Naročnina Ljudskoga tednika se plačuje: 2a STO in Italijo pri upravi v Trstu Ul. sv. Frančiška 20 za cono B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri ADIT v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 - 1 -90303 -7. Cena listu: lir-20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B. ‘Poštnina plačana v gotovini. Glino lir TRSU decembra 1950 liii-M Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, Ul. Montecchi 6-II. Telefon štev. 95.823, Rokopise pošiljati na naslov uredništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja je tre. ba : pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, Ulica sv. Frančiška štev. 20. Spedizione in abb, post. II. gruppo r-,.„ lil 11I1I11 iiil ■ JESEN V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Foto Magajn» L iijpsM TEDNIK Politični obzornik Kronika Veleposlanika ZDA in Velike Britanije sta odpotovala domov na posvetovanje. Nekatere vesti pravijo, da je meja med Turčijo in Bolgarijo odprta, druge pa to zopet zanikajo. V Berlinu so imeli volitve. Največ glasov so dobili socialdemokrati, čeprav manj kot leta 1948. Po zadnjih poročilih so rezultati naslednji: socialdemokrati 628.690 glasov (44,5 odst), demokrščanl 345.329 (24,4 odst.), svobodni demokrati 321,942 (23 odst.), ostale glasove so si razdelile med seboj manjše stranke. Odslej bo koalicija treh glavnih strank vodila u-pravo berlinske občine v zapadnih sektorjih. Statistični urad OZN je izdelal razpredelnico na kateri je razvidno, da je lani zaslužil vsak sovjetski državljan samo 308 dolarjev, dočim je znašal dohodek državljana ZDA 1453 dolarjev, Anglije pa 773. V Londonu so pogajanja z E-giptom zaradi rezivije pogodbe iz leta 1936. Dosedaj niso dali nobenih konkretnih rezultatov. Prva pošiljka moke za FLRJ je prispela iz Zapadne Nemčije (1725 ton). Med izraelskimi in jordanskimi silami je prišlo do oboroženega koflikta. Sef komisije OZN za Palestino je sklical sestanek mešane izraeisko-jordanske komisije. Jordanska vlada je naknadno ustavila ogenj, nato pa odstopila. V Madridu so prepovedali proti-angleške demonstracije v zvezi z Gibraltarjem. Zunanji minister pekinške vlade je opozoril, da mora biti njegova vlada udeležena pri pripravah za sklenitev japonske mirovne pogodbe. Med Indijo in Nepalom so pogajanja. Nepalska vlada je baje priznala nujnost raznih reform v državi. V Beograd se je vrnila jugoslovanska delegacija pri OZN z zunanjim ministrom Kardeljem na čelu. Skozi Trst je potovala v petek. Libijska narodna skupščina je proglasila Idrisa El Senusija za libijskega kralja. V ameriškem kongresu razpravljajo o programu pomoči FLRJ. V Italijo je zopet prispela nova pošiljka ameriškega orožja. Adenauer se je pritožil zaradi Schumacherjeve propagande, ki po, njegovih besedah dela veliko škodo. Za pastorja Niemoelerja pa je dejal, da njegovi govori niso vredni duhovnika. L. CIay se je izrekel ponovno za nemško oborožitev. Po njegovem mnenju bodo Nemci pripravljeni sodelovati pri zahodni o-brambi, kadar jim ne bodo več priznavali vlogo drugorazrednega zaveznika. V pričetku prihodnjega leta bo- do pričeli graditi v Južni Karolini tovarno za izdelavo vodikove bombe. - Oborožitveni komite atlantskega pakta je v Rimu pregledoval poročila o oborožitveni proizvodnji držav atlantskega pakta. V Parizu je pričel zasedati evropski gospodarski svet. GrotewohI je poslal Adenauerju pismo, v katerem se je zavzemal za enotno Nemčijo na podlagi praških sklepov. V Londonu so se sestali angleški, ameriški in francoski predstavniki in so razpravljali q proti-predlogih za sklicanje štiristranske konference, na kateri bi razpravljali o vseh spornih vprašanjih med Vzhodom in Zahodom. Koreja: Pjongjang je padel 'in sama bojna črta je med mestom in 38.0 vzporednikom. Vendar govore, da se ne mislijo obdržati sile OZN niti na tej črti. Kitajci namreč groze, da bodo te čete obšle Koksanu. Drugi umik bo šel verjetno pod 38.o vzporednik k reki Inšon. Cete, ki so se borile pri Sosinu se sedaj bore za svoj obstanek In se poskušajo umakniti do morja, kjer bi se vkrcale v Hamhungu. Skušajo se združiti v vasi Kotori Danes je na Koreji že približno pol milijona kitajskih «prostovoljcev». Zavezniški svet za Japonsko je imel novo sejo. Ker niso imeli na dnevnem redu nobenega vprašanja so sejo takoj zaključili. Vasi Milo in Rinazzo so izpraznili, ker se je lava iz vulkana Etne približala vasema že na en kilometer. Jugoslovanski poslanik v New Delhiju Josip Djerdja je bil imenovan za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra FLRJ v Burmi. Španska republikanska- vlada Alvara Albornoza je odstopila. Predsednik republike Martinez Bario je Albornoži ponovno izročil mandat za sestavo vlade. EN TEDEN ISKANJA POTI iz žagale, ki jo je pripravila Kitajska na Koreji Predstavniki FLRJ o tem najvažnejšem vprašanju OZN Bolj kakor kakršnakoli propaganda o «mvru» je korejska vojna vplivala na vest človeštva. Nenadoma, kot je prišla je presenetila svet in ga spomnila na vse grozote, ki so jih morali ljudje pretrpeti v zadnji vojni, katere rane bo morala prenašati najmanj ena generacija. Bes je, odkar so v San Frančišku pričeli pripravljati človeštvu novo usodo z ustanovitvijo OZN, ki naj bi preprečila vse nove nevarnosti za človeštvo — smo imeli že več krajevnih vojn. Toda pri nobeni ni bilo udeleženih toliko sil, pri nobeni ni požar tako visoko zaplamtel, da bi grozil požigati in uničevati še naprej, na drugih koncih sveta. Da, Koreja 'je pokazala, da ni niti Palestina niti Indonezija niti Kašmiri Vojna na Koreji je divjala naprej. Spomnimo se samo enomesečnega zavlačevanja v Varnostnem si>etu po Maliku. Odločili so se, da bodo generali opravili svoje delo in gh ob tretji plimi ognja in smrti res temeljito opravljajo! In tako je korejsko vprašanje postalo današnji najvažnejši problem OZN, od katerega razvoja je odvisen v tem času problem ohranitve splošnega miru. ■ Danes smo stopili v novo fazo korejske vojne, za katero je značilna navzočnost znatnih oboroženih sil, kA so prišle s Kitajske. To ne pomeni olajšanja v tem položaju, temveč nadaljnji zaplet. Kitajski predstavniki so tudi prišli pred tribuno svetovne organizacije miru, ki jo v resnici predstavlja OZN. Toda tam se izogibajo slehernemu sodelovanju pri naporih, da bi rešili položaj, ki so ga ustvarila prav dejanja LB Kitajske. Pred Varnostnim svetom je imel na primer general Wu govor, ki smo ga objavili v naši zadnji številki, v tem dolgem govoru, ki je trajal cele tri ure sta bili zasenčeni Ustanovna listina Združenih narodov in njena načela. y njem se ni niti z besedico dotaknil vpra-šanja splošnega miru. Mnogo je govoril o problemu Formoze, nekaj manj o Koreji in ni opazil, da sta ti čhe vprašanji nujno povezani s svetovnim mirom. General je zastopal isto tezo, kot sovjetslci zastopniki v dolgih govorih, češ da je za celo korejsko žaloigro edino odgovorna vlada ZDA. Izognil pa se je glavnemu vprašanju: ugotovitvi odgovornosti. Spomnimo se malo na začetek cele zadeve. Bri ko so izbruhnile sovražnosti, sta se obe stranki medsebojno obtoževali za začetek sovražnosti. Toda samo vlada Južne Koreje se je obrnila na OZN. Isti dan je Varnostni svet sprejel odredbo, da je Vreba prekiniti ogenj, čete pa umakniti na 38. vzporednik. In kaj se je tedaj zgodilo? Kdo je sprejel to odredbo in ji sledil? Ali je armada, katere enote so bile tisti čas, 12 ali 15 ur po začetku sovražnosti, na ozemlju nasprotnika, t. j. severnokorejska armada, sprejela odredbo o prekinitvi ognja in ali se je umaknila na vzporednik? Ne, tega ni storila. V svoji brzojavki generalnemu tajniku OZN je vlada Severne Koreje napadla to odločitev kot nezakonito. Kakšno pa je bilo stališče sovjetske vlade in vlade LR Kitajske do te odredbe o prekinitvi ognja in umiku na 38. vzporednik? Ali sta ti dvP vladi kakorkoli podprli to odredbo? Ne. Obe sta prezirali to odredbo dva meseca in peli hkrati slavospeve zmagam severnokorejske armade na ozemlju Južne Koreje. Tov. Kardelj je pred nedavnim dejal: Ne more biti nikakršnega dvoma, da tisti, ki vodi napadalno hegem(mistično in protisocialistično politiko do socialistične Jugoslavije, ne more voditi v drugih delih sveta drugačne, t. j. miroljubne, demokratične, socialistične politike resnične enakopravnosti in bratstva vseh narodov. Politika in-formbirojevskih vrhov že zdavnaj več ne ustreza koristim človeškega napredka in zato škoduje vsem tistim naprednim in osvobodilnim Koreja je v ospredju svetovnega zanimanja. Ko pregledujemo na kupe poročil in mnenj o tej nesrečni deže. ii, se nam zdi, kot da bi ne bilo na svetu drugega ploblema. Pokazalo se je, da je Koreja danes najbolj občutljivo področje. Nastalo je vprašanje, kako priti iz tega zamotanega položaja, ko kaže, da LR Kitajski ni na lem, da bi reševali samo problem mandžurske meje in central na reki Jalu. Drugič pa, ali bodo kitajsko plimo zaustavili diplomati, ko Mac Arthurju to ni mogoče. V tem tednu so si s precejšnjo naglico sledili dogodki v tem vprašanju. Dokončnih rezultatov ne moremo še videti, vendar pa nam dosedanji kažejo smer bodočega razvoja. Trumanov govor Trumanova običajna petkova konferenca je bila zelo zanimiva in je po- ponovno mandat OZN z dne 27 Jum. ja, kar bi verjetno privedlo do tega, da bi opustili cilj prodora do man-džurskc meje. Dejstvo pa je, da je Truman omenil atomsko bombo. To je povzročilo zaskrbljenost predvsem v Evropi, At-tlee je takoj izjavil, da bi po mnenju njegove vlade morali sprejeti tako resno odločitev, kakor je uporaba a-tomske bombe, šele po izčrpnih pogovorih med vsemi članicami OZN, ki se sedaj udeležujejo policijske akcije na Koreji, Izjavil je še, da «želimo nagel konec sovražnosti na Koreji, ureditev korejskega vprašanja, s čimer je povezan sporazum ne samo s Korejo, temveč tudi s Kitajsko». Napovedal je tudi svoj obisk pri Trumanu, še prej pa je francoski ministrski predsednik. ! bodo moralé ZDA kmalu zopet v izo j lacijo. Delo Združenih narodov V Varnostnem svetu je naletela resolucija šestih držav, ki so zahtevale ! umik kitajskih čet iz Koreje, na sovjetski veto. Vse kaže, da so se odločili, da najdejo drugo pot, ki b> bila lažja za LR Kitajsko, To je resolucija 13. držav (Indija, Filipini, Burma, Pakistan, Egipt, Irak, Libanon, Saudo. va Arabija, Sirija, Jamen, Indonezija in Afganistan), ki poziva LR Kitajsko, naj Izjavi, da njene čete ne bodo prekoračile 38.o vzporednika. Obenem pa je glavna skupščina vpisala na dnevni red vprašanje «intervencije osrednje kitajske ljudske vlade na Koreji». Zadevo bo proučeval politični odbor. Resolucija je skoro e-naka tisti, ki je naletela v Varnostnem svetu na sovjetski veto. Kot vidimo, združeni narodi ta te. den niso preveč posegli v korejsko zadevo. Pogajanja s kitajsko delegacijo BEVIN IN ATTLEE V RAZGOVORU S PLEVENOM IN SCHUMANOM vzročila velik odmev po svetu. Povedal je, da se je pričel kitajski napad v velikem obsegu. Povzročil je prisilen umik važnih kontingentov sil OZN. Sile OZN nimajo nobenega namena opustiti svoje naloge na Koreji. Pokazal je na tri poti: 1. skupna akcija v OZN zaradi Koreje se mora nadaljevati; 2. pomoč drugim državam, da se zavarujejo pred grožnjo drugje in 3. naglo povečanje ameriških sil. Glede atomske bombe je povedal, da so o tem vprašanju govorili že od pričetka dogodkov na Koreji kakor tudi o uporabi drugih orožij. O tem more odločiti samo on, vendar pa kakršnega koli pooblastila o tej stvari še ni dal. Ce bi se to dogodilo, tedaj bi imel poveljnik nalogo taktično uporabiti to orožje. Nadalje je zavzel Truman stališče glede bombardiranja Mandžurije, češ da je to vprašanje OZN. Se isti dan je Truman zahteval od kongresa skoraj 18 milijard novih dodatnih vojaških kreditov. Ti krediti bi tudi pripomogli, da bi povečali a-meriške oborožene sile na 2,700.000 mož in povečali število letal. V poslanici kongresu pa je naglasil, da verjetno ta vsota ne bo zadostovala. Ce se bo namreč položaj poslabšal, bo zahteval nove kredite, ki bi dali možnost za hitro mobilizacijo. Vendar pa Je Trumanov govlr po svoje zelo zanimiv. V njem nam je Truman samo nakazal, da je mogoče, da bi prišlo do tega, da bi pregledali Pleven prišel v London Kaj sta se Pleven in Schuman pogovarjala skupaj z Attleejem in Devinom, nam ni povedalo suhoparno uradno poročilo, ki govori o enotnosti mnenj, To nam povedo šele po. znejša poročila o zasedanju francoske vlade, kjer so preučevali vprašanje nemške oborožitve. Na zasedanju je francoska vlada v glavnih točkah sprejela ameriški načrt glede vključitve nemških oboroženih oddelkov v atlantsko vojsko. Prišlo je sicer do nekaj nesoglasij med socialističnimi ministri in ostalimi člani vlade, vendar pa so ti pozneje prav tako klonili kot je Pleven v Londonu. Obenem pa sta se Attlee in Pleven zmenila glede enotnega stališča, ki ga je potem Attlee zastopal pred Trumanom. Pred nedavnim je Herriot Izjavil v francoski narodni skupščini: «Tudi s hudičem se moramo pog&jatTT če je svetovni mir v nevarnosti». V tem smislu je govoril tudi Pleven v Londonu. Poučno je to popuščanje Francije. Se enkrat se Je pokazalo, da znajo biti velesile enotne v prvi nevarnosti. Tudi v tem primeru se je pokazalo, da so se zmotili v Moskvi. «Pravda» je pred nedavno pisala v sedem ko-ion dolgem članku o tem, da bo obrambna koalicija Zapada, neenotna glede oborožitve Evrope in pri vprašanju oborožitve Nemčije razBita z razvojem korejskega konflikta. Nada- Ta teden se je poizkušal Trygve Lie pogajati s Kitajci, vendar danes žal ta najvišji uradnik OZN nima ve« tiste moči, da bi mogel sam iskati srednjo pot med Vzhodom in Zahodom. Nalogo je prevzel indijski zastopnik Benegai Rau in Nehrujeva sestra, ki jé poslanik Indije v Wa-shingtonu. Obenem pa so bile ZDA stalno v zvezi z New Delhijem, tako da lahko govorimo o tem, da je bila teoretično vzpostavljena zveza med Washingtonom in Pekingom. Vsebina vseh pogajanj in tipanj na sestankih, večerjah in kosilih, kamor so ta teden širokogrudno vabili kitajsko delegacijo, je zgornji predlog 13. držav. Jasno je, da je moral Nehru dobiti zagotovila iz Pekinga, ker drugače ne bi na ta način Benegai Rau izgubljal časa. Predlog so Angleži pozdravili, prav tako tudi Američani. Višinski se še m izrekel. Attlee in Truman Na vsak način je jasno, da ni šel Attlee v Washington na dopust s celo kopico vrhov angleške politike, vojske in gospodarstva; tam bo prišlo prav gotovo do važnih odločitev. Kot vse kaže, je s Trumanom in njegovimi svetovalci razpravljal o položaju na Koreji in ukrepih, ki jih bodo podvzeli, da .bodo kos položaju. Poročilo o drugem in tretjem sestanku govori, da sta se oba državnika sporazumela o potrebi nagle izvedbe načrtov ki jih je izdelala organizacija severnoatlantskega pakta in da sta v sporazumu z drugimi članicami te organizacije sklenila energično ustvariti oborožene sile atlantske skupnosti. Nadalje sta razpravljala o vprašanju strateških surovin, pozneje pa sta predala ta posel posebni komisiji. Evropo — pravijo — misli dati Truman v prihodnjem letu še 5 milijard dolarjev dodatnega kredita za oboroževanje. Nemška industrija bo delala za oborožitev, Eisenhower pa bo kmalu ustoličen za vrhovnega ifoveijnika atlantske vojske. Zaključimo: posledica kitajske intervencije na Koreji je torej ta, da je sprožila vse večje tekmovanje v oboroževanju in nudila zahodnemu bloku priliko, da svoje oboroževanje utemeljuje z «nevarnostjo pred napadalnim komunizmom». gibanjem, ki postanejo njeno orodje. Ves njihov sedanji hrup o njihovi zvestopi miru in o napadalnosti drugih ne bo mogel prikriti tudi njihovega dela odgovornosti za vojno v Koreji ter za ogrožanje miru na svetu sploh.» Naj navedemo še del govora, ki ga je imel pri istem vprašanju dr. Aleš Bebler v Varnostnem svetu. Izjavil je: Odgovornosti za moralno in diplomatsko podpiranje vdora severnokorejske vojske na Južno Korejo je vlada LR Kitajske dodala odgovornost množične materialne in vojaške pomoči severnokorejskemu napadalcu. Jugoslovanska delegacija je že imela priložnost, pojasniti svoje stališče glede korejskega spopada kot celote. Mislimo, da pada odgovornost za dogodke, ki so zalili Korejo z morjem krvi, v. prvi brsti na usodno politiko, ki jo vodi vlada Severne Koreje, kakor tudi na tiste, ki navdihujejo to politiko. In mi mislimo, da lahko sleherni poskus od zunaj — s katere koli strani — da bi to politiko rešili poraza, samo poveča nevarnost za razširitev korejskega spopada, poveča nevarnost nove svetovne vojne. Stališče jugoslovanske vlade je torej popolnoma jasno. Nimamo nikakih simpatij za južnokorejski režim in globoko obžalujemo, da so se dogodki na Koreji razvili v tej smeri. Vendar smo daleč od tega, da bi opravičevali politiko severnokorejske vlade. Ne moremo dajati nikake podpore tej biadi, ker je njena politika dovedla do sedanjega stanja stvari. Samo korejsko ljudstvo mora odločiti o vodilnih političnih silah, ki so odgovorne za položaj, v katerem je to ljudstvo sedaj. To je edina pot, po kateri je treba iti v Koreji, edina pot, ki ne vsebuj^ nevarnosti za razširitev spomda. Iz teh razlogov bo jugoslovanska delegacija podprla vsak ukrep, katerega smoter je, da se korejski spopad, omeji, vsak ukrep, kate- rega smoter je, da se prepreči razširitev vojne na Daljnem vzhodu, ki ne bi bila samo katastrofa za azijske narode, temveč bi prav tako dovedla do nove svetovne vojne. Ko išče danes svet rešitve iz te nove zagate na Koreji, se spomnimo na pot, ki jo je ponovno nakazal maršal Tito v odgovoru na vprašanja znanega novinarja Kingsburyja Smitha: «Kar zadeva najnovejši razvoj dogodkov v Koreji, mislim, da se je mogoče izogniti razširitve tega spopada, če bodo Združeni narodi ohranili hladnokrvnost, t.j., da niti za hip ne izgube izpred oči, da je v tem usodnem času za človeštvo najvažnejše preprečiti novo svetovno vojno katastrofo. Sedaj ne gre več za ugled, temveč za to, kdo je pripravljen več žrtvovati za rešitev miru, da pa pri tem ne postane dvomljivo vprašanje obstoja in neodvisnosti nobene države na svetu». Deset tednov dela glavne skupščine OZN V Lake Successa se je pokazalo, da narode skrbi usoda miru in ga zato hočejo ohraniti. Izredno pomirljivo Stališče OZN do neodgovornih pojavov igranja s svetovnim mirom je samo potrdilo te izkušnje z zasedanja glavne skupščine v letu 1950. Medtem pa ne smemo podcenjevati nevarnosti, ki preti od jačanja e-lementov vojne in ne moremo preko dejstva, da je krepitev teh elementov poleg ostalega tudi rezultat današnje politike ZSSR. Napadalnost in težnja Po hegemoniji sta največji oviri na poti umirjenja mednarodnega življenja. Pojavljata se v skoro vsaki zunanjepolitični gesti moskovske vlade ali pa od strani tistih, ki so odvisni od Moskve in to kljub možnostim O* Sv Ul UD« % ^ QX O® Etna je pričela ponovno bruhati. Kazalo je že. da se bo umirila, toda v soboto se je ponovno pričela valiti lava po njenem pobočju z brzino 50 m na uro. Prebivalci vasi Ferniazno, Rinazzo in Milo so se že oddahnili pa so sedaj v ponovni nevarnosti. Kandidati za občinski svet v Bayeuxu so bili zelo razočarani. Niti en volivec jih ni prišel volit. Ralph Buche je obiskal Rim in Berun na svoji poti na Švedsko, Kjer bo prejel Nobelovo nagrado. V Vounestonu (Ohio) se je rodil otrok z dvema glavama in štirimi rokami. Zdravniki dvo. mijo, da bi ga mogli obdržati pri življenju. Angleška spodnja zbornica je ukinila star zakon proti čarovništvu in tako bo 50.000 angleških spiritistov brez skrbi lahko o-pravljalo vsoj posel. Kot znano je Stalin razpisal ve. liko nagrado za tistega, ki bi mu dal kakšna poročila o njegovemu izginulem sinu Saši Džugašvi-liju. Sedaj pa poroča švedski list «Tagbladet», da so ga ustrelili Nemci v poljskem mestu Slonim. 1 milijon Avstrijcev je trenutno brez strehe. Kakor poroča statistični urad na Dunaju, bi morali zanje zgraditi najmanj 250 tisoč stanovanj. Po vojni so jih Zgradili samo 20.000. Gallup poroča: povprečni Američan je meril čez pas leta 1930 77 cm, danes pa 88 cm. Najbolj debeli so moški v Washmgtonu (mesto funkcionarjev) in Chicagu (mesto pivcev piva in gangsterjev). Nasprotno pa so moški v New Orleansu, Kaliforniji in ÌTexasu ostali suhi. Rude Pravo piše dne 17. novembra: V pismih dekletom morajo češki vojaki opustiti vse praz-: he ljubezenske obljube. Razprav^ IJati pa morajo v teh pismih o temi: Izkušnje pri izgradnji no; Vega človeštva v okviru vedno bolj močne ljudske armade. Zaročenke pa morajo v svojih pismih opisovati rezultate, ki jih do. segajo kot delavke, traktoristke ali aktivne članice zadružnih gospodarstev. Guy de Boisson je podal demisijo na mesto tajnika Svetovne zveze demokratične mladine. Nje, govo mesto je prevzel Enrico Berlinguer, tajnik italijanske mladinske zveze. Radionapovedovalec postaje Muenchen je pred nedavnim nenadoma prekinil branje večernih poročil in dejal: «karova dama». Hipnotiziral ga je namreč neki Fritz Strobl, ki je imel ob Istem «asu ob svoji predstavi v hotelu «Regina» vključen radio in je »ozval neko damo naj potegne torto m jo naj pokaže publiki, “Ra je karova dama, za dosego sporazumov v skoro vseh konkretnih mednarodnih vprašanjih. Dejstvo je, da morejo države z različnimi sistemi živeti druga od drugi in reševati spore z dobro, voljo, da se ohrani mir, samo če hočejo. Minulo je 10 tednov zasedanja generalne skupščine. Rezultati, doseženi na tem zasedanju, kažejo, da je bilo to delo kljub vsemu plodno in da bo moglo biti tudi v bodoče. Rešena so bila; številna mednarodna vprašanja, čeprav nekatera ne po polnoma, vsekakor pa na način, ki najbolj zadovoljuje. Libija bo tako dobila neodvisnost leta 1952 In bo potem sprejeta v OZN. Eritreja bo dobila federacijo z Abesinijo, kar odgovarja željam največjega dela njenega prebivalstva. Somalija pa bo dobila svobodo po daljši dobi varuštva. Sporne stranke v Palestini morajo v bodoče reševati svoja nesoglasja pre. ko instrumentov, ki jih predvideva sporazum o premirju. Južnoafriška zveza je bila opozorjena na obtožujoče stališče OZN zaradi njene diskriminacijske politike do Indijcev; vlade Bolgarije-, Madžarske in Romunije pa so bile opozorjene, naj prenehajo kršiti mirovno pogodbo in gaziti na rodne pravice. Pomemben uspeh petega zasedanja pomeni serija resolucij o pomoči ma-lorazvitim področjem. Aktivnost OZN na tem področju je pokazala, da je ideja o pomoči, ki ne bi bila plačana z izkoriščanjem in iskanjem političnih uslug, globoko prodr]a v to organizacijo in si še dalje krči pot zahvaljujoč se v prvi vrsti malim narodom v njihovi borbi proti nasprotnim tendencam. Ce bo nekje nastal spopad in ne bi bilo mogoče doseči hitre odločitve glede akcije proti napadalcu zaradi nesoglasnosti varnostnega sveta, se bodo Združeni narodi na osnovi resolucije o skupni akciji za mir lahko poslužili razširjenih pooblastil generalne skupščine, ki je prav tako odgovorna za varnost in mir v svetu. Vsak napad, ne glede na orožje, je bil obsojen z resolucijo «mir z deli» kot največji zločin proti miru in varnosti človeštva. Obsojena Je bila propaganda proti miru Razni organi OZN so dobili nalogo proučiti možnost rešitve niza -mednarodnih problemov, kar je v svojem programu miru zahteval Tryg-ve Lie. Med predlagatelji resolucije je bila tudi FLRJ. Jugoslavija je imela veliko vlogo pri jačanju sistema kolektivne varnosti v akciji OZN za preprečenje vojn. To zlasti z resolucijo «o dolžnostih držav v primeru sovražnosti». Ne da bi razpravljali o detajlih, ki ocenjujejo predlog kot resnični predlog nove Jugoslavije za ohranitev miru v svetu, moramo vendar podčrtati značilno dejstvo: zgodovina dosedaj še ne pozna mednarodnega dokumenta, ki tako ostro obsoja vojno, kot je to primer pri jugoslovanski resolu. cljl. Jasneje kot v katerikoli mednarodni odločitvi, je rečeno v tej resoluciji, da se sili, orožju in vojni ne sme pristopiti razen v splošnem interesu, prepoveduje pa se vojna proti teritorialni Integriteti in politični samostojnosti katerekoli države. V vseh komitetih je Imela FLRJ veliko besedo pri sprejemu odlokov, ki so težili k pravičnejšemu in de- mokratičnejšemu reševanju mednarodnih problemov. Stališče Jugoslavije se je pokazalo kot realno in dosledno pri jačanju mednarodnega sodelovanja preko OZN, v interesu miru in preprečevanja vojn. Tega pa ne moremo trditi za vlado ZSSR. Ni se hotela pridružiti skupni obsodbi napada in je širila samo propagandne fraze. Isto je bilo tudi glede prepovedi uporabe atomske bombe. Slišali smo veliko demagoških parol o «neodvisnosti, enakopravnosti in sodelovanju», ki jih ZSSR ne uporablja v svojih odnosih z drugimi državami. Višinski je govoril, da ZSSR vedno spoštuje mednarodne1 sporazume. Nastopil je proti gospodarski diskriminaciji v Južni Afriki (da ne bi omenjali diskriminacije v ZSSR proti ne-ruskim narodom. Tudi v razpravljanjih o nuerenberških principih obsod. be vojnih zločincev in še manj v ti- j kratičen način. «tih o genocidu ni Imela sovjetska delegacija jasnejšega stališča. Glede Eritreje, Libije in Jeruzalema je sovjetska delegacija po večkrat menjala svoje stališče po potrebah svoje eks-panzionistične politike. Kje je principielnost te politike? Ostaja še vprašanje korejskega spopada in tistih, ki so z njim povezana. Skupščina OZN je bila letos svečano otvorjena v istem času, ko so se ljudje na drugem koncu zemlje borili drug proti drugemu v vojni, ki bi morale sovjetskim državnikom po njih makiavelističnem gledanju nekaj prinesti. Razumljivo je, da se je generalna skupščina bavila s temi vprašanji in da se bo še bavila. Prav tako je naravno, da so dali prav ti dogodki povod za sprejetje učinkovitih mer za skupno varnost. Vprašanje je postalo še bolj komplicirano, ko so -v spor odkrito posegle sile LR Kitajske. Tu so sedaj skoncentrirani napori Združenih narodov, ker bo ravno tu mogoče dobiti prvi odgovor na vprašanje: kako stoji stvar miru? Narodi, združeni v OZN, sami odgovarjajo: mir je mogoče očuvati samo z dobro voljo in konstruktivnimi napori, če se bodo vsa sporna vprašanja reševala v duhu listine OZN — na miren in demo- TRGOVINA MED ZAHODOM IN VZHODOM in ameriški prilisk na maršalizirane države Cim bolj se zaostrujejo nasprotja med Vzhodom in Zapadom, tem biolj se pojavlja tendenca vedno večje omejitve in celo blokade trgovine med obema blokoma. Ta težnja prihaja zlasti z Zahoda, kjer pravijo, da bodo le tako mogli doseči vojaško ravnotežje s sovjetskim blokom. Pričetek teh naporov opazimo že v pričetku pni ih let Marshallovega plana. Sestavljene so bile tako imenovane «blokadne liste», vendar je ves sistem temeljil na prostovoljnosti. Ker se pa teh zlasti v Evropi države niso držale, so padle zaradi tega v. ameriškem Kongresu kritike, ki so rodile ukinitev vsake ameriške pomoči državam, ki se ne bi držale ameriškega licenčnega sistema. Ta juha, skuhana v ameriškem Kongresu se je sčasoma ohladila zaradi prilUc samih in izdelali so potem predpis, ki je dosti blažji. Po izglasovanju tega predpisa se je Acheson obrnil na svoja kolega iz Anglije in Francije na znani konjerenci treh v New Yorku. Posledica tega je bila konferenca strokovnjakov treh dežel v. Londonu, ki pripravlja sporazum vseh Marshallovih dežel, da uvedejo kontrolo izvoza vojaško vaznih surovin Po ameriški praksi. Ameriški sistem kontrole izvoza poseduje dve listi. Na eni so visoko strategične surovine, municija, zruinstveni instrumenti itd. Druga pa obsega blago, ki je neposredno vojno važno m tisto, ki bi izvoženo v dežele sovjetskega bloka, motilo povečati tamošnji vojni potencial. Tu so posebni obdelovalni stroji, naprave za rudnike itd. Vendar pa so pri tej listi nastopila precejšnja nasprotja. Nekatere dežele so si po svoje razlagale te liste in nastopilo je zopet precejšnje razburjenje u ZDA. Tako pravijo: kakšen smisel ima, če mi pošiljamo stroje za izdelavo krogličnih ležajev v Evnopo, če pa tam kroglične ležaje izdelujejo in jih potem pošiljajo na Vzhod. Zdi se, da bodo odslej ZDA zahtevale od teh dežel obvezo, da ne bodo pošiljale teh izdelkov naprej. ZDA skrbi tudi za problem prostih luk, kjer je kontrola precej težka. Ta Zadeva ima še svoje drugo lice. Na primer: če hoče imeti Zahod več poljskega Premoga, mora tja pošiljati nidniške naprave. Problemi nastopajo tudi z Anglijo, ki potrebuje nekatere surovine v državah sovjetskega bloka, katere so Hm ZDA odnesle z drugih tržišč pred nosom. Zato pa morajo tja pošiljati letalske motorje itd. Vendar pa ZDA v tem vprašanju zelo pritiskajo na Marshallove države in vse kaže, da bo nastala še huda polemika p tem vprašanju. Vendar pa daje današnji položaj v svetu veliko prednosti ameriški tezi. V koliko pa ta «blokada» koristi zmanjšanju hladne vojne med obema. blokoma, pa je povsem drugo vprašanje. Nov razvoj med Haagom in Djakarto? V Haagu se je te dni končala enotedenska holandsko - indonezijska zvezna konferenca. Kakor predvideva statut, bi morale biti te konferen ce vsakega pol leta. Politična napetost med obema državama je bila precej velika po dogodkih na Am-bronu in glede na še nerešeni pa vendar- žgoči problem Nove Gvineje. To pa posebno zaradi tega, ker so v zadnjih tednih y Djakarti ponovno izjavili, da je treba priti prej na čisto glede Nove Gvineje, preden se prične pregovori za dnevni red te konference. Vendar pa so prišli Indonezijci v Haag po kratkih predhodnih pogajanjih in tam sta imela holandski zastopnik minister van Marseveen in indonezijski zunanji minister Mo-hammed Roem presenetljiva govora. Oba sta dejala, da b; se mogli obe stranki boljše razumeti in voditi pogajanja x dosti bolj prijateljskem duhu in razumevanju, kot je bilo to v preteklosti. Tako so na tej konferenci podpisali enoletno trgovinsko pogodbo, ki predvideva holandski uvoz iz Indonezije v vrednosti 435 milijonov in obratno izvoz za 320 milijonov guldnov. Trgovinska bilanca bi torej predvidevala dobrobit za Indonezijo. Tega bo Indonezija porabila za kritje holandskih uslug (plovba, zavarovanja, banke) in prometa kapitala (penzije, rente, vrednosti), ki sta za Indonezijo struktuelno pasivna. K razvoju odnosov med obema državama je tudi zanimivo, da je Indonezija prosila Holandsko, naj pošlje za tri leta y Djakarto svojo vojaško misijo, ki bo pomagala indonezijski vladi pri čiščenju minskih polUdn organiziranju letališč. Pomagala bi tudi pri izvežbanju in obnovi indonezijskih vojaških sil z dejanji in nasveti. Za povprečnega opazovalca celotnega razvoja dogodkov po znani konferenc; za okroglo mizo v Haagu je na vsak način zanimivo, odkod to nenadno pomirjenje in celo zaupanje zlasti na vojaškem področju med' Haagom in Djakarto. Do. Slej se je še vedno pokazalo, da so imeli Holandci za vsemi «sporazumi» svoje posebne namene z enim samim ciljem: zrušiti n0vo indonezijsko republiko. Nekateri komentatorji celo irdijo s tem v zvezi, da se je verjetno Indonezija zaenkrat odpovedala svoji | zahtevi po Novi Gvineji. PO FRANCOSKE VLADNI KRIZE LETALA IN AVTOMOBILI SO BILI OB ZADNJEM STRAHOVITEM NEURJU V ZDA NA NEWYORSKBM LETALIŠČU LA GUARDIA GLOBOKO V VODI Kot je bilo pričakovati, je francoska vlad;; dobila zaupnico, ko je prejšnji teden propadla pri glasovanju v zvezi z generalsko afero. Razpravljanje je trajalo sicer celih 7 ur, potem Pa sq s 347 proti 184 glasovom izglasovali resolucijo, ki se zahvaljuje Mochu za «njegov trud in neodvisnost» Za Plevenovo vlado je bilo to glasovanje več kot potrebno. Preden se je Pleven podal v London s Schumanom, da najde tam z Devinom in Attleejcm skupno liimijo glede korejskega konflikita:, le moral pokazati, da je njegova vlada močna. Tudi v Franciji je narasla skrb zaradi novih nevarnosti na Koreji. Ta skrb je po svoje pobarvala tudi parlamentarno debato. Novo nastale politične probleme so zalo dosti resneje vzeli, kot pa borbo med Mochom In njegovimi nasprotniki. Prva poročila glede tiskovne koonfeiremce Trumana, zlasti zaradi prve verzije, po kateri naj bi Truman trdil, da bo predal vprašanje uporabe atomske bombe vojakom, so delovala V Parizu precej alarmantno. Pozneje razširjeno uradno poročilo, da bo o tem Truman sam odločal ni pomirilo Francozov. V parlamentu je o tem vprašanju govoril zastopnik kmečke stranke, ki sodeluje v vladi, Delachenal. Naj-preje je nastopil proti Mac Arthurju. potem pa dejal, da mora «Fran. ,cija podyzeJH pjapvefoe Sniicjaitfcie, da bo na svetu ohranjen mir». Zanimivo je tudi, da je znani komunist Pierre Cot ob tej debati zahteval, da mora Francija podvzeti iniciativo za sklicanje konference petih, v kateri bi bili tudi zastopniki LR Kitajske. Na njej bi rešili korejsko vprašanje. Ploven pa je db koncu debate zahteval od parlamenta, naj s svoje strani podpre vlado in ji da potrebno avtoriteto, da bo ta «mogla govoritj v imenu Francije in miru». Po obisku v Londonu pa je «nel Pleven govofr. y katerem je izjavil da ič prepričan, da .tretja svetovna vojna ni neizbežna. Dodal je, da se ne sme opustiti nobene prilike za razgovore za u,postavitev miru, istočasno pa morajo zahodne sile pojasniti, da se bodo branile pred vsakim napadom. Povedal j?, da morajo sedanji porazi na Koreji opozoriti zahodne sile, da bedo naglo povečale svoje oborožene ."i-le. V Londonu je ugotovil, da sta Anglija m Francija pripravljeni pristati na dragocene koncesije v interesu miru. Glede nemške vojske je povedal, da je še vedno mnenja, da bi bij najboljši izhod, če bi nemške čete služile v evropski vojski, y kateri bi bile vse države enakopravna članice. Francoska narodna skupščina pa je medtem nadaljevala s svojim delom in izglasovala zakon, po katerem bodlo Izpuščeni na svobo-db vsi kolaboraciomist.i, ki niso bili obsojeni na dosmrtno ječo, 4 tvoi>g««yg«»siK Kroni ka mm V nedeljo je umri Redo Spartaco Petronio, sin tov, Sortola Pe-tronia, odgovornega urednika «Voce di Trieste», predsednika SIAU in tajnika akcijskega odbora razrednih sindikatov. Uredništvo našega lista izreka staršem in sestri ob tej težki izgubi svoje najgloblje sožalje. Iz koprskih zaporov so v torek izpustili Dorina D’Este iz Izole, bivajočega v Miljah, ki je pred kratkim prekoračil demarkacijsko črto med obema conama na kraju, kjer ni dovoljen prehod. Kakor je znano, so ob aretaciji D’Esteja in njegovih tovarišev šovinisti in kominformisti zagnali velik hrup in trdili, da so bili ugrabljeni v coni A. Z izpustitvijo D’Esteja so se vsi ti hujskači še bolj razkrinkali. Ciani OF se povsod zbirajo na množičnih sestankih. Poleg tega imajo razni odbori seveda svoje redne seje. Na teh sestankih se pripravljajo na trimesečno tek. movanje za proslavo 10. obletnice ustanovitve OF. V I. okraju je bil najprej množični sestanek članov III. in IV. terena. Dan kasneje so se zbrali člani I. II. in V. terena. V Barkovljah se je sestal krajevni odbor OF. Člani Fronte so se sestali tudi v Sv. Križu. V Nabrežini je bil v torek zelo slab živinski sejem. Na sejmišče so pripeljali samo 10 glav go. veje živine in 80 malih prašičkov za rejo. Slabi kupčiji je bilo krivo tudi grdo vreme. Tržaški občinski svet Je Imel v torek svojo redno sejo. Kominlor-mistični svetovalec Ferlan Je predlagal, naj bi občinski svet obsodil uporabo atomske bombe. Drugi so menili, da je treba pro. testirati proti vsakemu orreju in proti vojni. Občinski svet je bled drugim; tudi sklenil, da se zboljšajo pokojnine za občinske upokojence, kar pa bo morala seveda potrditi še ZVU. Občinski svet je'tudi odobril napeljavo vodovoda v industrijsko pristanišče v Zavijah, kar bo zahtevalo 60. milijonov izdatkov. Pred sodiščem se je moral zagovarjati Rudolf Lazer iz Skednja 178, ker je svojčas pretepel svojo žepo Albino. Mož je priznal, da jo je res nabunkal, ker ga je varala in bila celo tako nesramna, da ga je zmerjala z be-sebo «becco», to je orožičeni mož. Za sv. Miklavž so na Akvedotu priredili običajni Miklavžev sejem. Vrsta stojnic je daljša kakor je bila vsa ieta doslej. Kramarji pa so le malo zaslužili, ker jih je oviralo pri njihovih kupčijah zelo slabo vreme. Repentaborski občinski svet se je sestal preteklo nedeljo na redni seji. Svetovalci so sklenili, da bodo zgradili novo cesto od «Dveh hrastov» na Colu do Velikega Repna in sezidali kopališče v Velikem Repnu. V Barkovljah so imeli pionirji lepo uspelo prireditev, pri čemer imata največ zasluge tov. Ema Starc in Milan Pertot, ki sta pionirje pripravljala. Tudi žene so mnogo pripomogle k uspehu. S svetiinim plinom se je zastrupil Ermanno Colila iz Ul. Ceppa 2. Zdravnik ga ni mogel več rešiti. Življenje si je vzel zaradi hude bolezni. Na cesti med Opčinami in Trstom se je pripetila težja avtomobilska nesreča. Ko sta se vozila 37-leini šofer Giulio Pirot in nje. gov 35-letni spremljevalec Leon Drobnich s težkim kamionom proti Trstu, sta nenadoma zagleda-la pred seboj drug kamion. Šofer ni imel več časa zavreti, zato je naglo zavil na desno in kamion se je zakotalil p0 bregu. Materialna škoda je bila velika šofer in njegov spremljevalec pa'je ni. sta preveč izkupiia. Pred sodiščem se je začela razprava proti Marianu Toschesu, ki je na griču Montefiascone pobijal pse in mačke ter prodajal njihovo meso za kozličkovo in zajčje. S Tržaškega Znižanie delavskih mezd težka posledica sindikalne povezave z Italijo Pretekli lede« je združenje indu-strijcov poslalo vsem svojim čla-netn okrožnico, v katerj jih poziva, naj ne plačujejo več delavcem 4g lir izredhe doklade (tretji element), ki so jo dielavcj dobili po znani 20-dnevrvi februarski stavki. Pri tem se sklicujejo na ono klavzulo sporazuma, .sklenjenega 20 februarja t. 1. med delodajalci in sindikalnimi organizacijami, katera določa, da se izredna doklada ne b° več izplačevala, ko se raztegnejo na Trst mezdni sporazumi, sklenjeni v Italiji. To klavzulo so namreič sprejeli sindikati na zahtevo delodajalcev, ki bj takrat sicer ne sprejeli nobenega sporazuma. Enotnim sindikatom in Delavski zbornici pa se je takrat mudilo sprejeti kakršen koli sporazum, ker se niso znali drugače izvleči iz dolgotrajne stavke. Industrijsko združenje je sedaj hkrati tudi naročilo svojim članom, naj z veljavnostjo od 1. novembra dalje raztegnejo na Trst sporazum o revalutaoiji mezd, ki je bil sklenjen v Italiji. Sporazum iz meseca februarja pa ne določa, da se neha v Trstu izplačevanje izredne doklade, ko v Italiji sklenejo mezdno pogodbo, ki se bo nanašala na samo osnovno plačo, temveč ko sklenejo zvišanje celotnih prejemkov, to je mezde in dra-gijske doklade, ki sta v Italiji in v Trstu elementa delavske mezde in uradniške plače. Pri tein se moramo spomniti, da so sindikalne organizacije ob februarski stavki zahtevale zvišanje draginjske doklade za 60 lir n® dan, tako da bi se ta doklada v Trstu izenačila s povprečno vsoto doklad v glavnih mestih Severne Italije. Spričo podražitve živil, obleke, ubutve in najemnim Pa 'hi morali sedaj to doklado oziroma izredno doklado zvišati, ne pa jo odpraviti. Delodajalci so seveda izkoristili politiko sindikalnih organizacij, ki hočeta biti le na repu italijanskim sindikalnim organizacijam in nočeta voditi nobene samostojne borbe. Z raztegnitvijo sporazuma o revalutaoiji mezd' in plač v Italiji na Trst bo večin® tržaških delavcev prejemala manj kakor je prejemala doslej. V Italiji in v Trstu bodo dobili specializirani delavci 90 lir poviška na dan, kvalificiranj 44 lir, specializirani težaki pa 22 lir. Navadni delavci pa ne dobe nobenega poviška. Delavcem in uradnikom vseh kategorij p® bodo v Trstu odvzeli izredno doklado. V številkah to pomeni, da bodo specializirani delavci dobili sedaj dejansko 42 lir poviška, kvalificiranim bodo znižali plačo zn 4 lire na dan, specializiranim težakom Za 26 lir na dan, vsem ostalim delavcem pa se bo plača znižala z® 48 lir. Teh delavcev pa je v Trstu največ. Le v Tovarni strojev je kakih 20 odstotkov specializiranih delavcev, v ladjedelnicah jih je samo kakih 5 odstotkov. Takšne so torej posledice komin-formovske politike v Enotnih sindikatih. Akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov je že takoj po stavki opozoril delavce, da jim bodo že ob prv; priliki odvzel} izredno doklado, kj je bila že itak malenkostna v primeri z 20-dnevmo borbo za zvišanje ciraginiakp dolci a, de. S tem da sta sindikalni organizaciji sprejeli cmenjemo klavzulo o , ukinitvi izredne doklade ob novih | mezdnih sporazumih y Italiji, sta dt že popolnoma predali y milost in nemilost delodajalcev1 in jim dalj v roke nevarno orožje, To so takrat naredili iz golega oportunizma, ker so se bali odgovornosti, ki so jo imeli pred delavci zaradi dolgotrajne stavke, katere rezultat je bil nato tako pičel. Res je, da so sedaj delodajalci tolmačili to klavzulo kakor jim pač najbolj ustreza, toda že dejstvo, da so sindikati takrat ta pogoj sprejeli, jim je veizalo roke. To je pač najbolj konkreten dokaz, kam vodj oportunistična politika obeh sindikalnih organizacij. Ob tem vidnem in otipljivem dokazu, upamo, da bodo vsi delavci razumeli, db jih kominformistični Enotni sindikati in Delavska zbornica varajo ter da ne morejo cd njih prav ničesar pričakovati. Znižanje plač je Za delavce žalostno dejstvo zlasti sedaj, ko se vse draži. Zato naj bi ta novi udarec vsaj služil temu, da odpre vsem delavcem oči. Delavcj naj se oklenejo razrednih sindikatov, ki so jim že za časa februarske stavke kazali pravo pot in ki bodo 20. in 21. janu. ar j a 1951. sklicali ustanovni kongres ter položili temelje resnični delavski organizaciji. Ni pionirja ali cicibančka, ki bi zdaj, ko se bliža konec leta, ne mislil na lanski obisk dedka Mraza. Prinesel mu je vrečko, veliko, tako da se je cicibanček skoro skril za njo, ko jo je držal v rokah. In ko je glavico potisnil v odprtino, so njegove srečne oči zagledale V nji sadje, sladkarije, igrače, toplo flanelo ali majico, nogavičke ali rokavičke. Kako bi tudi letos ne napravili našim najmlajšim tega veselja! Novoletna jelka je pred nami in dedek Mraz mora biti najmanj tako bogat, kot je bil lani, da bo veselje otrok še večje. Tudi odrasli bomo imeli, če bo novoletna jelka res dobro uspela, zadoščenje. Zato dajmo, kolikor zmoremo! Nabiralne pole še krožijo po terenu. Udeležimo se prireditev, ki jih prirejajo sami pionirji, prosvetna društva in druge organizacije v prid novoletni jelki! Vzor naj nam bodo naše žene, ki so tako obložene z delom, pvj si vendar najdejo časa, da šivajo igrače in pletejo. Poleg vseh mestnih okrajev so tudi na podeželju prav pridne. Na sliki vidimo openske žene pri šivanju, pionirji pa budno spremljajo njihovo delo. Če le pomislimo na dobre oči naših otrok, ne moremo stati ob strani. Zato vsak po svojih močeh prispevaj za novoletno jelko! mCMANJE Pretekli petek smo imeli v Ricma-njih ožji sestanek članov OF, na katerem smo se pogovorili o političnem položaju in o raznih gospodarskih vprašanjih naše vasi. Sklenili smo, da bomo okrepili OF s pritegnitvijo novih članov in novih naročnikov za naše liste. 2:ene so se obvezale, da bodo napele vse svoje sile, da naberejo čim več prostovoljnih prispevkov za novoletno jelko, tako da bodo obdarovani vsi naši otroci. Na sestanku smo tudi zbrali delegate za okrajno konferenco v Dolini, ki bo dne 10. t. m. Pogovorili smo se tudi o vprašanju skupne vaške pralnice. Sedaj, ko imamo nov vodovod, bi se lahko občinski odbor v Dolini pobrigal, da dobimo pokrito pralnico, ko nam vode ne primanjkuje. Naše matere in žene morajo namreč hoditi k potoku po pravih kozjih stezah, polnih kaluž ob deževnem vremenu. Ob potoku pa morajo po več ur klečati pri svojem delu. Skrajni čas je. da se občinski svetovalci zganejo in ugodijo ljudem, ki so jih izvolili. Tudi glavne ceste in stranskih poti smo se spomnili. Ce greš le 20 m vstran od glavne ceste proti Koritom, se znajdeš na cesti, podobni potoku in zlasti v deževnem vremenu nimaš kam stopiti. Cesta je ozka in z više ležečih dvorišč se nateka voda in gaziti moraš po globokem blatu in nato iti še po zidu, kjer vedno tvegaš, da ne padeš na spodnjo njivo. Se teže je hoditi po tej važni vaški poti ponoči. Marsikaj bi se dalo tu z majhnimi stroški popraviti. Kanal ob zidu bi treba goblje izkopati in betonirati, cestišče pa posuti z gramozom. Tako se bomo rešili velikih Kaj pomeni vpis v seznam stalnega prebivalstva Vojaška uprava je izdala ukaz, ki daje možnost začasno bivajočim ljudem na Tržaškem ozemlju (c. A), da se vpišejo v seznam stalnega prebivalstva. Ukaz med drugim določa tole: Vsakdo, ki je bil na dan I. novembra 1950 vpisan najmanj eno leto kot začasno bivajoč v eni izmed občin v coni, se more vpisati v seznam stalnega prebivalstva te občine ,če zaprosi za vpis v šestih mesecih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo. Ta ukaz so vsi italijanski šovinistični listi navdušeno pozdravili. 2e to nam dokazuje, da bo v glavnem koristil šovinistom. Res je, da gre pravzaprav za normalno upravno zadevo, ker je povsod navada, da se ljudje, ki prebivajo da'jši čas na določenem o. zemlju, vpišejo v stalni seznam prebivalstva in bi s te plati ne imeli ničesar oporekati. Res pa je tudi, da skuša v Trstu šovinistična reakcija vsako stvar spremeniti v svoj prid. Zato u. pravičeno sumimo, da gre za manever spričo bodočih upravnih volitev, da bi tako dobili zopet nove tisoče volivcev za šovinistične stranke. Zato ob tej priliki ponavljamo, da ti novi občani ne smejo dobiti pravice do vpisa v volivni seznam in da se uveljavi določba mirovne pogodbe, ki daje pravico do aktivne in pasivne volitve le onim, ki so bili pristojen! v Trst 10. junija 1940 oziroma, ki imajo po mirovni pogodbi pravico do tržaškega državljanstva. skrbi in nevarnosti ob slabem vremenu. Tudi tako imenovana Dolnja ulica, ki se za cerkvijo združi z glavno cesto, je v zelo slabem stanju. Po tej poti gre mnogo prometa: od samokolnic pa do težkih kamionov. Pred kratkim se je na tej cesti zdrsnilo kamionu, ki je treščil v neko hišo in razbil del stopnic. Cernu je ta del vasi tako zanemarjen in še sedaj^ii dobil toliko zaželene vodovodne napeljave? Zakaj morajo žene od tod hoditi po vodo na drugi konec vasi? Saj plačujemo vendar vsi enako davke, zakaj torej te razlike? Tudi /laš cestar bi. lahko raje malce več obračal svojo lopato in pustil pri miru slovenske lepake in znake OF. VAŠČAN. MA BREŽINA V topli prijazni sobici smo se z zgovornim. Nabrežincem pomenili o marsikaterih težavah, ki tarejo natarežinske vaščame; pomenili p« smo se tudi o stvareh, ki razvesele vsakega zavednega Slovenca. Kakor je že kar nekaka tradicija po vseh slovenskih vaseh, tako tudi v Nabrežini niso nič kaj zadovoljni s svojo občino. Čitatelji že vedo, kako se v vseh dopisih vaščani pritožujejo nad slabimi cestami, vodovodom in lučjo. In v Nabrežini ni v tem rteledu nič kolje. Cesta proti Cerovljam in Mavhinjam je v obupnem stenju. Vaščani v Prečniku, Mavhinjah, Cerovljah, Medji vasi itd. pa so pritorajšami ne le samo z® dobre ceste, ampak tudi za luč. Po hišah svetijo ljudem smrdeče petrolejke, po poteh vlada ponoči občutna tema in ljudje se morajo zadovoljiti z medlo svetlobo, ki prihaja izza oken. Občina se za take težave kaj malo meni, ali taka pereča vprašanja le počasi rešuje, zanašajoč se, da so vaščani že itak vajeni slabih cest in brlečih petrolejk. - S tega pogovora je naš vaščan prešel na veselejšo plat svojega pripovedovanja. Zvedeli smo, kako pridno in uspešno deluje Kmetska zveza, lit so jo ne dolgo tega osnovali Po nabrežinskem okraju. Zlasti kmetje, in med' njimi tudi marsikateri dioslej pod vplivom komin-formistov, z veseljem in zanimanjem hodijo na njene sestanke, kii so vedho polnoštevilno obiskani. Tudi v Medji vasi, kjer so kominformisti najdlje kljubovali Kmetski zvezi, so sklicali svoj prvi sestanek. Vaščani vedo, da jim bo Kmetska zveza pomagala Pr‘ vseh njihovih kmetskih vprašanjih, posebno pa M žele, naj bi jim predvsem preskrbela semena domačih pridelkov, ker hi tako preprečila uvoz tujih se- men, zlastj italijanskih trt, ki na kraški zemlji slabo uspevajo in tudi slabo obrodie. Navdušeno nam je nato pripovedoval o uspelem literarnem večeru, ki so se ga vaščani v velikem številu udeležili, kljub vsem grožnjam in podli propagandi kominformistov. «Tudjj pri nas kominformisti vedno bolj izgubljajo teren», je zadovoljno končal naž pripovedovalec, DEViN Pot nas je danes zanesla v Devin, zadnji večji kraj tega našega nesrečnega ozemlja. Tik blizu obzidja gradu stoji prijazna hiša, last trdnega in zavednega slovenskega kmeta Leopolda Legiše, ali Poldeta za prijatelje. Krepak stisk roke in vsedemo se v prijazno izbo, kjer nas začudi napis: Na upanje se ne da. Pozanimamo se in naš gostitelj nam pojasni, da je pravzaprav lastnik osmice (to je navadno soba, opremljena po gostilniško, kjer gospodar razproda z dovoljenjem oblasti svoj vinski pridelek) in preden bi trenil se znajde tudi na naši mizi prijazna, trebušasta steklenica. «Pa naj bo, da bo laže stekel pogovor», si mislimo in se pozanimamo po stari slovenski navadi p vremenu: «Hudič je, hudič», pravi Polde, «poleti nas je morila suša, sedaj pa je toliko dežja, da niti ne utegnemo posejati žita in obrezati trte; niso zadostovali zaveznir ki, ki so igrali po naših najlepšili njivah nogomet in hodili na popoldanski sprehod po naših njivah s svojimi tanki, sedaj se je še vreme spravilo nad nas, pa tudi oblast: pod ranjkim Francem Jožefom so nas po tako obupni letini oprostili davkov, sedaj pa so nam jih še povečali. Ni čudno, da smo od osmih kmetov danes ostali samo še štirje. V takih razmerah je pač nemogoče vzdržati, korist pa žanjejo tujci, ki pokupijo našo zemljo». Tu smo prišli na boleče mesto našega znanca: «Slovenec sem in bom ostal do smrti», je dejal, «ne pa kot mnogi devinski sovaščani, ki, čeprav slovenskega rodu, vpisujejo svoje otroke v italijansko šolo in se sramujejo svojega jezika, ker se ga po njihovem ne izplača govoriti, ker je grd in ker nas je premalo». Zato je devinske Slovence tem bolj navdušila vest, da bodo morda v kratkem v njihovi vasi dobili svoj dom kulture In zabave. Ko smo zapustili Legišo, smo se pogovorili še- z nekaterimi drugimi De-vinčani in večina ni bila nič kaj za* dovoljna s poslovanjem občine. Nekateri zamerijo županu in veljakom, da niso poskrbeli za vodovod v vasi, drugi pa so rekli, da bi se lahko poskrbelo preko zime za olepšanje cest, kot so to n. pr. že naredili v Na- LiupsmXfcP NI K, 5 STANOVANJSKA KRIZA ira levico jo roso j ej o t'ovsoa, Kjer je avo jala vojna, obstaja stanovanjska kriza, vendarle je stanovanjsko vprašanje v Trstu še bolj pereče kakor drugod. Res je, da je večina porušenih stanovanjskih stavb že obnovljenih in da so zgradili že precejš. nje število novih hiš, toda pomanjkanje stanovanj je še vedno zelo veliko. Glavni vzrok za to krizo je veliki nenaravni vorast tržaškega prebivalstva v povojnih letih. Ze če upoštevamo samo anagrajske Podatke, vidimo, da se je prebivalstvo po vojni zvišalo za 30.000 oseb. Vsi ti ljudje so se v. Trst Priselili od drugod. Med temi je mnogo takih, ki so nasedli šovinistični pr^agandi in zapustili svoje rojstne kraje v Istri, še večje Pa je število onih ljudi, ki so se naselili po Primorskem za časa fašizma iz potranjosti Italije in so 'še med vojno in po vojni raje zatekli v Trst, kakor pa da bi se vrnili pod svflj domači krov. Gre za razne učitelje, železničarje, u-radnike, karabinjerje, kvesturine, financerje itd., ki so se vsi natepli v Trst in so tu ostali zaradi šovinistične politike italijanske vlade. Po priključitvi velikega dela cone A k Jugoslaviji so se tem ljudem pridružili še civilni policaji. Vsi ti ljudje imajo seveda prednost pred domačini pri dodeljevanju novih stanovanj, zlasti občinskih in u hišah IACP (avtonomna ustanova ljudskih hiš), Vse to nam potrjuje tudi pri-mer 24 italijanskih družin, ki jih je hotela te dni finančna intendan-cd preseliti iz bivših oficirskih stanovanj v. Ul. Rossetti v druge manj udobne prostore, v. njih dosedanja stanovanja pa vseliti angleške in ameriške družine, ki bivajo v zasebnih stanovanjih. Za tè ljudi se je potegnil ves šovinistični in kominformistični tisk. Iz tega tisica pa je bilo razvidno, da ore za družine oficirjev in pnda-jicirjev uivse naujansKe rasisue. iie vojske, ki so ob razpadu te vojske leta 1943 'presedlali v civilne službe in v njih ostali, namesto da bi se vrnili v Italijo in tam dalje služili v vojski. Toda te ljudi, kakor neštete druge, italijanska reakcija tu potrebuje za svoje uma. zane politične cilje, da bi bil Trst «italianissimo», pomanjkanju stanovanj je poleg tega kriva tudi rekvizicija, stanovanj po anglo-ameriških četah, toda glavni vzrok krize vsekakor ostaja nenaravno zvišanje prebivalstva. Za vojake in njihove družine so namreč zgradili že veliko število vil, hotel v Barkovljah itd Spričo te šovinistične politike so bili zaman doslej vsi napori za izboljšanje stanovanjske krize. Doslej se je namreč priselilo v Trst vsako leto več družin, kakor Pa je bilo zgrajenih stanovanj. Iz statistike, ki jo je izdala občina, Je razvidno, da je zaprosilo pri e-konomatu, stanovanjskem uradu, predsedstvu cone in ustanovi za ljudske hiše za stanovanja nad 12.000 družin, od katerih je bilo 15. novembra nerešenih prošenj za 9.139 družin. Med temi je 890 družin vojnih oškodovancev, 252 družin, ki so jih sodno izgnali iz stanovanj, 192 družin, ki čakajo na izgon, skoraj 1.000 družin raznih beguncev, nad 3.200 družin, ki žive v podnajemu, 302 družini no-voporočencev, nad 1.000 družin, ki imajo mnogo premajhna stanovanja za peliko število družinskih članov itd. Ce upoštevamo, da je treba glede prošenj podnajemnikov število družin zmanjšati na polovico, ker sta skoraj v vseh primerih vložila prošnje posebej mož in žena, tedaj nam ostane nad 7.000 družin, ki potrebujejo stanovanje, oa katerih je vsaj 5.-000 nujnih primerov. Za te ljudi bi bilo torej treba nujno zgraditi 5.000 ljudskih stanovanj in država bi morala za to mietiti kredite. Doslej je -vojaška uprava dajala za gradnjo stanovanj le 1 milijardo lir na leto, in sicer približno 500 milijonov za ljudske hiše, 200 milijonov Za zadružne hiše in 200 milijonov, za hiše, ki jih gradijo zasebniki. Vse <0 je seveda premalo. Samo za gradnjo ljudskih stanovanj bi mo-dati oWast vsaj i.S milijardo na leto, tako da bi zgradili letno okoli 1.200 stanovanj take vrste in bi se nekako v štirih letih poskrbelo za najnujnejše primere. Najbolj žalostne so seveda stanovanjske razmere ljudi, ki prebivajo po raznih šolah, bivših vojašnicah in drugih občinskih poslopjih. Tu žive razne družine, ločene druga od druge le od kake odeje ali v najboljšem primeru lesene ali zidane pregrade. V bivši šoli v Ul. Pallini živi tako 192 ljudi, v bivši otroški bolnici v Ul. Bosco nad 200 ljudi, v bivši vojašnici v Ul. Gambini 173 ljudi. Pri Sv. Andreju živi v bivši financarski vojašnici večje število družin v obupnih pogojih in pripetile so se tam razne nesreče ter se je pred kratkim ubil tudi en otrok. Za vse te velike potrebe pa se premalo gradi. Za najbolj nujne primere gradijo na Kolonkovcu 4 obzidane lesenjače, kjer bodo začasno namestili 64 družin, kunec, decembra bo dograjenih pri Sv. Savi 128 stanovanj, do maja meseca pa crugih 160 stanovanj. Poleg tega gradijo stanovanja razne zadruge, toda le za svoje člane. H,še, ki jih gradijo zasebniki, pa za ljudi, ki živijo od svojih prejemkov kakor na primer za delavce in uradnike, sploh ne pridejo v poštev. Kdor se hoče vseliti v taka stanovanja, mora plačati lastniku o4 350.000 do 550.000 lir za. tako imenovani «fondo perduto» (izgubljeni sklad) in potem še visoko najemnino. Za stanovanje z eno samo sobo in kuhinjo zahtevajo 350.000 Ur. Drugi zasebniki, ki gradijo stanovanjske hiše, pa prodajajo stanovanja, v kondomi, nij, za kar so potrebni težki mi- CENTRALNI ODBOR ZA NOVOLETNO JELKO V A. B I vse Slovence Tržaškega ozemlja na predstavo' «RDEČE KAPICE» vesele pravljice v treh dejanjih, ki jo igra SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA v LJUDSKEM DOMU V TRSTU (Ulica Teatro Romano) v soboto 9. decembra 1950 ob 16 in 20 uri Vstop je dovoljen samo z vapilom, ki ga dobite v Ul, F. Severo 5 b; pri Osvobodilni fronti I. okraja. Ul. Machiavelli 13-11; SHPZ, Corso Garibaldi 4; na okrajnem sedežu OF y Skednju; pri ASI2Z, Ul. R. Manna 29, Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6; v gostilni Ciril, Ui. S, Marco 21; Dutkovi hiši v Nabrežini; y Sv. Križu pri Mariju Švabu šitev. 343; ma Opčinah ma okrajnem sedežu OF. ______________________. lijonl Zato so zasebno zgrajene hiše dostopne le petičnim ljudem. Dosedanja stanovanjska kriza pa se bo še povečala. Z novim odlokom vojaške uprave bodo dobili tu stalno bivališče in s tem pravico do stanovanja v raznih ljudskih in občinskih hišah tudi nešteti priseljenci in esuli, ki so doslej imeli tu le začasno bivališče. Pri vsem tem pa je za nas Slovence glede stanovanjske krize še mnogo težje kakor za ostale. Slovencem sploh ne dodelijo nobenega stanovanja, vsa nova stanovanja dobivajo namreč esuli .policaji ter razni drugi prišleki. Poleg tega pa vodijo pri gradnji novih ljudskih stanovanj še širšo politiko: stanovanjske bloke gradijo v slovenskih predelih, kakor na primer pri Sv. Savi, pri Sv. Ivanu itd., da bi dali tem predelom čim bolj italijanski značaj. To je že stara politika, ki se vleče že iz časov fašizma. V tem pogledu naj nam bo Za primer, le Rojan, ki je imel pred prvo svetovno vojno izrazito slovenski značaj in ki so mu dali Z gradnjo številnih stanovanjskih blokov za 'talijanske železničarje italijansko lice. JUGOSLOVANSKO PODHOtJfr: STO-JA . , . -v;:.* V; ■ ■ ' . A,, Z MIUDZICIIIIM VPISOVAAIIEM V HAB •tenia islrsko linlslvi na Mi nakte Vse istrsko okrožje je dobilo te dni praznično lice. Povsod vise zastave, zidovi so okrašeni z zelenjem, dvigajo se slavoloki, po stenah vidimo številne živobarvne lepake. Istrsko ljudstvo se slovesno in navdušeno pripravlja na volitve odborov SIAU, ki bodo v nedeljo 10. (. m. O. teh volitvah je če mnogo pisal tržaški reakcionarni in kominfor. mistični tisk. Zopet se je. začela ponavljati obrabljena propaganda o terorju, o nasilju, pritisku, grožnjah itd. kakor za časa volitev v okrajne ljudske odbora. Zopet oglušno trobijo skozi svoje trobente polno laži in klevet, da bi svoji javnosti prikazali, kako istrsko ljudstvo silno trpi. V svojem tisku so najprej pozivali ljudi, naj se ne vpisujejo v SIAU, ko so Pa videli, da jim ljudstvo obrača hrbet, so menjali taktiko in pravijo, da vpis v SIAU ni sovražno dejanje proti CLN-u, češ da se ljudstvo itak vpisuje pod pritiskom. Istrsko ljudstvo pa se za. vso to propagando prav nič ne zmeni. Plačani agenti se zaman trudijo, da bi ga odvrnili od prave poti. Večina ljudi se zaveda, kaj pomeni. SIAU; ve, kaj je napravila zanj ljudska oblast in da je le ta oblast jamstvo za boljšo bodočnost. Ce govoriš z ljudmi o reakcionarni gonji, o pritisku itd., se ti sme. jejo. Nihče ne sili nikogar, naj se vpiše v SIAU. Vsak antifašist čuti že sam svojo dolžnost, in ve, kje je njegovo mesto. Kjer je še kak AH sle še nnrcCeni na človek v dvomu in omahuje, je naloga in dolžnost zavednejših tovarišev, da ga prepričajo o pravilni poti. Zato so tudi smešne vse pravljice o neki «krušni izkaznici», češ, kdor se ne vpiše v SIAU, tega bodo vrgli iz Službe. Ravno nasprotno, razni reakcionarji in plačanci CLN so prišli na volivne enote in so pride Italija, bomo že obračunali z vami! Tako smo opazili, da pisanje o nekem nasilju in pritisku v coni B velja prav za reakcionarje. Zelo razveseljivo poteka vpis v SIAU zlasti v Izoli. V petek 1. decembra je napovedala tovarna Am-pelea. tovarni Arrigoni tekmovanje, kje se bo več delavcev vpisalo v zaprosili vpis, tam Pa so jim SIAU. Do ponedeljka 4. t. m. se vpis odklonili in jim dejali, da je mesto v SIAU samo za antifašiste, ne pa za nasprotnike ljudske oblasti in slovansko-italijanskega bratstva. Proti takim špekulantom na. ii 4 'Iwi f iti Tudi dijake izven dijaškega doma podpira «Dijaška matica». Tridesetim dijakom daje Dijaška matica podporo za voznino, za šolske knjige in druge potrebščine. Tudi zaradi teh revnih dijakov se spomnite «Dijaške matice» ob vsaki priliki. stopa vse ljudstvo in jih na sestankih razkrinkuje. Število članov SIAU je povsod naraslo. Do ponedeljka se je vpisalo na novo samo v koprskem okraju nad 2.00p ljudi, tako da je znašalo število članov okrog 16 tisoč. V samem Kopru je bilo vpisanih do petka 1. decembra 2073 članov. Ribiči v Kopru so se vpisali skoraj vsi. V Bosadragi smo se raz-govarjali z ribičem Destradijem Nikolajem. Dejal nam je, da so vsi ribiči za SIAU in bodo zanjo volili, ker vedo, da bo SIAU vedno ščitila njihove pravice. Ljudska oblast skrbi za ribiče, ki imajo težke živilske nakaznice in ki dobivajo po nizkih cenah vse potrebščine za ribolov. V istem kraju smo govorili tudi s tov. Burlinijem, kmetom, ki je med vojno izgubil sina v Dachau. Povedal nam je, da se je v Bosa. dragi vpisalo mnogo ljudi na novo v SIAU kljub nasprotni propagandi nekaterih plačancev, ki dobivajo iz Trsta denar. Tu smo tudi opazili, da se ljudje še nekam bojijo reak- je vpisalo v Ampeleji 100 odstotkov delavcev. Ljudstvo v Izoli kaže za volitve SIAU veliko zanimanje. Spoznalo je, da je vsak sovražnik ljudske oblasti in SIAU tudi njegov sovražnik. V Izoli se je vpisalo na novo nad 1.000 ljudi v SIAU. Pred prostori votivnih enot so bile v ponedeljek dolge vrste. V 10. votivni enoti se je vpisalo v SIAU tega. dne v treh urah 110 ljudi. V vasicah okoti Izole pa se je vpisalo v SIAU od 95 do 100 castotkov vo. livnih upravičencev. Zelo dobro poteka vpisovanje v SIAU tudi drugod: v Piranu, Portorožu, Strunjanu itd. V Pomjanu je od 160 votivnih upravičencev 159 članov SIAU, v P j progi od 126 votivnih upravičencev 122 članov. Stoodstotno so se vpisali tudi v Šmarjah. L/epi uspehi so se pokazati tudi v predvolivnem tekmovanju. Prehodno zastavico so dobili v Sv. Antonu, kjer so opraviti 3714 ur prostovoljnega dela. Dograditi in pokriti so glavno dvorano zadružnega doma, uredili čitalnico itd. V SIAU so se vpisali vsi. Isto velja tudi-za Socerb. Tu so opravili okrog 500 ur prostovoljnega dela m zgraditi vodnjak. Navedli smo le nekaj številk, ki kažejo, kako se SIAU v Istrskem okrožju vedno bolj krepi, kako pro. dira ideja slovansko-italijanskega bratstva v zadnjem času zlasti med prebivalstvo obalnih mest, ki je bilo bolj pod pritiskom sovražne propagande. Te številke kažejo, da se temelji reakcije p obalnih mestih med, italijanskim življem podirajo, kar seveda silno jezi gospodo istrskega CLN. Toda ves njen bes je zaman, tej gospodi je odklenkalo cijei in kdo ve, kakih groženj, češ ko l in ljudstvo! ate, naprej po svoji poti, i* li’žuNk.<‘gii reiikcion :■ r n <‘K’u ti n k » «Z obvestilom o otvoritvi italijanske šole, ki je bila otvorjena deset dni prej, so dale šolske oblasti v roke titorašislov sredstvo za izvajanje političnih špekulacij in sprožitev bobnajoče kampanje, za katero so titofašisti že vnaprej vedeli, da jim bo prinesla «uspeh». 4: b s!s . Tako je napisalo «Delo» ob otvoritvi slovenske nižje strokovne šole v Sv. Križu. Zdi se, da jim je skoraj žal, da so Križani dosegli slovensko šolo. Seveda, nerodno jim je, ker se oni za šolo niso borili in ker je imela veliko zaslugo pri stvari Osvobodilna fronta. 4= 4s b V zvezi z izjavo Sretena 2u-joviča piše «Delo»; «Vsekakor mora biti Titov položaj v Jugoslaviji silno šibek, če je moral poklicati na pomoč človeka, ki je med prvimi napadel njegovo izdajstvo in iz katerega so z znanimi gestapovskimi metodami izsili izjavo, ki kaže na človeka z zlomljeno hrbtenico». 4= 4= 4: Se pred kratkim je bil Zujovič za «Delo» heroj, mučenik, zdrava sila itd. Sedaj pa je postal br;ž hrbtenice. Le kaj so kominformi-sti toliko časa čakali, da so o Vujoviču spregovorili? Na Poljskem so ga najprej proglasili za mrtvega v Trstu pa ga blatijo. Vse to kaže njih silno zadrego in zagato in da «direktiva» ni prišla pravočasno. 4: 4s 4s V «Demokraciji» je dr. j. Agneletto napisal članek «Mi in Jugoslavija»; Članek je poln domišljavosti in nadutosti, saj hoče pisec deliti nekake nauke Jugoslaviji. V članku med drugim «de-mokratje» velikodušno pozdravljajo ameriško pomoč Jugoslaviji. «: 4: 4: Se pred kratkim so «demokrat-je» zahtevali, naj ZDA ne dajo Jugoslaviji nobene pomoči, te ne pristane na politične koncesije. Sedaj pa so spremenili svoje stališče in se nekam perejo. To paC pomeni, da niso niti njihovi pristaši zadovoljni z njihovo umazano politiko do Jugoslavije. Toda vsi izgovori so zaman: volk ostane volk, četudi se preobleče v ovčjo kožo, oziroma jagnjetovo. 4: 4: * O obsodbi tov. Laurentija, odgovornega urednika «Progressa», piše «L’Unità»; «S to sodbo bodo zadovoljni oboji; titovci, ker bodo lahko kričali o fašističnem preganjanju, fašisti pa, ker se bodo lahko hvalili z novim dokazom, da so nasprotni titovcem. Toda gre za komedijo, ki ne more več varati nikogar». 4! 4= 4-- Vedno ista pesem! Bi vendar lahko bili vsaj malo bolj izvirni. Ko vržejo proti našim ustanovam bombe, pravijo da smo jih vrgli mi, ali pa da smo jih «naročili», ko zažgejo v Benečiji kak naš se-dež-smo ga zažgali mi, da se lahko proglašamo za žrtve. Ko «as sodišče obsodi, stori to na našo željo. Vemo, da kominformoiu:! postavljajo vse stvari na glavo, toda te pesmi o našem vitimizmu in avtolezionizmu pa je že kar preveč. Italijani bi temu rekli «II troppo storpia». S: !» :» Diego De Castro se je spravil tudi na gospodarska vprašanja. V «Giornale di Trieste» piše, da daje Italija letno STO-ju nad 20 milijard podpore. To podporo daje tudi s tem, ker ne gre v njeno blagajno denar, ki ga ljudje plačujejo za davke, ker ne pobira dohodkov od monopola, to jt od tobaka, soli itd. !» 4= =» To je pa prav posebna logika. Po mnenju gospoda protesorja bi nas morala Italija opehariti za vse dohodke in bi se ji morali zahvaliti, da se velikodušno odreka temu, kar ji sploh ne pritiče. Poznamo «patriotična» profesorjeva čustva, toda vse do nek« merci 6 LiiiPiisi.TE.pHIH Iz republik Jugoslavije Novoizvoljeni sabor LR Hrvatske je potrdil prejšnjo vlado. Predsednik je dr. Vladimir Ba-karif. Delegacija FLRJ pri OZN ki Jo je vodil Edvard Kardelj, se Je vrnila v Beograd. «Stališče Jugoslavije predstavlja važen doprinos miru», je v pa. riškem centru za mednarodne od. nose dejal francoski senator Ha-rnon. Slikarju Krsti Hegedušiču in kiparju Antonu Avguštinčiču postavljajo v Zagrebu ateljeje, ki jih jima bodo oblasti tJarovale kot priznanje z njihovo pomembno umetniško deld. Za novega poslanika v Paragvaju je imenovan Marijan Stili-novič, dosedanji poslanik v Argentini. Komedijo «Izredna izdaja» bodo igrali v reškern gledališču v italijanščini ni hrvaščini. Avlor O-svaldo P.ammu je dobil zanjo nagrado kot za najboljše delo italijanske manjšine v Jugoslaviji. Predsednik Truman je poslal čestitke predsedniku Prezidijuma Ljudske skupščine FLRJ dr. Ribarju ob dnevu republike. Nova tovarna steklene galanterije je začela obratovati v Sežani. Največji turbinski cevovod za hidrocentralo v Zvorniku je izdelala zagrebška tovarna parnih kotlov. Nov motorni žerjav «Veli Jože», ki ga i mia jo v ladjedelnici «Vikto Krstulovič». je eden največjih v Evropi. Kot prvo delo je dvignil potopljeno 180 tonsko ladjo «Mornar». V Ljutomeru so odkrili spomenik padlim borcem iz narodnoosvobodilne vojne. Med dragimi je izpolnila letni plan tobačna tovarna v Ljubljani. Muzej KPJ so odprli v Zagrebu na Pantovčaku, v katerem je zbrano gradivo konference KPJ za Hrvatsko iz 1. 1928, katere se je udeležil tudi tov. Tito, ki je bil kmalu nato aretiran. Moderno bolnišnico za kostno in sklepno tuberkulozo so slovesno odprli 3. decembra v Šempetru pri Gorici. Zvezni strokovni svet za gradnjo strojev pri vladi FLRJ je u-stanovljen. 50 risb iz Slovenije, Makedonl. je, Srbije in Hrvatske, ki so jih narisali otroci od 5 do 13 let, so poslali v Kairo na mednarodni natečaj, ki ga je organiziralo društvo prijateljev umetnosti. Na ustanovno konferenco Mednarodnega društva univerz v Nico so odpotovali prorektor beograjske univerze, rektor ljubljanske univerze dr. Gorazd Kušej in rektorji univerz, in Skopja, Zagreba in Sarajeva. Pionirski dom so odprli na dan republike v Brezovici pri Ljubljani. Pekirin, ekstrakt, ki je potreben za predelavo sadnih tokov, so začeli izdelovati na Hrvatskem. Do senaj so ga uvažali iz inozemstva. Uredbo o prepovedi izvoza osnovnih živil je izdal predsednik gospodarskega sveta in zvezne planske komisije. Odredba velja do 1. julija 1551. Saharin je po odločbi zveznega sveta za blagovni promet in v sporazumu z ministrstvom za narodno zdravje v prosti prodaji. Leksikografski institut so ustanovili v Zagrebu. Zbral bo vse hrvaške znanstvene delavce in strokovnjake leksikografe, ki bodo sodelovali pri izdaji prvega hrvatskega leksikona. Večja količino kondenziranega mleka je poslala skupina italijanskih intelektualcev iz Torina, ki je v letošnjem letu obiskala Jugoslavijo, otroškim jaslim v Beogradu. Graditelji velike koksarce v Lukavcu pri Tuzli so 2, decem. bra zgradili poslednji kub.meter » '.«■ cnn letošnjega ulani. Za proslavo 100 letnice velikega črnogorskega pesnika Njegoša so že začeli s pripravami. Manjša hidrocentrala je začela obratovati 29. novembra na reki Krupič v Hercegovini1. Pogoj za razvoj socialistične industrije Vse industrijsko razvite dežele imajo tudi visoko kvalificirane delavce. Qb strojih sede ljudje, ki poznajo osnovne pojme iz tehnike, mehanike in sq tudi na primerni stopnji splošne izobrazbe. Taki delavci lahko z razumevanjem spremljajo delo svojega stroja, poznajo delovanje vsakega njegovega najmanjšega dela, tako da lahko v vsakem trenutku stroj razstavijo, če je potrebno, ga popravijo, očiste itd. Edino tak delavec lahko z uspehom in pravilno upravlja svoj stroj. Neizobražen ali celo nepismen delavec tega ne more doseči, pa čeprav ima najboljšo voljo do dela. V kapitalističnih deželah, posebno v industrijsko razvitih, nepismeni delavec do stroja niti ne pride, ostaja vedno navaden delavec. V socialistični državi, posebno taki, kot je Jugoslavija, kjer je v razvoju dolgotrajen in kompliciran proces, y katerem prevzemajo delavci tovarne v svojo upravo, je izobraževanje delavcev toliko bolj potrebno. Delavec, za razliko od onega v kapitalistični deželi, ne dela samo pri stroju, temveč prevzema v upravljanje tvornice, on Je njihov lastnik, pripravljen mora biti, da skupno 7, ostalimi delavci odloča o proizvodnji, o finančnem poslovanju tovarn, sodeluje v pripravljanju načrtov proizvodnje. Od vsakega delavca posebej in od vsega delovnega kolektiva je odvisno uspešno ali pa slabo delo tovarne. To so velike naloge, ki postajajo sčasoma vse večje in zahtevajo vedno bolj izobražen, tehnično sposoben kader. Jugoslovanska industrija stoji tudi pri tem problemu pred težko nalogo. Delavske vrste, ki so bile pred vojno majhne, se danes krepe predvsem z dotokom s podeželja. Ti delavci še niso na višini, ki je potrebna, da bodo lahko obvladali proces proizvodnje. To je težka dediščina težke preteklosti, ki jo je treba čimprej odstraniti. In čeprav je bilo Po osvoboditvi na tem področju že mnogo napravljenega, je vendar treba to delo sistematično nadaljevati in ga poglobiti. Ker je široko prosvetljevanje delavcev neobhodno zaradi hitrega tempa industrializacije Jugosla- MM Ljutt Me ozirajo oeooiojoo zeupaoje V Ljudski republiki Bosni jn Hercegovini ter v Makedoniji so bile volitve za republiške Ljudske skupščine. Po nepopolnih podatkih so kandidati Ljudske fronte v LR Bosni in Hercegovini dobili okrog 99 odst. glasov. Blizu 100 odist. so dobili znanj voditelji narodnoosvobodilne vojne in današnji partijski in državni voditelji Bosne in Hercegovine kot Djuira Pucar-Stari, ki je kandidiral v Sarajevu, organizacijski sekretar CK KP Bosne in Hercegovine .Cvi-jetin Mijatovič in Vlado Segnt, član politbiroja CK KP BiH. Tudi iz Makedonije nimamo še p pa bosta začeli delovati v naslednjih dneh. Delavci upajo, da jim bo uspelo, da bo ta moderni kombinat začel z dletom v vseh oddelkih v prvi polovici leta 1950. Sedaj uvažajo šamot za potrebe težke industrije iz inozemstva za okrog milijon in šest sto tisoč dolarjev letno. Te dragocene devize bo država uporabila za uvoz drugih važnih industrijskih naprav. S pomembnimi delovnimi zmagami so proslavili dan republike tudi drugi delovni kolektivi. Na desetine tvomie, rudnikov in ladjedelnic je pred rokom izpolnilo svoje letne obveze. Med njimi so ladjedelnice Uljanjfc in Martinščina, Jadranska industrija kamenja, livarna' železa v Kikindi, rudnik Timav v Sloveniji, več kolektivov prekooceanskih ladij, itd'. Največjp uspehe so dosegli železniški kolektivi, ki bodo v letošnjem letu izpolnili svojo obljubo, ki so jo dati maršalu Titu, da bodo izpolnili petletko v štirih letih, Preko pet direkcij v Jugoslaviji je izpolnilo petletni plan že pred 29. novembrom. Kolektivi, ki še niso končali svojega letnega plana, vlagajo vse svoje moči, da ga izpolnijo pred kancem leta. Njihova borba bo prav tako veliko doprinesla, čfe bo Jugoslavija četrto leto petletke zaključila s čhn večjimi zmagami. Bolgarske note FLRJ Bolgarija ščiti ljudi, ki so že zdavnaj v Bolgariji Informbirojevcj sovjetskih satelitskih držav so že zdavnaj prešli na odkrite provokacije, katerih cilj je, da ustvarijo neprijateljsko atmosfero med svojim in jugoslovanskimi narodi. Prednjačijo v tem bolgarski kominformisti, ki morajo prav /.ararli tesnih odnosov med bolgarskim in jugoslovanskim ljudstvom, igrati dlanes vidno in posebno vlogo. Ena izmed1 metod, ki se jih poslužuje Cervenkovljeva vladajoča skupina, so neštevilnjg note, ki jih pošiljajo Jugoslaviji, da bi jo tako pred vsem svetom, posebej še pred bolgarskim ljudstvom prikazali kot središče nevarnosti. S tem hočejo prikriti agresivne kombinacije in politiko voditeljev Sovjetske zveze in njenih satelitov. Da so te note brez vsake stvarne podlage, dokazuje članek v «Borbi», kjer pisec navaja imena ljudi, Mestna partijska konferenca v Zagrebu V Zagrebu je bila letna partijska konferenca. O oprli so tudi zgodovinski muzej KPJ na Pantovčaku, kjer je bila 1928 konferenca KPJ, katere se je udeleži] tudj tov. Tito. Udeležencem mestne partijske konference je maršal Tito poslal pismo, v katerem se spominja kritičnih let jugoslovanske partije 1927 in 1928, ko so frakcionaši onemogočili množični razvoj KP Jugoslavije. Ta frakcionaški boj je škodoval tudi sindikalnemu gibanju v neposredni borbi delavskega razreda. Bila je velika nevarnost, da bi se razcepilo revolucionarno sindikalno gibanje, ker ni bilo med vodilnimi ljudmi enotnosti. Krizo pa je jugoslovanska partija rešila, ker je prišla do pravilnega zaključka, via pride ozdravljenje partijskega organizma lahko le od spodaj, iz vrst partijskega članstva. Na osmi partijski konferenci je nastopila partija monoliiltno, noben odklon ni mogel več omajati delegatov pri sprejemanju sklepov. Od tedaj je partija (tose'ia zmago za zmago, zagrebška organizacija pa je veljala’ za najmočnejšo mestno partijo v dlržavi. Ob koncu pisma je maršal Tito pozval člane partije, naj' čuvajo enotnost in naj se nadalje bore z najmočnejšim orožjem slehernega komunista, z resnično teorijo mar-keizma-lenindzma. S šuojim daroffl Dodprite sklad za Mlelno jelko! za katere intervenira bolgarska vlada v svojih notah, češ da so «bolgarski državljani in v zaporu». Tako v nekaj notah letošnjega leta zahtevajo, da jugoslovanske oblasti izpuste iz zapora Germano Camevo in Todlorko Kom Rovo, obe pa sta ae izselili v Bolgarijo že leta 1949. Prav tako intervenira bolgarska vlada za Kirila Palčeva. Palcev in njegova žena, ki nista bila nikoli zaprta, sta prav tako že 1. oktobra 1949. leta z otrokom odpotovala v Bolgarijo. Podoben je tudi primer Ivana Lazarova. Bolgarske oblasti so ga dvakrat «iskale», čeprav ni bil nikoli v zaporu, temveč je stalno učitelj glasbe na neki srednji šoli. Nobenega dvoma ni, da hi bolgarska vlada ne vedela točno za vse tiste osebe, ki so prišle iz Jugoslavije v Bolgarijo. Jasno je, da je bolgarska vlada vsako tako osebo izkoriščala za svojo obrekovalno gonjo proti FLRJ. Po informbirojevski logiki pa gre bolgarska vlada tako daleč, da si lasti pravico, da v svojih notah zahteva celo jugoslovanske državljane Stefana Mitova in Angela Andò-lisfcega. To pa že pomeni vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije. V. podobnem stilu «intervenira» bolgarska vlada za neke «begunce iz Egejske Makedonije». S kakšno pravico — o tem bolgarska vlada ne govori. Znano pa je, gotovo tudi bolgarski vladi, da so oni bili prav v Jugoslaviji človečansko sprejeti in da je jugoslovanska vlada dala 300 milijonov dinarjev za namestitev teh beguncev. Medtem ko je «makedonsko vprašanje» v Bolgariji aktualen problem, ker izvaja bolgarska vlada nad* Makedonci v Pirinski Makedoniji hud pritisk, j gr a Cervenkovljeva vlada hinavsko «zaščitnika makedonskih interesov». Bolgarska vlada intervenira tudi za skupino ljudi, k; so v zaporu, ker so bili po nalogu iz Sofije vohuni in so sabotirali v podjetjih, kjer so bili zaposleni. Za vse te osebe je jugoslovansko zunanje ministrstvo že dialo pojasnila bolgarski vladi. Toda bolgarsko ministrstvo zunanjih zadev ni upoštevalo nobenega jugoslovanskega pojasnila, temveč gonilo naprej svojo, čeprav dobro ve, da morajo tuji državljani, kd uživajo gostoljubnost nekP druge države, spoštovati njene zakone, in da mora imeti oblast enak odnos do njih, kakor do svojih državljanov, da nv)-ra vsakdo odgovarjati za prestopke, kj b; jih zagrešil. Bolgarska vlada vse te stvari prav dobro ve in bi tako ravnala, če bi se to dogajalo v njeni državi. Toda tu je Jugoslavija in y borbi proti njej se lahko pregazi vse mednarodno zakone, le da je v prid ko* minformiatični politiki. i LiUDSKi TEDNIK MiMsina zuma Žujouič je postal iz „ simbola, heroja in mučenika “ najprej mrtvec, potem pa človek brez hrbtenice Po izpustitvi Sretena Zujoviča in po njegovi izjavi v «Borbi», je in. formbirojevska propaganda širila vesti, Ua je Zujovič mrtev. Sirjenje te laži je v liniji protijugoslovanske propagande Kominforma, ki je hotel Zujoviča postaviti kot nosilca njihove politike proti politiki FLRJ. Komintorm se je sedaj, ko je Zujovič sprevidel svojo napako, znašel v neugodnem položaju in tako enostavno začel trditi, da je Zujovič mrtev. «Heroja» Zujoviča, kakor so ga do nedavna imenovala kominformistična glasila, so sedaj proglasili kot mučenika, ki je «postal simbol, s katerim bodo jugoslovanski narodi nadaljevali zmagovito borbo za mir in neodvisnost svoje domovine». Te vesti so povzele tudi zapadne radijske postaje. Zujovič pa je hotel dokaza, da je živ in razkrinkati ko-minformistično propagando. Sklical je tiskovno konferenco, na kateri je bilo nad 40 tujih in domačih novinarjev, med njimi dopisniki Associated Press, United Press, Tass, Reuter, XFP, ANSA, ATI, dopisniki listov, «New York Times», «New York Tribune», «Neue Zuercher Zeitung», «Daily Telegraph», itd. so pokazali, da je bilo nasprotno stališče jugoslovanske vlade pravilno, sicer bi se FLRJ znašla v enakem položaju kot države Informbiroja. Glede Hebranga je izjavil Zujovič, da je kominformistična propaganda povezovala z njim njegovo ime; tega pa ne želi, ker je bil Hebrang ustaški agent. Izkazalo se je, da prav take ljudi potrebuje kominformovska propaganda. Svoji izjavi, ki jo je dal «Borbi», je Zujovič dodal, da je politika o-brambe neodvisnosti države, ki jo izvaja jugoslovanska vlada ne le pravilna, temveč lahko služi za zgled drugim državam, kako morajo postavljati vprašanje odnosov med manj. šo, t.j. slabšo državo in močnejšo, ki skuša ogrožati neodvisnost manjše države. Jugoslavija ni le dala zgleda, temveč je tako svoje stališče izrazila tudi na sejah Združenih narodov. Zujovič je dopisnikom na njihovo vprašanje, če je v Partiji, izjavil, da še ni ponovno član Partije, kajti to si mora šele zaslužiti, da pa je prepričan, da bo dobil mesto, da bo lahko delal in tako kolikor mogel, prispeval k zgraditvi Jugoslavije. Ob Ohridskem jezeru ohridske hišice že lahko take drobne igračke. Ohridsko jezero je že od pamti-veka znano zaradi množine rib. Tudi s tem- bogastvom je bito združeno izkoriščanje človeka. Ribiške mreže so bile drage, zato jih siromašni ribiči niso mogli kupovati. Mreže so imeli «čorba-džije» - bogatini, ki so najemali ribiče, deset do dvanajst. Kar so delavci nalov-ili, je bila last bogatinov. Za svoje delo so prejemali bedne mezde. Ko 'je ribič zbolel, oslabel ali ostarel, ga je bogatin odpustil in najel drugega. Danes so ribiči na Ohridskem Jože Pahor jezeru osnovali zadruge, ki niso več «čorbadžijske». Zadruge si tudi brez bogatinov lahko nakupijo mrež in drugega ribiškega orodja, a povrh še nepremočljivih ribiških oblek in obutve. Kar ujamejo rib, je last zadrug. Zadružniki so razdeljeni na brigade in skupine. Vsak dobi svoje delo in za delo plačilo, toliko večje, kolikor obilnejši je lov. Dani so zadruge tako napredovale, da so začele loviti tudi v | NAPREDEK HEMIISKE INDUSTRIJE v Bosni in Hercegovini velikih globinah, kar donaša mnogo dobička. Za globinski lov pa so potrebne moderne napraoe, saj znaša največja globina jezera 285 m. Dolgo je Ohridsko jezero 30 km, več kot je od Ljubljane do Kranja, Ohrid ima še posebno mresti-lišče za gojenje rib. Ljudska o-blast je to mrestilišče povečala. Zelo me je mikalo, da bi se vrnil iz Ohrida naravnost V Skopje, kamor je speljana železnica čez Strug, Kič evo, Gostivar, Tetovo. Krasen je svet tja gor proti Sar-planini. Toda pogled v vozni red mi je povedal, da vozi vlak približno 15 km na uro. Včasih tudi odloži potnike in jih pošlje naprej peš. Proga je namreč ožja od «uzanc» (ozke), saj je Ur le 60 cm širok Železnico so zgradili v prvi svetovni vojni Nemci, ki so stali na solunski fronti. Takoj Po vojni so šiptarski kačaki imeli to miniaturno železnico kot predmet donosnih roparskih napadov. Za osebni promet med Ohridom in zapadno Makedonijo do Skopja skrbi danes avtobusna zveza. Dopisnik Tassa ni na konferenci postavil nobenega vprašanja, ker je bil «nepripravljen», kakor je izjavil ostalim dopisnikom. Na različna vprašanja, ki so jih dopisniki postavljali na konferenci, je Sret.en Zujovič odgovoril, da bi bilo dobro, če bi si tuji novinarji sami ogledali zapore in se tako prepričali, da je ravnanje z jetniki zelo dobro, zasleduje Se smoter, da se dajo obtožencu vse možnosti, da neovirano razmišlja, da se dejansko popravi. Tudi zdravnika je dobil takoj, ko je zanj zaprosil. Na vprašanje o razliki mnenj med vodstvom Jugoslavije in sovjetskimi predstavniki v zvezi z jugoslovansko armudo ter o njegovem stališču Je Zujovič odgovoril, da mora, žal, Jugoslavija še vzdrževati vojsko prav zaradi položaja .v zunanji politiki Imel je za potrebno, da zavzame Jugoslavija popolno soglasje z zunanjo politiko sovjetske vlade. Dogodki pa Pred zaključkom jesenske sezone Po nepopolnih pcdaAtoih je do se-časih nam preseče pot droben potoček. Kmalu nato teče cesta nad globoko strugo, da smo v skrbeh, če se montino srečati z majhnim kmečkim vozičkom. Ko simo spet v ravnini, nam govorijo koli in nasipi ob vodi, da ni varno tod spomladi, če se sprostijo hudourniki. Navzdol in navzgor gre pot, na levi se zablesti sinja ravan. Izginja in se spet prikazuje v popoldanskem soncu. Prespansko jezero je tam. Na visoki ravnini smo, sredi sadovnjakov in vinogradov. To je Resen, Malokje dobiš takih češenj, jabolk, takega grozdja. Bogat kraj je to, z lepimi gosposkimi zgradbami. Včasih so tod gospjodarili veleposestniki večidel Turki. Zdaj je prešlo bogastvo zemlje v roke ljudstva. Pred nami 'je hrib, po pobočju posut s hišicami. Kakor čuvaj stoji nad jezerom. V Ohridu smo. Za jezerom je govorje Jablanica, ki se zrcali v temnih vodah. Ohridsko jezero nehote primerjaš z našim Bohinjskim, ki je pa proti Ohridskemu pravi pritlikavček. Nič manj kot Bohinjskih 'jezer bi naredil po j>ovršini iz Ohridskega. Popolnoma na meji je. Gore na zapadu to je Albanija, zemlja Siptarjev. Nekaj naših tovarišev se tako navduši, da v pristanišču takoj posedejo v motorni čoln in se od-Peljejo čez plan. Nič čudnega, saj je še kraljevič Marko iz daljnega Prilepa prijahal na Ohridsko jezero napajat svojega Šarca. V pristanišču je več velikih, lepih zgradb. C e pa greš po ulicah v hrib, se ti zdijo vse te ohridske hišice samo začasne; šibki zidovi, lesene pregraje, majhna okenca. Le enkrat, naj potegne burja z našega Jadrana sem čez, pa bo privzdignila ves Ohrid kot klobuček in oa nesla po zraku kdo ve kam. A burja ne more v Ohrid. Ko jg v Bitolju -20 do -25 C, da vse poka od mraza, imajo ob Ohridskem jezei-u 3 do d C toplote. Ce zapade sneg, ga takoj vzame jug. Poleti ni nikdar hude vročine; zato skrbi ljudska oblast, da bi Se ti kraji pi-ebbrazili v turistov-»ki predel, v letovišče. Če je pod-tako ugodno, potem SO Kemijska industrija Bosne in Her. cegovine se po vojni raglo razvija. Tovarne so v letošnjem letu začele Izdelovati vrsto proizvodov, potrebnih domači industriji. NOVE LADJE za jugoslovansko plovbo Jugoslovansko ladjevje je bilo letos pomnoženo s petimi novimi prekooceanskimi ladljami: «Makedonijo», «Reko», «Kjosmaj», «Pulo» in «Zadrom». Sedaj je Jugoslovanska linijska plovba sklenila pogodbe še za zgraditev 10 novih prekooceanskih brodov In za obnovo 2 ladij. S temi ladjami se bo jugoslovansko ladjevje povečalo za 61 tisoč ton nosilnosti. Dve največji prekooceanski ladji grade na Nizozemskem in bosta tako veliki kot «Makedonija» in «Srbija». Nosili bosta imeni «Slovenija» to, «Cma gora». Dolgi bosta po 150 metrov in imeli 9000 ton nosilnosti. Razvijali bosta brzino 16 morskih milj ira Tovarne, «Elektrobosna» v Jajcu že proizvaja aluminijev klorid za strojenje kož in cinkov klorid za impregniranje lesa. Sedaj pripravljajo tudi naprave za izdelovanje sode v paličicah in za proizvodnjo kovinskega natrija za laboratorijske analize. Tovarna terpentina v Dobravu pri Višegradu je letos začela s proizvodnjo ekspres.laka za barvanje vozil .Ta produkt se hitro suši kakor tudi asfaltni Isk za barvanje železnih konstrukcij in drugih železnih predmetov. Tovarna za destilacijo lesa v Tesliču uspešno proizvaja, katran, čisti krezol za dezinfekcijo in kred-no usedlino, ki je važna surovina za izdelovanje zobne kreme. Tovarna v Tesliču bo v kratkem začela s proizvodnjo urotripina, ki se uporablja v medicini. V podjetju kemijske industrije v Lukavcu je že vse pripravljeno za proizvodnjo ahiminijum -, klorida, klore in sode v luskah, ki se uporablja v Industriji stekla io mila. MADŽARSKI BOKSIT NA MADŽARSKI LADJI POD SOVJETSKO ZASTAVO V ZSSR Izkoriščanje madžarskega gospodarstva ml od včeraj. Po umiku nacističnih čet je Sovjehta zveza prevzela na osnovi odlokov potsdamsko konference vso imovino hitlerjevske Nemčije in fašistične Italije v vrednosti 46.5 milijonov predvojnih poengov. Toda me samo to; tako j po premirju z Madžarsko pred mirovno konferenco so so-vjetake oblasti demontirale in odpeljale celotna podjetja v Sovjetsko zvezo. Tako so dobili hegemo-misti ZSSR čvrsto kontrolo nad madžarskim gospodarstvom. Da bi Pa Madžari mogoče ne mislili, da sovjeti niso radodarni, so jim poslali leta 1945 nekaj žita in pozneje nekoliko železniških kompozicij Pozicije Sovjetske zveze so se na Madžarskem vse bolj krepile, pogoji za izkoriščanje so bili vse bolj ugodni. Ustanovljena so bila mešana sovjelsko-madžarska gospodarska in transportna društva Mes-hart, madžarsko-sovjetsko mešano društvo za plovbo, Mas vol, mešano podjetje za eksploatacijo nafte, Ma-sovlet, mešano društvo za avionski promet, itd. Madžarski primanjkuje rečnih plovnih objektov. Ze sq mislili, da bodo povečali svoj plovni parit, ko so dvignili potopljeni vlačilec in ga popravili. Toda sovjetske oblasti so vzele tudi ta vlačilec na račun reparacij in sedaj ploVf, pod1 sovjetsko zastavo in imenom «Petropavlovsk». Tudi madžarska industrija ne dela s polno kapaciteto. Tretjega novembra je javil «Sabad nep», glasilo madžarske partije delavcev, da slavi industrija aluminija «novo zmago» in «izraz nesebične pomoči» Sovjetske zveze. Veliki kombinat za predelavo boksita je začel obratovati. Celokupna madžarska propaganda pa je zamolčala pravi značaj podjetja in njegov sestav. Z ozirom na «sovjetske» potrebe in kakor je videti, da Madžarska nima potrebnih strokovnjakov in voditeljev, je za direktorja tega podjetja postavljen sovjetski državljan Gurkin, a kombinat je last madžar-sko-sovjefekega mešanega društva, v katerega vlaga, po preizkušeni praksi, Sovjetska zveza 50 odst. akcij, generalnega direktorja In nekaj strokovnjakov, n Madžari pa delovno silo, surovine in večno propagando o «sovjetski nesebični pomoči». Sovjetska zveza je tako o-fcrepila tudi svojo pravico do izkoriščanja madžarskega boksita. Madžarska propaganda pa molči o mešanem društvu za izkoriščanje boksita, ker madžarski delavci ni-sn zadovoljni j izkoriščanjem njihove dežele. K 32. obletnici Cankarjeve smrti IVAN CANKAR in Trst Pred prvo svetovno vojno j® Imel slovenski človek zelo realne predstave o Trstu. Tu ne mislim na Primorce, ki so bili itak dnevno vezani na svoje veliko obmorsko mesto, marveč na prebivalstvo ostalih delov Slovenije. Trst je predstavljala luka, h kateri je težilo prot strano ozemlje podonavskega bazena kot k svojemu naravnemu izhodu na morje. Slovenski teritorij je v tem okviru tvoril nekako široko zaledje Trsta, prehodno pot. po kateri se je razlival promet v obe smeri. Slovensko meščanstvo je bilo do neke mere posredno ali neposredno soudeleženo na gospodarskem razcvetu velike jadranske luke. Nasprotno pa v kulturnem oziru Trst ni značil toliko kot Ljubljana, čeprav je bilo v njem osredotočenih številčno več Slovencev kot v samem nacionalnem središču. Pomen Trsta je bil res predvsem gospodarski. Ce je slovenski meščan iskal kulturniji dobrin zunaj meja svoje domovine, se Jlotel šolati na visokih šolah, videti velika gledališča, galerije, muzeje ali razstave, je šel na Dunaj ali vsaj v bližnji Gradec. Poseben pomen pa je imel Trst za spodnje plasti slovenskega ljudstva. Za kmeta je predstavljal izhodno luko, od koder je odhajala od osemdesetih let 18. stoletja dalje številčno izredno močna slovenska emigracija v Ameriko. Slovensko delavstvo je gledalo v Trstu zopet veliko industrijsko mesto z ladjedelnicami in tovarnami, kamor ga je vodilo iskanje posla, kjer je bila znatna koncentracija proletariata in kjer ie bilo boljše organizirano delavstvo kot po industrijskih središčih v Sloveniji. Življenjska pot Ivana Can-kairja je bila taka, da se je prej ©brni] proti Dunaju kot proti Trstu. Ko je> proti koncu stoletja končaval^srednjo šolo, je imel pred ■ieboj dva ideala, visokošolski študij in literaturo. Oba cilja sta ga vedla ven iz domovine. Dunaj tedaj ni bil samo prestolnica države ^ vso odgovarjajočo organizacijo, marveč tudi močno umetnostno središče, v katerem, so se živo odbijali vsi tokovj tedanjih evropskih književnih in slikarskih smeri. Tak Dunaj je bil mikaven za mladega pesnika, ki so mu bile meje domovine preozke, domače umetnostno življenje premedlo in siromašno in ki je postal koj na začetku svoje književne poti vnet Dr. Fran peirè pristaš tedanjih bojevitih umetnostnih smeri, znanih pod imeni dekadenca, fin de siede, simbolizem, nova romantika, moderna in podobno. Cankar je že tedaj dobro poznal Trst, to mesto velikih izkušenj njegovega ljudstva. Bil je doma z Vrhnike, trga, ki je ležal kot važna oporna točka ob sami glavni cesti proti morju In stoletja živel oh njenega prometa. V mladosti je še gledal zadnje utrinke nekdanjega cvetočega cestnega prometa in tudi na svoji koži trpko prenašal bedo njegovega propada. Okoliš domačega kraja ni bil poljedelski in rodoviten, ampak kraški, zato je od tam odšlo za zaslužkom mnogo ljudstva v Trst, kjer so se vkr-caH na prekomorske ladje, inožje za Ameriko, žene zlast-tudi za Aleksandrijo. V vsem tem je mladi Cankar spremljal skupno usodo žrtev gospodarskih izprememb v Sloveniji v zadnjih desetletjih preteklega stoletja, agrarnih kriz. ki :o zadevale kmete in posleSic nerazvitosti industrije po 'oina-itfi mestih. Seznanjal pa se je z obmorskim predelom domovine in Trstom ludi y konkretnih oblikah. Del njegovega ožjega sorodstva se je izselil y Pulj, kjer se je našla zaposlitev, v e-rarnih ustanovah. V Pulju je živel neko dobo njegov oče in tudi pesnik sam je bil leta 1898 tam tri mesece in pol na obisku. Njegov prijatelj pesnik Dragotin Kette je moral v Trst k vojakom, kjer je obolel in po povratku spomladi 1899 mlad umrl. kot prvi predstavnik nove slovenske književne generacije, katerega življenje je bilo presekano sredi najmočnejšega pesniškega vzpona. V letih, k0 je generacija «moderne« zavzemala svoj položaj v slovenski književnosti, je bila «Edinost», glasilo Slovenskega političnega društva tržaške okolice, glavni tržaški političen list. V organu liberalnih narodnjakov Cankar ni sodeloval. Poleg meščanskega tiska je imel Trst tradicijo poskusov samostojnega delavskega liska. V letih 1884 in 1885 je izhajal gospodarsko-političen polmesečnik «Slovenski delavec». Leta 1890 so začeli z «Delavskimi listom», ki se tudi ni mogel obdržati. Po ustanovitvi Jugoslovanske socialno demokratske stranke je začel izhajati v Trstu leta 1898 kot njeno glasilo «Rdeči prapor», ki je ostal do 1911 glavni Bst stranke. Z naj-večjo koncentracijo delavstva, stranko in strankinim glasilom je Trst tako prevzel na prelomu stoletja vodilno vlogo y slovenskem delavskem gibanju. Eden izmed predstavnikov socialne demokracije. Etbin Kristan, je iskal zvez s Cankarjem že na koncu stoletja. Tedaj še ni prišlo do globljega sodelovanja. Pač pa se je začel Cankar oglašati v tržaškem tisku z literarnimi prispevki leta 1900 v «Slovenki», polmesečnem glasilu slovenskega ženstva. Novi slovenski književni rod je nastopil v tej dobi svoj boj s starejšimi generacijami. Njegov glavni borec Ivan Cankar se je z mnogostransko literarno in družbeno kritiko spoprijel z malomeščansko miselnostjo v politiki in utiral pot novemu pojmovanju dolžnosti književnika. Urednica tržaške «Slovenke» je želela podpreti boj, ki se je odigraval v osrednji Sloveniji, in pritegniti v svoj Ust kot sodelavce predstavnike nove smeri. Cankar je ponudbo rad sprejel. Z njo je dobil novo možnost za objavljanje svoje proze, list, ki je načelno soglašal z bojem mladih, in priliko, da razširi vphy «modeme» obenem na Trst in na žensko publicistiko. Pri tem ni delal kakih razlik med Ljubljano in Trstom. Eno in drugo središče je predstavljalo zanj del enotnega narodnega ozemlja. kjer živi slovenski živelj in kjer se je bilo treba boriti za nove kulturne In nacionalne ideale, V «Slovenki» je objavljal književne črtice, a med njimi tudi polemično «Literarno pismo» (september 1900), v katerem je v zvezi z Aškerčevo izdajo Kettejevih pesmi nastopil z zagovorom svobode mišljenja in besede v publicistiki ter obračunal s samozvanimi avtoritetami v slovenski književnosti, ki so zavirale svobodo kritike, Cankar je branil .tam tudi nove poti, ki jih je utrla v ženskem pisateljleVa-nju mlada Zofka Kvedrova s svojim prvim delom «Misterij žene». Kritika slovenskega tiska obeh taborov, katoliškega in liberalnega, je odklonila knjigo zaradi njenega odkritega pisanja o odnosih med spo- v loma in položaju žene, kot ga je na obravnavanem primeru razgrnila pisateljica. INado-ljemnje prìhodnjìòX I OB 750. OBLETjICI ROJSTVA FRANCETA PREŠERNA Naj misli, kjigar bi pušice te zadele, de na visok! vèrh leté iz nèba strele JVAN CANKAR (Nadaljevanje iz prejšnje štev.) Čebelice pesmam brez s in c Zapisal ga je obakrat Kastelic, izšel je v Cbelici in v Poezijah. Glasi se: Čebelice pesmam brez s in c «Brez cetov teče vir mu Hipokrene, in esov v pesmih njega najti ni!» «Zatorej nimajo nobene cene, zato so pesmi tiste brez soli». V rokopisih in v Cbelici je bil ne le naslov, temveč tudi situacija med pevcem, ki se sam hvali s pesmimi brez s in c, in kritikom nekoliko drugačna, bolj neposredna. Tako beremo v Cbelici: Pevcu brez s in brez c «Brez cetov teče vir mi Hipokrene, in esov v pesmah mojih najdti nil» Zatorej nimajo nobene cene, zato so pesmi tvoje brez soli. Epigram meri na Jakoba Zupana. Tega čudaškega, a iskrenega rodoljuba je bolelo očitanje, da Slovenski jeziki niso blagoglasni zaradi preštevilnih sičnikov in šu-mevcev. Zato je zlagal pesmi brez teh glasov. Dve taki pesmi je objavil v Ilirskem listu, eno v Cbelici. Tako igračkanje seveda ni moglo povzdigniti pesniške vred- ferr »«copi Bi stoji popisih in !v Poezijah. Mtl v Do- nosu njegovih VKJI Pravilno mu je tedaj Prešel Ubrusil, da take pesmi niiK^j11 cene (c!) ne soli (s). »»• ; Čudni dihur. Ta ' v obeh Kastel£ef,1f v Cbelici, ni Sa 11 Zato ga je treba datku. Glasi se: Čudni V Ljubljani je T’ k' noč in dl’'e knjige, od sebe pa ne ^njnianjše fige. Sršen pika CoPj’j'Iatija cop je poznal veliko C strast za študij in knjig6’ uf’ ki si ga je zaslužil s po^km jezikov — včasih ie jf* svojega poklica učil P° 5 djr dan — je porabil za vzdržeVjf dveh študirajočih bratov, P pem pa za nakup knjig. C0|)J[l,U(ii živel bolj zase ko za sv rat pravi v pismih sam “'jM8 je len; docela mu je ma“P'literarne ambicije, /ato s'0jr’0 ni bil produktiven. P° Puf U>rej očita Prešeren veliko bere in veliko znajfPa nič ne dà od sebe, da Je napiše. Tudi drugače ie Pen drezal Čopa, naj Mj .Jf' tako pismu 5.11.1832, kJT rabil kot pa, naj ji ■ ‘«mu ' mu 5.11.1832, kje!r rabit ko nagovor izraz «čutni dihur», dasi je pismo drugače nemško. — Izraz «čudni dihur» sta rabila — pod vplivom Prešernovega epigrama, pa ne v zvezi s Čopom — tudi dva Prešernova sodobnika, Slomšek in Celakovsky. Od kod ima Prešeren to oznako, je težko reči. Najbrž gre za šaljiv vzdevek, rabljen v prijateljskem občevanju. Dihur živi bolj zase, si kopiči v luknji živež Dr. Min» Rupel in je svojevrsten posebnež; Cop mu je podoben, ker se odteguje svetu, ker tiči vénomer v knjižnici, si kopiči knjige ter zbira znanje. — Pintar je v LZ 1906 iskal drugačno, a prisiljeno in ne posebno prepričljivo razlago. Po Čopovi smrti je rahločutni Prešeren ta epigram izločil in ga ni objavil v Poezijah, da ne bi zasenčil spomina na dragega Prijatelja. * * « Pred pevcu, potlej homeopatu. Beremo ga pri Kastelcu, v Cbelici in v Poezijah. Glasi se: Pred pevcu, potlej homeopatu Popred si pevec bil, zdaj si homeopat; ,V.W. Usode knjig FRAUCETA BEDRA >M fašizmom Za literarno revijo «RAZGLEDI», ki izhaja vsak mesec v Trstu, je za šestdesetletnico velikega primorskega pisatelja Franceta Bevka napisal obširno razpravo njegov sode. lavec dr. Andrej Budal. Razprava je začela izbajati v 10. številki «RAZGLEDOV» in se bo nadaljevala v H. in 12. številki. Kot prispevek k raziskovanju Bevkovega literarnega delovanja, objavlja «LJUDSKI TEDNIK» sestavek dr. Andreja Budala o «Usodah knjig Franceta Bevka pod fašizmom». France Bevk je tu in lam še marsikaj jjovedal o usodah svojih knjig pod fašizmom in bi gotovo sam še marsikaj lahko povedal. Tu se hočemo kratko dotakniti nekaterih značilnih u. sod., kakor izhajajo že is golega seznama Bevkovih knjig 'in iz nekaterih spominov na prežh-lostna leta fašistične dobe. Bevkove knjige so začele izhajati v Gorici l. 1921, ko so tam izšle njegove «pesmi». Ù letu fašistične «revolucije» 1922 je izšel v Trstu «Faraon». Do leta 1930 je sledilo v Gorici in Trstu petnajst knjig, ki so izhajale v dobi stopnjujočega se fašističnega raznarodovanja z raznimi ovirami in težkočami, vendar še zmeraj v čisto slaven, ski obleki, brez očitnih znakov tujega pritiska. V Trstu sta izdajali in zalagali knjige Naša založba in književna družina Luč, tiskala pa jih je po večini tiskarna Edinost. V Gorici je bila izdajateljica in založnica književna, zadruga Goriška Matica, tiskala pa jih je večinoma Narodna knjigarna, ki se je i-mcnovala pozneje odlikovano tiskarsko podjetje. L. Lukežič v Gorici. Medtem ko je raznarodovanje po uradih,, v. šolstvu, in na drugih področjih naglo napredovalo, so knjige, kolikor so mogle izhajati, ohranile slovensko lice. Naslovi knjig in imena krajev, izdajateljev, založb in tiskarn so bili ša vsi slovenski. V odgovorih na pritožbe primorskih Slovencev in jugoslovanskih čini-teljev zoper načrtno raznarodovanje Slovencev in Hrvatov v Italiji so navajali fašistični državniki in fašistični časopisi prav slovenske knjige, posebno Bevkove, kot protidokaz, češ da je vpitje o raznarodovanju pretirano, da Italija ne ovira kulturnega razvoja Slovencev, da pa vodi naravni razvoj sam od sebe v asimilacijo, ki je nujna in jo zato tudi država podpira in pospešuje. Podoba je bila, da se fašistična mačka Se zabava in poigrava s slovansko miško, a si je že določila trenutek, ko jo pogoltne. Leto 1930 sc je izkazalo kot važen mejnik na področju slovenske knjige, v tem letu je izšlo na Primorskem pet Bevkovih knjig, štiri izvirne in en prevod. Dve izvirni knjigi in prevod so izšli po starem, v čisto slovenski opremi. Roman «Človek proti človeku» m mladinska knjiga «Jagoda» pa nosita navedbo: «Natisnila Tipografìa Consorziale v Trstu». To pomeni, da fašistične oblasti niso več trpela tvrdk s slovenskimi imeni in so jih prisilile sprejeti italijanski naziv, ker bi drugače ne mogle več obratovati. Zanka okoli vratu slovenske manjšine v Italiji se je ožila tudi na tej postojanki. Na zunaj ni smelo biti več tiskarn s slovenskimi imeni. Ta «Tipografia Consorziale» za prejšnjo tiskarno Edinost je obveljala vsa naslednja leta do druge svetovne vojne na naslovni strani Bevkovih povesti in romanov, dokler so še mogli izhajati, do «Domačije», ki se je l 1940 še natisnila, a ni mogla več iziti, šele po osvoboditvi se je lahko preobrazila v Zadružno tiskarno, ki je natisnila l. 1947 Bevkovo «Morje luči». Podobna usoda je zadela založbe. dasi nekoliko pozneje. Fašistična strast potujčevanja tudi njim ni prizanesla. Bevkov «Dedič» is l. 1933 nosi dvojezično označbo «izdala in založila knjiž. zadruga Goriška Matica — Unione Editoriale Goriziana», nato pa: «Natisnila Tipografia Consorziale - Trieste», v tem letu fašizem že m več dopuščal na slovenskih knjigah slovenskih imen za dvojezični mesti Trst in Gorico, temveč je izsilil samo italijanski naziv Trieste in Gorizia. Spone so se zatezale in ožile. Znova so zavrteli vijak fašistične stiskalnice — «hanno dato un altro giro di vite», kakor se je izražal Mussolini. Od 1930 do 1933 je smelo še stati «Tipografia Consorziale v Trstu». Zdaj ne več. Trst je moral izginiti in razšo-piril se je sam Trieste. V Gorici je izdala isto leto «Sigma» Bevkovega «Kozoroga» z označbo: «Natisnila Katoliška tiskarna - Gorizia», čeprav je uživala Katoliška tiskarna zaradi tesnih vezi med Vatikanom in fašizmom večjo prizanesljivost fašističnih oblasti kakor osovražena tiskarna Edinost, se je morala Gorica tudi v njej umakniti samoitalijanskemu i- menu Gorizia. Fašistični raznarodovalni stroj se je lotil tedaj z dlakocepsko natančnostjo in trmo trebljenja slovenskih krajevnih imen za mešane in čisto slovenske kraje na Primorskem. In znova so zavrteli raznarodovalni vijak .L. 1935 je izšla Bevkova knjiga «1 morti ritornano» (Mrtvi se vračajo), slovenska knjiga je morala nositi zdaj na prvem mestu italijanski naslov, slovenski naslov pa je smel še stati pod njim v oklepajih! To načelo je letos izgrebel iz fašistične groblje tržaški conski predsednik ali «prefekt» (?) Palutan in ga uporablja za slovensko besedilo v zapisnikih slovenskih občin, da tako vredno nadaljuje fašistične tradicije, kjer jih je moral Mussolini prekiniti. Bevkova knjiga je i-mela še označbe: «Unione Editoriale Goriziana - Gorizia. Književna družina Luč, Tipografia Consorziale - Trieste», od šestnajstih naslovnih besed je smelo biti samo šest slovenskih, od teh tri v oklepaju! Vsa naslovna stran je morala pričati primorskim Slovencem, da so v Italiji premagan pregt\ šlstične cenzuft 2 iz njega 6°N1i60a.,haà ’ -ašanjs nam zgovorno priča, da večina mater ne ve, da je treba skrbeti za zobovje svojih otrok «Ali je sploh treba negovati mlečno zobovje, ki vendar izpade?» Vsaka mati bo morala na to vprašanje pritrdilno odgovoriti, če le m ilo pomisli, kakšno vlogo ima mlečno zobovje. Pozanimajmo se torej malo natančneje za naloge, ki ji mora opravljati mlečno zobe v., i: Mlečno zobovje opravlja pri o-troku nekako do dvanajstega leta starosti popolnoma isto vlogo kot stalno zobovje odraslega človeka. Dobro in temeljito mora zmleti in zdrobiti hrano, kar je potrebno, da se hrana v redu izrabi in prebavi. Želodec nima zob in kar niso zmlela usta, zapusti telo neizrabljeno. v ustih se hrana tudj temeljilo porniča s slino. Slina naredi hrano spolzko in delno prebavi s svojimi fermenti škrob. Cim dlje časa dobro žvečimo, tem temeljiteje se hrana v ustih prebavi in izrabi. «Dobro prežvečeno je napol prebavljeno» pravi star izrek. Zobovje je pa tudi odložilne važnosti za pravilno golu red razrastjo občutljivejše za mraz. Obrasle ozimine torej laže Prenesejo mraz. Razrast jg viden ■mak, dia je prva stopnja rastlinskega življenja pri kraju, dia žito stapa v stopnjo zimskega mirova-Jjja (anabioze) in hkrati v toplotno stopnjo jarovljenja. Prva stopnja prekaljevanja traja 15 do 20 dini. Nekatere aorte hitro Pa marsikaj stori, da olajša žitu prekaljevar.je, če mu poveča odpornost. Kaj naj ukrenemo , v ta namen? Sejati je treba odporno sorto. Z novimi sortami bodimo previdni. Stare sorte poznamo, novih ne. Nove sorte je treba preizkusiti. Najmanj prizaderje zima enakomeren posevek. Le enakomerno debelo seme, dobro, zdravo in razkuženo seme, s sejalnim strojem sejano, erjakomerno kali, dela enakomerne posevke, enako krepke in odporne. Lepo zravnana njiva, izdatno pognojena, pred setvijo pazljivo obdelana, omogoča enakomerne posevke. Zemlja mora biti dlovolj zgodaj obdelana, da se usede. Setev mora biji dovolj zgodna, da se žito lahko de zime utrdi, da prekali. Ko mraz pritisne globoko pod ničlo, mora žito že preživeti dobo prekaljevanja, Tedaj mu mraz ne bo mogel do živega.. Rožno sejano žito tedaj pozebe. CIKORIJ TO JE CIKORIJA. PA NE TISTA, KI JO NAŠE MAME ĐAJE-JO V KAVO! TO JE ZELO OKUSNA ZELENJAVA, POSEBNO ^,P,RI™LJENA V SOLATI. SEVEDA JO JE TREBA NAJPREJ SKUHATI IN SELE POTEM ZABELITI ’ V TRSTU JE TUDI PRI MARSIKATERI SLOVENSKI DRUŽINI STALEN GOST V KUHINJI, ČEPRAV JO DRUGOD PO SLOVENSKEM NE POZNAJO IN SO JO TUDI MED NAS ZANESLI LE NASI SOSEDJE JESENSKO ORANJE nakopičijo potrebno zalogo sladkorf ia, druge potrebujejo dalj časa. Od* 'borne sorte ga kopičijo hitreje, močneje ki v ugodnih razmerah tudi dlje. Zaloga sladkorja v raz-1-aatišču ozimne pšenic,, lahko znese 41-52 odst. Sposobnost »a prezimovanje je v to®ni zvezi z jarovljenjem. Ozim-/bst, to je ozimni način življenja. Je dedna lastnost. Izrazito ozimne ‘ rte, potrebujejo za jarovljenje 50 rj? 60 dni, izrazito jare sorte Pa le 5 do 20 dni, v sredi pa stoje pre-sevke, sorte, ki jih lahko seješ spomladti ali pa jeseni. Dokoizali so, da je sposobnost pre-«uljevanja znatno manjša, ako so rastline prvo dobo jarovljenja že Preživele, pa sK> v svetlobni stopnji, ro je zelo važno. Pr; nas je nemarno, da nove sorte pšenice prežive že v teku razmeroma toplega novembra in decembra dobo jarov-jotjja in da pridejo v zimo ravno, ko so v svetlobni stopnji življenja, to je usposobljene za nadaljnjo bujno rast in razvoj, torej v stopnji, ko rastlina ni odporna pa-ot; mrazu. Na-se stare sorte so izrazito ozimre 'majo dolgo dobo jarovljenja, pa’ »e tega ni bati. Pri novih sortah nam je pa prav to neznano. Sposobnost dobrega prezimovanja je torej dedna lastnost. Rastline 8 to sposobnostjo na jesen hitro nakopičijo večje množine sladkorja v celičnem soku. Velikega pome. ® je Pa vreme na jesen, ko se »tliiiie utrjujejo za zimo. Vreme« n« človek ne more uravnati. Lahko Naši kmetovalci premalo izvajajo jesensko praho, čeprav jim to delo vedno priporočamo. Kaj je temu vzrok? Nekateri imajo praho za zelo koristno, drugi pa so prepričani, da zemlji škoduje, nekateri pa menijo da je uspeh jesenske prahe odvisen od vremena preko zime. Razumljivo je, da si naš preprost kmetovalec, ki se opira na svoje lastne izkušnje z jesensko praho, navadno ne more predstavljati, niti razložiti, kakšne spremembe v zemlji povzroča jesensko prašenje in od kakšnih činiteljev jg odnisen uspeh ali neuspeh tega dela. Da nam bo stvar popolnoma razumljiva, moramo začeti prav od kraja. Iz česa nastane pravzaprav rodna zemlja? Naša rodna zemlja je nastala in še nastaja y prvi vrsti iz kamenja. V teku dolgih tisoč let je namreč tudi mnogo kamenja preperelo, to se pravi, zaradi vplivov vode, zraka in toplote se je kamenje razdrobilo v kameni drobir, prod in pesek, deloma pa se je tudi ob medsebojnem delci rastlinskega in živalskega izvora. Prvotna zemlja, ki je ostala tam, kjer je preperela iz kamenja in naplavljene zemlje, to je take, ki jo je voda od daleč nanesla, ima zelo različne lastnosti. Tudi voda ima velik pomen pri tvorbi rodnih tal. Težko je namreč verjeti, pa je vendarle res, da vsebuje tudi čista voda sorazmerno mnogo kislin, ki kamen razjedajo in se z njegovimi sestavljenimi deli spajajo v nove. To tudi zemljo rahlja. Vemo, da Ima zmrzujoča voda tako silno moč, da razžene vse, kar jo ovira in da pri tem, ko zmrzuje, širi svojo prostornino. Zato voda, ki pronikne v tla in jih prepoji, razžene tudi najbolj zbita in izvožena tla, ako zemlja zmrzne. « Ne smemo pozabit* tudi na zrak, O V- jv- --- drgnenju obrabilo. Kamenje že^ved-no prepereva, saj vemo, da voda ob nalivih še vedno nosi z gora kamenje in pesek, katerega potem spotoma odlaga kot naplavino. In če vzamemo kepo navadne rudninske zem. ije ter si jo natančno ogledamo ali jo mehanično preizkusimo, opazimo, da sestoji njen pretežni rudninski del iz debelejših in drobnejših (peščenih) ter koloidnih delcev, nastalih iz raznih kamenin; njen manjši organski ali humusni del sestavljajo strohnjeni in delno razkrojem Na razglastri deski tržaške občine Ul. Hlalatuiou 3 je objavljen seznam lastnikov zemljišč, ki pridejo v poštev, za razlastitev zaradi zgraditve industrijskega pristanišča v Zavijah. V seznamu so: Sancin Brunone pok. Antona, piego Danilo pok. Lovrenca, Milavec Josip od Ivana, Sancin Katarina pok. Franca, Sancin Marija, poročena Sancin, Sancin Ivan pok. Ivana, Batič Armando pok. Izidorja, Sancin Andrej, Sancin Mihael («Tok»), Piego Karel pok. Josipa, Sancin Jakob pok. Tomaža, Sancin Peter pok. Petra, Sancin Jakob, Sancin Ivan, Sancin Mihael, V ek jet Ana roj. Godina, Vekjet Franc pok. Antona, Klun Ezelinda por. Ciurme n pok. Uršule, Crismani Josip Kari pok. Jakoba, Žuljan Antonija, Poročena Sancin. Opozarjamo, da bo la seznam na o pogled sarmo do IS. t. m. Po tem roku ni možna več nobena, pritožba. Za vsa potrebna pojasnila naj se pnzadet) obrnejo na Kmečko zvezo p Trstu, Ul. F. Filzì 10. J. Tajništva KZ ki ima na tvorbo in spreminjanje zemlje izredno velik vpliv. Saj vemo, da je zrak nosilec toplote in mraza, da zrak oz. veter izsušuje zemljo ali oddaja svojo vlago. Zrak omogoča obstoj in razvoj neskončno majhnih živih' bitij, ki zemljo presnavljajo, kakor zopet obilica zraka v zemlji druga živa bitja zavira v razvoju. Nazadnje omenimo še ogenj, ki tvori zemljo samo v širšem smislu; če r.amreč označimo z besedo «gorenje» vse presnavljanje živega stvarstva, vse to, kar navadno imenujemo življenje. V resnici namreč ni med gorenjem drv v peči, med dihanjem ljudi in živali pa med vretjem mošta in gnitjem krompirja ter trohnenjem lesa nobene bistvene razlike. Tako se pri gorenju kakor pri dihanju, vrenju, gnitju in trohnenju snovi spreminjajo, povsod se pri tem presnavljanju razvija toplota, razlika je le ta, da pri gorenju to presnavljanje lahko vidimo «ogenj», pri ostalih podobnih pojavih pa ne. Predvsem pa je važno, da je zemlja rodovitna samo do neke meje, do katere sega življenje, to se pravi, do koder lahko v zemlji živijo živa bitja, trohnijo in se presnavljajo odmrle rastline ter živalski ostanki in odpadki. Zato je zelo posrečen ljudski izraz za to plast zemlje: «živica», kakor tudi za spodnjo zemeljsko plast, kamor življenje ne sega; «mrtvica». Po vsem, kar smo do sedaj ugotovili, nam ne bo težko določiti, kakšen namen ima jesenska praha. Rodno plast zemlje, živico poglobiti in ustvariti pogoje ,da postane zemlja bolj živa, t.j., da bodo mala živa bitja v njem laže živela, da se bodo rastlinski in živalsfci oštarije ] in odpadki (ki jih v navadnem življenju imenujemo gnoj), v njem laže razkrojili in presnavljali in da bodo rastlinske koreninice laže črpale hrano iz tako pripravljene zemlje. Pri navadnem obdelovanju zemlje namreč orjemo desetletja in deset*, letja vedno enako globoko. Posebno na težkih tleh se zato napravi pod plastjo ome zemlje »li živice, t.j., na površini mrtvice, od dolgoletnega oranja zglajena ploskev, skozi katero zraik ne more pronicati. Pa tudi dobro zmrzniti ne more zemlja globlje kot do te ploskve, kajti nepropustna ploskev hrani mrzlemu zimskemu zraku v globino, s čimer onemogoča tudj življenje malih bitij, kj napravljajo zemljo rodovitno. Tako smo spoznali, da jesenska, oziroma zimska praha mora biti za zemljo koristna le v primeru, ako zrahljamo pri tem zemljo globlje kot pri navadnem oranju in tako zdrobimo zglajeno nepropustno plo-dklev pod navadno brazdo. * lo Nadaljevanje prihodnjič 1 Snažen hlev je zrcalo živinorejca Snaga v hlevu je eden glavnih pogojev za uspe vanje in umno negovanje živine. Mnogo starih predsodkov v tem pogledu je že izginilo in se umaknilo pravilnemu nazivanju o vzarzevanju raevov, a vendar jih je še nekaj, ki kvarno vplivajo na našo živinorejo. Kakor za človeka tako je zrak nujno potreben tudi za živino, ki diha kakor mi. Zaradi tega ne smemo imeti živine zaprte v hlevih, kjer je slab zrak, okužen po baci-nn m nasičen s smraaom. ze v mrzlem zimskem času moramo vedno paziti na to, da pride v hlev namesto težkega, okuženega zraka, svež in zdrav zrak. Ce ne zračimo hlevov ob gorkih pomladanskih ali ob vročih poletnih dnevih, živini samo škodujemo. Kali raznih bolezni so vedno pripravljene napasti živčevje živali. Ce to ni popolnoma zdravo, se mone le s težavo ubraniti napadom. Lahka sprejemljivost bacilov pa povzroča ooiezni vecurat s smrtnim izidom. V hlevih je torej treba zraka in snage; nikdar naj ne bo ležišče živine zamazano, odpadke odstranimo čim prej mogoče, voda mora imeti prost odtok do gnojnične jame, tla naj bodo vedno dobro pometena in po možnosti potresena z živim apnom, ki zadržuje izhlapevanje amoniaka. Živino moramo redno čistiti in česati vsak dan. Ce se živina vrne z dela vsa potna, jo dobro osušimo in zdrgnemo s sla-mo. Ta posel je lahek in koristen za žival, obvaruje živino pred prehladom in pred raznimi pljučnimi boleznimi, ki večkrat povzroče živinorejcu mnogo stroškov ali celo Pogin živali. Snažnost kože omogoča hitro odstranjevanje vseh snovi po vseh kožnih luknjicah. Te snovi bi drugače morale odhajati po drugih telesnih delih v iijihovo veliko škodo. Bazni poizkusi so dokazali, kako velike važnosti je negovanje in snaženje kože. p zamazani koži se plodijo večkrat cela gnezda nevarnega mrčesa, ki kvarno vplivajo na razvoj živali. Gnojenje vinogradov Vinogradniki dobro vedo, da je gnojenje trtam koristno in nujno potrebno. Vendar pa je pridelek odvisen tudi od množine in kakovosti gnoja. Gnojnica na primer poveča pridelek, a ga obenem tudi poslabša. Prav tako je dokazano, da dosežemo večji in boljši pridelek, ako damo trti vsega, kar potrebuje, .to je fosforne kisline, kalija in dušika in če pognojimo v izdatnejši meri a tistimi hranilnimi snovmi, ki jih v zemlji primanjkuje. Redilne snovi predvsem dušik in kalij ter y manjši meri fosforna kislina so predvsem v listih in poganjkih. Àko bi torej pustili y vinogradu vse trtno listje in vse poganjke in jih podkopali, ne bi bi- lo potrebno skrbeti Za gnojenje. Ker pa spravimo pri obrezovanju iz, vinograda po navadi vse odrezane poganjke, mora vinogradnik skrbeti za pravilno gnojenje, da tako poveča in zboljša pridelek. Mnogo poizkusov je pokazalo, da vsebujejo fina vina yeč fosforne kisline in več dušika kot navadna vina. Z omenjenimi snovmi bogati mošti tudi redneje in pravilneje povro. Posebno dobro moramo pognojiti trti, kadar jo napade peronospora. Po peronospori napadeni listi takoj odpadejo in tudi les ne dozori. Ako hočemo trte spraviti naslednje leto k polni moči, jim moramo pravilno in izdatno gnojiti, ker bo sicer pridelek reven. Naši vinogradniki gnojijo predvsem s hlevskim gnojem, katerega raztrosijo okoli 400 stotov na hektar površine. Vpliv tega gnojenja se pozna 3 do 4 leta. S takim gnojenjem spravimo v zemljo približno 200 kg dušika, 250 do 300 kg kalija in 120 do 150 kg fosforne kisline. Ko smo gnoj enakomerno raztrosili po zemlji, ga podkoplje-mo z motiko ali podorjemo. Paziti moramo, da ne pride gnoj v neposredno dotiko s trtnimi koreninami in da ni gnoj plesniv. Gnoj moramo tem globlje podkopati, čim bolj suha in pusta Je zemlja. Najprimernejši čas za gnojenje s hlevskim gnojem je sedaj v jeseni, ker potem ima gnoj dovolj časa, da se predela in spremeni v take snovi, ki jih trta lahko sprejme. Trtam gnojimo lahko tudi. z umetnimi gnojili, a moramo paziti, da damo trti vse tiste redilne snovi, ki jih potrebuje. Ako bi imela zemlja precej ene od redilnih snovi, potem damo z umetnimi gnojili tiste redilne snovi manj. Gnojenje z umetnimi gnojili je predvsem primerno pri zanemarjenih trtah, potem pri Ustil), ki so oslabele zaradi hudih napadov strupene rose. Pravilno pognojene trte se kmalu okrepe in hitro rodijo, ker so redilne snovi umetnih gnojil laže dostopne koreninam kot pa organska gnojila (hlevski gnoj). Popolno gnojenje z umetnimi gnojili pa opravimo s fosforno kislino, kalijem ir.* dušikom. Fosforno kislino dodamo v obliki superfosfa-ta, dušik pa lahko v obliki apnenega dušika, žveplenokislega amoniaka a-li čilskega solitra. Vsa gnojila razen čilskega solitra moramo podkopati že jeseni, potem ko smo jih enakomerno raztresli med vrstami trt ah nekaj pedi od trte. Čilski soliter pa trosimo šele spomladi, in sicer v več obrokih; prvič, ko se ima popje razviti. Vpliv fosfornega gnojenja se pri trti pozna. Fosforna kislina predvsem zaustavlja kapanje, poveča in zboljša pridelek, vina Pa se izboljšajo, ker vsebujejo več fosforne kisline. Kalij vpliva ugodno predvsem na zorenje trtnega lesa, p tudi na sestavino mošta. Nadaljevanje prihodnjič L i u ds m TEDNIH 12 DOBERDOB : : ! m U ! ! ! ! n * ! ! : : ! ! ! ! ! ! : ! ! !?m prežihoiiiu n m i n i ; n linnANPli :::::::::::: VUI1HIP C: 1 Poslednje skodele in žlice so razdraženo zaropotale na police. Nato se je takoj oglasilo v baraki druge stotnije: «Skobir sedi...» Takoj nato je zašumelo v baraki tretje stotnije: «Zakaj sedi naš tovariš Skobir...?» A v baraki četrte stotnije je že odmevaj klic: ^ «Skobir mora ven...» Vse taborišče je zajel en sam krik: «Skobir mora ven...!» Iz barake se je šum preselil na dvorišče, kjer je bilo vedno več Soldatov, ki so grozeče strmeli proti stražnici. Malo prej «e razžaljeni obrazi so zdaj zadobivali ognjevit, borben sijaj, ki je z vsako minuto iparaščal, Nekdo je vpil tako glasno, da se je čulo do stražnice: «Zakaj ne izpusti Rogelj Skobirja?» Cetovodja Rogelj 'je namreč medtem prevzel poveljstvo bataljonske straže. Takoj sta se oglasila Grum in Učakar: «To ni samo Rogljeva stvar, to je naša skupna stvar!» «Tako je, gremo tja in ga osvobodimo...!» Tedaj se je oglasil Palir: «Cernu to? Nekaj naj nas gre k Roglju, pa ga bo izpusti!.» «Možina in Hafner naj gresta!» Razen Možina in Hafnerja so odšli na stražnico tudi Palir, Demark in Grum, ostalo moštvo Pa je zbrano pred barakami opazovalo, kaj se bo zgodilo. «Po Skobirja smo prišli, Lojze!» je počasi dejal korJ pora! Hafner, «Soldati ga hočejo imeti zunaj». Cetovodja Rogelj, ki je ob nastopu službe našel Skobirja na stražnici, ni bil iznenađen in je nasprotno kaj takega že pričakoval. Smuk ga je bil dobro informiral o vseh okolnostih Skobirjeve aretacije. «To sem že sam mislil, je dejal in Se počohal za tilnikom», toda hotel sem pričakati novega bataljonskega in-spekcijona lajtnanta Domina, da bi z njim spregovoril pametno besedo. Ta je le malo bolj uvideven, kakor pa Seunig». «Moštvo je tako razburjeno, da se iskra lahko vsak čas vname», je menil Možina z mežikajočimi očmi. «Da...» Vsi so se kakor v zadregi čohali za ušesi in nekaj časa nemo gledali drug drugega, kakor bi jim nekaj ne šlo V račun. Sem od barak pa so udarjali vzkliki: «Skobirja ven, Skobirja ven!» «Ce to napravimo, potem moramo napraviti še drugi Korak. Drugače nam bo slaba pela!» S temi besedami je Cetovodja Rogelj odšel po Skobirja. «Seveda ga bomo napravili..» je dejal Možina, ko se je pokazal Rogelj z oproščenim jetnikom med vrati. Vzeli so smejočega se Skobirja y sredo in zapustili stražnico. Zunaj jih je pozdravil vihar navdušenih klicev: «Živijo Skobir...! Živela svoboda...! Ne bodo nas ne, Janezov ne...!» Le za las je manjkalo, da se tleča žerjavica že takoj po kosilu ni vnela. Vsi, ki so bili na upor kolikor toliko pripravljeni, so se oddahnili, kajti predčasen izbruh bi jim lahko vse pokvaril. Zato so tembolj napeto čakali večera. Mogoče bi kljub vsem željam in vsem tihim pripravam posameznih puntarjev ne bilo prišlo do judenburškega upo. ra, ako jim ne bi prihajali na pomoč nepredvideni primeri. Kakor je malo prej Seunig skoraj zanetil prvo iskro upora, tako je drugemu plamenu dal povod zopet taisti Seunig. Moštvo je imelo zadnji popoldan Karlovega tedna prosto ter je bilo prepuščeno lastnim mislim in čustvom. Povrhu je bil bataljon še neposredno pred odhodom na bojišče. Zavest posameznikov, kakšen korak je bil storjen z osvoboditvijo Skobirja, je nevidno in naglo osvajala tudi sol-daško množico in kmalu je zavladala po taborišču uporniška tveganost: «Kaj nam pa morejo, saj itak ne moremo več nazaj...» Uporniška misel je rasla kar sama od sebe ter si utirala pot tudi do še bolj bojazljivih src... V tako viharno razpoloženje je popoldne stopil Seuni-gov sluga Namerst s štirimi zvrhanimi skodelami ostankov Jz oficirske kuhinje. Namerst je skoraj vsak dan nosil take ostanke, ki bi jih po naročilu nadporočnika Seunigd moral dajati psici Nori, rajši k svoji stotniji in jih razdeljeval svojim mnogoštevilnim prijateljem. Med tem ko so ga drugekrati že težko pričakovali in so ga vedno takoj obkrožili tovariši, polni skomin, se je danes zgodilo nekaj Čisto drugega. Namerst še ni utegnil odložiti skodel na svoje ležišče, ko so ga obstopili Ivad, Orahovina, Demark in še nekateri drugi ter ga rezko nagovorili: «Kaj nosiš tukaj?» «Ali je to za Seunigovo psico...?» V hipu so pregledali vsebino in se prepričali, da sta dve skodeli polni dišeče juhe, ena svinjske pečenke in četrta prikuhe. Njih oči se topot niso zadrle v posodo, kakor drugekrati, temveč so takoj odskočile kakor bi v skodelah zagledali vse kaj drugega in ne dišeče jedi. Koj nato so njihovi obrazi osupnili in se napolnili s čudnimi potezami. «Počasi, počasi, saj itak ni za vse», je kot navadno začel momljati Namerst in bahavo gledal vedno večji krog radovednih in lačnih tovarišev. Toda danes je Namersta čakalo veliko razočaranje; namesto milih, prosečih oči, ki jih je bil drugekrati vajen, je videl same tope, očitno sovražne poglede streljati v prineseno jed. Celo nekaj njego-vih ožjih znancev, ki so bili navadno deležni njegove darežljivosti, se ni zmenilo za jed. «Torej je le bila svinjska pečenka...» je siknil nekdo. «Bila, a ne za tebe, ampak za Noro...» «Ha, ha... ali vidite?» Zloben smeh se je dvignil iz gruče in pihnil po prostoru kakor strujen beizg. Kar nenadoma je Demark zgra. bil za skodelo s pečenkami, Grahovina pa za ono s prikuho in preden je Namerst utegnil kaj reči, sta že odkorakala med pogradi, moleč posodi daleč pred seboj: «Poglejte, tovariši, tu je svinjska pečenka! Poglejte malo sem... natančno poglejte...!» Za njima je šla vsa gruča, tako da je Namerst ostal sam. Nosača menaže sta razkazovala prečudne kosilo po vsej baraki in skoraj brez prestanka sta pela nujna suha, rezka glasova: «Poglejte, tovariši, to je svinjska pečenka...! Poglejte, to je Namerst otel psici Nori...!» Skupina, ki ju je spremljala, je strupeno dodajala: «Odprite oči, prijatelji...! Ali vidite? To je kosilo za cesarski teden... Skoda, da nismo psi, ampak ljudje! Fej Je bodi...! Kako dolgo bomo še čakali...?» Preden je skupina prišla na drugi konec barake, se je najmanj petkrat povečala, a prvotni vzkliki posameznikov so se spremenili v grozeče godrnjanje. Ob pogledu na zapeljivo jed so se vojakom krčili gladni želodci, vendar so se skomine sproti preobračale v trpkost in razžaljeni ponos ter se zlivale V srd ki sovraštvo do življenja, kateremu so zapisani, in do tistih, ki so jih v tako življenje uklenili. Srca so s težkim utripanjem prisluškovala enakomernim, zateglim glasovom; «Vojaki, sem poglejte... tu sem poglejte...!» Iz barake prve stotnije sla se Demark in Grahovina napotila v sosedno barako, kjer je bila druga stotnija, spremljevalci pa za njima. Kakor prvo so demonstranti Karlovega kosila spravili na noge tudi drugo stotnijo. «Poglejte no sem, malo sem poglejte...!» Za nosačem skodel je hodila vedno večja procesi#®! ki je vedno hrupneje pristavljala: «To- ni za vas, dragi tovariši — to je za psico Noro..; Ali smo še ljudje ah nismo več...? Kako dolgo bomo še držali roke križem...?» Iz barake druge stotnije se je hrupna procesija napotila v barako tretje stotnije, odtod pa v barako četrte stotnije. Povsod je povzročila nov, že večji hrup: besede, ki so se vedno ponavljale: «Sem poglejte, tovariši..-», so vedno huje rezale v srca lačnega moštva. Naposled je bilo vsako prilivanje novega strupa nepotrebno, kajti moštvo je demonstrantom že od daleč vzklikalo: «Da, saj vemo, za kaj gre! Za nas godlja, za oficirje pečenka... Kaj za oficirje, za pse, za Noro, za Noro...» Pri četrti stotniji je nastale že taka gneča, da so de; monstranti obtičali v njej. Moštvo ostalih stotnij je napolnilo barako do zadnjega kotička in vihar, ki je razgrajal v njej, je grozil, da jo bo vsak hip razgnal. Splošni trušč je pogoltnil rezko geslo: «Poglejte no malo sem...!» ki je doslej enakomerno kapalo v razjarjen ja srca. Moštvo drugih stotnij je še vedno sililo v prenapolnjeno barako, ker pa v njej ni bilo več prostora, je ropotalo pred vhodom in kmalu so pò taborišču odmevali sami uporni vzkliki: «To je škandal, kako ravnajo z nami. Nam pomije, psom pečenke... Dovolj je tega tudi za nas... Ali je to za Karlov teden...» Nikamor ne gremo več... Janezi — nikamor več...!» Bolečina nezadovoljstva se je naglo spreminjala v žareč plamen bojevitosti, sovraštva, upornosti. Sredi gneče sta Demark in Grahovina treščila skodele ob prag, toda njih žvenket je brez odmeva utonil v topotu deseterih in deseterih razbesnelih kvedrov, ki so jih z vsebino vred poteptali v tla. Ko ni bilo od posode več sledu, so težke noge še vedno suvale in teptale... Ce se je prvi val uporniškega ognja ob aretaciji Skobirja že polegel, se to drugič ni več zgodilo. Razjarjenost moštva je vedno bolj naraščala; kakor bi iskalo izhoda iz tesne zagate. ■ je moštvo valovilo od ene barake do druge In dajalo duška svojemu razpoloženju. Ko se je na taborišče začel vlegati prvi mrak, je vihar že nevarno pljuskal ob taboriščno ograjo. Kakor nalašč tudi popoldne ni bilo na spregled nobenega oficirja, kajti tudi ti so si privoščili prost popoldan. Kakor v pričakovanju nečesa velikega, je moštvo skoraj polnoštevilno ostalo v taborišču. Včasih se je zdelo, da se bo vihar polegel. Tedaj so ga neutrudljivi prostovoljni kurirji znova razpihovali po barakah. In kjer je za kratek čas nastal mir, mu je kmalu sledil še hujši hrup. «Nikamor več, nikamor več! Domov gremo! Živela svoboda, dovolj je krvi...» Nekateri, med njimi posebno infanterist Grahovina, so trosili še udarnejša gesla: «Dol z oficirji, dol Mobius, dol Seunig...! Lačni smo! Nad magacin, nad magacin...» Ponekod so se slišali tudi že klici: «Kje je Hafner, kje je Možina...? Kje ste. da odrinemo? Kadar se je polegel vihar upornih klicev, je takoj zadonela pesem iz stoterih grl, pesem, ki je objemala, navduševala, podžigala tudi tiste, ki se dotlej še niso mogli popolnoma vneti in predati sproščenim čustvom. Glad in druge težave so bile pozabljene,' vse misli so se obrnile proti enemu samemu cilju, ki se je bliskal pred njimi v nejasni, a topli in mamljivi svetlobi. Tam je bilo zapisano: «Domov, domov! Dovolj je krvi, dovolj je stradanja». Hafnerju, Možini in tovarišem so žarele oči, videč, Kako raste plamen navdušenja kar sam od sebe. Razpoloženje je zorelo in se bližalo trenutku, ko bo treba dati le še znamenje. Pomisleki največjih črnoglednikov, ki so dvomili, da bo v danem trenutku mogoče spraviti množico pokonci, so se razpršili. Lice navdušenega in optimističnega korporala Hafnerja se je smejalo: «Ali ste videli, ali vam nisem pravil? Ljudje so z nami...» Zmenili so se s komandantom straže, da z mrakom ne pusti nikogar iz taborišča, razen tistih, ki opravljajo posebne naloge vodstva. To je bilo potrebno, ker so nekateri vedno pogosteje letali v mesto po pijačo, drugi pa izginjali iz taborišča kar na lastno roko. Z nočjo je bila stvar upornikov tako zazorela, da je bilo treba izreči le še zadnjo besedo, odkrito in resno, kajti odločilna ura se je naglo bližala.... Palir, Demark, Stefanič, Grum, Skobir in še nekaj njihovih tovarišev so neumorno hodili od barake do barake in podžigali ljudi, ki so jim treskajoče vedno temnejša in grozeče, breje megle» so zakrile že poslednjo zvezdico na nebu. Toda medtem* ko je taborišče od zunaj vedno bolj oklepala tesnoba, se je njegovo razburjeno srce čedalje bolj širilo. Kjer koli so se pokazali Palir in tovariši, povsod jih je sprejelo hrupno vzklikanje: «Kruha, kruha...! Mi smo lačni... Dovolj je vsega...!* «Kaj pa še čakamo...?» «Počakajte, vse ob svojem času, vse po načrtu...!» sd Jim odgovarjali puntarski kolovodje. Najbolj privlačno je znal govoriti Palir, ki se je ta večer dvignil čisto iznad sebe. Kjer koli se je pojavil še kak pomislek ali kak dvom, ga je Palir znaj razpršiti, V baraki druge stotnije so bili še nekateri dvomljivci; ki so bili sicer za udar, vendar so trdili, da je treba šef malo počakati, dokler se ne bi videlo, kaj bo... Palir se je povzpel na posteljo in začel govoriti: «Prijatelji, soldati! Ali naj še čakamo, odlagamo...? Doslej smo čakali in kam smo prišli? Doživljamo to, da mečejo psom našo hrano, nam pa dajejo pomije, mrhovino, crkovino... Ali ste videli danes? Na lastne oči ste se lahko prepričali, zakaj nas komanda ima. Ali je še kak Izhod razen enega samega: konec vojne! Ni ga...! Vojna..; Soldati! Kaj je vojna napravila iz nas? Doberdob, slovenskih fantov grob... Pohabljence je napravila iz nas, razdrla je naše domove, razbila je naše družine in iz samih solz, ki to vojno objokujejo, bi pri nas lahko napolnili blejsko jezero, na vsem vsetu pa cela morja... Poglejte td je izgubil v vojni nogo, oko, a doma je izgubil ženo, mater, sestro, ki je morda zaradi koščka kruha morala p0"* stati vlačuga. Poglejte mene, zdrav sem odšel na vojno* toda v njej sem si nakopal bolezen, da morda nikoli vcc ne bom zdrav... Vojna dela iz nas živino...» Kakor udarci kladiva so padale njegove besede P0 baraki. Večina ni strnila z očmi, le redkih glav se je kakor pod težko vestjo sklanjalo na prsi. Pri bataljonu j0 bilo znano, kakšno bolezen ima Palir, in zato je njegovo priznanje in samoobsodba tako močno zgrabila srca, je zavladala grobna tišina. Neznana, velika bolečina l0 zdaj zagrizla še huje, kakor poprej enakomerno P008?1 1 janje Demarka in Orahovine: «Xu sem poglejte» solda*1' Da boste videli, kat ate.,.* Ob ISO. obletnici ro]st¥a Franceta Prešerna Nadaljevanje s straoi\ 8-9 Podoben epigram ima tudi Schlegel, a Prešeren ga je spoznal šele potem, ko je svojega že spesnil. Vendar je vzporeditev zanimiva: obema je kumova! Horac. Schleglov se glasi (v prevodu A. Sovreta): Le kar je slavno, sodi v epigram, vrhove zgolj p'ogaja strele plam: zato, £e Muza zbode vas za šalo, vzemite, prosim, to za čast in hvalo. Z epigramom se torej Prešeren zagovarja, češ £e je koga zadel, naj se zaveda, da ni vsakdo vreden njegovih puščic, tisti pa, ki ga je zadel, nekaj pomenj To je pesnik človekoljubno zapisal v opravičilo za svojo kritiko in v tolažbo tistim, ki jih je zadela in bi mogli zato biti užaljeni. In res je Prešeren s temi puščicami marsikomu pripomogel, da njegovo ime ni šlo v pozabo. * w «• Čebelice pevcem letnih časov. , Tudi ta epigram je nastal v Celovcu in je ohranjen v drugem Kastelčevem načrtu, v Cbelici in V Poezijah. Glasi se: Čebelice pevcem letnih časov lAor govoriti kaj ne ve, on vreme hval’ al toži; kdor pevcev peti kaj ne ve, od letnih časov kroži. Prvotni zapis je bil takšenlej Pevcu letnih časov Kdor kaj ne ve kremljat, urente hval al toži, kdor peti kaj ne ve, od letnih časov kroži. Puščica meri na tiste pevce KC, ki so opevali letne čase. In res beremo v prvih bukvicah kar završijo: Spomlad, Poletje, Jesen, Zima (avtorji: Holzapfel, Kosmač, Zupan, Kosmač) in razen tega še Kastelčev «Poletni večer». Vsem tem pesnikom dopoveduje Prešernov epigram, da je njih petje o letnih časih kakor govo- ričenje o vremenu, torej prazno in odveč. Prešeren sam je sodil o Sršenih, češ da se je z njimi prenaglil in da imajo komaj želo kakega brenclja. Janez Cop je bil drugačnega mnenja, ko je pisal bratu Matiji: «Prešeren s svojimi Sršeni strašno udriha». Kako so se odzvali napadenci? Vsi z molkom, nekateri celo z užaljenim molkom. Nam pa pričajo Sršeni, kako resno se je Prešeren ukvarjal s slovstvenimi vprašanji. Ni samo grajal, predvsem spodbujati je hotel tovariše, ko jim je dopovedoval, da se je treba za poezijo resno truditi. Brezobzirno pa je pikal tiste, ki so hote ali nehote ovirali mlado slovensko slovstvo v njegovem razvoju. Tudi ti drobni sadovi Prešernove Muze nam kažejo razgledanost, samozavest In veličino našega pesnika prvaka. Kultura • umetnost 13 Prešernova proslava v Trstu manifestacija kulturne povezanosti zamejskih in svobodnih __________Slovencev__________ Literarni večer slovenskih književnikov v Trstu ob proslavi 150 letnice Prešernovega rojstva pomeni za tržaške Slovence naj lepši kulturni praznik, ki smo ga v zadnjih letih doživeli Predstavili so se nam najvidnejši pisatelji in pesniki sodobne slovenske književnosti s svolimi deli ter nas tako neposredno seznanili z literarno ustvarjalnostjo svobodnega matičnega naroda. Uvodne besede je spregovoril France Bevk. Prikazal je Prešerna kot tvorca književnega jezika, kot našega prvega pesnika, predvsem pa kot našega jasnovidnega vodnika v prihodnost. Iz svojega literarnega dela pa nam je Bevk prebral črtico «Pravica», v kateri izraža vero v življenje našega mladega naroda. Miško Kranjec nam je občuteno prebral svojo prisrčno novelo «Stara jabliana», v kateri opisuje pretresljivo zgodbo dveh ljudi, ki ju je ljubezen vezala od najnežnejših otroških let do njune tragične smrti, ko sta padla kot žrtvi okupatorja. Iz Kosmačevega dela Je odlomek «V žagi» prebrala članica SNG Lelja Reharjeva. V tem delu nam Kosmač prikazuje trpljenje primor, skega ljudstva pod fašizmom. Svoji globoko doživeti pesmi iz narodnoosvobodilne borbe je živo in občuteno recitiral Mile Klopčič; s svojima prevodoma iz Puškina pa je dokazal, da je tudi odličen prevajalec tujih pesniških umetnin. Kot izrazit lirik se nam je predstavil Peter Levec, ki nam je s prijetnim glasom lepo podal 4 učinkovite pesmi, ki so nastale v času po osvoboditvi. _ Matej Bor, katerega pesmi Tržačani precej poznajo z naših tržaških prireditev, je temperamentno recitiral 4 partizanske pesmi. Cim so se slovenski književniki pojavili na odru, jih je občinstvo, ki je do kraja napolnilo dvorano, navdušeno pozdravilo. Pozorno je sledilo njihovemu predvajanju in od točke do točke se je stopnjevalo slovesno razpoloženje, ki je ustvarjalo občutek, da smo tesno povezani s kulturo in napredkom svobodne domovine ter da nas vsiljena meja ne more ločiti od matičnega naroda. Občutili smo tudi, da so kulturni stiki čim bolj potrebni, ker se bo na ta način vez utrjevala in pomagala, da se bomo zamejski Slovenci lahko z njimi vzporedno razvijali. Primeren zaključek literarnega Večera je bil nastop pevskega zbora «Slavko Škamperle», ki je zapel 2 Prešernovi pesmi. Slovenski književniki so tudi v Borštu in Nabrežini priredili literarni večer, ki je najbolje uspel, čeprav so si kominformisti prizadevali, da bi ga preprečili. V počastitev 150-letnice Prešernovega rojstva je bila v Ljubljani vrsta kulturnih prireditev. V prostorih mestnega muzeja je Prešernova spominska razstava, ki so jo odprli 2. decembra. Istega dne zvečer je bil koncert na katerem sta zbor in orkester Slovenske filharmonije izvajala Škerjančev Sonetni venec. Naslednjega dne, t.j. v nedeljo 3. decembra, pa je bila v veliki Unionski dvorani akademija s slavnostnim govorom, recitacijami in glasbenim sporedom. v počastitev Prešernovega rojstva bo izšla tudi miniatur, na izdaja Prešernovih pesmi, nov zvezek Biografskega leksikona, ki bo ves obravnaval življenje in delo Prešerna in končno še težko pričakovani Prešernov album. Izdaja je bila napovedana že pred dvema letoma, vendar se je delo zavleklo in bo tako ta edinstvena knjiga izšla šele sedaj. Knjiga bo vsebovala preko 500 slik in risb, upodobitev Prešerna samega, ljudi s katerimi je pesnik občeval, krajev, kjer je živel in delal ter raznih dokumentov, tako njegovih rokopisov kot posameznih SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI NA LITERARNEM VEČERU V TRSTU: CIRIL KOSMAČ, PETER LEVEC, MIŠKO KRANJEC, FRANCE BEVK, MILE KLOPČIČ, MATEJ BOR Miha Maleš razstavlja v „Scorpioni!** v znamenju utrjevanja kulturnih stikov med Trstom in Slovenijo Izmed obširnega, Maleševega dela je bilo tokrat za razstavo izbranih 50 del, vseh grafik, večinoma motivov iz makedonske folklore, pa tu. di ilustracij za knjige. Miha Maleš se je rodil 5. januarja 1.1903 v Jeranovem pri Kamniku. Po srednji šoli je obiskoval umetnostno akademijo v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi, kjer se je specializiral v grafiki. iMhko rečemo, da jg Miha Maleš poleg Jakca eden naših najboljših grafikov^ ki se poizkuša v. vseh tehnikah, v linorezu. lesorezu, ujedanki, suhi igli, litografiji in monotipiji. Iz 1.1929 so Rdeče lučke ali risbe o ljubezni, iz 1.1935 Golnik, 1936 Sence ali knjiga lesorezov in linorezov, 193Z ilustracije Prešernovega «Sonetnega vencart. V monotipiji in litografiji izvršuje predvsem grd. fike velikega formata s cvetličnimi motivi, živalskimi podobami, portreti. Značilno za Maleša je izražanje s čisto, mojstrsko izvedeno črto, s katero nam umetnik ustvari z nekaj potezami jasen lik, ki res prija estetskemu čutu, n. pr. o Makedon-kah ali v Makedonski nevesti. Pri tem načinu pridejo tudi žive, pestre barve narodnih noš bolje do izraza. Cisto drugače je izvršena akvd-tinta Kmetice iz Egejske Makedonije. Tu opažamo neko plastičnost, ki je pri Malešu redka. Kovač iz Krope, je izvršen s finimi, ten. kočutnimi potezami. Tudi knjižne ilustracije so izve-tdene le z jasnimi, izrazitimi črtami, ki učinkujejo zelo prepričevalno. # Iz večine Maleševih del je čutiti neko pesniško razpoloženje; predvsem ljubi motive iz narodnega življenja,, motive kmetic, preprostih deklet, narodnih plesov, godcev. V teh delih res zaživi ves .pestri svet ljudskih običajev v barvah in črtah, ki so za izražanje tega sveta najbolj primerne. MALES; PRODAJALKA LONCEV Ì2 yicHHmije izdaj poezij. Poleg slik bodo v knjigi obširne opombe, ki bodo pojasnjevale slikovni del. Gradivo za knjigo je zbiral dolgo vrsto let pok. profesor Kidrič, ki je napisal tudi del opomb, vendar dela ni dovršil, tako da so morali to storiti drugi. w Ljubljanska opera pa je pred kratkim uprizorila kot prvo noviteto v letošnji sezoni Mascagnijevo Cavallerio rusticano in Leoncavallove Glumače. Povsem na novo naštudirani operi, z novimi solisti, novo inscenacijo in novo opremo sta doživeli na ljubljanskem odru, kjer že delj časa nista bili uprizorjeni, velik uspeh. * * « Na Dunaju so odkrili spominsko ploščo pesniku Francetu Prešernu ob 150 letnici njegovega rojstva. Spominsko ploščo je odkril dunajski župan Koerner na poslopju bivšega instituta, kjer je bil Prešeren vzgojitelj. Pri odkritju je pevski zbor Slovenske prosvetne zveze iz Koroške zapel več slovenskih pesmi. Svečanosti se je udeležilo okrog 150 ljudi. Upamo, da ne bo ta Malešev obisk pri nas zadnji in da, se bodo kulturne vezi med Trstom in Slovenijo v bodočnosti še poglobile. Umetnik, ki je po svojih razsta. vah znan prav tako v Jugoslaviji kakor na Češkem, v Italiji (Florenca) nič manj kakor v Združenih državah (Filadelfija.) na Poljskem kakor na Nizozemskem in Finskem, med Svedi in Angleži prav tako kakor nied Rusi, zasluži, da si ga tržaško občinstvo pozorno ogleda, da se poglobi v njegovo motivno bogastvo in prodre z umevanjem v njegovo zakladnico estetskih vrednot. S. BUDAL RAZGLEDI Izšla je 10. številka tržaške revije Razgledov, kj obsega obširno razpravo dr. Budala iz življenja in otela Franceta Bevka. Boris Pahor je prispeval novelo «Laneni kosmiči v laseh», dr. Vladimir Bartol oceno premiere SNG «Umika», Fr. Stele Pa kritiko razstave slik ter grafičnih del tržaških umetnikov v Ljubljar.i. Razgledi prinašajo tudi poročilo o občnem zboru SHPZ In kulturnem življenju v Mariboru, kot prilogi pa podobo 60 letnika Franceta Bevka in dva prizora iz Božičeve drame «Umik», M. MALES: MAKEDONEC IVAN LEVAR Dne 28, novembra je umrl eden največjih slovenskih gledaliških umetnikov, član Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, redni profesor akademije za igralsko umetnost in predsednik Društva slovenskih dramskih umetnikov Ivan Levar. Pokojni Levar se je rodil 8. septembra 1888 na Rakeku. Na Dunaju je absolviral akademijo za glasbeno in gledališko umetnost ter bil leta 1912. angažiran kot prvi bariton v Moravski Ostravi, nato pa v Aachenu. Od 1914 do 1918 je bil član Opere v Zagrebu, od 1918. do 1924 pa je deloval v Operi v Ljubljani. Leta 1924 se je odločil za dramo, kjer je deloval do svoje smrti. Svetovni razgled in bogato znanje, ki si ga je pridobil na svoji dolgi umetniški poti so mu pomagali, da je dvignil ljubljansko dramo na visoko umetniško raven. Kot odličen dramski umetnik je ustvaril nešteto nepozabnih likov. Najbližji so mu bili silni značaji, zato je bil idealen junak v klasični drami. Poleg Othel-la je izoblikoval več junakov iz Shakespearovih del: Macbeth, Hamlet, Romeo in Julija. Zimska pravljica. Vihar, Ukročena trmoglavka, Kralj Lear. Iz stare klasične drame je igral Jazona v Medeji in Kinezija v Aristolanovi «Lizistrati». Igral je tudi Goethejevega Gresta (Ifigenija) in Fausta, Balzacovega Mercadeta in Rostandovega Cyranoja, dalje Ibsenove junake, Tolstoja, Cankarja, Krležo, (Gospoda Glembajevi in V agoniji). Njegova zadnja vloga je bil Herman v Kreftovih «Celjskih gčofih». Nešteto zaslug si je Levar pridobil s svojim neutrudnim delom na Akademiji za gledališko umetnost v Ljubljani kot odličen vzgojitelj in učitelj mladega gledališkega rodu. Z Ivanom Levarjem je za Antonom Verovškom ter Ignacem Borštnikom padel tretji steber slovenske odrske umetnosti, zato ne pomeni Levarjeva smrt samo težke izgube za ljubljansko Dramo, pač pa za vso slovensko kulturo. henslii lini «d še letos bo Slovenski knjižni zavod izdal vrsto knjig domačih in tujih avtorjev, prozo poezijo in dramatiko. Med domačimi pesniki pripravljata za izdajo svoje pesnitve Matej Bor in mladi pesnik Jože Šmit. Matej Bor bo izdal zbirko svojih novih pesmi ter dramatsko pesnitev «Bele vode». Jože Šmit «pa bo svoje pesniške prvence zbral v zbirki pod naslovom: «Srce v besedi». Se bo)y bogata bo pripovedna proza domačih pisateljev. Anton Ingolič bo izdal svoj novi roman «Stavka», v katerem obravnava borbo mariborskih tekstilnih delavcev pred drugo svetovno vojno. Uka Vašte-tova, avtorica romana o Prešernu je napisala nov roman iz časa francoske okupacije. Roman, ki nosi naslov «Upor» je že v tisku. Ob novem letu bo s knjigami Prešernove knjižnice prišel v roke naših bralcev roman Miška Kranjca «Pod Zvezdo», ki predstavlja nadaljevanje lani izišlega dela «Pisarna», v romanu prikazuje pisatelj življenje v Prekmurju v novi Jugoslaviji. Da utreže ljubiteljem lepe knjige, bo Slovenski knjižni zavod oskrbel drugo izdajo romana «Deseti brat» z Gasparijevimi ilustracijami. Prva izdaja pred tremi leti je zbudila splošno pozornost. Med knjigami, ki jih Slovenski knjižni zavod pripravlja za prihodnje mesece, bodo tudi izvirna dramatska dela domačih avtorjev. Te dni je izšla dirama Mire Pucove «Operacija», katere uprizoritev v ljubljanski drami je bila letos spomladi toplo sprejeta. Prav tako je izšla Linhartova «Zupanova Micka», skupaj s Smoletovim «Varhom». obe knjigi sta o-premljeni z uvodom in komentarjem. Lojz Krajgher avto* drame «školjka» je to svoje delo po osvoboditvi predelal. In predelana drama, opremljena z obširno avtorjevo uvodno besedo, bo že kmalu na našem knjižnem trgu. v tej zvezi naj omenimo še scenarij za drugi slovenski umetniški film «Trst», ki ga je napisal France Bevk in ki bo kmalu izšel v knjižni o-bliki. Od del jugoslovanskih pisateljev bo Slovenski knjižni zavod še letos izdal več knjig, med njimi Ignjatovičevo delo «vaša Rešpekt», izbrane črtice Venčeslava Novaka ter tretji del znanega Dedijercvega dnevnika. Prav tako je v pripravi zbornik novel sodobnih hrvatskih pisateljev, v katerem bodo objavljena zgolj dela izišla po osvoboditvi. Med prevodi iz tujih literatur je močno pomembna izdaja celotnega romana Alekseja Tolstoja Peter veliki. Prva dva dela bosta ponatisnjena, tretji pa je sedaj prvič preveden. Zanimanje bo vzbudil tudi prvi roman v slovenskem prevodu iz sodovnega kitajskega življenja v času narodno—osvobodilne borbe. Roman, ki nosi naslov «Sonce nad reko San panj» je napisal sodobni kitajski pisatelj Din Sin. Prav tuko pripravlja Slovenski knjižni zavod knjigo, ki bo vsebovala izbor najboljše proze znamenitega pisatelja Anatola Francea. Nadalje bo izšel prevod sodobnega poljskega romana «Hudobčeva dota», ki ga je napisal Josef Morton. Pomembnejša kjiga bo izbor Eckermanovih pogovorov z Goethejem Razen navedenih je omeniti tudi dela, ki 'bodo izšla v poljudnoznanstveni in zdravstveni knjižnici. Med njimi bodo pomembnejša naslednja dela: Weule: Kulturne prvine človeka, Dank: Kitajska skrivnost, Lavo Čermelj Josip Stefan, veliki slovenski fizik, Milan černelec: «Kri-tekoče čudo». Končno ne smemo pozabiti tudi knjig Prešernove knjižnice, ki bodo ob novem letu v rokah bralcev. Poleg Kranjčevega romana, nadaljevanja Iljin-Segalovega spisa «Kako je človek postal velikan» ter bogato ilustriranega koledarja, bodo letos izšle Tolstojeve povesti in spis Antona Melika o uspehih naše petletke pod naslovom «Naša velika dela». Vse navedene Knjige bodo, v kolikor bo to le mogoče, izšle še v tem in pa v začetku prihodnjega leta. Sicer pa ima Slovenski knjižni zavod tudi za leto 1951 obsežen načrt. Film • šah • uganke Ekipno šahovsko prvenstvo FLRJ Na ekipnem Šahovskem prvenstvu FL.KJ, ki je bilo pred dnevi zaključeno v Zagrebu, je zmagal beograjski Šahovski klub BUŠK «Vidmar» pred Mladostjo iz Zagreba, Partizanom iz Beograda in ljubljanskim Krimom. Z lijemo Gligoriča, Pirca in Triiunovi-ča. ki igrajo na mednarodnem turnirju v Amsterdamu, so sodelovali vsi najboljši jugoslovanski mojstri, med njimi Kostič, ing. Vidmar, Puc in Nedeljkovič. Igralo je osem moštev, med katerimi so prva štiri dobila pravico, da igrajo prihodnje leto v prvi ligi brez predhodnih tekmovanj. Letošnja borba je bila zelo ostra. Ekipe so se borile za vsake pol točke, ki so tudi odločale pri končnem plasmaju. Razočaral je ljubljanski Krim, ki je pred tekmovanjem veljal kot favorit. Prinašamo partijo med dekanom jugoslovanskih mojstrov Kostičem in med mlađim, nadarjenim Fudererjem. SICILIJANSKA IGRA Bell: Kostič Crnl: Fuderer 22. -----, Te8—el;-i- 23. Tal—el: Ld6—e7; Ld4—16: Le7—16: Beli je končno dobil kmeta na b4 ali je nasprotniku prepustil močno orožje 2 lovcev. 25. Dh4—b4: h7—h6. Crni kmeta na b2 ne sme vzeti, ker bi po Te7, Db8 beli s Sa4 napadel 2 figuri. 26. Lb3—a41! -----. Beli ne sme igrati c3 zaradi d4! Zato krije kmeta z damo. Lovec na a4 kontrolira polje e8. 26. -----, d5—d4; 27. Db4—d2, -----. Prepreči navarno grožnjo De 7—f4 z Lf6—e5. Beli ima s kmetom več težave. Crna lovca sta izredno nevarna. 27. -----, Lf6—e5; 28. Sb6—d7,-----. Skakač je na damskem krilu odigral svojo vlogo in mora sodelovati. Vendar poteza ni najboljša, ker bo lovec e5 silno močan. Igrati bi moral h2—h3. 28. -----, Le5—h2: 29. Dd2—d4: Lh2— g3; 30. Tel—dl, Kg8—h8. Pretilo je Sd7—f6; 31, b2—b4, Lb7—c6; 32. La4—c6: De7—c6: 33. c2—c4, De6—a4; 34. c4— C5. ----. Edina poteza. 34. ----, f7—f5; 35. Khl—gl, h6—h5; 36. Kgl—fl, Da4—b5+ 37, Kfl—gl, Db 5—e2. Oba nasprotnika ata bila v časovni stiski, ker je bila kontrola pri 40. potezi. Črni preti Lf2—Df2:, Ddl:+ itd. 38. Dd4—d2, De2—e7; 39. Kgl—fl, Dhl—h4; 44. Dgl—d4( -------. Komaj je beli še našel najboljšo o-brambo. Po Dhl+ bi se branil z Dgl—, 40.-----, Dh4—e7; 41. 13—14, De7—h4; 42. c5—c6, Dh4—hl+; 43. Dd4—gl, Dhl—h4; 44. Dgl—d4. Ne gre Td4 zaradi Te8 zgrožnjo mata na el. Nastala Je kritična situacija Kdor koli bi pričel igrati na zmago bi zašel v matno mrežo. Zato sta se tu oba divja nasprotnika s ponavljanjem potez sporazumela za remis. Ing. Sikošek Boris PO TRŽAŠKIH KINEMATOGRAFIH „D E D I Č N A" 1. e2—e4, c7—c5; 2. Sgl—f3, d7—d6; 3. d2—d4, c5—d4: 4. Sf3—d4: Sg8—f6; 5. Sbl—c3, Sb8—c6; 6. Lfl—c4, ------. Običajna je poteza Le2, ki preprečuje črnemu skok na polje g4 ali tudi poteza v partiji ni slaba. Kostič se rad poslužuje originalnih potez, zahtevajoč od nasprotnika popolne samostojnosti. 6. ------, e7—e6; 7. 0—0, a7—a6; 8 Lc4—b3, -------. Slej ko prej mora lovec stran s tega polja, ker ga namerava črni napasti z b5 ali Sa4. 8 -------, Dd8—c7; 9. Lel—e3, b7—b5; 10. Sd4—c6:, ----. Beli skakača zamenja, da ne bi skočil preko a5 na c4, od koder bi napadel močnega lovca na e3 in kmeta na b2. 10. -----, Dc7—c6:; 11. f2—f3, -----. Običaj je, da beli v sicilijanski igri napada črno kraljevo krilo s f4, črni pa hoče zbiti ost belega napada z igro na damskem krilu. V sistemu, ki ga Kostič igra, ta napad ne gre in f kmet mora kriti kmeta na e4. 11. -----, Lf8—e7; 13. a2—a4!,------. S tem napadom oživi beli konja na c3. 12. -----. b5—b4; 13. a4—a5, 0—0. Ne sme vzeti konja, ker bi z La4 izgubil damo. 14. Sc3—a4, Lc8—b7; 15. Sa4—b6. ----. Beli skakač je zasedel lepo mesto v črni poziciji. 15. -----, Ta8—d8; 16. Ddl—e2, d6—d5 17. e4—d5:, e6—d5: 18. Le3—d4, -----. Nevarni izolirani kmet je blokiran. 18. -----, Le7—c5; 19. De2—f2, Lc5— d6; 20. Kgl—hi, Dc6—c7; 21. Df2—h4, Tf8—e8; 22. Tfl—el,-----. Beli ne vzame skakača na f6, ker bi za g kmeta padel h2 kmet. Beli je dosegel že nadmočno pozicijo. Ko je režiser William Wyler kon-čal svoj film «Najlepša leta», se je lotil režije filma «Dedična», ki je poleg vet odlikovanj dosegel tudi najvišjo hollywoodsko filmsko nagrado «Oscar». Dejanje filma, ki je posneto po delu pisatelja Henryja Jamesa, poteka pred sto leti v New Yorku in nam prikazuje tragično usodo bogate dedične Katarine. Katarina boječe in ne posebno lepo dekle, se zaljubi v mladega Morrisa Townsenda, ki se poteguje za njeno roko. Katarinin oče, znamenit zdravnik, pa ne mara Morrisa za zeta, ker vidi v. mladeniču brez službe in denarja le lovca na doto. Katarina se upre očetu in sklene zbežati z Morrisom. Pripravljena na beg, ga čaka, toda njega ni, ker mu je povedala, da jo je oče razdedinil. Katarina globoko razočarana se zapre vase. Preteče nekaj let. Katarinin oče umre in Morrison sevrne ter skuša znova prevarati jo s svojimi obljubami. Katarina, na videz pristane, ga povabi za zvečer, toda ko pride, najde vrata zaklenjena: trka, prosi in roti, toda Katarina ga ne usliši.... Da je film žel toliko uspehov, je nedvomno pripomogla tehnična stran filma, odlična režija in igra, manj pa vsebina, ki je morda pre-romantična; dekle, ki zaradi osebne tragike zasovraži ves svet in se odpove življenju. Kot omenjeno, pa ima film več odlik, med katerimi posebno izstopa igra. Vse občudovanje zasluži zlasti Olivia de Havilland, ki je «stvorila nepozabno tragično figuro. Pretresljivo prikaže trdo mladost dekleta, ki ni nikdar ckusilo nesebične ljubezni, nato njeno kratko dobo sreče v upanju, da je našla zaželenega moža in končno, kako odmirajo v Katarini ust juti, kako se zakrkne celo za tistega, kateremu je zaupala z vsem srcem. Vsi prehodi Katarininih duševnih pretresov so naravnost mojstrski. Tudi ostali igralci niso zaostajali, Tako je n. pr. Katarininega očeta dr. Avgusta Sloperja s psihološko rafiniranostjo odlično igral Ralph Richardson, Morrisa Pa dobro predstavljal mladi ameriški igralec Montgomery Clift. Prav tako se odlikuje v vlogi Katarinine tete A/irian Hopkins. Primerno razpoloženje v filmu ustvarja lepe glasbena spremljava «Dedična» je eden najboljših filmov, ki smo jih gledali v zadnjem času. V ateljejih Jadran filma so začeli izdelovati pq scenariju Vekoslava Ka-leba nov umetniški film «Mestna vrata». Film režira I. Simatovič. *#* Alf Sjoeberg, ki velja danes za največjega švedskega režiserja, je začel snemati film po Strindbergovi drami «Froken Julie», medtem ko pripravlja drugi važni predstavnik švedske kinematografije Ingmar Bergman glasben film «Poletna šala». Na splošno preživlja švedski film krizo; na leto predvajajo namreč okrog 300 filmov, od teh le 35 domačih. Zanimivo, da so leta 1945 izdelali doma 45 filmov. Švedski filmi bi po svoji kvaliteti vsekakor zaslužili, da jih pogosteje in v večji meri prikazujejo po svetu. »•» Centralna jugoslovanska kinoteka bo v začetku decembra predvajala stare neme filme. Tako bodo ljudje lahko videli film «Beograd 1904», ki Je zanimiv dokument starega Beograda, dalje film «Požar na Balkanu», ki so ga snemali Francozi in ki govori o borbah v prvi svetovni vojni na Balkanu ter o umiku jugoslovanskih vojakov na Krf te še film o sultanu Rešadu, ki ga je snemal naj-starejši jugoslovanski filmski snemalec Manaki 1911 leta, ruski film «Oče Sergej» s slavnim igralcem Ivanom Možuhinom in končno še nekoliko filmov Ch. Chaplina. Zlogovna križanka r , r 1 Z 1 71 1 3 « 5 6 T 1 [d 9 lo 91 iz r 1* 1 16 I ■ ' ' 17 18 19 20 21 ttH IZ 23 »5 1 26 2? 28 -r»-™ ! L 1 29 I J VODORAVNO; 1. otok v Tihem oceanu; 3. se ukvarja s stanjem v svetu; 5. muza gledališča; 6. izraz v zoo. logiji; 8. južnoitalijanski ples; 11. jugoslovanski narodni heroj; 13. oče; 14. južni sad; 15. puščava v Aziji; 17. vrsta pokrivala; 18. zabavišče; 20. del telesa; 22. prekletstvo; 24. vrsta papig; 25. starogrški kipar; 26. trino-štvo; 29 moško ime. NAVPIČNO: l kitajski dninar; 2. nabijač (množ.); 3. koliba; 4. afriška žival; 5. otočje v Tihem oceanu; 7. rezerva; 9. prečen drog; 10. sorodnica; 12. jeza; 14. smešna postava; 17. bajno bitje Iz slovanske mitologije; 18. država Vzhoda; 19. glasbene potrebščine; 21. vrsta grmičevja; 22. za vse uspešna sredstva; 23. tajna družba; 27. krščanski turški podložniki; 28. boginja zmage. Rešitev VODORAVNO: 1. in 11. Stara navada železna srajca; 2. trnje — kalin; 3. Reka — smrt; 4. Ema — mol ako; 5. ma — Pavia — en; 6. delavcu; 7. JA — strni — N. S, (Niko Štritof; 8. evo — ano — mak; 9. nrav — lope; 10. jezen — major. NAVPIČNO: a. stremljenje; f>. trema — Avrei; o. Anka — oaze; č. rja — pes — vez; d. Malta; e. tovarno; t. ak — Livno — Martin Spak; g. vas — Aci — lar; h. Alma — moja; 1. dirke — napoj; j. A. A. (Anton Aškerc); e. in 6, Tovarno delavcu. Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, Ulica Montecchi 6 ‘Ji'illo JfyuUki tednik PREGLED ODDAJ V TEDNU od 18.12.50. do 24.12.50. Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00, (ob nedeljah ob 7.30, 13.00, 19.30 in 23.05. Poročila v italijanščini vsak dan ob 6.45, (ob nedeljah ob 7.15), 12.45, 19.15 in 23.00 Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.45. Pregled tiska v italijanščini vsak dan (razen nedelje) ob 14.30. Pregled tiska v slovenščini vsak dan (razen nedelje) ob 14.45. Politične aktualnosti v italijanščini vsak torek, sredo, četrtek in pe. tek ob 17.30. Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 in 7.45), PETEK: 8.12.50. 12.00 Opoldanski koncert. 13.15 Poje pevski zbor «Tone Tomšič» iz univerze v Ljubljani. 13.50 Nova Jugoslavija: Crna gora (slov.). 14.00 Mali orkester radia Ljubljana pod vodstvom Pina Musarja. 18.00 Športni pregled (ital.). 18.15 Koncert pianista Marjana Lipovška. 19.45 Sindikalna ura (ital.). 20.00 Uganite kaj igramo (slov.) 20.30 Slušna igra (ital.). 21.30 Znani instrumentalni solisti pred mikrofonom. 22.00 Ljudska univerza: Tisoč let slovenske zgodovine (slov.). SOBOTA: 9.12.50. 12.00 Operna glasba. 12.15 Pevski koncert tenorista Nadalin-a Giusep-pe-a, 13.45 Kulturni pregled (ital.). 17.30 Gospodarski pregled (ital.). 18.00 Pionirska ura (ital.). 18.30 Sergej Rachamaninov: Romeo in Julija (uvertura). 19.45 Partizanski napevi. 20.00 Hrvatski kulturni pregled (hr). 20.30 Hrvatske pesmi. 20.45 Politični pregled (slov.). 21.00 Veder sobotni večer (slov.). 22.00 Človeštvo na pohodu (ital.). 22.15 Večerni koncert. NEDELJA: 10.12.50. 8.30 Kmetijska ura (slov.). 9.30 Kmetijska ura (ital.). 10.00 Folklorna glasba. 10.45 Oddaja za Bujščino (hrv.). 11.15 Slavni solisti pred mikrofonom. 11.45 Našim ženam (si ). 12.00 Glasba po željah (slov.). 13.15 Mladinske skladbe. 13.30 Pionirska ura: O prvem preletu Rokavskega preliva (slov.). 14.00 Glasba po željah (it.). 17.00 Oddaja za podeželje: Veseli prizor: Slušna igra K. Grabe-Ijšek: Za svobodo in kruh; Retaža: Sličica iz naših vasi (slov.). 18.30 Chopinove etuda. 19.00 Kaj smo vam pripravili (it.). 19.45 Pester koncertni spored. 20.45 Politični pregled v 1-talijanščini. 21.00 Iz znanih oper. 22.00 Športni pregled (ital.). PONEDELJEK: 11.12.50. 13.15 Koncert sopranistke Vande Gerlovič. 14.00 Igra vaški kvintet, pojeta Božo in Miško. 17.30 Športni pregled (slov.). 18.00 Iz znanstvenega sveta (ital.). 18.15 Operna orkestralna glasba. 20.00 Johannes Brahms: Simfonija št. 4 v E-molu op. 98. 20.45 Iz istrskega okrožja (slov.). 21.00 Vesela ura (Ral.). 22.00 Večerno branje; Iz Cankarjevih del (slov.). 22.15 Pester večerni koncert. TOREK: 12.12.50. 12.30 Bedrich Smetana: Češki pie. si. 13.15 Koncert tenorista Brajnika Mirota. 13.45 Glasba po željah. 17.40 Nekaj domačih melodij. 18.00 Ljud. ska univerza (ital.). 18.15 Iz romantične glasbene zakladnice. 19.45 Kulturni pregled (slov.). 20.00 Opera. SREDA: 13.12.50. 13.15 Koncert sopranistke Slavice Batistuta. 13.45 Gospodarski pregled (slov.). 14.00 Mali ansambel radia Ljubljana pod vodstvom Pina MUu-sarja. 18.00 Z našim ljudstvom (it.). 18.15 Iz del Fridericha Chopina^ 19.45 Nekaj poskočnih na harmoniki. 20.00 Samospeve W. A. Mozarta poje Štefka Kruljc. 20.30 Radijski obzornik (Ital.). 20.45 Čajkovski: Odlomki iz baletne suite «Hrestač»^ 21.00 Literarna oddaja Stefan Zweig: Guvernanta (slov.). 22.00 Življenje jugoslovanskih narodov (ital.). 22.10 L. v. Beethoven: Simfonija št. 3 v ES-duru «Eroica». ČETRTEK: 14.12.50. 11.00 Oddaja za istrske pionirje (Ital.). 12.30 L. M. Škerjanc; Concertino za klavir in orkester. 13.15 Pevski solisti in ansambli. 13.45 Naša dežela (ital.). 14.00 Koncert violinista Mirana Viherja, pri klavirju Marjan Lipovšek. 18.05 Dvorak: Simfonija št. 5 v e-molu op. 95 (iz novega sveta). 19.45 Glasba po željah (ital.). 20.30 Poje komorni zbor iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca. 21.00 Radijski obzornik (slov.). 21.15 iz opernega sveta. 22.00 Izbrane strani (Ital.). 22.45 Znane melodije izvajajo •virtuozi. Telesna vzgoja in šport ™uimi ig RAZČIŠČEN POLOŽAJ V ISTRSKE N! OKROŽJU Arrigoni skoraj prvak Visok pori Eno samo tekmo so odigrali v nedeljo v tržaški skupini. Na stadionu 1 maja sta se srečala nasprotnika, ki sla oba še imela teoretične izglede za končno zmago in taka upanja pač zadostujejo. da postane igra zanimiva. To se zgodi navadno in nedeljska izje-mal pač verjetno samo potrjuje to pravilo. Mezgec in Sv. Just sta nas tokrat razočarala in predvedla igro, ki je razočarala številne navijače, ki so kljub neprijetnemu dežju prihiteli na igrišče. \ x Ml e z gl e c a Ta želja po čimprejšnjem koncu je posebno očitna pri Comissu, tako da se ga naveliča gledati celo kapetan moštva in ga pošlje v slačilnice, česar ne bi storil, ako jai pričakoval resnejšega odpora od nasprotnika. Od tu naprej je bolje molčati; deset igralcev Sv. Justa je še vedno preveč za nasprotnika s tako slabo obrambo kot je bila v nedeljo Mezgečeva; še žoge se poloti lenoba igralcev. Počasi se kotali od luže do luže, bolje povedano. Iz luže v lužo, dokler sodnik na vsesplošno za- dovoljstvo ne naznani konca. V istrski skupini pa še vedno nič novega. Arrigoni je v nedeljo samo potrdil švojo kandidaturo za naslov najboljšega na našem ozemlju; vsi naklepi Meduze niso nič opravili proti boljšemu nasprotniku. Izid je bil 3:1. Zanimiv je bil medmestni derby med Piranom in Novim gradom. Igra je bila zelo lepa, vsekakor med naj--lepšimi letošnjega prvenstva. Aurora ni imela posebnih težav z Brtoniglo, medtem ko so si Strunjančani čisto po nepotrebnem zapravili prve točke tega prvenstva. Začetek igre pripada Sv. Justu. Vseh enajst «Mezgecev» je potisnjeno v obrambo, vendar jim kljub njihovi Požrtvovalnosti ne uspe zabraniti žogi Poti v mrežo. Do petnajste minute igre je okroglo usnje trikrat prekoračilo usodno belo črto in kazalo je, da so sedaj igralci Sv. Justa zadovoljni sami s seboj in s svetom in da si ne žele ničesar bolj, kot da bi sodnik Lon-zar iz Kopra čimprej odžvižgal konec blatne kopeli, da bi lahko šli domov. NAŠ INTERVJU Pri moštvu Sv. Justa Vse je bilo v nedeljo blatno. Za. niazani so bili igralci, zapazan je bil sodnik in še vratar Sv. Justa, ki je ob pričetku tekme pritekel na igrišče ves dekliško bel, je opustil vse težnje po estetski popolnosti. Bil je prav tako črn, kot je bilo črno njegovo in tudi razpoloženje vse dvaindvajsetorice, ki se je pehala in vdirala često do kolen v prijetno — toplo blato. Sodnik je žvižgal, vratar Kon-**vela se je s čudovito resignira-bo'tjo že osmič ali devetič, ne venia natančno, pa saj ni važno — sklonil t» svojo mrožo in zabrisal žogo proti centru igrišča, ko smo opazili ob robu igrišča možaka, ki je živahno sledil smeri žoge in opominjal ter rotil svoje benja-minčke. Je to človek srednjih let z zavihanimi hlačami, kot je to navada pri lokalnih trenerjih, naš stari znanec Moratto, oče, mati, trener, maser in voditelj enajsto-rice Sv. Justa. «Kako je kaj?» ga pobaramo. «Denar, denar...» zavzdihne, «ako bi imel na razpola- ENAJSTOFUCA SV. JUSTA go tedensko vsaj kakih dvatisoč line, da bi jih lahko dali nekaterim igralcem v zameno za zamujeno nedeljsko delo, pravi «cukerček» bi bilo potem to moje moštvo. Denar, da, denar, to je večen problem; nekaterim borba za kruh niti v nedeljah ne da počitka. Tudi Morattu bi bil prav hudičevo Potreben, dolgo časa je že brezposeln in prav občudovanja je vredno njegovo navdušenje za šport, foo ima vendar toliko skrbi. saj skoraj ne ve, kaj bo jutri jedel». '«Kako pa kaj z igralci, kdo bi bil najboljši?», hazardiramo vprašanje, vedoč v naprej za odgovm-. O svojih dečkih pač ne bo slabo poponi; da so vsi pridni, požrtvovalni nam je povedal, med vsemi bi pa vendarle bil najboljši Co-misso, ki mu ponuja Livorno, ki ie eden med najstarejšimi italijan-skrni klubi z občudovanja vredno tradicijo, skoraj dva milijona pa vendar noče zapustiti rodnega Predmestja Sv. Ivana. Pri Sv. Justu sta harmonično zaruzena miaaoss m izKusenost; Približno polovico moštva sestav-Udjo stan. preizkušeni oorci, o- sta/i pa so talentirani mladi fant. je, polni elana. V tem je skrivnost uspehov tega moštva, ki čeprav ustanovljeno prca stirimi bieseci, žanje toliko uspeha. MET KOPJA Med discipline, ki zahtevajo največ tehničnih priprav spada brez dvoma tudi met kopja. Zato ni čudno, da pri nas nimamo kvalitetnejših kopjašev, ki bi bili sposobni vsaj povprečnih rezultatov. Z našim člankom seveda ne bomo odkrili Amerike, morda bomo pa le komu dali vsaj začetne napotke 'pravilnega metanja. KAKO DRŽIMO KOPJE? Dva sta načina: 1. Roka je nagnjena naprej; kazalec in palec oklepata kopje pred ročajem, ki je iz vrvice, ovite okrog orodja; na ročaju pa slone ostali trije prsti; 2. Pri drugem načinu, katerega je DRUGI KORAK; Prvi korak je dolg, medtem ko so ostali nekoliko krajši na korist hitrosti. Ko smo se dotaknili po prvem koraku zemlje z desno nogo, imamo telo zaradi forsiranega koraka nekoliko nagnjeno nazaj; telo ostane v tej legi, dokler kopja ne vržemo; ta drža je potrebna, da je kopje usmerjeno pravilno in nima premajhnega odklonskega kota. Ko se z levo nogo dotaknemo zemlje, je drugi korak končan. TRETJI KORAK; Desna noga se dotakne tal s peto; telo se nagne še bolj nazaj in ramena se zaobrnejo še za nadaljnih 10 st. proti uporabljal tudi svetovni prvak Nikkanen, stiskata kopje palec in sredinec, medtem ko prstanec in mezinec ležita na ročaju, kazalec pa je stegnjen nazaj in naslonjen na kopje. FAZE META Vzamemo si kakih dvajset do trideset metrov zaleta in si v mislih zaznamujemo točko, kakih devet do deset metrov pred mestom, od koder bomo kopje vrgli. Do te točke tečemo s kratkimi in hitrimi koraki, s telesom lahno nagnjenim naprej. Paziti moramo, da pridemo do zgoraj omenjene točke z levo nogo, nato pa začnemo z gibi, ki jih kažejo naše slike. PRVi KORAK: Telo je nagnjeno naprej, močno se odrinemo z levo nogo, nato močno dvignemo desno koleno, tako da naredi noga prisiljeno dolg korak. Desno roko pustimo, da pade tako, da bo za telesom. Pogled sledi smeri meta, prav tako boki in a njimi tudi noge, ramena pa se zaobrnejo proti desni za 60.7Ó st. (Slika 1 in 2). desni. Roka in z njo tudi kopje se prične dvigati. ČETRTI KORAK: Ker se je brzina povečala, je pač težko držati zadnji, korak kratek; če nam uspe, je vendar zelo dobro, ker v tem primeru sodelujeta pri odrivu obe nogi. Desna roka se dviga še nadalje, pri čemer ji pomaga rama. Lok, orisan z desno roko, ki drži kopje, naj bo čim večji in širši. Kot plod vseh teh priprav sledi met; v trenutku, ko kopje zleti v zrak, se dvigne s tal tudi leva noga. Metalec je zato prisiljen na menjavo nog; zemlje se dotakne torej desnica, atlet pa mora sedaj z rokami loviti ravnotežje, da ne prestopi, s čimer bi bil seveda diskvalificiran. Vsak metalec naj se zaveda, da je uspeh meta odvisen od prvega koraka, dalje, da je v naslednjih korakih nemogoče kontrolirati svoje gibe, ker je hitrost precejšnja. Z dolgotrajno vajo bodo postali metalcu ti gibi avtomatični, brez Česar pač ni uspeha. STE 2E PRIVLEKLI SVOJE SMUČI S PODSTREHE; PA GOJZERICE, SE NE VALJAJO MORDA V KAKI OMARI MED STARO KRAMO, ZELJNE MASTI BOLJ KOT GOBE DEŽJA? V TRSTU JE SE DE2, A PLANINE SO 2E VSE PRAZNIČNE IN NAS VABIJO IZ DALJINE Sport po svetu PATTY, KI GA VEČINA IMA ZA NAJBOLJŠEGA IGRALCA SVETA Jugoslovanski športni tekmovalci in vidnejši funkcionarji so zadnje čase zelo razpoloženi za sestavljanje raznih lestvic. Tako je prinesel beograjski. «Naš šport» razgovor s teniškimi reprezentanti Mitičem in Branovičem, v katerem navajata najboljše evropske in svetovne teniške igralce letošnjega leta. Enodušno sta proglasila za najboljšega posameznika letošnjega leta Američana Pattya, ki bi mu sledili Sedgmann, Drobny, Larsen. Za nas je zanimivejša evropska lestvica, ker so na njej igralci, ki so nam zemljepisno, pa tudi po raznih časopisnih vesteh, precej blizu. Miličeva rang lista: Bergelin, Johansson, Davidsson (vsi Švedska), Von Kramm, (Nemčija) Wa-sher (Belgijg), Cucelii (Italija), Mottram (Anglija), BHANOVIC (Jugoslavija), Bernard (Francija) Nielsen (Danska). Branovič pa misli takole: Bergelin, Davidsson, Johansson, Von Kramm, MITIČ, Washer, Nielsen, Cucelii, Mottram, Destremeaux (Francija). Mnenji nista objektivni samo v toliko, v kolikor sta imela sveti strah pred opredelitvijo svojega mesta na lestvici. Ko smo že pri tenisp, lahko povemo, da je teniška zveza Jugoslavije razveljavila kazen, ki jo je dala hrvaška zveza Mitiču in Paladi. V italijanskem časopisju ste mogoče čitali alarmantne vesti, ki so se tikale tega kaznovanja; vse kaže, da gre samo za napačno razburjanje hrvatskega odgovornega foruma. Druga zanimiva izjava, ki smo jo čuli v zadnjih dneh, je prišla iz ust zveznega sodnika in bivšega dolgoletnega reprezentativca Lea Lemešiča. Pp njegovem je najboljša nogometna reprezentanca na svetu moštvo Brazilije, sledijo Avstrijci, Uragvajci in Angleži. Tu se je dični sodnik u-stavil, verjetno ni hotel nadaljevati, da bi mu kdo rekel, da se lastna hvala pod mizo valja. Za konec je še povedal, kako si on predstavlja najboljšo enajsterico sveta: Williams (Anglija), HORVAT (Jugoslavija), Juvenal (Brazilija), Bauer (Brazilija), Varela (Uragvaj), Dickinsson (Anglija), Gigghia (Uragvaj), Zizinho (Brazilija), Ademir (Brazilija), Man-nion (Anglija), Finney (Anglija). Horvata so dali v svetovno reprezentanco tudi drugi podobni se-stavljalci, nekateri pa so vključili tudi Mitiča. Kljub temu. do so mnogi proglasili Williamsa za najboljšega vratarja sveta, ga Angleži vendarle niso uvrstili v svoje moštvo, ko so igrali pred nekaj dnevi proti Škotski, Zamenjali so vse moštvo, ki je remiziralo z Jugoslavijo z izjemo srednjega napadalca Lolthousa ter Hancoksa. To nam kaže, da imajo Angleži veliko število nogometašev sposobnih, da vsak čas oblečejo dres državnega reprezentanta. Vendar jim to dejstvo pač ne bo zboljšalo volje po porazu proti skopuškim bratrancem Skotom. O C * Veliko zanimanje je vladalo v Trstu za tekmo med domačo Triestino in Milanom iz Istoimenskega mesta. Zmagali so gostje s 4:3. Navijači domačinov in pa lokal-patrioti trdijo, da gre zmaga gostov na rovaš sodnika Galeatija, ki je prisodil enajstmetrovko na škodo Triestine. Med objektivne-ži pa se stalno Sirijo gorcorice, da je poraz plod mnogo slabše igro Tržačanov. Drugi, skoraj senzacionalen rezultat je nedvomno poraz Juventusa po Interju. Domov so odšli z bremenom treh težkih golov in z žalostjo gledali za upanjem' na končno zmago, ki je baje odplavalo po vodi. Na prvem letošnjem večjem in mednarodnem smučarskem tekmovanju na Zugspitzu je v slalomu zmagal Avstrijec Pravda, pred Gartnerjem (Italija) in Me-ierjem (Nemčija). SoSfelovali so avstrijski, nemški, italijanski in ameriški smučarji. r«» Žalosten je bil pretekli teden za slovenske nogometaše, ki se bore za Titov pokal. V osmini fi. nalnega tekmovanja sta izpadla še ljubljanski Odred In Sobota Iz Murske Sobote. Ljubljančani so izgubili «samo» z 8:1 proti Crve: ni zvezdi; bolj častno se je odrezala Sobota, ki je dobila v Splitu s Hajdukom kar 15 golov. Časo- pisi pravijo, da splitski napad ta dan ni bil ravno v formi, Sobot-čani pa da so se branili zelo dobro. Kaj bi sq zgodilo, da bi domačini bili razpoloženi, gostje pa ne preveč? Ostali izidi: Dinamo -Počfrinje ff:0, Partizan - Proleter 5:1, Radnički - Budučnost 4:0, BSK - Napredak 1:0, Tekstilac - *' Vardar 2:0. *»« Avstrijska namiznoteniška federacija je prosila jugoslovanskega mednarodnega igralca Tiborja Harangoza, da bi prevzel trening ; njihovih ping-pongašev, Jugoslo- “ van Je povabilo sprejel. Je to | prvi primer, da je jugoslo- j vanski trener vabljen v inozem- j stvo. KOIMNFORMOVSKIM KULTURONOSCEM Prešernovo proslavo v Borštu, združeno z literarnim večerom slovenskih književnikov, so skušali motiti kominformistični pretepači s kapoškvadro Blažinom na čelu. Kar noč’ te vi umeti k svoji škodi kar ne dopade vaši slepi buči, častili bodo pozni to narodi. (Jz «Nove pisarije») Razgovor v Washington «Ne razumem te, dragi Attlee; ti bi res hotel, da pride do novega Monakovega, kakor tvoj prednik Chamberlain». «Kavno ti bi me najbolj moral razumeti, dragi Truman. Saj si NERODA pi5& PEPI Pepa moja! V kratkem času bo hudič prišel po svoje. In ne misli, da je morda takšno samo mnenje moje. Prav nasprotno. Zdaj že straši s to prerokbo tudi vera, kajpada, katoličanska. Potlej, ko so vrgli s tira svet z atomsko energijo že posvetni učenjaki, ‘nam groze z začetkom konca zdaj še črni pobožnjaki. Vernikom kričijo z lece, naj začnejo pokoriti svoje mastne, grešne vampe, ker bo treba kmalu iti k zadnji sodbi, kjer 'bo pela druga muzika svlnjarjem, požeruhom, oderuhom in lažnivim pridigarjem. Meni torej se ni bati ne trpljenja in ne pekla, saj garam že vse življenje, revna, suha kakor prekla pač nikogar ne odiram. Kar se pridigarjev tiče pa sem čisto sporazumna, da jih predse bog pokliče in navije jim ušesa. Kakor vidiš, draga Pepa, v. tej nesnažni konkurenci človek se ne znajde zlepa. Zdaj tekmujejo med sabo —• — in to ravno v svetem letu-, kdo bo prej pognal človeštvo gor k nebeškemu očetu. Američan. Vi Američani se vendar kot prvi držite gesla: Kupčija'je kupčija!» HALO, tukaj J...anez, ali ste že dobili moje anonimno pismo? SE ZA ENO LUKNJO Tržaškim delavcem so od bornega zaslužka odtrgali še tistih 48 lir, ki so si jih pridobili z zadnjo stavko. To je posledica navezave z Italijo. DELAVEC: Poglej Viđali, spet ste nam požrli del plače! VIĐALI: Kaj bi tisto, bratec! Glavno da si navezan ila madrepatrio .... Jaz sem vražje radovedna, komu prej se bo obneslo. Toda eno je sigurno: kmalu nas bo vse razneslo in človeštvo bo spoznalo, da so konijno vsi enaki fajmojštri kot diplomati. Ti nemarni volkodlaki se pač šalijo po svoje s tem, da eni nam grozijo pokončati svet z atomi, drugi z versko coprnijo. Jaz ne vem, Pepino moja, kdaj se bodo izmodrili in spoznali, da je bolje, če bi se za mir potili, zlasti danes, ko smo komaj strašno vojno preživeli. Toda U prekleti norci zopet znova so začeli s hujskanjem in strahovanjem. Vendar se ne boj, Pepino, vse te njihove prerokbe niso vredne buče vina in zato se ne vznemirjaj. Torej zdravo! Pa kaj pridi k meni, kajti zadnje čase se te prav nikjer ne vidi. Mihec in Jakec MIHEC: Na Koreji je te dni padla temperatura do 40 stopinj pod ničlo. To mora biti grozno. JAKEC: In vendar postaja vsak dan bolj vroče! Med vrstami JASNA BESEDA. Italijanski pisatelj Curzio Malaparte je imel s svojimi deli «Kaput» in «Pelle» velik uspeh. V njih opisuje življenje v Italiji med zadnjo vojno. Obe deli bosta izšli zdaj v nemškem prevodu. — V pogovoru z urednikom nekega nemškega lista je Malaparte izjavil, da bo odstopil vse avtorske pristojbine nemške izdaje syojih knjig skladu za vzdrževanje grobov .nemških' vojakov y Italiji. Ti .vojaki so po njegovem mnenju branili in ohranili Italijo. Dodal je dobesedno: «Ce bi bil jaz rparšal Kessel- ; ring, bj bil porušil do tal vso Italijo od najskrajnejše južne točke čevlja tja do Alp, da tako enkrat za vselej/poučim Italijane o dolžnosti, da se je treba zvesto držati zavezniških dogovorov». 1 MED VRSTAMI: Mož rabi presneto jasne besede in tu res ni mogoče čitati med vrstami. Ta Malaparte bere levite svojim rojakom kakor pred 150 leti Bona-parte. Zaleglo bo najbrže ravno toliko , . < ; „ KONEC IMPERIJA. Mussoiini-■ jeVa: Italija: je imela i v načrtu zgraditev štirih velikih bojnih oklopnic. Od teh so bile tri, in sicer «Duilio». «Cesare» in «Roma» dograjene ter so y vojni do- živele konec premaganega orožja. Četrto oklopnico s ponosnim imenom «Impero» pa so še nedograjeno prepeljali iz Taranta V Trst, kjer je bila bolj na varnem. Tik pred podpisom mirovne pogodbe Pa 30 1° prepeljali v Benetke, zopet bolj na varno. Tam bi bila morala čakati boljših dni, ki pa nočejo priti. Zato je bilo zdaj sklenjeno, da ladjo razrušijo in prodajo kot staro železo. MED VRSTAMI: Libija je Sla, Somalija je šla, Eritreja je šla in z njimi ves imperij. Naj gre torej še «Impero»!! Va» y — «taro železo! V VARŠAVSKI RESTAVRACIJI — Oprostite, golobov ni več. Veste, pri nas smo imeli «kongres miru». «Jež» Beograd V, ušesu mi žvižga. Gotovo me Fotograf služi pri topničarjih kdo obrekuje... (uMariust Pariz} (Id Paris) J