Žito, še zlasti pa seje izkazal pokrovitelj šole Cestno podjetje Novo mesto, kije šoli za bližno bodočnost obljubil tudi asfalt. Na podobni lanskoletni prireditvi so zbrali za videokrekorder, letos pa upajo, da bo izkupiček obenem z nekaterimi prispevki zadostoval za nov šolski barvni televizor.
Novomeška kroniki
POŠTA — Možak sije na mestni pd za 470 din kupil dopisnico. Potem ko.
vzel v roke pero, da bi jo poslal čezg°f vaiki seje nekaj zmotil. Petletno hčerkico,! nira t
SL Pecje ski« 'ensl "je, z Pa je
at- j\, uv-rvuj {.utrnil, i uiuiiu iivvin‘*~'«lll(,gi
mu je delala družbo, je poslal k pulttjn prepJ novo dopisnico, stalaje 500 din. Tol^Ji Slovj pomeni le, da seje dopisnica v nekajpreb( nutah podražila za 30 din, mogoče P*! jjm tildi, da iV mopnrna in mnnonolna H■ nr«,..
tudi, daje mogočna in monopolna (•-, preve
otroku ukradla 30 din.	J <;i
KOLO — Režiser Filip Robar-Doi? Sittr
ki mu je IM V za snemanje Vetra v ^ se bo dala začasno na voljo R-21, kar je nd#
re pripeljalo do misli, da se bo sneman)* tako dobrem avtu kar vleklo, je pribije na uredništvo vprašat, zakaj ga nihče ne)» 5ugt kako se po Ljubljani vozi s kolesom« slove lem mestu se vozijo z bicikli tisti, ki ho$ b^ čez dan kaj narediti, z avtom (tudi če J"1) pg 21) ne prideš namreč nikamor. V eter belok mreži torej bo.	j verig,
~ KOCKE - Pri preurejanju Partij sPust ske ceste so obrtniku, ki izdeluje inrfca pravlja akumulatorje, najprej zaprli P1* P^Prr stari dovoz do delavnice. Po hoji 4 "odo Poncija do Pilata je uspel z zahtevo.®' "arja pot na novo uredi. Ukinitev stare po"' Pred njena obnova sta seveda nekaj stali. M50 de glava je poleg vsega sklenila, naj hod?— delu poti, kije najbolj strm, granitne »»Jlj ke, čeprav je že manj bistrim jasno, da/j I na tako hudem klancu pozimi, ko se a*, I mulatorji najbolj kvarijo, zelo zelo drse Obrtnikovi protesti in logika pa "f R zalegli. Poklicati je bilo treba ljubljanj bilo inšpekcijo, ki je velela kocke odstra"* v ^ Kar pa se dela in denarja, ki sta bila vmj nih 1 stran. tiče. je neodvisen opazovalec z?V Očjj ležil, da so na nekaj metrih sporne po"£ dena lali trije delavci 4 dni, 5 delavcev 3 P zneS( dva delavca 3 dni. en delavec 2 dni, |;oni dar se po potki ni peljal še noben avte g0V(.
Podj
Sl Kidr ’ Oein "lice oje.
I leviz Ulice govc I misij sko Med
Ena gospa je rekla, da si nepf"? §1 vodni del Krkinega gostinstva tna*» driče vo ureja še več pisarn, nagniti, vef®! prod kljub temu denar služeči točilni pd®j vorit
Ribji pa je podprt z zabojčkom-
II
PROŠNJA ZA NIŽJO PLAČO ZA VRNJENA
METLIKA - Zenska, ki dela vB* se je naveličala stalnih pikrih prip0*]^ svojih sodelavk na račun njene "VDran plače. Pristojni komisiji je dala ProSl Ribr
__ znižanje plačilnega ranga. Konici -tori pa je glede na njeno delo presodila J za to ni razlogov. Dobrohotni pozno ^
ci naših razmer soji svetovali, najsn jme| spremlja svojo plačo in devizni nemške marke, pa se bo lahko preprl sebe la, da ima plačo iz meseca v mesec ni* pog( Čeji pa to še ni dovolj, naj se vpiše tijo in se bo tako po odbitku članann‘%p( plačo tudi dejansko izenačila i S,'°J pih zavistnimi sodelavkami.	' f^nJ'
___- volii
Sprehod po Metliki
NOVI PREDSEDNIK ZVEZE Kf’ rjbn TURNIH ORGANIZACIJ °BUJ de|0 Metlika Stane Križ pravi: »Dokler ne n kj mo spoznali, daje tudi kultura ko biago, bomo na kulturnem P°dr/c ure. tam, kjer smo.« In Metlika je zadnje ča* de0( nezavidljivem položaju: še to, kar J* ko: pred kratkim imela, počasi propada- ■ niCa jetno je pri vsej stvari najzanimivejše,® zavoljo tega nihče ne beli las. Kolpa p* delc
PO ŠTEVILU AVTOMOBILOV,}
drvijo skozi Metliko, lahko sklepam^ se je letošnja turistična sezona že pjj*J, Povečan promet pa je tudi edini znak ^ stičnega vrvenja. Kot že vsa leta po bomo imeli dobra dva meseca čas ugpP b Ijati, da ponovno nismo ničesar štoru C ban bi zadržali moderne nomade vsaj dan dva v slikoviti Metliki.	izoj
ČLANI DRUŠTVA IVAN NAv*faf,k TIL, folkloristi in tamburaši, pripr*vffi Tjk na grajskem dvorišču za julij in avgus*,, obr, prireditve, s katerimi bi zbrali vsaj n)tt "de; denarja za uresničitev svojih bogatih	jes(,
tov. Po napovedih naj bi dobili v kraj« ^
vkiclz fr\lHrvrnrv clzuninn |7. 1^* **
na obisk folklorno skupino iz ,n|t Tak vendar je slišati, da se je pri gost0^ nekaj zapletlo. Sicer pa pravega brez zaprek tako in tako ni.	. ujl I
PRAVA ALTERNATIVA SEDA' , brij METLIŠKI OBČINSKI politiki niso. Poč bi si človek mislil, jezni in neučakan'% utrl deniči, ampak — upokojenci Pretr ^
pen/ionisli, ki so igrali v preteklost'daj violino na družbenopolitičnem Pra°^t
vendar so bili takrat veliko manj te cionarni kot sedaj, ko so na plačiln1® ^ irn namih socialnega zavarovanja. Ob "V J kol ranju znane »Kaj nam pa morejo, m0" *, sDo morejo« poskušajo vznemirjati šrar^ ribniku, pozabljajo pa, da so bili do P
kratkim tudi sami — krapi. ., K PROGRAM^o
V KULTURNEM PKOGKAi™^ bo sestavni del slavnostne seje gasilske zveze 1 julija v K jllurnein d" Edvarda Kardelja v Metliki, bodo
r\ili’ mmclor ololztrrsnclzo kormntllKC ^ i.
pili: mojster elektronske harmonike
ster Mihelčič mlajši, oktet Vitis, recita^ je ka iz osnovne šole ter tamburaši dt®jj , ■Ivan Navratil«. Seja bo posvečena ^
letnici gasilstva na Slovenskem, 40-'e Gasilske zveze Slovenije in 20-letni® , '
venskega gasilskega muzeja.
DOLENJSKI UST
|£ia£lKi!i£jX£9L!El
V&0
fl [črnomaljski drobir
slovenščina — črnomaljski ku-
A	bil dokaj presenečen, ko je v kmetij-
*' zadrugi dobil račun s čitljivi. '	‘
„---------------- čitljivim in sio-
nsko zveneči m podpisom računovodkinj 'V^nnalnikom izpisani tekstna njem golt J1 je.M vse prej kot slovenski. Bil je hr-co. k „• l,a tudi sama tiskovina je bila mešalni p lcasjovenščine in hrvaščine. Kupec, kije lahti [![ePr'čan, da Črnomelj še vedno sodi k aj ju* 0veniji. se snra5nip ali odpnvnrni np
^revei poteptano slovenščino.
. »LOVENSKO-HRVAŠKI JEZIK — mri JJr.Pa v kmetijski zadrugi niso edini, ki jut'JJ^dajih ljudje ne bi razumeli, če bi atiji' P°rabljali slovenščino. Tudi predsednik ■iŠžl • on>aljske občinske konference ZSMS .• vti k,na Pfdavnem pogovoru z vrstniki iz Vw,i °ese dejal, da bo raje govoril v ioW , vensko-hrvaškem jeziku, da se bodo
;!dl Jj^FLAC IM — Ko so najurjevanju po
, Vpr?^rai)js^em običaju plesalke naredile •J Sn okrog gledalcev in dejale, da jih ne 1 tv nUa!J0 preJ’ P^den se ne odkupijo, so
^ lCl SDOdhllinli »mptniLp« ntii hitrn
i^V^brŽo.čfnike“-n“j:hilr°
se bodo obirali. -. i na . rn°rali dati več, ker bo vrednost de-t D Aa medlem že padla. Nekateri so se m tn j °vrstno inflacijo zavarovali tako, da denarnice raje pustili kar v žepu.
:k< da
rak*
Irsd n(
Drobne iz Kočevja
a n* biioAZTRGAN DENAR - Oni dan je ran'1 K P° zelenici pri samopostrežni trgovini riri, ‘“"“vi ulici razmetanih več raztrga-
a* ^.bankovcev za 10, 20, 50 in 100 din. rti* den“"°,J.e neki občan spoznal, da
se za ta
3 d> ^‘lar v trgovini nič več ne dobi, pa se je • knmaat*pap'rjem- namesto da bi se nad vic- „ drugim. O vrednosti našega denarja pri tudi dejstvo, da morajo nekatera Pddjetja p° plače že s kombiji.
' KiHPF POUČEVANJE — Občani ^ ričeve ulice, ki je najgosteje naseljeni
mesta so	o
ciiF?re^?Pa'' ^mdi polaganja kanaliza-i levi' • - rat' Položili še kable za kabelsko te-| ui-Z,J°' saj bi bilo to ceneje, kot če bodo sni.0 kasneie enkrat prekopavali. Od-I	da Je Pn SZDL posebna ko-
‘ skn f’,,ln)a na skrbi kabelsko in satelit-j Meri eV'Zi-i°’ 'n ta bo zadevo proučila. J 5« Proučevanjem pa bo ulica verjetno (roi sspet zasuta in asfaltirana... tarj J* TA MESEC MESNICA — V Ki uncevi ulici
>fid^ nrČjV' ,ullci v Kočevju preurejajo tudi nuli' vnia , 0 mesa- Zvedeli smo, da bo ot-“! n ev še ta mesec.
°A Ribniški zobotrebci
M
pjZpRED NA POKOPALIŠČU — po* iJ** kratkim je bilo na ribniškem pokopa-U u Hrov.ači izbitih nekaj svetilk, po-»jf/ii p;?n,‘!sve^ >n cvetja, kar je spet razburilo .j mčane. Miličniki še poizvedujejo za
•O'.
misli storilci ta ,
a* ,, ZAKLJUČEK ZA OSMOŠOLCE —
sp* ^*,nc' 8. razreda osnovne šole Ribnica so
’/ im i ' 'azteua osnovne soie momcaso tet ■ ea Pred kratkim valeto v domu TV Par-
prii	Ob tej priložnosti je bil izveden po-
n$ pog0nsl program' osmo5olce Pa so ludi
vpt
lStik0MLAD1TI MLADE — V mladin-h organizacijah poteka te dni evidenti-
: feF M '-'ane predsedstva občinske kon-L„,!'ce- ZSM. Posebnost sedanjih pred
ki
"„1 llnih priprav je. da »stari« člani ida nem ne ze'e Ponovno kandidirati, češ | „,1^. ,lreba mladinsko predsedstvo
K<JJ rj SPET MLADINSKI SERVIS — V ČIJJ de,"15kl občini bo med počitnicami spet ne » ki k a tako imenovani mladinski servis. '°^Urari P°'zku5al priskrbeti delo mladim. df i ure P,Ure so ob P«kih. od '8- do 20-(W°sluJe v mladinskem klubu (nad vije'! ko- ?nlrom Riba). Trenutno je stanje ta-i nicamPlrnan-*e za del° mladih med počit-e,f|t	prece-išnJe- Podjetja pa spel
P* delnv^i? s PnJavo prostih priložnostnih ‘°vnih mest.
)V,'
' Trebanjske i
InU'	----------
iven
god'-----------------------------------
bani!t!ČLNIMA VELIKO - Ko je tre-ian lave s ?^-lnski izvršni svet premleval te-vRA iz°br^°evl?’ je omenjal rodi Vzgojno-vT.j, oeitat~avaln° organizacijo, češ da v VIO lV ttf Laka ^lužijo preveč in drugi premalo. lSt,U obrav„,elltev bl Pomenila, da velja v n«fr eden 7pfVaj1 “bmovi za plače pregovor:
zr«ni- 'Pako !est?nkn vladino oceno zavrnil. Jesdr ^ha 'Slr°mak siromaku očita skorjo

(pa ne Jožeta
......j~eov bolj posvetni
dandanašnji že močno
hi
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NtvŠIH OBČIN
Odstop Branka Greganoviča je pika na i
črnomaljski in duaoreški mladinci o ZSM
eV . Mra-,7 uo’ aa ZFM za di
;a0^ danrianaSn
ti 'lr°8hv['JR*ZEM — Dobro obveščeni (L- , le n0?)ro^aJ0. da bo Kolinska iz Ljublja-vei^ stične ,ej tlsta. ki bo obračala kolo turi-d°''aHctxi,ovlne v trebanjski občini. Za n&s 'aiistiivF'na Mirni predvidoma dobili Sim lllen,. 1 kamn. l.ilihlianski turistični
ČRNOMELJ — Čeprav sta črnomaljska in dugoreška občina že vrsto let pobrateni, doslej ni bilo pomembnejših skupnih akcij mladincev iz obeh občin. Toliko bolj pohvalno je torej, da so se odločili za problemsko konferenco o Zvezi socialistične mladine danes, na kateri so se konec preteklega tedna dogovorili tudi o skupnih akcijah na področju ekologije, pripravili bodo več problemskih konferenc ter raziskali možnosti o skupnem študentskem servisu ali zadrugi.
Ko so govorili o mladinski organizaciji, so bili enotni, da morajo proč od frontno-sti, kajti v frontnosti marsikdaj prihaja do nasilnega enotenja različnih interesov. Zagotovili so tudi, da je bilo z letošnjim sprejemom v mladinsko organizacijo konec kampanjskega sprejemanja članov. Nič več naj bi ne bilo tudi starostne omejitve.
Menili so, da bi nujno morali opustiti ideološko floskulo o bratstvu in enotnosti in jo nadomestili z enakopravnostjo. Črnomaljci so bili zlasti proti enotnosti, saj se zavzemajo za spoštovanje različnosti, kajti le tako bomo lahko delali svobodno. Du-goreški mladinci pa so za enotnost le v
skupnih akcijah, sicer pa predsem za enakopravnost. če zares pride do tega, bi po
njihovem morali sprostiti republiške meje, da bi lahko postali člani katere koli mladinske organizacije v kateri koli republiki.
Ko so govorili o odstopu predsednika zvezne konference ZSMJ Branka Greganoviča, so slovenski mladinci menili, da so bili četrtkovi dogodki le pika na i in da se je gotovo že dlje časa pripravljal na ta korak, saj je kot predsednik naletel na številne neprijetnosti. Prekipelo pa je tudi zato, ker je bila izjava kosovskega mladinca sestavni del scenarija, ki se v Srbiji plete v gonji proti Sloveniji. Po mnenju Črnomaljcev seje to moralo zgoditi in najbrž se bo za tak korak odločil še kakšen slovenski politik v Beogradu, če ne bodo upoštevane tudi dobre pobude. Hrvaški mladinci pa so bili prepričani, daje Greganovič storil napak, ker je odšel, prav tako tudi slovenska delegacija, saj bi, če bi ostali in se borili naprej, naredili največ za uresničitev svojih idej.
M. BEZEK-JAKŠE
95 LET GASILSKEGA DRUŠTVA SEMIČ
SEMIČ — V nedeljo, 25. junija, bo ob 16. uri v Semiču proslava ob 95-letnici tukajšnjega gasilskega društva. Ob tej priložnosti bodo predali namenu novi gasilski dom, pripravili veliko gasilsko parado po Semiču ter podelili priznanja zaslužnim gasilcem ter tistim, ki so društvu pomagali pri delu. Sledila bo velika vrtna veselica, na kateri bo igral ansambel družin Plut in Poč iz Semiča. Semičani vabijo vse, predvsem pa tiste, ki so s takšnimi ali drugačnimi prispevki na številnih pustovanjih pripomogli, da so tako hitro zgradili gasilski dom.
Solniki so delno le uspeli
ČRNOMELJ — Stavkovni odbor na osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju je pretekli petek pretresel potek dogodkov po opozorilni stavki učiteljev, ki je bila 5. junija, ter odziv odgovornih v občini na njihove zahteve.
Člani stavkovnega odbora so ugotovili, da so s svojimi zahtevami pospešili izračun ocene o rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu za prvih pet mesecev letos ter oceno za polletje. Dosegli so tudi, da so predstavniki občinske skupščine in sisa za izobraževanje zagotovili, da bodo šolniki v juniju dobili izplačane osebne dohodke, ki bodo usklajeni z dovoljeno rastjo prejemkov v gospodarstvu po dosedanjem veljavnem družbenem dogovoru. Sicer pa prosvetni delavci dvomijo v družbeni dogovor in metodologijo o izračunavanju.
Kljub uresničeni zahtevi po višjih prejemkih pa črnomaljski šolniki niso zadovoljni z razgovori in razpletom stavke. Zahtevajo namreč gmotno ureditev problema osnovnih šol v Črnomlju in ne le osebni dohodek zaposlenih v izobraževanju. Zavedajo se, da vseh zahtev ni moč rešiti takoj, ker je za nekatere potreben daljši čas, zato zahtevajo, da do L septembra občinska skupščina in sis za šolstvo pretreseta uresničevanje vzgojno-izobraže-valne politike in izdelata kratkoročni in dolgoročni načrt za reševanje težkih materialnih pogojev dela v črnomaljski osnovni šoli.
V občinski izobraževalni skupnosti so ob tem povedali, da si bodo še naprej prizadevali, da se bodo OD v šolah usklajevali s prejemki v gospodarstvu, čeprav je tudi izobraževalna skupnost v težkem položaju, kajti denarja je vedno manj. Kljub vsem željam intervencijski zakon ne dovoli povečati porabo. Zato bo najbrž potrebno krčiti dodatni program. »Sicer pa so ljudje nezaupljivi, ne verjamejo nobenemu podatku in se ne dajo prepričati, da so po šolah v Sloveniji različne razmere. Zato bi bilo potrebno izboljšati informacijski sistem, da bi dobili sprotne in zanesljive podatke. Osebni dohodki v šolstvu se izplačujejo na osnovi ocen o povišanju prejemkov v gospodarstvu, kar pa je glede na visoko inflacijo težko točno oceniti. To marsikdaj razbuija šolnike, čeprav uskladimo plače za nazaj,« je povedala tajnica izobraževalne skupnosti Ksenija Khalil.
M. BEZEK JAKŠE
Le z računalniki kos zahtevkom
V medobčinski geodetski upravi začeli uvajati računalniško obdelavo
ČRNOMELJ — Belokranjska geodetska uprava seje začela v zadnjem času posodabljati, saj so nabavili nekaj računalniške opreme, terensko vozilo, elektronski instrument za merjenje dolžin. Še vedno pa imajo velike težave s prostorom in srečni bi bili, če bi imeli iz pretesnih pisarn kam umakniti vsaj omare z arhivi.
kov ne bomo več tako nujno potrebovali,« je našel edino, čeprav skromno rešitev Gregorič.
M. BEZEK-JAKSE
Največja želja geodetov je, da bi bili ažurni. Z boljšimi organizacijskimi prijemi so že povečali storilnost, tako da upajo, da bodo letos rešili vse zaostale primere iz preteklih let, v prihodnje pa jim bosta za redno reševanje zahtevkov v veliko pomoč dva računalnika. V
enega sedaj vnašajo tehnični del podatkov za geodetske račune, v drugega pa osebne matične številke občanov, za kar bodo potrebovali poldrugo leto. Le 55 odst. lastnikov 267.000 parcel v Beli krajini je usklajenih z dejanskim stanjem, za vse ostale — med njimi je veliko izseljencev — pa bodo morali poizvedovati po matičnih uradih, jim pisati pisma ipd. Z uvedbo računalniške obdelave podatkov bodo tudi bolj povezani z upravo za družbene prihodke in zemljiško knjigo, čeprav slednja žal še vedno nima računalnikov in dela po zakonih iz leta 1937.
Na geodetski upravi je zaposlenih 10 ljudi, kar je za sedanje potrebe premalo, a zaposlovati ne smejo več. »Računamo tudi, da bo ta kader zadostoval, ko bo računalniška obdelava zares stekla. Težava je, ker moramo poleg svojega dela, torej vzdrževanja uradne evidence o parcelah iz izdajanja potrdil, opravljati tudi druge geodetske storitve, ki bi jih lahko opravljala druga delovna organizacija, vendar je v Beli krajini žal ni. Prav te usluge pa nam vzamejo veliko časa,« pove načelnik geodetske uprave v Črnomlju Damjan Gregorič.
Največji problem geodetov je prostor, saj domujejo v stari, nefunkcionalni stavbi z le nekaj prostori. »Celo po 5 ljudi se stiska v eni pisarni, zato je tudi učinek njihovega dela manjši. Preseliti se ne moremo, ker moramo biti blizu zemljiški knjigi, a ko bo tudi ta imela računalnike, to ne bo mogoče, saj so zlati časi za nove prostore minili. Razširiti stavbe tudi ne moremo, ker je spomeniško zaščitena. Tako nam ne pre-
ČRNOMALJCI O KLUBU ZA NADARJENE
ČRNOMELJ — Svet za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL Novo mesto je naslovil na izvršne svete dolenjskih občin dopis, naj bi z njihovo pomočjo dokončno uredili financiranje kluba za nadarjene učence. Črnomaljski komite za družbeni razvoj kakor tudi izvršni svet, ki sta predlog obravnavala, sta odgovorila, da v okviru skupne porabe, kakor predlaga svet, ni mogoče prevzeti še dodatnih obremenitev, četudi gre za nadarjene učence. Izvršni svet ne more dati nikakršnih zagotovil za denar, sicer pa sistem štipendiranja zagotavlja kadrovske in socialne štipendije in naj bi tudi rešitev za nadarjene učence iskali v okviru tega sistema, praviloma v skupnosti za zaposlovanje. Če bi bilo potrebno, bi bili v Črnomlju za ta namen pripravljeni nekoliko povečati tudi prispevno stopnjo.
Ustavo pišemo najprej zase
Predlog, naj bi »sise« vrgli iz nje
OSTALA LE DVA KANDIDATA
RIBNICA — Programsko-volilnih konferenc osnovnih organizacij ZK v ribniški občini se jih je od 355 članov udeležilo 250, od tega jih je kar 230 glasovalo za predlagane kandidate za predsednika in sekretarja občinskega vodstva ZK. 20 se jih je glasovanja vzdržalo, glasov proti kandidatom pa ni bilo. Glasovanje je bilo tajno. Vsi predlagani za predsednika in sekretarja so dobili dovolj glasov, da lahko kandidirajo za ti dve dolžnosti na bližnji programsko-volilni seji OK ZK.
KOČEVJE — Gospodarsko samostojnost Slovenije je treba v ustavnih dopolnilih jasneje opredeliti. Zaradi finančnih obveznosti Slovenije do drugih v Jugoslaviji ne sme trpeti razvoj nobenega dela Slovenije, saj je tudi v naši republiki še precej nerazvitih območij. To je ena izmed kočevskih zahtev ob razpravi o ustavnih dopolnilih Slovenije, kije bila poudarjena tudi na skupni seji vseh zborov občinske skupščine Kočevje 15. junija.
Iz ustave naj bi črtali tudi vsa določila o SIS (podobno so storili v Srbiji), ker SIS m o r**ivcle. kot je bilo zamišljeno. So balast, ki veliko stane. Te dejavnosti je potrebno prenesti v pristojnosti občinske skupščine in jih finansirati iz skladov.
Nadalje je bilo v razpravi poudarjeno. naj bi imele občinske skupščine le en zbor. Volilna zakonodaja bi morala z
variantnimi predlogi čtmprej v javno razpravo, po potrebi pa naj bi volitve prestavili na jesen prihodnje leto. Ustavna dopolnila predvidevajo tudi prevelike pristojnosti republike. Natančneje je potrebno opredeliti suverenost, državnost, gospodarsko suverenost. Ni sprejemljivo tudi, da bi morala biti republiška usL.. - usklajena z zvezno, ampak bi morala biti zvezna usklajena z republiškimi, prav zato se ne bi smeli ozirati na to, kaj bodo vnesle v svoje ustave druge republike ali kaj določa zvezna ustava, ampak tisto, kar je pomembno za našo republiko, pa čeprav ni povsem v skladu z drugimi.
Taka stališča je sprejela dva dni prej tudi občinska konferenca SZDL, povzeta pa so po javni razpravi, ki je bila organizirana tematsko in zelo široko, udeležba pa je bila bolj skromna.
Pravi krojači so bili trgovci
Zmanjšanje proizvodnje v nekaterih dejavnostih v trebanjski občini — Tozd Temenica deli težave z večino tekstilcev — Zahtevnejše v Trebnje____________
TREBNJE — Medtem ko seje industrijska proizvodnja v letošnjih prvih štirih mesecih v Sloveniji v primeijavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 4,3 odstotka, taka primerjava za občino Trebnje pove, da seje v tej dolenjski občini fizični obseg proizvodnje v nekaterih dejavnostih zmanjšal. Tak upad ugotavljajo med drugim v proizvodnji tekstilne konfekcije.
tozd ne bo opomogel. Kot večina pro-
V Labodovem trebanjskem tozdu Temenica, torej konfekcionarju, navajajo, da njihova proizvodnja poteka v načrtovanem okviru. Doseganje planov pa poleg svoje dobre plati kaže še temno, in sicer nakazuje, da si trebanjski konfekcionarji niso smeli postavljati ciljev zunaj meja, ki jih določa rastoča kriza tekstilne industrije. Vseeno so se znašli v slabem finančnem položaju, v katerem je sicer celotna delovna organizacija Labod. Temenica ima le 4 odst. lastnih sredstev, kar jo vodi v kratkoročno zadolževanje, kiji povzroča visoke stroške enostavne reprodukcije.
Na račun morebitnih višjih prodajnih cen konfekcije se trebanjski tekstilni
izvajalcev v branži bo izdelke, čeprav nemške kakovosti, prodajal vse težje, zlasti doma, kjer potrošnja tekstila stagnira. Hkrati mu bodo prodajne cene dajale malo upanja za finančno utrditev še zavoljo odnosov, ki so vsaj do nedavnega edini vladali med proizvajalci in prodajalci konfekcije. Gre za to, da trgovci podaljšujejo roke plačila blaga konfekcionarjem in da po takem podaljševanju dobi podrejeni tekstilec v role le menico, medtem ko proizvajalci tkanin zahtevajo od konfekcionaijev plačilo v bistveno krajših rokih.
Ker torej domači trg ne zagotavlja dela za zaposlene v Temenici, ki jih je
trenutno 147, trebanjski Labodov tozd ohranja poslovne stike z nemškimi partnerji in proda na tuje polovico vse proizvodnje. Gre za dodelavne posle, v katerih dobijo v Trebnje poleg nemškega izdelavnega materiala tudi tamkajšnje kakovostne in časovne normative.
Damjan Gregorič
ostane drugega, kot da iz pisarn preselimo arhiv, ki ga zaradi računalni-
Preživeli
pogledi
Selitev (ne)sposobnih
KOČEVJE — Zaradi težav v Opremi in krivde zanje je bila v Kočevju vrsta uradnih, neuradnih odprtih in zaprtih razprav. Na vseh pa je bilo bolj ali manj odločno zahtevano, da je treba ugotoviti osebno odgovornost za te težave med člani sedanje (zadnje pred sprejemom ukrepov družbenega varstva) in prejšnje vodstvene in vodilne garniture. Se posebno pa je bila poudarjena zahteva, da krivci ne bi smeli ponovno zasesti odgovornih položajev v drugih podjetjih ali pa raznih občinskih funkcij. Ne bi smeli dovoljevati preseljevanja strokovnjakov tudi v primerih, ko posamezniki to počno očitno le za to, da bi več zaslužili, da bi imeli večje koristi, medtem ko jim za usodo podjetja ni mar ali pa ga pripeljejo na rob propada Hkratije bilo ugotovljeno, da so v Opremi vprašanje odgovornosti zastavljali že najmanj letodni, a nikoli ni bila o tem napravljena analiza zato ni bilo nič razčiščenega in tudi ne ukrepov.
Podobna mnenja je bilo slišati še na seji predsedstva SZDL. Tudi borci so že zahtevali, naj za razne odgovorne dolžnosti kandidirajo le tiste, ki so se izkazali z uspešnim delom drugod To mnenje bi vsekakor morali upoštevali tudi sedaj, ko nas od novih volitev loči le slabo leto dni
Misel o preprečitvi preseljevanja strokovnjakov (ali morda »strokovnjakov«) pa bo gotovo na predlagani način težko ali pa sploh nemogoče uresničiti zlasti še, če bo uveljavljen tako imenovani trg delovne sile. Ni potrebno delati niti ocen in analiz, saj o uspešnosti ekip in posameznikov najbolj zgovorno pričajo poslovni rezultati podjetja. V podjetjih in povsod je potrebno zagotoviti le večjo javnost dela. To še posebno velja prav za Kočevje.
J. PRIMC
• Tozd Temenica je na pragu reorganizacije. Pri tem je poudarek na večjem vplivu, ki ga želi imeti ta proizvodna enota na tisti del dohodka, ki ga sama ustvarja.
SINDIKAT O DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH
Koliko so jim Trebanjci kos, zgovorno kaže podatek, da nemški partner, ki sodeluje tudi s portugalskimi tovarnami, sklepa s Temenico pogodbe za šivanje zahtevnejših izdelkov.
M. LUZAR
KAM VOZIJO NEVARNEODPADKE?
KOČEVJE — V zadnjem obdobju je vedno več govoric in pisanja o onesnaževanju okolja na Kočevskem in v zvezi s tem o znatno več rakavih in drugih boleznih. Govorice o antraksu, ki so ga pred leti iz Kamnika pripeljali na Kočevsko (na zaprto območje), so sicer potihnile, zdaj pa so se začele širiti druge, in sicer o radioaktivnosti, odlaganju nevarnih odpadkov iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani na Kočevskem itd. Na zadni seji vseh zborov občinske skupščine je bilo o tem zastavljeno delegatsko vprašanje. Uradno so odgovorili, da je govoric o tem res vedno več, zato je občinska skupščina že zaprosila republiški izvršni svet, naj ji odgovori, če je na tem kaj resnice. Predstavniki republiškega IS pa te dni raziskujejo zadeve tako rekoč na kraju samem, se pravi na Kočevskem.
ZA DAN BORCA V ŠTALCARJIH
ŠTALCARJI — V počastitev Dneva borcev bo 4. julija ob 11. uri v tem kraju proslava in srečanje preživelih borcev Kočevskega bataljona in odreda ter aktivistov OF s krajani. Ob tej priložnosti bodo obudili spomine na dogodke iz časa NOB. posebno pa v obdobju od spomladi do jeseni 1942, ko so se borci teh enot bojevali v teh krajih.
V. D.
TREBNJE — Trebanjski občinski izvršni svet je obširno obravnaval velike težave družbenih dejavnosti, posebno v šolstvu in zdravstvu, in se s sklepi zavzel za izboljšanje položaja delavcev v teh dejavnostih. Med drugim je zahteval sprotno mesečno usklajevanje osebnih dohodkov teh delavcev s plačami v gospodarstvu, upoštevanje sindikalne liste pri nagrajevanju zaposlenih v družbenih dejavnostih, in spremembo obračunskega zakona. Člani sveta so tudi soglašali, naj bi ustavno opredelili programe nacionalnega pomena, ki bi jim morala republika zagotoviti trajno financiranje po sistemu javnih financ. Sindikalisti so poleg tega izvajalce zave-
zali za pripravo možnih ukrepov varčevanja v družbenih dejavnosti. Čli
vanja v družbenih dejavnosti. Člani sveta so se na seji izrekli za ekonomske stanarine, ki pa niso mogoče brez ekonomskih plač. OSZSS bo po sklepu s seje na višjih mestih zahteval, da morajo vsi občinski sveti plačevati članarino.
Med željami tudi Benečija in pločnik
' načrtov KS Štefan
ŠTEFAN — V krajevni skupnosti Štefan so v načrtih dali precejšnjo pozornost urejanju naselij. Med bliže postavljenimi cilji imajo tako asfaltiranje krajevnih poti v Kamnem Potoku in Benečiji. Glede cestnih del v slednji ima krajevna skupnost ta hip popolnoma zvezane roke, ker bodo imeli glavno besedo, kadar jo bodo pač izrekli, načrtovalci trase bodoče avtomobilske ceste, V vodstvu krajevne skupnosti se namreč bojijo, da bi se lotili urejati ceste prav tam, kjer bo speljana bodoča prometnica, zato zdaj v Benečiji ne morejo asfaltirati.
Najbrž najpomembnejša postavka iz dolgoročnega načrta KS Štefan je gradnja pločnika med Trebnjim in
Jože Vencelj, predsednik sveta KS Štefan
Stefanom. Po besedah Jožeta Venclja je zdaj nezgrajeni pločnik neizpolnjena obljuba trebanjskega občinskega izvršnega sveta. Napoved, da bo med omenjenima krajema pločnik, se je v oblastnih krogih menda rodila v času obvoznice skozi Trebnje. Če bi pločnik po tej napovedi le začeli graditi, bi krajevna skupnost z lastnimi sredstvi hkrati uredila javno razsvetljavo, in sicer istočasno zato, da bi potrebne inštalacije položili pod pločnik.
Kot ugotavlja Vencelj, predsednik sveta krajevne skupnosti, je ena od skupnih težav pomanjkanje prostorov in zato so zdaj uradni prostori v gostilnah. Poleg tega, da v krajevni skupnosti razen nekaj obrtnikov industrije, ni tudi nobene trgovine. Omenjeno seveda sodi med želje, želja pa je očitno (in žal, če prisluhnemo Venclju) tudi obrtna cona v KS Štefan. Pomoč za ureditev te cone je nekoč, kot pravi predsednik KS Štefan, že obljubil neki predstavnik občine
Pogled v preteklo krajevno delo pokaže 150 napeljanih telefonov, do katerih so ljudje prišli s samoprispevkom in prostovoljnim delom. Pred leti pa so že asfaltirali cestne odseke v Brezi, Belšinji vasi. Griču, Gorenji Nemški vasi in Rožnem Vrhu.
M. LUZAR
£5(2079) 22. junija 1989
DOLENJSKI UST


IZ NkŠIH OBČIN
iL iiit
IZ NtkŠIH OBČIN

Li
Investicijska moč kmetov na psu
Inovativnost, kakovost in podjetnost v proizvodnji kmetijske mehanizacije niso ____________dovolj — Surovine dostikrat dražje od končnih izdelkov
KRŠKA VAS — Poslovni rezultati v Proizvodnji kmetijske mehanizacije SCT Brežice so odvisni od dejavnikov, na katere mnogokrat sami nimajo vpliva. Kljub temu pričakujejo ob polletju pozitivno poslovanje, na prihodnost pa gledajo vedro, saj kar tretjino ustvarjenega dohodka namenjajo investicijam v kadre, računalniško opremo in v posodobitev proizvodnje. Ze letošnje leto so v te namene vložili nekaj milijard dinarjev.
Trenutno proizvajajo 17 različnih iz- nike drv. Še posebno ponosni so na svo-delkov in investicijsko opremo. Doma- ji inovaciji, napravo za globinsko dog-čemu in tujemu tržišču ponujajo napra-	nojevanje, ki se priključi na vibracijski
ve za medvrstno, centrifugalno in	rahljalnik, ter na mobilno linijo za mlet-
bočno trošenje umetnih gnojil, vibracij- je koruznih strokov in zrnja.
V PKM Brežice veliko vlagajo v izobraževanje kadrov in v posodabljanje proizvodnje, da bi vsaj delno sledili razvoju v svetu. Pomembna karta v njiho-
ske rahljalnike, naprave za globinsko dognojevanje, traktorske kosilnice različnih tipov, med njimi tudi take s hidravličnim dvigom in spustom ter boč-
ne traktorske kosilnice, traktorske vrtal-
nice za vrtanje lukenj, vitle za razrez lesa z nihajno mizo in traktorske cepil-
VESELI VIKEND V PODBOČJU
PODBOČJE — Agencija Opus, ribogojnica Hribar in gostilna Prah iz Podbočja organizirajo od petka, 23. junija, do nedelje, 25. junija, veseli vikend v Podbočju. Prvi dan bo nastopal glasbeni duo, zvečer ob 21. uri pa bo sevniški Oder mladih na prostem predstavil Molierove Scapinove zvijače. V soboto bo ob 20. uri nastopila plesna skupina Kaj, uro kasneje pa bo kino na prostem s predstavitvijo dveh najnovejših filmov. V nedeljo ob 10. uri dopoldne bo začetek prve zabavne prireditve za otroke Zlata ribica, malo kasneje bo koncert za otroke s skupino Rdeča kapica in čarovnikom Danijem, ob 15. uri pa bo tradicionajni ribji piknik z ansamblom Objem iz Šentjerneja. Vse dni bodo na voljo ribje specialitete, v nedeljo pa bodo prirejali družinska kosila na prostem. Vikend se bo vsak dan razen nedelje začenjal ob 17. uri.
NOVI PREDSEDNIK
KRŠKO — Na četrtkovi seji občinskega sveta Zveze sindikatov Krško so med drugim opravili nadomestne volitve za člane predsedstva in predsednika sveta. Za novega predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov Krško so izvolili Jožeta Černošo iz krškega Agrokombinata. Dosedanji predsednik Jože Kuplenik seje vrnil na svoje dosedanje delo v TCP Videm.
Galvanika ne spada v Sevnico
Odločno nasprotujejo
SEVNICA — Ljudje ne pristajajo, da bi z njimi manipulirali, slepomišili in »prodajali meglo«, še najmanj tedaj, ko gre za skrb, da bi živeli v čistem in zdravem okolju. Tudi tako bi lahko povzeli prizadeto in nemalokrat zelo ostro razpravo krajanov starega mestnega jedra Sevnice, ki so najod* ločneje nasprotovali poskusu, da bi sevniškima obrtnikoma Slavku Vilčniku in Antonu Kranjcu oblast dovolila v prostorih Darinke Jerše na Glavnem trgu namestiti opremo za galvaniko. Takih obratov se iz znanih razlogov povsod bolj ali manj otepajo.
Ni naš namen v tem kratkem zapisu razpredati o predvideni tehnologiji v spornem obratu v Sevnici, ki stajo v nekaj stavkih opredelila investitorja, ko sta februarja zaprosila občinski komite za gospodarskoupravnc zadeve za začasno obratovalno dovoljenje. Trdita, da gre za zaprt sistem, ekološko prav nič sporen, pozneje (morda že čez 3 mesece) pa bi ga preselila na stalno lokacijo v Dolenjem Boštanju. Medobčinski inšpektorji pa so ob ogledu predvidene lokacije vendarle opozorili na nevarnost za okolje, zato so zahtevali od investitorjev, da priskrbita tehnološki projekt in elaborat o varstvu pri delu. Bolj je krajane zmotil že sam odnos do ljudi. Spraševali so, zakaj se gredo skrivalnice celo občinski uradniki, če se že gresta to investitorja, ki sta delavcem, ko so obnavljali delavnico Prah, zabičala, naj ne govorijo sosedom, kaj delajo. Predsednica potrošniškega sveta Simona Jakš je dejala, daje strašno razočarana nad ljudmi z občine. Zakaj ni bila obveščena niti sevniška krajevna skupnost in čemu sploh industrijska cona? Kaj je z načrtom prenove starega mestnega jedra, ki so ga pred letom obljubili ljudje z občine?
Na vsa ta in druga vprašanja je skušal po najboljših močeh odgovarjati namestnik predsednika komiteja za gospodarskoupravnc zadeve inž. Jože Kolar, a mu ni uspelo pomiriti duhove. Krajani so zagotovili, da se bodo, če si ne bodo na občini z ustreznim ukrepanjem pridobili zaupanja ljudi, obrnili na republiko, skratka šli todo do konca!
P. PERC
Izdelki PKM Brežice so sorazmerno dragi, saj jih prodajajo v manjših količinah, po drugi strani pa imajo tudi zelo visoke stroške z reprodukcijskim materialom. Nabavljajo ga pri okoli petdesetih kooperantih, ki glede na položaj na domačem tržišču precej navijajo cene. Tako so na primer jeklo prisiljeni kupovati po 2,5 nemške marke, medtem ko je na londonski borzi surovin cena za kilogram jekla 1,5 DEM.
Domači kmetje si stroje zaradi slabe investicijske moči težko privoščijo, položaj na tujih tržiščih pa pravzaprav šele iščejo. Prodajajo v Avstrijo, Italijo, Poljsko in Češkoslovaško, sedaj pa proučujejo tudi možnosti za uveljavitev na španskem in francoskem tržišču. Tujina jih še ne pozna dovolj.
• »Iniciativnost, kakovost, podjetnost — to je naš moto,« pravi direktor PKM Branko Kos. »Od nadaljnjega razvoja jugoslovanskega gospodarstva je odvisen naš razvoj. Planiramo manjši objekt z računalniško vodeno opremo na Sromljah, a ne vemo, £e bo zanj dovolj kapitala. Na razvoj bo vplivala tudi reorganizacija našega podjetja. Za zdaj še ne vemo, ali bomo ostali enakopraven del sestavljenega podjetja ali pa bomo morali izstopiti iz sistema, da bi ostali samostojno podjetje. Z optimizmom pričakujemo ukrepe nove vlade in upamo, da bo sprostila uvoz repro-materiala za izvoznike.
vih rokah je tudi sodelovanje s kmetijskima inštitutoma v Ljubljani in Zagrebu ter z agronomsko in strojno fakulteto.
B. DUŠIČ
PREDSTAVILI NOVO PESNIŠKO ZBIRKO
KOPRIVNICA- Minuli torek so v tukajšnji osnovni šoli predstavili zbirko pesmi za otroke Domišljava petelina avtorice Jožice Vogrinc — Drenovec, članice krškega Literarnega kluba Beno Zupančič. V programu, ki so ga ob tem pripravili, so poleg avtorice sodelovali člani omenjenega literarnega kluba, učenci koprivniške osnovne šole in pianistka prof. Karolina Vegel. To je bila letos že tretja predstavitev knjig, ki so jih izdale posavske pesnice, članice krškega literarnega kluba.
MANJ PARTIJSKIH ORGANIZACIJ
BREŽICE — Za zadnjo sejo občinskega komiteja ZKS, sklicano za 21. junij, je bil na dnevnem redu predlog za ukinitev šestih osnovnih organizacij ZK, ker nimajo več pogojev za obstoj in delo. To so organizacije v Zavodu za kulturo v Brežicah, pri Cestnem podjetju, v Posavskem veterinarskem zavodu, v Kovinoplastu na Jesenicah in v Osnovni šoli Velika Dolina. Za šole je bil kot variantna rešitev pripravljen predlog, da bi organizacije povsod ukinili in ustanovili skupno OOZK za šole v občini. Za Gozdno gospodarstvo so prav tako predlagali združitev vseh osnovnih organizacij.
V juliju se bo oglasil Radio Posavje
Včeraj ustanovna skup-ščina — Dva studia
BREŽICE — Približno pred letom dni so se v Posavju začele aktivnosti za ustanovitev regionalnega radia. Koordinator priprav je bila OK SZDL Brežice, akt o ustanovitvi delovne organizacije pa je pripravil Radio Brežice. Z včerajšnjo ustanovno skupščino, ki je bila v Krškem, seje končal prvi del aktivnosti: usklajen je ustanovitveni akt, opredeljena programska zasnova in uredniška politika radijskih programov, imenovani so delegati ustanoviteljic za skupščino in programski svet radia, pripravljena kadrovska, prostorska in tehnična rešitev ter potijena ekonomska upravičenost ustanovitve.
Za vršilca dolžnosti direktorja in glavnega urednika je za dobo največ šest mesecev imenovan Franc Hedl, dosedanji vodja Radia Brežice. Radio Posavje bo začel oddajati s 1 .julijem, sprva v dveh ločenih že obstoječih studiih v Brežicah in Sevnici. Oba studia bosta imela časovno določen termin za posavski program, v katerega bodo vključene informacije iz vseh treh občin.
V času, ko bo delovna organizacija Radio Posavje še v ustanavljanju, bo v njej zaposlenih 7 delavcev. Za končno podobo Radia Posavje, ki je pravzaprav že nekaj let visel v zraku in smo ga upravičeno tudi pričakovali, pa bo treba počakati še nekaj let. Izgraditi morajo še skupni oddajniški sistem na UKV območju v stereo tehniki, z ločenima študijema in z direktno medsebojno povezavo, z enotnim sodobno opremljenim študijem in s pripadajočimi prostori za pripravo programa.
B. D.
Nihče iih noče
Kam z odpadki?
BREŽICE — V srednjeročnih načrtih občine Brežice je med drugim zapisano, da je potrebno do leta 1990 zagotoviti nov prostor za odlagališče odpadkov. Na podlagi lanskoletne analize obstoječega stanja v občini je takoj razvidno, da bo treba pohiteti, saj sedanje odlagališče odpadkov v Dobovi zadostuje le še za dve leti.
V občini so zato začeli iskati nove lokacije za odlagališče, vendar se s številnostjo predlogov ne morejo ravno pohvaliti. Odpadkov se vsakdo brani, a edini predlagam možnosti nista primerni. Dobovčani namreč ostro nasprotujejo, da bi odpadke še naprej kopičili v gramoznici zraven sedanjega odlagališča, lokacija v Dobrovi pa zadostuje le za deset let, zato iz ekonomskih razlogov ni upravičena.
Brežičani so se sedaj zatekli k strokovnjakom iz tujih krajev, ki naj bi si ogledali teren, predlagali možne lokacije ter tako olajšali odločitev. Zaenkrat ni drugih možnosti, kako se iznebili raznovrstnih odpadkov, saj jih je, kot pravijo, vseeno premalo, da bi se splačala industrijska predelava. Seveda bi se dalo tudi ob tem razpravljali.
Istočasno poteka v Posavju akcija za iskanje regijskega odlagališča. Tudi nanjo Brežičani v kratkem času ne morejo računati, saj tako kakor v občinskem merilu krajevne skupnosti tako v regijskem občine ne bodo privolile, da bi bilo odlagališče na njihovem. V bodoče bo potrebno prebiti debele medobčinske zidove in poiskati skupne rešitve, morda tudi v zasebnih podjetjih za predelavo in odvoz odpadkov.
B. DUŠIČ
Podbočje ima industrijski obrat
V DRUŠTVA TUDI PROFESIONALCE
BREŽICE — V gostinstvu in turizmu poklicno dela v brežiški občini 500 ljudi, vendar se to drugod ne pozna. V turističnih društvih bi bili njihovega sodelovanja, nasvetov in idej zelo veseli. Prinesli bi jim osvežitev in nekaj profesionalnosti, ki jo kot amateriji zdaj pogrešajo, zato jih turistična zveza vabi v svoje vrste.
V novem obratu TKG Ljubljana bo dobilo delo 30 delavcev — Priznanja
PODBOČJE — Komaj pol leta je minilo od prvih pogovorov med krškim občinskim izvršnim svetom ter Tovarno kovinske galanterije iz Ljubljane in sobotno otvoritvijo industrijskega obrata v prenovljeni stari osnovni šoli v Pobočju. Na ta način sta se najlepše združila poslovni interes te ljubljanske tovarne in prizadevanja občine, da bi v širšem območju Žumberak — Gorjanci ustanovila nove industrijske obrate in s tem zaustavila izseljevanje mladih ljudi.
daljnji 2 milijardi din za opremo. V novem industrijskem obratu bo dobilo zaposlitev najprej 10 domačinov, kasneje pa se bo število zaposlenih povečalo na trideset. V obratu bodo izdelovali ko-
Ta skupni interes je v pozdravnem govoru med drugim poudaril tudi predsednik krškega izvršnega sveta Igor Dobrovnik, kije vodil celotno akcijo in poskrbel tudi za to, daje občina Krško podarila staro šolsko stavbo in prispe-
Zato so imeli delavci ob tej priložnosti dan kolektiva in družabno srečanje s podelitvijo jubilejnih priznanj. Direktor Kovačič seje zahvalil za pomoč in sodelovanje občini Krško, podjetju Mercator Investi, krajevni skupnosti in osnovni šoli v Podbočju.
J. S.
V SOBOTO KONCERT V BREŽICAH
BREŽICE — Ženski in mešani pevski zbor PD bratov Milavcev Brežice imata za sabo pet let uspešnega dela. Skupaj z moškim zborom in tamburaškim orkestrom prosvetnega društva Oton Zupančič Artiče bosta pripravila jubiljeni koncert v soboto, 24. junija, ob 20. uri v slavnostni dvorani Posavskega muzeja.
4	j i
it Ir	i
	A. v
	K3
PRIZNANJE ZA DOBROVNIKA — Predsednik sveta KS Podbočje Jože Zupančič je predsedniku izvršnega sveta Krško Igorju Dobrovniku izročil plaketo KS Podbočje.
vala denar za njeno obnovo. Naložba je vredna 6 milijard dinarjev, poleg tega pa je TKG Ljubljana prispevala še na-
MAJA ŠTOJS NA ZVEZNEM SREČANJU
vinsko galanterijo za potrebe čevljarske in konfekcijske industrije, kasneje pa še varnostne pasove za avtomobile.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Podbočje je na slavnostni seji skupščine KS Podbočje povedal, da so si v krajevni skupnosti že dalj časa prizadevali, da bi v stari osnovni šoli, ki je samevala prazna, odprli obrat. Toda vsi dogovori so padli v vodo, dokler zadeve niso vzeli v roke na občini. Tudi zato so predsedniku krškega izvršnega sveta Igorju Dobrovniku podelili najvišje krajevno priznanje — plaketo KS Podbočje. Poleg predsednika izvršnega sveta «n priznanja OF dobili Franc Kerin, Branko Strgar in Andrej Vrhovšek.
Osrednja slovesnost je seveda bila pred novo osnovno šolo, kjer je direktor TKG Franc Kovačič v nagovoru dejal, daje otvoritev obrata povezana z obletnico tovarne, ki deluje že od leta 1927.


NOVA AVTOBUSNA POSTAJA V KRŠKEM — V petek je Krško dobilo novo avtobusno postajo kot največjo pridobitev ob krajevnem prazniku. Na sliki direktorica Izletnika Ana Jovanovič pozdravlja goste ob otvoritvi. Več na L strani. (Foto: J. Simčič)
Te dni smo pospremili na vlak našo novinarko Majo ŠTOJS, ki se je udeležila 10-dnevnega srečanja pionirjev, novinar-
Inplet poskuša tudi z izvozom
Proizvodne zmogljivosti tovarne v Dolnjem Brezovem so dobro zasedene
DOLNJE BREZOVO — V tovarni elastičnih pletenin Inplet v Dolnjem Brezovem 129 delavcev letos v celoti dosegajo zastavljene cilje. Zastavljene proizvodne načrte po majskih pokazateljih celo za malenkost presegajo, povečuje se kakovost izdelkov, nadaljujejo pa tudi lani pričete previdne korake pri izvozu na najzahtevnejše tržišče, v Italijo in Zahodno Nemčijo.
ko primeri celo natančnim Nemcem! Res pa je, da za tujo konkurenco še precej zaostajamo po asortimentu, po raznovrstni ponudbi izdelkov.
jev Jugoslavije na Bjelašnici. Iz SR Slovenije je na pot krenilo 5 najboljših mladih novinarjev, ki nas bodo zastopali. Ponosni smo, da se srečanja udeležuje tudi naša Maja, saj je to veliko priznanje ne le zanjo, temveč tudi za celotno interesno aktivnost na naši šoli. Prepričani smo, da nas bo častno zastopala in opravičila zaupanje. Prepričani pa smo tudi, da bodo njena nova spoznanja in prijateljske poti nova pot dela, sodelovanja in nov elan za vas vse v prihodnjem šolskem letu.
VESNA ZUPANČIČ
»O tem, da dosegamo vse večjo kakovost naših izdelkov, priča tudi podatek, daje bilo lani še 17 do 18 odst. ne-kvalitete, letos oz. danes pa 8 do 10. Smo mlada tovarna, pozna pa se, da so delavci vse bolj izkušeni; bolje znamo izbrati prejo, včasih dobimo egiptovsko na našem trgu tudi za dinarje, se pravi, da se vse bolj usposablja naša komerciala. Skratka, smo na dobri poti. Zanimi-
vo je, da nam določene pletenine tuji partnerji celo pripeljejo, da jih pobarvam in popravimo napake njihovih proizvajalcev. Kaj takega se očitno lah-
ČEZ ŠEST LET BO MANJ UČENCEV
BREŽICE — Skoraj na vseh šolah v krajevnih središčih občine se število šoloobveznih otrok zmanjšuje, istočasno pa je brežiška šola prisiljena imeti pouk tudi v drugi izmeni. Zaradi upadanja rojstev bo čez šest let obiskovalo osnovno 225 otrok manj kot v šolskem letu 1988/89.
* Sovlagatelji Inpleta, sevniška Lisca in Jutranjka in metliški Komet, naj bi odkupili polovico proizvodnje pletenin. Tako so se obvezali po sporazumu, a v zadnjem času iz različnih vzrokov tega ne dosegajo. V lnpletu, kjer je eden poglavitnih problemov pomanjkanje lastnih obratnih sredstev, so lani izdelali skupno 1.673.557 metrov elastičnih pletenin.
Božidar Ignjatovič
Malo nas bo rešil iz zagate manjši stroj za barvanje pletenin, ki ga pričakujemo te dni. Z njim bomo lažje ustregli konfekcionarjem, ki jim pač moramo ponuditi čimveč različnih vzorcev blaga, da bomo oboji kos modnim muham oz. povpraševanju trga,« pravi dipl. inž. Božidar Ignjatovič, vodja tehnične službe v lnpletu.
P. PERC
Novo v Brežicah

JE IZVESEK ZATO, DA ZAVAJA?
Nikakor ne, toda napis pri vhodu v ne- j • ~	”	'	1	lja izletni-
kdanje Gostišče pri gradu spravl,__ ke, ki se priložnostno ustavijo v Brežicah, skoraj redno v slabo voljo. Po njem namreč sodijo, da tam lahko jedo po naročilu, in hkrati pričakujejo, da vsi prostori ustrezajo njihovi predstavi. Toda razočaranje bi jim zlahka prihranili brez vsake investicije v lokal. Samo napis Restavracija nad vrati bi zamenjali z bifejem.
URA ZAMUJENA NE VRNE SE-Dokler Posavski muzej ni imel montiranih alarmnih naprav, se vlomilcem ® zdelo vredno truditi, da bi vdrli vanj. Za-mudili so zlate čase, čeprav se tega niso zavedali. Ob nedavnem vlomilskem poskusu so bili zato hudo presenečeni. Ušef parajoči zvok jih je pognal v beg čez drn in strn. da bi odnesli, česar so si poželeli.
v VEČ KOPRIV KOT VRTNIC? T Četudi so prve bolj trdožive, bodo turistični delavci pri podeljevanju zamižali ns eno oko. Izročili jih bodo samo toliko, k° predvideva pravilnik, in kogar letos nisn upoštevali, bo prišel na vrsto prihodjič- v lokalih in po vaseh imajo zato še vse možnosti, da koprive spremenijo v vrtnice m obratno.
DOBRO, DA JE VAJEN KOLESA — Slike za razstave brežiških likovnik0' bo moral predsednik Bojan poslej razvažati s kolesom tudi v oddaljene kraje, ker tistih nekaj starih milijončkov dotacije ne bo zadostovalo za železniško ali avtobusno karto v obe smeri.


V času od 9. do 15. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Vesna Bezjak iz D' duča — Tomislava, Martina Hafner iz Vrbine — Nušo, Anka Vuzem iz San)0' bora — Antonija, Anita Koretič iz Gorim — Žana, Marjetka Pereč iz Leskovca -Vanjo, Mira Juratovec iz Samobora < Ivana, Darinka Krajnc s Pečja — Maj0* Ankica Prosinečki iz Gor. Čemehovca'' Marijano, Marija Gorišek iz Čanja - b1’ mona, Snežana Megovec iz Prudnic " Damjana. Marjeta Kraševej: iz Vel. Mraše-vega — deklico, Irena Šavarič-Vuk tj Zdencev — Mihaelo in Cvetka Oblak j\ ^ Žurkovega dola — Kristino. Čestitamo-
Sk
tel
bli
Krške novice
mc
me
EVROPSKA MERA-čepra^L
nim kritikastrom letošnji krški občms > praznik ni bil prav nič všeč, češ daje b • uglašen preveč po realsocialističnem m delu (zaradi obilice »delovnih zmag«).* 4a drugi v njem le videli tudi marsikaj evror file skega. Na osrednji proslavi ob občinske te, prazniku so namreč pili pivo in jedli pre_ i0| ste, pa tudi poljubljanja ni bilo toliko kc-prejšnja leta, ker so pač manjkali tovariš , iz Bajine Bašte. Pomanjkanja zastav e*. drogovih ni bilo moč pripisati ne Balkan I ne Evropi, ampak je šlo za preprosto Ul I vsakdanjo malomarnost.	.. .
BITI STAJ EREC Vsa oblast v krSKi j občini izvira na levem bregu Save, to je n I štajerskivstrani. In ker je tako. hočejo bi y zdaj vsi Štajerci. Ko je beseda tekla Ote • od kod je kdo doma. seje na osrednji p reditvi oglasil takle glasek: »Tudi jaz se ^ Štajerec, samo ti pitaj onoga tam0-. — Kranjci z desnega brega Save pa so bm ho in so pili pivo in jedli trde in sla L preste.	fd,
»VE,DEJEVSKA« NERVOZA kar je dosedanji direktor delavskega k turnega doma v Krškem samo vr*' jn dolžnosti, se kulturniki pritožujejo. . Vj skoraj ni mogoče govoriti z. njim. Sodu P je izbila zahteva, naj bi kulturniki, k* j j* nrinrnvili nrirt»Hitf»v v nornstitCV OPC*
Sevniški paberki
TUDI KROKODILČKI — Kljub št°;
vilnim slabim izkušnjam, ki sojih kraja10
Vrhovega pridobili med gradnjo prve droelektrarne v spodnjesavski verigi, sevniški oblastniki in tudi tisti v mimatu ni državici Boštanj prepričani, daje tre ^ na.vsak način pospešeno nadaljevat' : gradnjo HE Boštanj, HE Blanca itd. zatrjujejo, da to počno zgolj zato, da b ^ pomočjo rente uresničili večje naložb0 infrastrukturo, drugi spet, da je to nuj ^ ker je ta generacija ravno pravšna, uresniči zamišljeno posodobitev kme,J_ Oboji so se menda na napakah sosedov dosti naučili, zato se ne bodo branil'
ečjih žrtev
krokodiljih solz niti kakšnih ve za to, da se gradnja hidroelektrarn i zaustavila.
UKRADEN - Po otvoritvi 4. reP". bliške razstave in sejma koz v Sevnici. . so se ju po besedah predsednika podrt« ce za kozjerejo, Silva Osovnikarja, °d žili tudi ugledni gostje z. republiškega
£111 IUUI UglCUlIl £,VZ,11JV l-
miteja za kmetijstvo, gozdarstvo in preb no, ljubljanske Biotehnične fakultete
kompletna občinska garnitura od P°bjj, skega do mladinskega sekretarja, je n** pilil znamenita zvezdnica Meda ^^
Estradna umetnica sije v hladnem
muca sije v iimui.«.. ■- ,, vroče želela, da bi domov odnesla k ^ sir, a je mlekarna tedaj že zaprla impr0., . zirano štacuno. Tako seje Neda rop' zadovoljiti kar z. malo manjšo kohe _ »sirčeka« iz garniranega narezka. Nj-j vadno zanimanje pa je bilo, verjetno ro rejci, za zlate, srebrne in bronaste kolaj v obliki zvonca, ki sojih obesili naJ ,efi ocenjenim živalim. Zjutraj je marsika _ rejec zaman iskal zvonec na svoji koz' . kozlu, ker ga ie pobrala temna noč ah. ^ bi rekli možje v modrem,« je bil ukraden.«


Ob Švajgerjevih robovih svetlobe
Mladi Črnomaljec v samozaložbi izdal prvo __ pesniško zbirko
ČRNOMELJ — Pred kratkim je v samozaložbi in z denarno pomočjo kulturne^ skupnosti Črnomelj, OK ZSMS Črnomelj, mladinske organi-Mcije v Beltu ter tukajšnje ZKO izšla Pesniška zbirka »Ob ostrih robovih svetlobe« mladega Črnomaljca Boštjana Švajgerja. 22 pesmi, kijiHvje na ta aačin predstavil širši javnosti, je plod njegovega pesnikovanja v zadnjih veh letih. S pisanjem seje začel res-naje ukvarjati že v začetku osemdese-l|n let, ko je napisal nekaj besedil za tnetliški ansambel Mama Dolores in Jm tudi uglasbil.
“Nekdaj se mi je zdela klima v Met-1 zlasti za razmišljanje veliko bolj "Sodna, kot v Črnomlju. V zadnjih mesecih pa je tudi naše mesto dožive-
0	pravi preporod, predvsem po za-s "gi novega občinskega mladinskega P *tva- Po študiju agronomije v
jubljani bi se rad vrnil v Črnomelj, a m® je strah, da bom naletel na preve-
1	dolg čas. Prav zato, ker se zave-am' da se mora tukaj nekaj dogajati.
^m se odločil izdati pesniško zbirko. P3 četudi v samozaložbi. Nekatere po Prvi samozaložbi mine, da bi se še , aJ odločili za ta korak, jaz pa bi šel. e hi bilo potrebno, še enkrat v to vanturo, kakor jo nekateri imenuje-lo.« pripoveduje Švajger.
Boštjan Švajger
Boštjan poudarja, da se mu je vedno zdel najpomembnejši element za pesnjenje čustvo. Nikoli ni bil zgolj za nakladanje verzov, prazne besede. Koliko pa mu je zares uspelo, da ga bodo ljudje razumeli tako, kot je želel, bo pokazala ta pesniška zbirka in seveda čas. »Sicer pa bi sedaj, ko se mi je uresničila želja, da imam svojo zbirko, raje pripravljal, predstave, s katerimi bi presekal še vedno moreče in nestrpno vzdušje v Črnomlju. Z nekaterimi izrednimi ljudmi, kot so Robert Lozar, Franci Fortun, Silvester Mihelčič, Tomaž Skrbinšek, bi mi to gotovo uspelo. Seveda bi se morali dobro povezati, za to pa bi potrebovali mladinski klub, ki bi imel odprta vrata za vse mlade po srcu,« meni Švajger in zdi se, kot da je zanj pravkar izšla pesniška zbirka že preteklost. Pomembnejše mu je, kako znova pognati čas in razgibati predvsem kulturno življenje v Črnomlju.
M. BEZEK-JAKŠE
V novo šolsko leto s splošno stavko?
Na protestnem zboru v Novem mestu osnovnošolski in srednješolski učitelji iz novomeške občine sprejeli vrsto zahtev za izboljšanje položaja šolstva, in če ne _______________bodo izpolnjene, bodo 1. septembra stavkali___________
NOVO MESTO — V petek, 16. junija, so učitelji in ravnatelji na osnovnih in srednjih šolah v novomeški občini že pred 12. uro prekinili delo in odšli na protestni zbor, ki gaje organiziral občinski odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti, vodil pa njegov predsednik Danijel Brezovar, sicer član učiteljskega kolektiva OŠ XV. divizije Grm. Zbor je potekal v novomeškem Domu kulture, pedagogom iz šol pa so se pridružili vzgojitelji iz domov za učence in vrtcev, predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij, sisov in služb. Kakim 400 zborovalcem seje na koncu protestnega sestanka priključil še predsednik skupščine republiške izobraževalne skupnosti Niko Žibret.
Kot je na začetku poudaril Danijel Brezovarje bil ta protestni zbor posledica dolgoletnega zanemarjanja pereče problematike v vzgoji in izobraževanju, ki jo je intervencijska zakonodaja še zaostrila in povzročila, da se je gmotno stanje v šolstvu poslabšalo do kritične meje. Kako nevzdržne so razmere v osnovnih in srednjih šolah, so na zboru prepričljivo ilustrirali predstavniki šolskih sindikatov. Naječ pikrih je letelo na tiste, ki so šolam naložili razširjene programe, še bolj obremenili učitelje, niso pa zagotovili, da bi opravljenemu delu sledilo tudi plačilo. »Ob tem, da so prejemki prosvetnih delavcev že tako in tako nerazumno zaostali za prejemki v gospodarstvu, se dogaja še to, da na šo-‘ lah še tistega ne moremo izplačati, kar nam zakonodaja dovoljuje,« je bilo slišati. Pripombe pa so bile še na tc in ono, tudi na neizenačene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v sami občini. Vsega je toliko nakopičenega, da so o tem morali spregovoriti naglas, s tem pa naprej tudi ni več moč živeti, ker je preveč obremenjujoče in tudi moti redno učiteljevo delo, le-to pa
ajo.
Uspešni tekmovalci in raziskovalci
hterituf1ncev r?°ivomeške srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne us-•ive se je izkazalo na republiških tekmovanjih, eden pa se je celo prebil na s‘" ——gzno tekmovanje — 15 jih je prejelo priznanja za raziskovalne naloge
tehniški MESTO — Več učencev novomeške srednje šole pedagoške in 'r Šiških t 7laravos'ovne usmeritve se je tudi v tem šolskem letu udeležilo repu-J- Mohorč’- • OVa"j nekateri so doseg" Prav lePe uspehe. Tako je bil Robert tedni v |1C 1?Prve&a letnil<a na tekmovanju iz matematike, kije potekalo pred Ntonin	,retji in je potem sodeloval tudi na zveznem tekmovanju v
movani', T!? vTstnik Denis Pav"nac, tudi iz prvega letnika, je na istem tek-med »T . Pohval°- Odlično pa seje odrezal tudi Franci Kramer, ki seje tekmovalci iz 3. letnikov uvrstil na tretje mesto.
6ki iPoka!aid°br0 znanJe so učenci te šole fi fizikt ?a[ePubliškem tekmovanju iz
ire’ E« pet0 mest0- Ta novomeška i“f:hrv.L6, bl'a P° uspehu tekmovalcev iz risir letnikov v Celju najuspešnejša.
" Kažipot za smer ‘ svetovne grafike
id iii^!jani odprt 18. gra-,cni bienale - Tudi gra-3— fični center
ni jalnnVBUANA — Grafična ustvar-s' 'jSef=a sveta se že od sredine pet-sw„et predstavlja v slovenski pre-|U • 'pririvr!na, Nenabh, kjer na vsakokratni S lin n dl? kAŽe tudi sv°je razvojne smeri na *rh? e-Da'e vsaka od teh prireditev In Potrjenn -Umetnoslni dogodek, je bilo in- bienalp0?K V prvem obdobJu’ ko si je n.° jhih« d Jpe,UPral.pot d« še ne »osvoje-je zmao„, e ' ^daj pa je tudi dokončno bl kultur 0 sPoznanje, da je ta dogodek
'zkoris't!tikaF''tal’ ki,8u'ie treba Čimbo'j k vi,n' - j Eno Pridobitcv je Ljubljana
in Drp?i'Z- a',Prenovil' so Tivolski grad Ralerir "i' teden, hkrati ko so v Moderni Stafiči!S ?vesno odprli 18. mednarodni zgrarth b,ena!e’ razglasili, da bo ta grafi* 3 pos'ej hram Mednarodnega Pril "efa 'kovnega centra, v njem pa
Pstvar.Leit0Snjern bienalu sodeluje 556 ye I2dk CCV'z 63 držav. Razstavljenih "'h od 8r«bk’ kolikor jih je bilo izbrali je nJ°S anih- Mednarodna žirija, ki ^ ie dsedova' Pierre Restany iz Pari-brala „? °8'edu razstavljenih grafik iz-ido ; , Srajence. Veliko častno nagra-Miko b' .Emilio Vedova iz Italije, Sveta iPrerr"j0 slovenskega izvršnega Prem,- ^dee Landing iz Portorika, hon d w.mesta Ljubljane Patrick Makom,,« i an,ade, premijo Stanovanjske \lelariia,ne banke iz Ljubljane Komar/-Pijadgj1 lz premijo fonda Moše ga um!« T Za ruladega jugoslovanske-Sbslavi' n|ka — Petar Waldegg iz Ju-Scil(0 g’ na8rado celovške Galerie 61 sti ^ ,7a*acb' iz Japonske itd. Podelili Pr'<'Pev i nC druge nagrade, ki sojih ^Sbslavf naJrazličnejše ustanove iz
la letot6 na Prejšnjih bienalih so se tudi ,| Slavin ,	slovenski ustvarjalci pred-
iv,, ' u8'ednim deležem in tako po-vednQ ^Pozorih, daje grafika pri nas še "e um ,,ra'I^na’ de že ne kraljica likov-doka?u- nosti- Slednje še prepričljiveje "rufikeJC razstava ' • bienala slovenske bra dv.,na G*očcu, ki bo odprta še do-Prav0 v lLdna Kdor bo hotel ugotoviti Pač rrio^i n°St slovenske grafike, se bo
Vidne uvrstitve so učenci te šole dosegli tudi na republiškem tekmovanju iz kemije. Robert Mohorčič je med vrstniki iz prvih letnikov dosegel 5. do 6. rezultat, Jana Potočar med drugimi letniki 6. rezultat, Tanja Femc med tekmovalci iz četrtih letnikov 6. mesto, Gabrijel Popovič pa v isti kategoriji 8. rezultat.
• Robert Mohorčič si je za uspehe na tekmovanjih iz matematike, fizike in kemije prislužil še posebno nagrado, in sicer so ga povabili na poletno šolo na otoku Silbi, ki jo avgusta priredi Društvo matematikov in fizikov Hrvaške. Najuspešnejše tekmovalce iz novomeške srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve Roberta Mohorčiča, Janeza Zaletelja in Gregorja Žuniča je pred kratkim sprejel, poleg drugih uspešnih tekmovalcev iz Slovenije, tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj.
Učenci omenjene novomeške srednje šole so bili uspešni tudi v tako imenovanem gibanju Znanost mladini. Na repuoliškem srečanju mladih raziskovalcev in inovatorjev, kije bilo v začetku junija v Ljubljani, je kar 15 učencev prejelo priznanja za šest raziskovalnih nalog. Njihove raziskovalne naloge obravnavajo različna področja v Novem mestu in na Dolenjskem, mladim raziskovalcem pa so bili za mentorje strokovnjaki iz delovnih organizacij in ustanov.
Učenci tretjega letnika Bernarda Krnc, Tatjana Medic in Robert Medved so raziskovali interese in mnenja mladih
v Krki, učenki drugega letnika Joži Unetič in Sabina Novak pa oblačilno kulturo v Novem mestu med leti 1918 in 1940. Učenca tretjega letnika Gregor Kavčič in Zdenka Tratar sta opravila raziskavo v zvezi s čiščenjem norfloksa-cina in ovrednotenjem njegove kvalitete z uporabo tenkoplastne kromatografije. Zapleteno kemijsko raziskavo so opravili tudi Blaž Cigič, Tanja Femc in Gabrijel Popovič. Učenca drugega letnika Simon Jarc in Jernej Klemenc sta pripravila raziskovalno nalogo s področja tekstilne stroke (ugotavljanje fi-noče poliestrskih vlaken s tremi metodami). Učenke tretjega letnika Margita Kvasič, Petra Škof in Vesna Pokorny pa so raziskovale nastanek in značilnosti kongenitalnih anomalij v novomeški občini v zadnjih osmih letih.
I. ZORAN
je v razredu in ne na sestankih. Sami pravijo: »V šolah bi radi imeli relativen mir, radi bi vse moči in znanje porabili za boljši pouk, ne pa za razburjanje na sestankih, na katerih kar naprej melje-mo vedno iste zadeve, od slabih osebnih dohodkov pa do sploh nevzdržnih razmer tako za šolo kot tudi za učitelje.«
Na protestnem zboru so prosvetni delavci odločno povedali, da zahtevajo drugačen položaj za dejavnost, ki jo opravljajo. Nočejo biti več v podrejeni vlogi, kakršna jim je vsiljena. Ne pristajajo več na nikakršna finančna zaostajanja, omejevanja, limitiranja družbenih dejavnosti in na podobne neumnosti vseh oblik in izvorov, ki jih oblasti že vrsto let in še kar naprej valijo na njihove hrbte. Vsako potrpljenje nekoč mine in tudi učiteljem je začelo prekipevati. Hudo jih moti tudi to, da so v Sloveniji tolikšne razlike med posameznimi šolami, in se jim zdi nesprejemljivo, da so ponekod na boljšem samo zato, ker delajo v premožnejših občinah ali ker si znajo sami izboljšati položaj prek vplivnih ljudi in zvez. T udi učna obveznost in sploh obremenjenost učiteljev bi morala biti povsod enaka, kot jo predpisuje zakon, ne pa tista, ki jo izsilijo razmere in dogovori zunaj šole.
Ostale zahteve, oblikovane na novomeškem protestnem zboru, se bolj ali manj ujemajo z zahtevami, oblikovanimi drugod po Sloveniji, kjer so prosvetni delavci izražali nezadovoljstvo in nerazpoloženje podobno kot v Novem mestu. Tako so zahtevali: takojšnjo ukinitev intervencijske zakonodaje, ki neposredno, v živo prizadeva šolstvo in ostale družbene dejavnosti; da se pravi-
ca o odločanju o družbenih dejavnostih in celoten sistem financiranja prenese v izključno pristojnost slovenske skupščine; da slovenska skupščina poveča delež narodnega dohodka za izobraževanje od zdajšnjih 4 na 5,5 odstotka. »To je potrebno tudi zato, ker se moramo
• Na protestnem zboru so prosvetni deiavci iz novomeške občine zahtevali, naj se njihove zahteve upoštevajo in izpolnijo, če pa bo spet ostalo v glavnem samo pri besedah, bodo odgovorili s stavko. Protestna stavka bo 1. septembra, na prvi dan pouka, organiziral pa jo bo isti odbor, ki je priredil protestni zbor minuli petek.
pripraviti na izobraževanje v 21. stoletju,« so menili zborovalci v Novem mestu. Če se ta delež ne bo spremenil, bo šolstvu v novomeški občini primanjkovalo 8 milijard dinaijev, to pa je znesek, ob katerem se lahko marsikomu naježijo lasje. Trenutno ni nikakršnega zagotovila, da bodo primanjkljaj odpravili in tudi član novomeškega izvršnega sveta Boris Gabrič v zvezi s tem ni mogel obljubiti nič drugega kot to, da si bodo na vse kriplje prizadevali ta denar izvrtati (od kod, na račun koga?!).
I. ZORAN
SLOVENSKA KRAJINA V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE — V okviru prireditve »Srečanje v moji deželi« bo v nedeljo, 25. junija, ob 19. uri v malem sa-lomu Zdraviliškega doma v Dolenjskih Toplicah odprta razstava Slovenska krajina, na kateri bo svoja dela razstavljalo devet priznanih slovenskih slikarjev. Po otvoritvi razstave bo ob 20. uri v farni cerkvi Sv. Ane v Dolenjskih Toplicah koncert organista, skladatelja Primoža Ramovša.
40-letnica
Posavskega
muzeja
Proslava s koncertom in razstavo bo 26. junija
BREŽICE — V ponedeljek, 26. junija, bo v Posavskem muzeju jubilejna slovesnost v počastitev 40-letnice obstoja. Ob 19. uri bodo v galeriji odprli retrospektivno razstavo slovenskega slikarja Franceta Pavlovca. O umetniku in njegovem delu bo govorila Breda Klančnik iz Umetnostne galerije v Mariboru. Občinstvo bodo nato povabili na ogled prenovljenih prostorov v jugovzhodnem delu brežiškega gradu. Ob 20. uri bo svečana akademija v slavnostni dvorani. Govornik bo predsednik republiškega komiteja za kulturo SR Slovenije Vladimir Kavčič. Po njegovem nastopu bodo podelili priznanja Posavskega muzeja, nakar bo celovečerni koncert ansambla Slovenica pod vodstvom Uroša Lajovca s solisti Norino Radovan (sopran), Stankom Arnoldom (trobenta), Maksom Strmčnikom (čembalo) in Darkom Livari-čem (Violina). Na sporedu bo baročna glasba.
J . T.
Svet, kot ga vidijo otroci
Na 9. grafičnem bienalu v Kostanjevici srebrne in bronaste medalje tudi za učence dolenjskih šol
PLAKETE BREŽIC GODBENIKOM
BREŽICE — Predsednik občinske skupščine Stane Zlobko je za predstavnike kapelske godbe 15. junija priredil sprejem in jim izrekel priznanje za doseženo srebro na letošnjem 10. tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov v koncertnem programu in korakanju. Tekmovanje je bilo 4. junija letos v Krškem. Plaketo Brežic je izročil prof. Dragu Gradišku, mentorju godbe, Franciju Arhu, sedanjemu dirigentu, in Ivanu Živiču, predsedniku godbe. Na pragu 140-letnice godbe je sedanja uvrstitev zanjo velik uspeh. Godba je izredno delavna in je upravičila vse naložbe v njen razvoj. V zadnjih letih se redno pomlaja in skoraj dve tretjini članov je mlajši od 27 let. To je tudi zagotovilo za uspešno delovanje vnaprej. Vsi člani so ljubitelji, delavci in kmetje, ki redno prihajajo na vaje dvakrat na teden, pred nastopi pa vsak večer.
KOSTANJEVICA — V Lamutovem likovnem salonu na kostanjeviš-kem otoku je že dva tedna odprta razstava 9. grafičnega bienala jugoslovanskih otrok. Na ogled je okoli 250 grafičnih listov, ki jih je strokovna žirija izbrala izmed skoraj 3000, poslanih iz 149 šol iz vse Jugoslavije^ kolikor se jih je odzvalo na razpis. Žirija, katere častni predsednik je bil znani filmski ustvarjalec Dušan Vukotič iz Zagreba, je podelila nagrade oz. medalje otrokom za najuspelejša dela, in sicer osem zlatih, 32 srebrnih in 36 bronastih medalj. Nagradila pa je tudi devetnajst likovnih pedagogov.
In kakšen je dolenjski, posavski in belokranjski delež na tem bienalu? Na natečaj seje odzvalo enajst osnovnih šol (Brestanica, Brežice, Kostanjevica, Krško, Mokronog, Novo mesto_— Bršljin in Grm, Podbočje, Semič, Šentjernej, Trebnje) in poslalo 26 grafičnih listov svojih učencev. Bera nagrad je tokrat skromnejša kot na nekaterih prejšnjih bienalih. Med dobitniki zlate medalje tokrat ni nobenega učneca z omenjenega območja, je pa zlasti bera srebrnih medalj kar razveseljiva. Te medalje so dobili učenci: Mira Žam in Andreja Žugič iz OŠ Gorjanskega bataljona v Podbočju, Majda Pirc iz OŠ Jože Gorjup v Kostanjevici, Damjan Progar iz OS Bršljin v Novem mestu in Tomo Cerovšek iz OŠ Jurij Dalmatin v Krškem. Bronasto medaljo pa sta prejela Jože Arh iz OŠ Jurij Dalmatin v Krškem in Valerija Gregl iz OŠ bratov Ribarjev v Brežicah. Od likovnih pedago-
gov ni bil nagrajen nobeden.
Razstava 9. grafičnega bienala jugoslovanskih otrok bo odprta vse poletje in še septembra, tako da si jo bo lahko ogledalo čimveč obiskovalcev. Te umetnine v malem, kakor je otroške grafične liste imenoval akademski slikar Ivo Mršnik, predsednik letošnje žirije, so resnično vredne ogleda. Bienale je v celoti, tudi zaradi izredno bogate vsebinske raznovrstnosti in pristnosti, poleg vsega, kar ponuja, tudi natančen diagram otroške duše, izražene v grafičnem mediju.
Letošnji grafični bienale v Kostanjevici je bilo možno izvesti le s pomočjo mecenov — Nuklearne elektrarne in TCP Djuro Salaj iz Krškega, ki sta prevzela pokroviteljstvo nad razstavo. Izšel je tudi katalog 9. bienala, v katerem je objavljenih 62 reprodukcij otroških grafičnih listov. V njem pa je tudi napisano, da to prireditev jugoslovanski otroci posvečajo akademiku Božidarju Jakcu ob njegovi 90-letnici.
I. Z.
POMLADNI PLES 89
NOVO MESTO — Organizacijo letošnjega srečanja otroških in mladinskih plesnih skupin Slovenije Pomladni ples je prevzela občinska Zveza kulturnih organizacij v Novem mestu, bilo pa je 14. in 15.junija v Domu kulture. Nastopile so skupine iz dvanajstih krajev, in to iz Kopra, Kranja, Pirana, Ptuja, Maribora, Titovega Velenja, Limbuša, Ljubljane, Predoselj, Novega mesta, Dobrave in Peker. Prvi dan so se predstavile mladinske plesne skupine na plesnem večeru Obzorja, naslednji dan dopoldne je bila plesna matineja otroških skupin Rumene podmornice ne skrbi, popoldne pa so na plesnem žuru nastopile z zabavnim programom otroške in mladinske skupine.
KOTAR NAGRAJEN V ROGAŠKI SLATINI
ROGAŠKA SLATINA — Tu so pripravili že četrti slikarski ek-stempore. Na njem je 81 udeležencev ustvarilo 108 del. Strokovna žirija je glavno nagrado podelila slikarju Francu Bergerju iz Avstrije, eno o dvanajstih enakovrednih nagrad pa je dobil tudi Jože Kotar, slikar iz Novega mesta. Razstava del, ustvarjenih na letošnjem ek-stemporu, je v razstavišču pivnice Zdravilišča Rogaška Slatina.
0 ljudeh v prelomnih časih
V Novem mestu predstavitev dveh novih knjig — avtorjev Bogdana Osolnika in Jožeta Dularja
Potruditi še do Otočca.

I. z.
unija 1989
»Da bi ostala vsaj ena lepa slika«
Na Otočcu pesniški večer Štefana Remica — 1. bienale slovenske grafike še do 30. junija, program prireditev pa se bo nadaljeval julija — do jeseni
OTOČEC — »Da bi ostala / za menoj / vsaj ena lepa slika. / Naj se mi roka / vsaj tedaj / živih ljudi dotika,« pravi pesnik Štefan Remic v pesmi Lastna podoba. Citirani verzi pa tudi nekako že nakazujejo svet, ki ga izpoveduje poezija tega mladega pesnika. Remičev svet je blizu likovni umetnosti, njegove pesmi so kot tihe zasledo-valke umetniških podob, kijih ustvarjajo slikarji — koloristi. Mladi pesnik, ki je bil nekaj časa tudi sodelavec trebanjske Samorastniške besede in seje s svojo poezijo prvič širše predstavil v
Pesniškem almanahu mladih, je imel minuli petek v lovski sobi gradu Otočec samostojni literarni večer, na katerem je dolenjskim (sicer maloštevilnim) obiskovalcem omogoči! z branjem raznovrstnih verzov malo
širši pogled v svojo pesniško delavnico.
Ta literarni večer je pomembno obogatil kulturni program, ki so ga pripravili ob 1. bienalu slovenske grafike na Otočcu, obenem pa je bila to ena zadnjih bienale, ki bo odprt do 30. junija, spremljajočih prireditev. Le dan poprej se je v novomeškem Domu kulture končalo republiško srečanje otroških in mladinskih skupin. Junija sta bili na Otočcu tudi dve okrogli mizi o likovni ustvarjalnosti. Na prvi, 2. junija, je dr. Jožef Muhovič predaval o odnosu med otroškim likovnim izražanjem (kakor se, denimo, kaže na razstavi grafičnega bienala jugoslovanskih otrok v Kostanjevici) in likovno ustvarjalnostjo odraslih. Na drugi, 9. junija, pa je prof. dr. Milan Butina govoril o liniji
v risbi in grafiki.
Več prireditev bo še po izteku otoškega grafičnega bienala, in to do jeseni. 11. julija bodo v Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu odprli razstavo fotografij mojstra fotografije Tihomira Pinterja. 14. julija bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo grafik Božidarja Jakca iz njegovega zgodnega obdobja. S to razstavo in s predvajanjem Jakčevih filmov od 1. do 10. septembra v Dolenjskem muzeju bodo počastili tudi Jakčevo 90-tetnico. Cikel prireditev ' bo zaključila razstava Svet v risbi predšolskih otrok iz novomeških vrtcev, ki bo v novomeški Študijski knjižnici odprta od 1. do 30. septembra. Torej zares bogata bera. pravo kult irno poletje!
L ZORAN
NOVO MESTO — Predstavitev knjig Bogdana Osolnika Z ljubeznijo skozi surovi čas in Jožeta Dulaija Na drugi strani Krke sta izdajateljici Založba Borec in Dolenjska založba pripravili najprej v Ljubljani, zatem pa še v Novem mestu. Novomeška predstavitev je bila v torek, 13. junija, zvečer v Rozinovi dvorani glasbene šole, v kulturnem programu pa so sodelovali tudi učenci te šole.
O knjigi Z ljubeznijo skozi surovi čas je spregovoril avtor sam. Povedal je, da seje tega zahtevnega dela lotil zato, da bi prikazal, kako je osebno doživljal dogodke v letih narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije, v katerih je pomembno sodeloval kot aktivist, partizan in politik. »Knjigo sem napisal iz notranje nuje, da bi za bodoče rodove ohranil človeške like vrste plemenitih ljudi, s katerimi sem šel skozi prelomni čas, in tista dogajanja, v katerih so ti ljudje neposredno sodelovali, a jih nacionalni spomin preslabo zaobjema in upošteva,« je med drugim poudaril Bogdan Osolnik. Dodal je, daje to delo pripravljal in pisal več let, saj je veliko časa porabil samo za zbiranje in preverjanje podatkov. Čeprav ni pisal zgodovine, temveč samo spomine, je menil, da mora biti sleherno še tako osebno obarvano pričevanje usklajeno z zgodovinskimi dejstvi. Večji del knjige je posvetil dogajanjem v Novem mestu, kraju njegove mladosti, ker se mu zdi, da je delež Novega mesta v Sloveniji
premalo poznan, vrednoten in upoštevan, in to ne samo tisti med NOB.
Zbirko novel Jožeta Dularja Na drugi strani Krke je obiskovalcem prireditve predstavil urednik Založbe Borec Janez Mušič. Navedel je vse poglavitne značilnosti dozdajšnjih Dularjevih pripovednih spisov in poudaril, da avtor tudi s pričujočo zbirko ostaja zvest svojim pisateljskim izhodiščem, to je, da bodi sicer realistično zasnovana zgodba jasna, pregledna in čista, da bodi pripoved zgrajena trdno kot ulita iz enega kosa, jezik, v katerem teče pripoved, pa tekoč, lep, klen, neizumetničen, domač, vseizrazen in vendar izbran. Take da ;o tudi pripovedi v pričujoči knjigi, ki jih je Dular zaradi časa, v katerem se dogajajo, razvrstil v tri posebne skupine. Prve tri obravnavajo življenje v prejšnjem stoletju, naslednje tri so naslonjene na predvojni in vojni čas druge svetovne vojne, zadnje tri pa so posvečene pisateljevemu bratu. Vse pa prežemata usoda in tragedija slovenskega človeka za obstoj na njegovi zemlji. Novele so napisane z različno umetniško močjo, vendar so po Mušičevem mnenju v knjigi Na drugi strani Krke tudi take, da jim ne bi mogli odreči antološke vrednosti.
Obiskovalci so prisluhnili tudi odlomkom iz predstavljenih knjig. Bogdan Osolnik gaje iz svoje knjige prebral sam, iz Dularjeve knjige pa je odlomek iz ene od novel prebrala Staša Vovk.
1. ZORAN
DOLENJSKI LIST
pisma
in
odmevi
Mrtve nedelje
ŠE SO VZGOJENI LJUDJE
Te dni sem se peljala iz Trebnjega v Ljubljano z dopoldanskim vlakom. Bilo je vse zasedeno, ker so se vračali študentje. Ustavila sem se v zadnjem vagonu. Seveda je bilo tudi tam polno. V bližini pa je kvačkalo mlado dekle. Vstala je ter rekla: »Usedite se«. Sama pa seje usedla na drugo stran, k ostalim kolegicam. Sedela je čisto pri kraju in pletla naprej. Nobena od sosed pa ni bila toliko ljubezniva, da bi ji naredila malo več prostora za sedenje.
Mateji Gomolj s Trga svobode 4 v Metliki se ob tej priliki lepo zahvaljujem, da v teh časih še spoštuje starejše ljudi.
REZKA MAJER Trebnje
V VELIKEM GABRU KONCERT BREZ POSLUŠALCEV
Ena temeljnih nalog osnovne šole je tudi povezovanje šole z okoljem. V okviru te naloge smo se na osnovni šoli Veliki Gaber odločili, da se okolju predstavimo z dejavnostmi, ki potekajo ob pouku. Tako smo pripravili koncert otroškega in mladinskega zbora ter predstavitev likovne in dramske dejavnosti. Ker je že tradicija v kraju, da so že tako redke kulturne prireditve slabo obiskane, smo se na prireditev dobro pripravili, tako z obvestili kot s prilagajanjem časa nastopa. Žal pa nas je v soboto, 17. junija, ob 18. uri pričakal skoraj prazen prireditveni prostor. Učenci in pedagoški delavci nismo mogli skriti razočaranja. Pričakovali smo, da se bodo v večjem številu odzvali vsaj starši nastopajočih učencev. Naj ob tem omenim, da je otroški pevski zbor šole zastopal občino Trebnje na reviji pevskih zborov Dolenjske v Črnomlju. Menim, da je tak odnos okolja dokaj slaba spodbuda za naše nadaljnje delo. Prireditev je kljub vsemu uspela, saj so nas maloštevilni poslušalci toplo sprejeli.
M. M.
SREČANJE NA BOGENŠPERKU
LITIJA — Pri gradu Bogenšpcrk pri Litiji bo 9. septembra letos srečanje narodnozabavnih skupin in posameznikov. Kot njegov organizator se z njim vključuje litijski center interesnih dejavnosti v program proslavljanj 300-letnice Slave vojvodine Kranjske. Kdor želi nastopiti na prireditvi, se lahko do sredine avgusta prijavi na naslov: CIDM Litija, p. p. 32, Litija, ali telefon na (061) 881-269.
V Brežicah ob koncu ted-na življenje zamre
Tragedija Kitajske je opomin
ŠE: NOVOMEŠKI MOST PO PREDVIDEVANJIH
V Dolenjskem listu št. 24 z dne 15. junija je v prispevku »Novomeški most po predvidevanih« beseda tudi o gradnji avtobusne postaje. Ob tem je tudi ugotovitev, da se zatika le v nekaj mestnih krajevnih skupnostih, kjer so prepričani, da se smejo sredstva samoprispevka porabiti le za naloge iz referendumskega programa, v katerem pa avtobusne postaje ni bilo.
Ker bi bilo iz tega moč slutiti, da bi se to lahko zgodilo, bi rad poudaril, da smo se v javnih razpravah o samoprispevku, ki smo jih v okviru SZDL vodili, zelo jasno opredelili do tega, kaj bo v programu samoprispevka, ter predvsem, da bo sprejeti program samoprispevka izključno in dosledno uresničen. Zato je naša skupna moralna obveza, da to tudi dosledno uresničimo in od tega ne odstopamo, neglede na želje ali celo potrebe, kajti taka je bila volja občanov.
To pa ne pomeni, da krajevne skupnosti v mestu ne smejo zbrati potrebnega deleža za avtobusno postajo iz drugih dohodkov krajevnih skupnosti.
BORIS DULAR predsednik OK SZDL NOVO MESTO
BREŽICE — V mestu je veliko bifejev, toda ob nedeljah ali celo že ob sobotah so vsi zaprti. Obrtno združenje nasprotuje temu, da bi odpirali samo pivnice, in če zanje ni formalnih zakonskih ovir, ima davkarija še vedno v rokah škarje in platno, da spodbuja lokale, ki bodo napravili mesto turistično zanimivo zaradi popolnejše ponudbe. Za vikend najbrž res ni velikega prometa, toda tudi sušo davkarji lahko vračunajo, smo slišali na nedavnem pogovoru o turizmu na Čatežu.
Zasebno ponudbo bi morali popestriti z najraznovrstnejšimi dejavnostmi, vendar brez inforamcij o tem, kje je kaj, ta turistu ne koristi V občini, zlasti pa ne v mestu ali na Čatežu, ni kraja, kjer bi ljudje lahko zvedeli za naslove avtomehanikov, frizerjev, kozmetičarjev, za ponudbo v zasebnih gostilnah in trgovinah, v kmečkem turizmu, za odpiralni čas v muzeju, za zasebne sobe, ki so prav zaradi tega mnogokrat prazne. Potem bi bil najbrž tudi interes zasebnikov za izobraževanje večji; samo za bifeje končno ni treba kdove kaj znali, saj ti večinoma niso namenjeni turistom.
Brežice tudi nimajo nobenih novih razglednic, o spominkih, za kakršne so se dogovarjali ob razstavi v Posavskem muzeju, ni sledu. Tudi za usodo kraške jame na Dolini se ne ve, čeprav bi zagotovo privabila mnogo ljudi, če bi jo odprli in ljudem povedali zanjo. V občini pogrešajo sodelovanje turističnih delovnih organizacij z društvi V občini jih je 13, razen tega je Turistična zveza spodbudila šole za organizacijo turističnih podmladkov in teh je devet, na vsaki osnovni šoli po eden in v srednji šoli prav tako. Od njih pričakujejo večjo turistično razgledanost, toda do samostojnega nastopa mlade generacije prav zares ne bi kazalo čakati s prekrižanimi rokami
Je bila represija edini način za rešitev komunistične partije in socializma pred zahtevami ljudstva po demokraciji? — Premlačno slovensko vodstvo
Kot domine se podirajo ustvare, da je možno graditi socializem v znamenju humanosti in demokracije v naši in drugih socialističnih državah, kot je rečeno v sporočilu predsedstva CK ZK Slovenije. Ali po vseh izkušnjah v izgradnji »najbolj humane družbe«, ki ji je bilo določeno, da postane v svetu prevladujoča, še vedno obstaja prepričanje, da je ta družba resnično ideal bodočnosti? Ali res ni čas za preplah, malodušje in omahovanje? Alije res mogoča demokratična prenovitev našega življenja v obstoječi družbi s prevlado obstoječe boljševiške ideologije?
Trdno sem prepričan, daje po dogodkih na Kitajskem padla še zadnja iluzija, da so Partija, komunistična ideologija in socializem rešitev za svet. V celotni zgodovini komunističnega gibanja so se namreč zahteve ljudstva po demokraciji in svobodi vedno razreševale tako, da so bile uporabljene najbolj brutalne metode proti lastnemu ljudstvu. Vsaka resnejša opozicija je bila razglašena za kontrarevolucijo, oblast se je vedno ohranjala z represijo in silo, in to vedno v imenu zaščite pridobi-
J. TEPPEV
»JUGOSLOVANSKA
ZVEZA«
LJUBLJANA — V mali dvorani Cankarjevega doma bo 5. julija ob 17. uri ustanovni zbor Jugoslovanske zveze. Kot navaja program te organizacije, bo Jugoslovanska zveza »politična zveza«, ki se bo zavzela za »vsebinsko in organizacijsko preureditev jugoslovanske države«. Za dosego teh ciljev bo podpirala volitve v ustavodajno skupščino, nasprotovala ustavi, ki bi vsebovala politični program katerekoli politične partije in med drugim za ustavno zaščito vseh oblik lastnine. Program ima 15 točk.
Borci »pokopali« stranke
Odmev na poročilo s skupščine ZZB NOV Črnomelj
V oči me je zbodel prispevek (DL 8. junija) o stališčih črnomaljskih borcev, češ da so proti ustanavljanju raznih političnih zvez v Sloveniji. Nikakor ne morem razumeti, zakaj tak odpor, ko pa nam je vsem jasno, da smo v globoki gospodarski pa tudi družbeni krizi. In kdo nas je v to pripeljal? Ciril Zlobec je lepo ko kmečko zapisal: »Kmet, ki je spravil grunt na boben, tega ne bo nikoli več spravil na noge, lahko pa ga njegov sin.« V Jugoslaviji imamo še 44 let
TO JE BILO SLIŠATI OSORNO
Zdaj, ko nam narava ponuja sadeže, sem jih šla nabirat. Nabrala sem nekaj borovnic in jagod. To sem odnesla v nedeljskem jutru bratu, ki mu je odvzeta svoboda. Mislila sem si: njemu bo to darilo narave še dragocenejše in slajše, kljub majhni vrednosti. Tem sadežem sem dodala še malo peciva, lonček sladkorja ter listek z mojim imenom, da bo brat vedel, kdo mu je vse to prinesel. Toda kako sem bila razočarana nad načinom, s kakršnim me je sprejel uslužbenec v uniformi! Že ob prihodu tja se mi je nabral v ustih cmok, da sem komaj mogla povedati, komu je namenjeno darilo. Potem mi omenjeni tovariš reče: »S tem si ne bo opomogel!« Mogoče ta stavek ni bil zlonameren, vendar ga ne morem pozabiti, kot tudi ne tega: »Zdaj lahko greste.« Vse skupaj je bilo malo govorjenja in vse besede so se mi zdele osorne. Kako grenak priokus je imelo! Ne vem, če je tako občutil tudi tisti, ki so mu bile namenjene borovnice in jagode. Če je bilo tako, potem mu res niso mogle tekniti. Še velikokrat imam solzne oči, če se spomnim na ta dogodek.
J. G.
Radovljica
na oblasti eno »nezmotljivo« stranko in izkazalo se je, da potrebujemo konkurenco in s tem politični pluralizem. Po mojem vsaka oblast nujno potrebuje opozicijo, sicer se spridi, saj je po človeški naravi nagnjena k temu. Opozicija se mi zdi kot filter v akvariju, če ta preneha delovati, postane voda motna in ribice kmalu poginejo.
Črnomaljski borci so tudi proti temu, da bi bil božič dela prost dan. Ne vem, kaj jih ta dan tako moti, saj pol sveta božič praznuje kot družinski praznik in praznik miru. Poglejmo resnici v oči, kakšna je bila na ta dan doslej storilnost v naših tovarnah in pisarnah. In še nekaj bi rad zapisal: zaupajmo naši mladini in prizadevajmo si, kjer si le moremo, da se svinčeni časi ne bodo nikoli več ponovili.
F. DERGANC Semič
AVTOBUSA ZA REKO NE BO
KOČEVJE, FARA — Iz območja Fare smo te dni dobili dvoje vprašanj. Prvo seje nanašalo na pošto, če res potuje zdaj iz Vas-Fare v Kočevje preko Delnic, Reke in Ljubljane, zaradi česar potujejo pisemske pošiljke in časopisi iz Kočevja v Faro po več dni. Pismo, oddano 31. maja, je dobila naslovnica šele 5. junija. Odgovor, ki smo ga dobili na kočevski pošti, je, da to ni res. in da pošta iz Kočevja v Faro in obratno potuje še vedno direktno, ne po ovinku čez Hrvaško.
Drugi občan je vprašal, če bodo res ukinili avtobusno progo Kočevje- Delnice- Reka. Pri direktorici kočevskega tozda SAP-Integral, Mariji Mestnik, smo zvedeli, da od 1. julija dalje avtobus na Reko res ne bo vozil. Vendar ne gre za ukinitev te avtobusne proge, ampak za tako imenovano »postavitev proge v mirovanje«. Od potnikov na lej progi namreč ne kasirajo niti toliko, da bi zadoščalo za nakup nafte. Ko bo na drugih progah več zaslužka, bodo spet vozili tudi proti Reki.
Borci NOB za boljše razumevanje
S srečanja borcev NOB iz glavnih mest — Obiskali so tudi Dolenjsko
Na tradicionalnem delovnem srečanju predstavnikov borčevskih organizacij glavnih mest republik in avtonomnih pokrajin, ki seje te dni odvijalo v Ljubljani, so prisotni razpravljali o mestu in vlogi Zveze borcev v procesu gospodarske in politične reforme, o nekaterih posebnostih razvoja NOB v Sloveniji ter o izkušnjah borčevsko-invalidskc zaščite v Ljubljani. Dvodnevno srečanje je vodil Stane Vrhovec, kije poudaril, da seje položaj v državi od zadnjega srečanja poslabšal in da vse težje prihaja do nujnih dialogov.
»Menim,« je poudaril Vrhovec, »da smo kot borci s svojo avtoriteto dolžni prispevati k hitrejši normalizaciji vseh nesoglasij. Čeprav naša srečanja nimajo obvezujočega značaja, pa to ne pomeni, da na njih ne bi mogli predlagati stališč tistim, ki krotijo politiko v državi.«
Iztok Winkler, predsednik ljubljanskega mestnega komiteja ZK,je govoril
o družbenopolitični situaciji in o nalogah borčevske organizacije ter odgovarjal na konkretna vprašanja o sodobnih dogajanjih v Sloveniji. Pri tem je navedel že znana stališča o vprašanju strank, o zboru v Cankarjevem domu itd.
V	številnih pogovorih so borci poudarjali, da so bili in ostajajo pomemben politični faktor ter da kljub letom še dobro vidijo in slišijo, kaj se dogaja v državi. Prav to srečanje, na katerem so si pošteno povedali, kaj mislijo, jim je omogočilo, da vidijo dlje. Ugotovili so, da med njimi ni nesporazumov, ko gre za vprašanje enotnosti in avnojske Jugoslavije. Borci se morajo boriti proti nacionalizmu, posamezna republiška vodstva pa naj prenehajo s spori, ker imajo danes precej pomembnejših nalog.
V	nadaljevanju dvodnevnega delovnega srečanja je prisotnim borcev o posebnostih razvoja NOB v Sloveniji in o
izkušnjah OF pri zbiranju množic govoril narodni heroj Rudolf Hribernjk-Svarun. Janko Hiferle je goste seznanil z izkušnjami borčevske invalidske zaščite, nato pa so obiskali Bazo 20 in Dolenjske Toplice, kjer sta jih sprejela predsednik občinske skupščine Novo mesto Franc Šali in predsednik občinskega odbora Zveze borcev Ivan Somrak. Srečanje so končali v pogovoru z Nušo Kerševan in Hrvojem Draškovi-čem o problemih in perspektivah glavnega mesta Slovenije.
Udeleženci srečanja so se odločili, da bo naslednji sestanek na taki ravni v Novem Sadu, kjer naj bi se pogovarjali o borčevskem kongresu, o nekaterih značilnostih razvoja NOB v Vojvodini in o mestu revolucionarnih tradicij v teoriji in v vsakodnevni praksi.
SVET1SLAV NIKOLIČ
tev revolucije. V sistemih, kjer traja permanentna revolucija, so za dosego revolucionarnih ciljev dovoljena vsa sredstva, tudi krvava. Sredstva opravičujejo cilje. Tisti, ki so na oblasti v totalitarnih sistemih, še nikoli niso odstopili prostovoljno, zato je govorjenje o sestopu z oblasti in izmišljanje novih, »bolj demokratičnih« oblik vladavine zgolj privid pomladne liberalizacije, ki ima en sam cilj; ohraniti oblast takšno, kot je.
Če pogledamo dogajanja na Poljskem, Madžarskem, Češkem, v Jugoslaviji, Sovjetski zvezi, Kitajski, v bistvu ni razlik; isti besednjak, iste metode in isti rezultati: preštevanje mrtvih, obtoževanje živih, montirani procesi proti zarotnikom, diferenciacija drugače mislečih, izolacije... Toda res je tudi nekaj drugega: po vsakem takšnem očiščenju Partije in družbe je nemogoče, da bi te družbe ostale takšne, kot so bile, vsak tak udar spremeni družbo. Res pa je tudi, da imajo ti sistemi v sebi vgrajen software za propadanje, ki pa lahko traja še nadaljnjih 500 let. To je naša tragedija, tragedija ljudi, ki imamo to srečo, da živimo v »najbolj naprednih družbah«. Vedno gojimo namreč iluzijo, da smo prišli do »dna« in daje možen izhod, in sicer v novi, predrugačeni družbi.
Toda to je samo pobožna želja, te družbe ne poznajo »dna«. Vse dokler bomo prisiljeni živeti v enopartijskem sistemu, dokler ne bomo imeli demokracije s političnim pluralizmom, svobodnimi volitvami, dokler bo vojska vojska Partije, dokler legitimno izvoljena civilna oblast ne bo kontrolirala vojske, bosta edina argumenta vladanja še naprej sila in represija. Pomladi bodo le del cikličnega prehajanja iz enega stanja v drugo, ne da bi se kaj bistvenega spremenilo.
Morda je na prvi jrogled nerazumljivo, da predsedstvo SFRJ ni takoj in odločno reagiralo na dogodke na Kitajskem. Toda to predsedstvo tega preprosto ne more storiti. Predsedstvo, kije doma v delu države uvedlo izredno stanje, je uporabilo isti besednjak, kot ga uporabljajo oblastniki na Kitajskem. Tudi na Kosovu se je z velikimi besedami o boju proti sovražniku, kontrarevoluciji in obrambi socializma teptalo temeljne človekove svoboščine in pravice ter uporabila sila. Padle so nedolžne žrtve. Število žrtev ni nič manjše kot na Kitajskem, če jih primeijam s številom prebivalstva. Obstoječa oblast v deželah socializma je omazana s krvjo nedolžnih, zato so tudi njihove reakcije ob dogodkih na Kitajskem zadržane. To, kar seje zgodilo na Kitajskem, se lahko danes ponovi na Poljskem, v Sovjetski zvezi, Madžarski, Jugoslaviji... To so lahko samo nove krvave različice socializmov.
Razplet na Kitajskem je realnost našega življenja tukaj in danes. Na Balkanu so se do danes namreč vsa nasprotja razreševala v krvi. Preprosto nimamo mehanizmov, ki bi to lahko preprečili. Ni družbenega konsenza, ker ta ne more obstajati, dokler vlada Partija in ena sama ideologija, dokler tiste, ki mislijo drugače kot Partija,
Inovacije med NOB
Trud borcev, da ne bi šla v pozabo inovativnost med NOB
ČRNOMELJ :— V letošnjem letuje v črnomaljski občini stekla akcija z naslovom »Inovativnost v NOV«, s pomočjo katere želijo zbrati čimveč predmetov, ki so bili narejeni v partizanskih delavnicah v Starih Žagah. V teh delavnicah so namreč borci pokazali veliko iznajdljivosti.
Da bi zbrali čimveč predmetov, kijih posamezniki hranijo doma, bodo šolarji skupaj s člani borčevske organizacije zbirali predmete po domovih. Ker pa v Črnomlju še nimajo primernega prostora za stalno razstavo teh predmetov, se bodo znašli drugače. Predmete, ki so bili med vojno narejeni v livarni, bodo razstavili v Beltu, tiste, ki so bili namenjeni elektro in radio stroki, si bo moč ogledati v semiški Iskri, zbirko Denarnega zavoda pa v Ljubljanski banki. Eksponate, ki so povezani z obrtništvom, bodo zbrali v obrtnem domu. Borci pravijo, daje dolžnost njihove organizacije zbrati čimveč predmetov, da ne bi šla inventivnost med NOB v pozabo. Za izbor in razstavo bo poskrbel Belokranjski muzej v Metliki.
PRIJATELJU SLAVKU BOŽIČU
Vsi ljudje, kijih srečujemo, puščajo sled v nas. Delček našega življenja so, naše misli, poti, ki jo iščemo. Tako si ti dajal delček sebe meni in sedaj, ko si odšel, je ostala v srcu globoka brazda. Moje misli te bodo nosile po gorah, po Krki, spremljal me boš povsod, kot da si tu.
TOM
POZIV
V času, ko se z.apirajo šolska vrata in naša mladina proslavlja veseli dogodek, se vsako leto naseli v številne družine žalost.
Tragičen dogodek je smrt mladostnika, ki je podlegel poškodbam v prometni nesreči.
POZIVAMO MLADINO, STARŠE, VZGOJITELJE, DA ORGANIZIRAJO PRAZNOVANJA Z VARNIM PREVOZOM, dr. LEOPOLD MORELA šef kirurškega oddelka in predsednik Kirurške sekcije Slovenije
spreminjajo v sovražnike in z njimi neusmiljeno obračunavajo, dokler nimamo pravne države, dokler je celotno življenje posameznikov in institucij do konca spolitizirano...
Danes ni mogoče vladati brez družbenega konsenza, brez tega, da vsem ljudem priznano enake človeške in državljanske pravice, med drugim tudi, da sodelujejo v boju za oblast. V tem ne vidim nič bogokletnega. Konkurenca tudi na oblasti, kije hitro pokvarljiva roba, lahko Partiji samo koristi, seveda če misli resno to, kar razglaša. Ta oblast ni in ne more biti vnaprej oddana za vekomaj in rezervirana samo za izbrane in poklicane od Zgodovine. Vse ideje, od desnih do levih, ki sprejemajo pravila igre pravne države, imajo pravico do obstoja. Vnaprejšnje diskreditiranje nosilcev različnih idej je teptanje temeljnih človekovih svoboščin in pravic. Politični nasprotniki so ravno tako ljudje in jim gredo enake človeške in državljanske pravice. So ljudje, ponavljam, ne pa izmišljeni sovražniki, na katere je odprt celoleten lov, in to v imenu pravil, ki jih je sprejela manjšina v družbi, ne da bi povprašala o tem ljudi.
Reformni poizkusi, ki prihajajo od zgoraj navzdol, morajo zgolj za vsako ceno ohraniti oblastniški položaj Partije, zato tudi na vse načine branijo obstoječo socialistično ureditev, komunistične ideale in s tem piolitične interese, ki so zgolj partikularni, in ne večinski, kot jih želijo prikazati. Seveda tem programskim usmeritvam Partije ne oporekam, toda naj jih ne vsiljuje drugače mislečim. To je lahko samo ena izmed možnih oblik družbenega organiziranja. Na svobodnih in neposrednih volitvah pa naj vsakdo brani svoje programske usmeritve in potem tudi obrani z njihovim udejanjanjem. Vsakdo, ki je ali bo na oblasti, bo pač moral nositi posledice za svoje zablode; to je pošteno do ljudi, ki jim bodo zaupali mandat. Pred tem pa moramo vzpostaviti moderno pravno državo, ki ne bo ideološka in ki mora delovati ne glede na to, kdo je trenutno na oblasti ali kakšno bo trenutno razmetje sil v Partiji in v Beogradu. Takšna država pa ni mogoča, ponavljam, brez družbenega konsenza.
Tragedija Kitajske je opomin, ki bi moral pospešiti procese, da pridemo v Sloveniji in Jugoslaviji do družbenega konsenza po evolucijski poti. Vsako nasilno poenotenje bo pripeljalo do državljanske vojne. In sedanji procesi v Jugoslaviji gredo v smer nasilnega poenotenja. Rokavica, ki jo je vrglo vodstvo slovenskemu, to samo dokazuje. Dokazuje pa še nekaj bolj tragičnega: da to naše vodstvo ali ničesar ne razume ali pa se dela neumno. Jasno je tudi, da se nam ob takšnemu vodstvu slabo piše. Pa nisem mitingaš, ki vpije »dole fo-teljaši«. Čakam le na Stanovnikov odločen nastop na televiziji, najmanj takšen kol takrat, ko je napadel Odbor za varstvo človekovih pravic in Igorja Bavčarja. To se še ni zgodilo in sem prepričan, da se tudi ne bot Prevladala je stara bolezen slovenske politike, to je samopomilovanje, samoobtoževanje, samoponiževanje in politikantstvo. Logika te bolezni je, da se bomo »z onimi« že pogovorili, pomembno je, da opravimo z nezadovoljneži doma.
Tišina, ki smo ji priča v zadnjem času, ne napoveduje nič dobrega in samo potrjuje mojo slutnjo. Ta mlačnost je nesprejemljiva in žali državljanska čustva. Tisti, ki se ne zavedajo pomembnosti trenutka in se obnašajo kot »zajci pred klopotačo«, kot pravi Mile Šetinc, naj preprosto gredo, z usodo naroda, kije pripeljan zaradi te in takšne politike na rob eksistence, se ni moč igrati. Če sije Stanovnik dovolil govoriti, da so akcije Odbora zločin nad slovenskim narodom in nož v hrbet slovenske politike in oblasti, potem moram isto ponoviti za ravnanje slovenske oblasti in politike v tem trenutku.
BOJAN FINK
V četrtek, 1 .junija, sva se videla®1' njikrat. Nekajkrat meje dopoldne^ klical po telefonu in me spraševal, KM se lahko dobiva. Želel je, da rešiva n® konkretnih problemov v zvezi z na®
ljnjo usodo proizvodne dejavnosti- W nalašč je bil tega dopoldneva čuM
dan, tako da sva se sestala šele po' pred iztekom delovnega časa. M?j sva se pogovarjala in ugotavljala, pred nami več odprtih vprašanj, »■).. bomo morali strpno reševati. Tei"3)1 bila preširoka, da bi jo lahko dokond la. Dogovorila sva se, da se dobiva ponedeljek takoj zjutraj.
V ponedeljek je prišla namesto nj# grozotna vest, da Janka Močivnika več, ker mu je tragična usoda za vsa ^ prekinila življenjsko pot. Kako krut°f življenje! Strašno vest smo odrivali sebe, oprijeli smo se iskrice upanja, nam bo morda kdo le sporočil, daj* smrt Janku prizanesla. Toda nič taW se ni zgodilo. Resnica je ostala neizp11 sna, moreča in dokončna.	, .
Janko Močivnik je prišel na sreOT šolo Krško pred trinajstimi leti. ZafK>|
se je kot učitelj praktičnega pouka.
• • ■'iCI'
kmalu je pokazal, da se skriva v nje poseben talent, da ima vidne organ1 cijske sposobnosti in da želi Pre~j ustvarjalno delati. Zato smo mu zaupali odgovorno nalogo — vodef šolskih delavnic. Dela seje lotil resn® z vso vnemo. Predvsem so ga zanun
novosti. Iskal je možnosti za uvajaj
novih programov in pri tem tudi uspe Več let je skupaj s svojimi sodeia^ razvijal zahteven proizvod: elektron11 netni ventil. Neskončno veliko urde' truda in znanja je bilo potrebno, daf proizvod zaživel in dosegel nespo™ kvaliteto.	..J
Pod Jankovim vodstvom so dob1 le delavnice vse večji obseg, tako da že dani pogoji, da bi se proizvodni p gram iz delavnic izločil in postal osn za samostojno gospodarsko delo organizacijo.	^
Jankova aktivnost je segala glC* , v slovenski prostor. Zunanje sodela _ ki predstavljajo pomemben člen v v ^ gi proizvodne aktivnosti srednje Krško, si je poiskal na Primorske Gorenjskem, Štajerskem in Dobskem. Nikoli ni bil povsem zadovolj vedno seje prizadeval še za boljšo kvaj teto izdelkov, saj je vedel, da bomo jj ko le s kvaliteto prodrli na vedno B" zahtevno tržišče.	x
Neizbrisno bo ostal v naši zav Jankov značaj. Bil je resen in preU® J ren, kadar smo razpravljali o Pr0iz-Y . | nem programu ali drugih aktivnosti11 « šoli, kritičen, če je videl, da ne gre tako, kot bi moralo, veselo razpolo . ( £ kadar smo kaj praznovali ali se nas slučajni družbi, neverjetno *°var't| kadar je bilo treba komu pomaB . Sredi dela, ko je bil še pojn, '^vf
ustvarjalnega zanosa, ko jeu^''|,n^rllu n
praznina. Za vse, kar je storil za ^
huncu svojih moči, gaje pobral*-^.^
smrt. Na šoli je nastala za njim ve
nra/nina 7a vkp kar ip storil ZB SO»
mu bomo najlepše oddolžili tak°' bomo nadaljevali delo, ki
Pišta — sedemdesetletnik
vojne je bil sekretar okrožnega od ^ OF za Prekmurje, po vojni pa d° 1 ^ leta, ko se je odločil za novinar* , družbenopolitični aktivist. Najprej i, delal pri Ljudski pravici, potem P3 ____i„,„ inon „.,„r,»ra:inO V.
upokojitve leta 1980 nepretrgano , 30 let pri Radiu Ljubljana, kjer s.
uveljavil zlasti s svojimi reportažam oddajo Za našo vas.	. ()Vt
Ukvarjal seje z vsemi zvrstmi n ^ arskega pisanja, ki gaje objavil3 •
na.s^ega pisanja, m ga jv *-J	^
v svoji matični hiši, marveč tudi v s« (
Zaslužil si je, zato dvignimo čašico žlahtnega jeruzalemčana (on že ve, zakaj jeruzalemčana) in zaželimo zdravja Štefanu Kuharju-Pišti, starosti slovenskih kmetijskih novinarjev, ki si je za svoje neutrudno nad 30-letno novinarsko delo letos prislužil tudi zlato odličje Toneta Tomšiča!
Rodil seje trdnemu kmetu v Puconcih, vendar gaje želja po znanju kmalu pognala po svetu. Že kot srednješolec v Mariboru se je poskušal s pisanjem v mariborske časopise in bil sourednik dijaškega lista Naša beseda. Pred vojno je sodeloval v društvu kmečkih fantov in deklet ter o tem kasneje napisal odmevne publicistične prispevke. Prvič je tedaj skusil /apor in razumljivo je. da seje pridružil narodnoosvobodilnemu boju že ob njegovem začetku. Proti koncu
vseh slovenskih časopisih, med nJ., tudi v Dolenjskem listu. Ob tem vzel čas tudi za pripravo daljših Pu“ m stičnih del, kot sta »Narodna Jun
Milan Majcen in Janži MevžeU*' ^ »Kmetsko mladinsko gibanje in M ^ Majcen« ter za organizacijsko dm ^ no dejavnost. Štefan Kuharje bil tl?£l je leta 1961 dal pobudo za ustanov
sekcije kmetijskih novinarjev pri Djj tvu novinarjev Slovenije, dalje P°D(l)t| za zvezno sekcijo ter obe nekaj časa in(r vodil. Še sedaj sodeluje v društvu ■ gradnikov, v DNS in krajevni °,rS j zaciji SZDL v Ljubljani, kjer živi ze 40 let.	arli-
Poklicni kolegi Štefana cenimo di njegovega doslednega zavzemanj^
koristi slovenskega kmeta. Ko sej u. boril, ni izbiral besed in ni upogib*11 k0
inars^f
tenice pred oblastjo. Svoje nov*1's sr. pero je bolj kot z razumom viM16hode
cem in ni vnaprej kalkuliral, ^a^?nj|(ifr njegovi spisi odmevali pri nasp(ot . ^ ki si jih je nakopal z. ostrim P,sa;Le-Ob tem pa si je pridobil veliko p > v Ijev in prislužil vzdevek »kmečki a kat«. Čas je pokazal, daje lahko P1 sen nanj.	lEGA*


I
i
:lazaf Ine il.kdl a neW : nada
iti. K®* čuder x>l & Ddr i.daj; , ki J?
iiM}
(ond
biva
»nje® lika »• vse* ruto 'j ■ali tv
ija.4 da J1
:izpto
ra.
njen
and
Ivšek
crnal"
ide«1'
sno"
M
jjait)1
uspe
elavc
»map
dela
dal
jod’
V Orlici so tri ekipe CZ vedno nared
Znanje preverjajo na __ tekmovanjih
BREŽICE — Slavica Prah deseto J?0 Poveljuje skupini za radiloško, '°loško in kemijsko zaščito v Ju-“anjkini tovarni Orlica. To delo spre-J,,ma kot del službene obveznosti in Janiče ekipe prav tako, zato na °°cmskih tekmovanjih nikoli ne izostanejo. Prahova je povedala, da v genskem kolektivu ne morejo nobene a|oge prevaliti na moške, ker jih ni-ajo, zato se vse po vrsti z veliko res-°stj° izobražujejo in vadijo, da bi v Primeru nesreče lahko ukrepale. V utranjki imajo tudi zelo prizadevno g usko ekipo in skupino za nudenje Prve pomoči.
ohZ|0tekmovanje' ki Je bil° v Breži-vart I«. junija, so se članice RBK eki-
skrbno pripravljale in povabile
medse predavatelja, da so obnovile in opolnij6 znanje, ki so ga dobile na recaju. Prahova je zadovoljna z njihovo Pripravljenostjo za delo, težave ji Povzroča le daljša odsotnost delavk ,araoi bolniških oziroma porodniških opustov. Letos so morale zamenjati n usposobiti tri članice ekipe. Dve sta ^Pustili tovarno, ena je zbolela. Slavici delo za civilno zaščito ni nikoli v rente. Vedno pomisli na to. da nesreča nikoli ne počiva, da z znanjem, ki , lmaj° njihove delavke, lahko vsak renutek pomagajo ne le v delovni organizaciji, ampak tudi v krajevni skupnosti ali v domači hiši.
J.T.
Kako je bilo z Romi med vojno?
Spomnimo se kdaj romskih borcev in žrtev, kot ljudje so si to zaslužili
Morda bomo o strašnem uničevanju Romov v času vojne izvedeli kaj več od nekoga, ki piše knjigo o tem, ali od preživelih očividcev. Morda se bodo odgovorni pri Zvezi borcev spomnili in popravili napako vsaj s tem, da jim bodo postavili spomeniški zapis. Smatram, da so si to zaslužili.
Vanek Šiftar (Romi včeraj... pojutrišnjem?) med drugim piše: »Romi so skozi desetletja počasi, ali z določeno vztrajnostjo začeli oblikovati svoj raz-redno-narodnostni odnos, kar seje zelo očitno pokazalo v času narodnoosvobodilnega gibanja in boja. Med Romi so bili člani KPJ in SKOJ, ki so se že v začetku z drugimi z ramo ob rami vključevali v gibanje in v partizanske enote. Tako so v začetku vstaje v Srbiji sestavili cigansko četo.
Del njihove zgodovine poznamo predvsem z najhujše strani, od Jesenovca, Raba do Auschvvitza. V to taborišče
so na primer iz okolice Novega mesta transportirali direktno v krematorijske peči 2. decembra 1943 77-člansko skupino. v kateri je bilo več kot tretjina otrok do desetih let starosti. O Romih pa vemo zelo malo, kolikšen je bil njihov prispevek v NOB. Iz borbe so prišli nekateri kot nosilci spomenice 1941 (eden je bil proglašen za narodnega heroja) in kot oficirji (na Dolenjskem sedem). Še manj pa je znano, daje na Dolenjskem nekaj borcev NOB brez ugotovljene krivde kar na hitro likvidiralo tri večje skupine Romov — od novorojenčkov do starčkov. Redko kje in kdaj se sliši beseda o njihovi udeležbi v NOB in o izredno tragični usodi, ki so jim jo pisali madžarski in nemški okupatorji ter njihovi kvislingi.
Nikjer še nisem videl, da bi bil v Sloveniji o tem tudi kak spomeniški zapis. Verjetno pa so Romom med prvimi, če že ne prvi v Avstriji postavili spomenik
Lepa pesem nas združuje
V občini Trebnje nadaljujejo pevsko tradicijo
Pesem združuje!
Ljubiteljska pevska dejavnost prerašča v vsej Sloveniji in zamejstvu v dragoceno tradicijo, ki neprestano bogati svojo vsebino, dobiva vedno nove moči z novimi ustvarjalci, tako daje danes nepogrešljiva sestavina našega vsakdanjega dela in življenja. Človek s petjem in ustvarjanjem lepega bogati sebe in hkrati druge.
V trebanjski občini neguje in nadaljuje dolgoletno ljubiteljsko pevsko tradicijo med drugim tudi Komorni zbor KUD Pavel Golia iz Trebnjega, ki ga sestavlja 33 fantov in deklet, vodi pa ga dirigent Igor Teršar. Dve leti so skupaj, pa so doživeli že veliko lepega. Fantje in dekleta so od 23. do 26. maja letos imeli v gosteh dekliški zbor prednje pedagoške šole iz KROMERIŽA na.Češkoslovaškem, ki ga vodi dirigent Jan Štepa’nek. Člani zbora se zelo radi spominjajo druženja z zborom iz ČSSR, saj so z njim preživeli kar tri cele dneve.
Pobratena zbora sta se prvič predstavila občanom občine Trebnje 23. maja na skupnem celovečernem koncertu v Velikem Gabru v počastitev tamkajšnjega krajevnega praznika. Izvrstnemu koncertu je sledil spoznavni večer pri Lovski koči v Velikem Gabru, kamor so bili povabljeni
?^®BANC1 V OSILNICI — Člani KUD Čabar iz Hrvaške vsako leto nastopa-lS tl sk U • *V ®s'*n‘c'- Lefos so *u že gostovali pevski zbor (na fotografiji), folklorna f r Klin"/tamburaSi- Vodstvo KŠD Tone Ožbolt iz Osilnice se s predstavniki '■* vr har .,kar. dogovarja, da bi bili kulturni delavci iz Čabra mentorji osilniških 1UD s, "Odarjev in folklorne skupine, za kar pa je potrebno še soglasje Kulturne jjlii sk P"0®*1 Kočevje. Niso pa še zaključeni razgovori o tem, da bi učitelji čabran-
0	4 lov . . ne šole poučevali tudi za območje Osilnice. Dobra stran takega sode-
1	^ ma^ krepitvi prijateljskih stikov s sosedi, razen tega pa so tudi stroški lot Prj^J j sa-i-ie Cabar Osilnici po kilometrih nad 4-krat bližji kot Kočevje. (Foto:
OCENJEVALCI so SPREMLJALI VSAK GIB. Nobena napaka tekmoval-del	u^a* Posnetek je z nedeljskega tekmovanja ekip RBK zaščite iz KS in
t °vnih kolektivov občine Brežice v telovadnici OS bratov Ribaijev. (Foto: J.


fi*LORA »v FORMI« — Metliška folklorna skupina Ivan Navratil šteje tU(,.1 članov. Z rednimi vajami in stalnimi nastopi doma in na gostovanjih, •uri'V skrbijo, da so stalno »v formi«, njihova dejavnost pa jim zagotavlja kar' S*a-*n' Pr'’°k mladih plesalcev in tamburašev. Vedno težje pa je z denarjem, Vo{Velia /a celotno kulturno dejavnost v metliški občini. Če jim bo uspelo pra-oa ?Sn® zbrati denar za honorarje nastopajočih, bodo folkloristi prevzeli or-'elc	'e,°šnjih poletnih kulturnih prireditev na grajskem dvorišču. Posne-
1*1 njihovega zadnjega nastopa na letošnji Vinski vigredi. (Foto: A. Bartelj)
tudi vsi gostitelji, ki so pevcem Komornega zbora priskočili na pomoč in humano sprejeli čekoslovaški zbor na trikratno prenočevanje, ker pevci Komornega zbora sami niso mogli sprejeti 48 pevk in spremljevalcev. Pevci se gostiteljem za izkazano pomoč iskreno zahvaljujejo.
Dekleta iz Češkoslovaške so si med bivanjem v Trebnjem ogledale kulturnozgodovinske in turistične znamenitosti Dolenjske, s koncertom pa so se predstavile še v Zdravilišču Dolenjske Toplice, v Trebnjem in na Mimi. Po prisrčnem slovesu je zbor iz Kromeriža 26. maja odpotoval v Celje na Mednarodni mladinski pevski festival, zaradi česar je pravzaprav pripotoval v Jugoslavijo, in v kategoriji mešanih in dekliških zborov osvojil zlato plaketo.
Še pred odhodom sta se zbora dogovorila, da sklenjeno prijateljstvo v Trebnjem okrepita s ponovnim snidenjem obeh zborov v jeseni letos na Češkoslovaškem. Poleg odlične organizacije bivanja češkoslovaškega zbora v Trebnjem, za kar gre zahvala predvsem tajniku ZKO Trebnje Stanetu Pečku, predsedniku Komornega zbora Mitji Prijatelju in dirigentu Igorju Teršarju, se zbor iz Trebnjega lahko pohvali tudi s pevskimi uspehi. Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine gaje namreč izbrala, da je zastopal našo regijo na republiški pevski reviji v Zagorju. Strokovna komisija, kije ocenjevala zbore na tej reviji, je zbor ocenila za zelo perspektiven, s svežim zvokom in prijetnim programom, ter priporočilom, da ga podpre tudi Pevska zveza Slovenije. Komorni zbor se lahko pohvali tudi s tem, da že od svoje ustanovitve dalje nastopa na regijski reviji Dolenjske in Bele krajine, kije bila letos v Črnomlju.
R. MAJER
Brežice: 250 tekmovalcev iz RBK zaščite
Ekipe so se pomerile 18. junija — Večina iz kra-jevnih skupnosti
BREŽICE — Brežiška občina je edina v Sloveniji in najbrž tudi v Jugoslaviji, ki organizira tekmovanja ekip za radiološko, kemijsko in biološko zaščito. Nedeljskega preverjanja njihove usposobljenosti se je udeležilo 18 ekip iz krajevnih skupnosti in sedem iz združenega dela. Tekmovanje sta organizirala sekretariat za ljudsko obrambo in štab civilne zaščite občine Brežice, da sta z njim obeležila dan civilne zaščite 20. junij. Udeležence je pozdravil predsednik občinske skupščine Stane Zlobko.
Tekmovanje so organizatorji združili s podelitvijo priznanj in pohval. Priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je dobil aktivni starešina Milan ili-ševič, priznanje občinskega štaba za CZ pa Dušica Lončar in Danilo Pečnik. Priznanje sekretariata za LO in štaba občinskega za CZ so namenili sekretariatu za LO občine Zaprešič, Dušanu Jovanoviču, Ruži Rostohar, Tatjani Florjanič, Marici Popijača in Nadi Sušnik. Razdelili so tudi tri nagrade sekretariata za LO brežiške občine. Prejeli so jih: Drago Florjanič. Marija Debeljak in Dušan Lebar.
J.T.
v nekdanjem gradiščanskem taborišču Ciganov v Lackenbachu, katerega je 6. oktobra 1984 odkril predsednik republike dr. Kirchschlager.
Po vojni nisem zasledil, da bi bil kakšen Rom pred vojaškim ali drugim sodiščem zaradi izdajstva oziroma sodelovanja z okupatorjem. Takoj po vojni je velik del preživelih Romov navdalo upanje v možnost svojega hirejšega vključevanja na temeljih oznanjevanja enakopravnosti v novo družbeno skupnost, v novo življenje. Toda mnogi so kaj hitro doživeli razočaranje...
V šestdesetih letih je nastajalo gibanje romskih borcev, nekaj romske in neromske inteligence in bolj razgledane romske mladine.
Snujejo se romska društva, ki vse pogosteje postajajo temelj gibanja za emancipacijo Romov. V tem času je to gibanje odmevalo po svetu in krepilo ugled našega samoupravnega sistema. To je v določeni meri vplivalo tudi na sklic prvega kongresa Ciganov 8. aprila 1971 v Londonu. Za predsedujočega je bil izvoljen Rom Slobodan Berberski, pesnik in nosilec partizanske spomenice 1941.«
Ko že sitnarimo po časopisih o vsem, kar se z Romi dobrega in slabega dogaja, ne bo odveč, če napišemo tudi o romskih borcih in o žrtvah partizanske vojske. Kot Rom pa se vprašujem, kako to, da odgovorni o tem v toliko letih niso razmišljali niti ukrepali. Ne morem opisati, kako me je prizadelo, ko sem izvedel, kako so naši predniki med vojno trpeli, in ni me sram omeniti, da sem s solznimi očmi pisal te vrstice. Tudi v imenu društva Rom občine Novo mesto protestiram in obsojam odgovorne tovariše iz novomeške občine, da so pozabili na naše in njihove Rome. Mi jim bomo ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprilu, položili venec in s tem počastili njihov spomin. V imenu društva in svojcev vseh padlih lahko nazadnje rečemo samo še to: »Slava jim!«
Predsednik društva Rom RAJKO ŠAJNOVIČ
SREČANJE
UPOKOJENCEV
KOČEVJE, FARA — V soboto, 24. junija, bo na šolskem igrišču v Fari tovariško srečanje upokojencev občine Kočevje, ki ga prireja zelo prizadevna komisija za rekreacijo pri Društvu upokojencev Kočevje. Do ponedeljka seje prijavilo za srečanje že okoli 500 upokojencev. Na sporedu bo zabava z glasbo in plesom.
OTROCI SPET NA MORJE
KOČEVJE — Kočevska občina je ena redkih v Sloveniji, ki nima svojega doma za letovanja ob morju, zato organizira občinska Žveza prijateljev mladine letovanje za kočevske otroke po domovih drugih občin. Za letos so se dogovorili z Mariborčani za letovanje okoli 50 kočevskih otrok v mariborskem domu v Poreču in to od 11. do 20. avgusta. Po sedanjem predračunu Mariborčanov bo letovanje za otroka veljalo 900.000 din, vplačati pa ga je treba najkasneje do 13. julija.
IZ KS OSILNICA
KAJAKAŠKA ŠOLA se bo začela v začetku julija. Prijave zanjo zbirajo pri KŠD Tone Ožbolt v Osilnici in na telefone (061)868-564 in 868-517.
NAČRTI ZA UREDITEV KAJAKAŠKEGA CENTRA v Starih malnih pri Osilnici so izdelani. Gradbeni odbor je na zadnji seji že sklenil, da bo zaprosil za gradbeno dovoljenje in razpisal natečaj za izvajanje del.
V ZVEZI S POSODOBITVIJO preostalih 7 km ceste od Broda na Kolpi do Osilnice, ki vsa poteka po hrvaški strani, ni še nič novega. Reški SIS za ceste še vedno zbira potrebni denar, zato ekipa JLA še ni začela z deli.
O SMETIŠČU pri Mladju v bližini izvira Kolpe še razpravljajo. Ž gradnjo tega odlagališ&i niso zadovoljni ljudje v občinah pod Čabrom, ker se boje, da bi onesnažena Kolpa ogrožala ne le življenje v vodi, ampak tudi ljudi in sploh vse živo ob toku Kolpe. Minuli petek so o tem razpravljali najvišji predstavniki občin Kočevje, Delnice in Čabar ter se dogovorili, da bodo za mnenje o tem povprašali še strokovnjake območnih vodnih skupnosti Ljubljanica-Sava in Reka, sanitarne in vodne inšpektorje in druge.
Tudi policija je za Lujgjja
Različne predvolilne in povolilne aktivnosti
METLIKA — V Metliki je že čutiti začetke predvolilne mrzlice. Svojo dolgotrajno, dobro pripravljeno in uspešno predvolilno kampanjo nadaljuje tudi kandidat za bodočega metliškega župana Janez Vraničar-Luigi. Za dan varnosti, ki so ga organi za notranje zadeve dolenjske regije proslavili na Vinomeru, sije Luigi kot alternativni govornik dokončno pridobil tudi zaupanje in simpatije policije. »To je vaš dan, vaš praznik. Veselite se, popijte si kupico dobrega vina, zaslužili ste si ga! Samo pazite, da vas nazaj grede čez Gorjance ne bo ustavil kakšen bedast policaj!« jim je položil na srce. Ganjeni »organi« so mu skoraj obljubili, da ga bodo s policijskim spremstvom pripeljali na njegov zadnji predvolilni miting na Pun-gartu. Samo da ga ne bi kam drugam.
Tudi v Krškem prodajalna brez carine
V hotelu Sremič
KRŠKO — Krški hotel Sremič je od preteklega tedna bogatejši za prostocarin-sko prodajalno, ki sicer ni prva v Posavju, a je prva v Krškem. Otvoritev nove prodajalne, ki je bila posvečena občinskemu prazniku, je že tako na začetku vzbudila veliko zanimanja.
Direktor hotela Sremič Peter Markovič je povedal, da so se za tako prodajalno v hotelu odločili iz več razlogov. Predvsem je takega blaga manjkalo v Krškem, po njem pa so spraševali zlasti tujci, ki prihajajo v Krško s poslovnimi nameni, teh pa je v hotelu kar tretjina. Z novo prodajalno je firidobil tudi izgled hotela, prav nič zanemarljiv pa ne bo tudi dohodek, ki ga bo ustvarjala prodajalna.
Pavle Zalokar iz Mercatorjevega tozda Slovenija sadje, ki deluje v okviru delovne organizacije Mednarodna trgovina, meni, da so se v delovni organizaciji razmeroma pozno odločili za tak način prodaje. Vendar se bo krški prostocarinski prodajalni, kije druga po vrsti, kaj kmalu priključilo še osem prodajaln po Sloveniji in drugod. S tem namenom so tudi že vzpostavili po-
a m
ŽE PRVI DAN KUPCI — V prostocarinski prodajalni so že prvi dan prodali precej blaga, veliko pa je bilo tudi radovednežev. (Foto: J. S.)
slovne povezave z največjimi dobavitelji tega blaga. Ponudba v krški prodajalni se je prilagodila povpraševanju na našem trgu, zato je v tej prodajalni poleg pijač, cigaret in kozmetike ter ur na voljo tudi teniška oprema svetovno znanega proizvajalca Wilsona. Za sedaj so v programu samo loparji, kasneje pa bodo asortiment še razširili z vso teniško opremo, saj je v Krškem za te artikle veliko zanimanja. »Sodeč po sedanjem zanimanju, je bila otvoritev prodajalne primerna, zato se prav lahko zgodi, da bomo tu poleg odprli še eno prodajalno, tako da se bosta obe specializirali za določene artikle,« je dejal Zalokar.
J. S.
Roman Kapušin
Orodjar, ki je postal gostinec
Roman Kapušin na Krasincu odprl eno naj-večjih gostiln
KRASINEC — Pri Kapušinovih na Krasincu so pred leti imeli gostilno. Pozneje so prostore preuredili v zasebno prodajalno z mešanim blagom, ko pa je oče odšel v pokoj, je tudi trgovino zaprl, saj noben od sinov ni kazal nagnjenja za tovrstno delo. Končno se je sin Roman odločil, za znova odpre gostilno, čeprav se je izučil za orodjarja. Vendar pa seje, preden je lokal začel obratovati, dobro pripravil na posel.
»Na voljo imamo kar okrog 200 m: gostilniških prostorov, ki lahko sprejmejo tudi 140 gostov, kar je primerno predvsem za poroke, maturantske plese, zaključene družbe. V Beli krajini je težko najti gostilno s tolikšno površino,« pove Roman ter pohvali, da je segel glas o prostorni gostilni daleč naokrog, saj je dobil že veliko ponudb za pripravo ohceti, čeprav je lokal šele dobro odprl.
»Potrudili se bomo, da bomo gostom lahko čimbolj ustregli, kar nam bo gotovo uspelo tudi zato, ker delamo v gostilni le družinski člani. Posebno pozornost smo posvetili hrani. Razmišljamo tudi o belokranjskih specialitetah, v poletnih mesecih pa bodo gotovo dobrodošle osvežilne domače sadne torte, sadne kupe. sladoled in druge domače sladice.« pravi Kapušin.
Čeprav je gostilna na Krasincu nekoliko odmaknjena od glavnih prometnih poti, se Roman ne boji za obisk. Upa, da se bodo v prihajajoči poletni sezoni na njihovi terasi ustavili številni gostje, ki si bodo poiskali osvežitev v bližnji Kolpi.
M. B.-J.
Luigi se svojih obveznosti in obljub, da bo volilce popeljal v »buljo, z zdetelo postlano bodočnost«, ni hotel odvezati niti na Vinski vigredi. Zgolj na dobrobit volilcev in občine je mislil, ko je v poznih nočnih urah ob enem od šankov poiskal sedanjega predsednika izvršnega sveta Nikolo Ladika in mu predlagal, naj bi mu pomagal sestaviti bodočo občinsko vlado. Dokler se ne bi sam vpeljal v vse tančine občinskega vladanja, je Luigi Ladiki ponudil še en predsedniški mandat.
Medtem pa v Metliki potekajo že povolilne aktivnosti, ki se jim po domače pravi tudi kuhinja. Ne sicer tako javno, zato pa veliko bolj zavzeto. Kombinacij je skoraj toliko kot na športni napovedi-
A. B.
Moja Kolpa, mea culpa
Poskus literarne kritike
Nepošteno in krivično ter skrajno neodgovorno je, da niso slovenska sredstva javnega obveščanja posvetila skoraj nič prostora najnovejšemu delu največjega črnomaljskega še živečega literata Tomaža Skrbinška. Knjižica Moja Kolpa, mea culpa, kije sicer izdana v samozaložbi, brez dvoma sodi med najboljše belokranjske potopise. To, da gre verjetno za edini belokranjski potopis, njene kvalitete ne zmanjšuje. Smatram, da je tako slovenskemu narodu kakor tudi avtorju potrebna objektivna kritika. Zato sem to breme prevzel nase.
Ne le da gre za prvi belokranjski potopis, gre tudi za najbolj moker slovenski potopis, saj je osnovni element, na katerem se potuje, voda, reka Kolpa. Pa tudi osnovno pogonsko sredstvo je tekoče. To je namreč izredna količina alkoholnih napitkov. Po tej plati se le redkoka-tero delo svetovne književnosti lahko primerja s Skrbinškovo Moja Kolpa, mea culpa. A vtor celo prekosi Steinbeckovo Polen tarsko polico. saj že prvi stavek potopisa govori o brezhibni eliminaciji štirih steklenic piva in nekoliko kozarčkov gina. Količina zaužitih pijač pa se proti koncu strani geometrijsko stopnjuje in doseže, za zmerne uživalce alkoholnih pijač, skoraj neverjetne razsežnosti. Potopis obsega kar 60 podobnih strani. Iz tega zornega kota torej avtorju vse pohvale.
Osnovno vodilo avtorja je omama in beg iz vsakdanjika. Omama pa ni le alkohol, je tudi mirna in čista reka, je mir, je sonce. Beg pa je zame, kol Metličana, povsem razumljiv, saj Skrbinšek beži iz Črnomlja. Pribežališče najde v okrilju tople reke in vb. A vanturu se začne. Kanu tiho drsi po rečni strugi od Damlja navzdol. Očiten je vpliv Karla Maya na zaveslaje Tomaža in njegovega spremljevalca. Ob opisih veslaških veščin bralca nehote prevzame nezadržna sla, da se odpravi v Črnomelj, poišče avtorja in mu pokaže nekaj osnov veslanja. Kanu pa še naprej drsi po gladini Kolpe in
vsi že komaj čakamo poletja, da se poistovetimo z avtorjem in soavan-turistom Branetom. Zanimivo je, da se večino poti kanu giblje bližje levemu bregu reke, kakor da si naša junaka želita bližine Evrope. Na desni breg se navadno odpravita le takrat, ko ugotovita, da je prišel trenutek, v katerem se je potrebno prijaviti v kakšni gostilni in se počastiti z kakšnim napitkom. Potem si postavita šotor in ob petju čričkov ter klokotanju v želodcu modrujeta ali spita do jutra. Potem seveda preverita, če gostilna še stoji Na srečo, da Potovanje traja že dober mesec in večkrat je treba zapustiti vodno omamo in v Črnomlju dvigniti denar za nove avanture.
Intelektualno indijskogusarska pustolovščina se konča ob koncu poletja na Primostku. Dopust je končan. Junakoma je žaL Bralcu je hudo. Prijetno sentimentalno branje je pri konca Kolpa že nosi s seboj prve odpadajoče liste. Takrat avtor naredi nedopustno napako, ki ljubko pripoved sprevrže v tragedijo. Vrača se namreč v Črnomelj. Da pa bi bilo vse skupaj manj tragično, se je tam Barič že vrnil z dopusta in odprl gostilno.
Potopis je poln spominov in optimizma Življenje je lepo in sodelovanje med obkolpskimi kmeti z obeh strani reke in ostanki črnomaljskih Jiowerpowerjancev je naravnost zgledno, kar daje Skrbin-škovemu delu dodatne, internacionalne dimenzije in ob naraščajočih izpadih nacionalizmov vpliva blažilno.
Tomaž Skrbinšek -Hrček je s svojimi očmi in s svojim delom postavil Kolpi in ljudem ob njej svojevrsten spomenik. Žal pa je knjižico moč dobiti le preko poznanstev. Naklada 20G izvodov je veliko premajhna.
Bralcem priporočam, da knjižico Moja Kolpa, mea culpa prebirajo pod toplim zvezdnim nebom, ob glasbi Plave trave zaborava in z obvezno steklenico domačega vina v roki.
MATJAŽ RUS
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
Naredili vse, da ne bo mleka
• Zato ni čudno, da so na tem sestanku predstavniki Ljubljanskih mlekarn mirno zavrnili vse predloge zadruge. Najprej je zadruga predlagala, da bi mleko plačevali dvakrat na mesec. Zavrnjeno. Nato so predlagali, da bi mlekarne zadrugi kot organizatorju odkupa mleka dale akontacijo, da bi kmetom lahko plačali ceno mleka in obresti. Zavrnjeno. Potem pa jim je nemočna zadruga predlagala, naj mlekarne same prevzamejo odkup mleka v občini, zadruga jim da, če hočejo, na razpolago ljudi za to. O tem bodo pa še blagohotno razmislili.
Po sestanku so v Metliki imeli občutek, da bi bili v Ljubljanskih mlekarnah srečni, če iz metliške občine poslej ne bi več dobivali mleka, in da so v Metliko prišli zato, ker je najlažje zlomiti male, to pa naj bi bil opomin tudi za večje. V Metliki so po tem sestanku prepričani, da bi se morali sedaj v okviru dolenjske regije dogovoriti, kaj in kako z mlekom, ki ga namolzejo e teh štirih občinah. Kako ravnajo Ljubljanske mlekarne, kaže tudi tale zelo zgo vorna primerjava. Od prodajne cene konzumnega mleka dobi pri nas proizvajalec 30,4 odst., mlekarne 41,6 odst., trgovina 25 odst. in zadruga kot organizator odkupa 3 odst. Na izkoriševalskem kapitalističnem za-
hodu pa dobi proizvajalec 45 odst., mlekarna 33,7 odst., trgovina 16,3 odst. in organizator odkupa 10 odst.
A. BARTELJ
Kmetje v metliški občini oddajo za Ljubljanske mlekarne okoli 2 milijona litrov mleka na leto, kar je le okoli 2 odst. celotne količine mleka, ki ga Ljubljanske mlekarne odkupijo. Seveda ta dva odstotka Ljubljanskim mlekarnam ne predstavljata skoraj nič, zlasti v sedanjih časih, ko imajo menda kar tretjino mleka preveč. Zaradi uvoza mleka in mlečnega prahu iz Madžarske so Ljubljanske mlekarne izgubile precejšen del tržišča v drugih delih naše države. Dejstvo, da imajo Ljubljanske mlekarne mleka preveč, v Metliki poezujejo tudi z odnosom mlekarn do majhnih proizvajalcev in organizatorjev odkupa, kot se je pokazalo na nedavnem sestanku predstavnikov Ljubljanskih mlekarn in TZO Kooperacija pri metliški Kmetijski zadrugi kot organizatorjev odkupa mleka v metliški občini
Pred sestankom so v zadrugi pričakovali, da Ljubljančani prihajajo v Metliko zato, da bodo končno ponudili realno odkupno ceno mleka in da bodo zadrugi priznali dejanske stroške organizacije odkupa mleka. Sedaj jim mlekarne za te stroške plačajo 7 odst. od prodajne cene mleka, dejanski stroški pa znašajo 12,5 odst. V resnici pa so iz Ljubljanskih mlekarn prišli z novimi, veliko strožjimi pogoji za odkup mleka. Do sedaj so mlekarne dopuščale, da kmetje mleko do zbiralnice pripeljejo toplo, po novem pa morajo jutranje mleko v zbiralnico pripeljati ohlajeno na 15°C, sicer velja za oporečno in kmet dobi zanj 10 odst. nižje plačilo. Kaj tak ukrep pomeni za kmete? Da morajo najmanj eno uro prej zjutraj molsti, da lahko mleko potem ohladijo na zahtevano temperaturo. S tem pa se poleg tega, da mora kmet toliko prej vstati, skrajša tudi čas med večerno in jutranjo molžo na vsega 8 ur, čas med jutranjo in večerno pa se podaljša kar na 16 ur, kar je, pravijo v Metliki, tudi fiziološko nesprejemljivo. V metliški občinije ta ukrep še posebej udaril kmete v gorjanskem delu občine, kjer mleko najprej pobirajo. Že za maj so bili tisti kmetje, ki oddaje mleka po novih zahtevah niso zmogli, udarjeni pri plačilu. V zadrugi si rešitve za ta del ne predstavljajo drugače, kot da kmetom v gorjanskem delu občine svetujejo, naj se preusmerijo v pitanje živine, mleko pa doma pokrmijo. Jasno je, da bo, če bo to obveljalo, v tem za kmetijstvo že tako težkem predelu padel stalež živine. Seveda to monopolne mlekarne prav malo ali nič ne briga.
Ob ponujenem sožitju tudi dvomi
O Romih iz Žužemberka ter o ravnanju z njimi smo imeli v različnih medijih javnega obveščanja možnost zvedeti že marsikaj. Dosti lepega ne ne o eni ne o drugi strani, odvisno pač od tega, kako so želeli pisci ali snemalci to prikazati, da bi ustrezalo njihovim predstavam ali potrebam. Vodstvo krajevne skupnosti se je tako nemalokrat znašlo v nezavidljivem položaju, med kladivom in nakovalom, bi lahko rekli, saj seje dobro zavedalo zahtev širše družbe, da se problematika čim-prej razreši, pa tudi pritiska krajanov, ki nikakor niso želeli, da se rešuje na njihovih plečih. Kaj to pomeni ve vsakdo, ki se kolikor toliko srečuje z romsko problematiko.
Prav zato velja vsekakor prisluhniti predlogu, kije prišel tako rekoč iz baze same, se pravi od žužemberških krajanov. Ti so zavrnili od pristojnih občinskih organov ponujena variantna predloga za izgradnjo romskega naselja Boganja Luža, kjer naj bi bilo prostora za 12 romskih družin, ali naselja V dolinah, kjer bi dobilo dom 11 romskih družin, z utemeljitvijo, da bi gradnja koncentriranega romskega naselja v ničemer ne rešila dejanskega romskega problema, se pravi čimprejšnjega prehoda na civiliziran način življenja z zmožnostjo legalne in dejanske samopreskrbe.
Kaj torej predlagajo Žužemberčani? Kot prvo seveda preprečitev dotoka novih romskih družin na to območje, potem pa razselitev sedanjih osmih romskih družin v že obstoječe vasi, vendar po eno ali največ dve družini e naselje. V ta namen bi se dalo odkupiti opuščene domačije, ki jih je v Suhi krajini dovolj. Pri teh domačijah bi moralo biti dovolj zemlje za ohišnico, hkrati pa bi morali tudi poskrbeti za zaposlitev dela zmožnih odraslih Romov in za ustrezno šolanje romskih otrok. Z drugimi besedami, romskim sokrajanom ponujajo enaka izhodišča, kot jih imajo oni sami
Do tukaj vse lepo in prav. Tudi pristojni pri občinskih organih, kjer se ukvarjajo z romsko problematiko, pozdravljajo to ponujeno roko sožitja, čeprav predloga uradno še niso obravnavali. Že sedaj pa se porajajo tudi določeni dvomi o realni možnosti take rešitve.
• Načelno seje namreč lahko z njo strinjati, nihče pa ne ve, kakšen bo odziv krajanov, ko naj bi prišlo do njene uresničitve, zlasti tistih, ki naj bi v vaškem okolju dobili nove sosede. Bo takrat pripravljenost pri teh res še ostala?Še vedno ostaja možnost, da se bodo Romi na vse kriplje otepali in jih poskušali podtakniti sosednjim vasem. To pa lahko pripelje do novih zdrah, da ne omenimo želja romskih družin, ki bodo imele pri tem vsekakor tudi svojo besedo.
Ponujena rešitev je dobra bližnjica v »civilizacijo« Romov, ki bijo bilo moč izpeljati le z veliko zavzetostjo in dobro voljo vseh prizadetih. Niti ni nujno, da bi ob tem, z dobro organizirano kulturno dejavnostjo in povezovanjem Romov na širšem področju, trpela tudi kulturna bit te etnične skupine, če bi jo pravočasno in pravilno opredelili in izluščili od nepotrebnega balasta tisto, kar je res vredno ohraniti Seveda to ni edina rešitev. Še vedno ostaja možnost koncentriranega naselja, kakršno je Žabjek, kjer je lani akcija za gradnjo lastnih domov lepo uspela in nameravajo tudi letos na ta način zgraditi šest novih hiš, če bo le med stanovalci dovolj lastne iniciative.
T. JAKŠE
»Bo že kako!« tokrat ni pomagal
Črnomaljska občina je bila leta 1978 med prvimi v Sloveniji, ki je sprejela sporazum o družbeno usmerjeni gradnji Vse pa kaže, da bo 31-stanovanjski blok, ki so ga lani začeli graditi na Čardaku, dokončan pa naj bi bil v začetku prihodnjega meseca, vsaj za nekaj časa, če ne morda za vselej, zadnji iz niza družbeno usmerjene gradnje v Črnomlju. Za investitorico, samoupravno stanovanjsko skupnost, je bil namreč prav ta blok velika izkušnja, kakršne si ne želi več. Že pred gradnjo omenjene stavbe so bili v negotovosti, ali bi sploh nadaljevali družbeno gradnjo, in danes jim je na stanovanjski skupnosti morda žal, da takrat niso rekli »ne«. Toda poti nazaj ni več.
Problem je bil v tem, da investitor ni imel pokritja za celotno naložbo, a ker je imel izvajalec Gok proste zmogljivosti, so le zastavili. Upali so namreč, da se bodo med gradnjo postopoma delovne organizacije odločale za nakup stanovanj in tudi poravnale obveznosti. Računali pa so tudi, da bo JLA kupila 13 stanovanj. Toda kako so se v tem svojem upanju ušteli, pove že to, da imajo na stanovanjski skupnosti od JLA še vedno le obljubo za nakup 6 stanovanj, pogodba pa ni podpisana niti za eno. Tako torej niti denarja še ni. V nekaterih delovnih organizacijah, kjer so nekdaj kupili po 15, 20 in več stanovanj hkrati, kot na primer v Beltu in rudniku Ka-nižarnica, so se tokrat odločili le za 3 oz. 2. Nekateri kolektivi, ki so se odločili za nakup enega do treh stanovanj, tudi še niso podpisali pogodb. Kaj klavrna je bila podoba že ob začetku gradnje pred letom dni, ko je bil denar v celoti zagotovljen le za 9 stanovanj, od tega za 7 solidarnostnih in dve rudniški, Belt in Gok pa sta svoje obveznosti poravnala delno.
• Za vsa ostala stanovanja je Gok moral najeti 6,7 milijarde dinarjev premostitvenega kredita, na to bodo morali plačati tudi dokaj obresti, s tem pa se bodo stanovanja za kupce še krepko podražila. Zaradi omenjenih slabih izkušenj pri 31-stanovanjskem bloku v Črnomlju stanovanjska skupnost odstopa od investitorstva družbeno usmerjene gradnje. Slednjo prepušča trgu, ponudbi, po vpraševanju. V gradbeni organizaciji pa bodo morali temeljito proučiti, kako bodo kos tržnim zakonitostim. Gok gotovo ne bo lahko, saj je brez obratnih sredstev, osebni dohodki pa so že sedaj pod občinskim povprečjem.
Visok prag pred vrati podjetja
predloge o pogojih za združevanje v novo po'ki djetje; pri tem bi moral Mercator dopustiti ni Dra žje deleže za sovlaganje od teh, ki jih predli' j ga zdaj. Sicer pa naj bi kmetijske zadrug* 11, delovale do letošnje jeseni po sedanji organ: ziranosti, so se zavzeli na seji zbornične misije. Dogodki, ki bodo pokazali, kakšei^ domet smejo imeti ti in taki pomisleki, bodo' sledili v obliki delegatskih razprav v sozdu,
he nad glavo, kajti tudi solidarnostnih stanovanj bo vse manj. Novih tako rekoč ne bo, malo pa je tudi možnosti, da bi se že zasedena izpraznila. Za sedaj namreč še ni zakonske osnove, ki bi določala ponovno preverjanje upravičenosti do solidarnostnih stanovanj in s tem tudi izseljevanje. Morda bo to prinesla nova stanovanjska reforma. Prošenj za ta stanovanja pa je veliko. V Črnomlju imajo na seznamu še 21 čakajočih iz preteklega leta, zato letos sploh ne bo razpisa za solidarnostna stanovanja. Sicer pa pri stanovanjski skupnosti pravijo, da se v tržnih odnosih, ki jih vedno bolj poudarjamo, solidarnost neha. Če bo zares začel delovati trg delovne sile, bodo v podjetjih strokovnjakom, kijih bodo hoteli imeti, že priskrbeli stano vonja, za nekvalificirane pa že sedaj marsikaje pravijo, da jih imajo preveč.
M. BEZEK-JAKŠE
Ko stanovanjska skupnost ne bo več inve-titorica, se bo slabo pisalo tudi socialno šibkim in mladim družinam brez primerne stre-
Komisija za agroživilstvo in oskrbo pri dolenjski medobčinski gospodarski zbornici je pred dnevi tehtala možnosti in ovire za to, da bi dolenjske kmetijske zadruge postale članice novega Mercatorja. Ker so omenjene kmetijske zadruge članice sedanjega sozda Mercator, so v zbornični komisiji na seji skušali zlasti ugotoviti, kako bi zadruge svoj sedanji status čim bolje vnovčile v novi tvorbi z (vsaj sedanjim) nazivom poslovni sistem Mercator.
Delegatom, ki sestavljajo komisijo, je postalo na omenjenem skupnem pogovoru samo še boljjasno, da se bodo v novem »podjetju« Mercator vse zadeve odvijale bolj ali manj po kapitalski logiki Te napovedane razmere, kipa jih sozdovo vodstvo očitno hoče čimprej videti kot dejstvo, med drugim pomenijo tudi to, da bo imel v novifirmi več besede tisti član, ki bo vložil več sredstev. Tako merjenje za dolenjske kmetijske zadruge ne more biti nepomembno. Poleg tega, da posamezne od njih kot celote niso velike, so hkrati razdeljene na več organizacijskih enot, vsaj nekatere. Zdaj je očitno še nejasno, kam bo te enote naplavil val, ki odnaša enega bivških simbolov jugoslovanske izvirnosti — tozde.
Toda izvirnosti, ali morda začetništva, ni moč prezreti niti v snovanju poslovnih sistemov, kakršen je napovedani Mercatorjev. Zato so upravičeni pomisleki njegovih bodočih članic in so tako upravičene pripombe, ki so jih obelodanili delegati na omenjeni seji. Če je komu do tega, da sliši mnenja podrejenih, potem bodo v zdajšnjih Mercatorjevih vrhovih slišali za sklepe in stališča, v katera so ti delegati zgostili svoje ocene in pomisleke.
Smo za to, da še naprej poslujemo v okviru Mercatorja. Vendar je potrebno pohiteti s sprejemom zakona o zadružništvu. Poleg tega morajo v Mercatorju pripraviti variantne
Ali pa bo po seji komisije za agroti'
r i
vilstvo in oskrbo sledilo tudi kaj, karb° izhajalo iz ugotovitve, ki je vredna do- q, brega direktorja dolenjske trgovske or- nj ganizacije in na katero je spomnil edefn od članov komisije? Namreč iz te: trgov na in proizvodnja sta v regiji slabo po V ^ zani. Zdaj je priložnost za razmislek11 tem. Ni nujno, da gre za fizično povezovanje, lahko je le poslovno.
K temu dodajmo le, da je zdaj res znoM j priložnost za kaj takega. Spremembe, kako;,
m/j c/i M/it/r7/m/j	»/>p n mnfSl'
ne so nakazane Mercatorjeve, nas v marsičem vračajo na začetek poti Če pri tem D°'1J lenjci vedo, kaj doslej ni bilo redu, &,iiu
terijci veao, Kaj aostej ni ono reau, -~,a pravzaprav že nakazali izboljšave, s katerim1 b bi veljalo startati v nastajajoče podjetništvo.,
M. LUŽA*
Kaj je resnica o otroku brez dote?
;h
ec
•ec
!>bi
'ei
tjt Jutranjka, Pisca in Komet Potem « , predstavniki Inpleta dovolj izčrpno in odkrU\y; pojasnili svoje poglede na to združevanje,» se oglasili še sevniški občinski politiki. teh vrstic seje ob tej priložnosti spomnil bes'N predsednice sevniškega izvršnega sveta Na.. “ rije Jazbec: »Jutranjka in Lisca sta krepko poplačan svoj sovlagateljski delež' s> vseh teh letih!« Zato je pisec predsednico w* rV( de vprašal, kako bi komentirala to nekdanf p misel, saj sovlagatelji mislijo precej drugaeG'7 Jazbečeva je odvrnila, da bi svojo trditev ko tudi dokazala, nakar so predstavniki pleta zaprosili, da bi tega raje ne počeli, ker v s t lahko bil spet ogenj v strehi, kakor v pretep klosti že večkrat.	. P j
Kot je ugotovila Tanja Povalej iz cije Lisca, je to vprašanje dejansko žebelj na glavico in dregnilo v osir, kajti njenem mnenju še do danes niso čisti račuf' Izrazila je še upanje, da bo to čimprej razcisjj' čeno, da si ne bodo teh stvari večno očitali- t"K na tej ravni se je končalo komentiran]? « osrednjega vprašanja nadaljnjih dobrih po;r slovnih odnosov medInpletom in sovlagatelj1'f ki so bili in so, očitno, še vedno tabu tema, ^ ne za novinarje, ampak za tiste, ki naj bi tof formacije dajali, da bi bile celovitejše. \!
• Ni še tako dolgo tega, ko se je ravno ^ direktor Inpleta izognil okrogli mizioPfl^ ložaju tekstilne industrije v Posavju, » ^ smo jo pripravili v Sevnici, ker menda ^ hotel zaostrovati medsebojnih odnosov* sovlagatelji. Na tej okrogli mizi so n°'.ir mreč sodelovali tudi predstavniki L&f ^ in Jutranjke. Zamujena je bila še enaprlf, ložnost, da si novinarji v neposrednem ^
soočenju mnenj gospodarstvenikov ustvU' ^
rijo čimbolj objektivno podobo razmer^
Dokler tega poguma in odkritosti pri goS. * podarstvčnikih in politikih ne bo, bo pač vsa* ^ na štiri oči prodajal svojo resnico in svoje poglede. Vse dotlej pa bo Inplet za njihove a?' r lavce »otrok brez dote«, ker je tovarna
I	7 nčzjl/1 M/l CII/i iV) h m-r Iti etn i h	i t.
lavce »otrok brez dote«, ker je tovarna «‘.Tjt] 1986 začela na svoje brez lastnih obratu1'1. [Q sredstev. Ima 3,5 milijona mark tujih posfi/? L za opremo, odplačevati zmore le obresti, ‘f K)
za opremo, odplačevati zmore le obresti, \ , hoče sploh tekoče pošlo vati. Kaj bi se prip?n' ? lo, če bi reprogramiran dolg naenkrat zaPa'.
/l/l/ II M I tl t~, f l ^ 1 I	14 o Mn /ad	M n 9 tt C' M 1 »U*"
Več kot
kmečki
praznik
Gorjanska vas Planina nad Podbočjem je bila minulo nedeljo prizorišče tradicionalnega kmečkega praznika, ki sta ga skupaj organizirala TOK Kmetijstvo, trgovina in storitve krškega M-Agrokombinata in aktiv kmečkih žensk. Kljub slabemu vremenu seje na prostrani gorjanski ko-šenici pri zadnji postaji smučarske vlečnice novega posavskega smučišča zbralo okoli 2000 kmetov ter drugih obiskovalcev iz vsega Posavja ter celo iz sosednje Hrvaške.
Taka kmečka srečanja so v Posavju prirejali že pred vojno, po vojni jih nekaj časa ni bilo, ker je bil kmet potisnjen na rob družbenega in gospodarskega dogajanja, ponovno pa sojih obudili pred nekaj leti in so sedaj postala tradicionalna. Prireditev se seli po vsej občini, za Planino nad Podbočjem pa so se letos odločili, ker je dve tretjini kmetij v krški občini v hribovitih predelih. V krškem Agrokombinatu nameravajo dati hribovskim kmetijam nov zagon predvsem z razvojem živinoreje in ta gorjanska vasje v zadnjem času tudi po zaslugi te kmetijske delovne organizacije dosegla precejšnje uspehe. Prireditev naj bi dala kmetom s Planine novih
spodbud, hkrati pa so ostali kmetje lahko spoznali delček življenja v tej hribovski vasi.
V bogatem in raznolikem programu kmečkega srečanja je imelo osrednje mesto srečanje pod lipo, kot so naslovili sestanek predstavnikov podružnic Slovenske kmečke zveze iz Posavja. Predsednik krške podružnice kmečke zveze Toni Koršič je vu-vodu naštel skupne značilnosti in probleme posavskih kmetov. Posavski kmetje bodo zaradi republiških posegov izgubili 2000 ha najbolj plodne zemlje, vendar vprašanje rente za to zemljo še ni razrešeno. Opozoril je tudi na to, da v mejnih predelih s Hrvaško trg drugače deluje in so posavski kmetje zaradi tega večkrat prikrajšani, med drugim tudi zaradi tega, ker imajo kmetje tam drugačne oz. bljše posojilne pogoje. V krški občini kmetje že dalj časa kritizirajo način delitve solidarnostnih sredstev, ki se ravna po družbenem proizvodu občine, sami pa predlagajo, naj bi bil edini ključ pri delitvi škoda v kmetijstvu. »Družba ima še vedno mačehovski odnos do kmetijstva,« je dejal Koršič, »novi izvršni svet pa za kmete ni še nič naredil. Potrebna bi bila sprostitev uvoza kmetijske mehanizacije ter ukinitev dajatev nanjo. Zakaj ne bi bili oproščeni carine, tako kot bodo organizatorji srečanja neuvrščenih v Beogradu,« se je spraševal Koršič. Sicer pa je Rasantov traktor v tem trenutku eden najboljših na svetu skupaj z dajatvami cenejši od domačega gamsa šempetrskega SIP-a, toda kvote za uvoz takih strojev so že izkoriščene. Nekaj traktorjev so lahko uvozila le državna posestva iz Srbije. Sicer pa se kmetje zavedajo, da so domači
kmetijski stroji dragi zaradi dragih surovin.
Predsednik Slovenske kmečke mladine Marjan Podobnik pa je menil, da posledic zgrešene kmetijske politike, visoke inflacije in drugih podobnih »pridobitev« ni mogoče obesiti na kmečka ramena. Ob tem je govoril še o bojkotu oddaje mleka, ki ni namenjen temu, da bi na trgu manjkalo mleka. S to akcijo, ki seje bodo lotili slovenski kmetje, hočejo pravzaprav opozoriti na težave slovenskih pridelovalcev mleka, z njo si hočejo pri potrošnikih pridobiti zaveznike. Martin Gramc iz Cerkelj je opozoril na monopolni položaj mlekarskih organizacij, ki kmeta popolnoma drže v rokah. Branko Soba iz Krškega pa je dejal, da kmetijstvo ne sme biti več samo preskrbovalna panoga, ampak tudi tržna gospodarska dejavnost, ki se bo držala zakonov ponudbe in povpraševanja.
Kmečki praznik na Planini je bil seveda ponovna priložnost, da so se s svojimi dobrotami predstavile tudi članice aktiva kmečkih žensk. Pospe-ševalka kmečkih gospodinjstev Marica Živič iz krškega Agrokombinata je povedala, da seje srečanja udeležilo okoli 150 kmetic, ki so se predstavile predvsem z domačimi kruhi in pecivom. Marsikatera pa je razstavila tudi dragocenosti iz starih kmečkih skrinj. Vse dobrote, ki so jih skuhale ali spekle krške kmetice, so bile tudi naprodaj in le malo verjetno je, daje bilo treba razstavljeno blago nesti domov.
Najbolj živahno je bilo v tekmovalnem delu srečanja, ko so se ekipe iz štirih pridelovalnih okolišev pomerile v košnji in pospravljanju sena ter v cepljenju drv. Bilo je veliko navijanja kot na pravih
spornim leamovanjin, pa tuai smena ni manjšalo, kadar se je tekmovalcem v preveliki vnemi kaj
zataknilo.
Zagotovo pa so največ pozornosti pritegnili kmetijski stroji za hribovita območja, kjer so se na demonstraciji predstavili avstrijska firma Rasant, nemška firma Holder in domači SIP Šempeter. Kmetom so se cedile sline, ko so videli Rasantovo
kosilnico kositi na pobočjih, kjer si grizeš kole"^ če hočeš priti na vrh. A te stroje so lahko saif%
....... .............__________ ^
občudovali, vprašanje pa je. ali jih bodo lahko
pili, ker v Beogradu predpisujejo, koliko in 'jjk nih traktorjev lahko kmetje kupijo, čeprav so M k. stroji kljub visokim dajatvam še vedno cenejš'
domačih.


■>
GLADEK REZ RASANTOVE KOSILNICE — Največ občudovanja je požela RasanfoVi' kosilnica, kije na košenici zmogla največje strmine, pri tem pa je bil njen rez gladek in Č'sl'
\
I
Ograda v Črnomelj
~*b je izmed reševalcev 21. na-PLlrt križanke izbral DARINKO y J 'z Črnomlja in ji za nagrado Pe*il knjigo pesmi Aste Malavašič Letenje nemira, kije nedolgo tega 'oP^h' ^°*enjski založbi. Nagrajen-
’',,"’wanfe,tamo ‘n ji želimo Pr‘jetno
jruite ^Ue današnjo križanko in pošlji-naJkasneje do 3. julija na „ J.0.F;0v Uredništvo Dolenjskega lista, ,,,Zr™'JVa 3, 68000 Novo mesto, s Sr50'" KRIŽANKA 23.
^Rešitev 21. križanke
roii-j ,rav‘*na rešitev 21. nagradne kri-. i*e’ brana v vodoravnih vrsti-^lOv ^Sna: TRANS, SPA. RENTA. > or->j3 ‘PA, LASSO, BIROKRAT, ALES- EON- IRAK- KT-A’ SAN- ALI, AKRA , o^ZlB. PROLOG, NAPOTA, ek o ’R°MI, ANI, KRAK. RIVA. «0-
HT3SL3
nova ikri; a rsi-
, * n siaiutev.‘ma namreč vselej rimi0 ; °lu.činek, da iztisne ce-tva lev.-naJvečjih slabičev še eKa) trdote.
S. ZWEIG
je v umetnosti iz-|pn!i°’ nas navda z navdu-bhč fi11’- 2 eRstazo: to, kar 1 u,eET10’ )e močnejše od kar je prepričljivo.
LONGIN
NAGRADNA KRIŽANKA
■#
iV v v£
"Ji
te
pf
ŠVIC ZIMSKOŠPORTNO SREDIŠČE
HEBREJSKI
UČITELJ
SESTAVINA
ZEMELJSKEGA
PLINA
ZGAM
SLADKO«
ETIOPSKI
PLEMČ
PISATELJICA
PEROCI
POJAVNA
voo
OVAlNA
SKLEDA
KARSKO
MORJE
GEOM MESTO KRMNSKiH SREOiSČ KRIVUUE
POGLAVAR
PRAVOSLAVNE
CERKVE
AVT OZNAKA MURSKE SOBOTE
UTURG
UMIVALNIK
IRANSKO
NOMADSKO
PLEME
volCjn
SESTAV«. J UDiR
PODPRSNCA PRi SEDLU
LEPO
VEDENJE
DOM ŽIVAL
Bdečeoka nevarnost prešla Atlantik
severni Afriki se je pojavila nevarna muha — Grozi tudi južni Evropi — Ličinke ---------------vrtajo v živo meso — Rešitev: neplodni samčki
?k£'?jaki 7Z Proti škodljiv-,'lSL K,oEek strani Atlantika so zelo ^->vcaleni Zaradl rdečeokega škoduj*.,’ kl Je . začel ogrožati Afriko.
}u\ v r Jjm zbuja odkritje, da se i .fc-ah,,,]1 P°Jav'*a muha, ki velja na 5-S' zemeliski polobli za najbolj
^ivS^rCeSt
OrPcIVec razSlril preko meja Libije,
(A-E taV " u °§r07-il afriško živino in tudi fjŽr-uT hudo ogroženo afriško divjad, nfllztia nevarnosf je prav tako, da se na Srednji vzhod in na južno u. ■■.... P°« se pravi, da se lahko nevar-
Llrrža^^'tUdi v krajih najuSu naše
Cochliomyia hominivorax, j..?. gl*si njeno ime v znanstveni e/A^hkaeijj, je parazit, ki ogroža to-fl’e|L rv.na bitja, vključno človeka. Žu-1 ;e J.e temne modro zelene barve, r5-a Mrazita zunanja značilnost pa —'oi ?.0ranžne oči, ki so nekaj večje či navadne muhe. Za druge je *fCrna samo samica. Zelo jo privla-*i «nJ po krvi in hitro zazna in najde rrt'b(l ,ranico- Najde celo najmanjši lV inio • zavzel°st pri iskanju ran in ,0 anu-*aje namenjena razplodu. Ko S?!iva u muha naJde Primerno pot do ,rl le;,- „kalere od toplokrvnih živali, ertrn J* veliko število jajčec. Že po ^ n te« X lz jajčec razvijejo ličinke.
^'levarnos^uZa[,rav lista P°8lavitna
T""	--------
^(tro^^ien človek je kakor 1' ovinu18i)ezaželelbonbo-V,.|eea ni^ri^1 in ne mara dru-1 '°v i^nČ’ ne Palač in ne gra-’ ^eta Pe vsen bogastev tega
J °nbonemVeč Sam°in edino
lC	I. CANKAR
BERAČ
TUJE ŽIME
PRIPADNIK
LAMA1ZMA
PRAZEN
PROSTORNA
POSEJANI
NJIV'
PREBIVALKA
IRSKE
A.NG._j0TlA
POLDRAG
KAMEN
Co vsakdo nosi v sebi.
S. BELLOVV
in obržtnine, ki so lahko tako hude, da zaradi njih pogine celo veliko govedo.
Libijski in angleški entomologi so muho opazili na afriških tleh šele lani julija. Vendar ni nihče podvzel nobene takojšnje akcije. Zdaj strokovnjaki vedo, da bi se morali v hipu odzvati in sprejeti nekatere nujne ukrepe. Časje namreč v takih primerih izredno dragocen.
Januarja letos so zabeležili že 3000 primerov od muhe obolelih živali in okrog 200 obolelih ljudi. Posamezne primerke muhe pa so odkrili že čisto blizu meje z Egiptom.
Agencija za hrano in kmetijstvo pri Združenih narodih je ob koncu lanskega leta pripravila načrt za uničenje škodljivca v Afriki. Takoj je za uresničenje načrta namenila pol milijona dolatjev. Na letošnjem sestanku v Rimu, namenjenemu tej nevarnosti, so strokovnjaki potrdili nujnost vseh dosedanjih ukrepov in hkrati predlagali, naj se projektu uničenja muhe pridruži poleg Libije, Egipta in Tunizije še 35 držav, če naj se nevarnost zares in zanesljivo odpravi.
Če insekta ne bomo zdaj popolnoma uničili ne glede na začetne stroške, potem bo prepozno še s takimi denarji kaj narediti, trdijo poznavalci iz ZDA in Mehike. Muha se ne sme razširjati naprej, ne sme priti do čred afriške divjadi! Če bo, potem škodljivca nikoli več ne bo mogoče odpraviti.
Kako je nevarna muha sploh prišla na afriška tla? Biologi pravijo, da so jo tja lahko zanesli samo z živo živino, saj je nemogoče, da bi muha sama preletela Atlantik.
Združeni narodi so že pripravili obsežno gradivo vključno video trakove, ki pojasnjujejo, kako seje treba s škodljivcem spoprijeti in kako zelo nevaren je. Z vsem tem oskrbujejo libijske veterinaije, ki potem seznanjajo živinorejce, nomadske pastirje in druge.
Izvedenci pravijo, da se je treba spoprijeti z nadlogo z več ukrepi hkrati. Najprej bi morali pregledati vse živali, in tiste, ki so že napadene, zdraviti, hkrati pa bi morali preprečiti prehajanje kameljih in oslovskih karavan iz okuženega območja v druga, z muho še neokužena. To je za severnoafriške razmere hudo težavno, saj zelo velik del prevoza blaga opravijo prav karavane, ki potujejo skozi odmaknjene predele. Nadzora pa trgovci v karavanah ne marajo, saj pogosto poleg zakonitega tovora tihotapijo tudi različno drugo blago ter se zaradi tega ogibajo obljudenejših prometnih poti.
Ameriški strokovnjaki so izdelali še en, novejši način za uničevanje nevarne muhe. Mušje ličinke obdelajo tako, da se iz njih izležejo samo neplodni samci, neplodni zarod pa potem naselijo na okuženo območje. Po nekaj sezonah neučinkovitega parjenja muha izgine. Metodo so z uspehom uporabili v ZDA in Mehiki.
Edina »tovarna« za neplodne muhe Cochliomyie je ameriško-mehiški laboratorij blizu Tuxtla Gutierreza v Mehiki. Tamkajšnji strokovnjaki pravijo, da bi lahko v dveh mesecih proizvedli dodatnih 100 milijonov sterilnih muh za Libijo.
»So trenutki, ko človekova odločitev spreminja tok zgodovine,« pravi pomočnik direktoija ameriško-mehi-ške komisije za zatiranje Cochlio-myie. Prepričan je, da je za Afriko prav zdaj eden takih trenutkov. Proti nevarni muhi je treba nastopiti z vso odločnostjo in vsemi sredstvi.
MiM (Vir: Time)
Novo straniSče
Stranišče brez vode in kanalizacije — Suhi _________ostanki___________
Stranišče na izplak so izumili Angleži. Ali jim gre za to slava ali graja, je stvar premisleka. Naravovarstveno osmišljeni ljudje so odločnega mnenja, da bi morali izumitelja angleškega stranišča obesiti, ker je njegov izum sprožil strahovito neracionalno porabo pitne vode. Morda se bodo Angleži za svoj straniščni greh odkupili z najnovejšim izumom.
Podjetje AC South West iz Plymoutha je začelo izdelovati elektronsko stranišče, katerega tehnologija naj bi bila popolnoma v skladu z naravo ter najčistejši način osebne higiene. Za naje-govo delovanje ni potreben ne vodovodni in ne kanalizacijski priključek. Vse, kar je potrebno, je: elektrika, oddušnik in odlagalna posoda.
Naprava deluje tako, da vrteče se rezilo v obliki črke L drobi fekalije in jih premaša s snovjo v odlagalni posodi. Grelec izpari urin in drugo odvečno tekočino ter pospeši proces razkrajanja, vgrajeni ventilator pa skrbi, da neprijetni vonj ne vdre nazaj v prostor. Po enem mesecu uporabe, ko se odlagalna posoda napolni, se pritisne na gumb za povratno vrtenje rotorja in vsebina posode se izprazni v vrečko za odpadne snovi.
Za novo stranišče se zanimajo mornarica, lastniki vikendov in tudi drugi.
Na sonce s previdnostjo
Modni ukaz po od sonca zagoreli koži iz šestdesetih let prešteva mrtve — Sončenje je lahko škodljivo
Poletje je tu, z njim pa seveda težko pričakovane poletne počitnice, ki so v zavesti najširših množic tesno povezane z morjem, kopanjem in sončenjem. To je čas, ko človek mora po neusmiljenem diktatu mode dobiti primerno zagorelo polt.
Vendar je v zadnjem času modni diktat doživel zelo kritično obravnavo. Vsakdo se bo moral sam odločiti,
4	—’
Na sonce previdno in skrbno! Pamet je proti hitro ogoreli koži, pa naj bo pogled nanjo še tako vabljiv. (Foto: MiM)
ali se še nasončiti in ožgati na soncu tako, kot seje delalo zadnja desetletja, ali pa se soncu nastaviti z največjo previdnostjo in skrbnostjo.
Zdravniki opozarjajo pred pretiranim sončenjem in nadvse resno priporočajo zmernost. Več zdravja vidijo v neogoreli koži, kije »sramotno« bela kot jogurt, kakor pa v »zdravi« športni zagorelosti. In vedo zakaj: rezultati mnogih raziskav po vsem sve-
Potuhnjeni aids
Virus aidsa se lahko dolgo prikriva — Testi vpraš-______________Ijivi____________
Medicinski raziskovalci že nekaj časa vedo, da so ljudje lahko prenašalci virusa aidsa, ne da bi se pokazala kakršna koli znamenja okuženosti z njim. Zaslediti ni mogoče niti protitelesc v krvi okuženih, kar je dandanes edino zares zanesljivo sredstvo za ugotavljanje, ali je kdo okužen z virusom aidsa ali ne. Na osnovi takih testov sloni tudi preverjanje darovane krvi.
Niso pa si bili strokovnjaki gotovi, kako dolga je lahko doba neugotovlji-vosti okuženosti. Najbolje bi bilo, ko bi bila čim krajša. Toda najnovejša študija je pokazala, da lahko nekateri ljudje prenašajo virus aidsa tudi tri leta dolgo, ne da bi bilo mogoče ugotoviti okuženost. To pomeni, da so, kljub vsem pre-verbam, možnosti okuženja precej večje, kot so predvidevali.
Nerazveseljivo odkritje so objavili v sloviti reviji New England Journal of Medicine. Iz objavljenih podatkov sledi, da so v skupini 133 ljudi, ki so sodili v rizično skupino, a niso kazali nobenih znamenj prisotnosti virusa v svojem telesu, čez čas odkrili 31 obolelih za aidsom, vendar so kar pri 27 odkrili prisotnost virusa šele tri leta po okužbi.
tu jasno govore, daje pretirano sončenje škodljivo.
Avstralci so se med prvimi odločili, da bodo začeli z veliko akcijo, v kateri naj bi dosegli, da bi se na avstralskih plažah kopalci manj nepremišljeno predajali sončnim žarkom in si na škodo svojega zdravja pridobivali lepotno zaželeno ogorelost kože. Ministrstvo za zdravstvo je sprožilo pravo propagandno vojno, v kateri poskušajo prepričati starše, naj ne puščajo otrok na plažo brez klobučka in majice, šolam priporočajo, naj športne prireditve na prostem premaknejo v jutranji ali večerni čas, da bi ne bili gledalci in tekmovalci podvrženi vročim sončnim žarkom.
Za tem početjem stoji preprosto dejstvo: v Avstraliji vsako leto umre nekaj tisoč ljudi za kožnim rakom. Raziskave so pokazale, da je glavni krivec premočna izpostavljenost sončnim žarkom. Največ umirajo ljudje, ki so zdaj stari od 30 do 40 let. To so generacije, ki so bile v najstniških letih žrtve mode, ki je postavila na lepotni piedestal od sonca močno ogo-relo kožo.
No, naša država je tudi poskrbela, da ne bomo izpostavljeni preveliki nevarnosti osončenja na morskih obalah. Na morje ne bo mogel vsakdo...
Tovarne smrti ne mirujejo
Vojaški strokovnjaki razvili že četrto generacijo ____________strupov_______________
Kemično orožje je bilo prvikrat uporabljeno leta 1917 na nemško-francoski fronti, in sicer so bili prve žrtve bojnih strupov francoski vojaki. Sedem let kasneje je že bil podpisan ženevski protokol, ki je prepovedal uporabo tega orožja. Uradno naj bi po tem letu nobena država ne razvijala novih bojnih strupov. Vendar tehnologija tega orožja ni zaostala.
To seje izkazalo leta 1975, ko je javnost prvič zvedela o »žoltem dežju«, ki so ga strokovnjaki označili za bojni strup druge generacije. Prvič so ga uporabili vietnamski vojaki proti kampučijskim. Gre za bojni strup, ki gaje mogoče poslati nad nasprotnika z letali, s topovskimi izstrelki, helikopteijem in drugimi sredstvi, povzroča pa dehidri-ranost, opekline na koži, otežkoča dihanje in povzroča težke duševne motnje.
Strup so odkrili v Sovjetski zvezi v poznih šestdesetih letih, zanj pa se do uporabe v Kampučiji ni uradno nič vedelo.
Kot trdijo poznavalci iz tovarn smrti, prihaja že tudi tretja generacija bojnih strupov, še hujših od dosedanjih. Govori se o kemični bombi, ki po eksploziji razširi smortonosen oblak in vse živo na območju oblaka usmrti v nekaj minutah. Nekaj se ve tudi o kemični mini; ob dotiku z njo se sprosti plin, ki v trenutku ubija. Njeno delovanje je neslišno, ni nobenih eksplozij, ki bi opozorile ostale. Nastali so kemični artilerijski izstrelki, ki nosijo v glavi dvoje snovi. Vsaka zase je neškodljiva, ob združitvi pa se razvije zelo strupen plin, ki hitro uniči denimo posadko bunkerja ali tanka Govori se tudi o kemičnih bombah, ki ne samo da ubijajo, marveč uničujoče delujejo na telo še po smrti: popolnoma razkroje tkivo in kosti, da nič ne ostane
u številkah
evropski avtomobilski kolač
I6#SES (3.41)
(3.51) ®T«.I <7.3X)
"SfliT 08.a>
Prodaja avtomobilov leta 1988
(18.5:)

(11 .IX)
W-flUDI (14,9X)
FIAT-* <14.92:-
(12.91)
-11.(3
Pdstottal
V>AJA AVTOMOBILOV — Tržišče evropske skupnosti je $voj ° m P°membno, hkrati pa tudi zelo zahtevno. Prodor nanj je sVejevrs,en dokaz uspešnosti proizvoda in proizvajalca. Zato po pr .u ratb delajo primerjalne tabele, ki kažejo, kako si posamezni ljavpVa^alci d<*j° evropski kolač. Tokratni graf kaže, kako sc uve- . prQ(jaJ° na evropskem trgu proizvajalci avtomobilov. Najbolj je ipCo aja cvetela združenjema Volkswagen-Audi in Fiat-Alfa Ro-Taij3 sJed' skupina francoskih proizvajalcev Peugeot-Citroen-Se 'n t*rug'- Japonci so si tudi odrezali lep kos pogače, dobro pa r*1 ludi veliki brat naše IMV Renault.

BORUT KOS: V DEŽELI ISLAMSKE REVOLUCIJE
Dovolil mi je, da sem v pisarni pustil nahrbtnik in sem čas do odhoda avtobusa lahko izkoristil za ogled mesta. Taksiji so izredno poceni, zato sem mesto prekrižaril po dolgem in počez. Bilo je to prvo veliko mesto v Iranu, ki sem ga videl. Mesto samo se mi je zdelo nekoliko enolično; enake zgradbe vse naokoli. Ulice, razen v samem središču, so bile precej mrtve. Svetla točka je tako ostal le bazar.
OD TEHERANA DO PERZIJSKEGA ZALIVA
Ob šestih zjutraj sem prispel v Teheran. Voznik nas je odložil v predmestju, kjer je imel garažo. Do središča je bilo še kar precej kilometrov. Popotnike je čakala truma taksistov in drugih ljudi z avtomobili, ki s prevozi navsezgodaj zjutraj skušajo zaslužiti kakšen dodaten rial, predno pričnejo z rednim delom.
Želel sem si le postelje, da bi se po neprespani noči v
avtobusu lahko naspal v pravi postelji. Ni mi bilo žal za 1000 rialov, kolikor sem jih odštel za taksi, ki me je odložil v središču mesta, v ulici, kjer je največ hotelov. Toda vsi so bili polni ali pa lastniki niso hoteli sprejeti tujca. Podobno se mi je kasneje dogajalo tudi v drugih mestih. Po revoluciji so tujci postali nezaželeni, kar so nekateri razumeli tako, da so jim na voljo le najdražji hoteli.
Ko sem tako taval od hotela do hotela, sem nekajkrat zašel in se znašel v »pravem« Teheranu, na ozkih ulicah, stisnjenih med opečnatimi hišami brez ometa. Po sredini ulice je bila speljana odprta kanalizacija, kar je povzročalo v vročini prav neznosen smrad. Srečeval sem zaspane ljudi, ki so odhajali na delo; bili so videti izčrpani.
Ker nisem vedel več, kaj početi v tem velikem in umazanem mestu, sem se odločil, da si ogledam bazar, ki pa ni razen velikosti nič posebnega. Večina muzejev je bila
zaprta, zato sem sklenil, da odidem v kakšno drugo mesto. Odločil sem se za Isfahan.
Teheran se mi je zdel naj-grše mesto, kar sem jih kdaj obiskal. V njem so me po svoje pritegnili samo naslikani grafiti, ki jih je videti na vseh prometnih ulicah od predmestij do centra. To so velike slike, naslikane na zidovih stavb ali na betonskih ograjah, ki na šaljivo-žaljiv način prikazujejo simbole ZDA in SZ. Največkrat sta na grafitih upodobljena Reagan in ameriška zastava, narisana v najbolj nemogočih oblikah, in vse skupaj pospremljeno z napisi v farščini in angleščini. Posebno mi je ostala v spominu slika Kipa svobode, ki je imel namesto plamenice narisano jedrsko raketo, od katere kaplja kri.
Zapustil sem Teheran in se utrujen pripeljal v Isfahan, ki je bil nekoč, čeprav le za stoletje, središče perzijske države in tudi največje ■ trgovsko mesto.
Do glavne ulice sta me brezplačno pripeljala dva fanta s taksijem. Ponovno je
bila večina hotelov polna ali pa mi kot tujcu niso dovolili prespati. Obredel sem že kakšnih deset hotelov in po dveh neprespanih nočeh popolnoma izčrpan prosil v enem od hotelov vsaj za žimnico na strehi, vendar mi niti tega niso dali. Ko sem na vse načine prepričeval receptorja — ponudil sem mu tudi dvakratno ceno — je k nama stopil neki starejši moški. Ker je znal angleško, sem mu povedal, kakšne težave imam, in kmalu je prepričal receptorja, da mi je dovolil prespati v njegovi dvoposteljni sobi. Seve'da to ni smelo priti na ušesa lastniku hotela.
Končno sem se znašel v hotelu. Kar najbolj sem izkoristil to priložnost in si opral vso obleko, ki je bila pranja že zelo potrebna po bivanju v zaporu in spanju na avtobusih, se stuširal in se takoj počutil bolje.
Zjutraj me je sostanovalec prebudil ob šestih, ker se je odpravljal na delo, čeprav ni bil redno zaposlen. "
POTA IN STUg
Vlomilski trio na zatožni klopi
Obsežen spisek vlomov in tatvin trojice mladih Novomeščanov — Barbiču, Me-jaču in Purebru zaporne kazni — Jemali predvsem hrano in pijačo
NOVO MESTO — S prijetjem trojice mladih Novomeščanov letošnjega februarja je bilo tudi konec številnih prijav lastnikov vikendov in stanovanjskih hiš o vlomih in krajah. Čas od 21. februarja, ko so ga okoli 13. ure prijeli miličniki, pa do pred nekaj dnevi, ko je moral skupaj z 22-letnim Matevžem Mejačem iz Žabje vasi in 27-letnim Marjanom Purebrom iz Novega mesta sesti na zatožno klop novomeškega temeljnega sodišča, je 24-letni Novomeščan Albin Barbič prebil v priporu.
IZGINILO OTROŠKO KOLO — Neznani storilec je med 29. majemin 14. junijem iz kolesarnice bloka na Šegovi ulici ukradel otroško kolo BMX modre barve, last Borisa Šepetavca. Vozilce je vredno okoli 2 milijona din.
OB KOLO Z MOTORJEM — V noči na 18. junij je neznani storilec izpred diskoteke Lira v Štefanu odpeljal kolo z motorjem. last Trebanjča Simona Mežana. Motorje veljal 7 milijonov din.
MORAL BO PEŠAČITI — Še eden je minule dni ostal brez prevoznega sredstva. Robert Žvab iz Sadeža je pred hotelom Lahinja v Črnomlju pustil kolo z motorjem, katerega, pa sije preko noči sposodil nekdo drug. Žvab je ob 10 milijonov din.
UKRADLI ŽAGO — Topliški miličniki so ugotovili, da je nekdo prejšnji teden med 5. in 6. junijem iz Straškega No-volesa, tozd Predelava lesa, izmaknil električno žago, spravljeno v omarici za orodje. Škode je za 2,8 milijona din.
Barbič, ki je bil idejni vodja številnih vlomov in tatvin, je bil že od leta 1987 brez zaposlitve, zato seje sklenil preživljati nekolikanj drugače od njegovih sovrstnikov. Lani je med 28. avgustom in 6. septembrom skupaj s še dvema pomagačema na Ljubnu pri Uršnih selih vlomil v vikend Antona Konde ter iz njega odnesel 3 litre mleka, nekaj suhih reber, paštet, jajca, hrenovke, žganje, gornji del trenirke, majice, nogavice, pulover, nož, milo in ključe. Prav tako na Ljubnu je 4. septembra lani iz zidanice Bojana Finka zmaknil 10 litrov vina in 10 litrov radenske, izpred zidanice Cirila Berusa pa je odnesel plastično vrečko, v kateri je bil kruh, paradižnik, konzerve rib in doručka ter kava. Enako je Albin Barbič lanskega 21. decembra okoli 23. ure na Dilančevi ulici 5 v Novem mestu vlomil v obrtno delavnico Marte Bevc. Fantje očitno iskal denar, na koncu pa se je zadovoljil z budilko in namizno digitalno uro. Za več podvigov seje Barbič odločil tudi v družbi z Mejačem in Purebrom. Tako so v letošnjem januaiju vlomili v sobo hotela Metropol v Novem mestu, v kateri je prebival lastnik Boss cluba Matjaž Žmuc, in tam ukradli vsaj 50 žetonov bi-
V AMD ŠE PREMALO ČLANOV
NOVO MESTO — Zagotovo je AMD ta čas najmnožičnejša društvena organizacija, v novomeškem je danes 2.350 članov. Vendar v društvu s to številko še zdaleč niso zadovoljni. Akcija povečanja članstva je eden osnovnih ciljev tudi nedavne skupščine novomeškega AMD. Med ugodnostmi, ki čakajo nove in seveda tudi stare člane, omenimo le brezplačen prevoz v nezgodi poškodovanega vozila iz vseh krajev Jugoslavije ter celo iz zamejstva, popust pri vleki, kadar
ne gre za službe
nezgodo, brezplačno pomoč Pomoč — informacije« pri
okvari, članski popust pri raznih storitvah v bazah AMD, brezplačno nastavitev višine žarometov, kontrolo hladilne tekočine in zavor, 10-odstotni popust pri kasko zavarovanju, popuste v avtokampih in gostinskih lokalih, da ne naštevamo naprej.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	13. junija med 17. in 17.30jebilo vlomljeno v kantino KPD Dob pri Mirni. Vlomilec je iz priročne pisarne vzel 43 bankovcev po 50 tisočakov, tako da je skupne škode za poltretji milijon din. Veliko jih je, ki z nestrpnostjo pričakujejo rezultate preiskave, predvsem, ali je šlo za zunanjega ali notranjega storilca.
•	V pošiljki odpadnega papirja, kije prejšnji teden prispela iz novomeške bolnišnice na Dinosov odpad, je bila tudi človeška noga. Odkupne cene za to vrsto odpadne surovine na Dinosu zaenkrat še nimajo.
•	24-letni Z. P. iz Novega mesta je minule dni prišel v Novoteksovo prodajalno Julija, si tam izbral velikosti in okusu primerno jakno ter z njo na ramenih enostavno stopil proti izhodnim vratom. Svetu se mu v novem oblačilu ni uspelo pokazati, prehitela ga je trgovka in prijavila ustreznim organom.
ljard. Te so si kasneje seveda razdelili in jih zaigrali. Prav tako so 3. februarja letos ponoči skušali vlomiti v skladišče Emone Dolenjke v Čitalniški ulici, vendar so bila kovinska vrata zanje pretrd oreh. Prav tako niso imeli posebne sreče naslednjo noč, ko so vlomili v hišo na Škrabčevi 1 v Novem mestu, last Janeza Nahtigala. Zbali so se namreč v izbi spečega moškega in jo nato jadrno odkurili proti kinu Krka. Neuspeha pa niso preboleli kar tako, zato so sklenili poskusiti še enkrat. Tokrat so si za cilj izbrali bife novomeškega Društva upokojencev v Čitalniški ulici. Vlom jim je uspel, iz bifeja so odnesli fotoaparat, kalkulator, 55 tisočakov gotovine, 5 parov klobas, liter vodke, liter TV 625, liter konjaka, 30 dag kave in prav toliko bonbonov, 3 zavoje piškotov, 5 litrov rizlinga in šipona ter več zavitkov cigaret york. In ko že omenjamo Barbiča, moramo zapisati še tatvino osebnega avtomobila, ki si jo je privoščil lanskega 29. aprila v Krškem — vozilo Antona Miklavčiča je med vožnjo celo poškodoval — in vlom letošnjega 3. februarja, ko je iz skladiščnih prostorov novomeškega Društva upokojencev v Čitalniški 1 odnesel 4 litre borovničevca.
Spisek dejanj s tem še zdaleč ni zaključen. Barbič je skupaj z Mejačem v letošnjem januarju skušal vlomiti tudi v hišo Borisa Ilovaija na Dilančevi 11 v Novem mestu, a seje med plezanjem preko strehe zdanilo, tako da sta se mladeniča ustrašila, da bi ju kdo videl, in zbežala. Zadnji januarski dan pa sta skušala vlomiti v kiosk TT Ljubljana, vendar jima je poskus spodletel, saj se je ponarejeni ključ zlomil v ključavnici. Matevž Mejač pa je imel tudi več sreče, še posebej ob številnih vlomih v blagovnico Kmetijske zadruge v Žabji vasi. Vanjo je zmeraj vlamljal skoz okno, sledove pa spretno zabrisal. Tako je v lanskem juniju enkrat iz nje odnesel liter likerja mentol, liter martinija, dve čokoladi, salamo in kruh, čez nekaj dni pa skupaj z mladoletnim D. Š. vzel iz blagajne 30.000 din, iz trgovine pa več zavitkov cigaret vvinston, 2 majonezi, kilogram kruha, 2 pivi in majico. Isti mesec je blagovnico obiskal tudi skupaj z mladoletnim L. M.; v blagovnici sta bila.vsaj trikrat, odnesla pa sta 130 tisočakov, čokoladni liker, nekaj piva, 3 čokolade, 2 zavoja piškotov, napolitanke in bananin liker. Mejač je ponovno sam obiskal trgovino 26. julija lani okoli 3. ure, ukradel pa 3 steklenice pijač, 2 čokoladi, 20 dag kave in salamo, medtem ko je kak mesec poprej neopazno med delovnim časom v 1. nadstropju trgovine ukradel 670.000 din. Zadnje Mejačevo kazni-
Prešernost preglasil močan pok
19-letni Slavko Božič žrtev prometne nesreče v Novem mestu — Prehitra vožnja — Smrtna nezgoda tudi pri Drnovem — Krivo prehitevanje v škarje
NOVO MESTO, DRNOVO — Dolenjske ceste so minuli teden teijale dve žrtvi. Med Novomeščani je zagotovo najbolj boleče odjeknila novica o hudi prometni nezgodi, ki seje pripetila v soboto, 17. junija, ob 3. uri na Ljubljanski cesti v Novem mestu.
Novomeški gimnazijci so minuli petek proslavljali zaključek šole, veseljačenje se je zavleklo pozno v noč, tja do prvih jutranjih ur. Skupina, v kateri so bili 20-letni Marjan Menger, 19-letni Slavko Božič in Mateja Golob ter 18-letna Sabina Repše in Mišel Bordelius, vsi iz Novega mesta, seje okoli 3. ure z
Tat pripeljal okradenega na postajo milice
Nenavadna zgodba
KOČEVJE — Življenje piše dokaj nenavadne zgodbe in ena takih se je /godila te dni v Kočevju bolgarskemu državljanu Ivanu llievu Nedialkovu. Bolgara je pripeljal na postajo milice 20-letni brezposelni kočevski »klošar« M. M. Prijavila sta vlom v Bolgarov tovornjak in krajo okoli 2 milijona din.
Potem se je izkazalo, da je Bolgar že prejšnji dan parkiral tovornjak na parkirišču pri Melaminu v Kočevju, nato pa seje spoznal z M. M., s katerim sta še skupaj popivala. M. M. je tudi vedel, daje Bolgar v banki zamenjal dolarje v dinarje, zato gaje povabil k sestri na večerjo in mu tam pregledal bluzo, vendar v njej ni bilo denarja. Z izgovorom, da gre na WC, je odšel do Bolgarovega tovornjaka, vlomil vanj, odnesel 1,975.000 din in jih shranil v maminem stanovanju, kjer stanuje tudi on. Nato seje vrnil k sestri in Bolgaru. Z Bolgarom sta nato skupaj »odkrila« vlom in zadevo prijavila kočevskim miličnikom.
Miličniki, ki so že imeli opravka z M. M., so ga nato malo privili in hitro našli denar ter ga vrnili Bolgaru. Ta se je čudil in zahvaljeval, češ da tako učinkovite milice ni videl še nikjer na svetu. Miličniki pa so M. M. že prijavili temeljnemu javnemu tožilstvu.
J. P
osebnim avtom P-126, za krmilom katerega je sedel Menger, peljala po Ljubljanski cesti iz središča mesta proti Br-šljinu. Hitrost je bila kriva, daje avto v blagem ovinku pri upravni stavbi Cestnega podjetja zapeljal prek 5 centimetrov visokega robnika na travnato bankino, vozil po njej že 7,5 metra, nato pa silovito treščil v betonsko ograjo. Avto je po trku odbilo na cesto, kjer je tudi obstal, obrnjen proti središču mesta. Slavko Božič in Marjan Menger sta bila pri tem hudo poškodovana, le uro po nesreči je prišla iz novomeške bolnišnice vest, daje Božič ranam podlegel. Lažje poškodbe so dobili ostali trije sopotniki, na zdravljenju v bolnišnici je ostal le Mišel Bordelius.
Deset ur prej, v petek ob 16.55, pa je prišlo do hude nezgode še na magistralni cesti Ljubljana—Zagreb pri Drnovem. 30-letni Milorad Panič iz Škofje Loke se je z osebnim avtom peljal proti
Zagrebu. Pri Drnovem je dohitel kolono vozil in jo pričel prehitevati, takrat pa je nasproti pripeljalo drugo osebno vozilo. Panič je, da bi se izognil trčenju, sunkovito zavil na svoj vozni pas, pri tem pa je oplazil avtobus pred seboj, tako da gaje najprej zaneslo na bankino, nato pa na levo stran ceste, po kateri je pripeljal z osebnim avtom 34-letni Mehmed Kavgič iz Zagorja. Prišlo je do silovitega trka, v katerem je Kavgič izgubil življenje, hudo ranjena je bila njegova žena in 18-letna sopotnica Samira Odič pa tudi voznik Panič. Vse poškodovane so prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico.
MRTEV POD TRAKTORJEM
VRTIČE — 9. junija je prišlo na hude delovne nezgode, v kateri je izgubil življenje 53-letni Jože Vidmar iz Stržišča. Možakarje namreč med obračanjem traktorja z vozilom zdrsel po pobočju, traktor pa je med prevračanjem voznika pokopal pod seboj.
Poletne omejitve prometa
Letošnja odredba o omejitvah v času turistične sezone ter praznikih prinaša novosti
Prejšnji teden so za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa pre-sega 5 ton, traktorje, delovne stroje, motokultivatorje, vprežna vozila in vo-žila, ki se uporabljajo za pouk bodočih voznikov, že pričele veljati vsakoletne omejitve za magistralni cesti med Škofljico in Bregano ter Novirp mestom in Metliko.
Za letos sprejeta odredba tako omejuje promet navedenih vozil med 15. junijem in 15. oktobrom ob petkih od 14. do 19. ure ter ob nedeljah med 17. in 21. uro, prav tako pa 4. in 22. julija od 17. do 21. ure, 1. novembra med 7. in 11. ter 14. in 19. uro, nadalje 24., 28. in 30. novembra od 14. do 19. ure ter naposled še 22. in 29. decembra med 14. in 19. uro.
Poleg naštetih velja med 15. junijem in 15. oktobrom še omejitev prometa za priklopna vozila tudi ob sobotah med 6. in 1L uro; enako velja za traktorje, delovne stroje, motokultivatorje in vprežna vozila omejitev prometa tudi sleherni dan vse od mraka pa do popolne zdanitve. Vse našteto si kaže zapomniti, kajti kazni za kršitelje niso majhne, poleg tega pa tudi to, da prej naštete omejitve ne veljajo za vozila, s katerimi se ob spravilu prevažajo lahko pokvarljivi kmetijski pridelki, nadalje za vozila, ki oskrbujejo bencinske servise z naftnimi derivati, vozila, ki prevažajo mleko, tista, ki v času žetve prevažajo pridelek v skladišča ali sušilnice, za vozila, ki prevažajo piščance, in naposled so omejitve izvzeta še vozila, ki prevažajo nevarne snovi.
vo dejanje, zaradi katerega je moral te dni pred sodnike, sega v lanski maj, ko je iz proizvodnega traku novomeške IMV ukradel preko 400 nalepk za avtomobile.
Ker je serija Mejačevih vlomov v blagovnico še posebej zanimiva, dodajmo, da je mladenič razmere v trgovini dobro poznal, saj stanuje v neposredni bližini, poleg tega je bil pogosto v blagovnici, večkrat je pomagal celo razkladati apno in cement. Nekaj podobnega velja tudi za Barbiča, saj je vlamljal v vikendu blizu njihovega, in je torej razmere prav tako dobro poznal, enako kot razmere v obrtni delavnici, kije v tisti ulici, kjer sam stanuje. Mladeniči so pred sodniki skesano priznali dejanja, senat pa jih je obsodil takole: Albina Barbiča na enotno kazen 2 leti zapora, Mejaču je izrekel 1 leto in 6 mesecev, Purebru pa pol leta zapora. Sodniki so pri Mejaču kot olajševalno okoliščino šteli njegove težke razmere v mladosti, kot obtežilno pa predkaznovanost, saj gre za specialnega povratnika, pri Purebru je bila poleg priznanja glavna olajševalna okoliščina skrb za družino in dva mladoletna otroka, Barbiču pa je senat ob izreku preklical pogojno kazen, v breme pa mu je štel tudi dejstvo, da je bil prav on vodja večine podvigov. Sodbe še niso pravnomočne.
B. B.
Za prikolico še E izpit
Prikolice morajo biti re imeti za vleko izpit
igistrirane, voznik pa B in E kategorije
Zagotovo jih ni malo, ki bodo letošnje počitnice in dopustovanje preživeli v počitniških prikolicah, vprašanje, kam in kako prikolico pripeljati, pa postane aktualno tudi zaradi določil zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki jasno pravi, da morajo biti priklopna vozila registrirana. Torej tudi prikolice?
Med izjemami, ko registracija ni obvezna, zakon omenja lahke priklopnike, zanje pa se štejejo tista vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 750 kilogramov. Ali z drugimi besedami: /*■> zakonu morajo torej biti registrirane vse stanovanjske prikolice, pn katerih največja dovoljena masa presega prej navedeno težo. In če ob lem pogledamo spisek kar devetnajstih tipov različnih stanovanjskih prikolic, kijih letos izdelujejo v novomeški IMV, vidimo, da sta registracije oproščena le dva — gre za Adrio 310 D in A drio 400 D — vse ostale zakon obvezuje k registraciji
In ko smo že pri vleki prikolic, je nemara prav spomniti še na ostale
pogoje, ki jih določa zakonodaji J kajti poostrena miličniška kontroli j bo letos segla tudi na to področje Največja skupna dolžina osebnega I atomobila in prikolice je lahko WI metrov, priklopno vozilo mora imeti I zavorni sistem, za vleko prikolicel sta potrebni vzvratni ogledali na za- j nanjih straneh avtomobila in vzvratno ogledalo znotraj vozila, navse-| zadnje pa vleka prikolice zahteva j tudi primemo šolanega vozniku I Zakon namrečjasno pravi, da mora | voznik, ki vozi vlečno vozilo katego- J rije, njegova masa pa presega 750 f kilogramov, imeti ob opravljeneta izpitu za B tudi opravljen vozniški ( izpit E kategorije. Z izjemo dveh to- f rej potrebujemo za vleko vseh letos- * njih modelovImevejevihpočitniških -A prikolic izpita B in E kategorija ka Vprašanje, koliko je voznikov, kisa ;id se tega doslej držali, nekaterim bo to lo i branje zagotovo prineslo dodatne g0l glavobole. Zagotovo pa bodo manj u-v, ši, kot če bi kaj od prej naštetega h k,, vedeli šele od miličnika ali sodnike za prekrške.	tud
B. b
Tudi avtobusi prehitro
-U
)ŽEN«
Dolenjski miličniki so v soboto iskali ljubitelje hitre vožnje — 125 kršiteljev — Smešno nizke kazni
NOVO MESTO — Podatek, da je prav prevelika hitrost na jugoslovnskih cestah kriva za večino prometnih nezgod, je bil vzrok, da smo bili minule sobote priča zvezni akciji, v kateri so miličniki ugotavljali in iskali prav voznike, ki radi malo bolj pritiskajo na pedale za plin. Tako je bilo, denimo, v soboto v Sloveniji kontroliranih kar 6.977
Mlada vlomilca že za zapahi
Nov uspeh uslužbencev krške UNZ — 15 vlomov
KRŠKO — Uslužbencem krške UNZ je uspelo te dni izslediti in prijeti še eno vlomilsko skupino, sestavljala pa sta jo 24-letni Rado M. iz Župeče vasi in enako star Rajko B. iz Črešnjic. Po doslej zbranih rezultatih preiskave naj bi mladeniča imela na vesti kar petnajst vlomov, predvsem v stanovanja in osebne avtomobile, od tega naj bi bila štiri storila na območju krške UNZ.
Tako naj bi bila Rado in Rajko vlomila v stanovanjski hiši v Dečnih selih in v Leskovcu ter v osebna avtomobila v Podgori in Brestanici. S svojih vlomilskih pohodov naj bi bila prinašala predvsem tehnične predmete, tujo valuto, zlatnino in podobne vredne stvari. Kot sedaj kaže, sta preostanek vlomov zakrivila na območju Jastrebarskega, Novega mesta, Karlovca in celo na Primorskem. Dokončen spisek njunih dejanj pa zaenkrat še ni znan. Dodajmo še to, da so ju skupaj s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku novomeškega Temeljnega sodišča, kije za Rada in Rajka že odredil pripor.
SMRTNA NESREČA V RUDNIKU
Z AVTOM V AVTOBUS
PODGORJE — 16. junija ob 22.45 je prišlo na cesti med Sevnico in Planino do hude nezgode. 40-letni Peter Teraž iz Podgorja se je z osebnim avtom peljal proti Planini. Na ovinku gaje zaneslo v levo, ko je nasproti pripeljal avtobus, za krmilom katerega je sedel 38-letni Drago Zibret. Prišlo je do trčenja, v katerem seje Teraž hudo ranil, laže pa 45-letni sopotnik Slavko Kunšek. Oba se zdravila v celjski bolnišnici.
voznikov, od tega jih je dovoljeno hitrost prekoračilo 1.916, kazen na kraju prekrška pa jih je plačalo 1.707.
Ker so bile tarče kontrole zgolj magistralne ceste, je novomeški radar krožil le po dveh: po dolenjski magistrali med Ljubljano in Zagrebom ter po cesti Novo mesto — Metlika. Na slednji zavoljo številnih ovinkov kakšnih večjih prekoračitev ni bilo, zato pa je dolenjka, kljub temu daje bil promet na njej v soboto nenavadno redek, znova pokazala svoj obraz. »Med šesto in dvanajsto uro smo kontrolirali 1.417 osebnih vozil, 205 tovornjakov in 127 avtobusov. Čeprav so bili vozniki o naši akciji že bolj ali manj obveščeni, kršitev vseeno ni manjkalo. Tako je naj večjo dovoljeno hitrost prekoračilo 88 voznikov osebnih avtomobilov, 24 šoferjev tovornjakov in 13 avtobusov,« je sobotne ugotovitve razlagal Darko Poštrak, inšpektor novomeške UNZ, zadolžen za promet, in nadaljeval: »Zanimivoje, da smo odkrili kar precej voznikov, ki so hitrost prekoračili celo za 30,40 in tudi 50 kilometrov na uro. Med temi je bilo 17 voznikov osebnih vozil, šofer tovornjaka in celo štiije avtobusi. Do 30 kilometrov na uro je hitrost prekoračilo 34 osebnih vozil, 13 tovornjakov in en avtobus. Vse smo seveda kaznovali, toda kaj, ko je to danes že skoraj smešno nizka kazen. Tisti, ki jih nismo predlagali sodniku za prekrške, to pa so bili le najhujši kršitelji, so ob .računu’ celo z olajšanjem segli v žep, 20 tisočakov danes za tak prekršek res ni težko odšteti.«
OB CELO premo:
ČRNOMELJ — Sobotnega jurje^ seje udeležil tudi 26-letni Stanko SkuMf J Adlešičev, kije na prireditveni Prost0[$. šel v večernih urah. Dobro razpokaj«« pa je že kmalu zamenjal kisel nas®, ^ Skubeje namreč ugotovil, da mujenj iz hlačnega žepa izmaknil denarnico,v ’ teri je bilo 1.600 zahodnonemških 0*"«
500.000 din, osebna izkaznica in vo:rL—»jt dovoljenje.
VEČ ZA VARNOST S GASILCEV f0r
KOČEVJE — Občinska g'
*£,
zveza Kočevje bo letos dala n3-Ql j
‘'V«1	---
poudrek izobraževanju članstva. * ijevali bodo obnovo dotrajanega skega voznega parka in P050^^0 tehnično opremo za gašenje, pn^Jvc bo poseben poudarek na 'z,0p osebne zaščitne opreme za gasilce M rativce. To so sklenili na nedavni P |l gramski konferenci občinske zveze, na kateri so pregledali tud* d jPu zadnjem letu dni in ugotovili, da so r>vi sredovali zaradi požarov in drugi” c godkov 50-krat. V servisni delavnic^ sdskega društva Kočevje so opg P
6.868 pregledov gasilskih aparati lanskem sušnem obdobju pa so^P jye
ljali v kraje, kjer še ni pitne vode, q 1.500 kubikov vode, največ v Grcafl . Ko so ocenjevali delo gasilskih df“veži so ugotovili, da sodi med najpnza^
so ugotovili,, da sodi med i nejše GD Salka vas, kjer so gj-' » opravili nad 7.000 prostovoljnih, | lovnih ur za obnovo doma, ki ga odprli 3. julija. Na operativnem poj1, ju pa je zelo prizadevno še GD Os«
TRČIL V KOLESARJA
ŠENTRUPERT— 18.junijaob 11.10 seje 13-letni Franci K. iz Brinja pri Trebnjem peljal na kolesu pony iz Šentruperta proti Slovenski vasi. Pri Šentrupertu je hotel obvoziti osebni avto, ki je stal ob desnem robu ceste. Zavil je na levo, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal 19-letni Damjan Breznikar. Taje zaviral in se umikal, vendar trčenja ni uspel preprečiti. Franci K. seje huje ranil in se zdravi v novomeški bolnišnici.
POIZKUS POSILSTVA
KOČEVJE — Ko seje 16. junija okoli 22.30 sedemnajstletna I. R. vračala iz Kočevja proti Trati, je za njo pritekel moški, jo zgrabil odzadaj in začelo se je prerivanje. Mladoletnica je kričala in napadalca praskala, on pa jo je tepel po glavi, vrgel na tla in jo brcal. V neenakem boju je zmagala mladoletnica, saj je napadalec pobegnil. Napad je prijavila miličnikom, ki so na podlagi njenega opisa prijeli 30-letnega F. M. iz Kočevja, kije imel po telesu take poškodbe, ki bi jih lahko dobil, ko se je ruval z mladoletnico.
Ob dnevu gasilcev odpri nov dom
s
el
5$
Nedeljsko slavje v nih selih - Priznanj
r.de
#
DEČNO SELO — Dan g*|ilee!!p občini Brežice obeležili v nedeljo s.
SREČANJE GASILCEV
SENOVO — V rudniku Senovo je prišlo 14. junija ob 15.15 do nezgode, katere vzroke še raziskujejo. Skupina rudarjev je odstranjevala hidravlično podporje v rudniku, pri tem pa se je nanje zrušilo okoli 8 kubikov premoga in jalovine. Za 33-letnega Franca Škobernela iz Dobrave je bila nesreča usodna, hudim ranam je podlegel takoj, medtem ko je bil 40-letni Ivan Lokošek iz Koprivnika laže ranjen.
KRMELJ — Sobotnega, 21. srečanja gasilcev rudnikov in energetikov Slovenije v Krmelju seje udeležilo okrog 400 gasilcev iz 17 gasilskih društev. Krmeljčani so gostom pripravili v prostorih osnovne šole zanimivo razstavo »Krmelj skozi čas«. Gasilsko društvo Krmelj, kije ob tej priložnosti delovno praznovalo 60-letnico delovanja, je pripravilo za udeležence 21. srečanja še tekmovanje. Pomerilo se je 26 tekmovalnih desetin. Za gasilce pa tudi dokaj številne gledalce je bil v soboto v Krmelju zanimiv tudi prikaz delovanja opreme IO Pohorje KPD Dob pri Mirni.
L/ecno seio rranc juuui, 1 ,, domačega gradbenega odbora p3 v čano odprli nov gasilski dom, v izg Jan katerega so vložili okrog 6000	“ /Jn
nih delovnih in preko 200 strojnih Jlaj čemer pa niso všteta osebna prizade ^jes| nekaterih vaščanov pri organizacij itn, vedbi del. V akciji za izgradnjo so.• 3°. 1 čno ali kako drugače sodelovali jaN jevna skupnost Artiče, SIS zap0(Jlaj varnost Brežice ter nekatera p°dJ zasebni obrtniki.
Ob svečani otvoritvi je prisotnirit govoril tudi predstavnik Občin^^j*
guvuni tuui pivuotaTiiin . .
ske zveze, nato pa so podelili3 republiška gasilska priznanja ter Pr. -ji KS Artiče. Republiški gasilski pi^j sta prejela Ivan Herceg in Dane , ^ občinska pa Martin Pinterič, Jan c in Jože Petan. Posebno PCJf/1 a0$> Občinska gasilska zveza podeni*
čemu gasilskemu društvu.
ssr
*ny®>
PREHITRO JE VOZILA — 30-letna Terezija Borštnar iz Sotle pri Trebnjem se je 16. junija ob 13.15 peljala z osebnim avtom proti Mirni. Pri vasi Gomila jo je v desnem ostrem ovinku zaradi prevelike hitrosti zaneslo na levo, kjer je trčila v vo-
zilo, ki gaje nasproti pripeljal 38-letni Mi-ljenko Bolanca iz Zadra. Škode n
'čel« ^
pri tem pa ga je na mokri c«U pn f našati, zapeljal je na travnik'« w ; v b« vrnil na streho. Žnidaršič se zdr®v >ž žiški bolnišnici, materialne škode P"
20 milijonov din.	j |i
IZSILIL PREDNOST — 45^3
ljenko Bolanca iz Zadra. Škode na pločevini je bilo za 45 milijonov din.
PREHITEVAL V ŠKARJE — 48-letni turški državljan Erguler Yoldas se je
nac Slak iz Trebnjega seje 17. junij.,
18. junija ob 10.05 peljal / osebnim avtom proti Zagrebu, pri Čatežu pa pričel prehi-
-atežu pa pričel prehitevati kolono vozil. Nasproti mu je takrat pripeljal voznik tovornjaka Iztok Žnidaršič iz Kranja. Slednji seje Turku umikal,
•lav- oiaiv 14 1 ICUUJCga NC Jt I • ■ J .	-c\\
21.15 peljal z avtom po Kidričevi.^-Račjega sela proti Trebnjemu. Na K' jp s prednostno cesto vozila ni «s*aV1 ’	\
je mimo znaka »stop« zapeljal n8P^|j: trčil v kolo z motorjem, ki ga Je P'’ Gf 21-letni Milan Dim. Motorist ttVjl JL 52-letni sopotnik Janez Klemenčič' ^
(Ipi Kt;i hila hni*» raninna in cn lU
dej sta bila huje ranjena in soju pre| v novomeško bolnišnico.
—
12
DOLENJSKI LIST
■ Št. 25 (2079) 22. junija
Briška zvedrila kislo popoldne
Le kakih tisoč gledalcev na nedeljskih kasaških dirkah v Šentjerneju cije za derbi Neni II — Po zaslugi Briške tudi domača zm<
— Kvalifika-zaslugi Briške tudi domača zmaga________________
ŠENTJERNEJ — Letos vreme prizadevnim šentjernejskim organizatorjem konjeniških prireditev resnično ni naklonjeno. Dež in hlad sta minulo nedeljo dodobra izpraznila tribune šentjemejskega hipodroma, na katerem se je zbralo vsega kakih tisoč najzvestejših privržencev tega športa. In to navzlic temu, daje bila na sporedu zagotovo letos najkvalitetnejša dirka v Šentjerneju, kvalifikacije za jugoslovanski kasaški derbi, ki bo avgusta v Ljubljani.
van MS (Slavič, Ljutomer) 1:22,8,4. Salko B (Frča, Brdo) 1:22,9, 5. Ikar (Les, Šentjernej) 1:23,5 itd.
B B.
Piav kvalifikacije pa so postregle z nenadejanim zapletom. Ze kmalu po avto-startu je prišlo do gneče in zapletov, hip zatem pa tudi do na videz hude nesreče, v kateri sta jo skupila kasača Rif in Liks s svojima voznikoma. Na srečo posledice le niso bile takšne, kot je kazalo na prvi pogled, z ranami je opravil kar dežurm veterinar na hipodromu, ponovljeni start osme dirke pa je tako minil v okrnjeni udeležbi. Nena II. je upravičila vlogo prvega favorita in zanesljivo zmagala, pot v Ljubljano na derbi pa so si pritekli še Askan B, Du-van MS in Salko B, medtem ko je šentjer-nejski žrebec Ikar z Dragom Lesom, ki ima letos že izreden kilometrski čas 1:19,5, zasedel nehvaležno peto_ mesto. Naj dodam ob tem, da gledalci v Šentjerneju le niso ostali prikrajšani za domače zmagoslavje; zanj je poskrbel Božo Rad-kovič z Briško, ki je po odlični taktični vožnji zanesljivo opravil z vsemi tekmeci in tako dobil dirko tri- do dvanajstletnih kasačev s temeljem 1:29,0.
REZULTATI — 1. dirka, časovni
jjjf !kA KVALIFIKACIJE POTREBNA DVA STARTA — Zadnja in osrednja nedeljiv :i d h- 1,3 *en,jemejsLem hipodromu so bile kvalifikacije za jugoslovanski kasaš-w 10 io Crbl' V’orni‘ posnetek je bil narejen takoj po prvem startu, hip zatem je tudi prišlo atnl	v kateri so se zapletli konji in sulkiji. Najhuje stajo skupila Liks in Rif
anj. ^ J' Posnetek, desno). Na spodnjem posnetku vidimo v ponovljeni vožnji štiri a jz- . 0Uvrščene konje, ki so si priborili neposredno uvrstitev na ljubljanski derbi; od lite y.neProti >evi so: prvouvrščena Nena II, Askan B, kije bil na koncu drugi, Salko B, wdja)	ter Duvan MS, ki je dirko končal na tretjem mestu. (Posnetek: B.
Dolenjskim atletom ena medalja
5sto!f je bil minuli vikend finale za atletski pokal Jugoslavije — Primc tretji v oiojjj.--------metu diska — Dijaki SŠTZU prvaki srednjih šol Slovenije___________________________
leIiel|2trififr’ KOČEVJE — Sedemindvajseto mesto atletov novomeške Iskre Tenel z am' 'n <^va'n*r’^ese,° Brežic z 7 točkami, takšen je bil izkupiček dolenjskih /ozni^ljudsk* ^ ^**)a*u atletskega pokala Jugoslavije, ki je bil v soboto in nedeljo na
tleta? p9sam'čnimi dosežki dolenjskih »T istn na Prvo mesto postaviti bro-ito 1« )£ Primca v metu diska z rezul-
JL ? i*34- metra; 10 Je bila hkrati tudi gasajr dolenjska medalja. V teku na 800 najv^i x Je Rajtazovič (Iskra Tenel) dose-j. Na% H * :5P.35 in zasedel 10. mesto, prav ga	"J®bil Topličan Milan Šimunič
tda^Arna11 |V s	cm, medtem ko je
riftCT*'“sltočil 15,69 metra, kar je bilo rboljHsinit3 jbt0 mesto. V metu kladiva je ilce aPudm' mladi Brežičan Kevo, ki je
a' deta kr ^cvilki pa smo poročali o
Upvifc ? ml,adlm novomeškim tekmovalcem vn‘ ii ~Peh-' “J Je vrsta SŠTZU z 61 točka-°!Pr8i‘;®Pfa'ijiV0 zmagala nad ljubljansko ratov; m Elektrom Ljubljana. Med dekleti >o Pn\Prv° mesto pripadlo dijakinjam STS ode, £•*> dmga je bila celjska SŠEK, tretja pa Jf^i^^^ŠPTNU. Med boljšimi po-i dn$CC,n,rm 'z'di velja vsekakor omeniti jrizaV Čana Vlada Kurajiča, ki je v višino
ljniti
gal
ipodi1
Ošili"1
V Krškem kar 500 mladih plavalcev
pn
ekmovanje je motilo sla-Lgo *n hladno vreme
— Prizadevni plavalni delav-
____	,8a Celulozarja so minulo soboto
--r: Plavili tekmo mlajših pionirjev in pio-’ .i,w„‘ere »je udeležilo kar 500 mladih an]5 go^jJ. ■ jVa'n'b Ciuhov, med njimi tu-
;ilcev umovanje, ki je potekalo v bazenu io s svesnin 'dem v Krškem, je motilo slabo in v DečClii urCme’ vendar takšne razmere niso ednikjcLJ^'henega vzdušja in zagrizenosti. Jnin‘je bilo več dobrih rezultatov, Vekj®sezki mladih domačih plavalcev
, pon
a
)rost°"jtsno V, ln,Mo-lce Hojski na 50 metrov nih u,flaj4 a mlaJic pionirke, letnik 1981 in izadenesin' sla zasedli prvo, oziroma drugo ariji 'Vtrio n,ifav ta'co se je Ivanovičeva ime-3 so fi> ki(U^e?*a v teLmi na 50 metrov pro-ii tudi JVj J."Je bila druga, enako pa je bil drugi a po^ilait; • P ava'c> na 50 metrov prosto Uje? SJ5' Pmmr Mitja Kerin.
skočil 203 cm, sicer pa si dolenjske dosežke poglejmo nekoliko podrobneje. Pri mladinkah je bila na 400 m Kramerjeva (SŠ Brežice) druga s 60,83, prav tako je bila druga Hribarjeva (SGTŠ Novo mestoj v metu krogle z 11,49, Novinova (DESŠ Novo mesto) pa tretja v skoku v višino s 150 cm. Pri mladincih je bil na 100 m Božič (SŠTZU Novo mesto) z 11,44_ drugi, na 400 metrov je bil Kajtazovič (SŽTZU) prav tako drugi s 50,40, Dragan (SŠTZU)
HUD PADEC PAVLICA
LJUBLJANA — Nedeljska uvodna dirka speedwayistov za državno prvenstvo je prinesla lanskoletnemu prvaku Zvonku Pavlicu iz krškega AMD hud padec, ki seje končal z resnimi poškodbami, tako da je sezona, od katere si je toliko obetal, zanj vsaj za nekaj časa končana. Do nesreče je prišlo prav v zadnji, dodatni vožnji, ko so se med seboj pomerili Pintar, Pavlic in Omerzel, ki so dotlej zbrali enako število točk, tako da je bila za končni vrstni red še ena vožnja. Nesreče je bil kriv Omerzel, ki je v ovinku Pavlica dobesedno porinil v ogrado, tako da je Krčan po trčenju obležal brez zavesti. Sodnik je po prekinjeni vožnji za zmagovalca razglasil Pintarja, 2. je bil Pavlic, 3. Omerzel, vsi pa so v nedeljo zbrali po 12 točk.
MALI NOGOMET
ŠMARJETA — NK Šmarjeta organizira v nedeljo, 25. junija, ob 8. uri turnir v malem nogometu. Turnir, za katerega sprejemajo prijave na dan tekmovanja do 7.30, bo na igrišču v Šmarjeških Toplicah, prijavnina pa znaša 150.000 din. Najboljše ekipe čakajo lepe nagrade.
HMELJAKOVA ZMAGA ZA DP
GROBNIK — Minulo soboto in nedeljo so bile na Grobniku dirke motociklistov za državno prvenstvo v okviru tekmovanja za 9. nagrado Opatijske riviere. Slovenski tekmovalci so bili tokrat razred zase, med njimi pa sta se izkazala tudi člana novomeškega AMD Robert Hmeljak in Alojz Pavlič. Slednji je navzlic poškodbam sedel na motor in v kategoriji do 80 ccm zasedel tretje mesto, za Matuljo in Pintarjem. Še bolj pa se je odrezal Hmeljak: v kategoriji do 125 ccm je zasedel drugo mesto, v razredu do 175 ccm pa celo zmagal.
je bil na 1.000 metrov z 2:36,24 tretji, štafeta SŠTZU je bila na 4-krat KKLmetrov druga s 44,46t v skoku v daljino je bil Dernikovič (SŠTZU) šesti s 646 cm, kot že rečeno, pa je Brežičan Kurajič v skoku v višino zmagal.
ZMAGOVALCI — Na posnetku so trije prvouvrščeni z republiškega srednješolskega prvenstva v teku na 100 metrov; levo je Novomeščan Tomaž Božič.
handicap za 3- do 4-letne kasače, temelj 1:37,0:1. Dudka (Hočevar, Ljubljana), 2. Libero B (Crnkovič Brdo), 3. Perla B j Kosec, Komenda), 4. Mikan (Zagorc, Šentjernej); 2. dirka, mehanični handicap za dveletne kasače: 1. Antika MS (Slavič ml., Ljutomer), 2. Dimber (Mars, Posavje), 3. Lambreta (Hercog, Maribor)... 5. Fabio (Antončič, Šentjernej); 3. dirka, mehanični handicap za dveletne kasače: 1. Letja (Kukolj, Krapje), 2. Eko B (Vidic, Brdo), 3. Ardanida (Lešnik, Maribor)... 5. Palmir (Gregorina, Posavje); 4. dirka, časovni handicap za 3- do 6-letne kasače, temelj 1:32,0:1. Palestra I (Grantaša, Ljutomer), 2. Deklica (Plečko, Maribor), 3. Fini (Čebulj, Bled); 5. dirka; časovni handicap za 3- do 12-letne kasače, temelj 1:29,0: 1. Briška (Radkovič, Šentjernej), 2. Astro (Petrovič, Zagreb), 3. Fiso (Hrovat, Ljubljana); 6. dirka, časovni handicap za 3- do 12-letne kasače, temelj 1:26,0; 1. Fantast II. (Muhar, Zagreb), 2. Prakas (Pavšič, Posavje), 3. Pilatus (Novšak, Zagreb); 7. dirka, časovni handicap za 3- do 12-letne kasače, temelj 1:23,0: 1. Kitan B (Hojs, Ljubljana), 2. Talbot (Koprivnik, Maribor), 3. Eurovision (Vukašinovič, Zagreb); 8. dirka, kvalifikacije zahodne skupine za jugoslovanski kasaški derbi, avtostart za 4-letne kasače, 2.400 metrov: 1. Nena II. (Cvetko, Maribor) 1:22,7, 2. Askan B (Crnkovič, Brdo) 1:22,8, 3. Du-
PREKINJENA DIRKA
BREŽICE — Slabo vreme jo je v nedeljo pošteno zagodlo organizatorjem dirk za republiško prvenstvo v razredu do 125 in 250 ccm v motokrosu na progi v Prili-pah. Žirija je bila namreč zaradi razmočene proge prisiljena predčasno končati dirko, ki je v obeh kategorijah prinesla zmago Sentvidčanu Zajcu, medtem ko je bil v kategoriji do 250 ccm Brežičan Simon Avbelj četrti.
USPEH KARATEISTOV V BARIJU
NOVO MESTO — Skupina novomeških karateistov seje te dni vrnila iz italijanskega Barija, kjer so nastopili na turnirju v full contactu. Iztok Vorkapič je namreč v svoji kategoriji zmagal, Bečirovič pa je bil drugi. Glavni sodnik je bil Novomeščan Šemso Šehič, ki se bo septembra v švedskem Malmoeju pomeril v dvoboju za izzivalca svetovnega prvaka v super srednji kategoriji. Omenimo še, da sta nastop v Bariju novomeškim karateistom omogočili diskoteka Otočec in firma GMBH iz Stuttgarta.
V	soboto mirnopeški teki
V	času prireditve bo veljala tudi popolna zapora nekaterih cest — Start tekov ob 17. uri v Mirni Peči
itnim sfj" nske rt ibčin5^
rpn^i
i pi^j
S® .samoprispevkom?
Mlademu rodu telovadnico s
v
Brežicah premalo ^skrbijo za okolje
ni K.KLŽICE — »Bloudkovo priznanj ln srebrn' znak Zveze sindikatov Dom?arne Pr>znanji, ki mi ogromno ta denva’^tud' f°rrna'no potrjuje-pr’pia z,v>rn za šport tega mesta, kjer Sm i'Varn let,« zatrjuje Nikola žii J.-’ar)i^- Prepričan je, da si je zaslu-gr .ratLo predstavitev v časopisu. V aVi0I?,je Prišel iz Bosne, ko je kot se hC na i , banik v uniformi začel delati irav. v ^ na letališču v Cerkljah, ide P8' ne ^ Prostem času seje ogrel za šport--i # vduS,av,nosli- SPrva ga je najbolj na-45-1**? j tivmf■ n°g°met, kjer je več let ak-r. jonlJaM 'Bral. Za nogomet še dandanes levi	’ “a >ma v Brežicah vse možnosti
‘M
n^V«^'anrmet' vrst6 lct ?a, reinn
u prer ^—^ea^pri organizaciji delavskih
S
nnčelej setaf.U
športnih iger. Zelo rad sodeluje tudi pri drugih prireditvah, predvsem pri Slovenijadi in Emoniadi Žal mu je, da Brežice nimajo telovadnice in daje šolska pretežno zaprta za zunajšolsko uporabo. Že večkrat je predlagal, da bi si Brežičani morali postaviti telovadnico s samoprispevkom in tako podariti mladim rodovom nekaj vrednejšega od gostiln in kafičev, v katerih se mladina vse preveč zadržuje. V Brežicah bi morali po njegovem mnenju tudi bolj paziti na čistočo okolja, na hortikulturo. Morali bi izkoristiti, da je tam Agraria z vrtnarijo, ki jo pozna vsa Jugoslavija, in mesto odeti v zelenje in cvetje.
Zg • — “»a v Brežicah vse možnosti zdi azmah. Stadion ni izkoriščen in dvar mu "arobe, da ga Brežičani niso ške„,ratJ'a teden odstopili /agreb-kak r ^'"amu. Lahko bi zaslužili za d'nar zase. Nikola je zdaj sodnik
"Iftll p —
Nikola Smiljanič
MIRNA PEČ — Pisali smo že, da bo to soboto, 24. junija, v Mimi Peči pravi atletski praznik. Mimopečani so namreč skupaj z republiško atetsko zvezo iz ZTKO Slovenije organizatoiji tradicionalnih 8. mimopeških tekov, ki hkrati štejejo tudi za odprto prvenstvo Slovenije v malem maratonu in prvenstvo Slovenije v tej disciplini, obenem pa tekmovanje velja še za priznanje RTV Ljubljana »Kaveljc-korenina«.
Na startu bo kar 17 kategorij tekmovalcev, od mlajših pionirjev in pionirk do članov in članic ter veterank. Zadnji rok za prijavo je bil 19. junij, čeprav organizatorji sporočajo, da bodo upoštevali tudi naknadne prijave, vendar bo zamudnike zakasnela prijava za mali maraton veljala namesto 10.000 sedaj 15.000 din. Poglejmo še urnik prireditve: z soboto se bo pričelo že ob 9. uri s sestankom organizacijskega odbora, ob 15.30 bo seja častnega odbora in nato ob 16. uri še tiskovna konferenca. Start osmega mirnopeškega teka bo natanko ob 17. uri. Najprej bodo odšli na progo udeleženci malega maratona na 21 kilometrov in trimskega teka na 10 ki-
NAVZLIC PADCU ODLIČEN
TINJAN — Minulo nedeljo je bila v Tinjanu pri Kopru letošnja četrta dirka v motokrosu za pokal Alpe-Adria v razredu do 250 kubikov, hkrati pa tudi dirka v razredu do 80 ccm za republiško in državno prvenstvo. Slednje seje udeležil tudi član novomeškega AMD mladi Robert An-doljšek in vnovič opozoril nase. Potem.ko je v prvi dirki padel in navzlic temu zasedel 10. mesto, je v preostalih dveh vožnjah dvakrat pristal na tretjem mestu. Takšna uvrstitev mu je pripadla tudi v skupnem seštevku dirke za republiško prvenstvo, medtem ko je bil v tekmi za državno prvenstvo četrti z enakim številom točk kot tretjeuvrščeni Založnik.
ZMAGA NOVOMEŠKIH OBRTNIKOV
LJUBLJANA — Na obrtniških igrah Slovenije v namiznem tenisu — bile so v soboto, 17. junija, v Ljubljani — se je v močni konkurenci izvrstno izkazala ekipa Obrtnega združenja Novo mesto v sestvi Darko Jakopčič, Marjan Lukšič in Drago Blažič. Najprej sc zmagali v svoji skupini, kjer so premagali tudi ekipo Maribora, večkratnega prvaka teh iger, v finalu pa še ekipo Žalca in tako osvojili prvo mesto.
lometrov, ob 17.02 bo tek pripadnikov JLA na 3 kilometre dolgi progi, ob 17.06 bodo 1.500 metrov dolgo progo slekli starejši pionirji in pionirke, ob 17.20 pa se bodo na 600-metrski progi pomerili še mlajši pionirji in pionirke.
Organizacijski odbor ob tem sporoča, da bodo v soboto popoldne in zvečer veljale tudi omejitve prometa. Tako bo med
't.MtKMOttšKI TIK
16.30 in 20. uro popolna zapora ceste na trasi za mali maraton, ki poteka od Mirne Peči proti Jablanu do Brezove Rebri in Frate ter naprej do Globodola in nazaj v Mirno Peč. Prav tako bo med 16.30 in 18. uro zaprt promet na cesti 10-kilometrskega trimskega teka med Mirno Pečjo in Jablanom ter delom ceste, ki pelje iz Novega mesta do Mirne Peči. Udeleženci v prometu bodo na zapore in obvoze opozorjeni s prometno signalizacijo.
ŠPORTNI KOMENTAR
IN
Ikar se je odrekel zmagi
Presenetljiv razplet kvalifikacijske dirke za jugoslovanski kasaški derbi v Šentjerneju
Z velikimi obeti je bila v nedeljo pospremljena osrednja dirka konjeniške prireditve na šentjernejskem hipodromu, kvalifikacije za jugoslovanski kasaški derbi Vstopnice za finale, ki bo avgusta v Ljubljani so dobili štirje prvouvrščeni konji, štirje bodo v derbi prišli naknadno na podlagi kilometrskih časov, med njimi bo skoraj zanesljivo tudi Ikar, ki je pred štirinajstimi dnevi postavil imeniten kilometrski čas 1:19,5. To pa vendarle ne more izbrisati razočaranja nad razpletom nedeljske dirke v Šentjerneju, kajti mnogi so Ikarja postavljali za glavnega favorita, m koncu pa se je moral v zaradi zapleta in padcev ponovljeni dirki zadovoljiti s petim mestom.
Takšen razplet je še tolikanj bolj presenetljiv, če vemo, da sta Ikar in Drago Les v nedeljo dobila najboljše startno mesto, vendar sta se mu v ponovljenem startu odpovedala in dirko pričela z najslabšega mesta. Zakaj? Drago Les se je za ta korak odločil iz spoštovanja do tekmecev in zaradi bojazni. da nepredvidljivi značaj njegovega žrebca ne bi na startu povzročil
še kakšne nevšečnosti, nemara novega padca. Brez dvoma športna poteza, ki pa ga je stala boljšo uvrstitev, zelo verjetno celo zmago. Kajti prav Ikar je v ponovljeni dirki startal najbolje, toda preveč moči je porabil za vožnjo na zunanjem robu dirkališča, na koncu pa mu je ušla celo uvrstitev med najboljšo četverico konj, ki si je neposredno pridobila pravico do udeležbe v kasaškem derbiju v Ljubljani
Ikar in Drago Les sta tako plačala še en davek na neizkušenost, upajmo, da zadnjega V vrhunskem športu — to pa kasaški šport z nagradnim skladom 6,5 milijona dinarjev za prvo mesto na nedeljski dirki zagotovo je — pač velja pravilo, naj nasprotniki razmišljajo o tebi in ne obratno. Če bi Les v nedeljo ra vnal tako, ne bi podlegel pritisku in najboljšega startnega mesta prepustil drugim. Ne le da seje s tem odrekel zmagi in za naše razmere kar lepemu kupčku denarja, pač pa je s tem za slavje in užitke prikrajšal tistih tisoč najzvestejših prijateljev konjeniškega športa, ki jih niti dež ni ustavil na poti do hipodroma.
B. BUDJA
ČOLNARSKI MARATON
ŽUŽEMBERK — Kajak-kanu klub Žužemberk bo pripravil to soboto na Krki čolnarsko prireditev v okviru mednarodnega kajakaško-kanuističnega maratona na treh slovenskih rekah. Tekmovalci bodo na prvi preizkušnji startali ob 13. uri v vasi Krka in pot zaključili predvidoma ob 17. uri v Žužemberku. Tu bo družabni večer, tekmovalcem, ki bodo premagali Krkine brzice, pa bodo podelili srebrne medalje. Dan prej, torej v petek, bo podobno tekmovanje na Kolpi. Čolnarji se bodo podali na pot ob 16.30. pri Osilnici, njihov cilj pa bo tri ure pozneje v Brodu na Kolpi. V nedeljo, 25. junija, bo na Savinji tretji čolnarski maratonski preizkus.
KOLESARSKI MARATON
SLOVENSKA BISTRICA — V počastitev dneva borca in 46-letnice zadnjega boja junaško padlega Pohorskega bataljona bo v torek, 4. julija, tradicionalni 9. kolesarski maraton. Proga okoli Pohorja bo dolga 150 kilometrov, udeleženci pa lahko nanjo kreneje iz Maribora. Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic. Vitanja. Mislinje, Slovenj Gradca. Dravograda. Radelj in Ruš. Vsak udeleženec, ki bo progo prevozil v desetih urah, bo prejel spominsko medaljo.
Prva
mednarodna zmaga Krnčeve
Poleg deklet uspešni tu-_________di fantje_______
NOVO MESTO — Novomeška ženska kolesarska vrsta je minuli vikend dosegla sijajen uspeh. Na veliki mednarodni dirki v italijanskih Udinah, kjer je nastopilo 50 najboljših kolesark iz Italije, Avstrije in Jugoslavije, je namreč zmagala Marija Krnc, medtem ko je bila Marjeta Sajevec 4., njena sestra Martina pa 8. Ker so skupaj startale mladinke in članice, je jasno, da je bila Krnčeva prva tudi v mladinski konkurenci, Pavličeva pa je bila tu tretja. Jasno tudi, daje veliki ekipni zmagovalni pokal pripadel KD Krka.
Dokaj naporen in uspešen je bil vikend tudi za fante, ki so vozili v Celovcu. Petkovo kriterijsko dirko je dobil Zahodni Nemec Schmidt nad Čepurnovom (Sovjetska zveza), Robič je bil 12., Judež (oba Krka) pa 14. Dan kasneje, v soboto, je bilo na 100 kilometrov dolgi progi še odprto prvenstvo Avstrije v ekipni vožnji. Med kar 29 ekipami iz osmih držav je Krka zasedla odlično tretje mesto, koliko velja ta rezultat, pa pove podatek, da so bili za kr-kaši tudi reprezentantje ČSSR, Sava je bila denimo osma, Rog pa trinajsti. Za No-vomeščane so vozili Papež, Šebenik, Božič in Robič.
Naporni kolesarski vikend je bil končan v nedeljo z dirko na 120 km dolgi progi, na kateri je nastopilo 150 tekmovalcev iz osmih dražv. Zmagal je Stiks iz ČSSR, od Jugoslovanov pa so bili: Robič (Krka) tretji, Premužič (Rog) četrti, Gli-var osmi in Papež (oba Krka) dvanajsti.
TURNIR V STRAŽI
STRAŽA — TVD Partizan iz Straže organizira v nedeljo, 25. junija, turnir v malem nogometu. Turnir se bo pričel ob 8. uri. Prijave sprejema organizator pred tekmovanjem, ko bo tudi žrebanje. Zmagovalno ekipo čaka odojek.
Elan prihodnjo sezono v prvi republiški ligi
Nogometaši Elana prvaki območne lige!
NOVO MESTO — Nogometašem novomeškega Elana je uspel veliki met. Po toliko letih neuspešnega čakanja in agonije si je enajsterica Elana prav v zadnjem kolu zagotovila naslov prvakov zahodne skupine območne nogometne lige, kar seveda pomeni tudi vstop v I. slovensko nogometno ligo!
Novomeščani so v nedeljskem zadnjem kolu gostovali v Naklem in igrali neodločeno 0:0, le malokdo pa je verjel, da bo ta izid zadostoval za slavje. Ko pa je iz Ajdovščine prišla novica, da je tamkajšnje Primorje z 1:0 ugnalo dotlej vodilni klub Jadran Lama, veselja kar ni hotelo biti konec. Novomeški nogomet ima torej predstavnika med najboljšimi republiškimi ligaši. Dodajmo za konec še, daje Bela krajina v zadnjem kolu igrala doma s Postojno 0:0.
Milan Travnikar
Prodor
metliških
kegljačev
Kegljaški klub Metlika med boljšimi športnimi kolektivi v regiji
METLIKA — V metliški občini je malo športnih kolektivov, zato je še toliko bolj razveseljivo, če kateri od teh dosega lepe uspehe in se uvršča med boljše tudi v regijskem merilu. Tak je gotovo Kegljaški klub Metlika, ki obstaja že 16 let. Zlasti zadnjih 5 let pa so metliški kegljači močno napredovali in spadajo med boljše športne kolektive v dolenjski regiji.
»Sedaj šteje klub okoli 40 članov; od tega je kakih 15 tekmovalcev, v standardni tekmovalni ekipi pa je 8 članov,« je povedal novi predsednik kluba Milan Travnikar. Žadnjih pet let so metliški kegljači prvaki dolenjske območne kegljaške skupnosti, v zadnji sezoni so se za naslov prvaka borili s Trebnjem, ki so jih premagali v tretji tekmi. Metličani so tudi zmagovalci Dolenjske v borbenih igrah, to je v tekmovanju, ki ga prirejajo ob praznikih občin iz dolenjske regije. Tudi v tekmovanjih posameznikov sc Metličani dobro izkažejo, tako so na primer na močnem odprtem Mercatorjevem prvenstvu njihovi tekmovalci osvojili prvo, tretje in četrto mesto, Janko Popovič in Željko Goleš pa sta se kot prvaka Dolenjske v parih uvrstila na republiški finale v tekmovanju parov. Metliški kegljači so nastopili celo na tekmovanju za jugoslovanski pokal in se tako kot ekipa uvrstili na republiško finalno ekipno tekmovanje. Sedaj se pripravljajo za kvalifikacije za 2. slovensko ligo.
»Še posebej je klub napredoval letos, ko se nam je pridružilo nekaj kvalitetnih kegljačev iz Semiča, ki so prej tekmovali za Rudarja iz Črnomlja tej sezoni smo na tekmi podrli povprečno čez 5000 kegljev, kar je 200 do 300 podrtih kegljev več kot osule ekipe. Z rezultati smo lahko še posebej zadovoljni glede na pogoje, v katerih naš klub deluje,« pravi Travnikar. Metličani namreč nimajo svojega kegljišča, tako da kot domačini na stopajo in trenirajo na kegljišču v Ka nižarici ali Novem mestu. V sezoni je vsak tekmovalec najmanj trikrat na teden zdoma.
Metliški kegljači se zavedajo, da takih uspehov ne bi dosegli brez svojega skrbnega pokrovitelja, metliške ga Novolesovega tozda.
iTELEVIZIJSKI SPOREDI
::& -------------------------------'---------------------------- — -----------------— “ —-------------------------------------------.*?:
TELEVIZIJA SI PRIDRŽUJE VSE PRAVICE DO MOREBITNIH SPREMEMB PROGRAMA
PETEK, 23. VI.
16.05	- 1.25 TELETEKST 16.20 VIDEOSTRANI
16.30	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.00 DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.55	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
20.15 V HRIBIH SE DELA DAN... KONTRASTI NA VRŠIČU, dok. serija, 6/8
20.55	KRIMINALNA^ZGODBA, ameriška nanizanka, 3/20
21.40 ŠTIRJE ELEMENTI: VODA
21.55 DNEVNIK 3	.
22.15	POLETNA NOC
UBOGA MALA BOGATASINJA, 6., zadnji
del nadaljevanke
0.00 TEŽKI ČASI, ameriški film
Zgodba je postavljena v leto !930v New Orleans, v čas velike gospodarske krize. Glavni junak Chaney seje pripravljen pretepati za denar. Ti dvoboji niso vedno pošteni, saj profesionalni kriminalci, ki so tudi menežerji, nočejo, da bi stvari potekale drugače, kot so si zamislili. Glavno vlogo igra Charles Bronson.
1.15	VIDEOSTRANI
23.20 Satelitski programi
TV ZAGREB
DRUGI PROGRAM
17.50 TV kavarna (ponovitev) 18.50 Pesem od rojstva (ponovitev) 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče — 20.35 Skupščinska kronika 20.55 Mali koncert 21.25 En avtor, en film 21.55 Hanžekovičev memorial v atletiki
8.15 Poročila	8.20 TV koledar - 8.30 Dom
brez doma	9.00 Nedotakljivi 10.00
Športnik Billy 10.25 Risanka 10.30 Darovi človeka	11.00 Zabavnoglasbena oddaja
11.45 Vojaki (3. del dok. serije) — 12.40 Zgodbe starih mest — 13.10 Risanka — 13.25 Resna glasba 14.25 Dom brez doma 14.55 Znanost: Ekološka karavana 15.30 Poročila 15.40 Program plus (ponovitev) — 17.40 TV koledar 17.50 Dnevnik 1 — 18.05 Številke in črke 18.25 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik 2	20.00 Vrnitev Sherlocka
Holmesa (3. del nanizanke) 20.55 Rock tea-tron 89	21.25 Dnevnik 3	21.45 Kulturni
magazin 22.50 Program plus: Shaka zulu; AIo, alo; Erotični magazin 0.50 Poročila
SOBOTA, 24. VI.
15.45	1.45 TELETEKST
16.00	VIDEO STRANI
16.10	POLETNA NOČ. ponovitev
17.05	TEDNIK, ponovitev
18.00	DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE, ponovitve
19.05	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2 19.59 UTRIP
20.20 ŽREBANJE 3x3
20.30	GIDEONOVA TROBENTA, ameriški film
Gideon je asketski možakar, ki ga obdolžijo, da je v igralnici spraznil igralne avtomate, najde
se tudi nekaj prič, ki so to pripravljene potrditi. Ni sicer posebno izobražen, a dovolj razumen, da misli, da bodo njegove izjave potrdile resnico in da bo oproščen krivde. Brani se sam, ker mu odvetnika zavrnejo, in Gideon mora v zapor. V zaporu ure in ure preživlja v knjižnici, kjer študira zakone, da potem napiše obširno pritožbo na vrhovno sodišče. Film je posnet po resničnem dogodku.
22.15 DNEVNIK 3
22.35	POLETNA NOČ
ŠCHWARZWALDSKA KLINIKA, nemška nadaljevanka. 24/48
SAMO BEDAKI IN KONJI, angl. nanizanka. 3/13
1.35	VIDEO STRANI
18.00 Kako biti skupaj 18.30 EP v košarki 23.00 Satelitski programi
TV ZAGREB
DRUGI PROGRAM
14.45 Motodirke (posnetek in prenos iz Assna)
9.15 Poročila — 9.20 TV koledar - 9.30 Vrnitev Sherlocka Holmesa (3/7) — 10.20 He-man in osvajalci vesolja 10.45 Risanka — 10.55 Program plus (ponovitev) — 12.55 Zabavni program 14.25 Zdravoteka — 14.30 Dag mar (nemški mladinski film) — 16.00 Sedem TV dni 16.45 Dnevnik 1 — 17.00 Narodna glasba — 17.30 Ljubezenske zgodbe - 18.30 Teleobjektiv 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 V zadnjem hipu (ameriški film) — 22.05 Dnevnik 3	22.20 Zvezdni prah (zabavna oddaja)
23.10 Program plus: Nočna straža (ameriški film) 1.10 Poročila
NEDELJA, 25. VI.
22.45 TELETEKST
9.00	13.55 in 14.05 9.15 VIDEOSTRANI
9 25 OTROŠKA MATINEJA
10.45	BOLJŠE ŽIVLJENJE, 3. del nadalje-vanke
11.30	DOMAČI ANSAMBLI: ALPSKI VEČER 89, 3. oddaja
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.00	SAN REMO 89, zabavnoglasbena oddaja
13.45	VIDEOSTRANI 14.20 VIDEO STRANI
14.30	BRATJE MARX: VELEBLAGOVNICA, ameriški film
15.50 ZAPISANI ŠOLI. 3. del češkoslovaške
nadaljevanke
17.00	DNEVNIK 1
17.05 POSLOVNE INFORAMC1JE I7.IOPOSTOJNA: FURMANSKI PRAZNIK
18.50	RISANKA
19.00	TV MERNIK
19.30	DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 POLETNI 3x3
20.50	EP v KOŠARKI, prenos finalne lekme
22.30	PORČILA 22.35 VIDEOSTRANI
19.00	Da ne bi bolelo: Predporodna zaščita in carski rez 19.30 Dnevnik 20.05 Svet brc/ meja (angl. dok. serija)^ 20.55 Poročila
21.00	Poezija 21.35 Športni pregled 22.25 Satelitski programi
TV ZAGREB
DRUGI PROGRAM
9.20 Poročila 9.30 Nedeljsko dopoldne
11.00	Kmetijska oddaja 12:00 Izobraževalni program 13.00 Rosovski (serijski film)
14.00	Nedeljsko popoldne 16.30 Potopis
17.05 Igrani film 18.45 Risana serija
--------- ------------------
Opomba: 18.55 EP v košarki, če YU za 3. mesto 10.00 Danes za j utri	13.00 Športno popoldne
19.10 TV sreča 19.30 Dnevnik 20.00 Tovarišica ministrica (7/7)	21.00 Igrani film
22.30 Dnevnik 22.50 Program plus 0.55 Poročila
PONEDELJEK, 26. VI.
ALO. ALO, 4/13 1.10 VIDEOSTRANI
16.05	1.20 TELETEKST 16.20 VIDEOSTRANI
16.30 POLETNA NOČ, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	MOZAIK: ZRCALO TEDNA, UTRIP 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.15 RISANKA
d9.30 DNEVNIK 2
20.05	MLADA MOČ, drama TV ZG
21.10	OSMI DAN 21.50 DNEVNIK 3
22.10	POLETNA NOC SCHWARZWALDSKA KLINIKA. 25/48
DRUGI PROGRAM
17.45 Po brezkončnosti sveta: Azija 18.15 Svet športa — 19.30 Dnevnik 20.00 Slovesna akademija ob 600-letnici kosovske bitke 20.30 Kosovski boj (jugosl. film) 22.30 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.15 Poročila 8.20 koledar 8.30 Pravljica
o carju Saltanu 9:00 Poletni program 10.30 Darovi človeka (dok. glasbena serija)
11.00 Videoklub 12.10 Miloš Vuškovič (oddaja iz kulture) — 12.40 Narodna glasba 13.25 Trivialna glasba 14.25 Pravljica o carju Saltanu 14.40 Miti in legende	14.55
Izobraževalna oddaja 15.30 Poročila 15.50 Program plus (ponovitev)	17.50
Dnevniki - 18.05 Številke in črke 18.25 Serija o kosovskem boju (1/3)	19.30 Dnevnik 2	20.00 Slovesna akademija ob 600-
letnici kosovske bitke 20.30 Kosovski boj (jugosl. film) 22.30 Dnevnik 3	22.50 Informativna oddaja za goste iz tujine	22.55
Program plus 0.50 Poročila
TOREK, 27. VI.
16.05	1.30 TELETEKST
16.20	VIDEO STRANI
16.30	POLETNA NOČ, ponovitev 18.00 DNEVNIK I
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 MOZAIK
18.30	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	KLAN, francoska nadaljevanka. 1/6 Marseille v petdesetih letih. Cesar Manotte,
ugleden možak pri petdesetih, lastnik luksuznega kabareta, ljubeči soprog in ognjeviti ljubimec
očarljive pevke v njegovem lokalu, se zaplete v posle z ameriškimi in italijanskimi mafijaši. To mu povzroči precej nevšečnosti, še posebej, ko izve, da sta tudi njegova sinova vpletena v umazane posle...
21.05 MEDNARODNA OBZORJA. AMERIKA, 1. del 22.00 DNEVNIK 3 1.20 VIDEO STRANI
TV ZAGREB
DRUGI PROGRAM
Opomba: NVimbledon. tenis 18.00 Beograjski TV program 19.00 Naša pesem v 19.30 Dnevnik 20.06 Žarišče 20.35 Žrebanje lota 20.40 Večer sečuanske TV
8.15 Poročila - 8.20 TV koledar 8.30 Oddaja za otroke 9.00 Serijski film 10.30 Darovi človeka 11.00 Zabavna glasba
11.55	Reportaža 12.25 Glasbena oddaja
12.55	Izobraževalna oddaja 14.Z5 Dokumentarna oddaja - 14.55 Izobraževalna oddaja
15.30	Poročila 15.40 Program plus (ponovitev) 17.50 Dnevnik 1 — 18.05 Številke in črke 18.25 Serija o kosovskem boju (2/3)
19.30	Dnevnik 2 — 20.00 Loto — 20.05 Igrani film 21.40 Dnevnik 3 — 22 00 Teme in dileme (kontaktni magazin) 23.00 Program plus 1.35 Poročila
SREDA, 28. VI.
12.30	14.30 in 16.05 1.10TELETEKST 12.45 VIDEOSTRANI
12.55 GAZ1MESTAN: ŠEST STOLETIJ OD BOJA NA KOSOVU, prenos
14.30	VIDEOSTRANI
16.20	VIDEOSTRANI
16.30	POLETNA NOČ, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	MOZAIK
18/0 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	FILM TEDNA: ČAKAJOČ V VICAH,
kanadski film
Film obravnava življenje črncev v Kanadi. Temnopolto prebivalstvo v Kanadi je na obrobju družbenega življenja in njegovi problemi so predvsem socialni. Režiser je film posnel z naturšČiki.
21.50 DNEVNIK 3
22.10	POLETNA NOC
1.10	VIDEO STRANI
SZ.Svet
TV ZAGREB
DRUGI PROGRAM
18.00 Studio Maribor 19.00 Big band RTV Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.35 Antologija slovenske violinske glasbe 21.10 Svet poroča 22.10 Nogomet
8.20 Poročila	8.25 TV koledar	8.30 Oddaja za otroke	9.00 Igrani film	10.30 Da-
rovi človeka 11.00 Zabavna glasba 11.45 Dokumentarna oddaja 12.15 Narodna glasba 12.45 Kulturna oddaja 13.25 Resna glasba 14.25 Oddaja za otroke 14.55 Izobraževalna oddaja 15.30 Poročila 15.50 Program plus (ponovitev) 17.50 Dnevnik 1 18.05 Številke in črke 18.25 Serija o kosovskem boju (3/3)	19.30 Dnevnik 2
20.00	Filmski večer	22.35 Dnevnik 3
23.00	Program plus 1.00 Poročila
ČETRTEK, 29. VI.
16.05	2.00 TELETEKST
16.20	VIDEO STRANI
16.30	POLETNA NOČ, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	MOZAIK
18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
vu.uj DENAR, zadnji tlel nadaljevanke 2140 TEDNIK 22.30 DNEVNIK 3
22.50	POLETNA NOČ
1.50	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
18.00 Beograjski TV program 19 00 Čas, ki živi 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.35 Mali koncert 20.50 Oči kritike 21.20 Prisluhnimo tišini 21.50 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.15 Poročila - 8.30 Čarobni oklep 9.00 Igrani film - 10.30 Darovi človeka 11.00 Zabavna oddaja — 12.00 Obstanek 12.30 Mali koncert narodne glasbe — 12.45 Avtoma-nija — 13.25 Resna glasba — 14.25 Otroška serija — 14.55 Izobraževalna oddaja - 15.30 Poročila 15.50 Program plus (ponovitev) 17.50 Dnevnik I 18.05 Številke in črke 18.25 Serijski film 19.30 Dnevnik 2	20.00
KOROŠKI SLOVENCI V ŠOLI SLOVENŠČINE
ZMAJEVE OTROŠKE IGRE
Zavod za šolstvo je sprejel pobudo za organizacijo poletnih jezikovnih počitnic Slovenščina v Sloveniji ali poletna šola slovenščine. Potekala bo na naši šoli od 16. julija do 5. avgusta. Učence, stare od 10 do 14 let, bodo sprejeli na svoje domove novomeški osnovnošolci. Koroški učenci bodo imeli na dan po tri šolske ure pouka, njihov program pa obsega tudi celodnevno ekskurzijo v Ljubljano in po dolini reke Krke, poldnevni izlet na Trško goro, popoldansko ekskurzijo, dve predavanji in koncert.
DARJA PAVLIN, 8.b OŠ 15. divizije Novo mesto
Po šoli seje kot blisk razširila novica, da je naša Danica Strgar osvojila na natečaju Zmajevo pero, ki so ga razpisale Dječje novine iz gornjega Milanovca, prvo nagrado v zveznem merilu. Nagrajenka se bo skupaj z mentorico udeležila dvodnevnega programa v okviru Zmajevih otroških iger v Novem Sadu. Obiskali bodo grob Jovana Jovanoviča-Zmaja v Sremski Kamenici, si ogledali Zmajev muzej, Pe-trovaradin, srbsko narodno gledališče in predstavo. Prisostvovali bosta otvoritvi ige. in svečani podelitvi nagrad, kjer bo Danica prebrala zbranemu občinstvu svojo nagrajeno pesem o prijateljstvu.
GORAZD BALAS, 7.b OŠ Artiče
NASTOPILI SMO V AVSTRIJI
L 16
Politični magazin 21.00 Zabavnoglasbena 2 15
oddaja 22.15 Dnevnik 3	22.35 Program
plus 0.35 Poročila
PETEK:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
10.30	Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte,
12.30	Novice, 13.30 Športna oddaja,
14.30	Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice^ Minute s klasiko, 17.00 Tema,
17.30	Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
PONEDELJEK:	#
8.00 Marketing program Studia D.'" IV ^ Redni program Studia D, Pesen) J* "-SEJ 10.30 Novice, 11.00 Strižemo zas,0S ponovitev oddaje, 12.30 Novice, |J-Sportna oddaja, 14.30 Novice, _15."i sem tedna, 16.30 Novice, Lestvica"! no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, ^ Kronika, 18.30 Biba, TV spored dafl
SOBOTA:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in
ČESTl
ČETRTEK:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
10.30	Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika,
18.30	Biba, TV spored danes.
senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30
Novice, 15.T5 Pesem tedna, 16.30 Novi-
ce, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
NEDELJA:
8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalce-
TOREK:	J
8.00	Marketing program Studia D,. Redni program Studia D. Pesem JJ j “' 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30FJ u'ie Z9 varjamosez... 14.30 Novice, 15.15PJ tedna, 16.30 Novice. Minute s Wl, S6|
17.00	Tema, 18.00 Kronika, 18.301^ j .
TV spored danes.	1 j'
8.00	Marketing program Studia D. ^'Cn' Redni program Studia D. Pesem p
10.30	Novice, 11.00 Prispevki iz g<> ^Orne darstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasm Vanja r ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem r3jo pr
16.30	Novice, Čestitke in želje naših7 Osnovi lušalcev, 17.00 Strokovnjak v stj licitac
——» Kočsv
očev uro pn
9«, J|
UftOO/iaftoor
LjJb,
PELA NAM JE DORIS URBANČIČ
25. maj je bil na OS Metlika pravi dan mladosti. Učenci od 1. do 6. razreda so se pomerili v športnih igrah, učenci 7. in 8. razreda pa smo odšli v OŠ Podzemelj, kjer smo bili sprejeti v ZSMS. Potern nam je v Metliki zapela Doris Urbančič. Člani modelarskega krožka so po končanem pevkinem nastopu izstrelili nekaj rakevt.
DUŠKA DIZDAREV1C, 7. a OŠ Metlika
Z INTEGRALOM PO SLOVENIJI
Naša šola je dobila Integralovo nagrado: avtobusni izlet na 250 kilometrov dolgi progi po Sloveniji. Glavni cilj je bila ena najlepših dolin na svetu — Logarska dolina. Prvi večji kraj, kjer smo se ustavili, so bile Trojane. Saj poznate trojanske krofe? Sicer pa je v antični dobi tod vodila znamenita rimska cesta, kije povezovala Italijo in Panonijo. Na mesto Atrans, kije stalo v tem kraju, spominja veliko arheoloških najdb. Od tod nas je pot vodila do Polzele, Mozirja (tu smo si ogledali znameniti Savinjski gaj) in vse do Gornje Savinske doline. Na koncu Logarske doline smo si ogledali slap Rinka. Spoznali smo Savinjo, njeno flosarsko preteklost, klimatsko letovišče Ljubno ter letovišče in kanjon Igla s koničasto skalo, pod katero je presihajoči studenec. Nazaj grede smo se ustavili v Radmirju, kjer smo si v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija ogledali dragocene mašne plašče. Potovanje smo zaključili v deževnem Kamniku.
NATAŠA LOVŠIN, OŠ Ribnica
PEPELKA V SODOBNI PREOBLEKI
SEVNICA — Na slovesnost ob podelitvi bralnih značk je sevniška osnovna šola Savo Kladnika povabila tudi znano ilustratorko Jelko Reichman. Učenci so gostjo in ostale prijetno presenetili z uprizoritvijo posodobljene Pepelke. Za zanimivo predstavo ima poleg učencev, ki so nastopili, največ zaslug učiteljica Jelka Slukan.
PESNIK NA OBISKU
Ob podeljevanju Župančičeve bralne značke nas je obiskal pesnik Tone Pavček. Pripravili smo lepo proslavo. Učenci so recitirali njegove pesmi, nastopila sta naš pevski zbor in plesna skupina. Š pesnikom smo se tudi pogovaijali. Zelo zanimivo nam je pripovedoval o svoji mladosti in pesnikovanju.
EVAvKULOVEC, 3. b OŠ Jožice Venturini Vavta vas
NAJPREJ ZA VINO
KOČEVJE — V ponedeljek in torek, 19. in 20. junija, je bila v avli kočevske srednje šole razstava izdelkov, ki sojih pri praktičnem pouku naredili učenci 1. in 2. letnika lesarske šole. Izdelki so bili tudi naprodaj, najprej pa so pošla stojala za vinoteke, ki so bila razprodana, še preden so razstavo odprli. Manj zanimanja je bilo za škatle za orodje, omarice za kasete in za kruh, pručke in še nekatere izdelke.
SEMIŠKI PASTIRČKI GREDO V ŠIBENIK
Naša rojakinja Lenčka Kuper, ki živi v Avstriji, piše pesmi. Skladatelj Slavko Mihelčič je nekatere od njih uglasbil. Pevski zbor glasbene šole Trebnje seje nekatere od njih naučil. Potem smo pesnico povabili na koncert. Zapete pesmi soji bile všeč, zato nas je povabila v Avstrijo. Tam sta nastopila otroški in mladinski pevski zbor. Skupaj s Kupcrjevo smo obi-
skali slovensko gimnazijo, potem pa smo :vSk ~
se odpeljali še v Škocjan. Potem smo tam tudi nastopili. Zvonka Falkner nas je predstavila, pevovodkinja Tatjana Mihelčič pa nam je dirigirala.
BISERKA ŠKARJA, 6. r.
Šentrupert
SEMIČ — Mlajša folklorna skupina semiške celodnevne osnovna šole je v letošnjem šolskem letu oživila pastirske igre nekdanjih belokranjskih pastirčkov. Strokovna komisija je pohvalila njihovo izvirnost in tako so se predstavili tudi v Cankarjevem domu, izbrani pa so bili tudi za nastop na jugoslovanskem festivalu otroka, ki ga bodo imeli 30. junija v Šibeniku. Poleg Semičanov bodo iz Jugoslavije folkloro zastopali le še skupini iz Zagreba in Siska, Belokranjci pa se bodo predstavili s spletom Praznično leto, ki ga sestavljajo tri zaključene celote, in sicer zeleni Jurij, križevo in igre na dvorišču. Da bo 24 nastopajočih iz Semiča lahko dostojno zastopalo svoje slovenske vrstnike v Šibeniku, so denarno pomagale republiška zveza kulturnih organizacij ter občinska raziskovalna in kulturna skupnost.
Danes sejem
Na Loki v Novem mestu bo veliko lepega za male denarce
NOVO MESTO — Na igrišču Loka se bo danes ob 16. uri pričel 1. bolšji sejem in počitniški žur, ki gaje pod pokroviteljstvom GIP Pionir pripravila Zveza prijateljev mladine. To popoldne bodo na svoj račun prišli vsi tisti osnovnošolci in srednješolci, ki bodo želeli tako pričeti težko pričakovane počitnice. Na Loki pa priložnosti za to ne bo manjkalo. Asfaltna plošča košarkarskega igrišča bo spremenjena v tržnico, kjer bo mogoče trgovati za malo denarja. Zanimiv bo že sprehod med stojnicami, kogar pa to ne bo pritegnilo, bo lahko spremljal program na velikem odru. V šestih urah se bo zvrstilo osem glasbenih in štiri plesne skupine, pele bodo Nastja in Sandra, Majda Arh in Tanja Ca-serman. Vredno si bo ogledati tudi modno revijo, ki sojo z izdelki Novo-teksa in trgovine Julija pripravili mladi manekeni sekcije Doma JLA. Vmesni čas bo veljalo izkoristiti med gostinskimi in drugimi stojnicami. Cene bodo »trgovinske«, saj bo steklenica coca-cole le 5000 din, ora bo 3000 din, steklenica piva pa 7000 din. Ob lepem vremenu (ob dežju bo prireditev prestavljena na naslednji dan) organizator pričakuje kar precejšnje število obiskovalcev. Mnogi se bodo na Loko pripeljali z osebnimi avtomobili. Parkirišč ne bo, zato pa bo možno pustiti vozila na parkirišču stadiona bratstva in enotnosti in se nato prek konzolnega mostu peš odpraviti na prireditev.
J. P.
JAVI
0SEI
*AS'
letnik
km
zklicn
■. .en
[-'citat NOVC .Ogted
SREČA V ŠAJTRGI — Medte«? Na |jcj nekatere (trebanjske občinske) j"JPOob|j
nOVe	i.nračonlP. PVirAi:
premlevajo vprašanje, *JVar§£j omogočati otrokom kar se da Poroda oštvo, se mladež znajde R£LVo2i|r
no otroštvo, se mladež znajde P?„»Vo?i|r
niču že ne pustijo, da bi jim bilo čas. Vprežejo se v šajtrgo in godivščinam naproti. Mladi nade neži sicer hodijo v vrtec, malo s° Rgp celo v prvi razred. (Foto: M. ^ ^
iv U|
|pb;at
foizn/j
PRIZNANJA NAJBOLJ UREJENIM IN PRIJAZNIM
STRAŽA — Osnovna šola Jožice Venturini in Turistično društvo Straža sta ob dnevu mladosti pripravila skupno proslavo, na kateri so podelili priznanja za najlepše urejene vrtove, balkone in naselje v KS Straža. Priznanje za najlepše urejeno naselje je dobil Potok, posebno priznanje za najbolj prijazno v uslužnostni dejavnosti je dobila Jožica Darovec iz frizerskega salona, za najbolj prijazni prodajalki sta bili proglašeni Anica Lavrič iz KZ Krka in Štefka Pavlin iz Dolenjke, za najbolj prijazen kolektiv je bil izbran kolektiv Ljubljanske banke, priznanje pa je prejel tudi kolektiv Straške pošte za sodelovanje v vseh akcijah Turističnega društva.
KONEC ZA OSMOŠOLCE -7 bodo odšli na zaslužene počitnic 0 di novomeški šolarji. Klopi uče jjpbirj
osmih razredov pa so že tedeh ^_
prazne. Misli osmošolcev so ** „ merjene v poklic. Za nadaljevanj 1 lanja so se že odločili, če so |Z J prav, pa bodo čutili tudi p°,e|n'\(jl bodo iskali zaposlitev. Tina Dni® 1 sliki) je bila vsa leta odličnjakinj 'IL^ zaključni prireditvi, ki so jo v popoldne pripravili šolarji KaU® j pena, pa je prejela priznanje Vabi Rupena kot vsestranska in vZ učenka. (Foto: J. Pavlin)	D|p
&
ST!
SLIKA ZA SPOMIN — Da se bliža konec šolskega leta, napovedujejo fotografi, ki te dni hodijo po šolah in slikajo šolarje za spomin na šolsk
-T < I	___,a_Sl! ..X_*_________1____MA«i:Xlrn ni-nnoitd §()lc> ' V
Takole so se postavili učenci enega od razredov metliške osnovne A. B.)
PIKNIK V ŽABJAKU — Romski otroci, ki obiskujejo vrtec in n,a °.^a# st romskem naselju in v šoli Bršljin, so imeli v ponedeljek s svojimi tov®11 0| vesel zaključek napornega leta. Na veliko so plesali in peli, pripravili so Qf vo svojih pisnih in likovnih izdelkov v kontejnerju in nasploh je bil to z ^ Rome veliki dan. (Foto: J. Pavlin)
t. 25 (2079) 22. junija
B0$
f---------------------------------------
Mercator - Kmetijsko gospodarstvo Kočevje
ia, j dan*
TOZD Govedoreja
D, 10
:m’te0 Pr°da na javni licitaciji
.30Pi' Qn& 29.6.1989 osnovna sredstva:
15Pj
■ iobI 1' Ser>ik, izklicna cena	1,250.000 din
steljnik, izklicna cena	7,500.000
3- kombibus — 16111MV, let. 1979, nevozen, izklicna cena	8,750.000
‘z ^r°!T1etni davek ni vračunan v izklicni ceni. Pravico do sodelo-Glasj ,anla na licitaciji imajo pravne in fizične osebe. Udeleženci mo-Pred licitacijo položiti kavcijo v višini 10% od izklicne cene ffJ^ovnega sredstva.
^j uvitacijabo v ponedeljek, dne 29.6. ob 11. uri v obratu Mlaka pri ®vju. Ogled kmetijske mehenizscijG in sGnike j© možGn ©no
i'Hnovoles
JJZD FINALNA PREDELAVA LESA r~rat miz »BOR«, Krško
sklepu delavskega sveta objavlja
&VNO LICITACIJO za prodajo 7?IINEGA avtomobila kombi ZASTAVA 850 AK,
1982, v voznem stanju, nergistriran, prevoženih 56.000
|km
Iglici
li iri)“n? cena je 3,000.000 din.
bo v torek, dne 27. 6. 1989, ob 11. uri na sedežu — Onio?LESA-.OBRAT MIZ »BOR«, Krško.
Mg	Je možen 1 uro pred pričetkom licitacije v Krškem.
»	. "Cliaci ahkn QoHo 11 iinir» nhroni in Hri i7honnr\ro\/no ncoKo o
poS'Vn7?ia a se Vr^' P° s*stemLJ »vidGno-kupljGno«.
^ avok -e treba Plačatl In prevzeti v 5 dneh po prodaji. Prometni , nnr eK ln stro^kG prenosa lastništva plača kupec. ilO-j
Luz>'Republiški sekretariat
notranje zadeve SR Slovenije I uPravi za notranje zadeve Novo mesto:
/o°ya prosta deta in naloge za nedoločen čas s polnim de-
a
tehnika zvez
" končan program 4-letnega izobraževanja elektrotehnične smeri — šiblci tok " 2 leti delovnih izkušenj
j2- SNAŽILKE
" končna osnovna šola Poskusno delo
karv$-?^°^nih P09°ie.v P° zakonu o delovnih razmerjih morajo 2adev h' lzpolnievati P°9oje po 84. člena zakona o notranjih
dneh6 Vlo?.e z živlienjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 —JuSs . P.° objavi Upravi za notranje zadeve Novo mesto, Jerebo-mice''o .-Novo mesto.
učefld'zbirik °^ave bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po
i
J
P
» že ---
-----
Sgff3[
al p^RADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
j£v>bi ^ sodelovanju:
5'RLOMIRANEGA gradbenega inženirja lil ShLGRADBENEGA INŽENIRJA in „ lil »OMIRANEGA STROJNEGA INŽENIRJA ALI
H ^trojnega inženirja
||La delo na področju razvoja novih tehnologij in proizvodov ter r ^EKTROINŽENIRJA ALI ELEKTROTEHNIKA za delo na pod-CJU elektroenergetskih instalacij v organizaciji.
Varv m° kreativno delo, možnost profesionalnega izpopolnje-p nJa in stimulativno nagrajevanje.
(ioMene Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovski od-i e|ek DSSS, Kettejev drevored 37,15 dni po dnevu objave.
,jrt
sko|e,
e. (M
iOOUK€m
U B L J A N A
UuP.KEMIJA-|MPEX
fifaUANA’Titova 25’
sk,epu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge:
5vq?JA RAZVOJA
bratu Veliki Gaber pri Trebnjem
^°9oji;
3??ka ali višja izobrazba kemijske smeri ^ akti a de'ovn|b izkušenj na enakih delih ^ a J/n° znanje angleškega ali nemškega jezika [ VW h 6Sečno Poskusno delo
^ . io' Pošiitpriiave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati Spi 'Lei° na naslov: DO POLIKEM LJUBLJANA, Kadrovsko-obia,,n' sektor, Ljubljana, Maistrova 10, v roku 8 dni od dneva °rl*z ak 06a A' Morebitne informacije dobijo kandidati na tel. številko )ZnH> 46-500
info|TEfcW
Informacijski inženiring
Trdinova 4 68000 Novo mesto tel.: (068) 26-127
Zbor delavcev družbenega podjetja Infotehna, p. o.,
razpisuje delovno mesto
direktor podjetja
Za direktorja družbenega podjetja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	visoka izobrazba tehnične ali ekonomske smeri,
—	vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju informatike
—	aktivno znanje angleškega jezika,
—	v dosedanjem delu izkazan ustvarjalen odnos do samoupravljanja.
Direktor se imenuje za obdobje štirih let in je lahko ponovno imenovan.
Kandidat za direktorja mora svoji vlogi priložiti tudi program dela in razvoja družbenega podjetja.
Rok za prijavo je 15 dni.
363/25
IVI Mercator - Kmetijska zadruga Metlika
SOZD MERCATOR - KIT, n. sub. o.
objavlja na podlagi sklepa zadružnega sveta
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
izklicna cena
1.	tovorno motorno vozilo TAM 170T 14,
nosilnost 8 ton, leto izdelave 1979	44,000.000 din
2.	tovorno motorno vozilo TAM 110 T 70,
nosilnost 5,5 ton, leto izdelave 1979	20,000.000 din
3.	avtomobilsko prikolico nosilnost 5 ton 7,000.000 din
4.	trosilec hlevskega gnoja SIP TG 35	18,000.000 din
5.	trier za žito	500.000 din
6.	stroj za sortiranje krompirja	8,000.000 din
7.	koruzni mlin brez motorja	2,000.000 din
Licitacija bo v četrtek, 29.6.1989, ob 10. uri v Mestnem logu v Metliki, kjer je možen tudi ogled osnovnih sredstev vsak delavnik od 6. do 14. ure in eno uro pred pričetkom javne licitacije. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati varščino v višini 10% od izklicne cene.
Prodaja bo potekala po sistemu videno — kupljeno, zato morebitne kasnejše reklamacije ne bomo upoštevali.
360/25
Nič NI TAKO VISOKO, -
Da ne bi potrebovalo zavarovanja
Najvišjo in najbolj izpostavljeno nepremičnino v Sloveniji smo zavarovali pred krajo, požarom, strelo, potresom, eksplozijo, viharjem in obrabo. Zavarujemo pa tudi vse ostale nepremičnine ali premičnine, ne glede na to, kje stojijo ali se premikajo.
— zavarovalna skupnost triglav
Ker živlien/e potrebu/e varnost
is;
Delovna organizacija Elektro Celje TOZD Elektrodistribucija Krško razpisuje javno prodajo rabljenih avtomobilov, ki bo dne 27. 6. 1989 ob 12. uri v prostorih avtotransporta pri tozdu Elektrodistribucija Krško, c. 4. julija 32, Krško. Licitacija bo ustna. 1.	osebni avto ZASTAVA 750 LE, NM 738-92,1.1981, cena 2,500.000 din 2.	osebni avto ZASTAVA 750 LE, NM 909-95,1.1983, cena 2,500.000 din 3.	kombibus IMV 1600 Renault, CE 101-545,1. 1977, cena 7.000.	000 din 4.	kombibus TAM 75 A 5, NM 613-43, I. 1980, cena 10.000.	000 din 5.	kombibus TAM 75 A 5, NM 711-17, I. 1981, cena 10,000.000 din 6.	traktorski kopač IMT ATLAS — 1.1978, cena 45,000.000 din Prometni davek v ceni ni zaračunan. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10-odst. varščino v gotovini od začetne cene. Varščina se plača neposredno pred licitacijo. Vozilo je treba plačati in prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Javna prodaja bo potekala po načelu »videno-kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Ogled je možen eno uro pred začetkom licitacije. 354/25		hra/t OBRTNA ZADRUGA 68000 NOVO MESTO ADAMIČEVA 2 RAZPISNA KOMISIJA razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA ZADRUGE Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: —	višja ali srednja izobrazba —	4 oz. 8 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih —	organiziranje in vodstvene sposobnosti Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev bomo sprejemali 15 dni po objavi razpisa. Prijave pošljite na naslov: Obrtna zadruga HRAST, Novo mesto, Adamičeva 2, v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 356/25
		
SLOVENIJALES lik kocevje lesna industrija Kočevje Delavski svet	n sol o. delovne skupnosti skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge 1.	direktorja razvojnega sektorja 2.	direktorja finančno-računovodskega sektorja Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: —	visoka ali višja izobrazba lesne oziroma druge ustrezne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog —	z dosedanjim delom dokazane organizacijske sposobnosti pod 2: —	visoka ali višja izobrazba ekonomske oziroma druge ustrezne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog —	z dosedanjim delom dokazane organizacijske sposobnosti Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi in z opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 8 dneh po objavi na naslov: »Slovenijales«, lesna industrija, Kočevje, Novomeška c. 5. Izbrana kandidata bosta imenovana za dobo štirih let. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem razpisu. 358/25		Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa (direktorja) delovne organizacije LEKARNA SEVNICA razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (DIREKTORJA) LEKARNE SEVNICA, p.o. Razpisni pogoji: Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: —	da ima visoko izobrazbo farmacevtske smeri —	da ima 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah —	da ni bil kaznovan za kazniva dejanja po 511. členu zakona o združenem delu —	da ima ustarjalen odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja, gospodarjenja z družbenimi sredstvi, spoštuje zakonitosti in ima pravilen odnos do ljudi. Kandidati morajo prijavi obvezno priložiti dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev. Kandidati morajo prijave na razpis poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: LEKARNA SEVNICA, p.o. Razpisna komisija z oznako »prijava na razpis« 357/25
Mercator
JrAgrokombinat Krško,
TOZD VINOGRADNIŠTVO-KLETI KRŠKO
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
VODJE DELOVNE ENOTE VINOGRADNIŠTVO KLETARJA
Za opravljanje objavljenih prostih del in nalog se združuje delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo bo trajalo 3 mesece.
Pogoji:
Za vodjo delovne enote se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba agronomske smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog.
Za opravljanje del kletarja se zahteva poklicna šola vinogradm-ško-vinarske smeri in 1 leto delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog.
Pisne prijave naj kandidati pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, Krško, Cesta krških žrtev 52, kadrovska služba, in sicer v 8 dneh po dnevu objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
352/25
PROIZVODNJA IN TRGOVINA
/'	j	PROIZVODNJA I
\AB/
Export - Import
BREŽICE
N. SOL. 0.
TOZD AGRO BLAGOVNI PROMET PE KLAVNICA Z MESNICAMI
razpisuje po sklepu delavskega sveta
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo
dostavnega vozila
za prevoz živine TAM 110 T10, letnik izdelave 1978; vozilo ni registrirano.
Izklicna cena 8.000.000 din
Licitacija bo v četrtek, 29.6.1989, ob 10.uri na sedežu Agrarie-Klavnice, Prešernova 16, Brežice.
Ogled bo možen istega dne od 8. do 9.ure.
Na licitaciji lahko sodelujejo družbeno-pravne osebe in občani, ki pred iicitacijo vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
Kupnino in prometni davek je potrebno plačati ob prevzemu vozila, najkasneje v 6 dneh po licitaciji.
Licitacija bo potekala po načelu videno — kupljeno.
Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
353/25
P,
Ni
n;
n,
P<
čl
K
Čl
U!
Sl
Pi
M
P<
d,
Zč
vi
la
D;
ni
hi
Pi
to
Č
P<
k<
ns
s«
v
r

Pr
P<
pr
ul
SOVA
EKIPA DELA
ZAVAS!
od 15.6.1989
N;
Pr
Ul
SERVIS
VOVK TOMAŽ 68210 Trebnje Obrtniška 4 tel.:068/44-403
Pc
Št
de-
orn.
1
ku-
dni-
tnju
tor- j ska
>re*
/25
»n :E o- N
ČLANSTVO V AMD - VARNOST IN PRIHRANEK
poletje je čas dopustov: na morju, v planinah, ob jezerih, v zdraviliščih. Vendar je treba v kraje pripotovati. Najbolj preprosto je z avtomobilom, saj se z vso prtljago brez prestopanj pripeljete do vrat, kamor ste namenjeni. A to se zgodi le, če vožnja poteka tako, kot ste si zamislili. Če pa se vam zgodi kaj nepredvidenega, boste sicer nejevoljni, toda če boste član AMD, boste imeli vsaj nekoga, ki vam bo Pomagal rešiti zagate na potovanju. Dejavnost AMD je namreč izredno razvejena, saj želi pomagati svojim Planom pa tudi drugim voznikom.
K&j vam prinaša članstvo v AMD
Članstvo v AMD vam prinaša številne ugodnosti in prav nič presenetljivega ni, če je finančni učinek ugodnosti večji kot pa znaša članarina v AMD.
Služba Pomoč-informacije je tista, ki vam pomaga takrat, ko avtomobil obstane na cesti zaradi okvare ali Prometne nezgode, njen delovni čas pa je v večini okolij že 24 ur dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih. Manjšo napako na avtomobilu bodo mehaniki SPI odpravili brezplačno, če pa to ne bo mogoče, vam bodo Pokvarjeno vozili z vlečnim vozilom odpeljali po nižji, članski ceni do mehanične delavnice ali vašega uoma. Če se vam bo pripetila prometna nezgoda in vaš avtomobil ne bo več vozen, vam članstvo v AMD zagotavlja brezplačen prevoz v prometni nesreči poškodovanega avtomobila iz kateregakoli dela Jugosla-doma, prav tako pa tudi iz krajev v zamejstvu, ki so od državne meje oddaljeni do 100 km; tako lahko s tem prihranite celo 7 milijonov (novih) dinarjev.
Ca pa ne bi prišlo do okvar, je treba avtomobil redno vzdrževati. Mehaniki v 12 tehničnih bazah v Sloveniji ua vozilih članov AMD brezplačno nastavijo višino žarometov, preizkusijo delovanje zavor, pregledajo [Jiadilno tekočino, pri številnih storitvah, kot so nastavitev delovanja motorja, nastavitev prednje in zadnje Preme, premontaži gum, merjenju količine CO v izpuhu, testiranju blažilnikov, hitrem polnjenju akumula-oria pa imajo člani AMD poseben članski popust.
j^ani AMD pa imajo še številne druge ugodnosti. Šestkrat letno dobijo člansko glasilo Motorevijo, imajo kasko-6 V š,evilnih gostinski11 obratih in avtokampih (tudi do 15 odstotkov), imajo 10-odstotni popust pri
zavarovanju svojih avtomobilov, brezplačne pravne nasvete, v turističnih pisarnah dobijo koristne
apotke, lahko pa kupijo tudi garantno pismo za potovanje v tujino in še veliko drugega. Prepričajte se vau topite do najbližjega AMD, kjer vam bodo podrobno razložili vse ugodnosti in prednosti članstva AMD, ali pa po pošti pošljite priloženo prijavnico.

AVTOMOTO
SLOVENIJE
ZVEZA
o m [
rie-
ani,
ie.
vo-
pnstopna izjava za vpis v članstvo AMD
Podatki o novem članu
Priimek in ime: ....................................................................................
ulica in hišna številka:............................................................................
^rai;...............................................................................številka pošte.
Želim postati član AMD:.............................................................................
Letna članarina za člane - avtomobiliste je 150.000 din
članarino in stroške poštnine bom poravnal ob prevzetju članskega materiala.
V......
Podpis.......
dne..
OPEKARNA - RUDNIK BREŽICE
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
-o	1/:'T
-o -J		
	
	
r
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
* • občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE
25 V 9. številki Skupščinskega Dolenjskega (ista, ki je izšla z datu-s ntom 31 maj iggg so objavljeni naslednji dokumenti:
občina Črnomelj
~~ Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper DO SCT, tozd Kovinar Črnomelj
~~ Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občine Črnomelj za leto 1988
~~ Odlok o razglasitvi kulturnega doma v Črnomlju za kulturni in ' zgodovinski spomenik
občina novo mesto
~~ Ugotovitveni sklep skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto
~~ Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986-1990 (Odločajmo, št. 1 /86)
Medobčinske objave
Odlok o varstvu naravnega okolja pred požari
	CENA	PROMETNI
	DIN/KOS	DAVEK V %
SILIKATNI FASADNI BLOK 4/1	11.800	21,5
SILIKATNI FASADNI ZIDAK 1/1	3.210	21,5
BARVNI FASADNI ZIDAK 1/1	4.440	21,5
CEPLJEN ZIDAK V PLOŠČICE DOLŽINA - ŠIRINA - DEBELINA	CENA	PROMETNI
->	DIN/m2	DAVEK V %
250 x 65 x 20 mm	60.460	21,5
250 x 65 x 30 mm	63.070	21,5
250 x 65 x 40 mm	82.190	21,5
250 x 65 x 60 mm	123.020	21,5
250 x 65 x 80 mm	166.450	21,5
250 x 120 x 33 mm	102.470	21,5
290 x 140 x 40 mm	122.960	21,5
190 x 140 x 36 mm	128.940	21,5
VSE IZDELKE NUDIMO TUDI V BARVAH!
Za gotovinsko m avansko plačilo odobravamo kupcem 25% popusta. Za virmanska plačila pa 20% popusta.
ZAHTEVAJTE INFORMACIJE IN PROSPEKTE V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI TOVARNE PO TELEFONU 0608/61-798, 61-222.
Slovenija
Moja dežela.
DOMAČE TRNJE
•	Nekateri so za popolno humanizacijo dela, zato nič ne delajo.
•	Ne podtikajte bazi svojih kukavičjih jajc!
•	Minil je čas pisanih laži, zdaj je prišel čas pisanih politikov.
•	Priznamo, da ste veliko dali revo-
luciji, toda od nas zdaj ne zahtevajte preveč!	D STARČEVIČ
I. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOČEC, 25. V.-30. VI. 1989
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov
Pr>imek in ime: _____________________
^lica in hišna št.: _________________
^0Štna številka in kraj.: _____------
č
L- osebne izkaznice:_____________—--
><
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 53, letu zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama, sestra in teta
DJURDJICA HRLEC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in v najtežjih trenutkih stali ob strani, podelili veliko prekrasnega cvetja ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala OOS Elektro Novo mesto, TOZD za VV Novo mesto, Društvu upokojencev, HS Zagrebške 11, družinama Lazičič in Sere ter duhovniku za molitev in cerkveni obred. Vsem prisrčna hvala!
Vsi njeni
Novo mesto, 17. junij 1989
ZAHVALA
V 8!. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
MARTIN
ŽUŽEK
iz Gor. Zabukovja 10
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in pokojnika pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi
MISLI
Pri paradoksu: »uradna poli-*aJ brani alternativo, ta pa na infm terenu odreka prav tej Politiki legitimnost (Ciril
klanja strnjenost slovenskih Klčrez za-dug Solevičeva izvozna faš Jla, pa tudi ne Miloševičevi '■ v£kl *PetitL (Ciril Zlobec) m; se pretvarjamo, da smo smo v resnici (Ciril
iJcj ^alitarnem režimu posamez-^obodni, čeprav je kolek-j o°><* osvobojen. (A. Camus) 'birokracija se ne da ločili od *o j Vranke, pojem stranke pa la-\iL, dobro obstaja brez demo k-Camus)
DOMAČE TRNJE
•	Mnogi bi morali k otori-nolaringologu. Gluhi so za naša opozorila
•	Naš Damoklo v meč ni iz jekla, marveč iz dolgov.
•	Nočno delo dvojno plačajo. Včasih pa še z rešetkami
•	Moja generacija seje znašla. Počiva v interesni skupnosti za zaposlovanje.
•	Ukvarja se z znanstvenim delom. Proučuje, koliko bo narod zdržal.
D. STARČEVIČ
ZAHVALA
Ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta
JANKA MOČIVNIKA
iz Krškega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vso pomoč ter vsem ostalim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala dr. Sunči-ču in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Krško, kolektivu in dijakom Srednje šole Krško, kolektivu SOP Krško, posebno DSSS in TOZD Oprema, vsem poslovnim partnerjem pokojnika, govornikoma, godbi, pevcem za zapete žalostinke, g. kaplanu za opravljen obred in vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala tudi prisotnim na kraju nesreče za nesebično pomoč.
Žalujoči: žena Anica, hči Suzana, sin Tomaž, mama in ate, Fričevi, Maričevi, Šantejevi, Mavsarjevi in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 68. letu starosti zapustil naš dobri oče, stari oče, brat, stric in svak
JOŽE
BLATNIK
iz Zloganja 26 pri Škocjanu
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem ter vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in pokojnega v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se sindikatu Krke, sodelavcem tozda Marketing, skladišče surovin, za vence in spremstvo na njegovi zadnji poti ter sodelavcem Splošne bolnišnice Novo mesto upravi za denarno pomoč in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi


v TEM TEDNIIVA^ 7ANIMA tedenski koledar - kino - službo isce - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji
—	1 1 tul,u WMQ	PRODAM ~ KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
e
'Sivo v
tedenski koledar
Četrtek, 22. junija — Ahac Petek, 23. junija — Kresnica Sobota, 24. junija — Janez Nedelja, 25. junija — Viljem Ponedeljek, 26. junija — Stojan Torek, 27. junija — D. samoupr. Sreda, 28. junij — Leon
glasbena komedija Moderna dekleta..
25.	6. (ob 18. uri) angleška akcijska komedija Leteči razbojniki. 25. 6. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Prevara na lotu. 27.6. (ob 20. uri) hongkoški
akcijski film Nepremagljivi Nindža. MIRNA PEC: 25. 6. film Jutro na-
LUNINE MENE
26.	junija ob 10.09 — zadnji krajec
kino
BREŽICE: 23. in 24. 6. (ob 20. uri) ameriška glasbena drama Srce za RockVroll. 23. in 24. 6. (ob 22. uri) ameriški erotični film Anina obsedenost. 25. (ob 18. in 20. uri) in 26.6. (ob 20. uri) francoska komedija Ubežnika in punčka. 27. 6. (ob 20. uri) francoski akcijski film Noči v Parizu.
ČRNOMELJ: 22. 6. (ob 20. uri) francoski erotični film Lutkice iz San Tropa. 23. 6. (ob 20. uri) ameriška
slednjega dne.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 22. 6. (ob 20. uri) hongkonški film Gusarska patrola — 1. del. 22. (ob
22.	uri) in 23. 6. (ob 20. uri) hongkonški film Velika zmeda v Hongkongu — 2. del. Od 23. do 25. 6. (ob 22. uri) ameriški erotični film Poper iz Miamija — 2. del. 24. in 25.6. (ob 18. uri) ameriški risani film Pepelka, ter (ob 20. uri) avstralska komedija Drži se! 26. 6. (ob 20. in 22. uri) ameriško-ital.-avstr,-španski glasbeni film Johann Strauss.
27.	in 28.6. (ob 20. in 22. uri) ameriški pustolovski film Dinamit Jackson.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od
23.	do 25 6. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Trije amigosi. Od 26. do 28. 6. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Bud jezdi na zahod.
službo dobi
V PRIJETNEM lokalu zaposlimo samostojno natakarico. Hrana in stanovanje v hiši. Tel. (061) 881-368. (2379-SD-24)
HONORARNO zaposlim kuharico in natakarico v lokalu na Dolenjskem. Ponudbe pod šifro: »SEVNICA«. (2461-SD-25)
SAMOSTOJNEGA KV mizaija zaposlim. Nudim stanovanje. OD po dogovoru. Tel. (0608) 34-660. (P25-46MO)
IZREDNO visok honorarni zaslužek ludimo samostojnim, urejenim osebam s mislom za komercialno dejavnost. Po-mdbe s kratkim življenjepisom pod šifro: NAJBOLJŠIM SAMO NAJBOLJŠE«. 2538-SD-25)
stanovanja
Poceni prodam stanovanje (42 m2 z vrtom v Novem mestu ali oddam. Informacije: (061) 554-037. (2464-ST-25)
motorna vozila
R 18 TLJ, letnik 1984, 68000 km, registrirana do aprila 1990, prodam. Informacije na tel. (0608) 31-317, od 17. ure dalje. (P25-5MO)
JUGO star leto in pol, zelene barve, dobro ohranjen, prodam. Tel. 51-943, zvečer. (P25-7MO)
GOLF D prodam, Drago Sila, Rimska 23, Trebnje. (P25-9MO)
PRODAM 126 PGL, star 13 mesecev. Tel. 24-375, popoldne.
Z 101 GTL 55, letnik 1984, registriran do junija 1990, prodam. Tel. 44-874. (P24-71MO)
Z 750, letnik 1980, registriran do maja 1990, prodam. Tel. 65-134. (2458-MV-25)
ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Telefon 43-637. (2459-MV-25)
CTX 80, letnik 1988, še v garanciji, prodam. Tel. 26-570. (P25-15MO)
Z 101 Mediteran GTL 55, letnik 1986, prodam. Alojz Simonič, Čardak 3, Črnomelj, tel. 51-592. (P25-29MO)
R 4 GTL, 1982, prodam. Srečko Franko, Gor. Vrhpolje 17, tel. 41-074. 2472-MV-25)
TOMOS AVTOMATIK 3MS prodam. Rajer, Žabja vas 37, Novo mesto. (2473-MV-25)
Z 750, obnovljeno, letnik 1980, prodam. Janez Brulc, Hrastulje 12, Škocjan. (P25-19MO)
126 P, star 19 mesecev, 17.000 km, prodam. Tel. (0608)77-002. (P25-20MO) LADO SAMARO, letnik 1987, prodam. Lahko na obroke. Tel. 22-588. (P25-21MO)
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Janez Laknar, Muhaber 40. (P25-22MO) ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1984, prodam. Slavko Štine, Nad mlini 57, Novo mesto. (P25-23MO)
GOLF, april 1985, prodam. Tel. (0608) 61-692, po 15. uri. (P25-24MO) R 4 GTL, letnik 1983, 52000 km, registriran do 25. 6. 1990, prodam. Pibernik, Prekopa 7 a, Kostanjevica, tel. 21-166 dopoldne. (2507-MV-25)
R 4, letnik 1980, 84.000 km, popolnoma obnovljen, ugodno prodam. Tel. 27-584. (ček-MV-25)
KATRCO, december 1985, 24.000 km, prodam. Katič, Lapajnetova, Krško, (0608) 33-421. (P25-26MO)
Z 750, letnik 1978, in alfa romeo 1,5 TI, letnik 1979, prodam. Dolinar, tel. 41-081. (P25-27MO)
KOMBI IMV furgon 1600, letnik 1976, registriran, prodam. Milan Mrvar, Vel. Bučna vas 26, tel. 20-228. (2494-MV-25)
PRODAM VOLWO 66 GL — av-tomatik, letnik 1978. Tel. 24-620. (2965-MV-25)
Z 101, letnik 1981, prodam. Zagrebška 16, Novo mesto, tel. 28-611. (2467-MV-25)
126 P, letnik 8/1982,39000 km, ugodno prodam. Tel. 73-205. (ček-MV-25)
R 4, letnik 1979, registriran do aprila 1990, prodam. Tel. 25-895. (2468-MV-25)
TOMOS AVTOMATIK A 3 ML,
letnik 1985, prodam. Tel. 21-006. (P25-38MO)
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Tel. 73-016. (2469-MV-25)
126 P, letnik 1982, prodam. Jože Per, Šmarješke Toplice 13, tel. 85-027. (2469-MV-25)
Z 750, letnik 1981, prodam. Tel. 76-192. (2470-MV-25)
JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Kren, Kristanova 30, Novo mesto. (2465-MV-25)
Z 750, letnik 1977, neregistrirano, prodam. Tel. 24-738, dopoldne. (2501-MV-25)
Z 101, letnik 1981, prodam. Cena 22.000.000 din. Igor Sečnjak, Slavka Gruma 66, Novo mesto. (2501-MV-25) SAMARO, maj 1988, prodam. Longar, Trebnje, tel. (068) 44-948. (2499-MV-25)
ZASTAVO 101, letnik 1982, 48000 km, in rabljeno deško kolo prodam. Vrbinc, Gotna vas 20, Novo mesto. (2496-MV-25)
R 9, lažje karamboliran, v voznem stanju, letnik 1982, prodam. Marjan Haralo-vič, Globočice 10, Kostanjevica na Krki. (2498-MV-25)
126 P, star dve leti, prodam. Tel. (0608) 32-775. (P25-50MO)
126 P, letnik 1978, prodam. Tel. 22-918. (2489-MV-25)
ZASTAVO 101,letnik 1980,prodam. Tel. 42-740. (2491-MV-25)
GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Tel. 47-081, po 15. uri. (2486-MV-25) JUGO 45, letnik 1982, prodam. Franc Sašek, Jugoije 3, Brusnice. (2487-MV-25) VW 1200 in 126 P prodam. Tel. 44-740. (P25-62MO)
ZASTAVO 850, letnik 1984, ugodno prodam. Tel. 55-392. (2524-MV-25) AVTOMATIK A3 KLS, izvozni model, star eno leto, prodam. Tel. (0608) 60-033. (2512-MV-25)
RENAULT 4, nov, prodam za 10 M ceneje od novega. Tel. 25-368. (2513-MV-25)
126 P, letnik 1981, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Brulc, Hrušica 3, Novo mesto. (2515-MV-25)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črno-
melj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPSČr■* ~ .................
Predi
ČASOPISNI SVET je or<
SKUPŠČINA Dolenjskega ice Stamcar.
dsednik: Nace!
lista je organ upravljanja tozda.
zasnovo ir
ISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko n uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer ^urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel
jse, Zdenka Llndlc-Dragas, Martin Luzar, Milan Marketi, Pa Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 4.000 din, naročnina za 1. polletje 40.000 din; za delovne in družbene organizacije 200.0O0 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 90.000 din,
na prvi ali zadnji strani 180.000 din; za razpise, licitacije ipd. 100.000 din. Mali oglasi do deset besed 70.000 din, vsaka nada-
ljnja beseda 7.000 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naroč-
niška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Di lenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Č sopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mest Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM ali zamenjam JETTO, letnik 1987. Tel. 28-813. (2514-MV-25) ZASTAVO 750, letnik 1979, registriran do novembra, prodam. Tel. 43-504. (2517-MV-25)
VW 1300, starejši letnik, nanovo registriran, prodam. Tel. (0608) 51-094. (P25-47MO)
BMW 520, letnik 1978, prodam. Jožica Lajkovič, Vel. Podlog 1 A, Leskovec pri Krškem, tel. (0608) 75-879. (P25-49MO)
126 P, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. Tel. 42-466. (P25-61MO) GOLF JGL, letnik 1982, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 27-693. (P25-60MO)
ZASTAVO JUGO 1,1 GX, letnik maj 1987, ugodno prodam. Tel. (068) 22-977. (2522-MV-25)
PRODAM ZASTAVO 101 GT 55,
letnik september 1986. Tel. 84-715. (2706-MV-25)
Z 101, letnik 1984, prevoženih 46.000 km, prodam. Tel. (068) 65-506. (2521-MV-25)
ŠKODO, letnik 1980, ter avto prikolico poceni prodam. Stanko Rožman, Pavlova vas 37,68255 Pišece. (P25-59MO) JUGO 45, star dve leti, prodam. Povše, Potov vrh 4a, Novo mesto. (2526-MV-25) KAMION Z 645, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Tel. 24-709. (P25-56MO)
R 4, star 19 mesecev, prodam. Črnič, tel. 25-925. (P25-55MO)
CITROEN VISO 11 RE, kovinsko modre barve, prvič registriran februarja 1986, prodam. Tel. (0608) 31-110 po 17. uri. (P25-53MO)
GOLF JGL diesel, S paket, marec 1985, 67.000 km, prodam. Tel. 84-841. (2529-MV-25)
ZASTAVO 128, letnik 1987, ugodno prodam. Stane Lipar, Slomškova 11, Brežice. (2530-MV-25)
TOVORNI AVTO TAM 110 T 10 kiper prodam. Te. 25-846. (2534-MV-25) R 4 GTL, letnik oktober 1984, prodam. Gomila 19, Mirna, tel. 47-596. (2535-MV-25)
JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam. Zdravko Turk, Pod vinogradi 2, Straža. (ček-MV-25)
MOTOR PUH 250 ccm neregistriran, vozen ter LADO 1200, neregistrirano, vozno, prodam. Tel. (068) 40-174. (P25-74MO)
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 83/84, dobro ohranjeno, registrirano do 29. januarja 1990, prodam. Ogled vsak dan popoldne. Tel. 4J-052, Janez Krhin, Gor. Brezovica 46, Šentjernej. (2476-MV-25)
MOTOR EMZ 250 prodam ali menjam za novejši APN. Kambič, Semič 10. (P25-32MO)
GOLF DIESEL, letnik november 1983, odlično ohranjen, 60.000 km, ugodno prodam. Tel. 43-748. (2488-MV-25)
DOBRO OHRANJEN 126 P, letnik 1982, ugodno prodam. Tel. (068) 26-783. (P25-37 MO)
JUGO 45 L, letnik 1986, prodam. Tel. 47-364, popoldne. (P25-36 MO)
Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. Tel. 20-411. (ček-MV-25)
Z 101, letnik 1980, prodam. Jakše, Bo-ričevo 6, Novo mesto. (ček-MV-25) JUGO 1,1 GX,letnik 1987, registriran do julija 1990, ugodno prodam. Tel. (0608) 88-827. (P25-35MO)
ETZ 250 ugodno prodam. Kolenc, Zalog 18, Škocjan. (2482-MV-25)
CIMOS GS 1,3, letnik 1979/12, prodam. Informacije dobite popoldne na naslovu: Premelč, Slavka Gruma 34, Novo mesto, tel. 28-746. (2480-MV-25) LADO 1300 S, letnik 1983, nanovo registrirana, prodam. Tel. (0608) 69-598. (P25-30MO)
126 PGL, letnik 1987, rdeč, prodam. Ogled popoldne. Marko Abolnar, Adamičeva 29, Novo mesto. (2478-MV-25) GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. Tel. (068) 65-222, popoldne. (P25-28MO)
Z 1300, letnik 1977, registriran do maja 1990, prodam. Martin Mohar, Krka 8, Novo mesto, tel. 27-396. (2509-MV-25) LADO 1200, prodam. Tel. 23-559, popoldne. (2472-MV-25)
GOLF JX, star tri leta. prodam. Ceku-ta, Mihovica 21. 68310 Šentjernej. (2519-MV-25)
R 12 obnovljeno, potrebno manjšega popravila, poceni prodam. Šinko, Bela cerkev 1, Šmarješke Toplice. (2510-MV-25)
JUGO 45, letnik 1984. prodam. Tel. 25-071 po 15. uri. Mlakar, Nad mlini 41, Novo mesto. (251 l-MV-25)
Z 128, letnik 1987, prodam ali zamenjam za 126 P. Grum, Dvor 53, 68361 Dvor. (P25-78MO)
Z 750, letnik 1982, registriran do aprila 1990, prodam. Anica Gorenc, Velika vas 33, Krško, tel. 33-647. (P25-69MO)
R 4 GTL, letnik 1985, prodam, tel. 85-454. (P25-75MO)
MOPED APN 6 prodam. K Roku 15, Novo mesto. (P25-65MO)
JUGO 45, letnik 1983, prodam. Stani-ša. Dol. Težka voda 5, tel. 43-746. (2540-MV-25)
Z 750, letnik 1981, prodam. Janez Gašpir. Orehovec 18, 68311 Kostanjevica. (2537-MV-25)
126 P, motori 10 kolo TOMOS BT 50 S in športno kolo in avtoradio ter kasetofon zelo ugodno prodam. Alojz Može. Velike Brusnice 31, tel. 22-283, dopoldne. (2502-MV-25)
Z 750, letnik 1978, prodam. Gorenc, Gradišče 10, Dolenjske Toplice, tel. (068) 65-529. (P25-45MO)
Z 101 C, letnik 1981. garažirano in dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 47-579. (P25-44MO)
GOLF, letnik marec 1984, prodam. Tel. 27-453. (P25-42MO)
Z 10! GTL 55, december 1986, prodam. Avgust Urek, Ul. 21. maja 11, Brežice, tel. 62-943. (P25-40MO)
JAVO 350, športno opremljeno, letnik 1986, registrirano do aprila 1990, prodam. Tel. 47-488. (P25-41MO)
MOTOR M 14 in sintesizer PSS 140 prodam. Tel. (0608) 60-014. (2504-MV-25)
ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do 30. maja 1990, prodam. Darinka Šteingel, Sadinja vas 16, Dvor. (2503-MV-25)
prodam
PRENOSNI črno-beli televizor ugodno prodam. Telefon 25-054 in 28-160, popoldne. (P25-71MO)
ČOLN maestral 18 in tomos 4 ugodno prodam. Tel. 24-974. (2525-PR-25) VIDEOREKORDER in črno-beli televizor, prenosni, prodam. Branko Jenič, Stranska vas 26 a, Novo mesto, tel. 43-568. (P25-64MO)
GLISER 380 Šentjur s prikolico in ce-rado ter motor merkuri 25 prodam. Telefon: Brežice (0608) 61-388, v večernih urah od 17. do 21. ure. (P25-66MO) VINO — cviček prodam. Tel. 42-234. (2536-PR-25)
RAZTEGLJIV TROSED, skoraj nov, ugodno prodatji. Tel. 23-977. (2516-PR-25)
ČISTOKRVNE škotske ovčarje — lessi, stare šest tednov, prodam. Skinder, Gmajna 43, Raka. (2523-PR-25)
MIZARSKO tračno žago ugodno prodam. Tel. (0608) 81 -673. (P25-1OMO) ELEKTROMOTOR, trifazni, 10 KS, 1470 obr./min v uporabi, prodam. Pungerčar, Gruča 2, tel. 42-206. (2462-PR-25) PRALNI STROJ Gorenje v brezhibnem stanju ugodno prodam. Ludvik Hočevar, Kristanova 24/7, Novo mesto. (ček-PR;25)
ETAŽNO centralno peč S 20, malo rabljeno, prodam. Martin Rangus, Gor. Vrhpolje 28. Ogled ob nedeljah dopoldne. (2462-PR-25)
»10 K
HIDRAVLIČNI traktorski naklf
m—
nik IMP prodam. Tel. (061) 87241 (P25-3MO)	j NE,
SAMONAKLADALNO Prlkll‘|hisex SIP 16, staro eno leto, prodam-JVa;en’ 15. ure,Z»!U '
(0608) 81-850, od 14. do 15. ure, 2“!%, ^
C1CŽITNI KOMBAJN Zmaj 780,
ohranjen, ugodno prodam. Jože ^SENlJ Čemehovec 7, Kraljevec na 3,y (P25-14MO)
TRAKTOR znamke Tomo Vii*|
posest
PLEMENSKE SVINJE, breje, prodam. Tel. (0608) 75-571. (P25-58MO)
**«*• iw.	) 1 j-j 1 1. (UJVOIVIU)
ŠOTOR za 4 osebe prodam. Jenič, tel. 26-821, zvečer. (P25-54MO)
PRODAM 12 AŽ panjev in točilo, 4-satno. Tel. 41-115. (2443-PR-24) PRODAM nerjaveči plinski štedilnik (3 plin, 1 elektrika) s pečico in zamrzovalno skrinjo. Tel. 43-651. Informacije v soboto popoldne. (2532-PR-25) SPALNICO in sedežno garnituro zaradi selitve prodam. Pravda, Bršljin 42, Novo mesto. (P25-52MO)
NUJNO PRODAM večjo količino hrastovih stebrov (fosnov), debeline 5 cm, cca 15 m3; štedilnik za etažno centralno ogrevanje (rostfrei), 25000 kalorij, rabljen eno sezono, 30% ceneje od novega; brejo kobilo s trimesečnim žrebetom in tovorni avto 11,13, spalna kabina, kason 7 m z obnovljenim motorjem, primeren za volumensko robo, registriran do konca leta. Rožman, kmečki turizem — Mali Vrh 29, Globoko. (P25-18MO)
UGODNO PRODAM OVCE. Kolenc, Zalog 18, Škocjan. (2482-PR-25) MALO RABLJEN MLIN za žito prodam. Franc Jazbinšek, Drožanje 14, Sevnica. (P25-33 MO)
OBRAČALNIK za seno SIP UTO, nerabljen, litoželezno 80-litrsko stiskalnico in elektro omarico za začasni priključek ugodno prodam. Tel. (068) 44-433 od 19. do 20. ure. (2483-PR-25)
PRODAM PSE šarplanince odličnih staršev, oče prvak Jugoslavije. Tel. 42-453. (2490-PR-25)
POČITNIŠKO PRIKOLICO TRESKA 3+1 -H s predprostorom, staro 6 let, ter 16 m3 bukovih drv ugodno prodam. Tel. 27-131, popoldne. (2495-PR-25) RAČUNALNIK COMMODORE 64 in električno omarico (zunanjo) PL 2 prodam. Tel. 25-624. (P25-43 MO) GLASBENI STOLP JVC Stylistic, HI-FI sistem, prodam. Tel. (068) 45-340, zvečer. (P25-13MO)
PRODAM HIŠO, gospodarsko poslopje, zazidalno parcelo in njivo. Informacije v soboto in nedeljo, 24. in 25. junija, pri Radu Bajtu, Velika Loka 44, Velika Loka. (P25-34MO)
GOZD v izmeri 2 ha na Lamnem prodam. Informacije na tel. (0608) 89-149, zvečer. (P25-4MO)
VINOGRAD in zidanico v bližini Plešivice pri Lokvici prodam. Tel. 25-772. (P25-6MO)
NUJNO prodam 2 ha mešanega gozda nad Sevnico pod Zabukovjem. Tel. (0608) 83-649. (P25-12MO)
ZEMLJIŠČE v izmeri 2,5 ha v Gorjanah pri Podsredi, s hišo (leseno, slamna kritina), prodam. Interesenti naj se oglasijo na telefon (0608) 81 -662. (P25-16MO) TRAVNIK v Prečni prodam. Tel. (068) 46-567. (2466-PO-25) DVOSTANOVANJSKO HIŠO v neposredni bližini Novega mesta prodam. Informacije na tel. 24-246. (2477-PO-25) ZAZIDLJIVO stavbno zemljišče (587 m2) na Selih pri Dolenjskih Toplicah prodam. Pridobljena je lokacijska dokumentacija. Telefon 65-316. (ček-PO-25)
......._.............. m
523 prodam. Polde Peskar, Rakovnijf^ Šentrupert, tel. 47-560. (2456-K.S-2-, ŽITNI KOMBAJN Zmaj UnivjjZOL (žito-koruza) in 6-valj ni perkus buldožer (generalno obnovljen) pr°^Vikto Tel. (0608) 79-270. (2492-KS-25) ,Ptujsl TRAKTOR ZETOR 4712 in l^telef0 letnik 1982, prodam. Tel. 27-- nonsti (P25-39MO)	Ge
TRAKTOR Ferguson 35, t^navljs Deutz 48 in rotacijsko koso BK 135Ciratov dam.Jel^O-^ (P25-25MO) ^ ^valnil
KOMBAJN Zmajv810 prodaj vačič, Drama 14, Šentjernej. •
KS-25)
muh
NAKLADALKO (17 m3) in ^
co s polovičnim čiščenjem prodam- . Podgora 43, Straža. (2474-KS-25) U 'Jsl
TRAKTOR Steier 45 KM s kaMjJ^ koso prodam. Prhne, Orehovica 15;	•
42-882. (P25-31MO)
razno
DVE PARCELI s sadnim vrtom (cca 40 arov) v Golobinjeku prodam. Lojze Rožman, Malenška vas 14, Mirna Peč. (2506-PO-25)
GRADBENO PARCELO ob Krki v Novem mestu, z lokacijsko dokumentacijo, prodam. Naslov v upravi lista. (2533-PO-25)
VEČ PARCEL za vinograd na Trški gori in 10 m3 drv prodam. Tel. 85-015. (2508-PO-25)
JCENi
NAJAMEM lokal v Trebnjem al’^345^ lici. Kozinc, Maistrova 10, L*“300 J
INŠTRUIRAM matematikozaos^i? j ne in srednje šole. Tel. 26-332. K ^ RA-25)	j21Q j
Mlada družina vzame v najem sl» 1 ^ hišo z nekaj zemlje ali vrta, kasneje la'^ možnost odkupa. Ponudbe pod šifro-'»i«. 20 km iz Novega mesta«. (ček-RA-’
Gorsko kolo ROG, rdeče-bele)’*^ št. okvirja 847836, je bilo odtltjrjp««. ulici Milana Jarca rine 16/17. J
ulici Milana Jarca dne 16/17. 1989.	J
Informacije o pogrešanem kolesuf* proti nagradi na tek 068/21-590
kmetijski stroji
preklici
KOSILNICO znamke holder prodam. Drago Krevelj, Dunaj 1, 68270 Krško. (P25-70MO)
TRAKTOR fiat 300, Jetnik 1974, prodam. Agnič, Pavičiči 6, Črnomelj, tel. 52-121. (P25-73MO)
TRAKTOR TV 731 prodam. Križman, Potov vrh 42, Novo mesto, tel. 26-495. (P25-76MO)
ŠKROPILNIČO solo, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 85-049. (P25-48MO) TRAKTOR TV 420 prodam. Tel. (0608) 32-775. (P25-51MO) TRAKTOR IMT 540, 2500 ur, prodam ali zamenjam za manjši IMT traktor, rabljen. Telefon 40-191. (2528-KS-28) MLATILNICO kuedel fuen, na popolno čiščenje, prodavm. Ivana Demšar, Zg. Bitnje 76,64209 Žabnica pri Kranju. (P25-63MO)
JOŽI in TONE BUKOVEC, W
8, Novo mesto,opozarjava, najPrel'-govoriti neresnične in žaljive b*se\ arij naju. V nasprotnem primeru b°v* I sodno preganjala. (2519-PK-25) H
obvestila
ANSAMBEL »COF« prireja m za pevke. Informacije na tel. * ,
(P25-8MO)	a
OBVEŠČAM cenjene stranke,« delavnica AVTOKLEPARSTVO-LlVj STVO Avgust MODIC od L julija*' Zah julija zaradi letnega dopusta zaprta
letnega dopu
priporočam) (2398-OB-24)	,. „jkui
moi
KOKOŠI, nesnice za zakol ali 'li, j_ daljno rejo, prodajamo. Jože Pr*'n*| j še g
gorčičeva 5, Dolenjske Toplice, 203. (2463-OB-25)
Da bi ostala za menoj vsaj ena lepa slika.
Naj se mi roka vsaj tedaj živih ljudi dotika.
ZAHVALA
V cvetu mladosti nas je v 19. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi
- > SLAVKO BOŽIC
iz Lamutove 30, Novo mesto
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, posebno družinama Bučar in Bregar za vso pomoč, izraze sožalja in podarjeno cvetje, ter vsem ostalim, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili ter našega Slavka v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala profe" sorjem, sošolcem in dijakom gimnazije Novo mesto za spremstvo, poslovilne besede in zapete žalostinke, ter DO Krka in podjetju za ptt promet Novo mesto ter zdravnikom kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za njihov trud, da bi mu ohranili življenje. Iskrena hvala gospodu Lapu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
ni
Ol
Ijei
soi
lir
de.
ob
ke
ni
_______-1 ‘ef
Ob vzhodu jutranje zarje, v cvetju vinske trte z željo, da vrne se, je nas zapustil vse. Nepričakovani grob ti mnogo rožic krasi, junijski dež jih pa sveži.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 66. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat, bratranec, stric in boter
FRANC JORDAN
(Stankov ata) iz Ostroga št. 21
kolek' in
Najiskrenejša zahvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, gasilskemu društvu Ostrog, tivu Novotehne iz Kostanjevice, Mercatorju Šentjernej, Kmetijski zadrugi Šentjernej, avtoprevoznikom mehanikom iz Šentjerneja, Dolenjki Šentjernej, Šentjernejskemu oktetu za zapete žalostinke in g. župnikonjj) za opravljeni obred. S srčno bolečino se zahvaljujemo vsem, ki ste mu podarili toliko cvetja, nam izraz1!! sožalje, bili v pomoč in tolažbo ter ob težkih trenutkih stali ob strani in pokojnika pospremili na njegovi zadri)1 poti v tako velikem številu. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: žena Pepca, sinova France, Alojz in hčerka Martina z družinami in ostali sorodniki
.-"'A
-—izdava ELEKTROINSTALACIJ,
SJ;lava razdelilnih in zunanjih omaric ■"Ceneje! Priporoča se cleklroinstala-JOŽE PRAH, Gor. Prekopa 12, nakW ° Koslanjevica- (2500-OB-25)
lil. ■ ’ ‘Jave, iz Kooperacijske reje, ua-
2i|fajene na domačo hrano (opravljena ® potrebna cepljenja), prodajamo I Revnih cenah. Naročila sprejema 'raSlSf vse informacije Jože PRO-Sp77 Bratov Gerjevič 32, Dobova, j* (0608) 67-607. (P15-26MO)
tubt)
m-
s-2st——
1 Vii-,
kovnik'
KS-25)
Univi
Zaščitna vreča za shranjevanje izdelkov iz krzna in volne. Helena Mer-tik, Polje XXII/10, 61260 Ljubljana - Polje, tel. (061) 485-359. (P25-67MO)
•2f-------------------
^fc^SERVISZAMRZ°-
25)i5ktorPajek
»PH^tor Pajek in l2‘*.aiUjrSka “Ska 89, Manpor ?7J;lefon 062-305-150 ali 413-606
L noneta-
-1'' lonstop'
trtfn 9?nera'no popravljamo in ob-• i35ff,a,Jam-0 ohišja zamrzovalnih apa-.	. ,ov; Ce se je pri vašem zamrzo-
dam. P(X’!!ku?°Jav'10 rosenje, če pozimi ; (2* jS ?naJ 'odeni, poleti pri čepu toči, P°mo z obnovo izolacije povr-nlatif L.1'zolacijske sposobnosti.
homo z obnovo izolacije povrnila# 'lzo)acijske sposobnosti, affl- h||; .Ual> če se pri vašem aparatu živ-!5) l,,.njs'!a doba že izteka, ga bomo
la*- ™i;P •, ’ * se pri vašem aparatu živ-25) ,,,"1, doba že izteka, ga bomo n -^a ho deloval kakor ;a 15.; 'L Prihranite 50% elektrike!
I sl°rjeno delo dobite garancijo.
Obveščamo cenjene stranke, da odkupujemo vse odpadne akumulatorje. Ob zameni »staro za novo« lahko ceneje kupite naše akomulatorje. Prodajamo tudi vse vrste tovarniških akomulatorjev VESNE Maribor in MUNJE Zagreb. Se priporočamo! AKUMULATORSKA DELAVNICA, BLAŽO TASEV, NOVO MESTO, Partizanska 11, tel. (068) 23-826. (P25-72MO)
CENJENE STRANKE obveščam, da bo mlin Željko Gričar, Dol. Podboršt, zaprt od 5. do 15. julija 1989. (P25-57MO)
*
* DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 24. junija, bodo v Novem mestu do 19. ure, v ostalih krajih do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Dolenjkin Market na Ljubljanski cesti
•	v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
•	v Žužemberku: Market Dolenjka
•	v Straži: Samopostrežba KZ.
•	V nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta: prodajalna Špecerija na Glavnem trgu 21.
Ni več trpljenja, ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, ded, brat in stric
ke’i
JAKOB BOJC — HRIBARJEV
n ad«1 7.	'a Prig°rice
aprta-' močValj^mo sevsorix'n'korn’ sosedom, vaščanom in znancem za poku in lzraze.no sožalje, podarjene vence in cvetje, DO Varnost, g. župni-ali j_ spmaševalcema za lepo opravljen obred, Prijateljstvu bolnikov in š‘na; H s.	, ov 23 sožalje in pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke. Vsem
e, tel ^ enkrat iskrena hvala!
* ^a*ujoči: žena Mila, hči Milka z družino, sin Drago in brat Ivan :
družino
ZAHVALA
Naše dr:
age mame, stare mame in prababice ter matere dveh padlih borcev
-za i in ife-ter ice 1 še
Marije Slobodnik
iz Bojanje vasi pri Metliki

•v* med nami.
n teJ holeči izgubi se iskreno Zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate-vaščanom in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, II ^Ustv°vali z nami, darovali pokojni dragi mami cvetje in jo pospremijo a zadnji poti. Lepa hvala govornici Mariji Gršič za poslovilne bese-oh c jrkven'm pevkam z Radoviče in g. župniku za poslovilni cerkveni ked ,.e Posebna hvala dr. Blažu Mlačku in dr. Srebočanovi iz Metli-. družini Vraničar iz Slamne vasi in vsem, ki ste pokojni v času bolez-lepša h°E strani, jo obiskovali in ji lajšali trpljenje. Vsem še enkrat naj-
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš oče in dedek
PETER PREDOVIČ
s Hrasta 23
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta in dedka
DANUELA
HOČEVARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, gasilskemu društvu Beli grič, čebelarski družini, pevcem, župniku, obrtnemu združenju Trebnje, sodelavcem Tesnil in Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo invalidov Ljubljana, ki so pospremili našega očeta na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje.
Hčerka Danica, sinovi Anton, Danijel in Franc z družinami
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 70. letu zapustila naša draga mama in stara mama
URŠKA
GRACAR
roj. ZUPANČIČ
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, posebno pa Gregorjevim in Budnovim, prijateljem in znancem, OS Blanca, tovarni VIDEM Krško, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojno mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala tudi Dragu Mirtu za tople besede slovesa pred domačo hišo ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi, snahe in vnuki
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 65. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric
JOŽE
POGAČNIK
iz Ul. heroja Slaka 16, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu GG Novo mesto-obrat Trebnje, DO Novoles-tozd TAP Trebnje, DO Tesnila Trebnje, TUS Slovenj Gradec-tozd NTU GK SFRJ v Trstu. Hvala pevskemu zboru iz Trebnjega, govornikoma, nosilcem praporov in godbi.
Žalujoči: vsi njegovi
V S P O M I N
27. junija bo minilo leto, odkar je za vedno odšla od nas naša draga
MARICA FRANKOVIČ
N/
roj. Segina
iz Suhorja 3, Dragatuš
Hvala vsem, ki se je spominjate!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je zapustil dragi
BORIS
MARC
iz Podturna
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnega na njegovo zadnjo pot. Hvala tudi govorniku in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 68. letu zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ
STRAJNAR
iz Mačkovca 8
Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se nosilcem praporov, organizaciji ZZB, tov. Žibertu za poslovilne besede ob odprtem grobu, Društvu upokojencev Velika Loka in pevcem za zapete žalostinke, DO Tesnila Velika Loka, SIS Zdravstva in socialnega varstva Ljubljana, TOZD za vleko vlakov Novo mesto, Restavratorskemu centru Ljubljana za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, brat, stric, dedek in tast
ALOJZ
PAVČEK
iz Gornjega Karteljevega 24
Ker je z nami čutilo bolečino toliko src, se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej za izkazano pomoč, izrečeno sožalje, toliko podarjenega cvetja ter ganljive govore in lepo opravljeni obred. Vsem izrekamo samo hvala, saj več besed, ki smo jih dolžni vsem, ne gre iz ust, ker je srčna rana pregloboka.
Vsi njegovi
lek-n in )m» izil' dnj'

Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas, to je bilo tvoje življenje.
ZAHVALA
V 72. letu starosti seje tiho poslovil od nas naš oče, stari oče, brat, stric in boter
ALOJZIJ KIRN
iz Dolenje vasi
Pr'srčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem sodelavcem, znancem, zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka, osebju Doma starejših občanov Novo mesto za tolažilne besede. Vsem, ki so nam r^kli sožalje, darovali cvetje ali nam kakorkoli pomagali v tem težkem trenutku, iskrena hvala! Posebna ahvala sodelavcem Novoteksa, 1MV za podarjene vence, gospodu župniku za opravljeni obred ter Viktorju aiaJu ml. za poslovilne besede ob odprtem grobu.
i pH
za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi


ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
JOŽE KURE
iz Svibnika 18 pri Črnomlju
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje, nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji potk Posebno se zahvaljujemo Stanetu Voglarju za tople besede slovesa, kolektivom DO Iskra, BETI in GOK Črnomelj, godbi na pihala ter g. kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
s
<*
*
*
*
s
s
s
«*
$
I
1
!
I
s
*
v
%
N
*
*
*
*
*
S
*
S
v
*
s
*
s
s
%
FRANC JANEŽIČ
Avtomacija je bila inženirska firma, ki je očitno nastala prezgodaj in bi bila tudi propadla, ko bi se ne srečala dva odločna in predvsem z vizijami opremljena človeka. Prvi je bil Branko Voglar, ustanovitelj krškega SOP, drugi pa inž. Franc Janežič, ustanovitelj A vtomacije. Janežiču se je zdelo škoda, da bi propadla taka firma, ki je imela že bogate reference, Voglar pa je iskal sposobne inženirje, ki bi dali SOP poleg ambicij še znanje. Tako je že pred leti nastal inženirski biro v Ljubljani, ki ga še sedaj vodi inž. Franc Janežič.
Od tistega časa je minilo 22 let. Vmes je bilo nekaj partijskih kongresov in reform, v SOP in v ljubljanskem inženirskem biroju pa so imeli ves ta čas svoje zamisli in poglede na bodoči razvoj. Zdaj so se ti pogledi srečali z reformnimi prizadevanji v državnem me-
rilu, njihovo vsebino pa je mogoče izraziti z enim samim stavkom:
gremo v svet. Ta svet pa je bil pred leti še precej daleč, saj je inženirski biro SOP deloval na več lokacijah v Ljubljani, in še to večinoma v neuglednih barakah kje na periferiji. Junija letos so se inženirji — včasih jih je bilo 7, zdajjih je okoli 100 — preselili v novo poslopje na Litijski cesti v Ljubljani. Nova poslovna zgradba ne pomeni samo nekajkrat boljših delovnih razmer za tovarno znanja, marveč je tudi na zunaj dovolj reprezentativen objekt Eden izmed »očetov«
zgradbe, inž. Franc Janežič, vsega tega ne skriva, ponosen je na novo zgradbo, zato nemara ni naključje, da je dobil ob letošnjem občinskem prazniku občine Krško tudi znak občine Krško. V tem delu je bilo znanje, zlasti pa ugled inženirskega poklica vedno na pravem mestu.
»Popolnoma se strinjam s trditvijo, da smo slovenski inženirji in tehniki dorasli kolegom v svetu,« meni Janežič. »Toda v naši družbi si morajo inženirji spet pridobiti ugled, ki so ga imeli nekoč.«Ljubezen do tehnike so mu v zibel položile že rojenice. Starša sta bila oba učitelja na Polici pri Grosupljem, zato se Janežič šteje za Dolenjca. Oba sta bila navdušena nad tehničnimi novotarijami, saj so imeli tedaj pri hiši kinoprojektor, kar je bilo velika posebnost. Kasneje, ko je Janežič končal šolanje na klasični gimnaziji, se ni bilo težko odločiti za študij tehnike. Tehnika ga spremlja tudi v zasebnem življenju, saj sta bila njegov konjiček tudi avtomobilizem in letalsko modelarstvo, a za vse to ni več časa.
»Ko smo se pred leti odločali za prodor na jugoslovanski trg, smo seveda potrebovali znanje. Zdaj bomo tega znanja potrebovali še več. Jugoslovanska konkurenca za nas ni več prava, zadovoljstvo, ki ga imamo inženirji pri delu, bo pravo šele, ko bo SOP postal svetovna firma,« pripoveduje Janežič. Seveda ne gre za kakšno multinacionalko, marveč za tak SOP, ki bo delal po celem svetu in se bo lahko meril z vsemi svetovnimi proizvajalci V tej smeri so v SOP in inženirskem biroju naredili že več kot en korak, saj obvladajo že vso tehnologijo za površinsko zaščito. Tu doslej ni bila vključena le avtomobilska industrija, ker je to tehnološka špica. A se SOP ne ustavlja niti tu. »Sklenili smo že
pogodbe za gradnjo takih naprav v Sovjetski zvezi, CSSR, pogovar-
nove
jamo se z Zastavo itd. Poleg tega tu, v Sloveniji, ustanavljamo mešana podjetja s Švicarji, Belgijci,« razkriva Janežič že napol uresničene načrte in nove vizije.
J. SIMČIČ
V oazi miru
Milovan in Jožica sta se na samotni Frati lepo udomila
FRATA — Partizanski dom na Frati je še vedno oaza miru, kakršno človek v bližini Novega mesta težko najde. Nova najemnika, če temu tako lahko rečemo, saj sta na Frati že skoraj poldrugo leto, sta Milovan in Jožica Lukeševič. Tukaj stanujeta in gostom vsak dan razen ob ponedeljkih nudita poleg pijače tudi jedi po naročilu, ob sobotah in nedeljah, ko prihajajo sem predvsem mladi, pa sta se preusmerila predvsem na pice.
Milovan je sicer doma iz srbske Ložnice, kjer je pred desetimi leti končal gostinsko šolo, takoj zatem pa je dobil natakarsko službo v Ljubljani, kjer je delal osem let. Pred dvema letoma je prišel v Novo mesto, v Metropol, predvsem zaradi Jožice, ki je doma iz bližnjega Globodola. Mlada družina jez obema rokama zagrabila priložnost, ki se je kmalu ponudila na Frati. Kombinacija je kar dobra, kajti Jožica je kvalificirana kuharica.
»Gostov ne nameravava privabljati z bučnimi plesi ali drugimi prireditvami, pač pa s tem, kar je tukaj že samo dano, se pravi z mirom in prijetno okolico, to pa danes ljudje najbolj potrebujejo,« pravi Milovan. »Do konca meseca bo dograjen roštilj, tako da bomo k jedilniku dodali še jagnje ali odojka, pozimi pa nameravamo popestriti ponudbo z domačimi specialitetami. Važno je predvsem, da ljudje vedo, da je dom odprt in da bodo vedno postreženi z jedačo in pijačo, kajti danes je bencin že drag in nihče se ne odpravi rad na pot zastonj.«
T. J.
Milovan Lukeševič in sin Goran

ZEMLJEVID POŠEL
KOČEVJE — Zemljevid občine Kočevje, ki je izšel lani v 5.000 izvodih, prodajalo pa gaje Turistično društvo Kočevje, je že pošel. Med kupci je bilo največ turistov, lovcev in bivših Kočevaijev.
BOLŠJI TRG V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ — Občinska konferenca črnomaljske mladine pripravlja za soboto, 24. junija, ob 8. uri na tukajšnji tržnici L čmomljaski bolšji trg. Organizatorji zago-tavlajo, da bo tokrat prav zares zaživel, da Da bi kupčija čimbolj cvetela, vabijo vse Črnomaljce, ki želijo kaj prodati, kupiti ali samo mešetariti, da se ga udeležijo.
Na poroko v posavski noši
Brežičana se bosta poročila na kmečki ohceti
V Kočevju Dan Veronike DesenBke
Prireditev naj bi postala tradicionalna
KOČEVJE — »Dan Veronike Deseniške« je 17. junija prvič organiziralo Turistično društvo Kočevje ob Rudniškem jezeru. 17 vitezov (konjenikov) iz vojvodine Kranjske se je pomerilo za nagrado Veronike Deseniške.
Viteze, ki so na hitrih konjih nosili pismo Frideriku Celjskemu, je sprejela pred odhodom na pot sama Veronika z Desenic s svojimi spletičnami; vitezi pa so se jim seveda pred spopadom poklonili. Po hudem boju — tekmi okoli jezera — sojih spet sprejele in nagradile s cvetjem. Glavno nagrado — žrebička, vrednega 1.500 zlatih (pravzaprav DEM) — je prejel zmagovalec tega viteškega turnirja, plemeniti vitez Franc Okorn iz graščine Draga, sodobnikom znane kot
ranč Okorn v Dragi v občini Kočevje. ANGEL BABIČ, predsednik Turi-
stičnega društva Kočevje in glavni organizator prireditve: »Menim, da je prireditev uspela, čeprav je bilo tudi nekaj manjših pomanjkljivosti, ki pa jih bomo prihodnje leto odpravili. Tudi ne preveč dobro vreme ni zadržalo ne konjenikov ne gledalcev, saj je slednjih prišlo okoli 4.000. Uspel je tudi dopoldanski pohod na Fridrih-
štajn, kjer je Friderik Celjski skrival Veroniko pred svojim očetom. Žal pa
je zaradi neprimernega vremena odpadel načrtovani spust zmajarjev z Mestnega vrha.«
NACE VIDRIH, vodja skupine, ki je v načrtu revitalizacije Kočevske zadolžena za področje turizma: »Prireditev je uspela in menim, da bo postala tradicionalna. Zahvala za uspeh velja tudi vsem pokroviteljem, ki so že ali pa še bodo ker še ni »bilo povsod sej delavskih svetov — prispevali denar za glavno nagrado.«
J. PRIMC
BREŽICE — Ko se bo v petek, 30. junija, v Brežice preselila ljubljanska ohcet s poročnimi pari iz raznih koncev sveta, se jim bosta pridružila tudi Lidija Šerod in Brane Žmavčič. Izbrana sta bila namreč, da se bosta kot brežiški par v spremstvu pisane druščine iz vsega sveta svečano poročila v viteški dvorani brežiškega gradu.
Lidija in Brane se poznata že šest let. Srečala sta se v študentskem domu v Mariboru, kjer sta študirala na višji ekonomsko-komercialni šoli. Lidija je sicer doma iz Ormoža, vendar že ves čas, odkar je Brane v službi v Tovarni pohištva Brežice, živi pri Žmavčičevih. »Zanimivo, vedno sva si želela poročiti se čisto preprosto, zdaj pa take ceramo-nije!« pravi Lidija.
Ko sta se prijavila za izbor brežiškega para, je bilo vse skupaj bolj za šalo, toda zdaj gre zares. Čeprav sta vesel in pogumen par, sta se sprva ustrašila natrpanega programa, saj bo prireditev potekala dva dni.
Lidija in Brane sicer nimata skrbi z nabavo poročnih oblek, kljub vsemu pa se sprašujeta, kako se bosta počutila v ljudski noši, kakršno so nosili v posavskem koncu pred približno dvema stoletjema. »Ko sva zagledala noše, sva bila precej presenečena, toda zdaj sva se
STRAZANI NA FURMANSKI PRAZNIK
STRAŽA — V soboto se bodo na furmanskem prazniku v Postojni kot edini Dolenjci predstavili člani Turističnega društva iz Straže. S sabo bodo vzeli dva para konj in dva voza. Na prvem bodo vozili po Postojni skupino narodnih noš, na drugem pa bodo predstavili »šuštarski voz« s starim orodjem, na njem pa bo tudi stari čevljarski mojster Anton Bele. Za prevoz v Postojni, ki nikakor ni enostaven in poceni, je Turističnemu društvu Straža prispevala tudi Kmetijska zadruga Krka, saj je več njenih kooperantov med člani tega društva.
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinaiji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinaijev vam bo rad prisluhnil.
OLIMPIONIK V ŠALKI VASI
KOČEVJE, ŠALKA VAS — Olimpijski kuharski prvak za minulo leto Janez Lenček, ki je vodja kuhinje gostinskega podjetja Hotel Toplice na Bledu, predstavlja našo kuhinjo tako rekoč po vsem svetu. V torek, 27. junija,ob 12.junija,ob 12. uri pa bo predstavil kulinarične posebnosti v bifeju »A« (Alč) v Šalki vasi pri Kočevju. Na predstavitev so vabljeni predvsem poslovneži in bodoči gostje.
•kozerija
Jurjevanje ima spet prihodn
Črnomaljsko jurjevanje s kresovanjem pritegnilo številne obiskovalce iz _________Slovenije in tudi Hrvaške — Večji pomen turistični ponudbi
ČRNOMELJ — V zadnjih letih je bilo v Črnomlju večkrat slišati pomisleke o tem, ali naj folklorno-turistično-zabavna prireditev jurjevanje, takšna, kot je bila, sploh še nadaljuje s svojo tradicijo. Obisk turistov, katerim je bila najbolj namenjena, je bil večkrat namreč preskromen, plesalci so plesali bolj sami sebi in — zdelo seje — že iz navade. Lansko jurjevanje je bilo deležno že večje pohvale, pravi turistični uspeh pa je doživelo letošnje, že 26. zapovrstjo.
Program jurjevanja je bil tudi tudi letos skoraj enak tistim iz preteklih let, saj veliko ni moč spreminjati, pomembno pa je bilo. da je bil pristop drugačen,
nov, bolj privlačen. Predvsem paje bila odločilnega pomena reklama, ki so seje organizatorji letos lotili z novimi prijemi in s prireditvijo ter njenim pomenom seznanili širšo slovensko javnost, reklama paje pljusknila tudi čez republiško mejo. Po ocenah je v soboto Črnomelj obiskalo nekaj tisoč ljudi, predvsem iz drugih krajev, tako da so Belokranjci na najboljši poti, da njihova prireditev ne bo le etnografska, temveč tudi ali predvsem turistična. To je tudi poglavitni namen, saj je to, da bi Belokranjci plesali le za Belokranjce, že davno preživeto.
Na letošnjem jurjevanju s kresovanjem je zaplesalo okrog 300 folklori-
h i ma »
stov sedmih folklornih skupin in kih folklornih skupin iz Čmoi
Semiča. Od napovedanih so uffli le Viničani, ki so prav na Jurjevo . največjo reklamo za prireditev poj venski prestolnici. S starimi ljudsK1 običaji, ki so se v deželi ob KolpJ nili le še redkokje, so popestrili maljski praznik, ki se mu, upošte'1 tudi letošnje izkušnje, zagotovo w bati za prihodnost.	A
POLSKA MALCA NASTOPI V KRŠKEM
KRŠKO — Ena naših najboljših n'
ES
E
El
I
skupin, Polska malca iz Krškega, b°’.j tek, 24. junija, ob 19. uri prvič nastop.
ica, z«, junija, od is. uri prvič ‘ j sestavi Djani, Bojan in Uroš tudi vonj čem mestu, in sicer se bo to zgodilo*! stilni Komočar. Upajmo, da bodo F, vrata za Poslko malco malo bolj »*jj odprta tudi za nastope v Krškem* j. i lostno, daje Polska malca očitno boljj brodošla povsod po Sloveniji kot v -jem kraju.	1
m _
DOŠAL JE, DOŠAL ZELENI JURIJ.... — Tako so peli črnomaljski jurjevaši, ko so po mestnih ulicah pospremili zelenega Jurija, v brezove veje »oblečenega« fanta, da bi ga z mostu vrgli v Dobličico. Kajpak se jim je še pravočasno izmuznil in v vodo je treščilo le njegovo pomladno odevalo. (Foto: M. B.-J.)
DISKO MATINEJE 1
RIBNICA — Vsako soboto so v ^ TVD Partizan od 17. do 21. ure maj| za člane mladinskega disko kluba, k’ kije bil komaj ustanovljen, šteje okat članov, trenutno pa znaša mesečnad*: rina (za 4 sobote v juniju) 20.000 Predvajajo plesno glasbo.
Kresna noč z Mokronožci
V Mokronogu 24. junija na 13. dolenjski kresni noči
PELE BODO HARMONIKE
RATEŽ —Turistično društvo sku|	,
Studiom D pripravlja v nedeljo, Z.ja. ob 15. uri v gasilskem domu tradio^JT tekmovanje harmonikarjev DolenpL/ gp, zlato harmoniko Ljubečne. Harrnon*^bliške na diatonični harmoniki se še lahko P*
že sprijaznila in navadila na dejstvo, da se bova v njej poročila. Tudi sicer imava pozitiven odnos do ljudskih noš, običajev in narodnih pesmi,« pripovedujeta.
Taka poroka bo zanju seveda posebno doživetje, pomenila pa bo šele začetek na njuni poti, kajti drugače sta čisto povprečen slovenski par. Ona še nima službe in stanovanja tudi še nimata. Kljub temu sta nasmejana, vedra in optimistična: »Nekako se bova že znašla!«
B. D.
MOKRONOG — V davnih časih so na Loščah živeli prijazni palčki Mokronožci. Za ljudi so bili nevidni, njihovo prisotnost so potrjevala dobra dela in odtisi mokrih stopal, ko so koračili iz močviija. Posebno čudne reči so se dogajale v kresni noči. Kajti ta noč ima svojo moč in tako se je tudi enemu od Mokronožcev zgodilo, da se je zaljubil, se spremenil v človeka, postal smrten in umrl...
Tako nekako pravi ena od pripovedi o Mokronožcih, skrivnostnih bitjih mokro-noške okolice, ki so se ohranila tudi v ljudskem izročilu. Mokronoškega rojaka Staneta Pečka so te pripovedi tako pritegnile, daje napisal več pravljičnih zgodb o Mokronožcih, napisal paje tudi libreto za balet Mokronožci — Vidov ples, katerega krstna izvedba bo v soboto, 24. junija, ob * 20. uri v Mokronogu. Glasbo za to izvirno domače delo je napisal Lado Jakša, balet oblikoval koreograf Janez Mejač, medtem ko so kostumografijo zaupali Mileni Kumer. Kot plesalci bodo nastopili člani baletnega ansambla iz Ljubljane.
Baletna predstava pa bo omenjenega dne le osrednja točka Kresne noči, tradicionalne mokronoške prireditve, ki bo letos že trinajstič za povrstjo. Na svoj račun bodo namreč prišli tudi tisti, ki imajo v rokah čarobno moč, domači in gostujoči, magi kot dr. Ivo Pavšič, Jani Jošovc, Vlado Mikek in drugi, tu pa bo tudi obvezni Kresniček, ki ga bo po lastni zamisli pred-
stavil Lojze Podboj. Obetajo zanimiv večer, v katerem bo za dobro voljo skrbel tudi Ludvik Lesjak s svojim ansamblom, svoj delež pa naj bi prispevali tudi obiskovalci.
Zanimiva kultumo-turistična prireditev je že vnaprej vzbudila veliko zanimanja v Mokronogu in sploh v trebanjski občini, zato ni bilo težko prepričati kolektiv mokronoške Iskre za prevzem pokroviteljstva in tudi ne mokronoških društev pa občinske ZKO in kulturne skupnosti za pomoč pri izvedbi.
I. Z.
vijo pri predsedniku Vovku na telefon 85-900.
d*.
Nim
_ deupši
DIMNIKOV! Z Akciji METULJEM
OTOČEC - »Živa«
kor dobrodošla popestritev progi* ^ J kajšnje diskoteke. Tako se bosta Ur
zbranim predstavili Nastja in Ai ic, ■ 1 Dimnik, nastop pa bosta 'z'(onL\b0(i promocijo svoje kasete z naslovo 1 o tulj. Da tudi druga glasba in dobra «n ,n strežba ne bosta umanjkali, ni treba PlI nski
bej poudarjali.


Slovei
studio
TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA

Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske televizije. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 11. uri. preberete pa vsak četrtek v Dolenjskem listu.
1	(2) Here comes your man — THE PIXIES
2	(5) Those day are over — GODFATHERS
3	(6) I want it ali — QUEEN
4	(1) LiT Lisa Jane — THE DIRTY DOZEN BRASS BAND
5	(8) Heigher Group — FEELIES
6	(—) Batdance — PRINCE
7	(3) Can I get a Witness — SAN BROWN
8	(—) Heart of Steel — SANDMEN
9	(4) Nineteen forever — JOE JACKSON 10 (—) Funky Cold Medina — TONE LOC
£
studio

Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
r »AJ*0V
ŠTORKLJA SEDLA NA FAROVŽ — Posnetek res ni najboljši, saj je bil narejen sredi noči in s precejšnje razdalje, vseeno paje dovolj zanimiv, saj štorklje le redko zaidejo na Dolenjsko. Zakajje ta zgrešila pot, lahko le ugibamo. Čudno je le to, da si za svoj postanek ni izbrala dimnika stare porodnišnice, temveč je po čudnem naključju sedla na enega od številnih dimnikov kapiteljskega farovža. Prošt Jožef Lap se lahko potolaži, če je bil to le štorkljin nočni turistični ogled mesta. (Foto: J. P.)
Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil BOŠTJANU LUTARJU'ri Radomelj-Lestvica pa je taka:
1	(2) Za ljubi mir — FANTJE Z VSEH VETROV
2	(3) Pri nas Belokranjcih - ANSAMBEL T. VERDERBERJA 3(1) Avtošola — Rž
4	(8) Bodi z menoj do jutra — ANSAMBEL J. BURNIKA
5	(4) Šentjernejski korenjaki — MLADI VAL
6	(9) Sanjam spet — ANSAMBEL B. KOVAČIČA
7	(5) Ljubezen pod Goijanci ANSAMBEL JERKO
8	(6) Dobro jutro — TOPLAR
9	(—) Ustavi naj se čas — FANTJE TREH DOLIN 10 (7) Dolenjska veselica — DOLENJCI
Predlog za prihodnji teden: Sestavljena polka — KARLI GRADIŠNIK
nit,
dru|
vsta
dru|
boi
dač
vzd
bo]
Na:
Pos avt, lasti avu sreč 8. c kla-Pa i
\^VVVVW\AAAAAAAAAAAAA/VWVVNA/V>AAAAA/VVVVVkAA/'^
Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošiljajte na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
KAJ NAJ POČNE PENZIONIST VZK?
— Lep avto, ni kaj!
— Imel sem dobro službo.
— Pa ni prehiter, preposkočen za vas?
— Tu od nas je morje daleč. Večkrat skočim na Krk. Tam imam vikend
— Živite tu? V naši provinci?
— Ob koncu tedna. Na vasi sem kupil manjšo domačijo, sicer imam hišo v Belem mestu.
— Imate kaj otrok?
— Hčerko. Daje jo astma. Kupil sem ji hišo v Portorožu. Morski zrak je za astmo najboljši — Veliko potujete?
— Svojčas sem. Lahko se pohvalim, da sem videl Evropo, Ameriko, Kanado. Bil sem tudi v A vstraliji — Zasebno.
— Delno. Največ pa službeno.
Včasih se je dalo obiti svet.
— In kje vam je bilo najbolj všeč?
— Na Nizozemskem. Zaradi čistoče.
— In zdaj?
— Dobra dva meseca sem v penzijL
— Vas je odhod p pokoj kaj prizadel?
— Niti ne: navžil sem se sveta,
življenja in ljudi. Hvala Bogu■
— Kaj ste storili prvi dan, k°s I
stopili v pokoj?
— Šel sem na komite in se F sal iz Zveze komunistov. ?
— So se vam tako zamenh-— Ne gre za to.
- Za kaj pa gre?	aj j
— Lepo vas prosim, kaj Pu?
počne ubogi pennonist v Zvez^