Izhaja vsaki četrtek in velja s poštnino vred iz v Mariboru z pošiljanjem na dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k.
. V, m • — fl. 80k.
Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. » '/« „ • — fl- 62 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k.
Štv. 34.	V Mariboru 5. decembra 1867.	Tečaj I.
		
Društvo sv. Mohorja lil DebeljaKova zapuš>
čina.
(Konec.)
Ti možje v Ljubljani, ki petico pod palcem tiščijo, so bili in so še vedno tega mnenja, da se mora v Ljubljani nemški časnik osnovati. Mnenju teh mož je imel bivši „Triglav" in ima „Triglav redivivus" svoje življenje zahvaliti. Gotovo imajo prav, popolnama prav v tej zadevi in bil sem velik protivnik oposicije, ktero je mlajša naša inteligen-cija delala rajniku „Triglavu". Nemšk list v našem mnenju pisan nam je posebej za Ljubljano, bi skoraj rekel, v ne-kterih stvarih bolj potreben nego slovensk, kajti večina naših narodnih in nenarodnih filistrov ali meželjnov umeje še zmirom bolj nemški slovstveni jezik nego domačega, komur so bile, kakor vsakdo dobro ve, naše nesrečne šole do 1848. in tudi še do 60. leta krive. Ljubljana nam je važna, jako važna kakor glava našega naroda in mora na vsaki način naša ostati, kakor je že Prag skoz češki. Značaj mesta se pa, kakor je znano, povsod v mestnem odboru in v županu pokazuje. Za to se je treba v Ljubljani vsako leto pri volitvah boriti, zelo, jako zelo boriti, kajti na strani naših protivnikov stoji vlada in to zdaj z nepopisno eneržijo. Za take borbe nam je pa neobhodno treba nemškega organa, ki dan na dan „Laibaeherici" odgovarja, kadar začne ona kot skrbna mati svoje neslane in neokajene manifeste prinašati. Treba bi bilo, da bi „Triglav" 3 krat ali naj manj vsaj 2 krat v tednu izhajal, enkrat je gotovo premalo, — da bi bil ostro energično pisan, posebno da bi bil sarkazem v polemiki dobro zastopan, v kterem je praška „Politika" ne dosegljiv mojster. Vrednik „Triglava" mora biti popolnama neodvisen, da ne bi ž njim vsak naroden filister za povedoval kakor je bilo pri rajniku „Triglavu;" dobro ime sedanjega vrednika nam je dovoljen porok, da bode zdaj v tej zadevi bolje. — Tudi ni potrebno, da bi se „Triglav" samo lokalno na Ljubljano oziral, temuč razprostira lahko svoje delovanje na blagi filisterium več ali manj vseh slovenskih mest. Ako bode „Triglav" dobro vredovan, kogar se vsi nadjamo, jiam lahko toliko koristi, kakor je že in še bode „Politika" Čehom in vsemu Slovanstvu.
Ali kakor ni „Politika" zastopnica češkega naroda, nego so „Nar. Listy", tudi „Triglav" ne more in ne sme biti, ako bi vsak dan tudi zjutraj in zvečer izhajal, zastopnik našega naroda pred slovanskim svetom. Da so „Novice" temu poklicu leta 1847 popolnama zadostile, bode vsakdo pritrdil, da pa „Novice" temu zahtevu 1867. leta več ne odgovarjajo, mislim, bode tudi g. dr. J. Beiweis dopustil. „Novice" so bile in bodo ostale prekrasen ljudski organ našega naroda, v tej zadevi jim ni, niti jim ne more, in niti jim ne bode nobeno javno glasilo konkurencije delalo, ker so pregloboko vcepljene v srcu našega naroda. — To so bile, to so, in to bodo ostale „Novice", ali pa ne za dlako več kaj drugega. Ogromno občeslovansko vprašanje se je jelo gibati kakor veliki ocean pri začetku strašnega viharja, iztočno pitanje žuga vsaki dan napočiti, — in mi Slovenci se pri vsem tem, ki smo za božjo voljo vsaj vendar, če drugega ne, Jugoslovani, v svoji publicistiki držimo, kakor da bi se nas to čisto nič ne tikalo, kakor, da bi se le nekaj „tamkaj doli v španj-ski deželi kuhalo! Če ne čemo, da bi šla povestnica preko nas na dnevni red, moramo poprej ko je mogoče v velikem javnem glasilu v vvodnih člankih svoje mnenje o slovanskem
ali vsaj jugoslovanskem vprašanju izrekavati. — Tega glasila nam pa veljavni in petični možje v Ljubljani, ko mislijo zdaj skoro „Triglavu" na noge pomagati, ne bodo na-, pravili, niti niso kaj preveč disponirani k temu. Treba je toraj, da se stara misel spet poprime in da se narodna tiskarna vstanovi. Mesca julija se ni omenjenih lO.OOOfl. podpisalo, ali zdaj ima Mohorjevo društvo v zapuščini ne-vmrlega Debeljaka zaklad, s kterim se lahko tega podvzetja precej loti sebi in celemu narodu na korist. In to, še enkrat rečem, precej brez odloga! Ako bi obravilava zapuščinska predolgo trpela, naj si društvo na ta račun pene-, zov preskrbi, da ne bi se tako važna narodna tiskarna več odlašala. Da bi se vsaj do novega leta že kaj storilo!!! Te tisoče, ktere so štajerski rodoljubje že mesca julija podpisuli, bi pa za osnovanje redakcije in dopisovalstva obrnoli, program in vredjenje lista bi se pa vzelo po črtežu izdelanem mesca septembra v ljublj. čitalnici, inkterega ima, ako se ne motim, g. Levstik spravljenega. — Ako se ti 3 faktorji zjedinijo, imamo precej „Slov. jug." v slovenskemu narodu pristojni obliki na nogah! Zdramimo se toraj, Slovenci! ako hočemo kot poli tišk narod živeti! Ne za-ostajajmo za svojimi brati Hrvati in Srbi, kterih zadnjih je v Avstriji samo '/a miliona in zdržujejo brez subvencije 2 velika organa: „Zastavo" in „Napredek"!
V Beču 25. novembra. '	Epaminondas.
A. Kremplj.
(Poskus životopisne črtice.)
(Dalje.)
Nevednost materinskega jezika je grdoba in gnjusoba za vsakega omiko si svoječega človeka, toliko veča za učitelja in voditelja narodu; kako hočeš pametno učiti ako nisi kos besedi, ktera ti je sredstvo učenju in modrovanju; pa dajmo, da te v tvoji žlobrodi nekako razume ljudstvo, *) kako se moreš ali smeš nadjati povoljnemu vspehu in ugodnemu nasledku, če hrano ponujaš v nesnažni, umazani, blatni, skrhani in odurni črepanji, namesto v lični, čedni, snažni skledi? Po vsem omikanem svetu se zahteva od govornikov točno in temeljito znanje jezika, bili se smela istega nevednost prizanašati razkladalcem nebeškega nauka? Nikdar in od nikogar.
Od Svetinj je bil K. premeščen v Ormož, kjer so početni trudovi in marljivost začeli sad donašati; tu namreč je zapel o štireh letnih časih ter spisal pesmi za vse nedelje po evan-geljih. Slovenščina v njih je zelo okorna in hrapava, toda kdo je v oni dobi gladko pisal naš prelepi, pa od knjižnikov neznan, zapuščen in zanemarjen jezik? Nekteri rokopisi teh pesmic so v rokah g. A. Stranjšaka, župnika v Veržeju. Ormož sedaj srče modrost iz židovske „Presse"; dragi bralec! lehko tedaj sklepaš na njegovo politiško mišljenje, značaj-nost, čistost zdravih nazorov, rodoljubje itd., kar je minole zime jasno pokazano o volitvi deželnega poslanca; samo dva sta glasovala za narodnjaka, vsi drugi so torili kadilo nem-škutarstvu, čeravno bi lehko na prste seštel Ormožane zna-joče nemščino za mali prvi red. Kakor se gode v Ptuju, tako se pleše v Ormožu. Vide kn. vi. stolništvo bister um
in marljivost Kr. postavilo ga je za kurmeštra v Ptuj, kjer je zasebno učil dečke za ondašnji tretji razred, da so mogli prestopiti v gimnazij, in na svetlo dal slovensko-nemški katekizem. Letos je kanjeno bilo Kr. zarad njegovega delovanja in zbog ležejega privoza za goste v Ptuju napraviti veliko besedo, pri Mali nedelji pa bi le bil vvod ti slovesnosti, toda .... Ptujski gospod veliki župnik in dekan (od nekih let prošt) ima pravico podeljevati peterim župam župnike, po takem poti je tudi K., bivši kurmešter v Ptuju, postal odonod župnik pri sv. Lovrencu 1827 1. V crkvi in zvun crkve je bilo vse nesnažno, zapuščeno, v neredu, kar je novi pastir v kratkem dostojno poravnal. Leseno nastropje župniškega hrama je dal namestiti z zidanim, nekaj na svoje, nekaj na župljanske potroške. K. je obhajal stoletnieo sv. lovrenške crkve, slovesni govor sam govoril, in natisnen razdelil med ljudstvo. Poznalci cenijo rečeni govor zbog zgodovine, toda ni se dal doslej v roke dobiti. *) Na tem torišču je spisal „Molitvenice" srednje velikosti za ljudstvo; 1833. 1, izdal „Življenje svetnikov", s čemur se je jako prikupil narodu. Z g. dekanom ptujskim sta si bila navzkriž, vzrokov ne znam. Nekokrat je bil napovedan od dekanove strani razvod v župniškem hramu ; Kr. narisavši pri zvunešnjih vratih na steno friško figo zaklenol je hram, ter odšel z doma, kar je naj brže krivo bilo, da je moral po devetletnem žup-nikovanju pri sv. Lovrencu menjati z g. Jaklinom, župnikom malonedeljskim, ter iti k Mali nedelji za župnika meseca prosinca 1836 1. Tu je bilo ognjišče jegove knjižne delavnosti. Naj prvlje je spisal „Male molitvenice", ki so gotov dobiček vrgle; potem slovenske predpise za učence; nadalje na svetlo je spravil prvi tečaj slovenskih propovedi, spisanih že pri sv. Lovrencu ; 1844. 1. so bile izdane evangeljščice s kratkimi nauki. Tega leta so tudi počele se tiskati „Dogodivščine", kterih je K. samo nektere pole natisnene videl. Dogodivščine je večkrat prepisal; tretji prepis je naj bolje pikeč; to je v roke dobil A. Bezjak, bivši učitelj pri sv. Petru niže Maribora, kje se sedaj kota, Perun si ga vedi. En prepis sem letos videl v ljutomerskem župniškem hramu, več stavkov ima prekrižanih svinčenikom, vsaj cele kitice pesmi, kar je vršila marljiva in bedljva cenzura. Pri Mali nedelji je zložil drugi tečaj nedeljnih in prazuiških propovedi, ktere v rokah ima v rokopisu g. Lovrenčič, malonedeljski župnik. Te propovedi so zanimive zarad zgodovinskih podatkov, toda svetla niso ugledale. 1851. 1. sem videl v Ljutomeru rokopis „Berilo za II. razred pri bivšem okrožnem dekanu Cvetku, ki je včasih prebiral iz njega kak priličen sestavek, pa kamo je veter z njim mahnol, kakor poprek s Cvetkovimi propovedmi, ni nam znano ; nekje v Mariboru se brž valjajo, ako jih ni že porabil kak sirar. Tako nemila osoda davi še ono malkost dušnih pridelkov, ktere so nam sporočili redki naši učenjaki. Kr. je spisal lepo zgodovinske sestavke z naslovom: „Der Pilger", natisnene v nekem gra-škem časniku, ali doslej nismo mogli do njih. Nekaj zgodovinskih in narodnih pesmi Kr. ima g. Kramberger, križevski župnik, bivši ljubimec pokojnikov. Dobro bi bilo zbrati jegove rokopise in Matici v shrambo dati; župne knjižnice niso zanesljive, kar se vidi odtod: mnogo znanstvenih knjig Kremplj-nom zapuščenih hranilo se je v malonedeljski župni knjižnici, toda drugi Kr. naslednik, g. Kreft pregleduje nekokrat knjižničin zaklad odvrgel je skoro vse, kar ni bilo bogoslov-skega obsega, in te knjige so se raznesle na vse štiri strani sveta. Tako dela nevednost in neobtesanost s težko pri-skrbenimi dragocenostmi, kvar je tedaj drage bisere neved-njakom prepuščati.
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarske stvari.
O gozdih.
Menda so si že stelje, listja skrbni gospodarji za zimo pospravili, in tudi svoje njive obsejali. Kar še sedaj ni prepozno. V Armežu sem videl pred božičem še pšenico sejati leta 1858; gotovo je ne bi bili sejali, ako se ne bi pridelka nadjali. Da je zgoraj zmrznena zemlja bila, se samo po sebi razumi; vendar to ni nič overalo oranja niti setve. Tak isto se naj po vinogradih groba, zasajuje, in trta obrezuje. Vendar podajmo se k predmetu. Gozdni gospodarji! Vidite, kako vedo navadno prosti posestniki gozde gleštati,
*) Sedanji župnik g. Meško je prijazno prošen, da, če se nahaja v župni knjižnici, blagovoli mi ga dobrotljivo poslati.
je ceniti in v vrednosti obvarovati, da se Bogu smili! Kjer je še le kakošni cemper večega drevesa naj stoji na rečini ali goščavi kderkoli — ven mora! — In tako si spraznijo gozde, da potem ni drv za kurjavo, še manj pa za stavbo potrebnega lesa dobiti. — Ali ni žalostno, da neki kmet po ognju že sedaj nima toliko svojega sposobnega lesa, da bi si le svinske hleve zamogel pokriti, s tem manj pa hišo ali drugo poslopje, da ne bi prisiljen bil beračiti tramov in brven — in to poleg lastnega obširnega toda zanemarjenega gozda ! ? Kjer so grajšinski gozdi in jih borštnarji oskrbujejo, ali ne vidite, kako ravnajo z lesom? koliko stotin sežnjev raznih drv in kolja narejajo vsako zimo, in res sedaj drago prodajajo, ker vbogi Slovenci ogerski jih nimajo več na Radgonski trg vvažati: — iz gozdov grajšine naj več novcev dobivajo. Za seženj trdih drv se plačuje težakom 60 kr. za mehke pa 50 kr. za kolje od tisočine pa dobijo 1 for. 30 do 40 kr. Ali ne vidite koliko gozda na enkrat poredoma posekajo, in ga spet spomladi zasadijo z mladimi drevesi: hojkami, smrekami, mecesni, relehi, želodom itd. in to prav gosto po 3 čevlje v rajdah in en seženj rajde narazen? Za 10 do 15 let že imajo od takega drevja spet dovolj drobnih drv, rant in ragelj za prodajo." — Pa tu se reče : „Tako delati le gospoda za-more a mi ne"! — Kdo ti pa brani, da tudi ti ne bi zamogel tako gozda oskrbovati, saj vendar ni tako obširen?! Ako se brž od gospode grde strasti in prevzetna noša: svitlesuknje, krajci, špici, obročnice itd. na te preseljuje — zakaj pa boljše gospodarenje ne? — Praviš na dalje: „Tudi drugi tako gozdov ne oskrbujejo." — To ni res. Zgoraj si ravno slišal, kako svoje gozde oskrbujejo. S tem le svojo lenobo in neumnost spričuješ. Drugi imajo prazni želodec, vbogi živini neusmiljenih hudobnih gospodarjev raglje, hočem reči, rebra vun stojijo, da bi mrhovina razrušila se, ako hoboda, hroda ne bi še koža večidel vkup držala; rečem: „večidel", ker tudi ta je pri takošnih zločinih navadno pretolčena in predrta — na moleče kučte bi se homoti lahko obešali, tako silijo ven! — Bogme, vse to in še več enakih napak ti gotovo ne bi hotel, ako še le iskrica zdrave pameti in sramote v tebi kraljuje. Zakaj bi tedaj ravno tvoj gozd moral biti po izgledih vtragljivih gospodarjev vravnan ?! — Proč toraj z grdimi izgovori, ki so ti le v sramoto.
Vem, tudi taki bi radi novcev. Zato podirajo in sekajo, zapravljajo in ugonobujejo kot neumneži — in ker so prese-bični le za se skrbijo, gozd pa naj ptice in vetrovi zasaju-jejo in gnojijo kakor rado. — Od tod takih lastna podrtija in razrušenje jih gospodarstva. — Sreča, velika sreča, ako še sami preživotarijo, ali jih otroke bo gotovo boben in stradanje zadelo, koji so takih glav, vedenja, znanosti in ravnanja. — Menda ste že slišali, da je neki kmet svoj hrast po 40, 50 do 60 for. ga podal! To ni denar? In vendar, kako dolgo bo to trajalo, trpelo? Ali ni že sedaj bela vrana tak hrast med nami, ki bi stiskavnik, prespan dal? Še celo neki želarček bi si lahko ktere lešnike v kakem zapuščenem kraju zavtikal, zasadil, da bi za svojo potrebo obročev imel, in mu jih nebi trebalo krasti, pa kosmata hmanjost ali nevednost mu ne dopusti.
Zato kmetje, želarji in kar vse ste, ne držite rok križema, ne paste nesrečne odurne lenobe, ter se poprimite sledečega dobrega lahkega sveta in nauka, ki je še tako bornemu posestniku mogoče izpeljave, in sicer: Naj se želod zasajuje po nižavah kraj robov gozdinih, in celo po mokrih krajih še hrast dobro stori. Inače je tudi dobro veče po 5 do 10 let stare hrastiče, kjer so v goščavi izkopati in po primernih krajih zasaditi. Tak isto je dobro kostanje saditi na sposobnih Krajih in legah po višinah; v dnikah radi pozebejo. Še bolj jih pa je spomladi saditi; po zimi radi zbobotnejo in ne kalijo, posebno v vlažnih ravninah in zakotjih niso dobri. Orehi se morajo z zeleno lupanjo vred zavtikati za dva palca globoko, da jih miši ne pojedo; po višinah se naj sadijo, inače tudi indej storijo, ako ne pozebejo. Tako se bogatija pripravi in vrednost zemlje čudovito povzdigne z majhnim trudom ne le z zdačnejim boljšim listjem za steljo, temučtudi jako jako koristnim in iskanim lesom že nekaj za se, ki sadi, naj več pa svojim potomkom haska zapusti. Ob enem se obrani nesrečni roki, koja brez po-mislika se predrzne lotiti mladega hrastja, kostanjevja iu to — za bičnjake! — Da bi se takemu hudobnežu roka posušila, in je nikol več na ptuje blago stegnoti ne mogel. — To se bo zgodilo, ako vsak gozdni posestnik si prizadeva zboljšati svoje gozde s tem, da po rečinah mlade hoje, jele, jesene, smreke 3 do 4 leta stare zasajuje, kojih najde v
obilnosti v gnječi v svojem gozdu, in ne morejo rasti v za-tublosti, naj se izvzamejo in v potrebnih praznih krajih zasadijo ; prve po višinah, druge po nižinah, ali pa zgoraj omenjeni sad razun orehov zavtikuje, ter hudobneže in raztreseno mladino opominja pri živi glavi se varovati mladega lesa in ptujega blaga!
(Konec prihodnjič.)
Dopisi.
Iz Frailía. Dragi „Slovenski Gospodar"! poslušaj prostega kmeta, kaj ti potoži.
Zvedeli smo, da so tudi nas konkordatoborcem prišteli; bilo je to brati v Graški „Tagespošti" in v „Marburgarci"; pa hvala Bogu! do nas se tisto pismo ni upalo, ker še premalo kulture imamo ali z drugimi besedami, ker smo še pre-neumni za take visoke reči, ki jih gospod „Arne" unkraj Drave v tem pismu razvija. Pa pri vsej svoji neumnosti, ktera se nam očita, hočemo vendar s svojo krvjo in svojim blagom udani biti svojemu svetlemu cesarju, s svojo dušo pa do smrti zvesti biti svoji veri ter se predrznemo besedico spregovoriti, čeravno v svoji neomikauosti, pa vendar po svoji zdravi pameti in po svoji, hvala Bogu! še bedlivi vesti.
1.	Kar naše ljudske šole tiče, da bi se po „Arneje-vem" pismu od crkve ločila, t. j. da bi duhovščina razun kršanskega nauka, kterega bi kake dve uri v tednu otroke učila, pri šoli nič več opraviti ne imela, in tudi nič več govoriti ne smela, s tem mi nismo celo nič zadovoljni.
Slišali smo, da bi naši učitelji po novi postavi posvetni gosposki sami podložni bili; da bi se v prihodnje smeli v naše katolške šole učitelji postaviti, ki niso naše vere, vsega tega nas Bog obvari. — Če se naši otroci, razun kršanskega nauka, kteri nam je in ostane vselej poglavitni nauk, v šoli še dobro brati, pisati, računiti učijo, če se jim še razlaga sadjo-, trso-, svilo-, živinoreja in bče-larstvo, da nam po svojem izšolanju pri kmetovanju pomagajo, in če bojo enkrat sami svoji, da svoje pridelovanje si zboljšajo, se namen naših ljudskih šol popolnoma deseže. Kaj, bi li učitelji katolške vere naših otrok vsega tega učiti nezamogli?! Če ne, naj se osnovajo boljša pripravništva ali preparandije na katolški podlagi; svoje vere pa kaliti ne pustimo, saj je naša mladina, Bog ve, od kodi to pride, že tako dosti abotna, trmasta, nepokorna, razuzdana, da ž njo težko rinjamo; ječe so že tako vse natlačene, kaj bi še le bilo, če bi se strah božji že v šoli zatiral ?! Ali nimamo že zadosti tatov, ubijavcev, tolovajev, goljufov, zapeljivcev, prešestnikov, krivih priseg?
Naj si bo tantič v mladosti pri stariših in v šoli še tako lepo podučen in izrejen, če se pa potle neka leta v tujščini okolo klati, kakošen pride nazaj ? Ves pohabljeu na duši, da ga ni več poznati! Koliko je potem treba si prizadevati, da se mu rogovi poterejo, ali vsaj nekoliko odrežejo, da več tako strašno okoli sebe ne bode soper Boga in stariše in druge poštene ljudi. Prav ima naš rojak, pohorski kmet,
gospod G.....d, kteri je rekel: „rajši pošljem svoje
otroke na planino ovac past, kakor pa v šolo, ki jo učitelj brez katolške vere vodi."
2.	Zavolj nove zakonske, postave, ki se evilna ali ,,civilna" imenuje, se nam tudi nekako nerodna zdi, se ve da smo mi za to preneumni in nevedni, da bi reč prav zasto-pili, pa zdi se nam, da že vse okoli nas cvili. Mož cvili, ker se mu po županu zaročena žena več ne dopade, ker je nje že sit, in si drugo želi; žena cvili, ker ve, da bo prej ko ne v revščino pahnena, in Bog ve, ali jo bode kak drugi, morebiti že dva ali trikrat ločeni mož iz usmilenja pobral; otroci cvilijo, ker niso ne izrejeni, ne oskrbljeni; soseska cvili, ker je prisiljena za take uboge otroke nalašč sirotišnico staviti in za sirote iz srenj ske zakladnice skrbeti; ter se ji povidama, davki naraščajo; in tako bo cviljenja zgorejinspodej, in tukaj in tamkaj od vseh strani, da si od samega cviljenja več pomagati ne bomo mogli! To bo sreča, da se Bogu usmili! Duhovskega jarma, ki te ljudi tako strašno tlači, bomo rešeni, duh božji pa bo nas zapustil, in padli bomo v sužnji jarm, od kterega nas ne bo samo^šinjek ali vrat, temoč še nekaj druga bolelo!
Če se nam ravno zagotavlja, da taki pri županu novo poročeni se morejo po posvetni poroki v crkev podati pred svojega župnika, da sv. zakrament prejmejo; pa ne bode li tudi takih grdunov, kterim ne bo za prejemanje sv. zakra-
menta, temoč le, da dosežejo svoj namen in dobijo ženo? Ne bo se dal vsak, če mu je na voljo dano, z vezati do smrti, temoč rad si bo prihranil kakšne zadnje vratice, skoz ktere bo, svoje žene sit, skušal pobegnoti iz zaveze, v ktero ga je le mesena poželjivost gnala. Kdor tega ne vidi, je slep, ali pa ne pozna ljudi, kakoršni, žalibog, dan današnji, cveto!
Podpohorčanski kmet.
«d legove. J. Povsod se odmeva krik „soper" in „za" konkordat! Soper kričijo in podpisujejo bedasti in hudobni prekucuhi, koji trdijo: da je konkordat izvir vsega zlega; — v resnici pa ga nič ne poznajo, tem manje pa razumejo. Ljudje brez glave pa za unimi glas poganjajo, češ, tako smo tudi mi kaj več od vsakdanjih šlev!
Za konkordat se poganja vse, kar še pravico in red ljubi: naj vsak ima, kar mu gre pred Bogom in poštenim svetom. Bogme! Ti katoliško ljudstvo naj več hasna imaš, ako konkordat ostane, crkev neodvisna postane od posvetne vlade; vse pa izgubiš, ako imaš crkveno vlado od posvetne oblasti odvisno. Crkvena oblast vlada po božjih in crkvenih postavah ; kdor jej svobodo krati, zavera je delovanje, škoduje živemu telesu sv. crkve, ki hoče imeti duševne hrane brez prikrajšanja. — Zato naj ostane konkordat in katolška crkev s šolo vred, kakor je; le naj bo šola po naravnih pravilih vredjeaa, kakor ji gre, da bo v resnici narodna učilnica ne trpinčnica jezikoslovja v potrato naj potrebnejšega časa nježne mladosti ljudske! — Da ni tako, vsak vidi, ki oči ima; na tem žalostnem stanju pa gotovo crkev ni kriva marveč tisti, ki tirjajo, za slovenske otroke nemške šole. Kder ima crkev svoje šole, se ne šopiri nemškutarija; in kolikor seje v šolah slovenščini še koteč ohranil, se je ravno crkvi zahvaliti.
Tudi tu se „nemška" zaupnica za moško potegovanje svitlemu knezovladiki labodskemu podpisuje. Ali stavim glavo, da je niti rojen trd Nemec, še manje pa zagriznjeni nem-škutar popolnoma razumi; čisto nič pa Slovenci ne razumejo zaupnice nemške, ko jo bi imeli podpisati. — Za Boga! Ali ni toliko soli, da bi se v saj v teh žalostnih okoliščinah dosledno ravnalo — in ker se že za ravnopravnost poteguje, saj po „slovensko" zaupnica med trde Slovence razposlala?!
—	Ako se jaz med trde Nemce v duhu postavim in tam za svojo pravično reč pred Bogom in resnicoljubnim svetom poganjam s čisto slovenskim razglasom jedrnato razloženim:
—	ali se mi ne bodo vsi smejali, da se predrznem v ptujem jeziku svojo reč dognati?
Vsakega učenika je sveta dolžnost ljudstvo v njegovem, njemu umevnem jeziku podučevati; za Boga! kako je vendar mogoče zahtevati da se kaj vspešnega pri ljudstvu doseže z jezikom jemu ne razumevnim? — Ža nekih ošabnih gizde-linov voljo nima vse ljudstvo trpeti: to terja Bog in zdrava pamet!
Ravno ta zaupnica v nemškem jeziku med narod slovenski poslana, nam žalostni prepad kaže, v kterega smo, zabredli. Tisti, ki so jo razposlali, čeravno so imeli naj boljše namene, so vendar v grozni zmoti, ako mislijo, da so štajarski Slovenci že kakti mehke hruške za veliko Nemčijo! Dajte narodu, kar je narodovega, in potem boste videli, da je Slovenec tudi v crkvenih zadevah modra in previdna glava! „Kdor pa veter seje, bo imel za žetev vihar!"
Iz Zagreba 26. novembra. F. K. (Naši poslanci in prvaki, razni dogodki.) Bral sem dopis iz Kar-lovca o Klunu, dober je bil, sama resnica. Toliko je trpel slovenski nai-od, po 10 ur daleč so možje v blatu cokljali svojih poverenikov volit in zdaj je taka. Koliko so pošteni idriški rudarji pretrpeli do dohoda novega rudarskega načelnika g. Lipolda, ker so imeli pogum nas Dežmana rešiti, ali „prvaki" ne morejo brez Dežmaniad obstajati in morali so nam proti volji vsega slov. naroda novi natis Descli-mana v podobi Kluna priskrbeti! Vsak količkaj rodoljuben človek bi moral pri takem ravnanju od jeze in srditosti kleti, ali pa od tuge in žalosti plakati. — V obče vsi naši bečki poslanci so prav žalostna prikazen vsak dan se človek bolj in bolj prepričuje, da res niso vredni, da bi o njih govoril! Naš narod bi res zaslužil bolje zastopnike, nego so ti krom-pirjevci. Človeka bo skoraj sram biti Slovenec. Naj huje je to pri vsem tem, da nimamo upanja, da bi bilo skoro bolje. Tako imenovani prvaki bodo skoro ob ves kredit pri narodu, mlajši zarod ima pa premalo eneržije, ali pa preveč discipline kakor se vzame. Edini g. dr. Bloiweis je še, ki maši
V 57. seji drž. zbora je govoril Basilko za avtonomijo in proti centralizaciji. Dokazal je lepo žalostne posledke centralizacije. Obžaluje tudi, da niso Čehi nasoči. Upa vendar, da se po avtonomičnih dovolitvah, kake so v vez-dajnih postavah predložene spet pridobijo.
Gosposka zbornica je imela poredomo dolge seje, v kte-rih je bilo na dnevnem redu državna glavna postava in februar na postava, vkteri so se neke premembe napravili, ktere se tičejo šolskih zadev in gruntih knjig in proti kterim so se posebno zlo vpirali Poljaki ali vendar celo zastonj. Zdaj se pravi, da se tudi v državnem zboru hočejo Poljaki proti tim premembam postaviti in če bi se vendar odobrile, po tem celo iz zbora oditi. V gosposki zbornici je zdaj došla na red, postava odposlanstva (delegacija).
—	V Zagrebu kandidirajo za poslance v deželni zbor od narodne stranke: Mrazovič, Jagič in Sram.
—	Iz Hrvaške se piše, da se tamošnim uradnikom žuga, da zgubijo službe, če bodo v njihovih okrajih izvoljeni narodni za poslance. Tako je že raj-nal Schmerling v Dalmaciji, tedaj to ni nič novega.
—	Ob svojem času iz službe djan G o 1 o w a c k i j, kte-remu so takrat še dali pol penzije, je zdaj celo penzijo zgubil.
—	Ali bo konferencija ali ne? to je zdaj naj važnejše pitanje. Kakor se zadnje dane kaže, bode, ker sv. Oče papež in mnoge vlade so k temu že privolile. Gotovega še vendar ni nič.
—	Kar se tiče tako imenovanega „rimskega prašanja, se četeje v „Movimento" sledeče: „Kakor je izrekel general Lamarmora se vrti celo rimsko prašanje med francosko in italjansko vlado spet okoli prašanja, ali se bode napravila zveza med Francosko in Taljansko ali ne, ktero Francoska tirja od Taljanske če hi nastopili mogoči primerljeji. — Darilo za podpis take zveze bi bil Rim.
—	V „Napredku" dokazuje glasovit pisatelj g. dr. Su-botič po jemu lastni izvrstni pisavi, da hrvaško-srbski narod trojedine kraljevine volilnega reda za deželni zbor, kleri je jim podeljen (oktroiran) niti prijeti ne mora niti ne more niti ne sme.
—	Zdi se, da se v Srbski res prav važne reči pletejo. Knez Mihael si je namesto Garašanina izvoljil za načelnega ministra Ristič-a moža krepke volje. Piše se že iz Srbske, da se tamo noč in dan pripravljajo velike stvari za vojsko.
—	Dr. Klun je postal oddelni svetovavec pri minister-stvu kupčije.
luknjasti sod po svojej moči, pa kaj to pomaga, ko zmirom doma ostaja in v „Novicah" toži, kajti ako bi bil on na Dunaju, gotovo se ne bi bilo to godilo, kar se godi na sramoto našega naroda. Dr. Bleiweis je morebiti med vsemi našimi narodnjaki naj neodvisnejši po svojem stanu in svojih dohodkih. Ako je človek vodja narodu, kakor je gospod doktor že okoli 25 let v resnici vodja slov. naroda, prevzeme tudi s to častjo ogromne dolžnosti. Kje je poslanstvo na Dunaju, kje je razstava v Moskvi?! Izgovori s starostjo, bolehnostjo so v sedajnem tako važnem času malo tehtni, poglejte 75 let starega Palackega! — Nagovorili smo bili letos tudi nekega obče znanega našega pisatelja, da naj tudi on kandidira, da vendar kaka mlajša sila v kranjski zbor pride. Obrnol se je on res zarad tega pismeno do dveh naj odličnejših prvakov v Ljubljani, pa ga še nobeden niti odgovora ni vrednega našel, ker so morali preveč s Klunom telegrafirati in kerešpondirati; tudi ni ta pisatelj niti glava kake konkordije, niti z nobenim ministrom znan!
Pa pustimo to, kajti „cur infandum jubes renovare do-lorem"! (Zakaj velevaš neizrekljive ponavljati bolečine ?) Pri nas je Raucli pokazal dozdaj dosti eneržije, ali zdaj nekako peša, — pravijo, da mu je žal, da je tako kajko spustil na profesorje in da je mnogim obetal, da jih bode rehabilitiral. Senekoviča v Varaždinu je že. Varaždinci so strašno razkačeni, ker jim je Rauch domačega sina Jagiča, kateheta, spravil ob službo. Dogovorili so se, da bodo v II. kotaru jega volili za zbor, ako jih ne bode Bedekovič, veliki župan s premeteno prijaznostjo in zvijačo še zadnji čas predobil na svoje roke. Bojim se zelo! Bivši direktor zagreb. realke in član jugosl. akademije, kterega je Rauch spodil, g. J. Torbar je zdaj pri svojem prijatlu župniku Ronešu na Ple-šivici, ki se šteje med naj bolj izobražene in narodne duhovne zag. škofije. Bivši realkini katehet tudi spodeni g. Rihtarič je administrator župe pri sv. Ivanu 2 pošti od Zagreba; godi se mu dobro, samo dolgočasi se. — V Požegi je spodil Rauch g. Kosa, pod imenom „Cestnikov" kot slov. pisatelja znanega, od sodnije. — Ravno je prišel delat sodniškega izpita, pa je to izvedel, ali izpit mu bodo vendar dali delati. Kakor so mi drugi nepristrani pravili, bil je strašno priden, več je delal, nego trije drugi, vsi so mislili, da bode dobil polivalnico — kar je vanj treščilo iz jasnega, — samo zato ker je bil vedno odločen narodnjak v madja-ronskem gnjezdu, — bil je vedno slovenskemu imenu na slavo in na čast. Materijalno ga to ne vniči, ker ima 2 bogata žlahtnika, zag. mestnjana, bivša madjarona, ki sta pa vsled tega dogodka srdita sovražnika Rauckova postala. Ni sreče brez nesreče, pravi že star pregovor. — O velikem bilježniku zag. županije g. Dutkoviču pravijo, da je z razvitimi zastavami odjadral v madjaronski tabor, on, ki je velik, župana M. Bogovica pri nastopku s svojim pozdravom tako izvrstno persifliral. Pa pri Dutkoviču je vse mogoče, on ni bil nikdar zanesljiv, on je zmirom z vladajočo stranko koketiral, Hrvatje pravijo „šaral". — Vrli narodnjaki Slovenec g. Šetinec je od deželne zag. sodnije za kazen prestavljen v Vukovar, Hrvat Mikec pa v Varaždin oba na svoje stroške, — mladi Vakanovič, sin glasovitega financijalnega ravnatelja, je pa postal brez vsega sodniškega izpita tajnik pri banski tabuli! — Madj. „Hrvatskenovine" vreduje v resnici gospod dr. Ignac Brlič, obče znan s priimkom „Domin Murgo", ki je dobil za to službo v Zagrebu; on je jeden naj hujših renegatov na vsem jugu, ljubljan. Dežman je proti njemu žlahtno dišeča violica. Pod Mažu-raničem je pisal v „Domobran" sestavke in se je zmirom pod vsakega podpisal. Če mu rečeta v lice: še tako mrzko besedo ne spremeni nobene barve, kar smehlja se,— in ta „naša dika" naroda je še le 32 let star neoženjen!
Novičar.
Državni zbor.
V 5G. seji drž. zbora so se odobrili neki predlogi o železničinih zadevah. Končno je minister bogočastja g. Hye zbornici naznanil, da je že vsem jemu podložnim uradnikom zapovedal, da morajo za to skrbeti, da se učenje telovad-stva v vseh šolah, če je mogoče, še to šolsko poletje, kot zapovedan uk vpelja.
Tržna cena
pretekli teden.
Pšenice vagan (drevenka) . Rži „ Ječmena „ Ovsa „ Turšice (kuruze) vagan Ajde	„
Prosa	„
Krompirja	„
Govedine funt Teletine „ Svinjetine črstve funt Drv 36" trdih seženj (Klafter)
„ 36" mehkih „ . 18"
., 10 ,, ,, . Oglenja iz trdega lesa vagan
„ „ mehkega „ „ Sena cent
Slame cent v šopah
„ „ za steljo Slanine (špeha) cent Jajec, tri za
Cesarski zlat velja 5 fl. 72% kr. a. v. V/Jjo srebra 118.50. Narodno drž. posojilo 66.—.
Loterij ine srečke.
V Trstu 30. novembra 1867: 20 lO 3» 59 14
Prihodnje srečkanje je 11. decembra 1867.
>N			3 1 u		1		
g 3 « S		o		Í3 •Ta ; > o		J3	
|>- -a			as '	ü Í		PL,	
r		s 1			I		
fl-	k.	|fl.		|fl.|k.||fl.|k.			
5 60		6	—	61108 5,46			
3	85	O u	95	3	90	3	80
2|80		3	20	3	25		—
1|80		1	85	1	80	1	70
2 85		3	10	3	10	3	20
2 80		2	65	3	45	2	60
2,70		2	60	2	10	2	80
1 30		—	90	1	20	1	15
—	18	—	24	_	22	—	24
—	24	—	26	—	24	—	26
--	80	—	26	—	24	—	24
9	—	10	—	6	90	9	—
6	—	5135		5	—	7	—
—	80		40	—	40	—	45
—	60	_	30	—	40	—	40
1	40	1|20		—	80	1	—
1	20	lilO		—	65	1	—
—	80	—	80	—	45	—	70
42	—	32		—	—		—
—	10	—	10	—	-	-	—